Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem □a dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. . '/, » • -fl-80k. Brez pošiljanja na dom l za celo leto . 2 11. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k.
» '/< » • -«-Tok.
Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in 0K plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
.,Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 45.
V Mariboru 10. novembra 1870.
Tečaj IV.
Z bojišča.
Skoraj vse novine, ki so biie izdane na dan kapitulacije v Metzu, poročajo, da so francoski vojskovodje armado grdo goljufali. Vojska je hotela udariti na Pruse in si tako s silo odpreti pot, vojskovodje pa so jej obetali, da bode armada v kratkem brez boja in z vso vojaško častjo mogla oditi; rekli so, da vsa Francoska ni drugega, kakor plen anarhije, konečno pa so morali priznati, da ni v trdnjavi nobenega živeža več in da se zdaj ne da drugega doseči, nego kapitulacija, podobna oni v Sedanu, Bolj in bolj se kaže, da je Bazaine svojo armado izdal. Zdaj je gotovo , da je imel Gambetta prav, ko je govoril o izdajstvu; prebivalstvo v Metzu, ki je gledalo Bazainovo komedijo, je sprejelo Ba-zaina s klici nevolje in srda. Mi smo že večkrat rekli, da je bilo izdajstvo že pri Weissenburgu, pri Sedanu in zdaj spet pri Metzu, in tako zdaj pravijo tudi drugi, ki so sledili to nesrečno vojsko. Izdajstvo bode premagalo nesrečen narod Francoski, pa ne Prusi! Nesrečen francoski narod pa bo morebiti ob svojem času to Bvojo nesrečo po izdajstvu znal maščevati, in tedaj joj! tistim, ki so jo na svojo korist porabili.
O Bazainovem gospodarstvu v Metzu se razvedajo prav čudne stvari. Piše se namreč , da je njegov generalstab z početka krmil s kruhom svoje konje, veliki častniki so živeli v naj vekši zapravljivosti, armada pa po dva dni ni dobila jesti. Gotovo bi se bil Metz lahko držal še cel mesec, ko bi se bilo s živežem pametnejše gospodarilo. V Metzu je med obleganjem umrlo 35000 ljudi zarad slabe hrane. Pri vsem tem pa še vendar pišejo londonski listi, da so Nemci v Metzu našli živeža in drugih potrebščin toliko, da bi bila francoska armada lahko izhajala do konca meseca marca. Pri takem ravnanju se tedaj celo ni čuditi, da so v Ars-u ženske napadle Bazainovo kočijo, jo razbile in bi bile Ba-zaina gotovo umorile, če ga ne bi bili rešili pruski žandarmi.
30. oktobra je bil hud boj pri Dijon-u, pri kterem so sicer Badenzarji po ostri bitvi vzeli mesto, zgubili so vendar zlo mnogo vojakov, pruski časniki pravijo da 34 oficirjev in 449 mož, francoski pa, da skoraj še enkrat toliko. 5. novembra se je še zmirom streljalo na trdnjave Mortier in Neu-Breisach, ktera zadnja se je 8. t. m. podala.
Iz Versailles je prišel 4. t. m. telegram, ki se glasi takole: „Vsled včerajšnjih dogovorov je Bismark dovolil Thiersu 25dnevno vojno pomirje s tem namenom, da se dovršijo na Francoskem splošne volitve. Pomirje se bode podpisalo s tem pogojem , da teh 25 dni vse ostane, kakor bo stalo tisti dan, ko se bo pomirje podpisalo.
Ker se hoče napraviti mir, se ne godi nič zlo važnega zdaj na bojišču. Zastran miru pa se še dozdaj niso mogli pogoditi, ker Francozi hočejo, da se Pariz med 25 dnevih, dokler bode pomirje, preskrbi z živežem, kar Prusi ne dovolijo. Če bi sodili po tem, da so nektere bavarske čete dobile povelje, da naj ne grejo v Francosko, bi morali reči, da se bo res v kratkem napravil mir, če pa pogledamo v Tours in nahajamo, da je tamošna vlada zapovedala, da morajo vsi moški med 20 in 40 letom prijeti za orožje, moramo reči, da še celo ni misliti, da bi nastal tako hitro mir. Iz one armade, ki je dozdaj obsedala Metz, se bode pre napravila južna armada pod poveljem princa WilheIma-Karola, ki bi koj vzela Lijon in sploh južno Francosko.
