št. 36 (1363) NOVO MESTO, Leto XXVI Četrtek, 4. septembra 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Za novi most ni več ovir Investitor zagotavlja, da se bodo gradbena dela v Ločni začela do konca septembra V kakšnih okoliščinah se rojeva novi most čez Krko v Ločni, je Riv6 ^°P°"^ne pojasnjeval novinaijem Dolenjskega lista, Dela in . predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič. Deko ^ ^ je začetek gradnje, ki jo zdaj zagotovo pričakujemo do nca septembra, zavlekel-tudi zaradi stabilizacijskih ukrepov. koncert, posvečen t. kralju 75-letnico rojstva slikarja, ki-j® ja in grafika Toneta Kralja tpmu Pro^avili v soboto, 6. sep-kn °k Ufi s slavnostnim Krwert-om v Miklavževi cerkvi v ari^njeviei. Na koncertu bosta vi u o12. Wagnerjevih, Puccinije-dj:' .T°.ltovih, Mozartovih, Ver-vircu- ln ^izetovih oper ob kla-spremljavi Jelke Suhalol-vT ,. P®k sopranistka Tatjana J> nci slavljenca Toneta Kra-dt'm korist Jurij Reja. Prireja e bo udeležil tudi umetnik u " dne bodo odprta vsa jostonjeviška razstavišča od 10. na ni' j r5' Posebej pa vabijo W.6 lijeve stalne zbirke v stanjeviškem gradu. nekaterih dejstev. Resnica je, da je republiški sekretariat za industrijo šele 27. avgusta letos izdal odločbo, s katero republiški skupnosti za ceste, ki je investitorica ločenskega mostu, dovoljuje pripravljalna dela. Odločba je bila izdana v skladu z lokacijskim dovoljenjem republiškega sekretariata za urbanizem s konca leta 1974. V tem času je bil izdelan tudi glavni projekt in dostavljen v začeti avgusta republiški skupnosti za ceste in republiškemu sekretariatu za industrijo. V Novem mestu so komunalnim organizacijam naročili, naj izdelajo izvedbene načrte za prestavitev vseh komunalnih (nadaljevanje na 4. strani) Jubilej samoupravljanja 25-ietnico samoupravljanja v Novoteksu so proslavili pri Gospodični na Gorjancih — Plakete 18 članom DS :^ui\lase enajst dni _ v kostanjevici jl^trospektivno razstavo Slanovih Salonu v v ^™tovem likovnem 'Kostanjevici so zaradi iz-^to rt ^nimanja obiskovalcev in šffi razstavo lahko ogledali Učiini^ so se spet vrnili v ■ Ra' Podaljšali do 15. septem-v celje bodo potem prepeljali 30. avgusta 1950 se je v novomeški tekstilni tovarni Novo-teks uresničilo gedo „Tovarne delavcem!" Tega dne so namreč med prvimi v Sloveniji uvedli samoupravljanje in izvdili prvi delavski svet. Ob 25-letnici tega dogodka je bila v soboto dopoldne pri Gospodični na Gorjancih slovesnost, na kateri so 18 še živim članom prvega delavske^ ga sveta (vseh je bilo 25) podelili priznanja in plakete Novoteksa. Predsednik sedanjega _centralnega delavskega sveta Franc Žunič je orisal razvoj podjetja in delavskf^a samoupravljanj od tistih dni pred 25 leti, ko je bUo v Novoteksu zaposlenih 306 delavcev, do danes, ko jih je desetkrat toliko. Prvi predsednik Janko Kastelic je obudil spomine na čase, ko so znali delavci le delati po navodilih, upravljanja pa so se dijaško srečanje sfilmarji IV ' Svet za filmsko vzgojo pri novomeški ZKPO je priredD 1. septembra v kinu Krka za srednješolce posebno predstavo noveg? slovensk^a celovečernega igrane^ filma „Povest o dobrih ljudeh", nredstave so se med drugimi udeležili tudi režiser France Št iglic, nekateri igralci in drugi ustvarjalci filma. Od ponedeljka je ta film, ki je na nedavnem filmskem festivalu v Pulju vzbudil veliko zanimanja med občinstvom in kritiki ter dobil priznanja, na rednem sporedu kina „Krke". morah šele naučiti. Predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič je Novoteksu čestital za uspešno prehojeno pot in poudaril, da' so imeli I*fovoteksoyi delavci vedno posluh tudi za širše družbene potrebe. Za kulturni del slovesnosti pri Gospodični je poskrbel Dolenjski oktet. A. B. Muhasto poletje jo je tokrat zagodlo kajpak tudi šolarjem, saj je bilo lepih dni dokaj malo, zato so mnogi morebiti že komaj čakali na začetek novega šolskega leta. Ustregel jim je prvi september, katerega pa so se nekolikanj bali njihovi starši, kajti za šolo ni bilo treba še nikoli odšteti toliko kot letos. Kakor koli že, počitnice so mimo, učilnice in šolske hodnike, ki so dva meseca samevali, so napolnile uka željne glavice, ki že pridno tarejo „šolske orehe". Na posnetku je gneča šolarjev in staršev, ki so čakali, da se bodo na prvi dan šole odprla vrata šentjernejske osnovne šole Martina Kotarja. (Fo-to: Polde Miklič) Tahorniki slavijo tri obletnice Proslava v gozdni šoli v Bohinju — Odlikovanja tudi Dolenjcem V nedeljo se je zbralo na prostoru gozdne šole v Bohinju več kot 700 tabornikov iz vse Slovenije in Trsta. Proslavili so 30-letnico osvoboditve, 25-Ietnico dela taborniške organizacije v naši socialistični samoupravni družbi ter 504etnico taborniškega gibanja na Slovenskem. Med gosti sta bila tudi prvi in dolgoletni predsednik jugodovanskih tabornikov, predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, in Lklija Šentjurc, članica sveta federacije. Sekretar izvršnega odbora Zveze taborniških organizacij Jugoslav^e Predrag Rafailović je nato izročil se- i Danes praznuje Trebnje osrednja PRIREDITEV BO v SOBOTO OB 14.URI občani in prijatelji trebanjske občine svoj na t praznik v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade kult ^ gozdu pod Trebelnim. Slovesnosti, ob športna srečanja se vrstijo že ves teden. V soboto Vo . " bodo v mirenski Dani odprli nov obrat za predela-ob 14. uri pa bo predsednik slovenskih fas H inž. Janez Barborič odprl nov obrat strešnih in treh plošč Trima. Več o uspehih in naporili za razvoj občine objavljamo še na drugih straneh našega V taboru na Naklovi glavi ob bohinjskem jezeru so taborniki ob tej priložnosti odkrili lesen kip, delo ljudskega umetnika izpod Blegoša Petra Jovanoviča, ki predstavlja tabornika in tabornico, spodbujena s svetlimi zgledi nekdanjih partizanskih kurirjev. Razvojno pot in pomen organizacije je v slavnostnem govoru opisal predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič in poudaril, da organizacija, ki združuje danes v 160 enotah že nad 17.000 članov, s svojimi izvirnimi metodami, z zdravim načinom življenja v naravi in s krepitvijo tovarištva vzgaja mladi rod v socialističnem patriotizmu.. POKAL OSTAL V SODRAŽICI Na igrali DONI T, ki so bile 30. septembra v Sodražici, je zmagal TOZD Donit Sodražica s 37 točkami in tako osvojil pokal za skupno uvrstitev. Sledili so: 2. Melamin Kočevje 32 točk. Skupne službe DONIT Medvode 27 točk. Svit Kamnik 21 točk, TOZD Donit Medvode 20 točk in TOZD Donit Borovnica 16 točk. Podrobneje o izidu tekmovanj v vseh osmih panogaTi bomo poročali prihodnjič. stim slovenskim tabornikom za dolgoletno delo in zasluge pri širjenju tabomištva ter' predstavnikom dveh odredov za uspehe v letu 1974 najvišje jugoslovansko taborniško odlikovanje „Javorov list z zlatimi žarki". Med odlikovanci je tudi Marjan Moškon iz Nov^ mesta. Več kot sto zaslužnih tabornikov in 30 enot pa je iz rok predsednika (nadaljevanje na 4. strani) Vojak odprl novo cesto Cesta Pogance — Ruperč vrh dokaz več, da sodelovanje med JLA in prebivalstvom ni prazna beseda Pogance in Ruperč vrfi je zbliž^a nova, dober kilometer dolga in kakih 5 m široka cesta z dvema manjšima mostovoma, delo in darilo JLA krajevni v sredini tedna je Slovenija prišla pod vpliv vlažnejšega zraka, zato se je. nagnjenost k nevihtam spet povečala. V četrtek in petek bo fe spremenljivo oblačno, možne so krajevna plohe. Ob koncu tedna izboljšanje. skupnosti Birčna vas. Cesto je ob navzočnosti vojaških predstavnikov in zastopnikov občine ter družbenopolitičnih organizacij iz Novega mesta odprl vojak Radivoj Jerasimović iz enote poročnika Tkalca. O tem prispevku pripadnikov JL.A krajevni skupnosti Bircna vas je govoril major Aleksandar Djukić. Vojaki njegovih enot so opravili okoli 34.000 prostovoljnih delovnih ur in dokončali vsa dela znatno pred rokom. Dela so vredna okoli 1,7 milijona dinarjev. Tudi drugi govorniki so poudarili, da je ta cesta še en dokaz o ustvarjalnem sodelovanju JLA s prebivalstvom. , Na slovesnosti, na kateri je sodeloval tudi moški pevski zbor „Ru-perč vrh" pod vo^svtom Ernesta Jazbeca, so podelili nagrade in priznanja krajevne skupnosti Bircna vas vojakom, starešinam in enotam JLA, ki so se pri teh in drugih delih do zdaj najbolj izkazali. , Umetnost za praznik Andrija Kusanić, kipar iz Kariovca, in Boris Lavrič, slikar iz Kranja, ki sta se udeležila letošnjega osmega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, bosta od jutri do 16. septembra razstavljala svoja dda v trebanjski galeriji likovnih sannorast-nikov. Razstavo, ki jo prirejajo v počastitev trebanjskega občinskega praznika, bo jutri ob 18. uri odprl Marjan Jenko, sodnik ustavnega sodišča SRS. Po otvoritvi v galeriji bo v sosednjem domu kulture slav sost-ni koncert. Likovnika, sicer že stara znanca tabora, galerije in salona, se trebanjskemu občinstvu tokrat predstavljata s 55 deli: Kusanić z 20 lesenimi skulpturami, nastalimi v obdobju 1971 - 1975, Lavrič pa s 35 slik?mi na steklu in platnu iz cikla „Moj svet planetov". OSMI C „PO BELI KRAJINI" v nedeljo, 6. septembra, se bodo v Metliki ponovno srečali najboljši jugoslovanski kolesarji, z njimi pa se bodo pomerili tudi nekateri tekmovalci izven naših meja. VIII. mednarodne dirke „Po Beli krajini" prireja v počastiti srečanja borcev v sodelovanju - s slovensko kolesarsko zvezo, metliško občinsko skupščino in veletrgovino „Astra" ljubljanski kolesarski klub „Astra". Mladinci se tedo pomerili na 96 kilometrov dolgi pron in sicer Metlika — Črnomelj - Vinica - Črnomelj - Metlika - Gorjanci - Metlika, člani pa na 130 km dolgi progi: Methka - Črnomelj - Dragatuš ^ Črnomelj - Metlika - Novo mesto - I^lenjske Toplice - Metlika. LIKININKOP ZDRUŽENA v petek, 29. avgusta, je bil v OZD INKOP Kočevje referendum za pripojitev k OZD LIK Kočevje. Izmed 183 volilnih upravičencev se jih je udeležilo referenduma 1 75. Za pripojitev jih je glasovalo 144 aU 78,6 odstotka, 27 ali 14,7 odstotka pa jih jc bilo proti. Zdaj Ik) INKOP četrta TOZD znotraj OZD LIK Kočevje. V Kočevju že več let pote kap razprave o združitvi lesne industrije in gozdarstva na območju občin Kočevje in Ribnica, nadalje o združitvi treh komunalnih delovnih organizacij, gostiaskih delovnih organizacij in o združitvi Tekstilane in Trikona. Vendar povsod le govorijo, ne ukrenejo pa ničesar, da bi do združitev res prišlo, čeprav bi združeni lahko poslovali bolje in ceneje. ^ ^ KOPRIVNIK BREZ ŠOLE v Koprivniku v kočevski občini so z novim šolskim letom ukinili osnovno šolo, ker je premalo otrok. Za nižje razrede se je letos prijavilo le 9 šolarjev, kar je premalo za enega učitelja, licence višje stopnje pa so že lani vo/ili v šolo v Kočevje. Radivoj Jerasimović, vojak iz enote poročnika Radovana Tkalca, je v nedeljo simbolično prerezal otvoritveni trak na no-\i cesti Pogance-Ruperč vrh. (Foto; 1. Zoran) ^^aznik SUHOKRAJINCANOV - v sredo je bil dokončan za letos načrtovan del suhokrajinskega vodovoda. Voda je P^^kla do Lazin pri Hinjah in t^o kronala 110 dni trajajočo mladinsko delovno akcijo, v kateri je bilo za nad 6 km dolg ^od opravljenih 60 tisoč prostovoljnih delovnih ur, odetega 50.400 brigadirskih n vrednosti 1,6 milijona dinarjev. Na sklepni .vesnosti na Prevolah sta se predsednika CBS Novo mesto Jakob Berič in KS Hinje Jože Hribar zahvalila vsem, ki so P'lpomo^i, da je bila akcija uspešna — kljub zelo težavnim delovnim razmeram. Slovesnost jc izzvenela v poziv: nasvidenje ^ delovni akciji v prihodnjem letu. (Foto: M. Vesel) a UINOGRADNIKI I Obveščamo vse vinogradnike, da sprejemamo naročila za RIGOLANJE, UMETNA GNOJILA in ZAŠČITNA SREDSTVA. Naročila sprejema TOZD HMELJNI K, Novo mesto, Kolodvorska 2a (Bršlin, pri žel. postaji) vsak dan ali po telefonu 21-174. taki ojikomentarji v javnosti au drugačni, ne moremo mimo tedenski mozaik Konferenca v Umi se je končala, začrtala je pot naprej. Pot naprej kaže v Colombo, kjer bo drugo leto že peta konferenca šefov neuvrščenih držav. Prva je bila pri nas - v Beogradu -1961. Splošno mnenje je, da pomeni Uma novo utrditev enotnosti neuvrščenih. Drugi pomen te konference pa je, da se je prvič pojavila močna skupina držav Latinske Amerike. Tako imamo zdaj v okviru neuvrščenih okrog deset držav zelene celine - Ijitinske Amerike. Ideja neuvrščenih se je zdaj razširila na novo celino - Latinsko Ameriko. Praktično je zajela skoraj ves svet. V Limi je kubanska delegacija predložila naj bi bila šesta konferenca v Havani - in sicer leta 1979. Se pravi, da bo novi vrh v Ameriki, na Kubi. In še nekaj bi radi omenili v tej zvezi: nova konferenca o evropski varnosti in sodelovanju bo leta 1977 v našem Beogradu. Tako so sklenili v Helsinkih. To je brez dvoma visoko priznanje naše neodvisne politike. Tako pozicijo si je pridobila naša država s svojo dosledno obrambo miru in mednarodnega sodelovanja. Mir m svetu lahko sloni samo na načelih sodelovanja in priznavanja neodvisnosti. Mir na svetu predpostavlja tudi zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi. Tako imamo zdaj pred seboj že mednarodni diplomatski koledar. Drugo leto bo vrh neuvrščenih v Colombu, na azijskih tleh. Leta 1977 bo evropska konferenca v našem Beogradu. Leta 1979 bo nova konferenca neuvrščenih, in sicer na Kubi, na tleh Latinske Amerike. Tako se polagoma utrjujejo temelji svetovnega miru. Upajmo, da bomo v tem času, in, verjetno še prej, premagali inflacijo, ki zdaj davi svet. To bi bila za vse, ki gledajo naprej, velika zmaga. TELEGRAMI QUITO - Poskus državnega udara v Ekvadoru ni uspel. Načrt generala Alveara ni uspel, napadel je predsedniško palačo, vendar v tistem trenutku v palači ni bilo predsednika. Pozneje je predsednik Lara s tanki osvojil jjlavno mesto Quito. VojaSki udar je propadel, ker se upornikom niso pridružile tankov-ske in letalske enote. Drugače vroče poletje Zokaj že prej nismo videli notranjili reierv? čeprav letos ne m orano govoriti o dolgem vročem poletju, je bila temperatura na gospodankem in pditičnem podredju dokaj visoka. Spodbuja jo akcija za stabilizacijo gospodarstva in lahko cd o ugotavljamo, da se proti pivim jesenskim dnem še povišuje. Nekaj novega smo lahko občutili vse poletje. Medtem, ko je prejšnja leta politično življenje skoraj po pravilu zamrlo za najmanj pddnigi mesec, v gospodarskih organizaciji pa skoraj ni bUo nikogar od vodilnih, je bilo letos precej drugače. Na telefonske klice smo lahko kaj hitro dobili sobesednika in že po vesteh iz sredstev obveščanja smo razbrali, da se vsepovsod nekaj dogaja. Sestankov ni bilo malo, slišali smo lahko pravo poplavo predlogov in mnenj o konkretnih ukrepih za boljše gospodaijenje, v večini delovnih organizacij so že marsikaj storili in prvi sadovi prizadevanj so tu. Mnoge poletne vesti so bile prav presenetljive. Posebne delovne skupine so v večini občin obiskale ^orajda vse TOZD, se pogovaijale z dokaj širokim krogom ljudi, spraševale in se dogovaijale in marsikatera na- paka ali slabost se jim ni mo^a izmuzniti, da je ne bi q)a^i. Zato so se kot gobe po dežju pojavili v mnogih delovnih organizacijah stari stabilizacijski in protiinflacijski programi, za katere večina samoupravljavcev spldi ni vedela, da obstajajo. Drugod, kjer jih doslq še niso imeU, pa so nenadoma lahko „žrtvovali" nekaj dni snovanj, da so jih sestavili in sprejeli. In — spet začuda — so vsi ti programi nenadoma prikazali nove možnosti za zmanjšanje stroškov in povečanje proizvodnje ter odkrili tako imenovane notranje rezerve, za katere so v istih okoljih ddgo časa trdili, da jih enostavno ni več. Ob vsem tem se človek nehote vprS^a, zakaj nismo takih ugotovitev videli že doslej in kdo jih je skrival. In, ali nas res mora nekdo povleči za ušesa in nas neprestano opozarjati, da moramo delati in gospodariti Več kot vsi komentaiji pove ta dika. Na severu imamo Sredozemno moije — tu so dobili Egipčani precej ozemlja. V sredi sta oba prelaza Gkli in Mitla. Tuje manjša vboklina proti vzhodu — izraelski® položnem. In prav na jugu so petrolejska po^a Abu Rudeis. Iz teh polj so Izraelci krili približno 55 ^ svojih potreb po nafti. Belo po|e bodo kontrolirale čete svetovne organizacije. Na obeh prelazih bod" ameri^i civilisti nadzorovali radarske prisluškovalne naprave.- IZ ZADNJEGA PAVUHE VINSKA" KLET - JUi ste vino prodali? - Kje po, samo klet praznimo, da bo v njej prostora za uvoženo vino iz Alžira... drugače, kot delamo vsak daa Nekaj očitno ni bilo v redu in — to moramo tudi pričakovati — tudi ne bo šlo vse tako lepo, kot pišemo in poročamo. Nekateri so se še sl^i in čak^o, kaj bo. Drugi so prišli na sestanke z nerealnimi načrti, ker si želijo nekakšnih političnih pohval, pa čeprav jih bo prej ali slej povozila gospodarska zakonitost. Na srečo pa je večina, če sodimo po poročilih, s katerimi razpolagamo, ravnala trezno in umirjeno, naredila bilanco slabosti in uspehov, želja in možnosti In to je edino prav. Prav zato, ker se bo akcija nedvomno nadaljevala in dokazala svojo dolgoročno usmeritev, se ne bomo smeli čuditi, če bodo morali zapustiti svoje pcdožaje nekateri ljudje, za katere njihovo okolje še danes misli, da imajo v rokah škarje in platno našega gospodarstva. Ne moremo pa se tudi znebiti občutka, da marsikje še vedno brskajo po površini in posledicah, namesto da bi se zarili v ^obino in poiskali resnične vzroke, ki onemogočajo dobro gospodarjenje. Zato je očitno, da bomo motali neprestano na vseh ravneh analizirati prav vse: naše obnašanje, naše znanje in našo sposobnost ter prizadevnost. In seveda temeljito delati, vsak na svojem mestu, JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Običajni prehod poletnega (vročega in do-pustniškega) obdobja v jesenski čas, ko se spet začenja bolj živo vrteti kolesje naše družbenopolitične dejavnosti, je letos - bi rekli - nekoliko manj skokovit, kot pa smo bili navajeni. Vzrok za to gre pač iskati v nujni stabilizacijski akciji, ki smo jo sprožili prav na začetku počitniških (minulih) dni in ki ni dovolila zastanka v naših prizadevanjih za ureditev nekaterih najbolj perečih vprašanj družbeno-ekonomske realnosti. In teh vprašanj ni malo - zvrstila so se našteta, že v akcijskih dokumentih na vseh ravneh, sedaj pa se v konkretnejši obliki očr-tujejo tudi v posameznih stabilizacijskih programih sleherne OZD ali družbeno-politične skupnosti. Res pa je - tudi to je bilo povedano že čisto določeno - da tokratna akcija, ki naj bo stabilizacijska v najbolj pravem pomenu besede, ne sme biti niti kampanjska niti enkratna, kakor je tudi res, daje ne bo mogoče opraviti v prav kratkem času. Vendar to ne pomeni, da se lahko še nadalje zanašamo na jutri, češ da se bodo stvari že kako uredile, urejati jih moramo sproti in sami — le tako ' se bo pokazal stabilizacijski učinek, ki je za nadaljnjo rast našega gospodarstva tako nujen. Sredi prejšnjega tedna so potek stabiliza* cijske akcije v državi obravnavali na seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDL. Po besedah predsednika tega odbora Marjana Rožiča je treba nadaljnja prizadevanja v smeri stabilizacije sedaj predvsem usmeriti na to, da bi na vseh ravneh ter na temelju dosedanjih izkušenj realno programirali ekonomski razvoj za prihodnje srednjeročno obdobje ter to utrdili z dogovori in sporazumi. VROČE VPRAŠANJE CEN dinarjev vrednosti — od tega je bilo v skladiščih „zamrznjenih" skoraj za 40 milijard končnih izdelkov. To je seveda huda gospodarska škoda in voda na mlin nelikvidnosti, ki spet riločno trk? na vrata naših podjetij. Ob tem pa nam naraščajoče cene vedno bolj rastejo čez glavo, kar postaja v stabilizacijski akciji problem številka ena. Republiški komite za trg in cene je prejšnji četrtek obravnaval sedanje stanje glede cen v Sloveniji ter je ocenil, da se cene proizvajalcev sicer še gibljejo v predvidenih okvirih podražitev, da pa bo rast življenjskih stroškov zelo težko ohraniti na tisti ravni, kot smo menili za letos. Splošna ugotovitev je, da smo se pri sproščanju cen obnašali preveč liberalno in da so nam precej ušle z vajeti, kar še posebej velja za tiste cene, ki so v občinski pristojnosti, delno pa tudi v republiški. Republiški komite je pripravil osnutek ukrepov, s katerimi naj bi spravili cene v predvidene okvire (kar pa ne pomeni ponovne „zamrznitve" cen, kot so bili svojčas administrativni ukrepi) in naj bi tiste, ki bistveno odstopajo od predvidenega, tudi popravili navzdol. O tem predlogu bo v prihodnjih dneh razpravljal republiški izvršni svet. Na navijanje cen so se spravili tudi v zvezni tržni inšpekciji - kjer so se sestali inšpektorji iz vseh republik in pokrajin. Opozorili so, da je opaziti poskuse, ko skušajo nekateri prodajalci izigravati predpise o cenah - tako npr. začetek nižanja cen v proizvodnji (ki je že očiten) ne spremjjajo tudi ustrezne pocenitve blaga po Ugovinah. Kot primer za to so navedli posebej 'cene mesa, ki navzlic nižjim odkupnim cenam ostajajo po mesnicah takšne, kot so bile. Na sestanku inšpektorjev so poudarili, da morajo pristojni republiški in drugi organi sprejeti' ukrepe, da se bodo cene iz njihove pristojnosti znižale na tisto raven,"kot je bila določena z letošnjo resolucijo. tedenski zunanjepolitični preglej Sporazum - začasni - o ločitvi sil na Sinaju je tu! Cez ne-k^ dni bodo na tem sporazumu tiidi uradni podpisi. Takoj na začetku tega sestavka poudarjamo, da to ni niti mir niti premirje, marveč samo sporazum o prehodni fazi. Položaj je tak: Izraelci im^o sedaj še 87,5 odstotka Sinajske-ga polotoka, Egipt 5 odstodcov, čete svetovne organizacije 7 odstotkov. Agencya Tanjug je poročila, da bo moral Izrael vrniti 3500 kv. kilometrov ozem^a. To je, če lahko tako rečemo, geografska stran porazuma. Egipt ima sedaj kontrolo nad prelazi Sinajskega polotoka, pod njegovo upravo so tudi petrolejka polja, južno od Sueza. Egipt je popra^ svoje pozicije tudi na Sredozemlju, zdaj ima širši obalni pas vzhodno od Port Saida. Tudi Izrael je dobil manjše zadoščenje: na prelazih bodo ameriški civilisti kontrolirali radarske naprave. Obe državi: Egipt in Izrael se svečano obvezujeta, da ne bosta uporabili vojaške sile. To je ^elet sporazumov. Večje podrobnosti bodo znane čez nekaj dni, ko bodo objavili vse uradne dokumente. Naša misel je: sporazum, čeprav začasen, je korak naprej. Na Srednjem vzhodu ni nerešljivih vprašanj. Angleži pravgo: kjer je dobra volja, je tudi pot. Sporazum je enostranm, saj ureja le nekaj odprtih vprašanj med Izraelom in Egiptom. Stalne na ostalih sdctoijih je ne-roremenjeno. Izraelske čete so globoko na arskem ozem^u, pod njihovo oblastjo je vsa zahodna obala Jordanije. Kdaj šč bodo začela pogaja nja med Sirqo in Izraelom - seveda pfek posrednikov? Ali bodo ta pogajanja še (|olgo zamrznjena? Ali bo ^ušal Izrael doseči sporazum najprej z Egiptom? Izraelci zunanji minister AUon je ondan dejal, da je za Izrael - Egipt najvažnejša arab ^a država. Egipt ima 37 mi^jo-nov ljudi in kontrolira sueška vrata. V Egiptu je več ljudi kot na vsem Arabskem polotoku. To je ena stran medalje. Voditelj palestinske osvobodilne otganizacge Jaser Arafat je nedavno dejal: palestinsko vprašaje je najvažnejša stran problema Srednjega vzhoda. Mi smo kyuč vseh rešitev. Zakaj so Palestinci še vedno odrii^jeni z di-plomat^e mize? Ne bodo nas izrinili na stranjo pot, je pou daril Arafat. Naš čas še ni prišel. Kakor so se morali Američani umakniti iz Vietnama, tako bodo morali nekega dne Izraelci s Srednjega vzhoda. Ta-ko bo odločila zgodovina - n^-večji sodnik vseh časov. Sovjetska zveza gleda dokaj nezaupno na ves ta proces urejanja. Moskva meni, da bi morali vsa vprašanja rešiti na veliki mednarodni konferenci, in sicer globalni. Ameriška metoda je kos za kosom. Reševanje bo dolg proces, v tem procesu se bbdo nekako zgladila in pon**" rila nasj^ro^a. Očitno je, da želi ameri^ diplomacija izriniti Sovjeta® zvezo s tako važnega sektoJj^ kot je Srednji vzhod. V tej lahko predvidevamo, da bo Sovfet^a zveza še bolj podp'^ zahteve Sirgcev pa tudi stincev. Le-teh te^j, ko bo šel pravi trenutek. Zdaj,ko pišemo te vrstice,J® nemogoče predvidevati, kak^ odmeve bo imel začasni sp®** zum v drugih arab^ih dežel^ Mnogi mengo, da bo dal BgiE pobudo za sestanek arabd'' držav na vrhu. Tak sestanek ^ bi bil v Libanonu, torej na vtralnih" tleh. Za tak sestal®* Več optimizma se zavzema tudi Jaser Araf® Palestinci menijo, da ameri^ diplomacija ignorira njih0 Pravice- h0\- Zdaj, ko so vsi zakopali v 1 no orožje, lahko predvideval*1' da bo igrala diplomacija jo vlogo. Splošno mnenje jc ' mir na Srednjem vzhodu je ^ gotovljen. Seveda pa to ni ^ nja beseda. TELEGRAMI DILI — Poročila s portugals^. Timorja so napihnjena, poročaj® j0 stralski listi. V Evropi prikazuj ^ dogodke črno-belo, kakor da življenje in smrt tisočev in j. Mnogi portugalski uradniki ski trcovci so se umaknili v A* lijo. Menijo, da bodo moralf^j otoku nevtralne sile zagotovi^ in mii. Pri tem mislijo vsi na A v, lyo, Indonezijo, Melezyo in ^ Portugalsko. u.fi BUKAREŠTA - V romuns*^ glavnem mestu se mudi deleg11^ f britanskih konservativcev. Sredi ^ tembra pričakujejo premierja sona, ta bo prišel na uradni °%-Romunija si prizadeva, da bi vila svoji državi čim večjo m*11 sko sposobnost. .. jc LIMA - Novi voditelj ^erl^j&■ postal general Morales Bering/ Prejšnji šef države, Velasco ^ $ je moral odstopiti. Zahodne age ^ij poročajo, da velja novi šef &' „J-zmernega, poleg tega je tudi ni strokovnjak, kar je redkost ^ generali. Peru je eden glavnih i ^ nikov bakra na svetu, v zadnih cih je cena bakra padla, država ^ znašla v stiski. Posledica tega J^ež da se je. moral Velasco A« • umakniti drugim. b0 DUNAJ - Tanjug poroča, & \ morda avstrijska vojska ob°r°^ ,0 je raketami zemlja-zrak. To žanr^L,,|c ondan predložil armadni .P° ijjvi) Spannochi. Kako bo Dunaj to zahtevo, še ni znano. P° d J0yf (mirovni) pogodbi Avstriji n1 It ljeno razpolagati s tem orožje" omenjeni general zahteva tun [oy' lovskih letal. Švica ima kar *•" skih letal, Avstrija samo 40. Maijan Rožič je ob tem opozoril, da so nekateri stabilizacijski programi, ko so sedaj narejeni (v posameznih OZD ali družbenopolitičnih skupnostih), še neustrezni - da so samo formalni in da so v resnici odraz odporov proti .stabilizaciji. Spopad s temi odpori, je dejal Rožič, je hkrati spopad z nedelavnostjo ter slabim gospodarjenjem, z ostanki nesamoupravnih odnosov pa tudi z birokratizmom in tehnokratizmom. Stabilizacije ni mogoče doseči samo z zmanjševanjem pro- metnega davka in nižanjem cen blaga, ki ga je mnogo po skladiščih. Treba je odstraniti »vzroke za kopičenje zalog že v samem delovnem procesu in vzroke za višanje proizvodnih c£n. To pa z drugimi besedami pomeni -prvi pogoj je zares racionalno gospodarjenje prav povsod. SZDL se odločno zavzema za nezmanjšano nadaljevanje stabilizacijske akcije po vsej državi — ki mora bolj zajeti tudi trgovino, banke in interesne skupnosti. Da je vprašanje nakopičenih zalog resnično pereče, pričajo podatki iz vse države. Skladišča mnogih tovarn so polna, v njih so nakopičeni predvsem končni izdelki, kar seveda pomeni hudo „zamrznitev" razpoložljivega denarja gospodarskih organizacij. Konec letošnjega junija so znašale skupne zaloge vseh podjetij v državi kar 235 milijard 2S-letiuci uvedbe samoupravljanja in izvolitvi P'^ega delavskega sveta novomeške tekstilne to-3me Npvoteks so pri Gospodični na Goijancih Popravili proslavo, na kateri so 18 še živim čla-om prvega delavskega sveta podelili priznanja in pakete Novoteksa. (Fotr; A. Bartelj) NOVI PREDSEDNIKI nikrit posvetu predsed- konfcrcnc in pred-renci P" občinski konfe- jeno J J^occvje je bilo dogovor-nekatp renče občinske konfe- te kort ^'" Kočevje izvedejo koreni-stvo j ^ske spremembe. Predsed-shbega dela nekaterih nov komisij oziroma oi^a- so* T\ ° predsednike. Ti NturJ^^f ~ komisija za orcan,?' Gabrič - komisija za DS"u'""ost in razvoj, Roman rimu- . 