Poštnina pl^Cana v gotovlni Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za inozemstvo 20 Din RaČun pr! poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Dim Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi gldde prostora in dneva objave oglasov te uvažujejo le po možnostL Štev. 2. Celje, petek 5. januarja 1934. Leto XVI. 6. L 1929 — 6. L 1934 V soboto 6. t. m. poteče pet let, od- kar je Nj. Vel. kralj Aleksander s svojim zgodovinsk»im> Tnanifestom konCal časo notranjih razprtij in pre- pirov v državi ter z odločno roko za- črtal edino pravilno pot jugosloven- skega državnega in narodnega živ- ljenja, ki mora biti zgrajeno na mo- gočnem temolju državnega in narod- nega edinstva. Naš vcliki vladai1 je s svojo odločitvijo otvoril novo, bolj- šo dobo notranje in zu nan je konsoli- dacije in kiepitve. Sadovi te enotne, smotrene in sreene politike se obču- tijo blagodejno v vseh panogah na- šega javnega življenja. Moč in ugled naše države rasteta stalno. Jugoslo- Vftiislci na.rrvl «iona v hmtski slogi in ljubezni s trdnim korakom v lep- šo bodočnost. To je zgodovinska za- sluga našega modrega vladarja in najvišjega voditelja. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Naj živi jugoslovensko državno in narodno edinstvo! Laskava inozemska sodba o Jugoslaviji Pariški »Temps« objavlja dopis \z Beograda, v katerem pozdravlja energične ukrepe, ki jih je jugoslo- venska vlada izdala /,a ozdravljenje nai'odnega gospodarstva. Dopisnik naglaša, da je v proračunskein načrtu za leto 1934-35 globalni proračunski znesek znižan za 167 milijonov di- narjev. Kakor se vidi, nadaljujc do- pisnik, jo jugoslovenska vlada tnlno odločena izvajati režim prorafiunske deflaeije, ker je prcpričana, da se bo država lc po zaslugi žrtev, ki jih mo- ra doprinesti celota, obvarovala usodnih političnih in social nili per- turbacij. Dapisnik dalje priobčuje prejšnje štovilke proračuna in iz njih sklepa, da se jc stanje v Jugoslaviji na go- spodarskem in kreditnem polju po- pravilo. Dopisnik posebno hvali od- redbe, ki jih jc jugoslovenska vlada začela izdajati že v začetku sedanje svetovne gospodarske krize, in po- udarja, da stopa Jugoslavia v leto 1934, z razm'eroma zelo dobrimi na- dami. Jugoslavija, zaključuje dopisnik, bi se v gospodarskem pogledu sinela celo priporočati drugim za zgled. V sedanji dobi gospodarske in denar- stvene anarhijc dajc Jugoslavija lep primer za proučevanje in razmišlja- nje. Ivan Rebekf \ CELJE, 5. januarja; Davi je po dolgotrajnem bolehanju preminil v .Celju (Mariborska cesta) v 71. lotu starosti gospod Ivan Rebek, kljuCavničarski mojster V Celju. Ivan Rebek se je rodil 8. oktobra 18(53. na Crnem Vrhu pri Idriji. Ko je prišel kot mlad rokodelski pomoC- nik v Ljubljano, je začel sodelovati v Rokodelskem društvu, Sokolu, Slavcu in Dramatičnem društvu. V najzgodnji mladosti je pokazal veli- ko zanimanje in sposobnost v obrt- niških vprašanjih, bil je kot pomoč- nik pozvan na Dunaj, kjer je kot ekspert za novi obrtni zakon podal referat v parlamentarnem lobrtnem odseku. Leta 1894. je prišel v Celje, kjer se je kot mlad obrtnik udejstvo- val v Občeslovenskem obrtnern dru- štvu. Po kraitki dobi je postal pred- sednik tega druStva. Ustanovil je tu- di Slovensko delavsko podporno dioi- štvo, v katerem so bili organizirani inojstri in delavci. Slovensko obrtne /adrüge je odcepil od