O Metzu se še zmirom pišejo prav čudne stvari. Nemški časniki pišejo samo o strašni lakoti, ki je vladala v Metzu, in hočejo po sili dokazati, da Bazaine ni mogel drugače ravnati, da nemški časniki s tim samo hočejo zakriti izdajstvo in poveličati svojo slavo, je gotovo. Vsi drugi nenemški časniki pa prinašajo mnogo dokazov, da je Bazaine izdajec, ker je celo po noči odbežal in ž njim celo lastni vnuk ni hotel zbežati, rekoč: „Jaz ostanem ter upam, da se zanaprej znebim imena Bazaine." Zdaj se je še le tudi zvedelo, da se francoska armada res ni hotela udati, in da so se pros-taki in častniki posvetovali, kako bi mogoče bilo s silo skozi Pruse iz Metza priti. Veliko polkov je zastave raztrgalo in med se razdelilo, narodna straža pa je v jezi zlomila orožje. Časnik „Indepedance de la Moselli" opominja meščane v Metzu, naj bodo mirni in pravi: Ne preklinjajmo tih, ki so v našem ozidju, ampak one, ki so zunaj mesta, oni so krivi. Bazaine je izdal Mehiko za 20 milijonov, zdaj pa spet Metz pre za 40 milijonov. Ali ni povsod trobil v Napoleonov rog? Zato se je spet v tem strahovitem boju potrdila resnica, da so namreč za bojevanje in gotovo zmago potrebne tri važne stvari, namreč: Prvič denar, s kterim se vojaki dobro oborožijo, drugič denar, s kterim se vojaki dobro plačujejo, in tretjič, denar, s kterim se podkupijo sovražnikovi poveljniki, če se drugače težko ali celo zmagati ne more. —
Prusi so v Metzu našli 53 orlov in zastav, 541 poljskih kanonov in priprav za 85 baterij, 800 trdnjavnih kanonov, 66 mitrelez, 300,000 pušk in drugega orožja v groznem številu, mnogo svinca, brona, izdelanega lesa in popolnoma uredjeno fabriko za smodni prah.
8. t. m. je prišel spet Thiers v pruski glavni kvartir in je naznanil Bismarku, da francoska vlada nikakor noče prijeti pogodeb , pod kterimi bi se naj napravilo pomirje in da Thiers mora taki zapustiti pruski glavni kvartir. Pravi se, da se zato pogodbe premirja niso sprejele, ker Bismark ni dovolil, da bi se ob času premirja Pariz z živežem oskrbeti smel. Bismark tedaj noče miru. 80.000 Prusov pod poveljem generala Manteufel-na maršira proti Rouen-u in Amiens u. — Zunaj Pariza delajo prostovoljni strelci nemškim vojakom velike neprilike, vsako malo nemško četo gotovo napadujejo in jo razškropijo, pa tudi vekše oddelke znemirjajo.
O Garibaldiju so nemški listi že pravili, da je bil popolnoma pobit, zlo ranjen in da je vsa njegova četa bila popolnoma razškropljena, kar vse celo ni res. Njegovi prostovoljci so še premalo izurjeni in tedaj še niso za boj, in zato še dozdaj Garibaldi ni mogel nič storiti, pravi se tudi, da nima zadosti oficirjev in da je zato pisal še po neke svoje prijatelje v Italijansko, ko bo imel vse v redu, se bode gotovo začel glasiti.
Gospodarske stvari.
Pojasnila
postave glede povzdige reje goveje živine.
O razločitvi mladih bikov od krav in telic.
Mlade bike, še ne spoln, je treba najkesneje od šestega meseca njihove starosti ločevati od krav in telic, ker se
spolni nagon inače prezgodaj pokaže. To je krivo, da bik v rasti zaostaja, da se telesno ne razvija ter sploh ni za pleme, ker prezgodaj tako oslabi, da ni za rabo.
Ako zaplodi mlad, uezrel bik tele, za vselej slabotno ostane, kajti kako more nezrelo seme roditi krepek sad ?
Plemni bik je podoben semenu; plemna krava ali junica je pa enaka tlom, v ktera :se seme poseje in v kterib se dalje razvija.
K §. 15.
O zapiskih vbrejanja.
Zapisovati kdaj in kolikrati je bik brejil je vsakako potrebno, ker se po tem ne da le določiti plemnitost bika, ampak se tudi nepazljivemu živinorejcu lahko povč, kdaj je bik njegovo kravo brejil in kdaj bode storila. V zapisnik bi se zato naj zapisalo: bikovo pleme, starost, ime,,stan iu bivališče lastnika krave ali junice, krava ali telica, kterega plemena je, koliko je stara, mesec in dan vbrejanja.
K §. 16 b.
Kako določiti, koliko se je posejalo semena travulj.