'komisija za ljudsko ob-Marbn .d™žbeno samozaščito, ditvp ~ komisija za prire- teleciL 1 delovne akcije in komisija Podržaj ©ndo i"iormiranje in propa- SGP Slovenija ceste iz Ljubljane gradi za Petrol iz Ljubljane na Rašici pri VelikŽh Laščah novo bencinsko črpalko, ki jo bodo s pridom uporabljali motorizirani turisti in lastniki kmetijskih strojev iz bližnje okolice, (Foto: F. Brus) Po asfaltirani in razšiijeni cesti Dečna sela-Artiče, ki so jo v nedeljo, 31. avgusta, slovesno izročili prometu, so se najprej peljali kolesaiji artiške osnovne šole, za njimi pa je krenil sprevod trak-toijev z lojtrskimi vozovi. (Foto: Jožica Teppey) Denar le do Pekla? Kaže, da se bo na cesti proti Planini delo za letos nehalo, čeprav je zaenkrat tam dokaj živo. Na šliki: še v soboto popoldne so novomeški cestaiji hiteli polagati zaporni asfaltni sloj od 4. do 8. kilometra ceste Sevnica-PIanina. (Foto: Železnik) Prejšnji teden jc sekretariat MS SZDL Posavje na razširjeni seji s predsedniki koordinacijskih odborov za uresničevanje ciljev družbeno ekonomske politike OK SZDL razpravljal o izvajanju nalog za stabilizacijo gospodarstva in kritično ocenil družbenopolitično aktivnost. Politično odgovorno so se zadanih nalog lotile vse družbenopolitične organizacije, v občinah pa so naredili analize gospodarskih gibanj, o katerih so razpravlpli oigani ŽK, SZDL, sindikata, mladine in še posebej občinske skupščine. Razprav^ ^jmisca denskfS^ ~ v soboto so na te-starih Pripeljali 439 prašičev, in 23 starejših, gram ?k, 328, cena za kilo- i« 20 do 21 di-huvp pa 14, kilogram nji- tJinarj^r veljal 17 do 18 ^ NOVO MESTO - V ponedeljek srertn; 'i'^rnet na prašičjem sejmu so iih ^"vahen. Od skupno 319 glav "led gibale ^tarenH dinarji za prašiče, ^0 79n J- ^ tednov, in med 430 do 7 dinarji za prašiče, stare od 3 ^inc glav goveje ži- zaTfii -J® ''iip prodanih le 25. Cene loin ^ivc teže pa so bile: vo- 8.50 H 1«*^° '^i"' kravam od 12 sn ? mladi živini pa od do 13,50 din. aNi I ke, ki najbrž menijo, da je dobro gospodarjenje domena ozkega krog? ljudi. Pokazalo se je tudi, da jc skupna in splošna poraba v okviru družbenih dogovorov in da dohodki ne prebijajo zgornjih meja, poraba pa teče v okviru sprejetih programov in razpoložljivih sredstev. Delovne organizacije si prizadevajo povečati izvoz ter hkrati zmanjšati uvoz reproduk-cijsk^a materiala, posebno tam, kjer je na voljo domači. Razprava je podprla tudi prizadevanja, da še ostale TOZD preidejo na izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, da naj se išče notranje rezerve tudi v izboljšanju tehnologije, raziNkavah, organizaciji dela, delovni disciplini, zmanjšanju proizvodnih stroškov itd. Predvsem pa jc treba stabilizacijske naloge prenesti v bazo. Rekordni sejem Enaindvajsetega ljubljanskega vinskega sejma, ki bo odprt do 7. septembra, ni treba biti sram. To ni več predvsem imenitna (ali pa tudi ne?!) slovenska veselica, temveč prireditev, kakršno potrebuje stroka - vinogradništvo in vinarstvo - če hoče napredovati in se uveljaviti. , besedami: „Ljubljanski vinski sejem se je razvil v pomembno mednarodno razstavišče z vinogradniško in' vinarsko opremo.' Kot odliko ocenjujemo, da sejem ni le parada najboljšega, kar da vinska trta in kar zmore predelava, temveč daje ustrezen poudarek agrotehniki in sodobnemu kjetar-stvu z vsemi novostmi, ki jih prinaša naglo se razvijajoča stroka. Hala B in „Jurček" sta polna sodobnih tehničnih pripomočkov, ki si jih je vredno ogledati. Predvsem mariborska višja agronomska šola pa je v hali A postavila nadvse poučno razstavo sodobne ampelotehnike, na kateri je mogoče nazorno videti, kako se vzgaja vinsko trto in"Vs kakšnimi pri[)omočki si vinogradnik lahko olajša delo. Podoba bi bila še po|x)incjša, čc bi tako izjemno priložnost, kakršna jc ljubljanski sejem, za katerega pravijo organizatorji, da je največji mednarodni sejem vina /in drugih pijač, bolje izkoristili v izobraževalnem smislu. Voč predavanj in simpozijev za vinogradnike, več oigani-ziranega sodelovanja na njih,, to bi zelo koristilo vinogradništvu in deseti isočim ljudem, ki živijo od njega- M. LEGAN so pripravile tudi OZD, samoupravne skupnosti, manj pa krajevne skupnosti. Večiha od teh je že sprejela stabilizacijske programe, v tistih TOZD in SIS, kjer pa se zmeraj zgolj razpravljajo, pu bi bilo treba pokli-cati-na odgovornost tiste posamezni- Kmetijski nasveti Napada koruzna vešča ^na " škodljivka - koruzna ali tudi prosena vešča Imeno-naših krajih še ni nevarna, toda to lahko postane kaj Ha ijj ■ ^^^dba hibridnih sort koruze, stalno sejanje te poljščine Host v puščanje koru/.nice na njivi, pa tudi bre/.briž-'^ vejg' j® ^ nekaterih žitnili predelih že priponioglo, da jc koruzna škodljivka številka ena. veg3 je, da zaenkrat v naših razmerah še nimamo zaneslji-zatiranja. Kemični pripravki, kijih sicer priročniki 8a so basudin, sevin ali ekatox, še ne dajejo popolne- ugotavlja ob svojem preizkusu v štirih ^Poski • l^n^etljski inštitut, ki meni, daje zato potrebno ^ zatiranja še nadaljevati. tako, jc potrebno škodljivca drugače onemogočiti. ^Hlu pravilneje rečeno njena gosenica, rije v koruznem t^a ie storžu ter s tem oslabi i;asilino, da komajda kaj rodi. nje,^o napadena, je mogoče spoznati po tem, da hira. pogg .rumeni, storž pa rjavi. Radi poženejo tudi stranski julija t metuljčki prosene vešče vzletajo junija in katcfjj^'^ polagajo na spodnje strani koruznih listov jajčeca, i/, (log^j, ^ razvijajo požrešne ličinke. Ugotovljeno je, da se to ^Šlff P^^vsem v zadnji tretjini julija, torej bi bil to zadnji čas P'jcnje s kemič'nim pripravkom. obvarovali koruzne posevke pred invazijo Ne gre samo za doslej najvišjo kvaliteto vzorcev, za rekordno udeležbo. iz 25 držav, za 86 zlatih, 298 srebrnih in 63 pismenih priznanj, kolikor so jih prejeli naši pridelovalci vina in proizvajak;i žganih in drugih pijač, temveč predvsem za tisto, kar je tržaški list „Gospodarstvo" imenoval „izčiščenje prave podobe ljubljanskega sejma v širokem evropskem svetu", svečani govornik Rudi Čačinovič, podpredsednik iS republiške skupščine, |*i poudaril z KAR SE JANEZEK NAUČI . .. zbiralci starega papirja. Že čutijo vsebino Stabilizacijski ukrepi in načrti niso le natiskan papir, temveč vvak-danjost, ki jo že ziičenja čutiti vsak ilelovni človek v črnomaljski občini. Četudi so sprva delavci bolj rtemo in ne preveč interesiram spremljali stabilizacijska prizadevanj;«, sestanke in besede za to odgovornih v kolektivu. se je obrnilo. Prišlo je olnlobje. ko začenja vsak spoznavati in čutiti, da je stabilizacija odvisna od vsakega posameznika in da mora vsak, od snažilke do direktorja, prispevati svoj delež. Ko sta bila program in ocena stabilizacijskih gibanj na občinski ravni začrtana z ukrepi vred, se je akcija preselila v delovne kolektive- Večina je že na zborih delovnih ljudi pregledala stanje doma in predvidela tudi odpravo dosedanjih napak. Za večji del delovnih organizacij velja, da delovna disciplina ni v redu, daje mogoče še marsikaj prihraniti in da storilnost še lahko precej napreduje. Hkrati s preverjanjem stabiliza-cijskiii prizadevanj v'^olektivih prihajajo na dan stari grehi: tožijo nad pomanjkanjem kadrov, nič pa ne zapišejo, kako in kdaj jih bodo dobili. Podobno je ponekod z neustrezno tehnologijo. Prav tako se je izkazalo, da ponekod delovnim ljudem sploh niso na razumljiv način razložili, koliko prispevajo za posamezne .samoupravne interesne skupnosti m kaj od njih pričakujejo. R. B. „Želimo odgovore" Na prvi pogled ni nikakršnega razloga, da bi udarili plat zvorui. Novo-'meška občina je letos po .številu dograjenih dr-užbcnih stanovanj, takšne podatke navaja republiški zavod za statistiko, na šestem mestu v Sloveniji. 145 novih stanovanj je bilo zgotovljenih v prvem polletju. Občina Krško je na 16. mestu s 60 stanovanji, Brežice na 17. mestu s 56, Kočevje na 19. z 48, Sevnica na 30. >z 29, in Ribnica na 35. s 24 dograjenimi stanovanji. Iri naše občine Črnomelj, Metlika in Irebnje -r se nahajajo med tistimi 20 slovenskimi občinami, ki niso v prvem polletju pridobile nobenega novc*ga stancv vanja. Toda samo na videz je tako. da bi bila lahko metropola Dolenjske kar zadovoljna. V resnici v Novem mestu ni mogoče kupiti niti enega sta-». n9Vanja, pa če bi še tako cingljali z denarjem! priporočljivo zlasti, da jeseni spravimo z njiv vso ko-i/® V j® treba čim nižje, ob jesenski setvi pa izbrana ti in jih sežgati. Ni zgolj žalostna .slika poljedelčeve je, ®^ti, če ostaja čez zimo koruznica na poljih, usodnejše ^ pre^ ^ pri življenju koruzna vešča, ki čaka, da se ^ ^ novega metuljčka in zaplodila novo množico Ved ? Sosenic. ^rugji^^ ' P^ še velja, da prosena vešča preživi Uihko tudi na Kot že ime pove: na prosu, pa tudi širku, k Poiq^ konoplji, fižolu, celo koprivah. Tudi pri teh rasilinali '^^takem treba začeti z enakimi preventivnimi ukrepi. Inž. M. 1.. Brez besed (Požeški list) Hlavatyieva intervencijska stanovanjska hiša: zakaj je usahnilo zanimanje zanjo? Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta je imela za potrebno, da je v zadnji številki svojega' časopis;i zastavila javno vprašanje odgovornim dcjavnjkom, zitkaj je v Novem mestu taico. Želi tudi odgovor, kdaj bodo v Novem mestu programirali in zgradili stanovanjski blok za samske delavce, kije mestu nujno potreben, povrhu pa terja še z.:igotovilo o1)činske skupščine in družbenopolitičnih organizacij.,da se bo delo strokovnih služb Dominvesta, ki nni je /aupano načrtovanje, v najkrajšem času bistveno izboljš;il(). M. I . čredno zapisntt— Med osmimi slovenskimi osnovnimi šolami, ki pnHč uvajajo celodnevni učno-vzgojni proces v novem šolskem letu, sta tudi dve „naši" - Semič in podružnica Suhor, obe na območju novomeške organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS. Želja, da bi na tem ob- Boleče pomanjkanje močju uvedli celodnevno šolo še kje, se ni izpolnila. Najbliže uresničitvi so bili v Dolenjskih Toplicah, ki jim je tudi posebna republiška kjomisija priznala idealne pogoje, vendar *se je zataknilo pri kadru. Kljub napurorn šole in zunanjih vzgojno-izobraževalnih organov se Dolenjskim Toplicam ni posrečilo ustrezno zasesti učiteljskih in drugih delovnih mest. Pomanjkanje učiteljev Je tudi v novem šolskem letu boleča rana in eden poglavitnih razlogov za to, da ho morala celodnevna šola še marsikje počakati na boljše čase. V več primerih se jc zaostrila tudi kriza učnih prostorov. Pomanjkanje kadra, učilnic in tudi denarja pa je. sploh glayna ovira, da se osnovno šolstvo, če govorimo samo o njem, ne razvija r skladu s potrebami in časom, na kar so opozorili tudi v vrsti dokumentov družbenopolitičnih organizacij. Treba je namreč vedeti, da tudi denarni viri vzgojno-izobraževalnemu področju niso tako naklonjeni, kakor je sprva kazalo, saj so se morali prav tako kot še marsikaj drugega podvreči stabilizaciji, ki jo zdaj že nekaj mesecev temeljito izvajamo. Ko že govorimo o tem, naj pristavimo, da so programe za prehod m celodnevno šolo pripravile vse šote na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju in da torej čakajo le ugoden trdnutek za ta prehod. V vseh občinah so ustanovili tudi koordinacijske odbore, žal pa jih niso še i' vseh krajevnih skupnostih. Med prvimi šolami, ki bodo zanesljivo prešle na celodnevni učnovzgojni proces, bosta osnovni šoli na Bizelj-skem in v Leskovcu pri Krškem, ki dobivata novi in sodobnim potrebam izobraževanja prilagojeni stavbi I. ZORAN SMRT v JAMI V ponedeljek, 1. septembra, okoli 21. ure se je zgodila huda nesreča v jami kočevskega md-nika>-V njej je izgubil življenje 48-letni rudar Vinko Kotar z Roške ceste v Kočevju. Ponesrečenca, ki ga je zasulo, so odkopali v torek dopoldne. ZRIMSEK DVAKRAT PRVI v nedeljo je novomeško kolesarsko društvo Novoteks pripravilo etapno trening tekmo za mladince, na tekmi pa so nastopili tudi gostje iz Krškega in Hrastnika. V prvi etapi Novo mesto — Šentjernej — Novo mesto (34 km) je zmagal Zrimšek (47,13). Za njim so se uvrstili Anto-nič (48,40), Mijajlovič (49,15), Tur k (49,15) - vsi Novoteks - in drugi. V drugi etapi Novo mesto — Krško - Kostanjevica - Črneča vas (60 km) je dolgo časa vodil Ivan Turk, toda ponovno je slavil Zrimšek , Taborniki (nadaljevanje s 1. strani) RK ZTS Zdravka Krvine prejelo za požrtvovalno in uspešno delo z mladino priznanja z zlatimi značkami ob 2>letnici Zveze tabornikov Sl<> venije. Med njimi so naS .znanci; Odred gorja nskih tabornikov in klub STREl^ iz Novegi mesta. Odred Matije Gubca iz Brežk:, Rozika Bohinc in Božena Cešnovar iz Brežic, Nace Sila iz Čete sivih jelš iz Treb-mega, od Novomeščanov pa Elza DoTOVŠek,. prof. Manan Dobovšek, prof. Toiriaz Dobovfek, prof. Jože Glonar, Tone Gošnik, Nuujan Mc^ škon, dr. Božo Oblak, Milan Obradi-novič, Mirko Rupnik in Mirko Ve-sd. Taborniki so s svoje osrednje pr(> slave poslali prisrčno pozdravno pismo predsedniku Titu, vsej naši javnosti pa nujen poziv za resnejša prizadevanja pri varstvu narave. Ne goljufija temveč le pomota Pojasnilo na članek „Goljufajo kmete ..objavljen prejšnji teden na 3. strani DL V Delu št. 193 je bil dne 20. 8. 1975 objavljen članek ,JNaglo hujšanje*', v Kmečkem glasu št. 34 dne 27. 8. 1975 „Zadeva je zrela", v Dolenjskem listu št. 35 dne 28. 8. 1975 pod naslovom „Goljufajo kmete" in v kmetijski radijski oddaji dne 24. 8. 1975 prispevek o nepravilnostih pri (^upu živine v KZ Trebnje. Takoj v začetku ima Kmetijska zadruga Trebnje načelno pripombo proti namigovanju v vseh teh prispevkih o goljufiji, izhajajoč iz enega primera t^o, da se je objavilo v vseh občilih samo mišljenje prizadete stranke kmeta, nikjer pa ne mišljenja KZ Trebnje. Nihče od podpisanih novinarjev ni smatral za potrebno, slišati tudi drugo plat zvona, to je obrazložitve zadruge. Tak^ obveščanja javnosti ne moremo odobravati. Nadalje smatramo, da je imela prizadeta stranka, ki je član KZ Trebnje, vso pravico in možnosti, da reldamira in razčisti nepravilnost po samoupravni poti v delovni organizaciji. Stanka ni tako ukrepala in zadrugi ni dala možnosti da ugotovi nepravilnost. Do leta 1974 je KZ Trebnje odkupovala živino „na fiksno", to je na samem dogonskem mestu. Po zveznem odloku o premiranju mlade pitane govei in republiškem sporazumu za živinorejo smo bili prisiljeni v letu 1974 začeti odkupovati ~ mlado pitano goved „na meso". Ta način prodaje govedi je uve^avljen v drugih preddih Slovenije ze dolga leta. Vsi dobri rejci so podprli ta način prodaje tudi v nasi zadrugi. To je razvidno tudi z razprave na občnem zboru zadruge dne 15. 8. 1975, kjer je kmet, član tegax)rga-na, Bregar Slavko s Čateža v enem stavku ugotovil smotrnost take prodaje; „S prodajo na živo so bili prikrajšani dobri proizvajalci, ker so morali boljše bike prodajati slabše. Tako je 24. 7. 1975 KZ Trebnje odkupila od svojih članov klavno živino za poslovn^a partnerja EMONA - TOZD Mesna industrija Zalog. Na kamion last Emone so bile prevzete in naložefte živali od naslednjih rejcev: 1 bik od Zupanči- ča z Gor. Fodboršta na dogonskem mestu Velika Loka z uš. št. 6446, na f. O. Mokronog 1 bik št. 6448 last Gričarja iz_ Hrastovice in 1 bik št. 0417 last Žagarja iz Radne vasi. Na isti kamion so bili naloženi tudi ena telic^ 1 krava in 1 vol, ki niso sporni. Živali dobijo ob prevzemu uš. številke, ki so spredaj navedene in tudi vpisane v spremni list kupca Emone. Ta spremni list spremlja žival v depo kupca. Vsak spremni list je oštevflčen, v konkretnem primeru s III/296 in III/297 z dne 24. 7. 1975. Ob razkladanju na rampi kupca vse živali tehtajo in njihovo težo vpišejo v spremm list. Sporne živali so imele ob razkladanju naslednje teže; bik št. 0417 505 kg bik št. 6448 416 kg bik št. 6446 560 kg Te živali so klaU naslednji dan in so imele naslednje teže mesa toplih polovic: Bik št. 0417 290 kg bik št 6448 217 kg bik št. 6446 316 kg Pri tej teži kupec odbija 1 % toplega kala. Na osnovi teh tež izda Emona obračun klanja na 56 % klavnosti, iz katere sta razvidni teža in cena po sporazumu. Na osnovi tega obračuna št. 759/S in 760/S je zadruga Trebnje izplačala: Bik št. 0417 Žagarju v teži 512 kg po ceni 16,90 bik št. 6448 Gričarju v teži 384 kg po ceni 16,90 bik št. 6446 Zupančiču v teži 559 kg po ceni 16,90 Na Gricarjevo „reklamacijo" v Delu, radiu, Kmečkem glasu sta poslovna partnerja pregledala vso dosegljivo dokumentacijo. Ugotovila sta, da je Zupančič pred oddajo bika stehtal na uradni tehtnici na Veliki Loki - tehtni list št. 113046 z dne 24. 7. 1975 s težo 450 kg. Istočasno sta ugotovila, da je Gričar tudi tehtal omenjenega bika, in sicer v Šentrupertu - tehtni list št. 118538 z dne 14. 7. 1975 s težo 517 kg. Žagar svojega bika ni tehtal, vendar Je iz pismene izjave prevze-malca Tonija Franca razvidno, da je tehtal okrog 590 kg. Ker Emona odkupuje vse mlado pitano govedo na bazi mesa, zadruga teh živali ob prevzemu ne tehta. Na osnovi dokumentov brez tehtnih listov zadrugami mogla ugotoviti napak v zamenjavi tež med posameznimi živalmi. Šele z razpoložljivimi tehtnimi listi sta partnerja ugotovila, da je prišlo do zamenjave tež in sicer: bik št. 0417 s težo mesa 290 ^g, težo ob razkladanju v depoju Emone 505 kg in izplačanem Žagarju v teži 512 kg, je bil dejansko last Gričarja. bik št. 6448 s težo mesa 217 kg, težo ob razkladanju 416 kg, in izplačano Gričarju v teži 384 kg, je bil dejansko last Zupančiča, bik št. 6446 s težo mesa 316 kg, POSNETEK ZA SPOMIN ob pravkar odkritem kipu Petra Jovano-viča: ustanovitelji, predsedniki, staroste taborniške organizacije, od leve Zdra\1co Krvina, Lidna Šentjurc, Sergej Kraigher, Peter Jova-nović, Pavel Kunaver, Rum VVoelle, Seigej Vošnjak, Roman Zupan, Franjo Klojčnik, Pre^g Rafailović in Ivan Čanžek (Foto: M. Mo-Škon) težo ob razkladanju 560 1^, in izplačano Zupančiču v tMi 559 kg, je bil dejansko last Žagarja. Vse teže so bile v cdot i izplačane rejcem tako, da je Zupančič prejel 2.957,50 din preveč oz. 175 kg po 16,90 din, Gričar 2.163,20 din premalo, oz. 128 kg po 16,90 in 2^ar 794,30 din, oz. 47 kg po 16,90 din prav tako premalo. Zadru-■ ga Trebnje bo priznala oz. obremenila rejce za zgoraj navedene zneske. Partneija sta ugotovila, da gre v spornem primeru izključno za tehmčno napako oz. zamenjavo tež pri posameznih živalih ob prevzemu v depo kupca in ne za materialno izkoriščanje ali goljufijo enega ali drugega partneija na škodo rejcev. Smatramo, da so poslovni odnosi med KZ Trebnje in posameznimi člani — kmeti in kooperanti pošteni in odkriti, zato javno zahtevamo, da nas obišče tržna inšpekcija, ki se naj o tem prepriča. Ne dovolimo pa, da se nas že vnaprej v javnih občilih obsoja za goljufije, ki jih ni. Inž. SLAVKO NEMANiC lanoui... (nadaljevanje si. strani) objektov m naprav, ki bi kakor koli ovirali gradnjo. Organizacije so obljubile, da bo to opravljeno najkasneje v septembru. Republiška skupnost za ceste kot glavna investitorica (novomeška občina mora za ta most prispevati 8 milijonov din) je pbljubila, da se bodo pričela tudi glavna gradbena dela najkasneje do konca septembra. Jakob Berič je izrazil upanje, da bodo v tem času v resnici opravljena vsa potrebna pripravljalna dela z vsemi formalnostmi. „Prepričan sm," je poudaril predsednik novomeške občinske skupščine, „da je zdaj prišel tudi trenutek za nase TOzD, ki so dolžne izpolniti svoje obveznosti do novomeškega mostu v skladu s samoupravnim sporazumom. Zato pozivamo strokovne službe v TOZD, da nakažejo obvezne znesk!(^ od blagajne, je tujka ^ noter in vzela so p denarja, lienp'^^ ° je 650 dinarjev. Osum-tedaf .y®^ic^no Turka, ker je bil '^^straci"^^^' parkiran avto turške VLOMI V AVTOMOBILE - 31. popoldne je nekdo vlomil v ,. P Ljubljančana Metoda Muhiča, avt*^ Prevolah. Vlomilec je iz J odnesel samo 1.800 din, čeprav razpolago še druge vredne dpn ^^itno mu je šlo samo za lipn " ^ kasneje pa je bilo vlom-6i ° ^ 3vto Ljubljančanke Terezije ki je stal v Vavti vasi. Tudi jj-iifi^kozi trikotno okence vlomilec je oH ^ '^^^^njost vozila, od koder Ortm samo rezervne žarnice. jQ ontiral je tudi vzvratno ogleda- VELIKOSIJE DOVOLIL 1. septembra pojw!dne je v Mrtvi-cah osebni avto treščil v hišo. Vladimir Zupančič, star 20 let, doma iz Lcskovca, jc ta dan vozil neregistriran osebni avto in brez vozniškega izpita po lokalni cesti Vihre-Drnovo. S seboj jc vzel šc .sovaščana, 20-let-ncga l'ranca Veličeviča. Nekaj časa je bila vožnja v redu, v Mrtvicah pa je neizkušen avtomobilist najprej zapeljal čez rob ceste, potem pa treščil v hišo. Pri nesreči sta bila oba v avtomobilu hudo ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico, pa tudi škoda je precejšnja. Vozniku so odvzeli kri za preizkušnjo, čc ni toliki korajži slučajno botroval alkohol. 2ENSKA V BOLNIŠNICI 1. septembra popoldne je Jožica Kovačič iz Štefana pešačila s svojima dvema otrokoma po Rimski cesti v Trebnjem, pa. jo je_podrl mopc-dist Stane Markovič iz Štefana, ki je pripeljal v nasprotni smeri. Kovači-čevo je zbil na tla, pa tudi sam je padel. Medtem ko se je pešakinja hudo poškodovala in so jo prepeljali v bolnišnico, je bil povzročitelj nesreče Markovič le laže ranjen. ? SPET SiVIRT ZA PEŠCA Neštetokrat so ljudi, ki stanujejo v bližini magistrale Ljubljana-Zagreb, opozarjali, naj ne prečkajo ce_^ V soboto, 30. avgusta, popoldne pri Mačkovcu: po verižnem trčenju, v katerem sta bila udeležena tudi Anton Pekolj iz Gombišča in Jože Cesar iz Gotne vasi pa še dva druga, je najdlje ostal na prizorišču razbiti fičko. Podedice nesreče; dva ranjena in za 30.000 din gmotne škode. (Foto: Splichal) zeleni balonček 30. avgusta je Alojz Martinčič iz Krškega vozil kombi v smeri Brestanica - Senovo, kjer je pred pošto ustavil. Ker je za njim vozil v prekratki razdalji mopedist 49-letni Jože Glogovšek z Vojskega s 16-letnim sinom Andrejem, se je zaletel v avto. Pri trčenju se je Glogovškov Andrej hudo poškodoval in so ga morah prepeljati v bolnišnico, oba voznika pa so miličniki preizkusili z alkotestom. Ugotovili so, da je pri mope-distu čez polovico pozelenel. če se mudi, se zgodi 1. septembra zvečer je Milan Forlan iz Artič precej hitro peljal po cesti med Žužemberkom in Dvorom, zato ga je zaneslo na bankino. Potem je trčil še v skalni vsck, od koder ga je odbilo, da je pristal ob odbojni ograji. Voznik in n^gov sopotnik Franc Grmovšck iz Bukoška sla pri karambolu padla iz avta in so ju prepeljali v bolnišnico, medtem ko je gmotne škode za 15.000 din. Nasedli kot ladja na plitvini Mirko Lipar, „mojster za ograje", je širokogrudno plačeval v gostilnah, rad je kvartal in potoval, toda ne s prisluženlm denarjem 2S.letni Mirko Lipar, priučeni Jezikom izvabil od ljudi ^zjval in zapravljal, zdaj pa bo Lipar res lotil izdelo-iitie da si je ustvaril ®koiiH I septembra lani v Soliufii., ^čel s prvimi ^abii j Krnežiča je "lu hn PJ^f^P'ačilo 2.000 din, češ da ^tienar. žlebove za hišo; od dir, Novosela je dobil 1.000 Ogrjjo. I predplačilo za balkonsko "aiif ii' ^"ka Krvariča pa je napet-Potrehn^^ ^ OpO din - za material, bilo žlebove. Ko čez čas ni 0(j ne žlebov in ne glasu "jim oškodovanci za Zato So obisk ni zalegel, Prišle „ prijavili. Medtem pa so Kot stvari. ^ ograje je o|;oljufai I.OOO d" • Novomescana in lo 0(j ^ ^ 'Sto pretvezo izvabil cc-*lenar sovaščana. Dali so mu ■^Urohr ^kup železa, toda niko^ Odii^^^lJenega ni dobavil. % Horv ° bifi v j® prevzel gradnjo vi-'atita 2a vsarja in jc kot koope-^•ne vodovoda in cen- Lipa rja. Sklenila jo je ^ ^ 248.000 dinarjev, ki iznajdljivi Lipar kazal ?'^enaifv 5' "1" zaupajo in z njim Linin. Velike kupčije. Horvat narjeV -"t P^^.i o^rok 50.000 di- '^brok' n P^ hotel še drugi livečH , 5^1 pa ni nič, mu Horvat "ile jg z Ograjami in žlebovi so "^'ce obrabljene, zato si je varilec iz Semiča, je z dobro na-nad 90.000 dinarjev. Nekaj časa 4 leta „mojster ograj" za železno Lipar izmislil nov način: goljufne z avtomobili. Od rojaka Antona Kralja si je izposodil avto, vendar je obstal z njim pri PrinK)stku, ker seje avto pokvaril. Brž si jc izmislil novo možnost priti do denarja. Nemudoma je .šel v Rosalnicc k Martinu Bro-dariču kot kupec njegovega avta R-4. Sklenila sta kupčijo za 19.000 din, toda Lipar po naključju denarja ni imel pri sebi. Brodariča je premotil. da mu je dal avto s tem, da je zastavil pri njem pokvarjen Kraljev avto, ki je stal v Primostku. Brodari-čev avto pa jc Lipar že čez tri dni „pretopil" v Novem mestu za 14.000 dinarjev. Nazadnje ic februarja letos izvabil šc od Ane fcabur iz Novega mesta 2.300 din, češ da bo poskrbel za temeljito popravilo njenega avtomobila, ki pa sploh ni bil pokvarjen. Pri zadnji goljufiji je bil zraven tudi Anton Kralj, ki je hotel na vsak način priti do denarja za popravilo avtomobila in jcivedel, da od Lipurja dolgo ne bo mogel izterjati. Tako je zaradi prikrivanja sedel na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča tudi Anton Kralj iz (icr.šičev. Senal, ki mu jc predsedoval Janez Kramarič, je Liparju za 9 goljufij prisodil 4 leta strogega zapora, razen tega mora oškodovancem povrniti denar. Kralja so obsodili na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dvcii let. Sodišče Li|>arju ni verjelo, dii je jemal predplačila z dobrim namenom, kajti od ljudi je izvabil velike vsote, pa ni nobenemu nič vrnil, temveč zapravljal. V gostiščih jc plačeval zapitke tudi velikim družiiam. precej je pognal pri kartah, pa tudi potovanja so mu bila všeč. Prigolju-fani kupček je izhlapel kol bi mignil, medtem pa so Lipa rja tudi priprli. Tudi do pravnoiTiočnosli sodbe bo ostal pod ključem. Za vs;ik slučaj . .. zadet med pogovorom 30. avgusta proti večeru sta ob cesti v Vel. Podlogu stala voznik vprege J-Vanc Flajšman iz Naklega in avtomobilist Jože Zupančič iz J-rebrnice. Oba sta stala na cesti in se pogovarjala. Takrat je mimo pripeljal na poniju 1 8-letni Zvonko Ro-dosek iz Vel. Podloga, zadel Zupančiča in oba sta padla. Oba sta se tudi hudo ranila in sla v bolnišnici. Slabe zavore? P" K C . ^'"cila dva avtobusa. ni bil nihče ranjen, ka škoda pa je veli- ^o'os j.° -ls. pacientov, ki sojini igle ii v neprava mesta, je b''°' dve tretjini rešenih boleči'1- /311 Raziskovalna skupina Je/ V v poročilu, objavljenem v ^ y pisu „American ■> Association", sklepala, l':l S. pri akupunkturi za P? psihološki pojav kot pri & ljenju" s tabletami iz s'a"..,„'t ali z injekcijami vode - PaCI ^ pač reagirajo pozitivno vsako početje strokovnjaka- Kljub temu pa so dodal'-+ ima akupunktura pri nV1^ toliko resničnega učinka, " -j, bilo škoda, ako bi jo odp'3 Riše in piše: Marj^^^ 2N. „Niste ravnali raV!u)./i šču!" je oh kozarčku raM"' |k „No da, kakšnih je /amahnil Paradižnik „Kako? Tristo? " J „Da tristo. Ijuhček!' J^jjj zamotani posto|>ek p0'" Poteiionu. Dolgo je traji«'0" ^.) \ mel. kako se čas vrti "''I NAPIBH OdM TRflHUE Kako zaostala je bila trebanjska občina, najzgovorneje pove po-aatek, da do leta 1959 noben kraj v občini ni imel vodovoda. Do jsta 1958 so bile vse ceste makadamske, takoj po osvoboditvi je oilo elektrificiranih le nekaj vasi. Z velikimi napori občanov je elektrika v sleherni vasi. Oba največja kolektiva, ki Pomembno modernizirata in spolnjujeta svojo proizvodnjo 2 novimi objekti in opremo rav-? tokratni občinski praz-"'k, sta naredila velik napredek. • rastlinskih specialitet 'n de^ilacija DANA na Mirni je "P""; Se leta 1954 naredila ko-iq' ^ 17 vagonov pijač, leta QfiT vagonov, lani pa že '> od tega že 566 vagonov brezalkoholnih pijač. V soboto o o odprli novo destilacijo s STnentacijsko dvorano, zmog- Ponosni na Gubčevce K narodnoosvo- boja v trebanjsld ^ini je tako pestra, da kar Vf! 1 • dogod- 7a^' A bili osnova določitev občinskega P aznika. Prve dni po razsu-1, Jugoslavije, že med jp ' T aprilom 1941, se f v Trebnjem sestal CK KPS «n več pomembnih epov za nadaljnji potek orožene vstaje. Italijani so P°l®bno po roški ofenzivi PnzadevaH uničiti partizane lQzio • 26, avgusta „ , j® Aleš Bebler po nalo-glavnega po-Iiii Ptanca Leskovška-ia T političnega komisar-vana Mačka-Matije izdal ^^enito odredbo št. 10, s reorganiziral in p "Nekatere partizanske ® -Ta odredba je postala dekret prve ma-rske Gubčeve brigade. D-, f'^i^^pske enote z iKrvi' štabom so se ^^sno izmaknile italijan-. 'pu obroču in se 2. sep-nibra 1942 zbrale v gozdo-^ Blatnega klanca blizu rebelnega. Slovesen miting ^jovenske narodno-i obodilne udarne brigade 1941 septembra tr«k /. pod' hiu Trebeljansko je takrat osvobojeno bilo ISl6-'Premoglo je močne rganizacije OF, KP ter na- trebnozaščite'karje bil° po" u no za manifestativno ganovitev brigade. Tam, 2urr Je zdaj spomenik, seje in ®koli 850 partizanov je Klitičnih aktivistov. To Dm udarec sovražni J^Pagandi, ki je jela ozna-qj 1 konec partizanstva. Dart- ° množičnem shodu ie v 'zanov na Trebelnem se Je ^'rajno širil. 