graškega Bun- du in jih združil v novi Zvezi južno- šLajcrskih obrtnih zadrug v{ Celju. Rebek je bil član skoro vseh narod- nili društev, ponovno je kandidiral v državni in dczelni zbor, bil je tudi član Narodnega sveta, prvega občin- skcga sveta eeljskega po prevratu, nacclnik Obrtne zadruge kovinarjev, podpredsednik šolskega odbora celj- ske obiltne nadaljevalne sole, Clan Zborniee za TOI v Ljubljani in ne- kaj časa tudi predsednik Celjskega pevskega društva. Slovensko obrtno društvo v Celju in Splošna Zveza obrtnih zadrug v Mariboru sta ime- novala Rebeka za njegove velike za- sluge za častnega predsednika. S smrtjo Ivana Rebeka je zgubilo obrtniätvo v dravski banovini svoje- ga najboljšega pobornika. Nešteto je onih, ki jim je Rebek pomagal, vsled česar je dolžnost, da ga spremimo na njegovi zadnji poti. Z Iva- nom Rebekom Jega v grob odločno naroden mož ter izredno agilen in zaslužen nacionalni in gospodarski delavec. Slava njegoveinu spominu! DOMACE VESTI VSEM ČITATELJEM PRAVOSLAV- NE VERE želita srečen božič redakcija in uprava »Nove Dobe« d Pcvratek Nj. Vel. kraljice z Ble- da v Beograd. Nj. Vel. kraljica Ma- rija se je v sredo 3. t. m. vrnila z Bleda v Beograd. d Ko delate letni proračun, ne po- zabite dobre družinske revije, ki je v vsakem domu potrebna! Spomnite se »Prijatelja«, ki je s svojo zanimi- vo, zabavno in poučno vsebino že davno znan in priljubljen. Te dni je izšla prva letošnja številka, ki pri- naša prispevke naših in tujih pisa- teljev in obilo lepih slik. Ker je zdaj zima, je posvečen precejšen del te številke zimskemu sportu, zlasti smučanju. Seveda ne manjka tudi dobrih smešnic, anekdot, pregleda tehničnih novosti, literamega pre- gleda, zaniinivosti in drugega. Boga- te nagrade, ki so razpisano za naroč- uike, bo lahko dobil vsakdo z malen- kostnim trudom. Tej številki je pri- ložen tudi prvi del Wellsovega ro- maiia »Boj z Marsovci«. »Prijatelj« stane vse leto z desetimi gospodinj- skiini knjigami 132 Din, za vezavo teh knjig v platno pa se doplača se 00 Din. Naroča se pri upravi v I-jub- Ijani, Dalmatinova 10 c. d Če ima mož ženo rad, bo to naj- lepse pokazal, če ji bo iiaročil dober ženski list, kjer bo dobila vse pol no nasvetov, ki jih v gospodinjstvu po- trebuje. Tak list je »Žena in dom«. Prva letošnja številka jo pred krat- kini izšla. Si s,vojo pestro vsebino, zlasti praktično, modno in krojno pri logo, bo vsako ženo razvesclila PraktiCni nasveti ji bodo prillranili dosti jeze. Rubi-ike »Kuha«, »Vrt«, »Vzgoja«, »Vezenje«, »Perutninar- stvo«, »Vedenje« in še druge ji bodo najboljši svetovalci pri gospodinj- stvu. Tudi za svoje malčke bo našla skrbno urejeno rubriko. In v literar- nem delu dosti zabavnega štiva s sli- kami. Ob času, ko se borimo proti prevelikemu uvozu inozemskega bla- ga, bi morali gledati tudi na to, da bi čim bolj omejili poplavo inozem- skega časopisja, zlasti družinskih in ženskih revij. »Žena in dom« se prav lahko kosa z> njimi, zato ne bi smelo biti doma, ^cjer je ne bi imeli. Za vse leto s;tane s krojnimi polami 68 Din, pet gospodinjskih knjig pa dobite Le, ce dopiačate 37 Din. Za naročnice so razpisane lepe nagrade. »Žena in dom« se naroča pri upravi v Ljubija- ni, Dalmatinova 10 b. d Vsaka gospodinja mora imeti svoje knjigovodstvo, kjer vpisuje vse dohodke in izdatke. Tako glavno knji- go ima »Gospodinjski koledar Žene in doma« za