Ali se je živina gonila na pašo, ali so jo v hlevu redili, je povzeti po razkazih, k §. 6 priporočanih. Ostaja nam še, da se tudi po enakem načinu določi, koliko se je posejalo semena za krmo, kako so se obdelovali travniki in kako je z vodovodi, z napravami, po kterib se more voda na travnike iu polja napeljevati in odtakati. Da se pa do dobra določi, v kakem stanu ste gospodarstvo in živinoreja, ki ste tesuo združeni, je tudi treba našteti , kako so se obdelovale njive in koliko se je pridelalo; tudi je treba našteti sadovnjake in gozde ter ledine (drage), od kterib imamo vrhu drugega tudi steljo ali pa krmo. Le tak razkazek, na tanko in točno narejen, nam do dobra pokaže , kako je z gospodarstvom ter živinorejo.
Tista gospodarstva so prav urejena, za ktera se skrbi, da je pridelovanje žita in krme v pravi razmeri, kakor tudi, da se toliko krme pospravi, kolikor jo gospodar za živino potrebuje. Po takih gospodarstvih se dobro obnese eno in drugo.
K §. 16 c.
Kakošni naj bodo hlevi.
Hlevi imajo velik upljiv na rejo naše domače živine; črstev, zdrav in topel zrak in primerna svitloba sta za ljudi in živali neobhodno potrebna.
Po dihanju pride kri v plučih s zrakom v dotiko, kterega človek ali žival v se vleče. Lahko se umeje, da v stanovanjih in hlevih, kamor ni zdravega zraka, ljudje in živali životarijo in časi budo zbolijo.
Živinorejčeva naloga je tedaj, v hlevih odduške napraviti, da se nezdravi, zamokli hlevski zrakpozgubi in čisti zdravi zrak v hlev dohaja. Njegova dolžnost je tudi, napraviti tolika okna, da imajo hlevi dosta svitlobe, ker v temnih prostorih živali le životarijo in tudi često na očeh zbole, ako pridejo iz temnega hleva precej na bliščivo solnčno svitlobo.
Okna pa morajo tako narejena biti, da ue pripekajo solnčni žarki žavali na glavo; tudi ue sme vleči, ako se od prejo okna in odduški.
Dalje morajo hlevi tako narejeni biti, da se scavnica hitro odtaka; ni ravno treba imeti preostrega razuma, da se kmalu spozna, ka mora živina zboleti, ako v moči in nesnagi stoji ali celo leži.
Posledica tej nesnagi je sajevec na parklih in opahki; to zopet odpraviti prizadene več truda in stroškov, nego hleve snažne ohraniti.
Hlevi morajo biti številu živine primerni; v premajhnih hlevih je živina preveč nagnetena; težko jej je se vleči, in nektere živali morajo stati, da druge morejo leči. Močnejše živali slabejše odrivajo; slabejše se tako zelo vtrudijo in se kaj slabo redijo.
Računiti je treba .za odraslo .govedo prostora v hlevu 4 črevlje na široko, 8 črevljev na dolgo, tedaj 32 štirjaških (kvadratnih) črevljev.
Za manjše govedo se računi 4 črevlje na široko, 6 na dolgo, tedaj 24 štirj. črevljev.
Za tele 3 čevlje na široko, 5 črevljev na dolgo, tedaj 15 štirj. črevljev.
K 6. §. priobčeni črtež ustreza popolnoma tirjatvam in ee mora tudi tam kje dostaviti, kakošni so hlevi.
-Jtnaa»-
Nektere skušnje kmeta Epiharmos-a t mačkinji žalosti.
III. Kako si semenje vv vrtih razsejavam.
Gospodinje vrtno semenje enkrat preveč gosto, drugo-krat preveč redko uasejajo. Jaz sem si dal napraviti pleh-nato žlico v podobi žlice , s ktero pene proč jemljemo. Ta žlica mora imeti veče ali nianje luknjice po kakšnosti semena, in skoz te luknjice trosim semenje na grede, in tako bolj pravilno grede posejem, kakor pa z neurno roko.
IV. Kako se krompir lehko ohrani za celo leto dober in okusen.
Jaz storim tako. Krompir lepo umijem , potlej ga de-nem v korb, rešeto ali kakosšui eak (mrežo) in ga vteknem v posodo, v kteri se voda kuha , ali ne dalje, kakor le pet sekund. Potem razgrnem krompir po razvedrenih tleh , da se posuši, in mi ostane zmirom dober in okusen.
V. Kako si n a p r a v j j a m prijetno ž g a n i c o.
Vzamem perje iu cvetje monarde. (Monarda didyrna L.) Raste rada v vsakem vrtu. To perje in cvetje denem v žganico, in dobim okusno rudečkasto pijačo. To perje je tudi dobro za čaj iu žlahna dišava (Würze) za juhe in mesene jedi.