0pn n^^a je doživela svoj Z5eni krst komaj dan po d0i^n°v'fvi- Brigada je nato stav]n^m množicam pred-bj]0^a ,Pravo vojsko, kar je ttien Ve^e8a moralnega po-ofe a: Ost sovražnikove da <;Z1Ve se krhala. Briga-Qk. e je večkrat vračala na ovijen c' ^Cr ]C bUa USta" nih Jv"f',tako da sejevnje- ko h prekaljevalo veli- Ra r.i?rcev 'n bork prav s te- slavr, J3- V času njenega njenih83 delovanja se je v b0r; vrstah zvrstilo 3.015 boiih^ 'n ^ork. V številnih la u .ln dolgih poteh je ime- viln •{UC?a žrtev. Najšte-ji j7 3 Je bila po kapitulaci- 1-330 šle^a kar del., Partizanov, večinoma vmvcev.» IutelkVni.,ni l)udmi in obča-^al/C Jskc občine je nave-kj jj. tesne prijateljske vezi, let^1 družijo še vsa povojna ičin' to je občinska skup-& 26. februarja 1966 di rieev' ^"8adi podelila tu-hk0°m®c''' da bi se tako la-voli, • uspešneje krepile re-sJ^'onarne tradicije NOB. Ijivosti 70 ton sadne drozge na dan. Glede na sezonsko predelavo bodo letno lahko predelali: 3.000 ton sliv, 5.000 ton jabolk, 7.000 ton vina in 500 ton čistega alkohola. Odkup tolikšnih količin sadja, ki je doslej večinoma zgnilo po sadovnjakih, bo lahko pomembna vzpodbuda že močno nazadujo-čemu sadjarstvu v odmaknjenih predelih. Nova polnilnica omogoča tovarni tudi prodajo na zunanja tržišča, saj zmorejo sodobni stroji polnjenje 18.000 stekleničk na uro. Nova naložba je Dano veljala 45 milijonov dinarjev za osnovna in 20 milijonov za obratna sredstva. Zaradi velikih del letos niso mogli zadovoljiti vseh domačih kupcev, vendar bodo zmogljivosti poslej naraščale tako skokovito, da predvidevajo že za leto 1977 proizvodnjo, vredno 350 milijonov dinarjev. V novi destilaciji mirenske Dane, prvi organizirani v republiki, se blešči niz vdikih cistern iz nerjaveče pločevine, prostora pa je še za dve vrsti. TRIMO: ŠE SENDVIČ PLOŠČE Nova tovarna strešnih in fasadnih plošč je sad komaj enoletne gradnje; za občinski praznik lani je bil vzidan temeljni kamen. Po sodobni italijanski tehnologiji bo mogoče v novi tovarni narediti letno 400.000 kvadratnih metrov strešnih in 120.000 kvadratnih metrov fasadnih plošč le v eni izmeni, skupno z drugo izmeno pa bo mogoče pokriti površino milijon kvadratnih metrov. Polovico teh plošč bo Trimo predvidoma porabil za zapiranje objektov v svoji proizvodnji, drugo pa bodo po tržnih raziskavah in poletni uspešni predstavitvi na beograjskem sejmu gradbeništva brez posebnih težav lahko prodali drugim proizvajalcem jeklenih in betonskih konstrukcij, ali pa celo izvozili. V novi tovarni bo dobilo kruh 100 delavcev, celotni dohodek kolektiva se bo povečal za 137 milijonov dinarjev. NAPREDUJEJO TUDI DRUGI Mirenska TOZD IMV Tovarna opreme je letos izvedla prvo večjo naložbo po integraciji. Naložba 14 milijonov dinarjev v mokronoško ISKRO — TOZD Elektroliti omogoča kruh novim 100 delavcem. Program naložb nadaljuje tudi črnuška Elma za TOZD na Čatežu, manjše naložbe so v teku tudi v Trelesu in šentlovrenškem Hrastu. Tovarna avtomobilskih tesnil Donit v Veliki Loki je pred pričetkom poskusnega obratovanja, dobro napreduje gradnja tovarne obložnih ploščic Ljubljanskih opekarn v Račjem selu. NADPOVPREČNA RAST SE BO NADALJEVALA Gradiva za pripravo novega srednjeročnega načrta, predvsem pa kazalci, ki jih je posredovalo gospodarstvo občine, obeta rast tudi vnaprej. Družbeni proizvod naj bi npr. rasel z 12-odst. stopnjo. Zaposlovanje naj bi naraščalo za 4,5 odst. Samo letos bo število zaposlenih poraslo od 3.000 na 3.720. Če bodo izvedeni vsi programi, ne bo nemogoče doseči številke 4.000. Razveseljivo je, da pri novih naložbah ne gre več toliko za delovno intenzivne vrste proizvodnje, kar se bo v bodoče odražalo tudi v boljši storilnosti. Kako kilav je bil zagon pri naložbah v preteklem desetletju, pove podatek, da je v letih 1961 — 1967 redkokdaj znašala kakšna skupna vsota na- ložb 5 milijonov dinarjev, nikoli pa ni presegala 10 milijonov dinarjev. Vse nove tovarne: od Kolinske, Novolesa in druge bodo nosilci razvoja na svojih področjih. SEPAJO: TRGOVINA, GOSTINSTVO, KOMUNALA. .. Vsa občina npr. še ne premore niti ene samopostrežne trgovine, da o drugih posebnih lokalih ne govorimo. Marsikatera obstoječa trgovina je v najboljšem primeru doživljala le bolj ali manj dognane predelave, ali pa so jo stisnili v kakšen stanovanjski objekt. Podobno je z gostinstvom, kar povzroča, đa gostje, če že ne brzijo mimo, odhajajo. Z gradnjo vodovoda v Suho krajino proti Dobrniču, kar se je letos pričelo, bo storjenega veliko. Kar 60 odst. občanov v krajevnih skupnostih je že priključenih na vodovodna omrežja. Huda prostorska stiska v šolah terja dvoizmenski pouk, na trebanjski osnovni šoli manjka celo za to osem učilnic. Vseeno je bil dosežen lep napredek: vsepovsod je odpravljen kombiniran pouk, vsi otroci obiskujejo pred osnovnošolskim izobraževanjem 120-urno malo šolo, izobraževalna skupnost organizira v sodelovanju s šolami brezplačno oskrbo učencev z učbeniki. Malico v šoli prejema86% šolarjev, od tega 11 odstotkov brezplačno. Učenci vseh četrtih razredov so bili letos že tretje leto v šoli v naravi na morju. Nova polnilnica v mirenski Dani polni priljubljene sokove in druge brezalkoholne pijače po novem tudi v litrske steklenice. Ob sodobnih strojih je le še tu in tam potrebno budno oko. !>■ 2 rv»vo »ovorTo fnko imcnovnnih seiut\ič lu^adnih in strešnih rlnff" nd-iru Trimo no\ Lu \ giaui>c-ništvu. Takšne plošče smo doslej lahko dobivali le iz uvoza. Kakor jih je mogoče z lahkoto vgrajevati v najrazličnejše objekte, jih je mogoče tudi razstavljati skupaj z objektom. Zaradi ugodnih termoizolacij-skih lastnosti le nekaj centimetrske plošče odtehtajo debele opečnate zidove. Na sliki: zaključna dela pred otvoritvijo nove proizvodne dvorane. (Foto: 2eleznik) Teh naših 30 let v- Ko slavimo tako veličastno obletnico, kot je 30-letni-ca ustvarjalnega dela v svobodni domovini je prav, da ne pozabimo kakšno pot je v tem našem splošnem napredku dosegla tudi manj razvita trebanjska občina. V vojni je bila uničena edina predvojna tovarna, mokronoška usnjama, kjer je imelo kruh 300 delavcev. Kmetijstvo je postala osnovna dejavnost za 75 odst. prebivalstva v občini. Delavstvo, kolikor ga je bilo, si je služilo kruh m železnici, in v manjših delavnicah, ki so jih pričeli ustanavljati ter družbenih službah. Občani trebanjske občine so veliko pomagali v prehrani, delovni sili in izgradnji industrije. Sele po letu 1950 so se začele v občini porajati manjše delavnice, iz katerih so postopoma zrasli sedanji samorastniki: Dana na Mirni, Trimo v Trebnjem, TOZD IMV - Tovarna opreme na Mirni in drugi. Predvsem mladina si je le s težavo našla zaposlitev doma, nova delovna mesta so se odpirala sila počasi, zato se jih je mnogo odselilo v druge kraje. Samo v desetletju 1947-1957 je občino zapustilo okrog 1.800 ljudi! Še leta 1960 je bilo na območju vse občine le 1.300 delovnih mest. V nekaj nadaljnjih letih je bilo odprtih 600 delovnih mest. Lani je bilo zaposlenih 4.500 občanov, od tega že 2.700 občini. Kar 1.500 se jih vozi na delo drugam,, okrog 300 pa jih je v inozemstvu. Skokovitejši razvoj se pričenja po letu 1970. Delovne organizacije so hitreje napredovale, zrasla je vrsta novih industrijskih objektov. Ugodneje se razvijajo tudi razne obrti, posebno razveseljiv je napredek v kmetijstvu. Čeprav se je nu)čno zmanjšal delež kmetijskega prebivalstva (danes ga je le še 34 odst.), je zasebna kmetijska proizvodnja samo v zadnjih štirih letih izredno poskočila: od 3.778 ton krompirja, kolikor so ga kmetje pridelali leta 1970, so ga lani 5.777 ton. Lani pa so namolzli že 3.600.000 litrov mleka. Družbeni proizvod se je v zadnjih štirih letih po trojil (od 101.621.000 dinarjev na 310.000.000 dinarjev). Tudi narodni dohodek je porasel od 4.800 di- narjev na 12.759 dinarjev. Povprečni osebni dohodki so se dvignili od 1.400 dinarjev na 2.480 dinarjev. Družbeni sektor je še okrepil svoj položaj, v zadnjih štirih letih je utrdil svoj delež od 61 na 67 odst. Večino zastavljenih nalog pri gradnji novih industrijskih objektov uspešno dosegamo. Vendar v preteklem letu nismo uspeli zgraditi potrebnega osnovnošolskega prostora, saj že dve leti ni bilo solidarnostnih sredstev za gradnjo šol v manj razvitih območjih naše republike. Denar za stanovanjsko izgradnjo je ostajal zunanj občine, denarja za naložbe v kulturne in telesnokulturne objekte je tudi malo. Neskromno bi bilo pričakovati, da bi novi ustavni sistem že v prvem letu moral rešiti vse, vendar bo treba vložiti .še več naporov, da bomo še bolje obvLidovali vsa področja dela. Močno še zaostajamo v trgovini, gostinstvu in turizmu, zaradi česar se nam po-memhcn del kupne moči odliva drugam. Tudi občani, združeni v krajevnih skupnostih, so opravili mnogo komunalnih del. Mor- da bi z organizacijo nekaterih služb razbremenili prizadevne aktiviste. Brez krajevnih skupnosti si danes skratka že ne bi mogli več zamišljati učinkovitega reševanja vsakodnevnih življenjskih vprašanj naših občanov. Marisikaj bo treba izboljšati še pri delu delegatskega sistema. Utrditi bo treba povezavo med delegati in volivci, vodstvi krajevnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in interesnimi skupnostmi. Ker nam vse huje primanjkuje strokovnjakov, moramo zastaviti akcijo več smeri. Gre za razvijanje oblik usmerjenega izobraževanja. Naša šolajoča se mladine in delavci v Inozemstvu naj hi se vračali »' občino. Nekatere sanmupravne interesne skupnosti so v kratkem obdobiu fe dosegle raz veseljive uspehe. Vsem občanom in našim prijateljem iskrene čestitke ob občinskem prazniku in veliko uspehov v prihodnje. SLA VKO KRŽAN PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE KJE SO BILI? — Vse do leta 1963 so imeli v občini le enega zdravnika na 17.000 prebivalcev. — Junija 1966 so izglasovali prvi samoprispevek za šolstvo, sedanji se bo iztekel leta 1978, kar pomeni, da bodo občani .odvajali denar v ta namen skupno 12,5 let. — Otroice vrtce imajo samo v Trebnjem, na Mirjii in Mokronogu, to pa pomeni, da je v varetvo zajet Ui le 5,3% otrok. Potrebe po otroškem varstvu izražajo tudi občani v Sentrupertu in Velikem Gabru. — Se pred leti je blo težko govoriti o knjižnici: sedaj je trebanjska matična knjižnica napredovala s skrbnim gospi^ijenjem že toliko, da bo kmalu prišla ena knjiga na slehernega občana. PO Letos je 40 let, odkar je Vitko Marin ustanovil na Mirni žganjarno. To je bil zametek današnje tovarne Dana. Po letu 1952, ko je bilo ustanovljeno podjetje, se je iz majhne destilacije začela razvijati proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Nenehna rast mirenske tovarne je vse do danes strma in tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA velja danes za eno največjih tovrstnih tovarn pri nas, njeni izdelki pa so poznani tudi izven naših meja. Vilko Marin in direktor Avgust Gregorčič v razgovoru s' Stanetom Dolancem, sekretarjem IK predsedstva CK ZKJ, ko je lani obiskal Dano. v; Prvo obdobje v rasti mirenske Dane je med leti 1954 in 1966. Takrat je rastla proizvod-in prodaja naravnih in umet-• iih žganj, likerjev in močnih alkoholnih pijač. Leta 1954 so jih izdelali 17, leta 1966 p? 260 vagonov. Drugo obdobje je od leta 1967 do leta 1970. Takrat je začela upadati prodaja klasi- i najvA tji.--. i' r"""' Nov objekt mirenske Dane bodo v soboto, 6. septembra, slavnostno izročili namenu. Z opremo je veljal 45 milijonov dinarjev. čnih alkoholnih pijač. Kolektiv se je takoj lotil proizvodnje brezalkoholnih pijač in rastlinskih specialitet. Slednje so izdelane po posebnem postopku iz naravnih zelišč. Nekateri novi proizvodi so doživeli na trgu nepričakovan sprejem. Omenimo naj GORJAN, HERMELIKO in SAMA. Takrat so začeli izdelovati še sirupe in osvežujoče gazirane pijače. Leta 1967 so izdelali 298, leta 1969 pa 465 va-. gonov raznih pijač. Leta 1970 se začenja za Dano tretje obdobje. Z novimi naložbami so omogočili proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Na trg so začeli pošiljati sadne sokove iz jabolk, ribeza, grozdja, borovnic in več vrst osvežujočih pijač v malih stekleničkah in sokove v doypack embalaži. Lani je 303-članski kolektiv izdelal 421 vagonov alkoholnih in 566 vagonov brezalkoholnih pijač. Td je skupaj 10.000 ton izdelkov. Za letošnji praznik trebanjske občine pa odpira kolektiv Dane spet novo tovarno in pričenja v razvoju podjetja novo etapo v proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V novem objektu so postavili moderno destilacijo s fermentacijsko dvorano zmogljivosti 70 ton sadne drozge na dan. Na leto bodo lahko predelali 3.000 ton sliv, 5.000 ton jabolk, 7.000 ton vina in 500 ton čistega alkohola. S to naložbo se Dana vključuje tudi v kmetijstvo, saj bo omogočila odkup velikih količin industrijskega sadja in vina. Pomembna je tudi predelava sadja v sadne koncentrate, ki jih bodo uporabljali za lastno proizvodnjo, viške pa bodo nudili Detajl iz polnilnice brezalkoholnih pijač, kjer na uro napolnijo 18.000 stekleničk. tržišču in tudi izvažali. Velika pridobitev je tudi nova polnilnica za brezalkoholne pijače, s katero napolnijo na uro 18.000 stekleničk velikosti 0,2 litca, ali 8.000 litrskih steklenic. Naložba v nov objekt, v njem so še skladišče gotovih izdelkov in moderno opremljeni labora- toriji, je veljala 65 milijonov-narjev. Dobri dve tretjini J? osnavna, ostalo pa obratni sredstva. S to naložbo bo kolek tiv mirenske Dane predvideni' v letu 1977 izdelal 30.000 j izdelkov v skupni vrednosti P^'"! bližno 350 milijonov dinarje^'; Kolektiv Dane čestita za P""®" znik občine in hkrati priporoc® j svoje kvalitetne rastlinske sP®"} cialitete. pO i ! I M I IVi i ' n I -II i —--— Kontrola polnjenja Del fermentacijske dvorane Del destilacijskih naprav (Foto: M. TOVARNA OPREME IZVAŽA Tovarna opreme Mirna je ena izmed TOZD Industrije motornih vczil Novo mesto. Po novi samoupravni organiziranosti je mirenski kolektiv prevzel določene naloge, tako da sedaj odloča o večini pomembnih gospodarskih in družbenih vprašanj. V tehnični pripravi proizvodnje je poleg operative še materialni oddelek z operativno nabavo in obratno tehnologijo. TOZD tudi sama ugotavlja uspeh poslovanja, kar ji omogoča lastno materialno knjigovodstvo, obračun proizvodnje in obračun OD. V kratkem pa bodo kadrovsko ojačali še splošni oddelek, seveda če bodo dobili primerne kadre, saj je znano, da na Mirni primanjkuje ljudi s srednjo in z višjimi šolami. Lani in letos je mirenski kolektiv IMV dobil za 15 milijonov din nove opreme. Namestili so jo v dosedanje prostore, ki so jih predtem primerno preuredili. To je predvsem nova linija za proizvodnjo avtomobilskih oblog, izpopolnili so opremo v šivalnici in mehanski obdelavi, sporazumno s TOZD tovarno avtomobilov pa so iz Novega mesta preselili na Mirno kom- pletno opremo za montažo in lakiranje avtomobilskih dvigalk, sklopk in prednjih kolesc za prikolice. Z novo naložbo in preselitvijo omenjene opreme bodo na Mirni izdelali mesečno 20.000 avtomobilskih dvigalk za francoskega partnerja Renault, prav tako pa bodo za istega naročnika izdelali na dan 400 kompletov avtomobilskih oblog, po 200 za R4 in po 200 za R12. S takim obsegom dela se bo celotna vrednost proizvodnje že letos povečala za približno 35 odstotkov in dosegla približno 120 milijonov din. Hkrati so zaposlili še 50 ljudi in, sedaj kolektiv šteje 362 zaposlenih, imajo pa tudi 20 vajencev. Kolektiv mirenskih kovinarjev vse bolj pestijo premajhni prostori, saj v njih ne bodo mogli povečevati proizvodnje. Prav zato si prizadevajo urediti vse potrebno za gradnjo novih objektov. Na 1,5 ha nameravajo najprej zgraditi objekte v skup ni površini 2.200 m2, pripravljajo pa tudi načrte za nadaljnjo gradnjo približno 6.000 m2 proizvodnih in skladiščnih prostorov. Da bi svoj načrt lahko začeli uresničevati, spodbujajo odgovorne dejavnike k izdelavi in sprejetju urbanističnega načrta Mirne. Kolektiv tovarne opreme IMV nenehno sodeluje s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami na Mirni. Za zgledno sodelovanje je dobil kolektiv letos posebno prizna- nje. PO Kolektiv IMV - TOZD varna opreme i\/lirna čestita praznik trebanjske občine. Izdelovanje avtomobilskih oblog Sestavljanje sklopk Avtomatska larirnica za dvigalke PASJA ZVESTOBA NISAMO REK A IDI >j 'Z^ m C/3 mdimma lž TRDINOVEGA NOTESA DANES Z/UMJ JF BYR0N PSU POSTAVU SPOMINIH m z m C/3 4. IX. '75 L 46 I PRILOGA Ste že slišali kdaj koga reči, da pes vodi gospo-a0a °a sprehod? V tem reku, pa naj zveni še 0 čudno, je namreč tudi kanček resnice, še Posebej v teh stehniziranih in avtomatiziranih ča-v ' ko vsakdo krmi le samega sebe, stroje in ra-sehla'n'ke' na naravo' okolje in živa bitja okoli bor Pa P0zak'ia- Trdijo, da je pes človekov naj-^ ^si prijatelj. Če peljete psa ali on vas na sprehod-' *8 ^ n°češ morate že zaradi njega spre-'"e samo po asfaltni džungli, ampak tudi kakšni trati, kjer je kakšno drevo, kjer včasih radovedno ali prestrašeno zapoje ptica. Imeti psa v teh in takih časih pomeni imeti tudi stik z naravo ali njenim delčkom, poleg tega pa se pes od vas ali vi od njega lahko naučite še množice na videz lahkih, v resnici pa težkih reči: zvestobe, ljubezni, ubogljivosti, navezanosti, skrbi za drugo bitje, in še bi lahko naštevali. V Ljubljani je bila sredi avgusta mednarodna razstava športnih, službenih in lovskih psov. Utrinke pod naslovom „Zakaj je lord Byron" psu postavil spomenik" objavljamo v reportaži na sredini Priloge. gladiatorji na štirih kolesih ^rorjp treningu za letošnjo veliko nagrado ^eju na ^>esterre'<^r'n9u v Zeltvvegu je Carlosu avt0 . Pr' 240 km na uro odletelo zadnje kolo in teže to 2avozil med gledalce: trije ranjeni, eden atierifv- 2adniem treningu v nedeljo, 18. avgusta, vrg|0 yeteran Mark Donohue ni „ujel" ovinka; tr°v Je s piste, njegov avto je odtrgal 40 me-bit. en °9raje> Bolid je bil popolnoma raz-Klj'ub ° k(?!° je obviselo na reklamnem drogu, in ede takoišnji zdravniški pomoči sta Donohue &irk !j-C!ariev nekaj dni za tem umrla ... svoje „allsča po vsem svetu brez milosti terjajo le |e za razliko od starih gladiatorskih iger Vedno 'St'b V aren'» rnarveč tudi med gledalci, ki glad;«v večjem številu prihajajo v to sodobno dirl°rs-ko areno-9leda| 3n'e V ^e'twegu je posel, ki izvabi iz žepov $ilingoCev — tudi naših — okrog 100 milijonov ie q J' °d ene same dirke. Samo za letos načrtu-^ilihgo erre'chring GESMBH za okoli 5 milijonov tudj ved03'0*'3' Pose' te^e vse 'eto' Gledalci pa se prj °/ kateri ovinki so najbolj nevarni in kje Hajve^^'0 najhujše nesreče. Tam se jih zbere ^reden P° St6Z' zc'rv^0 "ajvečji mojstri, se v tiaihtn?Van'ih Poskusijo mladi nadobudneži. *e f0rJd°'j zanimiva je dirka formule mexico, ko Sledmi fcScort' prerivajo, trkajo, letijo s steze. v veivživai°' ^ 'e kaj' sveto • c'rkus spadajo tudi vragolije na nebu: ^an'ci ')rvak v atraktivnem letenju polkovnik C'b ž 'n ^ tr''e P^ti v Saabovih reaktiv- *te2o | ?. km na uro pridrvijo tik nad dirkalno 2 repom naprej in z drugimi drznost- Ay alcem zadržujejo dih. "i Prv r'iski idol in skoraj gotovo letošnji svetov- [■ v formuli I Niki Lauda je v reaktivcu polkovnika Radkeja ugotovil, da je precej lažje obdržati letalo v zraku, kot njegovega ferarija v ovinku. Prepričan je, da bi žel uspehe tudi na nebu. Morda je tudi na zadnji dirki v Zeltvvegu pomislil, kako lepo bi mu bilo, ko bi bil ta* čas v reaktivcu. Dirkači so namreč svoje rohneče konje s starta pognali v dežju, ki je bil iz kroga v krog ■močnejši, dokler ni prešel v pravi naliv in so morali dirko na polovici prekiniti. Kljub temu pa je Lauda vodil prvih 12 krogov. Potem pa se je začel veliki lov: specialist za vožnjo v dežju Italijan Brambilla ni prizanašal ne sebi ne svojemu bolidu. Ko so že vsi mislili, da se bosta za prvi dve mesti borila le Lauda in Anglež Hunt, je Lauda vedno bolj zaostajal, Brambilla pa pritiskal na plin, dokler se ni prebil na čelo. Lahko rečemo, da je prav naliv Italijanu prinesel zmagoslavje: njegov avto je bil namreč poškodovan in če ne bi zaradi naliva prekinili dirke, bi moral v boks in tako gotovo izgubil prvo mesto in dragocene točke. Tako je na račun prišla maloštevilna, a zato je toliko bolj glasna italijanska skupina gledalcev doživela pravo zmagoslavje. Lauda pa je takoj po dirki izjavil, da so bili pogoji zaradi hudega dežja nemogoči. Prav gotovo pa je podjetni fant tudi preračunljiv: do te .dirke je zbral že 51 točk za svetovno prvenstvo in le pol točke mu manjka, da mu nihče ne bo mogel odvzeti tega laskavega in vrednega naslova. Zakaj bi torej tvegal v dežju? Žal pa za letošnji Zeltvveg skupina Angležev ni mogla reči tako kot lani: „Slabe dirke, nihče se ni ubil ..." » + A. ŽELEZNIK „Spoštovani, po skoraj 4.000 km dolgi poti sem se na poti domov ustavil v Budimpešti in našel sem našega Janeza. Toda, skoraj čudež, tudi ta je v restavracijskem ateljeju. Trdno sem prepričan, da je naš Janez kvalitetnejši. Upam, da imamo v rokah serijo slik neprecenljivi vrednosti," je pred tedni pisal restavrator Viktor Povše Dušanu Dežmanu v Pleterje. Od jeseni lani pa do pred dnevi je bil pleter, ski zaklad v ateljeju restavratorja Povšeta v Govor je o dvanajstih glavah apostolov — deset slikanih na lesu io dve na platnu — za katere domnevajo, da jih je naslikal van Dyck, o čemer smo že pisali v Prilogi. " Celju. Strokovnjak je imel z njimi veliko dela, skrbi in odgovornosti. Zdaj je vseh dvanajst slik restavriranih in so spet v Pleterjah. Povše je med drugim ugotovil, da je bila bržkone vsa serija slik narejena na lesu, a sta se dve izgubili ali uničili. Apostola Luka in Petra so naknadno vključili v serijo. Na to kaže tudi nekaj podrobnosti; Peter je bržkone meščan, saj ima okrog vratu krzno in na prsih broško. Da bi dokončno potrdili domnevnega avtorja, bo potrebno še precej dela, preden bo tehnološko in zgodovinskoumetnostno dokazan. Ko bo avtor potrjen, bo celotna serija sodila v vrh evropskega slikarstva. O tem bomo poročali, ko bo delo končano. RBnniiuiii IPOSIOU '264 h 44 brutt t )g«n b „Mala maša za suknjo vpraša" je znan rek iz časov naših dedov in babic, pa vsem novotari-jam navkljub ugotavljamo, da se glede tega svet do danes Še ni spremenil. Po jesenskih sapah je posebno letos zelo zgodaj zadišalo, ve pa — kot po navadi — ugotavljate, da vas je nOv letni čas zatekel popolnoma nepripravljene in da skratka v omari ni nič uporabnega. Tudi če redno ogledujete modne časopise in se vam zdi, da so nove obleke zares nove in^ močno različne od vaših v omari, ne gre kar takoj obupati. Če najprej črtate modne ekstra-, vagantnosti, ki tako in tako niso dosti uporabne za delovno ženo, bost že malo bliže ugotovitvi, da pa z nekaj popravki, nekaj modnimi dodatki in morda eno samo zares novo jesensko obleko, lahko garderobo poceni obnovite. Široka obleka, pod katero oblečemo puli ali bluzo, je še vedno aktualna. Šali in rutice vseh vrst so prav tako še moderni. Pazite pa na rokave in dolžino. Moderni rokavi niso ne kratki, ne povsem dolgi. Do komolca, malo čez ali segajo nekaj centimetrov nad zapestje. Koleno je dobro pokrito. In vzorci? Če so cvetlični, naj bodo v baročnem stilu, gladki in mehki Jerseji za enobarvne obleke pa imajo spet nekaj novih imen za barve. Ena med njim je: rdeča kot rubin. ki Pred štirinajstimi dnevi smo imeli v seriji oddaj z ameriških ročk koncertov priložnost videti in slišati skupino „EAGLES" (Orli). Tisti pa, ki dobijo na svojih ekranih tudi TV Koper, so lahko videli njihov nastop že jeseni, in to v precej daljši verziji. Skupina je nastala leta 1971, ustanovil pa jo je Bernie Leadon, včasih član „Flying Burrito Brothers". V ameriški glasbi so se pojavili kot prijetna osvežitev. Njihova glasba sicer ni bila kaj posebno novega. To je le mešanica ročka in ameriške country glasbe, zelo značilna za glasbo zahodne obale ZDA („Eagles" so iz San Fran-cisca). Obe zvrsti pa so znali odlično združiti. Njihove skladbe so kljub temu, da igrajo veliko igrano zvrst glasbe, originalne in jih poleg odlične instrumentalne izvedbe ter pravtako odličnih aranžmajev odlikujejo čudovite vokalne harmonije. Lansko leto je prej štiričlanska zasedba postala petčlanska. Pridružil se jim je kitarist Don Fielder. Tako je zdajšnja zasedba naslednja: bobnar Don Henley, basist Randy Meisner in trije kitaristi — Bernie Leadon, Glehn Frey in Don Fielder. Vsi trije kitaristi pa iflrajo tudi več drugih instrumentov (klavir, bendžo, „pedal Steel" kitara). Nedavno tega je izšla njihova četrta velika plošča imenovana „One of these nights". Plošč ne izdajajo preveč pogosto in je mogoče v tem eden izmed vzrokov, da so vse njihove plošče odlične, saj Vsako skrbno pripravijo. Db sedaj so imeli že več velikih hitov, kot „Take it Easy", „Teguila sunrise", „Already Gone", ,,Best of my love" . . . Njihov verjetno najboljši album je predzadnji, „On the Border", ki vsebuje odlične in raznovrstne skladbe; od nostalgično obarvanega ročk and rolla „James Dean", preko divje country skladbe „Midnight flyer" do funky-ročk obarvane naslovne pesmi. Seveda ne manjka tudi lepih, počasnih, tipično njihovih skladb z jokajočo „Steel" kitaro v ozadju. Raznovrstnost skladb lahko pripišemo tudi dejstvu, da imajo vsi člani ansambla drugačno glasbeno pre* teklost in različne glasbene okuse. Z „On the border" so dosegli do tedaj največji uspeh, ki pa so si ga tudi zaslužili. Odprla so se jim tudi vrata v Evropo, kjer so bili kljub uspehom v Amerik' malo znani. Letos so nastopili kot eni glavnih nastopajočih na velikem koncertu, ki gaje imel na londonskem stadionu Wembley Elton John. Za njihov zadnji LP pravijo, da je menda slabši od prejšnjega, toda v Ameriki je dosegel sam vrh lestvic, pravtako pa tudi istoimenski single. plošča pa je visoko uvrščena tudi v Angliji. Ob razpadu skupin „Allman Brothers Band" i" „Grateful Dead" ter ob zadnje čase manj aktivnih ,",Band", so postali najpopularnejši ameriški ročk ansambel. „Eagles" veliko sodekije z drugimi imeni glaS" bene scene zahodne obale. V oddaji o ameriških glasbenih individualistih, ki je bila na sporedih ljubljanske TV spomladi, so spremljali znana Lindo Ronstadt in Jackson Brovvna, s katerima redno sodelujejo. C. ŠALI. IIIImI VjSĐ^ Hmelj pozna že skoro vsak otrok in tudi ve, da iz njega pridobivamo pivo, manj znana pa je rastlina zavoljo njenih zdravilnih lastnosti. Avgusta" in septembra lahko naberemo hmelje-ve mačice ali storže in jih posušene spravimo. Ker je hmelj -bogat z grenkimi snovmi, vpliva posebno na prebavila -- želodec, obenem pa pomirja živce. Storži vsebujejo namreč hlapno olje, grenke snovi in lupulin, ki pospešuje izločanje seča, deluje pomirjujoče, krepi želodec in vzbuja tek. Iz mladik lahko pripravljamo tudi solato, ki jo priporočajo posebno bolnikom z rumenico, takim z zaprtimi jetri in vranico, pomaga pa tudi za revmo in protin. Iz posušenih storžev pripravljajo čaj (lOgr na skodelico vode) in ga dajejo zoper nespe nost. Tak čaj pospešuje prebavo in tek, odstranja nje v prebavilih in pomaga deničnim. V starih knjiga^^ zdravilnimi rastlinami piše, čaj iz hmeljevih storžev vrh ga pomirja še spolno razdraZ® nost, čutne vtise in nemir. pa ima težave s srcem, naj hmeljev čaj zmeša še malo lise, poprove mete in sivke. belokranjsko cvrtje MiMMmA cinmoKiui yak, ta.,e. v Sloveniji najbolj pogost priimek No-tej Za ni'm Pa Potokar. Čeprav ime Cita ni 'ahko i' 'estvici, se v množici Potokarjev kaj K?tokar^°7'' ^ ve^ deklet a'' zen P'^e ^'ta l v tem ° naj tako* na začetku povemo, da arievj l 2aP'su beseda tekla o slikarki Citi Poto-v Ce pr' G at6re r°d P° °četov' strani izvira s Poli-^n/^P'jem, P° domače pa se je pri njih Fincu. ^en °' na očetovem domu so rekli pri Fin-si qaev^a tudi tako silno vleče na sever. Svet, u 2eljnri, je skop, trd, islandski; tja bi šla to j2 ret> Verjamem, trdno verjamem, da se mi ^tavp0'0!!0, ka.^' mo^e hrepenenje je večno in Tak0JIVo' ' v eni sapi pove umetnica. if lairoSe dotakne dveh tem, ki jo spremljata že %dar Snei^ih otroških let: pokrajine in smrti. snG ^ n'en °dnos do obeh od takrat popol-J^Ogj Serernenil- Sedaj jo vleče na pusti, mrzli, /JjŠ|jen0VeI 'n o smrti govori mirno, trezno, pre-hPok Pa se je v mehki, nežni, sončni, t>očnrfni ~ v Be" krajini, v Dragatušu; in '' in cJ0pS' do9°dek, ki se ji je v otroštvu pripe-cet0v 9a leta kot mora visel nad njo, je bila i Srnrt. „Stara sem bila tri leta, ko je oče jju ■■■ umrl, pa še danes vse živo vidim pred sabo. Spoznanje otroka, da očeta ni več, je bilo strašno, ta strah pred praznino, popolnim ničem se je zažrl vame in edino, česar sem se v mladosti bala, je bila smrt. Danes pa vem, da to ne more biti tako, kajti absolutnega niča ni, ga ne more biti — tudi jaz nisem nastala iz nič ..razmišlja. Čeprav je Cita Potokar le tri leta živela v Dragatušu, kjer je bil njen oče ravnatelj šole, si ga je dobro vtisnila v svojo otroško dušo. Ko sta se čez nekaj let z mamo, ki je s šestimi otroki živela"v Ljubljani, pogovarjali o tej belokranjski vasici, je Cita zelo živo govorila o svojem rojstnem kraju. Mati ji ni mogla verjeti, da si je otrok res tako dobro zapomnil take podrobnosti. Mala Cita pa jo je hotela prepričati in je vzela kos papirja in vas narisala. Vse je bilo takšno, kot v resnici, le da so otroške oči videle kraj, hiše in cerkev precej večje. Pri Potokarjevih so vsi otroci imeli likovni dar; •očitno je, da so ga podedovali po materi, ki je rada slikala oljne miniature in pod njimi zapisovala svoje pesmi. Kot slikarka je danes Potokarje-va znana in priznana, malokdo pa ve, da že od mladosti piše tudi pesmi. „Jaz mislim tako: dar je eno, tega je po svetu precej razsutega; nrK)č volja, pa tudi malce ,upilje-nosti', da se odločiš za študij slikarstva, to je pa spet drugo." Cita Potokar je imela enega in dnjgega v izobilju, sicer se prav gotovo ne bi brez sredstev pred vojno vpisala na beograjsko akademijo. „Sama nikoli nisem znala ceniti svojega dela. Mislila sem, da to ni nič posebnega:" nekaj vidiš, pestem pa tisto narišeš. Spominjam se, da so mi drugi govorili, da so moje risbe dobre. Nikoli nisem rekla: Slikarka bom! sem pa od nekdaj plavala v teh vodah," pove. Po končanem učiteljišču v Mariboru, potem ko so jo tik pred maturo iz ljubljanskega izključili, je vedela, (;ia ne bo nikoli učiteljica. Odločila se je za slikarstvo. Ker je bilo v Zagrebu že vse polno, je šla na sprejemni izpit v Beograd in bila edina v zadnjem roku sprejeta. Začelo se je njeno težko, a tako lepo študentsko življenje. Iz fonda slovenskih študentov v Beogradu je dobivala po 100 dinarjev na mesec, za sobo pa je morala odšteti 400. „Za življenje sem si ,služila tako, da sem po fotografijah delala portrete. S tem se je še kar zaslužilo, vendar sem si takrat uničila oči: delo je bilo zelo natančno, luč slaba. Pa se nič ne prito-žujem; danes večkrat slišim, da študentje tarnajo kako težko živijo. Mo[e mnenje pa je tako; visoka šola je specializacija. Človek se sam odloči za študij in ne more vsega zahtevati od družbe. Kakšni odlični in nesebični tovariši smo bili takrat, ko smo najtežje živeli! Spominjam se, da sem od nekega peka za plačilo za portret dobila dve vreči suhih žemelj. Kako so nam šle v slast! Tista leta sem bila taka, da mi je prijatelj rekel, da se skozme vidi, se veselo posmeje. Če je takrat - katero od deklet kak kavalir povabil na večerjo, je o tem obvestila druščino. In tako jih je sredi večerje nekaj,slučajno' prislov tisti lokal; kolegica jih je predstavila in ponavadi se je končalo tako, da so se vsi do sitega najedli — na kavalirjev račun ..." To življenje je prekinila vojna. „Ko sem iz borbenega Beograda prišla v Ljubljano, sem doživela nekaj strašnega: na pošti sem prebrala razglas v treh jezikih, na gradu je vihrala bela zastava, nikjer pa nisem videla nobenega okupatorja. V kavarni Evropa sem se zjokala. Če se ne bi uprli, bi umrla," pribije. Zato ni čudno, da se je tudi sama takoj priključila uporu, da je bila zaprta in nato izgnana v taborišče. Odkar je po vojni v Ljubljani končala študij, živi kot svobodna umetnica^ „Pri svojem delu ne morem biti vezana na uro, ampak rabim čas, veliko časa. Zato v mojem stanovanju ni nobene ure. Za vsako dobro sliko je potrebno veliko dela, časa in napora. Slika mora biti kot dobra pesem, ki jo lahko vedno znova bereš, ki jo potrebuješ; slika mora človeka spremljati, saj je brez nje mrtva. Zavedati se je tudi treba, da vsak motiv ni za slikarstvo, literaturo, glasbo, ples. Na sliki nočem filozofije, pesmi, glasbe. Slika je oko, glasba uho; mešanje mi ni všeč. Razni vesoljski refleksi v slikarstvu — to je zame primitivizem. Samo secesijska obdobja vse to pomešajo. In kamorkoli se ozrem, me danes vse prepričuje, da smo spet v eni takih secesij," razmišlja slikarka. Njena osnovna usmeritev v slikarstvu je portret, čeprav jo je že od nekdaj mikala figuralna kompozicija. „Vendar do sedaj še nisem dobila dela v javnih prostorih, kot nobena ženska pri nas," ne prav ravnodušno reče. Čeprav spet zatrdi, da je njena narava bolj grobo tesana in spada bolj na samoten otok, prizna, -da gre rada na Dolenjsko; zlasti za Belokranjce trdi, da so izredno dobri ljudje. „Na Dolenjskem še naletiš na pravo staroslovansko gostoljubnost, odprtost, prisrčnost. Humor teh ljudi je edinstven pri nas. Iz vsega se znajo norčevati, tudi sebi ne prizanašajo. Največ pa je vredno to, da se ne vtikajo v človeka in ga jjustijo, da ga lomi po svoje, kot delajo tudi sami. Zase lahko trdim, da sem prava Dolenjka — cenim dobrine vsega sveta, nisem za bleščeč red in strogo natančnost, umazanije in razpuščenosti pa tudi ne trpim . . ." DOLENJSKI LIST 11 * I''i' jjjj I I I ^ ^ pfcjj I , I lpp m „v bližini tega kraja so pokopani ostanki nekoga, ki je imel lepoto brez nečinnrnosti, moč brez predrznosti/ pogum brez okrutnosti in vse človeške kreposti brez človeških slabosti." Gornjih pet vrst je dal zapisati lord Georg Bvron in to na spomenik svojemu psu. Tudi v nekem dolenjskem mestecu živi starejša dama, ki na grobu svojega pokojnega psa vsak teden prižge svečko. Poznam urednico nekega uglednega časopisa, ki je dala svoji psički ime te revije. V nekem mestu je živel pes, ki je od vseh pijač najbolj ljubil šampanjec (tudi sicer je imel aristokratske navade), Aristotel je že v četrtem stoletju pred našim štetjem označil neko vrsto pasjega rodu za ljubčke žensk, lavinski psi rešujejo človeška življenja, prijazne novofundlance imenujejo tudi otroške varuške. Cela vrsta izrazov je vezana na le štirinožce; zvest kot pes, žejen kot pes, tuli kot pes, popadljiv kot pes, „pasja radost" (vrsta salame, ki izumira), bojim se ga kot psa, reži kot pes in tako naprej. doge, Italijani goniče, Angleži ovčarje, gospa v letih, ki se jih še da napisati z dvema številkama, par pudlov, ugleden karikaturist dalmatinca, znan pevec menda edinega v Ljubljani živečega baseta. Srečal sem znanko, ki je o svojem psu govorila veliko lepše kot o svojem možu. Predstavili so mi zakonski par, ki se je spoznal v Tivoliju, kar sicer ni pojebna znamenitost, če ne dodam, da sta se tam med sprehodom pravzaprav najprej spoznala in vzljubila njuna psa. Zakon je z obeh plati srečen in rodoviten. Seveda so mi, laiku, na razstavi dodelili tudi v pasjih zadevah izvedeno vodičko. V noge je bila podobna dogi, v glavo pa afganistanskemu hrtu, značaj pa bi postavil med buldogovega in terierje-vega. Tako zelo se je namreč trudila vtepsti mi v glavo to silno zapleteno znanost — ki se imenuje kinologija (veda o psih). Vse to pa ne bi prav nič pomagalo in tega pisanja ne b[ bilo, če se ne bi kasneje zatekel še v novomeško Študijsko knjižnico, kjer je nekaj prostora tudi za knjige o psih. prvav vesolju Skratka: pes je.