leto 1934. Prinaša pa razen tega zelo mnogo nad vse zani- mivega gradiva, ki ga vsaka žena po- trebuje, med diiigimi 100 praktičnih, v vsakem gospodinjstvu uporabnih nasvetov, obilo kuhinjskih in zdrav- stvenih člankov, zanimivih povesti in-črtic s slikami in otroško prilogo. Ceprav je zelo obsežen — saj ima 128 velikih strani — stane lično ve- zan samo 20 dinarjev. Naroča se pri upravi »Žene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova 10 c. Celje in okolica c Stcletnica rojstva dr. Josipa Voš- njaka. V Cetrtok 4. t. m. je poteklo 100 let, odkar se je rodil v šoštanju eden izmed najodličnejših slovenskih voditeljev 19. stoletja, dr. Jože Voš- njak, ki si je pridobil s svojim ne- umornim političnim, gospodai'skim in publicističnim delovanjem izred- ne zasluge za slovenski narod. Dr. Josip Vošnjak je umrl 21. oktobra 1911. v Visolah pri Slovenski Bistri- ci. Slava spominu dr. Josipa Vošnja- ka! c Otvoritev zasilnega mostu čez Savinjo. Novi zasilni most čcz Savi- HENNY HOLT: Billova mojstrovina Bill Fisher je scdöl v kotu palubo in grizel ustnik svoje pipe. Stvar res ni bila tako preprosta. Njegova žena doma je poglavje zase. Res ni bila samo njena krivda. Tudi najboljše žene mora jo poznati določeno mejo in Bill ji ni prav preveč zaupal. Mornarji so se pravkar pogovar- jali o morskih katastrofah. Nekateri so bili res na ladjah, ki so se poto- pile, drugi so slišali pripovedovati razne razne strašne zgodbe. Tretji so se samo lagali in bahali. Billu Fisherju je ugasnila pipa in nemo se je zastrmel pred se. Vedol je, da je najmanj pol vseh zgodb, ki jih je tu čul, izmišljenih. Njemu sa- memu pa je manjkal dar domišljije, da si še izmišljati ni znal. Desno ro- ko bi dal — ne, to pa ne! Tod a skoraj vse, kar je imel (čeprav ni bilo do- ^ti), bi dal, da bi si mogel zdaj iz- misliti res verjetno zveneCo zgodbo in jo prinesti domov. Vedeti je narn- reL treba, da Billa že tri leta ni bilo domov v Greenwich in vsaj dve leti in pol njegova žena ni dobila od nje- ga niti dopisnice. To bi bilo druga- Ce v rednih okoliš5inah v redu, toda Bill je dobil slučajno v roke neki dnevnik iz Greenwicha in odkril v njem vest, ki ga je pošteno presene- tila. Umrl je namreč stric njegove žene in ji zapustil osem sto funtov. Zato je hrepenel Bill po svojem do- mu tako zelo, kakor malokdaj hrc- peni kak momai'. Kako pa naj opraviči svoj trdo- vratni molk? »Prav dobro se še spominjam,« mu jo udaril kuharjev medvedji glas na uho, »ko smo takrat, trinajstega leta ujcli na stari barki »Kestrel« blizu Maruesaškega otočja steklenico in dobili v njej dobro ohranjeno pismo. Potopila se je ladja z vso posadko in steklenico je nesel morski tok pet- najststo milj daleč preden smo jo dobili mi.« »Cul sem že o wteklenhi, ki je obredla skoraj ves svet,« se je ogla- sil Joe. »Šele pred dobrim tednom sem bral . . .« Bill Fisher ni hotel več poslušati podrobnosti. Steklenire! Sporočila! Cez nokaj minut je spet čul Joa: »Raeunam, da ujamejo ljudje od sto steklenic, ki plovejo po morju. komaj eno.« Billu se je nagubal obraz. To je komplikacija! Eno od stotih? Ce bi torej siromašen rešenec na samot- nem otoku . . - Tedaj je podzavestno «•tisnil zobe in odgrizel konec ustni- ka na pipi. Sam ni vedel, kdaj je planil pokoncu. Kako bi bilo na primer tole: Sa- moten otok v Južnem morju . . . Saj je dokazano, da so napravile ladje že dalj.