VI. Kako pokušam dobroto k a f e t a.
Vlijem na sirovi kafe kuhano vodo io jo pustim 5 minut stati. Ce voda prime žolto barvo, kakor so citrone , je to znamenje, da je kofe dober, če pa zelenkasto in rujav-kasto, je znamenje, da je zrno sprideno.
VII. Kako odganjam goseuce od zelja.
Kdar zelje sadim napravim si iz črne žajfe in vode žajfenico. Preje, kakor rastlike (flance) v zemljo vteknem, perje namočim v tej žajfeuici. Sicer to perje zvene, ali srčno perje lepo žene, in ni gosenca ni zajec se potem zelja ne dotekneta.
Dopisi.
Iz Pohorja. — L. — (Številke k o 1 j ej o o č i.) Pri slednjih volitvah v deželni zbor Štirski, so naši nemšku-tarski nasprotniki med naš narod pognali besede: „Ne volite ne dr. Srnca niti dr. Radaja, ker hočeta Štajarsko raztrgati, nas h Kranjcem spraviti; Kraujska pa je slaba dežela ; imeli bi po tem vekša plačila, ker sami že ne zmagajo, čeravno plačujejo 35 % deželne naklade." Ta bersa političega blebetanja je naše ljudi toliko zapojila , da so si urno pripneli zeleno-belib trakov po lajbičih, suknjah in klobukih, ter dva nemška tujca stiščali v deželni zbor. In čuda! dasiravno so naši nasprotniki zmagali , imamo še vendar le vsi Štajarci celih 35% deželne naklade plačevati! Kranjci imajo le 27 odstotkov. Iz priloženega proračuna za 1. 1871 povzamem sledeče, da se lahko vsak prepriča koliko in zakaj mi Štajarci toliko plačujemo v deželno kaso.
1.	Za deželni zbor ne plačujemo više nego celi h 18.488 gold. na leto, vsak poslanec dobiva 5 gl. na dan.
2.	Deželna vlada zahteva svojih 136,221 gl. Deželni glavar — sedaj slabo ali slavno znani Juda Tadej Mavricij Blagotinšek, uekdaj iz ptujskega polja doma, sedaj pa po-žlahtnjen Kaiserfeld in Urgermau — vzame sam 6000 gold., iu 6 deželnih odbornikov vsak po 2100 gld.
3.	Za deželno policijstvo se potrosi 53,711 gl. , iu tukaj se vidi, da samo za potepuhe (Schubvvesen) plačujemo (čujte!) 23.000 gl., Gradec ognja varovati ima posebna straža, za ktero plačuje 6916 gl. na leto vsa dežela. Ali je to prav?
4.	Deželno gospodarstvo se na leto podpira s 135;118 gl. Pomnili si pa bomo tukaj Slovenci, kako je nemška večina graškega zbora dovolila na 10 let letni donesek 11097 fl-, da se popravljajo struge vode Ense na gornji Štajarski. Kajti utegnemo tudi mi Slovenci o tem oziru kaj potrebovati in bomo videli, ali se nam tudi tako hitro in toliko če bi bilo treba, dovoli.
5- V namen občnega izobraženja se izdajo splob 255,128 gl. Omenim pa, da v tej vrsti plačuje vsa dežela za graški Ivanej 78,633 gl., za graško višo realko 28009 gl., za realno gimnazijo v Ptuju 3720 gl. Za male šole se pa vzame (čujte!) 80,000 gl. Toliko do sedaj ni bilo, krive so temu nove šolske postave. Bog me! drage so že, bodemo videli ali bodo še za kaj! Bodi mi dopuščeno, da o tem zdaj , gledč okoliščine itd., zelo dvojim! Čudno se mi je dozdevalo tukaj najti, da vsa dežela plačuje v Gradec za ljudi, kteri se ondi na deželne stroške učijo: jahati, telovaditi, bojevati in plesati; vsi ti gospodje vlečejo na leto 3942 gl. Za mariborsko vinorejsko šolo je dovoljeno 4200 gl. Za graško gledišče (teater) pa 1448 gold.
6.	Na blage in zdravilske namene se izdaja sploh 255,128 gold.
7.	Za vojaške vožnje (Vorspann) 10,000 gold.
8.	Za poprave in stroške pri deželnih posestvih je odmerjenih 5869 gl. Zanimiva nas pa tukaj zvedeti, kako se pri Kisli vodi iu Doberni primerno zelo malo izdaja. Kajti čisti dohodki so tu precej veliki n. pr pri Kisli vodi letos so 61,344 gl., tedaj v 10 letih več kot polovica cdnega milijona, pri Dobrni 8928 gold., tedaj v 10. letih više od 80,000 gold. Pri nekem Tobelbadu pa vedno nekaj vrtajo in popravljajo, da vsako leto dežela plačuje po 586 gl.