žival, ki je s človekom že od pradavnine tesno povezana. Laja, čuva, pase ovce, goni divjad, pokojna Lajka je bila prvi sesalec v vesolju, Eski(ni bi brez psov že zdavnaj prebivali bolj južno — predvsem pa je pes lastniku zvest. Po mnenju mnogih ga je prav ta lastnost v svetu, ki je bil in bo poln laži in prevar, postavila za kralja domačih živali — pa naj gre za orjaškega bernardinca, ki potegne na tehtnici skoraj stot, ali čivavo, ki jo lahko prenašamo v žepu suknjiča. Ideja za to pisanje se je rodila v pasjih dneh (pa smo spet tam), koje bila v Ljubljani mednarodna razstava psov. Nastopilo je blizu tisoč psov, razdeljenih na 83 različnih pasemj da lastnikov in ljubiteljev iz desetih evropskih držav niti ne omenjam. Seveda so psi (lastniki) tekmovali za najlepšega v svoji pasmi in rodu sploh. Za ljubljanskega psa vseh psov so natančni sodniki po ogledovanju zobovja, dlake, hoje, poslušnosti (volitve lepotic so v primerjavi s pasjimi razstavami zakotne vaške veselice) razglasili Tigra, kraškega ovčarja iz ljubljanskega živalskega vrta. prednik ni bil volk Za silo podkovan zdaj lahko zapišem, da se je dandanašnji pasji rod v vsej svoji raznolikosti razvil.iz že izumrlih vrst divjih psov. Tako vsaj meni večina znanstvenikov. So namreč tudi taki, ki menijo, da je praoče vseh psov volk oziroma šakal. Prazgodovinski človek je verjetno po naključju našel osamljenega mladiča in ga vzredil. Sprva je tako udomačene pse gojil le zaradi želje po družbi in razvedrilu, kasneje pa je spoznal, da se jih da tudi koristno uporabiti. Pes je v človekovih rokah pokazal neverjetno sposobnost modulacij v telesnem in duševnem smislu, z načrtno vzgojo so sčasoma nastale najrazličnejše in najbolj ekstremne vrste psov. Pse so v kamnu in sliki upodabljali že Asirci in Egipčani, slovenska najstarejša pasja zgodovina pa seže na Ljubljansko barje, kjer so leta 1875 odkrili šest pasjih lobanj. Pripadale naj bi tako imenovanim mostiščarskim ali šotnim psom, ki so živeli in služili ljudem v neolitiku. po pasji še ena poroka In v tistem vrvežu, lajanja je bilo bolj malo, ker so nastopali smo dobro vzgojeni psi, se je še enkrat potrdilo (enako natančno sem gledal lastnike in pse), da prevzame pes lastnikove navade in značaj, ali pa se dopolnjujeta. Mesarji so pripeljali bernardince, majhni gospodje z ostrimi brčicami terierje, Nemci volčjake, dobermane ali ZAKAJ JE BYRON PSU POSTAVIL SPOMENIKI To je pravzaprav skoraj vse, kar morate na splošno vedeti o psih, prava znanost pa se začne pri posameznih pasmah in vzgajanju. Za vzgojo še nekako veljajo ista pravila, pasme pa so tako različne in toliko jih je, da ste že velik strokovnjak, če se dobro spoznate vsaj na eno. Recimo kraški ovčar, pasma psa, ki je zmagal na ljubljanski razstavi. To je domača, slovenska pasma, stara nekaj stoletij. Po uporabnosti in poreklu je pastirski pes in pripada vmesni izvorni osnovi „canis molo-sus", ki se je razvila na grških tleh, kjer so na silo širilL tibetansko dogo „canis tibetanus". O kraškem ovčarju je prvi pisal baron Janez Vajkart Valvasor v „Slavi Vojvodine Kranjske". V 31. odstavku prvega zvezka je zabeležil, da goje ob reki Pivki velike in močne pse, označil je tudi njih značaj in uporabo. Kmetje so potrebovali zanesli-vega psa čuvaja in zaščitnika ovčjih čred. O kraškem ovčarju je pisal tudi Janez Jalen v povesti Ovčar Marko, naš najstarejši kinolog Ivan Lovrenčič pa je 1925 objavil članfk o njegovem nastanku in lastnostih, v katerem je pribil tudi naslednje: „Najprej si zapomnimo, da je kraški ovčar naša pristna, domača pasma, ki je slovela že pred več sto leti, ko so se predniki nemškega ovčarja podili okrog kot navadni vaški cucki neopredeljenih oblik." Kraški ovčar se je nekoč imenoval ilirski ovčar, vrsto let so pod tem imenom vodili tudi šarplaninca, leta 1968 pa sta bili obe pasmi mednarodno priznani za samostojni jugoslovanski pasmi. In tako naprej vse o kraškem ovčarju. Višina, teža, opis... Na koncu pa piše, da je po značaju umirjen, dobrodušen, toda tudi pogumen in oster, vedno vdan le svojemu gospodarju? Je prijeten spremljevalec, pogumen branilec, dcber čuvaj, do tujca nezaupljiv in nepodkupljiv. Je suverenega značaja, toda kljub temu poslušen. val vasor sreča kraškega ovčarja Tako imenovani pasji rodovniki, na katere so lastniki psov tako ponosni, segajo seveda v novejšo zgodovino, ko so se ljubitelji začeli načrtno ukvarjati ^ v/tejo čistokrvnih psov. tinca omenja italijanski naravoslovec Ald""^ že v 16. stoletju. Kasneje se je razširil^ Evropi, najraje pa so ga imeli v Angliji, ki 5^ njegovo drugo domovino. Na otoku ga vzrejajo že dobro stoletje, ko mu je pri nasj lo, da bo izumrl, smo ga morali uvoziti. Zanimiva mrcina je tudi novofundlanec, so ga na otok, po katerem ima ime, bojdaj Ijali mornarji. Vsekakor so bili okoli 1730 ku veliki, medvedom podobni psi, ki so po" ribičem pri vlačenju mrež ter vozičkov Novofundlanec je pravi vodni pes,.oljnata P ka ga dobro varuje vode. Velikokrat so rešili utapljajočega se človeka, na otrokej naravnost nori; boljše varuške zanje si ne" zamisliti. Največ privržencev pa ima seveda ovčar, preprosto mu pravijo tudi volčjak. predniki naj bi bili volku podobni psi ob omenja jih že rimski zgodovinar Tacit. Zas' razvoj nemškega ovčarja v psa, kakršnega mo danes, ima konjeniški stotnik Max ' Stephanitz, ki je na prelomu devetnajst® letja v dvajseto ustanovil klub nemških Danes šteje ta klub 40.000 članov z 80.000 psi. Prvi pes, ki gaje stotnik upo^a osnovo za razvoj idealnega nemškega bil Hektor von Linksheim". Psa je SteP, prekrstil v Horanda ter mu dodal še plenni ■ Grafrath. pasja pečenka le za svečenike . Ali pa na primer čivava, pes, ki tehta približno kilogram. Od Majev so ga prevzeli Azteki, nekateri trdijo, da so bili predniki čivav „azteški sveti psi". Svečenikom naj bi bili obredna hrana, zato so jih Azteki kastrirali in pitali z rižem, imeli pa naj bi jih tudi za igro in družbo. V 14. stoletju so jim bojda med oči zavezovali grahovo zrno, da bi v čelnem presledku naredili vdolbino. Zaradi dolgoletnega vpliva na oblikovanje je postala vdolbina dedna. Čivavino nasprotje je seveda bernardinec, ki ga vidimo na karikaturah narisanega s sodčkom ruma okoli vratu. Predniki bernardinca naj bi bili psi, ki so jih v Švico privedli Rimljani. Današnjega bernardinca so v sedemnajstem stoletju vzredili menihi samostana St. Bernhard. Tisto o sodčkih z rumom, ko naj bi potovali nasproti izgubljenim popotnikom, pa je menda celo res. Naša v tujini najbolj znana pasma psov je dal-matinec. Njegovo poreklo še ni docela razjasnjeno, vemo le to, da so ga v dandanašnji obliki vzredili v Dalmaciji. Nekateri so tudi mnenja, da so tega temnobelo pikastega lepotca privedli s seboj Tuiki, ki so ga prevzeli od Indijcev. Dalma- kak)je bila avstralija skoraj ob ov< Zaradi vsestranskih sposobnosti, Ija poudariti pogumen značaj, so ne ovčarja že zelo zgodaj uporabljali kot ^ nilca, reševalca in iskalca. Dandanes j® J priznan kot najbolj uspešen službeni pes-bol zvestobe, poguma in učljivosti, piše o svoji knjigi „O psih" naš priznani kinolog slav Zidar. »jj Ali pa dingo, najbolj znan divji pes- ^ domovina je Avstralija, izvira pa iz Az'j®' der so ga pripeljali sedanji avstralski o Aborigini. Ko je postala Avstralija po naselitvi živinorejska dežela, je postal ^ nadloga, leta 1891 so ti psi raztrgali o^o ^ jonov ovac. Zato so ga začeli množičn^^ vati, za vsako kožo je avstralska vlada šilingov. Zato je dandanes že zelo redek, . ni ga sem in tja udomačijo, pomaga jif^ na kenguruje. Vidite, takole bi lahko naštevali za vsake pasme. Zgodovino, opis, lastnost', j | nost. Pa ne bi nikannor prišli, zmanjkal , štora. Samo v knjigi „Psi vsega sveta samo za malo enciklopedijo psov, je kratko opisanih in narisanih kar 343 pa^ Tako je še najbolje, da si psa, imate radi, omislite po svojem značaju-čujem to poletno pasje potepanje i jii' odločitvijo. Kupil si bom psa. Z njim vse nadloge in radosti. Pes bo [)asme - . njel, ki slovi za zadovoljnega, ponosnega in /verlaveija ćetverono/Cd- / reč trdi, da ja/ večine teti liistnosii ih'^' se bova do()olnjevala. marjani arti g m ,15>0 .« %; 'i-.' a4 UUDJE HERM DRAOO RUSTJA „Ob utrujajočih kmečkih d^ih in nenehnem pomanjkanju sem rad hodil v šolo, kar je bilo za takratne razmere precej nenavadno. Zato sva od fantov, ki smo začeli hoditi v prvi razred, osmi končala samo dva." To je bilo sredi tridesetih let v Metliki, eden od dveh fantov s trdno voljo do učenja pa je bil Franc Kočevar, kateremu sta učiteljica in rđvnatelj svetovala, naj gre v višje šole. Toda Franc je rasel pod revno slamnato streho, zategadelj to ni bilo mogoče. „Hotel sem se izučiti trgovskega poklica, pa me je bogata trgovka zavrnila, češ da ne bo podpirala revščine." Tako mu ni preostalo drugega, ko da je iz dneva v dan garal v očetovem mlinu in žagi. Leta 1939 je odšel na Sušak k vojaški planinski pešadiji in se po devetih mesecih vrnil domov. Spet je delal 'pri očetu, bil za pol leta ponovno poklican k vojakom, in ko je bil že prepričan, da je ta nadloga za njim, je mesec dni pred vojrtb moral spet obleči vojaško suknjo v Gerovem. Tamkaj ga je zatekla vojna in po razpustu sta se z nekim tovarišem peš prebila čez Gorski Kotar do Metlike, ki so jo že zasedli Italijani. Hrupni mlinski kamni se niso ustavili, s Francem pa je delal tudi stric, ki je bil komunist, in k njemu so prihajali možje, ki so pripravljali oborožen odpor. S stricem in drugimi je zbiral hrano, denar in različno opremo tudi Franc, ki je odšel k partizanom spomladi 1942. „To je bilo 9. maja. Ne da bi kdo od domačih vedel, sem se pridružil enajstim Metličanom in odpravili smo se v Dragomljo vas, kjer so se,zadrževal i partizani. Da bi pretentali Italijane, smo si nadeli drugačna imena. Sam sem postal Ciril, kajti zdelo se mi je, da je bilo tako ime bratu, ki je umrl v otroških letih. Po vojni mi je mati povedala, da brat sploh ni bil Ciril." S patrolnimi akcijami so precej začeli „čistiti" Belo krajino belogardističnih in klerikalnih privržencev Italijanov. Iz Dragomlje vasi, ki docela upravičeno velja za pravo partizansko vas, so šli nad Dole v Žumberku, kjer -so se skupini priključevali novi borci, zato je hitro prerasla v bataljon in nato še belokranjski odred. Franc Kočevar je veljal za partizana, ki je vestno opravljal zadane naloge; v bitkah se je izkazal z velikim pogumom in bil pri napadu na Hrast tudi ranjen. „Nikoli nisem veliko govoril, bil sem mož dejanj, zato sem se na začetku .izmikal' vodstvenim dolžnostim. Nad Mavrlenom pa sem vseeno postal komisar, čete,' kar sem bil mesec dni — do odhoda jeseni 1942 v Cankarjevo brigado." Xamkaj je novembra postal komunist in bil postavljen za komandirja prve čete 3. bataljona. Brigada se je zadrževala največ v Beli krajini in se nenehno spopadala z Italijani. Ko so le-ti februarja 1943 prodrli čez Vivodino proti Žumberku, je prišlo do hudih bitk, v katerih se je še posebej izkazal tudi Franc Kočevar. S svojo četo je zavzel pomembno strateško točko na Loviću pri Kriški, kar je bilo v veliki meri odločilno, da so partizani do tal potolkli nad tisoč Italijanov, ki so se razbiti umaknili proti Karlovcu. Kočevarjev prispevek skupni zmagi kajpak ni ostal neopažen - že čez nekaj dni je bil imenovan za namestnika komandanta 3. bataljona. Dolžnosti sploh še ni začel dobro opravljati in že je bil postavljen za namestnika komandanta Cankarjeve brigade, ki se je potlej premaknila nazaj v Slovenijo in začela velike bitke v Beli krajini in drugod po Doletijski. „Borci so bili pripravljeni na vsakršne napore. Moralna in politična osveščenost je bila po- CIRIL polna; za to je poskrbela komunistična partija, ki je v najtežjih trenutkih krepila borbenega duha. Temu primerni so bili tudi uspehi." Julija 1943 je Franc Kočevar postal komandant Cankarjeve brigade in jo po razsulu Italije popeljal na zmagoviti pohod proti Ljubljani. Vrstili so se napadi na Mirno peč, Trebnje, Ivančno gorico in druge kraje, po prihodu do žice okoli Ljubljane pa je brigada začela očišče-vati mejo, ki so jo določili Italijani in Nemci. Med uničevanjem nemških postojank je bil konec septembra pri Kalu Kočevar hudo ranjen. Komandant ni poznal varnega zaledja, vselej je napadal med prvimi, in ko se je tedaj priplazil do nekega bunkerja in vrgel bombo, jo je skupil v pljuča. Tovariši so ga odnesli s položajev in prepeljali v Dolenjske Toplice, od tam pa v roške bolnišnice. „Ko se je začela nemška ofenziva na Rog, še nisem čisto okreval. Za hojo sposobni ranjenci smo se prebijali mimo nemških kolon." Sam je tri dni taval po roških gozdovih in prjšel do Starih žag. Od tam se je z drugimi odpravil na R igel j in čez Gorjance v Žumberak, kjer je do decembra 1943 okreval in se vrnil v brigado. Nato je bil imenovan najprej za namestnika, 20. decembra pa za komandanta 15. divizije in do jeseni 1944 je poveljeval Cankarjevi, Gubčevi, 12. in 15. brigadi, ki so v nenehnih bitkah iztrgovale Nemcem in domačim izdajalcem ped za pedjo poteptane domovine. Ena največjih zmag, do katere je 15. divizijo popeljal Franc Kočevar, je bilo uničenje usta-škega gnezda v Bosiljevem. Po zavzetju Poganka so morale brigade pred napadom na Šmartno in Litijo razrušiti precej utrjenih nemških postojank. „To je bilo septembra 1944 in v začetku nismo imeli vidnejših uspehov. Zato sem neko jutro pred napadom posvetoval na Preski s komandanti bataljonov, ki so ležali v zaklonu, sam pa sem stal med njimi. Poka ni bilo slišati, gotovo je pomeril oddaljeni ostrostrelec. Narezana krogla mi je prebila levo roko pod ramenom; pet centimetrov kosti je šlo ,v nič'." Tako je bil Franc najhuje ranjen, roko so mu hoteli celo odrezati. Najprej se je zdravil na Rogu, potlej pa so ga z letalom prepeljali v južno Italijo. Tamkaj ni bilo več znanega kirurga dr. Lavriča, zato je odšel v Beograd, kjer so ga februarja 1945 operirali. Sledile so še tri zapletene operacije, uspela pa je šele zadnja leta 1948. Medtem je bil Franc Kočevar komandant enot JLA na svobodnem ozemlju Trsta in komandant mesta Ljubljane. Po okrevanju je končal višjo vojaško akademijo in opravljal razne vodstvene dolžnosti po vojašnicah širom po Jugoslaviji. Leta 1959 je končal tudi vojno šolo in nato služboval še v Šibeniku, Beogradu in Ljubljani, kjer je bil nazadnje štiri leta republiški sekretar za narodno obrambo; zdaj je general* podpolkovnik pred upokojitvijo. . Franc Kočevar, partizanski komandant, hkrati tudi neustrašen mitraljezec in bombaš, je bil za ogromen prispevek narodnoosvobodilnemu boju 15. julija 1952 proglašen za narodnega heroja. „Množice raztrganih in lačnih so pred vojno nemočno opazovale v izobilju se kopajo-čo peščico izkoriščevalcev. In ko je prišel zgodovinski trenutek odpravljanja krivic, smo se ponižani zlahka odločili; imeli smo se proti čemu in za kaj boriti. Ni šlo za preživeti, zato nam ni bilo žal življenj, kajti ni je bilo stvari, ki bi lahko ustavila boj za svobodo in pravičnejše družbene odnose. Tega smo se popolnoma zavedali in od tod junaštvo, požrtvovalnost, heroj-■ ška dejanja." UTRINEK aiMli^novak:sfloiiiastroiif v jedilnici menze je bilo bučno, zak ajeno in silno veselo; vsak se je zabaval po svoje in ni gledal, kaj počnejo drugi. Ko je Zoran odprl vrata, je vanj bušil vroč zrak in trušč jedilnice. S pogledom je preletel zakajeni prostor in med razgretimi glavami iskal njo. Zagledal jo je v kotu, kjer se je bila zbrala najbolj bučna družba. Oči so ji žarele od razposajenosti, a tudi od popitega vina. Rdečica je ni pogršala, zdela se mu je še lepša kot ponavadi in ni bilo videti, da ima že 35 let. Imela je videz dvajsetletnega dekleta. Prerinil se je do nje. „Ida, pojdiva plesat," ji je z drhtečim glasom dejal. Presenečeno ga je pogledala. Do tega trenutka je mislila, da se zanjo ne meni dosti. Odšla sta na plesišče. Tesno sta se objela, bolj kot bi bilo potrebno. Zoran je imel vroče, potne roke, ona pa mu je v sladki predanosti naslonila glavo na ramena. Predala sta se glasbi in ritmu. Šepetal ji je besede, ki so jo vznemirile. Od njega takih vročih izpovedi ni pričakovala; vedno je bil bolj tih in zamišljen fant. V opoju glasbe in dotika z mladim telesom je pomislila na moža, ki jo doma slabe volje čaka. „Molči," ga je zaprosila in dodala: „Opazujejo naju!" Res je nekaj zavistnih oči uprlo pogled v plešoči, tesno objeti par. . . Pogledala je na uro in se zdrznila: možu je obljubila, da se bo vrnila s praznovanja do pete ure popoldne, čeprav je vedela, da se take zabave vedno zavlečejo. Dlje ko je plesala z Zoranom, vse teže ji je bilo pri srcu ob misli, da mora oditi. Ko se je končno odločila, da odide, jo je Zoran vprašal, kje bo pričakala novo leto. Potem pa je brez premisleka hitro dodal: „Pojdi z menoj. Brez tebe ne morem več!" „Kaj si znorel? Saj veš, da ne morem. Ostala bom doma, ker mož noče nikamor." „Pojdi z menoj! Lahko greš brez njega, če hoče čakati polnoči doma," jo je vročično rotil. ,,Ne morem," je nemočno dejala, kajti čutila je, da jo vleče k njemu, da si želi biti z njim. „Kako da ne razumeš? Poročena sem!" Občutek krivde jo je prisilil, da se je odtrgala od njega in pohitela proti avtomobilu. Na parkirišču jo je dohitel. Prijel jo je za roko in ji dejal: „Nisi me poljubila za srečno novo leto? !" ' Objela sta se. Za hip je pozabila na moža in ves svet, vsa se je predala močnim rokam in vročim ustnicam. Potem se je slabotno osvobodila objema. „Vrni se na tovarniško zabavo. Jaz moram iti!" Sedla je v avto in hitro pognala. Zoran je strmel za njo, dokler ni izginila za prvim ovinkom. Potem je odšel na sprehod, da si ohladi razgreto glavo in srce.. DANICA 1^%# m g)g)kls HAFiia Ni nam treba hoditi na Sicilijo ali v ameriški Chicago, da bi spoznali mafijo, ker jo imamo doma. Vedno vsi vse vidijo in vedo, a kadar so vprašani, se iz'motavajo na vse mogoče načine: ne spomni se, kdo mu je pravil, šušljalo se je in podobno. Vsi so gluhi irv slepi, bebast pa tistj, ki jim verjame. Že zdavnaj so minili nedolžni primeri, ko je na njivah izginjal korenje, stročji fižol, čebula ali krompir. Kmalu so pobirali tudi perilo z vrvi in ponoči avtomobile iz garaž, da še lastniki niso vedeli za to, ker so bili zjutraj spet na svojem mestu. Kraje so bile vse bolj predrzne in večje. Pred novim letom je v bližnji okolici čez noč izginilo za nekaj tovornjakov nasajenih smrečic. Nekemu kmetu so pod kozolcem sneli z naloženega voza vsa štiri gumijasta kolesa, drugemu pa odnesli cirkularko z elektromotorjem. Najpogostejše so kraje na gradbiščih, kjer mimogrede odnesejo nekaj ton cementa, nekaj kuhikov peska ali desk in cele kolobarje betonskega železa. Obrtniki so zapustili svoje delavnice in odšli v tovarne. V te delavnice vstop ni mogoč, ker vsakogar neznani tipi brž odslovijo. Šušlja se, da imajo tam skrite avtomatske stroje za .. . Kdo pa ve, kaj se tam dela? ! Vse te primere so raziskovali možje postave in razne inšpekcije. Davkarija in komisija za ugotavljanje izvora premoženja sta gledali le take, ki veliko gradijo, manj pa tiste, ki zapravljajo ali pa one, ki so brez služb, a se pri najboljših moških močeh brez dela sprehajajo naokoli, pa vseeno dobro živijo. Čakali smo, da se bo nekaj zgodilo. Sredi sončnega dne je v mestu počilo. Ljudje so skočili na kup in gasili reveža, ki je v sosedovi drvarnici kradel drva, pa mu je v polenu eksplodiral skrit naboj in podrl štedilnik. Oddahnili smo se. Drvarnice so odslej varne, pa tudi mafije najbrž ni, saj javno nismo odkrili niti enega primera. HEsro Drage obrtniške usluge? ! Ja, človek božji, ali sploh veste koliko stane čisto navadna jahta, ki jo imam namen kupiti? « — Halo, Hitrotkal? Tovariša predsednika, prosim. — Na drugi strani žice. Smem zvedeti za vaše želje? — Ta hip. Pred seboj imam informacijo o bsno-vah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije, pa me zanima ... — Povedati vam moram, da so delovni ljudje našega Hitrotkala do potankosti seznanjeni z informacijo. Na zboru delovnih ljudi smo jo prebrali do besedice. To so storili sekretarji osnovnih organizacij ZK. — Lepo. , _ Sestali pa so se tudi delavski sveti v temeljnih organizacijah združenega dela, še posebej pa predsedstva družbenopolitičnih oj-ganizacij. — Lepo. Pa ste kaj razpravljali tudi o razmerah v vašem podjetju? Mislim predvsem . . . — Ne vprašujte. Akcija je široko zastavljena'" ni le trenutnega značaja. Posebno pozornost srr"', posvetili izvozu oziroma uvozu pa tudi delovf disciplini. Tudi odgovornost vsakega posamez'"' ka na svojem delovnem mestu smo poostrili. — Vidim, da ste se zadeve resno lotili. Zanii^ pa me še, če je videti že kje konkretne rezultat® — Seveda je. V posameznih temeljnih organiz®^ cijah združenega dela so izdelali programe varč®" vanja. No, resnici na ljubo — elaborat za varčev^ nje nam je izdelal institut iz Ljubljane. ! — In rezultati? ..1 — Na podlagi izdelanega elaborata bo Hitrotkal privarčevalo preko 20.000 dinan.|^ samo pri varčevanju z materialom, nadalj*^)' 10.000 dinarjev pri Varčevanju z električno gijo, 5000 dinarjev bo ostalo v podjetniški bla^' nt zaradi manjše porabe pisarniškega papiH^^ 5000 dinarjev ne bo šlo skozi tovarniška vrat ker smo namestili na telefonske aparate klju^^; niče in podobno. Po predvidevanjih izdelan^ elaborata bo prihranilo podjetje Hitrotkal ° ^ konca leta 1975 90.000 dinarjev. — Zelo zanimivo, tovariš predsednik. iz starih milijonov niso mačje solze. Ob koncu s| zanima samo še to, koliko denarja ste odštel' izdelavo elaborata? ^ — Ne pretirano veliko. Celoten elaborat nam izdelali za 120.000 din. lont Kako najti ženo II Moj prijatelj z Dolenjskega je stal tam pred pošto v Ljubljani in je držal tako kisel obraz, kot bi se pravkar ciknjenega cvička napil. „Zdravo," sem mu dejal, „kaj ti pa je? " „Dež bo," je odvrnil. „In? To je dobro." „Dobro? Zakaj? " „Za kmetijstvo in za elektro gospodarstvo, da svojega avta niti ne omenim." „Kaj pa ima spet tvoj avto z dežjem? " „Nič. Le to, da ga edino dež opere." „Meni ni do dežja," je dejal. „Zakaj? " „Ženo sem izgubil." ,,Čestitam. Tebi se vedno kaj sijajnega posreči." Pa me je le grdo pogledal. „Bojim se," je dejal. „Česa? Da bi jo namočilo in bi se prehladila? Ne boj se, se bo že znašla in se pred dežjem zatekla v kakšno trgovino . . ." „Ravno tega se bojim," je mrko prikimal. „Če hočeš," sem mu dejal, ),ti lahko porna* gam." „Kako? " „Imam metodo . .." „Za šte^n dam," se je strinjal. Jaz pa sem mu razložil svojo preizkušeno zanesljivo metodo: „Stopi k tistile ljubki svetlolaski na vogali-Poprosi jo, če bi te hotela vsaj za nekaj trenut' kov prijeti pod roko, če pa te je pripravljef'^ še objeti, toliko bolje ..." „In kakšno zvezo ima to z mojo ženo? ' ® je čudil. j ,,Nobene," sem priznal, „a stori, kot senn t dejal, in videl boš, da se bo tvoja žena pojavila. Vsaka se pojavi ravno takrat, ko si J najmanj želiš ..." Pa so se oblaki razpršili, posijalo je soncC' nasmehnila sva se in dejala, da je nevarno mimo, da greva na liter. Zavila sva proti 0^) damu, ko sva zaslišala za seboj: ,,Kam pa vidva? " Bila je prijateljeva žena. HESCANNADOLEHUSKEII lrWif J FILM P 4 t ---- Qg "^^Đično smrt Djure Djakovi-l^p '^®^°'ucionarja in voditelja obem ^ obdobju med Poli ubila zagrebška trak^'^^' Pi'enesel na filmski Jnu - režiser Miroslav ^klp t" i njegov prvi celo-scen'^'^- pa 9a bo po nagradi"' rjfj ° "^a avtorskem natečaju ro {Np'^^^'iškem fondu za kultu-ča |j """vatske. Vlogo Djakovi-'ec priznani igra- sg, . ^otlar^ V drugih vlogah s16vp° ° P''®dstavili še nekateri Vg 'Gralci: Manca Koširje-Avhai— _Franko, Jožica m Jože Zupan. ' l)«te trave \l drugi letošnji film sL^°9rama proizvodnje sloven- znarr ^'t»a film. Pri- l^j ' '^^^iser Boštjan Hladnik, UsnQ>^ poznamo po nekaterih deS kot je „Ples v ^•^0 na'? g''ad", prav Vo(ji po manj uspešnih, skeoa novega sloven- trave'' p '^vne vloge v tem fil-1 ^arba l^arini Urbane, tu '^°P'^. Jožetu Horva- samo petnajst let, je zapustil zelo obsežen opus svojih del, -med katerimi sta tudi Simfonija Jt. 5 v b-duru in Simfonija št. 8 v h-molu (nedokončana), ki ju je pri nas izdala produkcija gramofonskih plošč RTB. Simfonijo v b-duru v štirih stavkih je Schubert skomponiral kot 19. letni mladenič, in nosi obeležja komorne glasbe, v njej pa je pokazal svoje stališče do tradicionalnega stila in si odprl pot v zrelost ustvarjanja. „Nedokončana" je nastala 1822 in v njej se že kaže kasnejši stil. Nobeno glasbeno delo tistega časa ni bilo tako novo,,,moderno", nenavadno pa tudi osebno izpovedno. PLOŠČE '^(hubert p ^lo^l^p.