šo pot! Prijazna barka »Ötirje vetrovi«, ki je zdaj na njej žalostno sedel, je namenjena v London. Ce bi vrgel tu steklenico z nje, bi ji pri- hranil lep kos poti. Globoko zamiS- ljen je strmel v odgrizeni kos pipe. Vso zgodbo bo natanko prcmislil in si jo ponoiči stokrat glasno ponovil, da je na straži ne pozabi. Preiskal je vse svoje žepe, dokler ni odkril koščka svinčnika. Skrbno je zgladil na kolenih kos starega pi- semskega ovitka in zamišljeno osli- nil svinčnik. Kar v bolečinah se je zvijal, ko je ustvarjal pismo. Počečkal je ves ovi- tek kakor je pač šlo. Napisal je nanj kolikor je mogel in — šlo je! »Kdor najde to steklenico, naj obvesti mojo ženo (gospo Fisherje- vo, Holly Villa, Greenwich), da je njen mož doživel brodolom in se s piavanjem rešil na otok, kakih petdeset milj od Mestve, oto^je Tongo, Tiho morje. Na otoku pre- bivajo samo domačini, ki so pa zelo prijazni. Preteči utegnejo le- ta, preden se bo mogel rešiti. William Fisher.« Bill si jo moral priznati, da se mu je vse skupaj imenitno posrečilo. To pismo bo dovolj za pojasnitev njego- vega dolgotrajnega niolka. Preden se vrne domov, ne bo najmanj dva din nič jedel, da bo videti izstradan. Oblekel bo tudi stare cape, vse dru- go pa bo prodal. Pomenljivo se je popraskal po bra- di. Vedel je, da je neumno, če vrže samo eno steklenico v morje in se nanjo zauese. Sicer bi lahko ob vr- nitvi povedal isto, kar je napisal, in bi mu Verjeli, toda bolje je, da iz- dela vso po načrtu. Najprej bo treba poiskati stekle- nice. Našel jih je devet. Devetkrat je prepisal žalosten klic iz daljnih krajev. Polnoč je bila, ko jih je pri- nesel na krov in zagnal drugo za diiigo v temne valove. »Ce pride le ena domov, bo dovolj,« je zamrmral, potem pa je dolgo stal ob ograji in strmel skozi noč v praz- nino. »Ne bi bilo prav, ce bi prišel zdaj takoj domov,« je premišljal Bill. Igra, ki se je je lotil, ni tako preprosta, zato mora paziti. Odločil se je, da pojde po prihodu v London še na Stran 2. »Nova Doba« 5. I. 1934. Stev. 2. njo bo na praznik, v soboto 6. t. m. zjutraj definitivno otvorjen za oseb- ni in vozovni promel c Obrtništvu! Pozivamo vse člane našega društva, da se udeleže pogre- ba umrlega prvoboritelja za obrt- niške interese g. Ivana Rebeka, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 16. iz hiše žalosti (Mariborska cesta) na okoliš- ko pokopališče. — Odbor DJO v Ce- Iju. c Celjsko pevsko društvo sprenii korporativno svojega bivšega dolgo- letnega, zaslužnega predscdnika in častnega člana, blagopokojnega go- spoda Ivana Rebeka v nedeljo 7. t. ;m ob pol 16. k zadnjemu počitku. Zbi- rališče članstva na vogalu Kralja Petra ceste in Levstikove ulice. Ude- ležba za izvršujoče članstvo je obvez- na. Pevska vaja moškega zbora bo v soboto ob pol 11. dopoldne in v nedeljo ob 2. popoldne v pevski sobi. Vae gg. pevce pozivamo k polnošte- vilni in točni udeležbi. — Odbor. c »Hmeljarski Vestnik«. Danes je izšla v tisku Zvezne tiskarne v Cclju prva številka »Hmeljarskega Vestni- ka«, glasila Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žaleu. Novi list bo izha- jal mesečno enkrat, v bmeljski sezo- ni pa večkrat na mesec. Urejuje ga znani hmeljarski organizator gosp. Anton Petriček, poslovodja llmeljar- tkega društva in nadučitelj v pok. v Žalcu. tc Predavanje o bančni krizi. V čc- trtek 4. t. m. jo priredilo Društvo