9.	V pripomoč matici ali fondu za rešitev posestev se plača 604,841 gl.
Vsi deželni stroški znašajo 3.410,440 gl., in če se odštejejo deželni dohodki: 2.431,795 gl., ostaja še 978,645 gl., kteri se razdelijo ko deželna naklada med vse, kteri imajo dnčo plačevati. In zato imamo 35% deželne naklade, ker le tako se nabere potrebnih 980,000 gold.
Sklenem pa z opazko, da od vseh teh denarjev ostane okoli 600,000 v nemškem Gradcu. Prilično spišem kaj več o teh številkah, kajti številke koljejo oči.
Iz ftmartna pri Slov. Gradcu 4. nov. 1870. Pretečeuo nedeljo je imelo tukajšno kat. polit, društvo zbor, kteri je po dotičnem govoru enoglasno sklenil, se v vseh točkah pridružiti resoluciji Mariborskega kat. polit, društva, razglašeni v 41. št. „Slov. Gospodarja."
Sploh se ljudstvo v tem okraju vedno bolj drami in zaveda svojih pravic. Nedavno so ra/.un dveh vse občine slovengraškega sodnijskega okraja podale okrajnemu glavarstvu prošnjo za slovensko dopisovauje, kar se jim je tudi obljubilo. Ali se obljuba spolnuje, ne vem za gotovo.
Pri volitvah za nove občinske zastope so izvoljeni iz-vzemši enega, sami narodni možje za župane. Zanimivo je, da se je v št. Iln Lohninger vrival za župana, ko je pa videl, da mu ne bode obveljalo, v odbor so ga sicer njegovi privrženci spravili — si je prizadeval vsaj enega svojih ma-melukov za župana vriniti, pa tudi to mu je spodletelo. Ves razsrdjen je zdaj izstopil še iz okrajnega zastopa. Bodi mu srečen pot!
O zaupnici za liberalce, ktera je zdaj menda mirno zaspala, naj še poročam, da jo je v takajšnem okraju le eden sam župan podpisal,in še ta ni vedel, kaj podpiše, vsi drugi so jo vrgli pod klop.
Drugikrat zopet kaj. — Z Bogom!
Iz Boršta. V nedeljo 30. okt. je imela Boljunska čitalnica besedo in se je prav dobro ponesla , občinstvo je prav navdušeno in vse zadovoljno. Govoril je predsednik z razločno in krepko besedo. Pa tudi mladi dijak g. Tone Kenda iz Racolja je jako navdušeno govoril, glas je segal poslušalcem globoko do .srca, kar so izrazili z jako živahno pohvalo. Zamolčati ne smem, da je g. Peršič s svojim govorom zbudil splošno radost in ploskanje. Ponesli so se tudi Boljunski pevci prav izvrstno, večji del vse pesmi so morali zarad gromovitega ploskanja ponavljati.
Vse se je vršilo v naj lepšem redu, nadjamo se uspešnega delovanja in dobrega napredka od Boljunske čitalnice, ktera nam bode svetila do stopnje omike, in pomagala našim tuž-nim Istrijanom dospeti do one stopnje, ker stojijo naši sosedi.	F. S.
--L T>~«i I-
Politični ogled.
O ministerski krizi na Dunaju se še zmirom govori, in skoraj vsak dan se po časnikih imenujejo drugi možje, ktere bi ustavoverneži radi imeli v ministerstvu. Pravi Be vendar, da sedajno ministerstvo ostane tako dolgo, dokler
ne bode končana adresna debata, ki se bode zdaj kmalo začela, ker državni zbor dunajski se je že spet sošel 7. t. m.
Vlada bi se tudi rada pogodila s Poljaki samimi. Se ve da bi s tim zapustila svoj program , ki je hotel pomiriti in zadovoljiti vse narode. Mislimo vendar, da vezdajni vladi ni mnogo ležeče na majhnem kosčeku programa , če se bo še to le moglo nekoliko časa dalje obdržati na vrhuncu.
Neki dobro podučeni nemški časniki vejo iz čisto zanesljivih virov, da je Bismark na svoje vprašanje, kako bi hotela Avstrija svojo formalno pravico ugovarjati proti pre-strojenju Nemčije dobil od Beusta čisto povoljen odgovor. Že pred tremi tedni je Beust politiku, ki mu je hotel razlagati, da mora Avstrija po dokončani vojski iskati prijatel-ske zveze z Nemčijo, nevoljno odgovoril: „Saj se to umeva samo ob sebi." — Kamo tira Beust Avstrijo?!