^^ubert je bil ena naj-•"^arjtiL osebnosti glasbene *^'^9ovo ®P''3v je trajalo glasbeno delovanje Ploščo „2 Originals of Van Morrison" je izdala zagrebška Suzy po licenci nemške WEA. Gre za dve starejši plošči tega znanega irskega pevca, komponista in kitarista, ki je zaslovel v skupini „THEM", ki je imela svojčas veliki hit „Gloria". Plošči „Van Morrison, His Band' and the Street Choir" ter „Tupelo Honey" sta bili vsaka zase izdani leta 1970 oz. 1971. Van Morrisona proglašajo za najboljšega „belega" pevca soula, in to bo najbrž kar držalo. S svojim nenavadnim glasom vse skladbe podaja občuteno in jim doda čisto posebno vzdušje. Je pa tudi odličen komponist in na svojih ploščah izdaja vedno samo svoje skladbe. smm Produkcija gramofonskih plošč RTB je ploščo „Jugoslavijo rasti sve močnija" izdala z željo, da na eni plošči zbere čimveč pesmi, himen in koračnic, ki se najpogosteje izvajajo S ob raznih svečanostih, proslavah in jubilejih. Ta plošča bo posebno koristna za razne zbore, kulturne domove in ansamble, ki pripravljajo slavnostne koncerte, prireditve in akademije ob različnih praznikih in jubilejih. Na plošči so poleg naše himne še Internacionala, Prvomajska, Uz maršala Tita, Listaj goro in druge pesmi v izvedbi simfoničnih orkestrov in pevskih zborov JNA in RTB. KNJIGE ■' Johannes Mario Simmel velja za enega vidnejših sodobnih avstrijskih pisateljev, ki si je pridobil svetovno slavo z romani o dktualnih „podrobnostih s svetovnega odra". Tako je v romanu ,,Odgovor pozna samo veter", ki ga je v prevodu Stanka Jarca v dveh knjigah izdala založba Qbzorja, na literarni način obdelal zakulisje nenehnih valutnih kriz, ki jih ob gospodarskih stiskah pogojujeta revolucija in devalvacija, ki sta pripeljali tudi do inflacije. Roman, v katererh pisatelj med vrsticami sprašuje, zakaj so revni čedalje revnejši in bogataši čedalje bogatejši, ob omenjeni „rdeči niti" temeljito očrtuje tudi tako bistvene „posebno- P6^S70S 4. Avstralska književnost je bila dolga leta dokajšnja neznanka za beroči svet, zato je bil pred kakšnim desetletjem pravcato odkritje roman „Hudičev advo- /H>RCDfTAVIMmO VAOl-v Družba je vselej in še dandanes določa načine in oblike vedenja ljudi. Družbena pravila o vedenju si ljudje pridobijo z vzgojo, opazovanjem in spoznavanjem družbenega okolja in pojmovanj, kolikor pa jim kakšna podrobnost ni umijiva, se o njej lahko poučijo iz knjig o bontonu. Tovrstni neznanski kup knjig je še razširila knjiga „Bonton — 1000 pravil o lepem vedenju" (sestavila sta ga S. in E. Ružič), ki stajo pred nedavnim izdala Zagreb film in Orbital iz Ljubljane. Na 268 straneh je z besedo, risbo in fotografijo poljudno obdelanih tisoč osnovnih pravil o vedenju doma, pri oblačenju, na cesti, v javnih prometnih sredstvih in delovnih prostorih, o vedenju pri posrednih stikih, v gosteh, pri jedi, na obisku, pri kajenju in o primernosti nakupa daril. Dasi je knjiga precej draga (240 din), jo velja kupiti in se iz nje česa naučiti, saj se dan za dnem pritožujemo — zaradi neprimernega vedenja! mmm A s kat", ki ga je napisal Morris L. West že leta 1959. Do zdaj smo imeli v slovenskem prevodu samo VVestov roman „Salaman-der", v zbirki „Svet v knjigi" pa je založba Obzorja pred nedavnim izdala njegov roman „Poletje Rdečega volka", ki ga je prevedel Branko Gradišnik. Delo je napisano v prvi osebi, to pa je pisatelju omogočilo, da je še bolj neposredno predstavil civilizaciji odmaknjeno otočje Zunanji Hebridi zahodno od Škotske. Gre za pripoved o iskanju „-dežele nepoznanja", kjer ne bi bilo trušča velemestnega vrveža Nemška pisateljica Sandra Paretti je že dokaj znano literar- no ime na Slovenskem, saj je v zadnjih letih izšlo že precej prevodov njenih romanOv. Tokrat je Pomurska založba izdala v prevodu Draga Graha njen obsežen roman „Sreča v zakupu". Pisateljica je po temeljitem raziskovanju ameriške zgodovine ustvarila pripoved o dveh bogatih družinah, ki imata v lasti veliki železniški omrežji v ozadju New Yorka. Opisuje čas bogatenja po secesijski vojni, ko so prišle vnemar domala vse etične norme družbenega in družinskega življenja; v ospredju je bilo zgolj hlastanje po dobičku, za dosego tega pa se ni izbiralo sredstev: izsiljevanje, podkupovanje, sabotaže in podobno, to je bila pot do „denar-r^e oblasti". Kljub temu da gre za lahkotnejše literarno delo, pa daje nazoren opis zgodovinskega ozadja in očrtovanje značajev knjigi nekolikanj večje razsežnosti, kot smo jih navajeni pri običajni t. i. trivialni literaturi. Ko je italijanski pisatelj Ste-fano Terra lani dobil za roman „Aleksandra" "znamenito nagrado „Campiello", je bilo delo kljub velikim nakladam večkrat razprodano, vrstili pa so se tudi prevodi v tuje jezike. „Aleksandro" je v prevodu Sonje Rupel izdala tudi Pomurska založba. Glavni junak pripovedi je pisatelj zgodovinskih romanov, ki kot konzul v Trakiji hrepeni po ženi Aleksandri, ki ga je zapustila že pred desetletjem in se posvetila raziskovalnemu delu. Ko junak ob misli na ženo zaživi umirjeno, dobi pismo, v katerem mu Aleksandra sporoča, da se bolna na srcu vrača k njemu. ,,Aleksandra" je roman o ljubezni, ki spremeni življenjski tok osamljenega, bolj kot stvarnim dogodkom razmišljanjem predanega pisatelja. Talent — druge besede res ni mogoče uporabiti, ko si ogleduješ pisano vrsto likov, ki jih je iz lipovega lesa izrezljal dvainšest-desetletni Janez Juršič z Dolža. Nihče ga ni nikoli učil kiparskega dela, nikoli se ni pod učiteljevim vodstvom spoprijel z leseno tvarino, da ji vdahne pečat človekovega duha. Kar na lepem je nekega dne, ko mu je bilo dolgčas „da bi hudiča na pol presekal", prijel kos lipovi-ne v roke in z nožem zarezal vanjo. Kot bi se nenadoma strnile v ustvarjalne gibe rok davne sanjarije, ki so se mu motale po glavi, ko je še kot pastir na paši v mislih gnetel svojo prihodnost — roka je ubogala in iz mrtvega kosa lesa se je izvila ovčica . . . Potem se rezljanju ni več mogel upreti in še danes ga privlači bolj kot vse drugo. ,,Vedno sem si želel, da bi rezljal podobe iz lesa, samo nikoli nisem našel časa, da bi se toga dela lotil. Druqe stvari so bile pomembnejše," je pripovedoval Janez Juršič, medtem ko sem si ogledoval domiselno podobo pijanca v globokem reliefu. „Ne bom rekel, da mi je nesreča porinila nož in dleto v roke, čeprav je res, da sem začel rezbariti, ker drugo delo le s težavo opravljam. Posebno jeseni in pozimi je težko sedeti križem rok. Jaz moram delati, brez dela sem izgubljen!" Leta 1941 se je Juršič po nesrečnem naključju težko poškodoval; lokomotiva mu je na muenchenskem kolodvoru odrezala noge. V bolnišnici je prvič prijel svinčnik v roke in pričel risati razne like za sestre. Hoteli so ga obdržati kot vratarja, vendar ga je preveč vleklo domov. V domovino se je vrnil s protezami, vendar ga težka invalidnost ni rešila pred italijanskim okupatorjem. Obsodili so ga na smrt, potem pa so ga „milostno" poslali na takrat zloglasni otok Rab, kjer je preživel 14 najtežjih mesecev svojega življenja. Samo izredno trdna volja in neuklonljiv značaj sta ga izvlekla živega s kraja, kjer so umirali mnogi Slovenci. Po vojni se je poročil. Lotil se je vsakega dela, ki ne zahteva hoje. Cevlja:il je, šival copate, se izučil za priložnostnega mesarja. A ves ta čas je čutil, da ga vleče k lesu, da si želi rezljati in ustvarjati. In tako je prišel tisti dan pred enajstimi leti, ko^^je izrezljal prvo ovčico. Motive za svoje delo je našel v starih pratikah. Starodavni liki svetnikov v zgubanih oblačilih so ga na papirju izzivali, da jih prenese v les. Izziv je sprejel in dleto je pelo, nož je rezal. Včasih je tako zagrizeno delal; da je moral tudi po trikrat zamenjati prepoteno srajco. ,,Dostikrat takole ponoči, ko ne morem zaspati, premišljam, kaj bi iz ;zljal. Iz teh nočnih premišljevanj se mi je porodil že marsikateri globoki relief ali lik. Največkrat pa mi da navdih za delo kakšna slika. Našega pesnika Prešerna sem izrezljal po neki sliki, ki sem jo videl v reviji. Partizana sem si zamislil sam, in pijanca tudi. Kadar pa delam okvire za ogledala ali rezljam podloge za lovske trofeje, mi daje navdih narava, prepletam liste in razne plodove." Nikoli ni brez dela. Naročila za kipe in okrasne okvire prihajajo iz vseh koncev Slovenije, eno njegovo delo pa je odšlo tudi preko velike luže v Kanado. Občasno se ukvarja tudi s popravilom uničenih nagrobnih spomenikov. „Veste, če bi samo sedel in premišljal o invalidnosti, bi se nabralo preveč slabih misli. .Zato delam in z delom prihaja veselje valisanje," nikakor nisva mogla izvleči L> Recljeve Pavle besede o tem, kdo izmed stov se dostikrat oglasi v njihovi gostilni. Šel^ pozneje, ko sva s stene vzela fotografijo venskega okteta, sva jo pripravila do besede-„Res, Slovenski oktet se dostikrat oglasi v najj gostilni, zlasti kadar pridejo s-turnej. Tu^ 15-letnico okteta so slavili v naši gostilni. 1 prav v zahvalo za dobro postrežbo in prijaz^" sprejem ob jubileju 1966 so oktetovci Redj'' vim poklonili barvno fotografijo s posvetilo'^'' Sla hrbtni strani so napisali zahvalo, Pavla P je pogledala po obrazih na fotografiji: čar, Lipušček, ta je že pokojni, škoda, da ^ več vseh, tako fejst fantje so bili..." .. Tudi prvak ljubljanske opere, znani baS' Ladko Korošec, ki ga poznajo po opernih '' šah vsega sveta, je čest gost v Recljevi j „Še prej se je z družino ustavil pri nas in po ves mesec. Filnfanje je njegov konjiček ' po cele dneve je hodil po okolici in Pozimi se je jionovno oglasil in nam predvaj v Šentjerneju in okolici posnete filme ifi P kajpak filme, ki jih je naredil na svojih vanjih." Slikar Jakac in še številni drugi Novonieš^ ni pridejo, kadar le utegnejo, v Recljevo no: po košček domačnosti,4io pristno vino lončenih majolik petelinov, iz tega šentj^ nejskega simbola. ..g Recljeva gostilna pa ostaja taka, kot pred desetletji: nekdanje furmane, kočijaže. potem motorizirane turiste, slučaj popotnike, domačine ali tujce - vse se trud J kar najbolje postreči ... ,,(iost mora zadovoljen iz gostilne- ^ ge.slo Recljeve gostilne. In ker domala vsi g®.^ je odhajajo zadovoljni, se tudi radi vrač^^J^ Nič čudnega ni zato, da je Božo Kume zapisal v zahvalo posvetilo, katerega s\'a zapisala v uvodu: „Prvi birt u Šentjer" -' to je Recelj narpoprej!" I Qi ž i\ k 9r dj ra ža sc St M su k (D trimo: NOVA TOVARNA ZA PRAZNIK T^rebanjski TRIMO je znan Po izdelavi montažnih kovin-hal po vsej donnovini. Le-bodo izdelali 5.000 ton jek-®nih konstrukcij, kar pomeni '30.000 m2 površin industrij-in drugih objektov. To je " odst. njihovega obsega dela, preostalih 20 odst. pa so drugi Py'nski izdelki: cisterne, žerja-jn podobno. Izdelali jih bodo v skupni teži 1.100 ton. 350-članski kolektiv računa, ® DO letos dosegel 183 milijo-icn "^^^''^scije. To je približno odst. več kot leta 1973. )ub taki rasti pa kolektiv saj zaradi naglo ^očih cen materiala, pomanj-3nja strokovnih kadrov in dru-^ delavcev, organizacijskih ^•"eniemb in podobnega, ne os^a takšnih dohodkov, kot J Jih želel. S stabilizacijskim želijo težave odpraviti y podjetje organizacijsko utrdi-j-'. skrb posvečajo saj odvajajo na ^ ta namen več kot milijon Pogled na TRIMO. Na sliki desno je rK>va tovarna fasadnih in strešnih plošč, ki jo bodo v soboto, 6. septembra, slavnostno odprli. dinarjev. Samoupravni odnosi v kolektivu so urejeni in delavci neposredno odločajo o vseh pomembnejših rečeh. Informiranje so popestrili še z redno izhajajočim tovarniškim glasilom. NOVA TOVARNA Trebanjski kovinarji bodo letošnji praznik občine proslavi- li z otvoritvijo nove tovarne. Za naložbo so se odločili potem, ko so spoznali, da objektov, ki jih postavljajo, ne morejo izročati brez strehe in sten. S kooperanti, ki so opravljali zapiranje objektov, so imeli nenehne težave zaradi pomanjkanja fasadnih in strešnih plošč, primernih za zapiranje tipskih ko- vinskih objektov. V novi tovarni, skupaj z opremo je veljala več kot 47 milijonov dinarjev, bodo izdelovali prav elemente, ki so jih doslej pogrešali, fasadne in strešne plošče. Pravijo jim tudi „sendvič" plošče. „Sendvič" zato, ker so sestavljene iz dveh primerno razmaknjenih pločevin, vmes pa je polnilo. toplotni izolator. Pločevina je plastificirana, polnilo pa poliu-retan. Pločevino inn polnilo za sedaj še uvažajo. V novi tovarni bodo na leto izdelali 400.000 m2 strešnih in 120.000 m2 fasadnih plošč. Če bodo delali v dveh izmenah, se bo proizvodnja podvojila. Polo- vico plošč bodo porabili za zapiranje objektov, ki jih bodo sami postavili, ostanek pa bodo nudili tržišču. S to naložbo bo kolektiv TRIMO povečal celotni dohodek za 137 milijonov dinarjev letno in zaposlil še 100 ljudi, kar bo prispevalo h krepitvi podjetja, njeni ekonomski varnosti in hkrati gospodarsko okrepilo občino, ki je med manj razvitimi v Sloveniji. PO CD -trimo Kolektiv trebanjske industrije montažnih objektov TRIMO čestita poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine. ' « **^1,11 Naprava za Izdelovanje strešnih plošč Naprava za izdelovanje fasadnih plošč (Foto: M. Veseli GRADBiNCI S[ MODERNIZIRAJO "Majhen, je kolektiv ž Mir opekarskega podjetja I?® poznan tudi izven ob-koieu- Sedaj 58-članski S^adhpn opravlja ^ake • ^^0'''tve, proizvaja zi-razre^ T uslužnostni žu 3n Zaposlujejo tudi bli- La delavcev. ža Več' povečali obseg dela tierjay odstotkov v pri- so p ' \ 'etom prej. Posebno %ritp^^^®'' obseg gradbenih rs ®''na in ko sta ope- ostali na isti ravni. Mirj^i v več krajih: na ^pljj ^ Novem mestu. Gro- ju d* nicsiu, vjio" 1^0 dpi' y "'bnici in drugje. Veli-'^10 tudi za VP. Na Mirni gradijo v sodelovanju s SGP Grosuplje 25-stanovanjski blok. V minulih dveh letih je kolektiv mirenskih gradbincev namenil za modernizacijo blizu 3 milijone dinarjev. Kupili so stroje za zemeljska dela in razno drugo gradbeno mehanizacijo. Svoj strojni park pa bodo krepili tudi v prihodnje, saj nameravajo gradbeno dejavnost še povečati in leta 1980 obseg dela podvojiti. Investitorji so z opravljenimi deli Gradbeno opekarskega podjetja z Mirne zadovoljni in kolektiv mirenskih gradbincev je dobil že več pohval. Kolektiv Gradbeno opekar- skega podjetja sodeluje s krajevno skupnostjo in pomaga pri uresničevanju del, ki jih je mi-renska KS sprejela za obdobje prihodnjih trehHet. pQ Kollnska zanpa Mom oni pa njej GOP Kolektiv čestita za praznik občine Trebnje! % * ''»'i*w^ f'/- v—- f. ^ - Mirni gradijo gradbinci Gradbeno opekarskega podjetja Mirna v sodelovanju V zadnji sezoni je mirenska Kolinska, TOZD Tovarna za predelavo krompirja, prvič izkoristila plansko zmogljivost svojih naprav. Predelala je 12 milijonov ton krompirja v priznani pire, tako da so v letošnjem polletju presegli količinski načrt celo za 49,7 odstotka, kar pomeni vrednostno pribitek 36 odst. Tako so naredili več kot so načrtovali, lahko pa so zadovoljni tudi kmetje, saj je tovarna pokupila vse tržne viške krompirja. Tovarna je predelala tudi krompir državnih rezerv. Ves ta suhi pire je sedaj na trgu po izredno ugodni ceni, saj velja veliki zavoj samo 15.00 dinarjev. V njem je sedem malih zavitkov, tako da stane le-ta samo dobra dva dinarja. Sedaj kupujejo ljudje navaden krompir po tržnicah od 3 do 5 dinarjev, ostanejo pa jim še vse sitnosti od lupljenja do kuhanja! Trenutno se še pogovarjajo o letošnji odkupni ceni, čeprav je bila le-ta na letošnjem srečanju s kmeti-kooperanti že dogovorjena, ker se cene določajo v zveznem merilu. Kot nam je dejal" direktor dipl. inž. Lojze Krhin, bo tovarna svoje odkupne cene prilagodila novim cenam tako, da bo prav tako za kmeta kot tudi tovarno. Tovarna bo pri jesenskem odkupu tudi odstopila od klavzule odbijanja od cene, če ima pripeljani krompir suši-no pod 20,5 odst, kakor so se dogovorili na letošnjem srečanju. Dobri pridelovalci, ki bodo pripeljali krompir s sušir.^ več kot 20,5 odst, kakor so se dogovorili na letošnjem srečanju. Dobri pridelovalci, ki bodo pripeljali krompir s sušino več kot 20,5 odst, bodo dobili plačan pribitek! Tako tudi tovarna pre- vzema na svoja pleča spodbudo za pridelovanje čim kakovostnejšega krompirja v upanju, da je tudi kmetje ob letošnji slabši krompirjevi letini ne bodo pustili na cedilu. Tovarno so nadvse skrbno izkoristili tudi v času, ko ni imela dela s krompirjem. Neodvisno od te predelave teče predelava hrena, izdelujejo še otroške kosmiče Dedis, za tovarno hra nil pa pakirajo tudi sodo. To je tudi prispevek k stabilizaciji. PO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ! Predstavniki Kolinske v razgovoru s pridelovalci krompirja TOZD Tovarna za predelavo krompirja na Mirni v. Obrat v Veliki Loki pri Trebnjem bo kmalu nared KEMIČNA INDUSTRIJA DONIT MEDVODE € Občanom trebanjske občine čestitamo za praznik dolenjka TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO Priporočamo obisk naših prodajaln v Trebnjem, Mokronogu in drugih krajih Vsem čestitamo za praznik občine Trebnje! 'f s ISomtf ffuil tt O ohrtno pofl/e^e Razen komunalnih del opravljamo še: - GRADBENE STORITVE - VODOVODNE NAPELJAVE - STROJNE IN PREVOZNE STORITVE Čestitamo občanom za praznik občine! mnovanasKD eoDaEiiaE VZDRŽEVANJE IN GRADNJA STANOVANJ. Čestitamo za praznik! Pogled na Treles z Odrge MIZARSKO PODJETJE fRilES frebnje Izdelujemo vse vrste pohištvene opreme po naročilu. Občanom in vsem sodelavcem čestitamo za praznik trebanjske občine! VEUKA RAZPRODAJA POHIŠTVA novoles ZNIŽANJE DO od 25.8.-6.9.1975 vsakdan od 10.00do 18.00 v soboto od 8.00 do 14.00 NUDIMO KREDIT DO 20.000din uniles novoles lesni kombinat novoles novo nnesto TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Trdinova 45 Novo mesto (Gotna vas) tel.22521 Pomoč pridelovalcem krompirja Kmetifska zadruga Trebnje Svojim članom, kmetom in delavcem ter vsem občanom čestitamo za praznik občine. Priporočamo obisk svoje nove prodajalne v VELIKEM GABRU ki je založena z reprodukcijskim materialom, železnino in podobnim. Hkrati vabinno nakupu v vseh drugih naših prodajalnah. KR03A$K0 PODSEISE TREBNJE Izdelujemo vse vrste oblačil in uniforme po meri. ^ Priporočamo se za naročila in hkrati čestitamo za praznik občine Trebnje- vsak četrtek MJOj^DUS^ |Ne) resnice 2 napako Vsei Ist preveč mu-j^^uhast). j® pogovor nanesel «ovo trmo (krmo). ( ^ izboljšati, Joti) pravilnp poti por o veliki zgagi neznanega avto-Po i '^^deljskih dirkah, ta |„.j j kozaldh (korakih) nogami začutila vodo. Nabral; J. JUST !% DUSIK VETROV SORTA ŠPELA ^ASBILD s^jf^aa VSASJE M.IME ' ,j^3fW11J i j (ORIG.) RtSET0 C0P_(TOLKALO) PLINA NEČESA > I i _ ■ •. SBU I I ^-------——---raven----- ~~~i nr iPs «ieu "i d l mme mongol r™„, - _;__gjfif |__Mt-Cfl I_____ sosedni - gozdna n>1ru narcu ; rastlina travniška ___j_______._.__rastlina__ j ®n|ča človekov Kal i deugrT w mim ! ___ p«' tenki.___mez____ pp~ sibirsko boginja ' banjic mesto nesreče i dali žadkin __1—4_salvflddr___m______ domače ;. geograf. m.ime { pojem ■ ■ 1 •—t ■ ■ ' —— ————■ ' 1 ' " " ————— ■———— — •—>M —— MIKI IM zapor verska berite d l KNJIGA Netopirji ali atomsica energija | Stvo-Utankanionovo Prc^'et' Vemk Se. /aćclo 26. no- anglcških P k.°jC SkUpi,la . s kih arheologov, ki jih daljše,,' l0Jd Carnarvon- P° zaipi ls^anju odkrila in far* 3 ra/'s^ovati grobnico tedi°na ^utankamona. Od /aki! ,naprej Je neprcccnljivc kiloa C' ,ncd njimi dvanajst-raon aniSk° z'a*° masko fa-Oyi„v' dra8°^enc dokaze tu °n-ju v takratnem Hgip-smrrCla sPrcmljati senca 'iiecUil0!1* Tlltankamona, ki nil vcliknrjje8ipta ni p0me" krt •' *° »obtožili" za ra?isi/ inanj tre^ ducatov ^kovalce,. že 9. aprila v v Vročici umrl lord Carnarvon, v naslednjem desetletju pa še precej arheologov, ki so imeli kakršnokoli /ve/o s Tutankamonovi zakladi. Najpogostejši v/rok smrti sta bila vročica in ohromelost. Kajpak so skrivnostne smrti /ačel i preccj raziskovati, prevladovalo pa je mnenje, da so njihov vzrok tajna izročila prekletstva starih l-gipčanov. „Doka/a" /a to sta bila hieroglitna napisa na glinasti ploščici in neki figurici, ki so ju našli v grobnici. Prvi se je glasil: „Smrt bo ogrnila s svojimi krili vsakogar, ki bo vznemiril faraonov počitek."; drugi pa: „S puščavskim plamenom bom za- arfieoiogi pred več kot pol stoletja odprli ovn.. "^^nita vrata v grobnico, se je začelo „Tutankamon- ® prekletstvo". ^ sul roparje groba. Varovati moram Tutankamonovo grobnico." Pred kratkim je irski zdravnik dr. George Dean dognal, da so za „Tutankamonovo prekletstvo" krivi netopirji. Po njegovem mnenju so se raziskovalci pred pol stoletja zastrupili z glivicami, ki so bile v posušenih iztrebkih netopirjev. Glivice naj bi povzročile neozdravljivo bolezen, za katero sta značilni vročica in ohromelost. Za enako boleznijo so baje v drugi polovici 19. stoletja uiTiirali že francoski in nemški rudarji; tedaj so jo imenovali „tunelska bolezen". Strui^ene glivice so v netopirjeve iztrebke prenašali majhni črvi. Po Deanovem odkritju nekateri že dokazujejo, da so tudi stari Egipčani poznali smrtni učinek netopirjevih iztrebkov, zato za mnoge skrivnost „Tutankamonove-ga prekletstva" že ni več -skrivnost. Toda zgodovina je dostikrat nepreračunljiva, dokončnih dognanj ni, zato preseneča „odkritje" profe-soija Luisa W. Alvare/.a, specialista /a fi/iko delčkov ele-nientov. ki dokazuje, da so stari Egipčani poskrbeli /a smrt ducatov arheologov - z atomsko energijo. I Rak in tobak Podatki iz številnih držav neizprosno dokazujejo Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se je v deže-lali, kjer je razširjeno kajenje tobaka, umrljivost zaradi raka še povečala. Posebno narašča umrljivost zaradi raka na pljučih med ženskami, ki so šele nekako pred tridesetimi leti začele vstopati med vrste rednih kadilcev. Statistika svetovne zdravstvene organizacije je zasnovana na podatkih, dobljenih iz stotine držav, spremna študija pa vsebuje ugotovitve, ki se nanašajo na vprašanje kajenja in zdravja. Ugotovljeno je, da je med japonskim prebivalstvom umrljivost pri kadilcih kar za 22 odstotkov večja kakor pri nekadilcih. Nasprotno pa so dognali, da se je umrljivost zaradi pljučnega raka znatno zmanjšala med angleškimi zdravniki, prav zanje pa je znano, da so se zadnja leta v znatnem številu odrekli tobaku. Nadalje so ugotovili, da so cigarete s filtri manj škodljive kot tiste brez filtra, pipa in cigare pa so inanj nevarne od cigaret, ker pri kajenju dima ne vdihavamo do pljuč. Pri kadilcih je čir dvakrat pogostejši kakor pri nekadilcih. Večina držav še ni sprejela nobenega ukrepa, da bi zaščitila svoje državljane pred posledicami kajenja, nekatere pa so se omejile na to. da so prepovedale objavljati reklame za cigarete. Vsaj to. MED SVETIMI KRAVAMI dv"'" ■><* j, - S w a n ^ čfc . ' ri»/.u- ' r«keto /iiideš v pravi magnetni (nis in če se seveda ta hip raketa vrti v usire/ni sn>eri . . . ..To pouK'ni, da lahko ud|)u(ujemo na/aj!" je slednjič douHK'l Poleuon in nestrpno vstal. „Tako je' Na/iij v srednji vek ali pa naprej v našo atomsko (IoIm)'" je poj:isnil Paradižnik. ..Seveila. raketo bomo morali prej odkopati!" je zavihal r(tkave Paradižnik in odpahnil vratca. Jarka sončna svetloba je planila v prostor. Nevihta je |M)-jonjala na^lo.kot je bila prišla. Dr. BOŽO OBLAK Strupene w ■ ■■ živali v Taka preveza sme biti na udu neprekinjeno največ dve uri. Z razkuženim rezilom, ki ga podržiš za trenutek nad plamenom (lahko je nož, britvica ali kaj podobnega), napravimo v kožo in podkožje na mestu pika dva vreza, ki naj bosta dolga vsak po 22 cm in globoka do 4 mm. Reza naj se križata. Kri iz rezov naj kar dobro odteče, saj se bo sama ustavila. Rano lahko tudi izse-saino, toda slino moramo takoj izpljuniti". Tako izsesanje rane opravimo le takrat, ko nimamo drugih možnosti, ker vsaka ranica v ustili reševalca laliko sprejme strup. I/liganje rane ni dovoljeno, ker daje večjo možnost za šok in okužbo. Zmotno je tudi mnenje, da alkohol uničuje strup, pa zato nahvajo pičenega z žganjem. Alkohol širi žile in zastrupljenje se na ta način le pospešuje! Najbolj zanesljivo sredstvo proti kačjemu piku je injekcija zdravilnega seruma, posebno če ga bolnik dobi kmalu. Zato čimprej bolnika v zdravnikove roke! Ob obali in v bolj južnih republikali ter v morju je še več možnosti, da nas kaj strupenega piči, kot doma v Sloveniji. V morju nas izjemoma lahko pričaka kak ožigalkar, ki povzroči vse mogoče: od opeklin, bolečin in srbenja na mestu dotika, pa do slabosti, ^avobola, vrtoglavice, bruhanja in tako naprej. Takoj je treba s telesa odstraniti morebitne prižete lovke in namočiti ožgano mesto z alkoholom ali pa posuti s peskom ali moko za pol minute. Nikakor pa ne smemo ožganega mesta drgniti. Ostalo bo ukrenil zdravnik, ki naj bolnika čimprej vidi. Pik škorpijona je nevaren. Najprej je vnetje na mestu pika, potem drgetanje, bruhanje, driska, slinjenje, solzenje, krči, motnje v dUianju. Postopamo podobno kot pri kačjem piku; rano izsesamo, ud podvežemo in čimprej k zdravniku! (nadaljeMdije prihodnjič) J. SPLICHAL: POT DO ZLATA mmmmmm m ■ m m Zidane volje so se skobacali na prosto Potegon, Paradižnik in Kbra. Ustopili so se na sončni vrh Mount Everesta in slednjič zasadili zastavico v sneg. Pa tudi fotografirali so se (v raketi pač ni manjkalo kamere) in to znamenito fotografijo objavlja prvič in ekskluzivno prav naš list. Nato so zapele io|)ate. V desetih minutah je raketa stala na svojih vitkih kovin.«d(ih nogah in odzdravljala z belo kovino soncu v /enitu. Barcelona, 1973. Kdo bi si mislil, da bodo Jugoslovani in Spanci z medsebojno tekmo odprli prvenstvo - in da bo finale ponovitev otvoritve'.' Premagali smo Špance 65:59, Grke 84:66, Bolgare 76:65. Italijane 73:71 (in to šele v drugem podaljšku, v tekmi, ki je bila kot naročena za srčni infarkt!), 1-rancijo 80:70, v polfinalu Cehe 96:71 po izredni igri in v finalu Španijo 78:67, potem ko smo odločilno vodstvo dobili že v prvi polovici igre. Računali smo, kako se bomo borili s Sovjeti, a so nam Spanci naredili prvovrstno uslugo, ko so v poU'inalu premagali preveč vase zaverovano sovjetsko ekipo, ki pa po Novoselovem mnenju v Španiji ni igrala tako, kot so od nje pričakovali. Nič čudnega, da je Novo.sel izjavil: „Premagali bi tudi Sovjete!" On že ve, kaj pravi, saj je pravi strup za sovjetsko košarko: kot trener je bil zraven pri uspehih kadetske in mbdinske reprezentance nad sovjetsko - na ustreznih evropskih prvenstvih! Tvrdić, Kičanović, Jelovac, Knežević, Jerkov, Ivković, Slavnić, Cosić, Šolman, Plečaš, Dalipagić in Marović so osvojili prvo evropsko zlato. Med spomini na Španijo je najbiž najbolj zanimiv spomin dr. Keniga, zdravnika reprezentance, ki je of)oldne pred odločilnim večerom sam preskušal lirano, ki naj bi jo jedli reprezentanti: „Občutil sem grenak okus v juhi in po kosilu sem zaspal. Nimam navade spati po kosilu . .. Takrat sem doumel, zakaj so se nekatere reprezentance po tekirii s Španijo pritoževale, da so mnogi igralci igrali na pol v snu, hudo zaspani..." Našim se po Kenigovi zaslugi to ni zgodilo! Zdaj so bili Sovjeti tisti, ki so želeli revanš. Poglejmo: Američani so želeli premagati Sovjete, oni pa nas. In kako se je izteklo v Portoriku 1974, na svetovnem prvenstvu".' Nobeno maščevanje ni uspelo! Najpirej smo premagali Brazilijo 84:60, potem Kubo 101:83, Sovjetsko zvezo 82:79 - vodili smo nekaj minut pred koncem z desetimi koši prednosti, potem pa smo se igrali; to se nam jc pozneje še kako otepalo! - Porto-riko 93:85, Kanado 102:99 po podaljšku, izgubili pa smo z Američani 88:91 in na koncu premagali Špance 79:71. Prvaki pa vendar niso postali Američani, pač pa Sovjeti, ker so premagali ZDA 105:94. Ce bi naši premagali Z.SSR samo s štirimi koši večjo razliko, bi bili prvi! Vsi so trdili, da nas jc proti Američanom močno oškodoval italijanski sodnik Albanesi, ki ni dosotlil. nekaj košev zaradi nepravilno snetih žog s table in kijev odločilnih trenutkih dosodii Slavniču četrto in peto osebno napako v napadu. ioiti Vsi st) bili enotni, ko so rekli: „Jugoslavija ima mlado, odlično ekipo, pred katero je dolga prihodnost." Mislili so zlasti na Kičanovića, Jerkova, Dalipagiča, Slavniča, kajpak niso prezrli „starih" Cosića, Jelovca, Šolmana in drugih ... Zdaj so bili Jugoslovani tisti, ki so želeli revanš. Priložnost seje ponudib letos junija v Beogradu, na evropskem prvenstvu. Vse je šk) po napoveilih: naši so s samimi zmagami v kvalifikacijah v Splitu, tudi proti vedno neugodnim Italijanom, prišli v Beograd, kjer so premagali še Špance, Bolgare in Čehe (zmaga z Italijo sc je štela še iz predtekmovanja) - in v nedeljo, 15. junija, je prišlo veliko finale. 