ab- solventov drž. trgovskih Sol v Celju v prcdavalnici drž. trgovske sole jav- no predavanje o bančni krizi. Pre- davatelj g. dr. Stanko Lapajne iz Ljubljane je s svojinii izvrstnimi iz- vajanji predočil številnim poslusal- ¦ccm razvoj bankarstva od prvih p<>- četkov pa do danes, Kazložil je na- čine bančnega poslovanja pri nas in po raznih drugih evi'öpskih državah, vzroke današnje bančnc krizc in sredstva, ki naj bi izboljšala te raz- mere, ki obremenjujejo naše narod- jio gospodarstvo. Poslušalci so na- gradili odličnega predavatelja in strokovnjaka z burnim aplavzom in zadovoljni zapuščali po 114 ure tra- jajočem predavanju predavalnico z željo, da bi prireditelji kaj kmalu zo- pet oskrbeli kakSno predavanje. c VELIKO IZNENADENJE in pri- jetno zabnvo boste dcživeli dne 1. II. na obrtniškem plesu v Narodnem do- mu. Prepričali se boste, da mlajši ne zaostajajo za starimi ter da tudi v Kam pa y soboto J na praznik zvecer! Vsi, ki si želtte dobredivjač|ine, jo dobite v gostilni pri »Angeiu« Celje, Prešernova ul. polni meri znajo ceniti naklonjenost občinstva. c Članski sestanek priredi eeljska podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov z. d. b. v petek 5. t. m. ob 20. v prostorih hotela »Pošte« (Re- beuschegg). Na scstanku bo preda- val davčni strokovnjak o davčni na- povedi za pridobnino in o davčni ru- bcžni. Vabljeni vsi člani! c Zveza ribarskih društev dravske banovine ima v nedeljo 7: t. m. ob 13. sejo v salonu hotela »Hubertus« v Celju. Na sejo so vabljeni poleg od- bornikov tudi flani društev. c Krajevni odbor Udruženja voj- nih invalidov v Celju bo imel svoj redni občni zboi1 na praznik G. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani Narod- nega doma y Celju. Vsi člani so vab- ljeni, da se udeleže občnega zbora. Za člane, ki so v preteklem letu pre- jeli od krajevnega odbora podpore, je udcležba obvezna. c Frizerski saloni v Celju in oko- lici bodo na praznik 0. t. m. odprti od pol 8. do pol 12., v nedeljo 7. t. m. pa bodo ves dan zaprti. c Za mestnega kaplana in katehe- ta v Celju je imenovan gosp. Franc Babšek, doslej kaplan na Ljubnem in je A. t. m. že nastopil svojo novo službo. c Umrl je te dni v Gradcu g. Teni- merl, ki je bil do prevrata upravitelj javne bolnišnice v Celju. c Iz železniške službe. Prometni uradnik g. Oktavijan Susan j v Celju je napredoval v 9. položajno skupino. c šolski časopis. Seja odseka za sestavo šolskega časopisa bo v so- boto 6. t in. ob 8. zjutraj v Celju. Člani odbora, ki ga sestavljajo uči- tclji iz različnih krajev banovine, se bodo sestali v kavarni »Evropi«. c žrtev poledice. V torek je padla 38-letna žena železniškega delavca Frančiška Mlakarjeva z Grobcl neg» na zanirzli cesti tako nesrečno, da si je občutno poškodovala desno ro- ko v komolcu. Mlakarjeva se zdravi v celjski bolnisnici. c Klavirski vituoz g. Oton Vondra- šek koncertira vsak Cetrtek, soboto in nedeljo zv. v restavraciji »Na-Na«. c Drž. zaščiti dece in mladine v Celju so naklonile clarove v blagu za obdaritev ubogih otrok obeh mestnih narodnih šol uaslednje celjske tvrd- ke: Illadin, HriberSek, Meško, Dro- fenik, Jellenz, Putan, Weren, Pon- gračič, Cerlini, Pšeničnik, Krell, Za- bukošek, Fröhlich, Brumec, I. Mast- nak, Kramar & Mislej, Fischeii & dr., Rožič, Elka, Vranjek, Chiba, Ster- mecki, Loibner, Orehovc, Slugova, Šribar, Urh, Vegi & Bevc, brata Šu- mcr