V	Češki so bile te dni neposredne volitve v državni zbor, po vseh čeških krajih so bili voljeni sami deklaranti, le v celo nemških krajih pa so bili voljeni ustavoverneži, v mešanem kraju nemška stranka nikdar ni zmagala. V Pragi je voljen Hanka deklarant. V Leitmeriški grupi pa sta izvoljena Herbst in Hanisch, v Reichenberški grupi Neuman, v Egerski grupi Leeder in Pickert, v Saacerski grupi Wal-dert, v Josefstadtu je voljen Schmeikal, v Reichenbergu pa Gross in Depertis voditelj ministerstva za trgovino. To je vse, kar so liberalci dosegli, ker v drugih grupah so voljeni sami deklaranti. Volitve velikih posestnikov še nam niso znane, pravi se vendar, da bodo voljeni fevdalci in deklaranti ; neki pa pravijo, da so glasi tako razcepljeni, da se bode moralo večkrat voliti, prej ko se kaj doseže.
Iz Češke se dalje piše, da je tamo sedajno ministerstvo zgubilo vse zaupanje in da je sklenjeno, da mora pasti. Iz druge strani pa se tudi pravi, da bode še zdaj spet voljeno ustavoverno ministerstvo, in sicer so simpatije za parlamentno ministerstvo. Uradnijskega ministerstva se ni bati. —
V	ogerskem državnem zboru je Andraši razlagal, da bode Avstrija še dalje ostala strogo nevtralna. Nasvet poslanca Iranyi-a naj se napravi stroga persoualna unija ne pride na posvetovanje, tudi ni nasvet Tisza, da se naj napravi samostalna ogerska armada.
V	moravski tudi nočejo prisegati deželni brambovci na novo vojaško postavo.
Srbska skupščina, ki zboruje v Kragujevcu, je potrdila predložene postavne načrte o odgovornosti ministrov in tisku, o vojaščini, in je interpelirala vlado zarad zbiranja turških trum na srbski meji, na kar je minister odgovoril: Nikdar ni bilo manj trum na srbski meji kakor sedaj, če pa bi se to premenilo, bo storila vlada svojo dolžnost iu bo varovala mir dežele.
Nemško zedinjevanje gre pre prav naprej. Neki pravijo, da so dogovori že sklenjeni, neki pa, da se srečno dokončujejo, in južno-nemški kujezi se že pripravljajo da se podajo v pruski glavni kvartir poklanjat svojemu prihodnjemu gospodarju. Zastran nemškega zedinjeuja se že dolgo pogovarjajo ministri v Versaill-u, iu pravi se da drugo je že vse v redu, samo Bavarska noče odstopiti od tega, da bi ne smela sama s svojim vojaštvom ravnati kakor bi hotela in imeti lastno zunajno politiko, če drugače ue bo šlo, se bo z Bavarsko napravila posebna pogodba.
Iz Francoske. Ko se je Thiers po svojem dolgem potovanju in beračenju pri angleški, ruski , avstrijski in italijanski vladi vrnol domu in je vezdajni francoski vladi naznanil, da o zunajnih vlad Francoska nima upati nobene pomoči, in ko ga je potem francoska vlada poslala v Nemški glavni kvartir, da bi se tamo pogajal zastran miru, je že vse mislilo , da se bo gotovo mir napravil. Ker je vendar Bismark v pogoju zahteval, da Francoska naj odstopi dve deželi Prusom in še vrh tega naj plača 2000 milijonov odškodovanja za vojsko, je francoska vlada to pogodbo zavrgla in se hoče dalje bojevati. Julius Favrč in njegovi tovarši bi podpisali svojo lastno smrtno sodbo, če bi pristopili takemu miru. V Parizu vsakega imeuujejo izdajalca , kdor se upa govoriti o takem miru in „Moniteur" piše : ,,Ne popustimo braniti celoto naše domovine in neodvisnost francoskega naroda." Misli se, da Francozi tudi potem, ko bi Prusi res vzeli Pariz, ne bi hoteli privoliti v mir, ko bi se od Francoske odtrgal naj manjši košček dežele, temuč da se hočejo še dalje bojevati. Miru še tedaj tako hitro ne bo.
V	Parizu je bil prve dni t. m. nemir. Jakobinski pre-napeteži so namreč vso pariško vlado deli v zapor, in bi jo
bili gotovo usmrtili, če ne bi bila prišla o pravem času pomoč. Zdaj so se spet med seboj popolnoma pomirili, in ker se je glasovalo, ali je ljudstvo z vezdajno vlado zadovoljno ali ne, je velika večina bila za vlado.