90:84 jc bilo za naše in Tvrdić, Kičanović, Jelovac. Jerkov, Žižič. Kapičić, Slavnić, Cosić, Šolnian, Plečaš, Delibašič in Dalipagić s trenerjem Novoselom ter njegovim pomočnikom Rajačićem so spel stopili na vrh evropske košarke. Zlata jugoslovanska košarkarska pot bo na novi preizkušnji v Montrealu, na olimpijskih igrah I 976^. konec SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ZALEG Kam po znanje? V šolo vendar! Za odrasle vsako leto več oddelkov — Vpis možen še do 1. oktobra Delavske univerze v Posavju so izdale skupen program za izobraževalno sezono 1975—76. Iz njega zvemo za vse vrste šol in tečajev, U jih organizirajo v Brežicah, Krškem in Sevnici. Program je kratka iiformacija, dobrodošla vsem, ki se želijo strokovno, družbenopoli- nc šole, za talero jc v vseh treh ob- Politično solo in solo za samo-tpravljalce imajo v pro^amu tri ielavske univerze. Brežiška sprejema fctos prijave kar za šest srednjih šol ta odrasle; To so poklicna gostinska fcla, ekonomska srednja šola, sred-^a komercialna šola, tehniška šola a strojno stroko, poklicna kmetij-dca šola in šola za poklicne voznike Hotormh vozil. Delavci brez popolne osemletke inajo možnost za dokončanje 5. in 4 ter 7. in 8. razreda osnovne šole. Delavska univerza Brežice razpi-sije tudi vpis v oddelek višje uprav- Novo v Brežicah LOPATE V ROKAH GIMNAZIJCEV - Pred brežiško gimnazijo do-iončujejo novo telovadnico, dijaki pa že ves teden urejajo okolico. Akcijo Je organiziralo šolsko šport-ao društvo. TRI PLAKETE - Na nedeljskem praznovanju v Artičah so prvič podelili tri bronaste plakete s priznanjem krajevne skupnosti. Dobila sta ji dva posameznika, Milna Rožac in lian Slovenc, ter Društvo prija teljev nladine Artiče. FOTOAMATERU, POHITITE! Rok za oddajo fotografij, s katero bodo člani brežiškega foto-kino liuba počastili letošnji občinski pra-zaik in trideseto obletnico osvoboditve, se bo iztekel 20. septembra. Vsak avtor lahko sodeluje z desetimi fitografijami. K sodelovanju so vabljeni tudi učenci foto krožkov ofltovnih šol. STISKA V ARTICAH. Osnovno 5ek) v tem 4craju obiskujejo tudi otroci iz bivšega okoliša Pečic in Sx)melj, zato imajo premalo učilnic Zivse oddelke, čeprav poteka pouk v dveh izmenah. Za silo 5i pomagajo a prostori na podstrešju, ki pa za po-ut niso primerni. BRE2ij>KE visn činah veliko zanimanja. Do sredine minulega tedna je prejela zanjo že 60 prijav. Oddelek višje ekonomske šole imajo v Krškem, oddelek visoke ekonomsko-komercialne, šole in vi-.soke šole za organizacijo deb pa v Sevnici. ZBRALI SO ZA CESTE Delovne organizacije in občani v brežiški občini so do 25. avgusta letos zbrali za ceste 3,547.455 din. Doslej so porabili za modernizacijo cest po sprejetem programu nekaj nad 2,4 milijona din. S tem denarjem so uredili most čez Savo in Krko v Brežicah, asfaltirali ceste Nova vas-Velika Dolina, Pohane a-Artiče in Dečno selo-Globoko. V tej sezoni bo v Brežicah tudi vrsta raznih tečajev. Med njimi so začetni in nadaljevalni krojni tečaji, tečaji o varstvu pri delu, tečaji higienskega minimuma za zaposlene v živilski stroki, tečaji za tehnično risanje, strojepisni in stenografski tečaji ter tečaji tujih jezikov. Letos organizira DU še tečaje za kurjače centralnih kurjav, za čuvaje in vratarje ter tečaj za snažilke. Za nove člane ZK, za vodstva kra- {evnih skupnosti, za člane delavske :ontrole, za vodstva družbenopolitičnih organizacij itd. pa se lx)do skozi šolsko leto vrstili številni seminarji. J. T. VODO V VSAKO HIŠO! Prihodnje leto bo uresničena napoved, po kateri naj bi dobilo zdravo pitno vodo vsako gospodinjstvo v brežiški občini. Letos so na vrsti Kapele z vodovodom za 160 gospodinjstev ter vasi Spodnja Pohanca, Mali vrh, Piršenbreg, Globoko, Brezina, Glogov brod, Dečna sela in Gornji Lenart. Na Bizeljskem se bodo lotili napeljave vodovoda takoj, ko bodo imeli v rokah načrte in rezultate raziskav o virih in kakovosti vode. Računajo, da bo to opravljeno do pomladi. Na prireditvi „Artiče 75" se je v nedeljo zbralo nad tisoč ljudi. O napredku krajevne skupnosti, o pomenu nove ceste in drugih pridobitvah zadnjih let je udeležencem spregovoril predsednik občinske konference SZDL Brežice Vinko Jurkas. Na sliki: predstavnica DPM Artiče sprejema bronasto plaketo krajevne skupnosti. Razen DPM stajo prejela še Milan Rožac in Janez Slovenc. (Foto: Jožica Teppey) V petih letih tisoč ležišč Krčanl bodo letovali na Malem Lošinju, kjer bp zraslo veliko naselje Krška počitniška skupnost je imela \etos izredno dobro sezono. Od prvega junija do 20. septembra bodo imeli v Materadi 35 tisoč aočitev. Za občane imajo na voljo 300 ležišč v domu in hišicah, c^n tega pa še 42 avtomobilskih prikolic. V Materadi je tudi pionirsko naselje, kjer je letovalo 800 otrok. Učenci četrtih razredov iz vse občine so tam obiskovali šolo ^ v naravi in se učili plavalnih veščin. Dopustnikom in otrokom je •' Materadi že pretesno, vendar crška počitniška skupnost v Poreču ne more več širiti svojih zmogljivosti. Zaradi tega so se odločili za nakup novili zem-l|šč v Nerezinah na Malem Lošinju. V petih letih bodo tam postopoma zgradili objekte za tBoč ležišč. Tako bo zraslo ob Krške novice ŽE ODPRT - Minulo nedeljo so odprli vrata dijaškega doma „Milke Kerinovc", ki bo tokrat nudil zavetje okoli 160 gojencem. Ta šte-vika jc nekoliko večja kot minula leta. Dijakom srednje tehniške šole se tokrat prvič pridružili šc učenci tretjega letnika strojne TSŠ s „posebnim programom", to jc tisti, ki so uspešno končali poklicno šolo "{»vinarske smeri. ŽE NADALJEVANJE - S tekmovanjem moških in žensk v plavanju so se minuli teden nadaljevale letošnje občinske delavsko športne igre. Do zaključka, ki je napovedan z* november, bo na programu šc nc-kjj disciplin. TOKRAT REKORDNO - V zadrtih tich mesecih so v krški občini odkupili več kot 881.000 litrov mle-ki, ali skoraj 200.000 več kot v cna-ktm lanskem tromesečju. Tudi polletni rezultat jc bil z 1,7 milijona lini „rekorden" in bo tak verjetno tsdi končni odkup. To jc razveseljivo tudi zaradi tega, ker je v tem letu nova le ena odkupna linija, kjer zberejo na mesce od 4.000 do 5.000 litrov, kar pomeni, da se je povsod zanimanje za mlekarstvo močno povečalo. Jadranu eno največjih naselij delavskega turizma. DELEGATI IMAJO BESEDO Osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 bodo do sredine septembra obravnavali tudi delegati občinske skupščine Krško. Na dnevnem redu bo še osnutek temeljev za dogovor o družbenem planu Jugoslavije, osnutek zakona o ukrepih za i^-speševanje razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih predelov v SRS ter osnutek dogovora o njihovem pospešenem razvoju v naslednjih desetih letih. Tako bodo delegati iz občin laže sodelovali v razpravi o teh dokumentih na seji republiške skupščine, ki bo 24. septembra. KOLIKO ZA ZDRAVLJENJE? Za zdravstveno varstvo občanov so lani porabili milijon in 368 tisočakov iz občinskega proračuna v Krškem. Za zdravljenje nepremož-nih so odšteli 358 tisoč din, za zdravstveno zavarovanje uživalcev družbene pomoči 327 tisoč in za starostno zavarovanje kmetov 566 tisoč din. Manjše zneske so plačali še za razne druge oblike pomoči. STARA ŠOLA SPET NOVA V klopi posebne šole v Krškem je te dni sedlo okoli sto učencev. Poslopje nekdanje osnovne šole so to poletje prezida li in ga na novo opremili. Tudi zunanjost so obnovili, v učilnice in delavnice pa napeljali centralno ogrevanje. V Nerezinah bo že prihodnje poletje nared kamp za avtomobilske prikolice, otroško naselje in 200 ležišč. Pri izgradnji počitniškega naselja sodelujejo delovne organizacije iz krške občine. Do sedaj se jih jc 28 odločilo prispevati po 50 tisoč dinarjev za ležišče standardne izvedbe. Pozneje nameravajo postaviti dom, v katerem bodo lahko prebili dopust samski delavci. Uredili bodo bazene, igrišča, letni kino, da bodo imeli do-pustniki zares dovolj možnosti za rekreacijo v svojem počitniškem naselju. Zanj so letos odkupili deset hektarov zemljišča ob morski obali. J. T. ŠPORTNI CENTER OB ŠOLI v neposredni bližini Tehniške srednje šole v Krškem bodo dijaki in druga mladina dobili kar tri igrišča: za rokomet, košarko in odbojko. Za mlade je to pomembna pridobitev saj ne bodo več pogrešali igrišč, ki so jih imeli doslej v tovarni papirja. Pionirsko naselje v Materadi šteje dvaindvajset hiSc, v katerih so šolaiji iz krške občine letos že četrtič letovali. (Foto: Vlado Podgoršek) Sevniški gasilski dom dobiva novo podobo: konec tedna so pričeli nameščati že (fo1* nadzidane dele doma. Kulturna skupnost bo s temi deli zagotovila mestu kultu**10 Železnik) ■ JH Mokra podražitev neizogibna^ Vodarina prinaša sevniškemu vodovodu vse večjo izgubo Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica ni moglo dn^ače, kot da se je obrnilo na oddelek za gospodarstvo pri občinski ^up-ščini z zahtevkom za podražitev vode. Letos niti ni tnlo posebne suše v ceveh, saj so vložili dosti naporov, da so pokrpaU veliko slatega cevovoda in zmanjšali izgube vode. Ze do prihodnjega leta bi bilo treba zagotoviti 1,8 milijona dinarjev, sicer bi znalo priti do suše' v ceveh, čeprav so jo nekateri napovedovali za poznejši čas. V tem trenutku je najteže zagotoviti enostavno pokrivanje stroškov. Sedanja vodarina v mestu je bila določena pred dvema letoma, v tem času pa se je samo tokovina že dvakrat podražila. Lani podjetje vode ni moglo podražiti, ker je dovoljeni dvig cen komunalnih uslug izčrpala že vi^a pristojbina za smeti. Ob sedanjih ccnah za vodo (gospodinjstva 1,80 dinarp za kubični meter vode, ustanove 3,60, gospodarstvo pa 5,40), seje na računu stanovanjskega podjetja od voda-rine nabralo že 120.341,33 dinarjev izgube. Da bi vsaj nekako izplavali iz te vodne zagate, predlagajo pri komunalno stanovanjskem podjetju 28-odst. podražitev. Kubik vode za gospodinjstva naj bi veljal 2,30 di- narjev, za ustanove 4,60, gospodarstvo pa 6,90 din. Ob laaskem predlogu za podražitev smeti je bilo precej razburjanja, račune je pregledovala celo občinska komisija, na kraju pa se je izkazalo, da je še dobro, da hoče za ta denar ^loh še kdo pobirati smeti. Predvidena podražitev vode, bi, če bodo dana soglasja, onemogočila kakršnekoli druge popravke cen pri komunalnih uslugah. Dražje vode seveda ne bo nihče ve- SEVNICA: ENI NA MORJE, DRUGI V ŠOLO V ponedeljek zarana so odpeljali na molje vse učence petih razredov v šolo v naravi. (Odpotovalo je 330 otrok. Otroci bodo v Valovmah pri Puli 10 dni. Sevniški ^ V1. Vse kaze, d3. Je zna»° plol in I; cesto w večja de. Na sliki: vse^^jam Po etru na vse konce Trebanjski radioklub ima zdaj primopredajnik in dovoljenj Kot se brez mu je še čevelj ne obuje, tudi začetki dela trebanjske- Duša trebanjskih radioamateijev je predmetni učitelj tehničnega pouka na osnovni šoli Janez Medved. Konec decembra 1973 so klub ustanovili, danes pa imajo že lep kotiček za delo in dokaj zadovoljivo opremo. usposobili » j op-V ■ fli A mcd,čla prsravui lc c ®x' ie z osn°va,n^iteljrf rcm j' |j predmc«n' utcl<^ ^zna" z mirne, j^r»m Mandclj z " l/ predsednik Dominik gut ob0gatj tjkm Brigada kot treba Marta Planinšek iz Velike Loku, sedaj je dijakinja četrtega letnika novomeške gimnazije, jc bila v domačem kraju predsednica mladiaske oig^nizacije že pred dvema letoma. Ob volitvah so izbrali drugega, ko pa se je letos vrnila z brigade v Sulii krajini, jo jc znova doletela ta dolžnost. „Vse več mladih prihaja tudi na sestanke," govori Marta o vse bolj obetavni pripravljenosti mladih za delo v svoji organizaciji. Velika Loka je bila tudi izhodišče za pomoč pri gradnji vodovoda v trebanjskem delu Suhe krajine, kjer so ravno tako delali brigadirji iz vse občine. „V treh dneh, 4., 5., in 6. julija je delalo 50 brigadirjev, ki so delali že v drugih akcijah NekSiteri .so bili nemalo presenečeni s pravim brigadirskim sprejemom. Ni manjkal niti drog za dviganje za.stave, simbol pravih brigad!" Pri kopanju jarkov za vodovod je mladim rokam ostalo najtežje. Slo je za traso skozi gozd, kjer še stroj ni mogel delati. Spoprijemali so se s koreninami in zbito zemljo, l^ošnje delovne akcije so bile konec avgusta zaključene, mladi pa so seveda pripravljeni še pomagati, koder bo treba. t,. Marta Planinšek: „Mladina je pripravljena prijeti za delo." Jt pri zajesennairtjv, ^ čka ,avt«b ekskurzij' £ sta v pct• %efle dva avtobu ,obne ^ 0^ na ogled s ukvarja z ,n l> -*,u' .„„p* Iz fcrajfJj ranjc ulj kupofst "V P°Vf2 p psni p^cj * n|,nci5>'V"ilS''V s^as na «££ r°,cs).. »Udi ,a,;C,.". ^ * rC ^ s\tf) 10p razv«a SREBRNI ZNAK SINDIKATOV ISKRI IN ZADRUGI Jutri popoldne bodo podeljeni tudi srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije za dolgoletno vzorno m učinkovito delovanje osnovni nizaciji sindikata ISKRE - TOZU Hlektroliti Mokronog in oiganizaciji v trebanjski Kmetijski zadrugi dobna priznanja bodo podelili tum posameznikom: Albinu vZoretu m Tonetu Strmo letu iz IMV, ,7 ■_ Tovarna opreme Mirru,. Darku Kn-štofu in I-rancu Kolencu iz Francu Marašu iz sekcije za vanje proge Trebnje, Janku Ovnu, Jani Potočnikovi in Tonetu Glogo šku iz Trebnjega, Mariji Lorenci i trebanjskega ^ravstven^ Martinu Majerleju s KPD Dob, tu Bukovcu iz osnovne šole Irebnj . Stanetu Pbnikvarju iz Mer^torja. TOZD Gradišče Trebnje in Tonetu Kožamelju iz Kmetijske zadruge. .vv;„,d.r ga radiokluba niso bili lahki. Ni bilo ne denarja ne kadrov. Najbolj zagnani so vztrajali, na razne naslove >o se obračali s prošnjami za pomoč. Največ razumevanja za ureditev stare barake jc pokazal občinski odbor Ljudske tehnike. Ko so imeli prostor, so bili še vedno brez opreme. Na pomoč jc priskočila tudi občinska skupščina z desetimi tisočaki-Tako so slednjič prišli do japonskega primopredajnaka. s katerim gre glas po etru domala v vse konce sveta. Pred nekako mesecem dni so dobili tudi vsa potrebna dovoljenja za delo postaje. Petnajst vrstic - ni program Stabilizacijsko akcijo so v nekaterih OZD v novomeški občini razumeli kot nujno zlo, na I srečo pa večina misli in dela resno ter odgovorno 1 t^fjp ----------■ ................t- — - L^posanJ* ®®ve8a asfalta v Trebnjem, ga bo položilo domače Komunalno podjetje. Gospodinjijo racu«?11 ulicah' ki še niso asfaltirana, kar tekmujejo, kdo bo prej na vrsti za dela. Krajevna Veznik)113 POm°č občinskega komunalnega sklada. Na sliki: dela na kanalizaciji pri postaji. gospodarstvo pokazalo dobro voljo obči risi^ ~ em prazniku bo trebanjska KS spet primaknila nekaj asfalta - Neposredni dogovori s kolektivi CS»b,- S j«?23 finan?eviie s^upnosti že našle skupen jezik z gospo-S:M^h mlranje programa svojih potreb. Tudi v Trebnjem L 0raj do np?10®0 ^°Ue» pravzaprav je bil letošnji načrt KS Vj jg (j edavnega. r ' hLTtebnieJarl?re?Sednik kar 20 delovnih organizacij. :V>ko k 3n ^ngar, ; '4* SnS om na ob" !N^ramSVzročili le-' ?re(1njerop ^znam 9 S hA letft?0-. obd°bje \ 2(JJn°v- Iz tp jih zaklju- i^ n dinte8aie je izci- kar za KV%Pn?Cb? nimn° L n !e- Trimo ^ ,Tte,es ^ uCj' odzvala Silfpo b?u?munalno 1 Vrnili t,'bUo' če bi Su S drU8»> saj - - re°anjske KS Sedanji akciji za asfaltiranje so se pridružila vsa gospodinjstva ob cestah. Sklenjenih je kar 74 pogodb, vsako gospodinjstvo je primaknilo po 3.000 dinarjev. Asfaltno prevleko naj bi v tem tednu dobile; Cankarjeva ulica. Ulica heroja Simončiča, .Rožna ulica, Kolodvorska, Pristava in Ulica talcev. Denar zbirajo v ulici Cankarjeve brigade, Maistrovi, Dolenjskega odreda in Ulici herojev. Gre le za 49 liiš.Večina gospodinjstev je svo- "ceni in dobro so se imeli pokazal, kako se lahko ugodno letuje — Počitniška skupnost fes, fe?Ži skupnosti v Tašaleri pri Puli so se najprej in, % ^ e^7 °snovnih šol v občini, otroci iz socialno ^4 Člann ?rncev, na koncu pa še taborniki odreda v sindikata in niihovih družinskih članov. i v bil res ^S&ifkonleTr :C^Vepega od^Priil° uaJve! «ud.dlha kar ^v{ k. «*a ,n tre5anj. starost i pa 35 dinarjev. Končni obračun je pokazal, da povprečno oskrbni dan ni bU dražji kot 42,61 dirarjcv! Tako je nastal celo „višek" 13.131.10 di-narjcv, kar bodo koristno vtožili v prihodnja taborjenja. Res da je v tem tudi kakšen dinar od prodanih pijač, vendar gre levji delež prihranka na rovaš dobre organizacije. Nace Dežman omenja skrbno roko obeh kuharic Cvete Strajnarjeve iz trebanjskega otroškega vrtca in Albine Mastnikove' iz Grmade. Obe sta ob tem delu izlioristili svoi dopust, ekonom pa je bil Franc Mast- Večina oiganizacij združenega dela v novomeški občini se je stabilizacijske akcije lotila resno in odgovorno. S tako ugotovitvijo se strinja tudi koordinacijski odbor, ki je temeljito pregledal stabilizacijske načrte z ocenami stanja v posameznih OZD in TOZD. Na kupu, ki je narasel za pregled, so dobri in slabi programi, med dobrimi nekateri celo za zgled, med slabimi pa jih je nekaj skrajno zanič. Koordinacijski odbor se je s pozornostjo ustavljal pri programih, ki niso zgolj z leporečjem popisani listi papiija, ampak je za njimi čutiti resnost, odgovornost in resnično zavzetost za odpravljanje napak in pomanjkljivosti. Nastalo je merilo, po katerem so sprejemljivi vsi programi, ki predvidevajo ukrepe, predvsem ukrepe za bolj^ delovno storilnost in organizacijo dela, za zmanjšanje materialnih in osebnih stroškov (dnevnic, kilometrin, nadur) itd. Po mnenju koordinacijska odbora so dobre programe izdelali: Bor v Dolenjskih Toplicah ter GG, PTT, splošna bolnišnica in Novograd iz Novega mesta. Iz večjega števila delovnih organizacij dospela poročila kažejo na hudo neresen, neodgovoren in tu^ oportunistižen pristop k stabilizacijskim naporom. Kot trdijo v koordinacijskem odboru, je tak primer novomeško komunabio podjetje, katerega stabilizacijski program obsega borih 15 (beri: petnajst) tipkanih vrst in še te v glavnem pOCTeva-jo, da je „treba varčevati in sfobno je prispevke po 3.000 dinarjev že tudi nakazala, saj kar tekmujejo v tem, kdo bo prej prišel do asfalta. Še vedno ostaja odprto vprašanje, če bo občinski komunalni sklad zmogel svojo soudeležbo. Dosti nerešenih vprašanj ostaja odprtih še za prihodnje srednjeročno obdobje. Če hoče mesto zanesljivejšo preskrbo z vodo, bo treba zgraditi dodatne rezervoarje, za kar že pripravljajo načrte. Vprašanje mestne kanalizacije bo treba reševati skladno z regulacijo Temenice. Mesto potrebuje vrsto objektov, ki bodo tudi občinskega značaja; od kulturne dvorane do športnih naprav. M^ejenega v turizmu ----- ustvo ni izpolnilo poslanstva? nizacije in v pogovorih izvrtali, kakšne rezultate rojevajo stabilizacijski ukrepi. i. ZORAN nik. Tabor je vodil šestčlanski odbor. Kot pravi Nace Dežman, bi bilo treba za vnaprej organizirati počitni-dco skupnost. ' Kdor je bil v taboru, se je lahko prepričal, kaj bi bilo treba še zgraditi, da bi' bilo bivanje še prijetnejše. Trimova montažna kuhinja s priročnim skladiščem je odlično prestala krst. A. 2ELEZNIK V ZALETENA ŠE TRETJI 25. avgusta okrog 19. ure je bila na magistrali pri Biču ena hujših nesreč, v kateri so utrpeli škodo kar trije avtomobili. Jože Hostnik z Roj pri Veliki Loki je vozil proti domu in pri Biču na dovoljenem mestu prehiteval tovornjak, ko je s parkir- . nega prostora zapeljal na cesto drug I tovornjak in Hostniku zaprl pot. I Tako sta bočno trčila, s čemer pa I karambola še ni bilo konec, kajti z I zagrebške smeri je malo zatem pri-v peljal z osebnim avtom Ljubljančan Martin Menccj in se zaletel v obe vo- | žiti na cesti. Njuna voznika sta medtem ogledovala škodo. Po tretjem trčenju je Hostnikov avto odbilo s ceste na travnik, v nesreči pa jc bila ranjena Ljudmila Menccj, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 20.000 dinarjev. k^iine >Ki *»Porcpra- S>^L^o 60- |§fe£r«u &ss5r» l Po kadrovski spremembi v vodstvu Putnikovega penziona se je sicer končala do takrat pt^ostna zagata na Putnikovem parkirnem prostoru, kdo bo odpeljal turista: ali bo odšel v motel ali k zasebnikom. Sklenjena je bila pogodba. Zasebniki so receptorski službi Putnika priznavali 8 odst. od svoje tarife, če jim je le-ta poslal turista. „Zato da dvigne slušalKo in pokliče ko^ izmed nas, računajo toliko," pravi Koporc. Napredek vidi v organizaciji posebnima Kioska, ki naj bi stal na primernem kraju in usmerjal turiste. „Ob ustanavljanju trebanjskega turiirtičnega društva smo vzpodbujali ljudi za člaastvo. Sam sem jih nagovoril kakšnih 32, Ljudje so bili pripravljeni tudi prispevati, samo da bi bil Ibk-šen napredek. Imeli smo nežnost odkupiti kiosk od črnomaljskih jurjevanjcev, vendar ni bilo mogoče razčistiti niti tega, kam bi ga lahko postavili." Pri turističnem dru.štvu naj bi v Trebnjem delalo več komisij, med driTgim tudi ena za oddaji nje sob. Toda ta komisija se ni sestala leto dni. Tisti, ki so vložili denar v opr<> mo sob, seveda ne marajo sedeti križem rok- Jc šla mimo spet ena sezona? Al. gospodariti", ene same besede pa ni o tem, kakšni ukrepi so jim potrebni in podobno. S splošnimi, sicer obširnimi programi, so prišle na dan tudi nekatere največje delovne organizacije, kar jim gotovo ne gre šteti v prid. Ob tem koordinacijski odbor ocenjuje, da programov niso povsod sprejeli na zborih delovnih ljudi in (to ta boj za stabilizacijo ni spoznanje delavcev, marveč bolj ozkega kroga, ki si vsa ta prizadevanja razlaga iz „podjetnišk^a horizonta". Izdelava programov je neodložljiva in takojšnja nalo^ delovnih organizacij, ki tega še niso storile. Družbenopolitične organizacqe, izvršni svet in občinska skupščina, ki zastopnikih tudi tvorijo koordinacijski odbor, bodo pripravili poročila o poteku akcije, izvršni svet pa je še posebej zadolžen, da na podlagi teh poročil oziroma podatkov ter podatkov SDK in bank izdela anaUzo stanja o polletnem obračunu. S to analizo v roki bodo člani koordinacijskega odbora odšli v delovne orga- Most bo vzdržal, o tem ni dvoma. Na novi, v nedeljo odprti cesti Pogance—Ruperč vih, ki so jo zgradili vojaki, sta dva manjša mostova, ki so siju udeleženci sla\ja ogledali z zanimanjem. (Foto; 1. Zoran) Suhokrajinski drobiž v SMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU se'pridno lotevajo reševanja krajevnih problemov, še posebej komunalnih. Sestanki krajanov imajo Md-hje čase povsem delovni značaj. Letos so opravili veliko prostovoljnega dela: na Plešivici so dokončno zgradili vaški vodovod, ki so ga napeljali iz skupnega vodnjaka nad vasjo, opravili so tudi veliko del pri popravilu poti v vas; Šmihelci, Kle-čani, Draščani in krajani iz Dečje vasi so delali na odseku ceste Drašča vas-Dečja vas in sodelovali pri gradnji telefonskega omrežja za šmihel-sico območje. Sedaj so pričeli zbirati denar za gradnjo vodovoda v štiri vasi. GASILSKA DRUŠTVA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK na Dvoru, v Ajdovcu, Šmihelu, na Rebri in v Križih pridno zbirajo sredstva za svoje programe, to je za gradnjo domov in opremo. Medtem ko na Dvoru, v Ajdovcu, v Smihelu na Rebri pridobivajo sredstva s prireditvami, zbirajo v Križih prispevke v materialu in denarju. M. SENICA SEJEM NA VESELI GORI Turistično društvo in krajevna skupnost Sentrupert prirejata 6. septembra na Veseli gori pri Sentru-pertu glavni letni sejem za konje, govejo živino in kramarske predmete. Obenem si lahko gostje ogledajo tudi Kmetijski muzej. Piše preprosto, poroča kratko List za vsakogar »Dolenjski list« ČETRTKOV INTERVUU Z voljo iz nerazvitosti Alojz Boltar o letošnjih delih, načrtih in željah ljudi v krajevni skupnosti Birčna vas Ljudski rek „Tako ležiš, kot si postelješ" ljudem v mali in nerazviti krajevni skupnosti Birčna vas ni tuj. Čeprav ga ni slišati tako pogosto kot „dober dan", se ravna po njem malone vsaka hiša. Krajevna skupnost, ki načrtuje in organizira javna dela, s pridom izrablja pripravljenost ljudi. Predsednik sveta KS Alojz Boltar pravi: „Ljudje se akcij m javna dela množično udeležujejo, ne odrekajo pa tudi denarnih in drugih prispevkov." Letošnji načrt komunalnih del je pester, šc kar srečno roko imajo pri uresničevanju. Boltar omenja na prvem mestu šolski prizidek v Birčni vasi, kjer bodo prostori družbenih ofganizacij, posebna mladinska soba, šolska garderoba in ravnateljeva garaža. Prizidek je sezidati in pod streho, v notranjosti ometan in z vgrajenim Stavbnim pohištvom. Ljudje so vse to opravili brezplačno, akcije, ki so jo imeli sredi avgusta, se je udeležilo kar 54 domačinov. Prizidek bi radi izročili namenu za letošnji dan republike. Potrebno je povedati šc to, da je prizidek izključno plod pridnosti in prispevkov (v denarju in materialu) tamkajšnjega prebivalstva. Računajo, da bo dokončan vreden kakih 400 tisočakov. Pomembna letošnja pridobitev je tudi nekaj kilometrov novih ali obnovljenih cest. Predsednik sveta KS Boltar pravi, da se mora krajevna skupnost za te ceste zahvaliti predvsem dobrohotnosti vojakov pod vodstvom majorja Djukića in poročnika Tkalca. Približno kilometer nove ceste Pogance-Ruperč vrh so vojaki sami zgradili, člani mladinske organizacije JLA pa so poleg tega pomagali še pri posodobitvi ceste Rakovnik-Rajnušče. Vrednost del na teh cestah cenijo na 1,8 milijona dinarjev. „Del krajevne ceste Veliki Podljuben - Gorenje Mraševo šc čaka na razširitev. Računamo, da bi se teh del lahko lotili to jesen in jih dokončali prihodnje leto. Cestna povezava je nujna, ker Gorenje Mraševo se dobre poti nima. Kdor hoče tja z avtom iz našega kraja« mora prevoziti v eni smeri več kot 20 km, predvidena nova cesta pa bi to razdaljo skrajšala najmanj za Alojz Bidtar štirikrat. Do teh ljudi, ki živijo šc v dosti slabših razmerah kot Kozjanci, čutimo posebno odgovornost," pravi Boltar. Novega je v krajevni skupnosti Birčna vas vsako leto precej, vendar želijo prebivalci, da bi napredovali .še hitreje kot do zdaj'. Kajpak vedo, da samo tako, če bodo najmanj tako marljivi kot vsa ta leta. Več vasi je še brez pitne vode, Birčna vas je šč brez asfaltne povezave z Novim mestom. Vse to in šc marsikaj drugod imajo zapisano programu javnih del do leta •80. In držijo pesti, da jim to ne bi propadlo! I. ZORAN v 19 MINI ANKETA: ' V zadnjih letih smo se že dodobra navadili na nenehno skakanje cen „v višino", zat^adelj nas celo občasne pocenitvje otroškima pudra ali zobne paste, s katero izpiramo grenak okus v ustih, niso - presenetile! Toliko bolj pa je ustregla potrošniški mrzlici nedavna pocenitev t.i. bele tehnike in pohištva; o tem smo se prepričah v novomeških trgovinah, kjer kupčija lepo cvete. Tako pravijo trgovci: Popusti vlečejo Pavle KOTNIKj prodajalec v Mercatorjevi blagovnici s pohištvom: „Zvezni prometni davek se je zmanjšal za 6 odst. in za toliko so nižje tudi cene pohištva. Ce k temu dodamo še ugodnejše kreditne pogoje s 15-odst. pologom, je gotovo, da se nad prodajo ne moremo pritoževati. Od kuhinj do spabiic - vse gre hitro v denar." Franc ROM C, poslovodja 1. poslovalnice Novotehne: „6 odst. zmanjšanje prometnega davka se precej pozna pri prodaji hladilnikov, zmrzovalnih omar, skrinj in črno-belih televizorjev. Kljub temu da se ni zmanjšal prometni davek za praUie ^roje, gredo tudi ti v. promet zaradi naš^ 10 odst. spusta." Miro MRVAR, trgovski pomočnik v Elektrotehni: ,,V mesecu avgustu je veljal 8-odst. popust za vse proizvode Gorenja. To se je zelo poznalo j>i\ prodaji zmrzovalnih skrinj, štedilnikov in črno-belih televizorjev, nekoliko manj pa pri pralnih strojih." Peter LUZAR, poslovodja Mercatoijeve blagovnice: „Povečana prodaja bele tehnike v avgustu je bila posledica splošne 6-odst. pocenitve in naš ^ kirni prostor. Se posebno ^ tah in nedeljah prodajalci1 ka dela. <3 POPRAVLJENA POT za silo spravili v red pot Veselica. Pogost dež jo je ^ zdelal in razumljivo jc, - j torizirani gostje pa tudi pe t / jezili. Škoda, ker popraV1L mozom ne lx> zaleglo, ^£.3$ čas jc, da bi pot na Vesehc rali. A ZA KRIVCA SE VEDNO J Da samoupravne interesne ? šc niso izdelale stabilizacij^*' gramov in srednjeročnih n.^0y^ Krivi, po izjavah predsednik ^ ščin, dopusti!? Na skupne .A ku so se dogovorili, da bod £(i sti opravili do 15. scptcmj>r • |0 do dopusti zopet ovira«. j^o^ moral v akcijo koordinacij* : pri občinski skupščini. ZAKLENJENA KULTL^jJ dni sta v Metliki zaklenjen ustanovi: kino dvorana |P pia Kino dvorana baje zato, K . M mernega obiska, knjižnic3 ker ni ne prostorov ne knj J ZAGREBŠKI VELESEJ^Jj zagrebškem velesejmu ^ bodo 12. septembra - sr3jC\j stavila tudi Beti s spalnim^ pižamami, diolen loftom 1 J za ročno in strojno pletenj1- Pripravljalna dela za gradnjo prizidka metliškemu zdravstvenemu domu so v polnem teku. Na sliki: novo gradbišče na nekdanjem „mestnem parku", za katerim žalujejo predvsem otroci metliški ted"' Koristen tudi izvoz brez dobičlM Sf ^ Omogočil bo uresničevati proizvodni načrt Tekstiianein izplačilo načrtovanih OD ^ Kočevju je pred kratkim završalo: „V Tekstilani so dobili ®^]®dstotne osebne dohodke, ker so prej nespametno delili previ- izvedeli smo, kaj je res in kaj letiu ?? so' da s0 v P^em pot 0 dobiom iS v Primerjavi z istim ob-v" tatf» r i .res dosegli slabše rezul-*1 'rf l°tni dohodek je bil sicer za 0 is c ;?tlca večji, dohodek pa za y jim ,n manjši, za sklade pa manj et0st.a^° cel° 70 odstotkov za fi teyil° zaposlenih je porastlo 1 15 5 odstotka, osebni dohodki za i dohn/i . totka, povprečni osebni (f zna&iu^ lf'4 odstotka inje i Na t l°S 3-006 din- valo a slab.e usPehe P3 je ypli- ii nec ieta eJ.avnikov. Tako so se ko-,i vim **zale prodajne cene njiho-ii kov.KlzVodom za okoli 20 odstot-tlf v ra2vn,vS S0 ^eli izvažati v dežele »>'ne »J*: Yendar po takih cenah, da r? hodka ^aJ°, skoraj nič ostanka do-^ H Dm;3 S!da.de- Razen tega so zadevalo W n0Ve °deje, kar je za- ' ® stma- . izpad proizvodnje izvoHnjp eAfa Prilagoditev nove pro-1 ostanei 'a uj10 vplivalo,' da je m lamkim° sklade občutno du dohodki se gibljejo v skla-Jdelek . .Polnjevanjem načrta. Od-'* stotno H„LZpolnjuje normo 100-od-t ne dohoi1 100-odstotne osebij oseh«; j' , ier normo presegajo, ■Ctnidohodki višji; kjer je ne w ®2ji. RaLS0 23 ustrezni odstotek Azijski Hpin te£a so sklenili, da dobe #5 deli i^Vciv Primerjavis tistimi, iPovprečia iJ10,™!' le 95 odstotkov J tpvodje " ^° 5 Pdstri? ,e izplačanih celo le 1 ^dkov R °V dolženih osebnih do-^S^jvišiim ^2r|lerje med najnižjim in t ekstilani ^ dohodkom je v J dovoljuj c preceJ Pod mejo, ki jo 1 ^eduil^^Pravni sporazum. ■v kni iot;i: P'» Ki so se jih v Tekstili''krstva, so §ae,utrditev našega gospo- (Ž^n^ dovoljena za uvoz suro-1 sam; ^ .n°Vem zmanjšana), so si e*'sto t ko v 0 zmanjšali za 31 od-* Let ^zilT k^Za^* Prvič izvažati in ■if .^oizvodnio j Odstotkov «voje jIZv°zilivn™ 0 te8a so tretjino ze KaloJl polletju. 8 gotovih izdelkov lahko ob koncu leta znašajo le polovico mesečne proizvodile. Investicije bodo precej zmanjšali.. Odpovedali so se gradnji nove predilnice in upravnih prostorov, kar bi znašalo 12 rmlijonov din. 2Laposlenost bodo še zviševali zaradi uvajanja nove proizvodnje in zaradi odpravljanja nočnega dela žensk. Vendar zaradi novih ukrepov nočno delo žensk ne bo še popolnoma odpravljeno do konca tega leta, kot so prvotno načrtovali. Razen tega so sprejeli še vrsto sklepov v zvezi z izboljševanjem delovne discipline, z zniževanjem bolniškega staleža, zaostreno osebno odgovornostjo, z zniževanjem stroškov itd. J. PRIMC Cesta do dneva republike Prihodnje leto asfalt do Delnic Alojz Petek, predsednik „Cesta Livold-Brod na IS občinske skupščine Ko- Kolpi bo dokončana in od-čevje, je na naše vprašanje o prta tako, kot je zapisano v dokončanju del na cesti Li- pogodbi, se pravi do 29. no-vold-Brod na Kolpi odgovo- vembra letos. Po tem roku ril: _ _ bi morda dokončevali le urejanje ob cesti. Lahko pa se v najslabšem prime m zgodi, da bi zaradi drsenja zemlje ostali nekateri manjši deli ceste nedokončani in bi jih dokončno uredili, ko bi bilo drsenje zaustavljeno." Na vprašanje o posodobitvi cestnega odseka Brod na Kolpi-Delnice pa je dejal, da mu podrobnosti niso znane, vendar je povsem gotovo, da bodo ta odsek posodobljali in asfaltirali v prihodnjem letu. Nismo pa mogli zvedeti, če bo ta cesta na hrvaški strani Kolpe potekala po isti trasi, kot sedanja cesta, ali po novi, kot je bilo načrtovano pred leti. Bila bi za 4 km krajša, kar pomeni, da bi bil ta odsek dolg le še" 8 km. J. P. Alojz Petek, predsednik IS Kočevje' ,^a hrvaški strani bodo začeli cesto Brod na Kolpi-Delnice posodobljati prihodnje leto. Vendar jim manjka denaija, zato bodo nekatera zahtevnejša mesta, se pravi ostre ovinke, urejali veijetno šele naslednja leta." f Deviška Kolpska dolina !