ter Zadruga drž. uslužbencev za nabavo potrebsčin. Kakoi* vsako leto, je uprava tkalnice v Preboldu pcsla- la tudi nekaj blaga. V denarju so poleg celjskih denarnih zavodov še Celjani so hudo grešili, zanierili so se bogovom, Jupiter Pluvij zarenčal, jim hudo je kazen zažugal. Poslal je valove srdite, Savinja je bruhala srd, Zdrobila je mostu podoben nestvor, simbol preteklosti celjske. Bridka je žalost nad Celjem se vlegla, povzročala jezo, obup. Pa milosti bili smo zopet deležni, prišel je Dukič in drug. Postavil nam most je zasilen, v petek otvorjen že bo. Ogromen za Celje to je dogodek, slaviti ga mora vsakdo. V soboto, nedeljo v gostiln'i »Pri mostu«, tarn forum za kritiko bo. Tain dobra postrežba, diiižba prijazna, Vas silno navdušila bo. prispevali: po 20 Din gg. F. Logar in Žumer, 100 Din tvornica Bat'a, Vu- kovar in 160 Din g. V. Fohn, major v pok. Obdarovanih je bilo 110 otrok s čevlji, obleko in perilom. Odbor iz- reka vsem blagim dobrotnikom naj- i s k l ¦ e n ej š o z a h va 1 o. c Rdeči križ v Celju jo pri božič- nici 21. decembra obdaril 41 otrok obeh mestnih narodnih Sol s čevlji, obleko in perilom. Upraviteljstvi obeh šol izrekata Rdečemu kiižu naj- iskrenejšo zahvalo. c Na razstavi in tekmi kanarčkov, ki jo; je o božičnih praznikih, kakor vsako leto, zopet priredilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani, je v A skupini (lastna vz- goja) dosegel prvo mesto s 324 toč- kami kanarček, last slikarskega mojstra g. Mihaela Dobravca iz Ce- lja. Po devetih letih, ko je bilo prvo mesto prisojeno vedno Ljubljani, je odneslo letos prvenstvo Celje. Gosp. Dobravcu festitamo k lepemu uspe- hu! c Gostilna »Jadran«, Zavodna. V ponedeljek 8. t. m. domače koline. c Smučarjil Dospeli so vodilni norveški voski Bratlie, Oestbye in drugi. Kramar & Mislej, Celje. c Smučarske hlače in komplctne obleke v modri in rjavi barvi ima v zalogi Kramar & Mislej, Celje. c Nočnc lekarniško službo ima od sobote 6. t. in. do vštetega petka 12. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilna in reševalna četa v Celju. Gasilno službo ima od nedelje 7. t. m. do vštete sobote 13. t. m. II. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševal- | no službo pa IV. vod. Inspekcijsko wluzbo ima v januarju načelnik gosp. I. Jellenz. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJÜ Repertoar: Cetrtek 11. 1. m. ob 20.: »Karl in Ana«, Abonma. * Celjsko gledališče v novem letu. V cetrtek 11. t. m. bodo uprizorili v Mestnem gledališču krasno vojno dramo »Karl in Ana«. Avtor drame Leonhard Frank nam čudovito slika ozračje svetovne vojne. Vse muke tipljenja, hrepenenja in razpaljene strasti so vojne razmere poostrile tei- užgale nenavadno ljubezen med Kar- lom in Ano, ki je pobegnil iz vojne- ga ujetništva k Ani, da uteši neodo- Ijivo hrepenenje po njej. Vojne je ko- nee, a v družinah se vojna nadalju- je zaradi nezvestobe žensk. Tudi Ri- hard se vrača k svoji ženi Ani. Karl mu je Ano prevzel, nastane konflikt, ki se grozotno tragic no razpleta do konca. — Igro režira g. Milan Košič, v posameznih ulogah bodo nastopili ga. Sadarjeva, gdč. Poderžajeva ter gg. Fedor Gradišnik, Vei-derber, Je- len, Hribar, Rožanc in Zupančič. — Predstava bo za abonma. Vstopnice so še na razpolago, preskrbite si jih pravočasno v knjigarni K. GoriCarja vdove. Škot pride v lekarno in zahteva sredstvo proti zobobolu. Ko rnu da lekarnar neko pilulo, ga Škot vpra- ša: »Povejto mi, ali jo ta rec dobra?