Iz Toursa se uradno naznanja, da se v Parizu na-pravljajo tri armade iz tamošnib narodnih stražnikov.
IzFlorenca se brzojavlja 9. t. m., da bode vlada za se vzela kvirinal v Rimu.
Iz Rima se piše, da hočejo vlade predložiti, da bi se Rim izrekel za svobodno mesto pod podkroviteljstvom sv. Očeta in pod municipalnem oskrbovanjem.
Iz Madrida se piše. da bode izmed 340 poslancev samo 180 glasovalo za to, da bi se princ Aosta postavil za španjskega kralja, kterega Prim zlo priporoča. Volitev kralja bode 16. t. m.
Pri H e 1 g o 1 a n d u se je 9. t. m. pokazalo francosko brodovje. —
Novičar.
(Slovenska Matica v Ljubljani) bode imela VI. občni zbor v četrtek 1. dan meseca decembra 1870. Ob 8. uri zjutraj bode sv. maša v stolni cerkvi, občna skupščina pa bode v čitalnični dvorani ob 9. uri pred poldnevom. Razgovori se bodo vrstili tako-le: 1. Nagovor predsednikov. — 2. Tajnik prebere odborovo poročilo o njegovem delovanju od 1. septembra 1869 do 1. decembra 1870. 3. Račun od 1. julija 1869 do 1. julija 1870. 4. Volitev treh udov, da preberejo in presodijo račun. 5. Proračun od 1. julija 1870 do 1. julija 1871. 6. Volitev 12 odbornikov, mesto izžrebanih odbornikov in mesto Tomana L. in mesto Matija Majarja ki se je odpovedal. — Volilni listi so veljavni le tisti, ki ga je družbenik lastnoročno pisal ali saj podpisal. Premoženje slovenske Matica pa zdaj znaša v gotovini v hranilnici založeni 6163 gold. 20 kr., v obligacijah po normalni vrednosti 25,700 gld., vrednost lastne hiše 10,631 gld., vrednost inven-tara 300 gld. Toraj vsega skup 42,795 gld. Njeni dohodki od 1. julija 1870 do 1. julija 1871 znašajo 6215 gld. 74 kr. Po odbitih stroških, med ktere spada tudi plačilo tajnika z 360 gld. in vrednika naučnega slovarja z 240 gld. Tedaj bode še Matici za izdajanje knjig ostalo 5075 gold. 74 kr. Gotovo prav lep denar, samo treba ga bo dobro obrnoti.
(Bivša francoska cesarica) ki je odbežala v Angleško, je pred kratkim bila v Wilbelmshohi pri Napoleonu , in je zdaj spet odšla v Angleško. Tudi Bazaine in drugi generali so bili pri Napoleonu in ostanejo še dalje blizo njega, t. j. v Kaselnu. Kaj vse to pomeni, ni težko nganiti.
(Za povzdigo sviloreje) na Kranjskem je c. k. minister-stvo kmetijstva kmetijski družbi na Kranjskem podelilo 30Ogl.
(Dornberška nova čitalnica) na Goriškem se bode slovesno odprla 20. t. m. ob 5. uri popoldne. K slovesnosti se vljudno vabijo vsi rodoljubi, posebno pa častiti udje bližnjih čitalnic.
(Izvrstno vino) je letos prirastlo v krajih pri Dornbergu na Goriškem in prirastlo ga je tudi mnogo, prodava se, (kvinč 60 pintov) po 8 in 9 gld.
(Na graški razstavi) je bilo razdeljeno državnih daril vseh skupaj zlasti srebernih in brončenih svetinj 500. Od društva za konjerejo pa 195 zlatov.
(Iz tržaške okolice.) Časnik „Triester Zeit." poroča, da so se pred kratkim zbrali okoličani v Rojanu in da so skle-noli, da naj se pošlje deputacija na Dunaj, ki bi naj tirjala od ministerstva pojasnila, zakaj se je razpustil okolični vojaški bataljon; dalje bi naj deputacija še izvedovala tamo marsiktere druge zadeve zastran deželne brambe. Tega zbora se je tudi udeležilo nekoliko srenjskth in mestnih odbornikov.
(Slovansko akademično društvo) se je osnovalo v Gradcu. 30. oktobra se je volil odbor ki naj sostavi pravila in ki bi naj skrbel da se društvo oživi. V odbor so voljeni 3 Slovenci, 1 Srb in 1 Hrvat. Društvo ima namen sestavljati in brati znanstvene sestavke in jih kritično pretresovati.