^eoskrunj narava ima mnoge dobre, pa tudi slabe strani teden °a z družino preživel Ko|d: ?? dopusta v Dolu ob ^0 L;,Jer Je * pred približno \0 "K°cevsko turistično dru-!^cHa z domačimi organi-jAl v , urejajo vikend naselje, fjiaui i leP'" načrtov so zdaj 5Cstlri vikend hišice, last S^sanit - Me,amina in LIK, ne delajo. >, divl olpe Je tukaj res izredno fijfe n£,i Pnvlačna. Voda jc ne-/i;! dneh r. yendar v vročih polet-v "ib nrS^ZUj°ča- ^ Kolpi jc ve-Ew ^radi ^ ern ''Panov in postr-hi,^,' rai za^U0 t0 območje res ||| & narave Da tudi ^"8° lju' ih!Ce boiiVuCga tega si tukaj spočiješ ,.?» divia n ot na morju. Vendar pa ' L^ga (0^rava za civilizacije nava- 5 ^di nou?18 razvajenega) člove-l avtom C d3xlahko 2 obremenje-t Med ti?,215 le.20 do 30 km na Ha Lei visoW? m Pogradom je L^eriDitvjtenivzidana plošči, JuT^ki • 50 bHe ceste v tej sle* ne8a ftHu Vajene po naročilu ŽriSih°tea v°jvodine Kranj- 6 li9l0do'911.ko je bil !^Je' da je hf| Franj0 Plemenit» ; da nl: graditelj Josip Lon- ! r, Pdstva^ I51 »bilo v korist in blato* ar da !fd* Seveda bi se dcžel-lii Ce,virni ov- * 2'velj zjokal nad t v?e^dai !roma slabo vzdrževanimi ! vikend u-8°vinii" cestami. j jiu tošice in redke šotore, i n J1® MliraP0stav^i tam okoli, so i^ili avlje v muhc» komarji, obadi i'fev ^bni ' Pa .so jih za silo zausta-« ^°PuC vSaj tJe, od Predgrada 4 /i vobe?, ? piše 03 obcestnih ,(^°bo» ici dnK-i kraj|h- Vendar boš ali n i mcso zanesljivo le v l Poiiedcflj?' če pa prideš P0 Rti' kot se • 'lck. se ti lahko zgodi Po m ^ mcni, daje v mesnici «£" C.dino " P'odajalka. (WZ:jloži> . trgovina jc sicer iš Dr_1,na.» a se zgodi, da v njej v ž;., lJstega, kar najbolj po-l,i-' 0 lahko poizkusiš srečo starem tigu. K majhmm slabostim bi laliku dodal še, da je po morebitnem dežju Kolpa več dni mrzla in primerna za kopanje le za najbolj pogumne. Zemlja pa je razmočena in v dolini- cah stoje luže. Ven^r pa je razen teh nevšečnosti še kup dobrih stvari. Tako dobiš zemljišče za šotorjenje v glavnem brezplačno, če kar sam ne ponudiš lastniku- malenkostne odškodnine. Ce ni mesa, lahko naloviš ribe. Ce ni v Dolu trgovine, je pa vsaj gostilna, kjer dobiš poceni tudi dobro domače vino. Gostilničar Jonke pa ima tudi v melapan odtisnjene tri fotokopije strani iz „Vojvodine Kranjske s slikami in besedilom v gotici, ki govore o gradu Poljane pod Predgradom tod tod ime Poljanska dolina), bitki pri Sisku, zemljevid pa prikazuje tu^ širše območje te doline-od Kostela pa do Metlike in Gorjancev. Vse to mil je poslal neki sorodnik, ki je profesor v ZDA, žal pa besedila nima prevedenega v slovenščino. Lepoto tega dela Kolpske doline so najprej odkrili le prebivalci Kočevja, zdaj pa zahajajo sem žc izletniki ali turisti iz vse Slovenije, na 'ribolov pa zaidejo tudi tujci Največ jih pride sem ob sobotah in nedeljah, vendar tudi te dni dolina ni prenatrpana.* Vsak še vedno najde osamljen kotiček, kjer se utabori, peče čevapčiče ali si omisli celo ,/asebno" plažo. Zahvaljujoč slabim cestam in res pravi divjini jc Dol ob Kolpi še vedno prijeten, skrit kotiček. J. PRIMC Na ovinkih med Predgradom in Dolom je precej visoko nad oesto vzidana spominska plošča, ki govori o gradnji cest v Poljanski dolini leta 1910/11. Ceste so danes komaj prevozne, napis pa tudi le še delno čitljiv, ker je oboje slabo vzdrževano. (Foto: J. ftimc) Šotori ob Kolpi so zelo redki, ker je tu za nmoge le še nekoliko preveč divje. (Foto J. Wmc) Vse štiri vikend hišice v Dolu ob Kolpi so poleti vedno zasedene. Vedno več ljudi je sitih prenatrpanega in umazanega morja, da o draginji niti ne govorimo. Tudi v ostalih letnih časih jih uporabljajo radi predvsem ribiči, pa tudi drugi ljubitelji narave. (Foto: J Prime) Petnajst vrstic - ni program Stabilizacijsko akcijo so v nekaterih OZD v novomeški občini razumeli kot nujno zlo, na srečo pa večina misli in dela resno ter odgovorno Večina organizacij združenega dela v novomeški občini se je stabilizacijske akcije lotila resno in odgovorno. S tako ugotovitvijo se strinja tudi koordinacijski odbor, ki je temeljito pregled stabili-zacqske načrte z ocenami stanja v posameznih OZD in TOZD. Na kupu, ki je narasel za pregled, so dobri in slabi programi, med dobrimi nekateri celo za zgled, med sla- bimi pa jih je nekaj skrajno zanič. Koordinacijski odbor se je s pozornostjo ustavljal pri programih, ki niso zgolj z leporečjem popisani listi papirja, ampak je za njimi čutiti resnost, odgovornost in resnično zavzetost za odpravljanje napak in pomanjkljivosti. Nastalo je merilo, po katerem so sprejemljivi vsi programi, ki predvidevajo ukrepe, predvsem ukrepe za boljšo delovno storilnost in organizacijo dela^ za zmanjšanje materialnih * in osebnih stroškov (dnevnic, kilometrin, nadur) itd. Po mnenju koordinacijska odbora so dobre programe izdelali: Bor v Dolenjskih Toplicah ter GG, PIT, splošna bolnišnica in Novograd iz Novega mesta. Iz večjega števila delovnihDrgani-zacij dospela poročila kažejo na hudo neresen, neodgovoren in tudi optortunističen pristop k stabilizacijskim naporom. Kot trdijo v koordinacijskem odboru, je tak primer novomeško komunalno podjetje, katerega stabilizacijski program obsega borih 15 (beri: petnajst) tipkanih vrst in še te v glavnem pogrevajo, da je „treba varčevati in slabno Most-bo vzdržal, o tem ni dvoma. Na novi, v nedeljo odprti cesti Pogance—Ruperč vih, ki so jo zgradili vojaki, sta dva manjša mostova, ki so siju udeleženci slavja ogledali z zanimanjem. (Foto: 1. Zoran) gospodariti", ene same besede pa ni, o tem, kakšni ukrepi so jim potrebni in podobno. S splošnimi, sicer obširnimi programi, so prišle na dan tudi nekatere največje delovne organizacije, kar jim gotovo ne gre šteti v prid. Ob tem koordinacijski odbor ocenjuje, da programov niso povsod sprejeli na zborih delovnih ljudi in da ta boj za stabilizacijo ni spoznanje delavcev, marveč bolj ozk(%a kroga, ki si vsa ta prizadevanja razlaga iz „podjetniškega horizonta". Izdelava programov je neodložljiva in takojšnja naloga delovnih organizacij, ki tega še niso storile. Družbenopolitične organizacije, izvršni svet in občinska skupščina, ki po zastopnikih tudi tvorijo koordinacijski odbor, bodo pripravili poročila o poteku akcije, izvrsni svet po jc še posebej zadolžen, da na podlagi teh poročil oziroma podatkov ter podatkov SDK in bank izdela analizo stanja o polletnem obračunu. S to analizo v roki bodo člani koordinacijskega odbora odšli v delovne orga- Suhokrajinski drobiž V SMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU se pridno lotevajo reševanja krajevnih problemov, še posebej komunalnih. Sestanki krajanov imajo zadnje čase povsem delovni značaj, litos so opravili veliko prostovoljnega dela: na Plešivjci so dokončno zgradili vaški vodovod, ki so ga napeljali iz skupnega vodnjaka nad vasjo, opravili so tudi veliko del pri popravilu poti v vas; Šmihelci, Pečani, Draščani in krajani iz Dečje vasi so delali na odseku ceste Drašča vas-Dečja vas in sodelovaH pri gradnji telefonskega omrežja za šmihel-sico območje, sedaj so pričeli zbirati denar za gradnjo vodovoda v štiri vasi. GASILSKA DRUSTVA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK na Dvoru, v Ajdovcu, Smihelu, na Rebri in v Križih pridno zbirajo-sredstva za svoje programe,-to jc za gradnjo domov in opremo. Medtem ko na Dvoru, v Ajdovcu, v Smihelu na Rebri pridobivajo sredstva s prireditvami, zbirajo v Križih prispevke v materialu in denarju. M. SENICA EETRmeV INTERVJU z voljo iz nerazvitosti Alojz Boltar o letošnjih delih^ načrtih in željah ljudi v krajevni skupnosti Birčna vas Ljudski rek „Tako ležiš, kot si postelješ" ljudem v mali in nerazviti krajevni skupnosti Birčna vas ni tuj. Čeprav ga ni slišati tako pogosto kot „dober dan", se ravna po njem malone vsaka hiša. Krajevna skupnost, ki načrtuje in organizira javna dola, s pridom izrablja pripravljenost ljudi.. Predsednik sveta KS Alojz Boltar pravi: „Ljudje se akcij za javna dela množično udeležujejo, ne odrekajo pa tudi denarnih in drugih prispevkov." Letošnji načrt komunalnih del je pester, še kar srečno roko imajo pri uresničevanju. Boltar omenja na prvem mestu šolski prizidek v Birčni vasi, kjer bodo prostori družbenih organizacij, posebna mladinska soba, šolska garderoba in ravnateljeva garaža. Prizidek jc sezidan in pod streho, v notranjosti ometan in z vgrajenim stavbnim pohištvom. Ljudje so vse to opravili brezplačno, akcije, ki so jo imeli sredi avgusta, se je udeležilo kar 54 domačinov. Prizidek bi radi izročili namenu za letošnji dan republike. Potrebno je povedati še to, da je prizidek izključno plod pridnosti in prispevkov (v denarju in materialu) tamkaj-šnji^ga prebivalstva. Računajo, da bo dokončan vreden kakih 400 tisočakov. Pomembna letošnja pridobitev je tudi nekaj kilometrov novih ali obnovljenih cest. Predsednik sveta KS Boltar pravi, da se mora krajevna skupnost za (c ceste zahvaliti predvsem dobrohotnosti vojakov pod vodstvom majorja Djukit;i m pf)ročnika Tkalca. Približno kilometer nove ceste Pogance-Ruperč vrh so vojaki sami zgradili, člani mladinske organizacijo Jl-A pa no poleg topa ponui}:ali šc pri po->odobitvi cesto Rakovnik -Rajnušče. Vrednost ilol na toli cestah cenijo na l,K i milijona dinarjev. „Del krajevne ceste Veliki Podijuben Gorenje Mraševo še 6\ka na razširitev. Računamo, da bi se teh del lahko* lotili to jesen in jih dokončali prihodnje leto. Cestna povezava je nujna, ki'r (iorenje Mraševo še dobre pou nima. Kdor hoče tja z avtoiii iz našega kraja, mora prevoziti v eni smeri več kot 20 km, predvidena nova cesta pa bi to ri/dal|0 skrajšala najmanj /a Alojz Boltar štirikrat. Do teh ljudi, ki živijo šc v dosti slabših razmerah kot Kozja na, čutimo posebno odgovornost." pravi Boltar. Nov ena j«.- v krajevni skupnosti Birčna va* vsako leto precej, vendar Mi|t> prebivalci, da bj napredovali ve hitreje kot do /daj Kajpak vedo da samo tako, čc bodo nujm.tnj tako marljivi koi vsa' ta let.) Več vasi je še brez pitne vode. Birčna vas je še brc/ .rialtne [mv»»/avo Novim mesjoii: vv ;«» in v marsikaj dnvva imaio /ap vmo, v programu >muh «' ! <•«' t^ta 1980, In držijo «■•.. uj i'i»» ne bi propadlo' 1. ZORAN nizacije in v pogovorih izvrtali, kakšne rezultate rojevajo stabilizacijski ukrepi. i. ZORAN MINI ANKETA: V zadnjih letih smo se že dodobra navadili na nenehno skakanje cen „v višino", zategadelj nas celo občasne pocenitve otroškega pudra ali zobne paste, s katero izpiramo grenak okus v ustih, niso - presenetile! Toliko bolj pa je ustregla potrošniški mrzlici nedavna pocenitev t.i. bele tehnike in pohištva; o tem smo se prepričah v novomeških trgovinah, kjer kupčija lepo cvete. Tako pravijo trgovci: Popusti vlečejo Pavle KOTNIK,'prodajalec v Mercatorjevi blagovnici s pohištvom; „Zvezni prometni davek se je zmanjšal za 6 odst. in za toliko so nižje tudi cene pohištva. Ce k temu dodamo še ugodnejše kreditne pogoje s 15-o(žt. pologom, je gotovo, da se nad prodajo ne moremo pritoževati. Od kuhinj do spalnic vse gre hitro v denar." Franc ROM C, poslovodja 1. poslovalnice Novotehne: „6 odst. zmanjšanje prometn^a davka se precej pozna pri prodaji hladilnikov, zmrzovalnih omar, skrinj in črno-belih televizorjev. Kljub temu da se ni zmanjšal prometni davek za prahie stroje, gredo tudi ti v promet zaradi naš(^a 10 odst. popusta." Mi'o MRVAR, trgovski pomočnik v Elektrotehni: „V mesecu avgustu je veljal 8-odst. popust za vse proizvode Gorenja. To se je zelo poznalo j)ri prodaji zmrzovalnih skrinj, štedilnikov in črno-belih televizorjev, nekoliko manj pa pri pralnih strojih." Peter LUZAR, poslovodja Mercatorjeve blagovnice: „Povečana prodaja bele tehnike v avgustu je bila posledica splošne 6-odst. pocenitve in naš^a 10-odst. popusta. /■Hladilnikov nam je celo primanjkovalo, nasploh pa smo dosegli največjo mesečno prodajo letos." Kovomc^kronilca TOLE DA, ONO NE - V tejle kroniki običajno opozarjamo na take ali drugačne pomanjkljivosti in napake, ki same bodejo v oči, zato smo šli tokrat prevCTit, koUko taka opozorila zaležcjo. Zapišemo lahko, da so odgovorni že sneli nevarno cestno ogledalo pri mostu in obrezali rože, ki so zakrivale kažipot v Bršlinu. Ni pa šc novega mostu, novega oddelki lekarne, še zmeraj strašijo ostanki ribogojnice pod mostom,,Kettejev vodnjak je prej odjudni koš kot okras (sicer pa ga lH)do kmalu pokrili), podhod na Cesti komandanta Staneta še nima razsvetljave, javno stranišče na kandijsKi postaji jc še zmeraj pone-snaženo, tisto na Pugljevi pa w zme- raj straši... itd. itd. Nič ne de, opozarjali bomo še naprej, saj bomo imeli kaj! I RŽNICA - Da ne bi kdo mislil, da prejšnji ponedeljek v Novem mestu ni bilo tržnt^a dne, moramo zapisati, da je bil, le v kroniko ga nismo mogli spraviti. Tudi zadnji ponedeljek so se na tržnici spet zbrali branjevke, gospodinje in •icramarji, cene nekaterih živil pa so bile naslednje: kilogram solate je stal 10 din. rdečega korenčka 4 din, čebule 7 do S din. rdeče pese 5 do 6 din, tlžola 10 din, česna pa 20 din. 7^ kilogram sliv je bilo treba odšteti 9 din, banan 10 din in pomaranč 16 din. Jajca so bila draga: po 1,80 din! SMRTI - Umrli so: Alojz Bukovec, upokojenec iz Irčc vasi 28 a, v 70. letu; Avgust Pavlin, upokojenec, Nad mlini 29, v 68. letu; Anica Jereb, upokojenka s Cankarjeve 17. - Ena gospa je rekla, da bo odslej svojemu mulcu šolske knjige kupila št^le za Miklavža, kajti zdaj je tuko, da knjigarne prodajajo ene, šola zahteva druge, en:i gospa pa knjige kupuj, pa zamenjuj itd., dokler ne dobiš pravih. Do Miklavža pa si bj>do knjigarne in šole že na jasnem, katere knjige so potrebne in katere ne! m TEDENSKiLE \s Četrtek, 4. septembra - Rozalija -Petek, 5. septembra - Lovrenc Sobota, 6. septembra - Ljuba Nedelja, 7. septembra - Regina Ponedeljek, 8. septembra - Marija -Torek, 9. septembra -.Peter Sreda, 10. septembra - Dan mornarice Četrtek, i 1. septembra - Erna LUNINE MENE 5. septembra ob 20.18 uri - mlaj nc Po- BRESTANICA: 6. in 7. 9. slovenski barvni film Strah. ČRNOMELJ: 3. 9. ameriški barvni film Kocka je padla. 5. 9. francoski film Ljubezen samo do polnoči. 7. 9. francoski film Vozni- ligi SLUŽBO DOBI GOSTILNA IN PRl.NOClSČE, Niko Badovinac, Metlika, išče vajenca ali vajcnko za natakarja 'nala-kurico) ali kuharja (kuliarico),. Hrana in stanovanje v hiši. ZA VARSTVO dvein otrok iščemo starcjV) žensko. Nudimo stanovanj«. N jMiscbnim vhodom, ostalo po doj!ovoru. Naslov v upravi lista ■ (2138/75). GOSnLNA SPRINGKR,. Trebnje, ' takoj zaposli dekle ali žensko srednjih let, ki ima veselje do dela v kuhmji Lahko je začetnica z nedokončano osnovno šolo. Mož-noM priučitve, stanovanje in hrana v llIM ISČI-MO ž.ensko v Žabji vasi ali okolici za varstvo dveh otrok v ^dopoldiinskcm času. Slcjkovec, V. CikaVa 17, Novo mesto. SPREJMI-M dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in sla-novanje preskrbljena. Stane Arh, dimnikarr Kamnik. SLUŽBO ISCE NAl AKARir \ z znanjem nemškega jezika išče zaposlitev kjerkoli. Naslov v upravi lista (2152/75). STANOVANJA ODDAM solx) samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (2146/75). ODDAM solx) fantu. Njslov v upravi lista (2155/75). Motorna vozila PRODAM R 4 katrco, starejši letnik. Vidnvir. Kronovo 7. Sniarje-ške Toplice. UGODNO PRODAM ciliotn CS, letnik 1972, v dobrem stanju l'ranci Racman, Brezina IM, Brežice. PRODAM fiat 750, letnik 1%5, cena 2.000,00 din. Justina Mjntelj, Stopiče n.h. PRODAM fiat 750 ali VW I 300, po ugodni ceni. Grabnjan, Dragoši 4, pri Gribljah - Bela krajina. PRODAM POCENI PRODAM skoraj nov avtomobilski tranzistor grundin« s kasetnim magnetofonom C 4000 -avtomatik. Martin Cerne, Lešnica 20, Otočec. ZARADI selitve ugodno prod:im malo rabljeno spalnico in nekaj kuhinjske opreme. Ogled možen vsak dan dotx>ldne. Jerman, Bučna vas 16, Novo mesto. PRODAM 4 m3 suhih desk (beli javor), debelina 40 mm, cena ugodna. Roman Hudoklin, gostilna, Gabcrie 130. PRODAM rabljeno, brezhibno peč za centralno kurjavo. Cena 1.500 din. Naslov v upravi lista (2161/75). PO ZELO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno sralnico. Novo mesto, Lamutova 1 8. UGODNO prodam rabljeno .spalnico, kavč z dvema predaloma, jedilni kot. Ogfcd vsak dan od 1 8. ure dalje. Ercegovčevič, Ragovska 10, ali po telefonu: 22-826. UGODNO prodam nov dvored ni Rletilni stroj, še pod garancijo, asiov v upravi lista (2130/75). PRODAM mlatilnico Zmaj in enofazni hidrofor. Jože Rupar. Kie-novik 11, Škm jan. ško dovoljenje. 10. 9. ameriški barvni film Odrešitev. KOSTANJEVICA: 6. 9. ameriški barvni film Zdaj ^ vidiš, zdaj ga vidi.š. 7. 9. angleški barvni film 1 sledmi dnevi Hitlerja. KkSKO: 6. in 7. 9. francoski film Dvorne spletke. 10. 9. ameriški film Valdez - maščevalec. MI-:TLIKA: Od 5. do 7. 9. ameri-•ški barvni film Shaft v Afriki. Od 5. do 7. 9. angleški barvni film Kri iz sarkofaga. Od 10. do 14, 9. amei"iški barvni film Detelj nagajivček. MIRNA: 6. in 7. 9. film Petorka v akciji. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 5. do 7. 9. ameriški barvni film Bivši prijatelj Kid. 8. 9. sovjetski film Žerjavi letijo. Od 9. do 11. 9. francoski barvni film Vlak. (Od 5. septembra dalje pričetek kinopred-stav ob 1 7. in I 9. uri). RIBNICA: 6. in 7. 9. ameriški barvni film Doc Hollidy. TREBNJE: 6. in 7.^ 9. italijan.ski barvni vojni film General in vojak. PRODAM otroško posteljico. Mar-kovič, Kristanova 2, Novo mesto. PRODA.M dobro ohranjen 3450-litr-ski ali 3700-litrski sod. Ogled možen vsak dan. Jože Kafolj, "("rste-nik 1 5, Mirna. PRODAM dobro ohranjeno spalnico z jogiji in visoko petdelno omaro. Naslov v upravi lista (2139/75). PRODAM nov liidrofor z dvosto-pcnsko črpalko za polovico tržne cene. Božena Lavrič, Stare žage 16, Dol. Toplice. UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Ogled v popoldanskem času. Pavla fojagič, Kettejev drevored 49, Novo mesto. PRODAM suha gabrova drva. Naslov v upravi hsta (2149/75). PRODAM pohištvo (kavč, 2 fotelja, mizico in .štiridelno omaro). Ragovska 16, stanovanje 25. KUPIM KUPIM gradbeno parcelo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na telefon 22-265. KUPIM rabljeno motorno žiigo 041. Niko Gorse, Drganja sela 29, Straža. KLIPIM traktor lerguson 35 42 KM. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: Vinko .Lesko-šek. Mrzla planina 26, Zahukovje. POSEST _________] PRODAM parcelo (pašnik, vinograd in .sadno drevje) v Grčevju v velikosti 75 arov, skupaj ali razdeljeno na manjše parcele. Primerno za vikend; voda na parceli, elektrika ob iKirceli. Mariki Gorenc, Sela pri Štravberku 3, Otočec. V ("|;NTRU Novega mesta proiLim pi)lovico hiše (220 m2), pritličje s kletjo in vrtom (180 m2). Informacije Josip Pilat, Petrinjska 28, Zagreb. ZAMl;NJA.M stanovanjsko hišo z zelo velikim vrtom lia lepem prostoru v Novem mestu, primerno z;i ohrt, za vrstno hi.šo s centralno kurjavo, prav tako v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2151/75). V SI'.ICAH pri Kr.škem prodam na lepi sončni legi 35 arov vjnogra-ila. Dostop možen z vsakim vozilom. Ivlektrika na parceli, vodovod v bližini - 50 m, možna gradnja vikendov ali obnova. Naslov v upravi lista (21 73/75). PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje. V hiši elektrika, vo^a in centralna kuija-va. 1'ranc Urbanč, Vihre .tO, l.eskovec pri Krškem. V Ni;POSREDNI bližini Sevnice prodam vinograd z gradbiščem -28 arov. Poleg vodovod, elektrika in cesta, ki vodi mimo vinograda. Možna gradnja družinske hiše ali vikenda, je zelo primerno za naše zdomce, informacije in ogled vsako nedeljo. Trupej, Planinska 24, Sevnica. NA BlZr.lJSKEM prodam 32 arov vinograda z zidano barako in cisterno. Dovoz možen z avtomobilom. Andrej Sepetavc, Stara vas 78. Bizeljsko. PRODAM vinograd z zemljiščem 7Ji novega, nedaleč od Koprivnice pri Brestanici. Cena po dogovoru. Janko Bračun, Koprivniea pri Brestanici. PRODAM POLOVICO I NONAD-STROPNE HIŠI!, kompletno pritličje s 3 večjimi soliami in pomožnimi prostori, klet pod hišo, del dvorišča in vrta ter del podstrešja. Hiša se nahaja v središču Novega mesta. Prešernov trg 7. Zaradi velikosti prostorov in lokacije ugodno za delovne organizji-cije (predstavništva, pis;iriu- m sklatlišča). Za vse inlormacijo se obrnite na naslov: Josip Pilat, Zagreb, Petrinjska 28/4. RAZNO POROČNI PRSTANI! Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 od.st. popusta! DUŠANU ZUPANCU, dipl. politologu in diplomiranemu pravniku, za diplomo iskrene čc.stitke. DOBREMU možu in očku ALOJZU ERJAVCU iz Brezove rebri 7 če--stitajo za 83. rojstni dan žena Justina. hčerka Justi z družino in sorodniki. li^OB/ESTILA I IVAN • PEČARIČ, plinsko-vodo-vodni mojster. Krško, Tomšičeva 2 (200 m desno nad šolo na Vidmu), obveščam cenjene stranke, da solidno in kvalitetno napeljujem centralno in vodovodno instalacijo, in se priporočam. KEMIČNA ČISTILNICA OBRČ, Novo mesto, naprošam cenjene stranke, naj takoj dvignejo očiščene obleke zaradi pomanjkanja prostora, ker bom v nasprotnem primeru zaračunaval 50 % ležari- JREKLICI- RUDI MAJERLE, Ul. 21. oktobra 13, Črnomelj, prepovedujem vsakomur delanje škode po mojem vinogradu in sadovnjaku v Dol. Radencih 8, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. MIHA SOMRAK, Kal 3, Novo mesto, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu in širjenje neresničnih govoric Lužarju, Luštku in Metelku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARIJA MEDLE, gospodinja; Sela pri Ratežu 10, Otočec, opozarjam vaščane iz Sel pri Ratežu, posebno Jožeta Vovka, naj prenehajo širiti lažne govorice o meni in naj me puste pri miru. t.^' Ob nenadni boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in strica JOŽETA SAŠKA z Rateža 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za tolažbo in pomoč v tako težkih trenutkih ter za podarjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki .ste pokojnika v tako velikem številu spremili k njegovem zadnjemu počitku. Po.sebno pa se ?.ahvaljujemo župniku in patru Petru za opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Marija, Fani in sin Stanko z družinami, sin Jože iz Argentine ter drugo sorodstvo. V SPOMIN - 22. avgusta je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila naša dobra in- skrbna mama, stara mama in sestra J02EFAŠTINE roj. Gregorič iz Stranske vasi 11 Imeli Jo bomo vedno v spominu. Žalujoči: sin Jože in drugo sorodstvo. V SPOMIN 17..avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil AVGUST LAHARNAR z Ledine v mislih je še vedno med nami. Spominjamo se ga vsi, ki smo ga imeli radi. predvsem neutolažljiva žena, otroci z družinami ter drugo sorod-.stvo. Hvala še enkrat vsem, ki stega spremili na zadnji" poti'. Laharnerje-vi. . V/ SPOMIN Dne 6. septembra 1975 lx) minilo žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prc"-"Z4;odaj, komaj v 34. letu siarosti. z;ipu-stil naš ljubljeni mož. očka, brat in stric ZAHVALA Ob prerani izgubi naše dobre, ljube žene in mamice VERONIKE ŽIBRETOVE z Vrha nad Mokronogom se iskreno zahvaljujemo v.sem, ki z nami sočustvujete, in vsem, ^ ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom ^ za nesebično pomoč, za podarjene vence in cvetje. Najlepše se ,■ zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru ter ^ . osebju splošne bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin. Viscm| še enkrat iskrena hvala. *1 ^ Žalujoči; mož Franci, sinova Franci in Janko, hčere ^ Veronika, Martina in Jožica z družino. PROSTA DELOVNA MESTA! Razpisna komisija pri delovni skupnosti ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO razpisuje: 1. delovno mestoDIREKTORJA (ni reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje; — visokošolska izobrazba (prednost imajo slavisti) in 2 prakse v kulturno-prosvetnih institucijah ali; ' — višješolska izobrazba in 4 leta prakse v kulturi^""! prosvetnih institucijah ali; — srednješolska izobrazba in 10 let prakse v kultiif'^"^ prosvetnih institucijah. K prijavi je treba navesti kratek življenjepis z opisom dos®" danjih delovnih mest ter priložiti dokazila o izpolnjeva'^1 pogojev razpisa. Rok za prijave je 10 dni po objavi razpisa, zasedba deiovne^^ mesta pa 1. 10. 1975. Stanovanja ni! 2. delovno mesto ADMINISTRATORJA-BLAGAJNIKA ^ Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje; — štiriletna administrativna šola brez prakse — dveletna administrativna šola in vsaj dve leti delov'^''' izkušenj. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa, zasedba delovncS^ mesta pa 1. 10. 1975. ZAHVALA Po dolgoletni in težki bolezni nas je v 82. letu starosti ziipustila ruiša dtag:i mama, stara mama in teta MARIJE PLANINŠEK z Dol. Kamene 7a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vašča-nom, kolektivom Novoteks. Jugotekstil. Imper Ljubljana za podarjeno cvetje m vence, za izrečeno sožalje ler za številno spremstvo na njeni z.;idnji poti. Posebna hvala župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala- Žalujoči; hčerki Slavka in Mari, sinova Bine in Tone z družinami in drugo sorodstvo. PROSTA DELOVNA MESTA! SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODB^^^I NICA 52100 NOVO MESTO, objavlja prosta delovna mesta ^ 1. v ekspozituri Črnomelj — 1 delovno mesto za pripravnika s srednjo izobrazbo, 2. v podružnici Novo mesto — 3 delovna mestaa za pripravnike s srednjo izobrazb® za delavce s srednjo Izobrazbo in prakso v fina stroki (1 leto prakse). POGOJ: - * Dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija. Osebni " hodek po samoupravnem sporazumu o opredelitvi in Služn notenju delovnih mest. Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom pošljite < družbenega knjigovodstva, podružnici 52100 Novo Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O * bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. ZAHVALA Ob lx)leči izgubi na.še drage mame, babice, prababice in sestre MARIJE GORENC iz Cešnjič pri Otočcu * se iskreno z;ihvaljujemo vsem prijateljem, znancem, vaščanom, vsem, ki so jo v.tako velikem številu spremili na z;idnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam na kikršenkoli način (K)magali v najtežjih trenutkih. Posebno se ziihvaljujemo župniku 7.;i opravljeni obred, govornici in potljeljeiiia I la in IMV z;i |X)llirjene vence. Vsem iskrena hvala. Žalujoči; sinova Ivan in Jože, hčere Marija, Ana. Pepca, Angela, Štefka, Cvetka in Tončkji z družinami, sestra Ana in 24 pravnukov. 28. 3. 1074) se z;i Holenjski I mela proizvodov. ,^jii II KOCi UACl'N pri podnižnici SDK v Novem 52100 601 I055H Naslov uredništva in uprave: iiKNlo, (ilavni lr^> 3 »)/,. |>oštni predal 33 - Telefon: (068) Neitiročenih rokopisov in lotijgrafij ne vračamo t^asopisn'j jit liliiii in prelom: CV.P Dolenjski list. Novo mesto Darvni (isk: IjiKiska pravica Ijiibljam DOLENJSKI ust IZDAJA: Časopisno z.aložniško podjetje DOLENJSKI ij. mesto USFANOVlTIilLJl LISTA: občinske konferenco SZDL ce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, SfV in Trebnje. . > URI:DNISKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni nik),-Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez P^zdj' jj^. Prime. Jože Splielial. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred žele* Oblikovalec priloge Peter Simič. , .J- iZDAJATVt JSKl SVI'T je družbeni organ upravljanja. Prednik: I rane Bukovinsky. IZHAJA vsak četrtek Posamezna .številka 5 din - Letna -^ nina 109 dimrjev. polletna naročnina 84,50 din, plačljiva Za inozemstvo 340 din ah 20 ameriških dolarjev oz. 49 ^ ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Devi/.ni .S2100 (>20 107 32(M)0 009 8 9 >^.^1 OCil.ASI: I em višine v enem stolpcu 60 din, I cm na •sirani 90 din. I cm im prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din-mali oglas do 10 beseil 22 din, vsjika nadaljnja beseda 2 din. |, druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik S. 7 I97.'>. Po mnenju sekretariata /ii informacije IS SRS (št. 421-1 ■ ' jo-)74) se z;i Dolenjski lisi ne plačuje temeljni davek o" ' MILAN PRAH iz Krškega Spomin nanj lx) ostal vedno živ in praznina v naših srcih ho večna. Žalujoči: žena Anica, hčerka Vesna in sip Milanček. RADIO LJUBLJANA , wak dan Poročila ob 5.00, »I2nn I*?®' 10-00. 11.00, I S' ^? °0. 14.00, 15.00, 17.00, 1 »19-00, 22.00, 23.00 in " do 8 do glasbeni spored od 4,30 giA^^TEK, 4.. SEPTEMBRA: sb matineja. 9.05 Radij- Klashp ^ ^ stopnjo. 9.30 Iz zaigram ^l'.lO.l 5 Uganite, pa vam r'TuS^° po želji. ll.OO Poročila - Dušan x7i"- y ^etijsTci nasveti - dr. Vati v Novi gozdni rezer- vam 13-30 Priporočajo "«Sa ihiva. 18 ? uP®": ineram^f 10.35 Produkcija kaset na i?4n RTVljublja- jazz atiiv. , ^nute z Ljubljanskim otroci' Tfl aa"V, 1^-50 Lahko noč, 'načih n Četrtkov večer do- terarni v!^"" ^ napevov. 21.00 Li- 23.05 ^1'40 Lepe melodije. Paleta r pevK in plesnih ritmov. SEPTEMBRA: 8.10 5ola2^i.."^^i"eja. 9.05 Radijska vanska „J® stoppnjo. 9.30 Jugoslo-TaUiSi^^^OfJna glasba. 10.15 Po 11-00 Poročila - ^jine 19 ^ in«, fikri/n. 'kmetijski nasveti -I lj.30 li^P'^^tnik: Jesenska paša. ! Ni^i »am... 14.30 ! ^jajo. K i" pozdrav- I Vek "Vrtiljak - 16 50 Člo- i-i g časa.^8T<:' C^ledalp naše-'! Minute » „15 Zvočni signali. 19.40 19 sn Toneta Kmet- ju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 6. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila,- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tadej Sluga: S semenskim krompirjem dobrih sort se oskrbimo že v jesenr. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo m besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00, Radijski radar. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.05 S pesinijo in plesom v novi teden. NEDEUA, 7. SEPTEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke: Vrata, ki škripljejo. 8.50 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naah krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. H.20 Na^i poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDEUEK, 8. SEPTEMBRA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico. rt).15 Nekaj ^56 cenjene kupce gradbenega materiala obvešča-da smo znižali prodajne cene našim betonskim zidakom. i - '^9 zalogi imamo vedno dovolj kvalitetnih betonskih Zidakov vseh dimenzij, ter se za nakup priporoča-nio. „sava" industrija gradbenega materiala krško za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Protner: Kako določimo pravi čas trgatve. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Poletni kulturni vodnik. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke jugoslovanskih studiev. 2j.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 9. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Pojo mali vokalni ansambli. 10.15 Prome-nadni koncert. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Mihaela Čeme: Prezimljenje so-latnic pod plastično folijo. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Weekend. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.20 Zvočne kaskade. 22.20 Skladatelji predstavljajo svoja dela. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 10. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Glasbena pravljica. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Franc čer-ne: Pomen in organizacija osemenjevanju svinj v zasebnih rejah. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 18.25 Predstavljamo vam ... 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Deset minut za EP. 20.00 Koncert iz našega studia .,. . 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo Stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Zdravko Turk: Strojno delo v gozdarstvu. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napev.ov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Leppc melodije. 22.20 Iz jugoslovanske flasbene literature za pihala. 23.05 .iterarni nokturno. 23.15 Paleta popevK in plesnih ritmov. TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 4. septembra: 13.40 Sredozemske igre - odbojka, barvni posnetek samo, če bo igrala dneh okrog swta, barvna nadaljevanka (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Sonce vzhaja enkrat na dan, celov. film (Lj) - 21.35 (Jore-nje novosti, propagandna oddaja (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj) -21.55 Sredozemske igre — boks, barvni prenos in posnetek (Lj) PETEK, 5. SEPTEMBRA: 15.40 Sredozemske igre - vaterpolo za 3. in 4. mesto, barvni posnetek, če bo igrala Jugoslavija (Lj) - 16.30 Sredozemske igre - filmski pregled, barvni posnetek (U) - 16.50 Obzornik (Lj) - 17.(30 Sredozemske igre - plavanje, barvni prenos finalnih tekmovanj (EVR) - 18.05 Pisani svet: Vis, 1. del barvne oddaje (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Ansambla Bisernica in Gorenjci, barvna oddaja (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 (Celovečerni fihn: Zaljubljena v oder ■(Lj) - 21.35 Propagandna reportaža (Lj) - 21.40 625 (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Sredozemske igre - vatCTpolo, barvni posnetek finalne tekme, če bo igrala Jugoslavija ter boks finale (Lj) SOBOTA, 6. SEPTEMBRA: ... Sredozemske igre — odbojka,' barvni posnetek finalne tekme, če bo igrala Jugoslavija (Lj) - . .. Sredozemske igre - fdmski pregled, barvni posnetek (Lj) - 14.00 Sredozemske igre ^ skoki v vodo, barvni prenos finalnih tekmovanj (EVR) - 15.00 Sredozemske igre - nogomet za 3. in 4. mesto, barvni prenos, če bo igrala Jugoslavija (EVR) — ... Obzornik (Lj." - 17.00 Sredozemske igre -nogometni finale, barvni prenos, če bo igrala Jugoslavija (EVR) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 T V dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Velika sprememba - barvna serija (Lj) -20.35 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 20.45 TV magazin, oddaja TV Zagreb (Lj) - 21.45 Barvna propagandna oddaja - 21.50 Ko jak, serijski film (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 7. SEPTEMBRA: 9.25 Poročila (Lj) - 9.30 R. M. du Gard: Thibaultovi, barvna nadaljevanka (Lj) - 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta. Biseri morja (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) -11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bgd) - 12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne; Pisani svet; Vis, 1. del - Sredozemske igre - barvni posnetek sklepne slovesnosti - Monza: Avtomobilske dirke, prenos (Lj) - 17.45 Celove- černi film; Nicholsove dogodivščine, barvni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) -19.30 T V dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 G. •Mihić; Ženske iz djavoljih merdevin (Lj) - 20.45 S kamero po svetu: Spomenik čevljem, barvna oddaja (Lj) - 21.15 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 21.25 Leta minevajo, čas teče, barvna oddaja TV Bgd (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) - 22.10 Sportiii pregled (Bgd) PONEDEUEK, 8. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli; Slovnica, Položaj Evrope, Kakšna je Jugoslavija, Angleščina, Razredna skupnost (Zg) -10.00 T V v šoli; Serpe na Himalaji, Risanka, Pravljica (do 11.05 (Bed) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) — 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 1730 V. Pečjak; Slovo, serija Drejček in trije J^sovčki (Lj) - 17.45 Risanka (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) — 18.05 Glasbena od^ja; Trpanjski glasbeni večeri, barvna odd. (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Danes v igri - jutri zares, serija Pred izbiroo poklica (Lj) - 19.00 Odločamo (Lj) -19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (y) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaa (Lj) - 20.05 A. Mercero: Ptice, B. Sass; Zadnji list, barvni TV drami (Lj) - 21.10 Kulturne diagonale (Lj) - 21.40 Mozaik kratkega filpia: Renaissance Chambard - barvni film (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) TOREK, 9. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Pravljica H. Ch. Anderse-na, Za Elizo, Člani skupnosti, Nem ščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Ustno in pismeno izražanje (Zg) - 10.00 TV v šoli: Prirodoslov-je, Risanka, Zapojte z nami! (Bgd) - 11.05 TV v soli: Domači kostanj (do 11.35) (Sa) - 14.10 TV v hI.: ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli: ponovitev (do 16.30) (Sa) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.35) (Bgd) - 17.30 Velike so majhne lepote, barvna serija Preproste besede (Lj) - 17.45 Risanka (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Biseri morja, barvna serija (Lj) -18.35 Ikebana: Kombinacija dveh slogov, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Ne prezrite: Ptujski kulturni teden (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Tretji svetovni mir: Bomba ali življenje, dok. serija (Lj) - 21.05 Barvna propagandna oddaia (Lj) - 21.10 Ch. Bronte: Jane Eyre, barvna nadaljevanka (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) SREDA, 10. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Nasadi sadja, Kakšna je Jugoslavija, Solisti v operi, Obdelava lesa, TV vrtec, Slovnica (Zg) -10.00 TV v šoli: Predšolski pouk, risanka (do 10.35) (Bgd) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.25 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta, barvna nadaljevanka (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mladi za mlade, oddaja TV Beograd - 18.35 Mozaik (Lj) -18.40 Kaj pove črna skrinjica, barvna reportaža (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Celovečerni film: Hirošima, ljubezen moja (Lj) - 21.35 Gorenje novosti, propagandna oddaja (Lj) - 21.40 TV 21.40 TV dnevnik (Lj) — 21.55 Nogomet Poljska : Nizozemska, posnetek (Lj) POTRO^NIŠKO POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA do 50.000 din Pblog15% NA ZALOGI ŠE GARDEROBNE OMARE PROGRAMA BARBARA Salon pohištva NOVI DOM Ljubljana,Novi trg 6 (pri šuStarskem mostu) tombola: Turistično daištvo Krško ^ prireja 7. septembra ob 14.30 uri VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO na stadionu „Matije Gubca" v Krškem. Poleg desetih tombol, katerih glavni dobitek je avto vvartburg karavan, je še preko 300 zelo bogatih dobitkov. Pridite 7. septembra v Krško - sreča in avto vas čakata. w labod labod labod labod ^•S.FIN2GAR PRffiomiu Vrh "frobo!°Pnic zavpil nadnje vojak: %ici dfn'Matic!" . 'Jerneji a^3' *n se^e' P° Ponujen'ro^-aJani • Sa ne poznaš, France? " seje zve- j ,,l^no • nerHej jn ' 86111 zal? " se je norčeval Matjažev e?^rej! Ti!? ,SrneJak 'Ali ste prišli k Blažu? Kar st čni/ Vrata' št. 37! Jaz moram k Figov-. b^icah k na^a- Zbogom!" Jernej je stekel po te^en<5r> * razposajen fant in jim izginil, „ 50 2avUi na hodnik. liei a Št 0 snai Je bila skoro prazna. Pri vratih je jj- V ^ ^ na slamnici in bil pokrit s kapo čez st a n- U na *evo sta dva> ki sta imela zvezde, je b i^oste^ in kadila. Od te postelje ob Hi to ,vse nastlano s posvaljkano slamo. Ob 1 "^aj P^^i 'n koc*> nad njimi puške. Mat" . ni''omen^a ^ranca- w ^ncu^61^ P° dolgi sobi, dokler ni zagledal 1 ganil p 0rane še nekoga. Ležal je vznak in se "Je,1' s°?asi so šli skozi sobo proti njemu. cMtei"e.-'e °glasil šepetaje Matic. in št i6 zavPil Ferjan, izpulil roko iz Matijo je ftf1 ^ očetu-lan na , ^ odprl oči, je ob njem že sedel slami. ik' fc a^^^^jtembra 1975 „Lej ga," se je razveselil oče in sedel. Tedaj je stekla še Micka in se mu oklenila krog vratu. Za njo je šla Franca in mu segla v roko. Matic je pa ostal sredi sobe in si ni upal - tujec, tako se mu je zdelo — d.o njega. „Obiskat smo te prišli,', je poskušal okorno Matic. Blaž ga ni slišal. Matic je spoznal, da ti štirje tam na slami — tudi Franca je sedla k Blažu - govore jezik, ki ga on ne razume. Smejale so se jim oči in lica, govorili so pretrgane stavke, ne, še stavkov ne, samo besede in se gledali in iskali rok, ki so se dobrikale in stiskale. Franca je začela jemati iz cekarja gnjat, pogačo, steklenico sadjevca, debele hruške in slive ter vse polagala pred moža na slamo. Blažje prijel vsak kos posebej in dajal z roko hvalo za vse. France je stal od daleč in gledal. Občutil je živo, daje popolnoma odveč, in spregovoril: ,,Le pogovorite se. Pri Figovcu počakam." ,,Ne hodi," je vstal Blaž in otepal bilke slame z obleke. „Saj gremo vsi." Blaž je pospravil jedila, opasal bajonet, otroka sta se prijela očetu za rol« in so šli. Na stopnicali je za očetovim hrbtom potegnil Ferjan Micko za krilo in jo prosil, da sta menjala prostor. Ferjan je hotel biti na levi, ker mu je bU očetov bajonet tako silno všeč. Ko so prišli k Figovcu, je bllikrčma natlačena. Soparen duR, dišeč po razliti pijači, je nasičal sobo. Tobakov dim je zavijal vse goste v meglo. . Matig je vdrl prvi v gnečo in is':al prostora. In spet se je oglasil iz kota Jernej in jih vabil: „Sem, k nam! Za pol kompanije nas je iz naše fare! Poglejte!" In Maticu so molili roke: Matija, Manin, Mlinarjev, Jaka, Lukov in še drugj. Pri Matiju je sedela Francka in sram jo je bilo. Odmikala se je od njega in pripovedovala samo zaradi zadrege Jernejevi ženi nekaj na uho. Gostje so se stisnili in naredili prostor. Matic je zadnji sedel na vogel mize in klical za natakarico po pijači. „Jančarica," je začel najbolj zgovorni Jernej, „lahko si prevzetna na moža. Za majorja je pri kompaniji!" Jančar se je trudno nasmehnil, se odkril, da je pokazal sive lase, in rekel: „Zato, kajne, ker je meni že ves osel v/, glave, ti ga pa imaš še v njej!" Jančar se je spet pokril, Mlinarjev je strgal Jameju korenček in omizje se je smejalo. Natakarica je postavila ropotaje štiri vrpke na mizo. „Na dobro zdravje!" je segel Mlinarjev po Maticevem polnem vrčku in ga izpraznil v dušku. „Pa boglonaj zanj," se je muzal in brisal po ko-cinastih brkih. „Alo, natakarica! Za vsakega pri mizi dva vrčka, plačam jaz. - Kaj misliš, da nimamo? " Matic se je potrkal po listnici, skriti v telovniku. „Tako se spodobi," je bil Jernej s praznim vrčem ob mizo. ,,Vidiš, Jančarica, ali nismo vojaki veseli fantje? " „Fantje? Seveda!".ga je sunila s komolcem njegova molčeča žena. „Kajne, skoro sami oženjeni dedci," ji je pomagala Franca. ,,Kaj dedci! Ali ne veste, kogar cesar preoble-če, da ni več dedec, ampak fant? Zato bi jaz, če bi smel kaj ukazovati, dal postavo, da vojaka ne sme priti obiskat nobena žena." „Hvala Bogu, da nimaš te pravice," je rekla Franca. „Ne, škoda, da je nimam. Žene nas samo pohujšujete. Boš videla jutri. Vsakemu ^e bo na obrazu poznalo, da ga je obiskala žena, tako mu bo dolgčas. Še meni, ko je nič ne maram." Jernej je del žen: roko krog pasa in jo pritisnil k sebi. ,,0, saj te poznani." je rtkla ona in se mu branila. Franca je pogledala na otroka, ki sta z odprtimi usti in očmi lovila besede. Celo vsak na svojo žemljo, ki sta jo na pol pojedeno držala v rokah, sta pozabila. Od sosednje mize seje čula kvanta. Franca je hitela otrokoma nekaj pripovedovati, da je preglušila grdo besedo. Prav nanju se je nagnila in ju stisnila k sebi. Potem se je takoj obrnila k Blažu, ki je molčal, in mu šepetala tako, da omizje ni razumelo. Mož je prikimal, se obrnil k Maticu, ta je prikimal Blažu in Franci, potegnil še enkrat iz vrča in odšel od mize. V veži je plačal, šel k hlapcu in dal zapreči. „No, če greste, pojdimo," je rekel, ko se je vrnil, in izpil ostanek iz vrčka. „Kar sem rekel, je plačano! Zbogom, fantje!" „Zakaj tako naglo! Posedite! Zbogom!" je vršalo omizje. „Gora ni nora, je le tisti nor, ki hodi v temi gor," je še rekel Matic pri vratih in odšel na dvorišče. „Hribovec," ga je uščenil Mlinarjev, pa Matic ni več slišal. Takoj za njim je prišla Franca z otrokom^ in za njo Blaž. „Hvala Bogu, da smo zunaj," se je oddahnil Jančar. „Zavoljo otrok," je omenila Franca. vMama in Mfcka in Jančar so sedli zad. Matic in Ferjan spred in koleselj je zdrčal proti Šent Vidu. „Ali si videla," je vprašal Jančar ženo, „kako nič ne spadam mednje? Bog ve, zakaj so me vtaknili v kompanijo."' „Drugi so za stražo, ki so tvojih let, ali ne? " „Skoro vsi." „Ko bi se prosil stran? " „Nič ne pomaga. Pustimo; naj bo, kakor je božja volja." Nato sta začela govoriti o mlačvi, o živini, o polju, o vsem. Za vsako malenkost je vprašal Jančar, da-je ženi hodilo na misel: Zadnjič seje doma tako poslavljal, danes se od daleč. Pomeni. In vso pot si je otirala solze. V Sent Vidu je zavozil Matic k Cirmanu. Poiskali so si miren kotiček. ,,To je zame, ne tisti šunder," je rekel Blaž Maticu. „Ko smo lepo sami." DOLENJSKI LIST 23 čas krepi prijateljstvo Juncz Slovenc soJi^ v krog tisiili prijateljev, sodelavcev lil tovarišev, ki so J' Artičali vedno dobrodošli. Njihov rojak iz Pohance živi že vrsto let v Ljubljani. Niti oddaljenost niti čas nista zrahljala vezi z donuićini, z ljudmi, na katere ga priklepa prijateljstvo iz mladostnih, medvojnih in povojnih let. Območje Orlice in Kozjanskega mu je blizu še iz partizanskih časov. Sefh tembra 1942 so ga poslali tja kot borca II. grupe odredov. Tedaj je spoznal številne aktiviste. Dorftačini iz teh krajev so bili tudi borci čete, v kateri je bil komisar. Z obojimi, z akti)'isti in borci, je navezal tesno prijateljstvo. Leta 1942 je bil tovariš Slovenc hudo ranjen. Nikoli ne bo fHJzabil tistih, ki so tedaj tako vneto skrbeli zan/ Zatočišče so mu gostoljubno nudile družine Konič, Rožanc, Godlcr in Ceklun. Zlasti požrtioviihia sta bila člana okrožnega odbora 01 za Kozjansko Jože I*reskur Ilija in Svc \rar Coporada, znan pod partiianskim imenom Miha. ZciuJi ^sch teh vezi se Slove i-c zelo tad vrača v brežiško ot čino, ne le kot obiskovalec in Oi:azova-lec, ampak kol sou'^tiarjalcc načrtov za napredek kraja, ki mu toliko pomeni. ' Janez Slovenc je aktiven član okrožnega odbora medvojnih aktivistov in borcev za Kozjansko. Njegova velika želja je, da bi se ti kraji hitreje razvijali, da bi ljudje laže in lepše živeli. Veseli se vsakega napredka, predvsem pa vneme in prizadevnosti občanov pri uresničevanju programa artiške krajevne skupnosti. Vedno znova ga osrečuje dobro razumevanje med generacijo borcev in aktivistov ter mlajšimi rodovi in vzorno sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju. Vsako proslavo, vsako tovariško srečanje prepletajo tudi delovni uspehi. Na njegovo pobudo so se Artičani spoprijateljili s Slovenskim oktetom, ki so ga lani tako navdušeno pozdravili na prireditvi ,^rtiče 74". Janez Slovenc in Tone Kozlevčar sta namreč dala zamisel za postavitev spomenika puntarjem, izgnancem in borcem NOV, ki so ga odkrili za praznik vstaje slovenskega naroda 1974 v Arti-čah. Kolektiv kombinata Žito, kjer je Janez Slovenc zaposlen, je za ta spomenik (trispeval precejšen delež. Tudi oktet je pomagal pri njegovi postavitvi. V zgledu, ki ga daje arti-ska krajevna skupnost, vidi naš portretiranec najboljšo pot k razvijanju samoupravnih odnosov, za kakršne smo se odločili s sprejetjem nove ustave. Ko je r nedeljo, 31. avgusta, sprejemal bronasto plaketo in priznanje za zasluge pri napredku krajevne skupnosti Artiče, je obljubil, da bo še naprej rade volje sodeloval in pomagal pri uresničevanju njenih načrtov v prihodnosti. JOŽICA TEPPEV t Fantiča sta se utapljala 27. avgusta okrog 16. ure sta se ob Rinži v Gaju v Itečevju za kegljiščem igrala 7-letni Borut Zatler in 6-letni Igor Rubin. V polivinilno vrečo sta naložila kamenje, jo privezala na vrvco in metala v vodo. Poleg je bilo še nekaj otrok, ki so ju opazovali. Pri enem izmed metov pa je Borut izgubil ravnotežje. Igor ga je prijel za majico, da bi ga zadržal, vendar mu ni uspelo: oba sta padla v Rinžo, kije na tem mestu kar precej globoka. Otroka sta čofotala po vodi in klicala na pomoč. Devetletni Igor Šepec in sedemletni Zoran Vla-šič, ki sta bila poleg, sta na mostu zagledala neke večje fante in stekla k njima po pomoč. Fantje Jože Baftolme, Dušan, Jambrovič in Branko Kverh, vsi stari okoli 17 let, so odlomili vejo na bližnji jelši in jo pomolili otrokoma v vodi. Veje se je najprej oprijel Igor, ki so ga takoj potegnili na breg. Borut je med tem že nekajkraj ginil pod vodo, in ko se je z moiF mi močmi oprijel veje, se je * zlomila. Tedaj pa se je nekomu le ^ srečilo zgrabiti ga za srajco in ga F: tegniti na breg. . Prisebnosti otrok, ki so takoj F klicali pomoč, in že omenjenim tom velja pohvala in priznanje.'' , so iz Rinže rešili dvoje mladih FRANCE Igor Sepec, Vlašič Zoran in Igor Rubin kažejo ob Kinži, kam je Borut Zatier metal vrečko, napolnjeno s kamenjem. (Foto: F Brus) Je bil goli moškr tujec? V Malem Podlogu pri Kostanjevici se je zgodil uboj, ne vedo pa še, kdo je mrtvec in kdo ga je spravil s sveta — Iščejo podatke! illCl •Vr 27. avgusta dopoldne so miličniki, iz Krškega našli blizu ceste Drnovo—Kostanjevica golo moško truplo. Smrt neznanca je še zavita v skrivnost, kriminalisti pa domnevajo, da gre za obračun med tujci. odgovora. Poškodbe, ki so jih našli na umrlem, pa so take, da strokovnjaki sklepajo, da je šlo za pretepanje do smrti. Na sliki je leseni oltar s Egidija oziroma Tilna v v Ribjeku, na katerem je 1681. Slučajni turisti, ki. jo v ta del Kolpske zelo presenečeni nad ješke cerkvice. (Foto: J- ^ Truplo neznanca je bilo za silo pokrito s populjeno travo. Kot je pokazala obdukcija, je bil umorjeni star kakih 27 let in vse kaže, da ni naše narodnosti. UJV in miličniki iščejo kakršnekoli podatke pri občanih okoliških vasi, da bi laže identificirali mrtv^a. Ker so nekateri zapozneli gostje na veselici, ki je bila ta dan v Podlo- fu, okrog treh zjutraj opazili avto, iz ater^ so izstopih trije moški in videli njihov pretep, dojnnevajo, da gre za obračun. Ljudje so videli tu-_ di, da so se trije neznarKi hudo Ni denarja za svetnike Obnova kulturnih spomenikov naj ne bo odvisna spevkov občanov, ampak njihove pomembnosti I odn NESREČA PRI SPRAVILU HMELJA v ponedeljek, 1. septembra okrog 19. ure zvečer, se je v Šentjanžu hudo ponesrečil domačin Stanko Zore, ko jc skupina delavcev spravljala hmelj. V trojki, ki jc nala^la hmelj na traktorsko prikolico, jc bil tudi Stanko Zore. Ko je bilo naloženo, je traktorist odpeljal proti sušilnici, de-'bvci pa so sedeli na prikolici. Na strmini pri obračanju pa seje prikolica prevrnila in Zorcta pokopala pod seboj. Druga dva sta imela več sreče in sta pravočasno odskočila. Hudo ponesrečenega Zoreta so takoj odpeljali v bolnišnico. BOMBA PO 30 LETIH Nemalo je bil presenečen upokojenec Jakob Pretnar iz Kettejevega drevoreda v Novem mestu, ko jc 1. septembra dopoldne čistil pobočje (na Marofu) ob hiši, pa jc našel še celo italijansko bombo. O tem jc obvestil miličnike, ki so poskrbeli, da so strokovnjaki z oddelka za narodno obrambo bombo odstranili. Po 30 letih je še eksplodirala. Najdba bi se lahko tragično končala, če bi na bombo naletel nc-^cdnež ali otrok. ^ O Stari cerkvici v Ribjeku v kočevski občini smo že nekajkrat pisali. Za obnavljanje in vzdrževanje tega kulturnega spomenika se je razen Zavoda za spomeniško varstvo začel zavzemati še ,,Klub Osilniške doline", ki deluje v Ljubljani. ^ Ta klub je začel zbirati prostovoljne prispevke za urejanje cerkvice, vendar domačini nimajo denarja, ali pa imajo za ta kulturni spomenik slab posluh. Skratka: v Ribjeku so zbrali le okoli 2.000 din prostovoljnih prispevkov, v bližnji Osilnici pa menda tudi približno toliko. To pa je precej premalo, da bi cerkvico, ki je stara okoli 300 let - če ne celo precej več - temeljito obnovili. Obnove je potrebna še skodlasta ^ nadstreška, leseni strop, prižnica, pa tudi seni oltaiji, ki naj bi sodeč iz leta nicah 1698. J. PB" Zasebna sedefr^ Knavs si je uredil bližni': preko Kolpe^^ V zgornji Kolpski dolini ko zanimivosti, kakršnih ai. fu Dolenjskem skoraj ni. V zao J ( setih, petnajstih letih so to« f p preko Kolpe tudi več vise gostov, in sicer kar po zamisli ^ iz Mirtovičev. Prej so lju"J® ^ Kolpo in Čabranko, ali mč na drugi breg preko podrtin y£)» dokler jih ni odnesla nai*!» ■ yi Pred kratkim pa si je P ^ Ribjek omislil Knavs iz $ zaselka Zakrajec kar z^se JL(jil: co-sedežnico. Žičnico je W j^l ko, da je na obeh bregovl ^ zabil v zemljo tramc-nosu "jji> pa napel preko Kolpe dve de ^ in nato se dve tanjši. Na žici visi na koleščkih sedež. p t Žičnica je zelo urna- . „obratuje" jc sedež priklenj jetno so izkušnje pokazale« ^ ti> lje tako, sicer bi se prepelje !■ nepoklicani ali pa bi se z jC nc bavo prevažali otroci, dok'erj uničili. V levo obrnjen pes v pratikah je 23. avgusta naznanil konec pasjih dni, vreme pa, kot da bi hotelo ubogati pratike: deževni dnevi pospešujejo konec turistične sezone. Tudi kamp na Otočcu (na fotografiji) je vse bolj prazen. Sezone turističnih dopustov je konec ., . (Foto: Splichal) Rimski grobovi pod okni novomeškega župana Letošnje izkopavanje na Beletovem vrtu znova potrjuje, da sodi Novo mesto med naša najbolj pomembna arheološka najdbišča — Imena^im-ske naselbine ne bomo nikoli zvedeli — Rimljani so svoje mrliče dosledno sežigali — Usoda najdb pri okrajnem glavarstvu Skoraj ne mine leto, da ne bi v Novem mestu opravili večjega ali manjšega arheološkega izkopavanja, ki prinašajo iz leta v leto nove izkopanine in nova zgodovinska spoznanja o življenju prebivalcev ob Krki v minulih tisočletjih. Arheološka zbirka Dolenjskega muzeja pa postaja z novimi najdbami vse večja, bogatejša in pomembneje. Ze od sredine junija letošnjega leta Dolenjski muzej v Novem mestu skupaj z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo nadaljuje načrtno raziskovanje rimskega in poznokeltskega grobišča ob Ljubljanski cesti v Novem mestu. Gre M sistematično odkrivanje dokaj "obsežnega grobišča iz rimskega časa, raziskovanja, ki se je začelo že leta 1973 in je doslej razkrilo že 160 grobov. Nekropola iz rimskega časa, ki jo že drugo leto zapored načrtno raziskujemo, je bila urejena na južnem vznožju Marofa, obsegala pa je nekoč del Ljubljanske ceste, Bele-tov vrt in območje, kjer stoji danes poslopje občinske skupščine. Stavba novomeške občinske skupščine je dejansko zgrajena prav na nekdanjem rimskem grobišču! Se za časa avstro-ogrske monarhije so poslopje namenili za urade tedanjega okrajnega glavarstva (v stari Jugoslaviji je bilo v njem srezko naccl-stvo, po osvoboditvi pa sprva okraj- ni ljudski odbor), graditi so ga pričeli leta 1902. Pri kopanju gradbene jame za temelje stavbe, so naleteli na stare grobove. Žal takrat grobov niso izkopali pod strokovnim nadzorstvom, zato so delavci iz malomarnosti veliko najdb uničili in porazgubili, predvsem pa niso pazili na število in sestav posameznih grobnih * celot. Zaradi tega danes žal ne moremo več dognati, koliko grobov so takrat odkrili. Očividec najdb, dunajski arheolog Jožef Szombathy, je oktobra 1902 obiskal Novo mesto, si ogledal najdbe in zapisal v svojem-dnevniku; „Pri gradnji poslopji okrajnega glavarstva (ob cesti, ki polje h kolodvoru, nasproti pokopališča), jc bil odkrit en del keltsko-rimskc nekropole z žganimi grobovi, ki so bili pri gradbenih delih le delno raziskani .. . Večino najdb so delavci-kaznjenci oddali, medtem ko so jih civilni delavci uničili. Podatke Ma mi dala oba paznika in gradbeni adjunkt. Poslopje je zgrajeno že do prvega nadstropja. Izgleda, da se grobovi nadaljujejo v smeri proti vzhodu. Najdbe so shranjene v pisarni gradbišča, kjer mi jih je pokizal inženir. Najdbe niso razdeljene po grolKivih, niti niso primerno shranjene. Več kot je shranjenega, se je menda izgubilo. Inženir najdbi sedaj poskrbel, da bodo najdbe s podrol> nim seznamom odposlane deželni vladi, in odgovarjal za njihovo stanje. IVi zidanju škarpe okrog poslopja se bo najbrž še kaj na šlo.-Sistematična izkopavanja niso predvidena." Taka je bila usoda najdb pii okrajnem glavarstvu. Izkopanine so kasneje izročili deželnemu muzeju v Ljubljani, ki jih hrani še seilaj. Na podlagi zazidalnega načrta in spomeniškovarstvenepa režima, ki velja za arheološke spomenike v Novem mestu, smo leta 1973 pričeli načrtno raziskovati Beletov vrt, ki s svojim zahodnim roboni neposredno meji na vrt občinske skupščine. Izkopavanje smo naiUiljevali krajši ča^ poloti 1974, letošnje iLiljše i/.kop-vanje, ki jo dalo že md 50 grobo\. pa je še v teku in se bliža konou. Rezultati raziskovanja so presL-gli vsa naša pričakovanj. Dosk-j smi> izkopali skupaj že 160 grobov iz rimskega in tudi predrimskega časa. največ jih je iz 1. in 2. stoletja n. .št., manjši del pa iz 1. stoletja pred našim Petjem. Iz oblik posameznih' grobov ih iz grobnega inventarja smo marsikaj izvedeli. Predvsem to, da so pod Rimljani v Novem mestu svoje mrtve dosledno sežigali, izkopavanje pa je osvetlilo tudi temna desetletja pred prihodom Rimljanov v naše kraje. Različno število {iridat-kov v posameznih grobovih in njihova neenaka kvahteta nam govore tudi o socialni diferenciaciji tedanjega časa. Izvirne oblike glinastih posod kažejo na močne korenine domače kulturne tvornosti, ki so jo ustvarili domorodni lliro-Kelti. Razmeroma bogate najdbe v grobovih kažejo, da so bili antični prebivalci Novega mesta dokaj preimž-ni, toda konservativni keltski domorodci. Kraj jo bil najbrž pomembno imsTMfitirsko tr/iščc domačinov iz plemena Lato bikov in privlačna tranzitna postaja potujočih trgovcev. Imena rimske naselbine v No-' vem mestu ne boinp nikdar izvedeli. O tem molčijo tako antični pisci, kakor tudi številne izkopanine., Vemo le, da je v Novem mestu bila rimska naselbina od začetka rimske okupacije, ki se je začela leta 33 pred n. št., pa do konca 4. stoletja. Z oken občinske skupščine se odpira zanimiv pogled na odkrite grobove davnih „Novomeščanov", katerih pepel so skupaj z obrednimi darili hrane in pijače pred skoraj dva tisoč leti polagali k večnemu počitku. Po dveh tisočletjih bo na nekdanjem mestu mrtvih zrasla poslovna stavba sredi živo utripajočega mesta. Poslovni vrvež in sklepanje kupčij se bosta poslej odvijala" nad Krobisčom davnih staroselcev. Mamon bo triumfiral nad smrtjo. TONI', KNl / Kna^sova žičnica-sede^ J Ribjeku ob^Kolpi je naprava na tem delu ^^o\ Gradnja je bila gotovo ^ poma, vendar si je jv«' približal svoj Zakraje (Foto: J. Prime) Odkriti rimski grobovi na Beletovem vrtu v Novem mestu. (Foto: S. Habic) P te^' VINSKA TRGA GOSTILNA Romana Hudokli'^^ Gabrju vabi na VINSKO TRGAT^^j nedeljo, 7. septeir^" ij Za ples bodo 1 VESELI DOLEI"' tepli, potem sta iva naložila tretjega v avto in so se odpeljali. Da jc šlo res za pre_tep, so ugotovili tudi miličniki, ker so našli na opisanem kraju krvave sledove. Na truplo pa so naleteli tako rekoč slučajno, ker je neko dekle tam okrog iskalo kolo. Nepojasnjeno je tudi, zakaj so ubijalci mrtvega siekii in kam so odvrgli njegovo obleko. Če bi našli vsaj oblačila, bi bila to dobra sled, ki bi lahko veliko> pomagala pri odkritju storilcev. Ob smrti neznanca se ponuja kup vprašanj, na katere še ni