(Domoljubna oporoka.) Dr. Zweyer, izvrsten narodnjak, ki je umrl v Ljubljani, se je v svoji oporoki blagosrčno spomnil narodnih zavodov in je sporočil Ljubljanski čitalnici 500 gold., dramatičnemu društvu 500 gold. in „Sokolu" triletno najemnino za telovadnico ki je v njegovi hiši. Slava mul
(Mariborska čitalnica) napravi letos še te-le veselice: 20. novembra, besedo s plesom, 4. decembra, besedo z gle
diščno igro ali tombolo; 18. decembra, besedo, občni zbor, volitev novega odbora.
CPolitično društvo Soča) si je volilo naslednji odbor: Dr. Josip Abram, dež. tajnik in poslanec; dr. Anton Žigon, dež. poslanec; Matija Doljak, dež. poslanec; Josip Faganel, dež. poslanec; Viktor Dolenec, privatni uradnik; Jože Nanut, župan v Št. Andrežu, France Leban , podžupan v Črnicah, Marko Vales v Privačini, Ernest Klavžar dež. uradnik. Enoglasno izvoljeni predsednik je dr. Lavrič. V obč. zboru je izaeklo društvo Soča enoglasno, da se iskreno zahvaljuje dr. Lavriču za pogumno postopanje v dež. odboru in da se popolnoma vjema z izstopom njegovim in obeh slov. namestnikov M. Doljaka in dr. Žigona.
Štejem si za dolžnost izreči javno zahvalo slavnemu generalnemu opravilstvu
zavarovalno društvo „VICTORIA"
ki je moj kvar, kterega mi je napravil ogenj 28. septembra t. I., taki in popolnoma pripoznal ko sem ga naznanil, in meni že tudi danes, po ognju napravljeno škodo popolnoma izplačal z 4159 gold. 43 kr. Za to ravno tako hitro kakor vljudno postopanje se ne zahvaljujem samo omenjenemu društvu, temoč ga tudi zavarovalnemu občinstvu prav vroče priporočam.
G y tt r e 6. oktobra 1870.	Aron Frid. Pachter.
Za natančno, brez vsakega odbitka izplačano povrnitev vse škode, ktero mi je napravila strela, izrekam tukaj svojo srčno zahvalo zavarovalnemu društvu „VICTORIA" in si štejem za dolžnost, zarad občne koristi priporočati prav vroče to zavarovalno društvu vsakemu posestniku.
Lind pri Velikovcu.	Andreja Pogača r.
Janez Perlonig, Janez Wirtb, priče.
Podpisani se čuti ugodno prisiljen izreči dolžno zahvalo slavnemu zavarovalnemu društvu „Vietoria" za hitro in popolno povrnitev škode, ktera ga je zadela po ognju, in ob enem tudi priporočati to društvo vsim, za zavarovanje proti ognju.
Laški trg, meseca oktobra 1870. Seb. Oiks.
Tržna cena	CÖ U S	s a i	>	9 1 h O i ■Q	>	3 —.	>	9 "J?
pretekli teden.	> >	^a i		C OS S		O		£
	ti.	k.	fl.	3.	fl.	k.	fl.	! k.
Pšenice vagan (drevenka	4	20	4	75		"30	4	60
Rži „	8	30	3	70	4	—	3	50
Ječmena „ ... .	8	_	8	15	3	60	3	—
Ovsa „	1	90	1	90	2	10	1	90
Titršice (koruze) vagan .	2	60	3	70	S	10	3	50
Ajde s .	2	56	2	80	8	60	2	30
Prosa „	2	80	2	90	8	40	2	80
Krompirja „	1	35	1	60	1	60	1	—
Govedine funt ....	_	20	—	27	_	24	—	26
Teletnine ....	_	24	—	28	_	24	—	28
Svinjetine črstve funt	—	30	—	26	_	24	—	26
Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	9	—	10	50	9	—	11	—
n 18" „ „ . . .	—	—	6	50	0	—	—	—-
„ 36" mehkih „	4	_	—	—	6	50	7	50
„ 18" „ „ . . .	_	—	4	60	_	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	80
„ „ mehkega „ „		50	—	50	—	45	—	70
Sena cent ....	1	40	1	80	1	70	2	—
Slame cent v šopah	1	30	1	60	1	—	1	70
„ „ za steljo	1	—	1	—	0	70	1	20
Slanine (špeha) cent	44	—	42		42	—	88	—
Jajec pet za ...	—	10	—	10	—	10	—	10
Napoleondor velja 9 fl. 84 kr. a. v. Azijo srebra 120.25. Narodno drž. posojilo 67.65.
Loterijne srečke.
V Gradcu 5. novembra 1870: 7» 60 46 TO
Prihodno srečkanje je 19. novembra 1870.
64