« — »Pa še kako! To je čudovito sred- stvo proti vsem boleznim.« — Nato mu Škot vrne pilulo: »Hvala, potem pa bom rajši počakal, da dobim še par bolezni.« Ot>vestllo Nabavljalna zadruga uslužbencev državnlh železnic v LjuMjani otvori dne 5. januarja 1934 v zgradbi Podporncga druStva žel. uslužbencev in upokojencev v Ljubljani na Sv. Petra cesti šlev. 25 (prej hotel Tratnik) za člane zadrug, včlanjenih v Zvezi na- bavljalnih zadrug državnih uslužbencev zadružno prenocišče Na razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Cenc: Soba s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16*— do 22"— za osebo. Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi samoupravni uslužbenci in upoko- jenci (ter njihovi družinski člani), ki so člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. —• Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristnc in potrebne zadružnc ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču! Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani kakšno krajšo pot. Če bi se bila iz- kazala pravica, bi moral Bill na tej poti res doživeti brodolom. Zanesti bi ga moralo kam daleč . . . Pa se mu ni nič pripetilo. »Štirje vetrovi« so se odpoljali v Lizbono in se vrnili do vrha otovorjeni v London. Zdaj pa se jo Bill odločil, da izpelje vse do konca. Seveila je bilo še zmeraj precej nevarno, pa je vendar hotel poizkusiti še poslednje. Bill se je ločil od vsega svojega imetja. Obdržal je samo suknjič, ki ga je nosil na golem telesu in hla- č-e, ki so doživele že res hude čase. Zdaj je bil ves razeapan, toda preveč rejen za brodolomea. Preden se je pripravil na pot v Greenwich, je si- cer malo zategnil hlačni pas, toda zaradi tega so obrazu ni nič pozna- lo. Samo trebuh ga je bolcl. Ce bi zdaj le vedel, kaj je bilo s tistimi vražjimi steklenicami. Vese- lega obraza in nemirnega srea je po- tlacil glas vesti in sedel v vlak, da se odpelje k slavi in družinski sreči. Zdaj pa se moramo spet vrniti k steklenicam. Ko jih je bil Bill po metal drugo za drugo čez krov, so padle s priduseniin udarcem tri in dvajset mil j od obale v morje. Steklenice so počasni in nezanes- ljivi sli. Časa sploh ne poznajo. Zi- bale so se in plavale vso noč v vodi in kmalu so pozabile na vrstni hh], ki jim, ga je bil določil Bill. Plima in nedolžni veter so opra- vili svoje in jih gnali raztreseno in zmešano proti obali. Tarn so se za- delo z zamolklim žvenkom ob skale: ena, dva, tri, štiri, pet, žest, sedeni, osein . . . Toda ena, deveta, kjer je bilo prej po vrsti žganje, rum in naposled lak, se je kar popeljala čez skale, ki so bile porasle z morsko travo. Ponos- no in veselo se je zibala na valovih proti bregu. Tri milje od ondod jo je tok odnesel iz nevarne: okolice. Tcdne in tedne se je klatila po mor- ju, naposled pa jo je val zagnal na pesek. Obležala je pred sinom neke- ga sheffieldskega tovarnarja orožja, ki se je na, pesku igral. Ta bledi, vse- ga dobrega polni otrok ni poznal veö- je in lepše zabave kakor razbijanje Ko so njegove hudobne oči opazile steklenico, je pobral kamen in ga zagnal vanjo. Z glasnim žvenkom se je stcklo razpršilo in veter je odne- sel iz razvalin kos papirja. Tovarnarjev sin je skofil za njim in ga ujel. Nesel ga je očetu. Ta pa je preseneceno odpii usta do uses, obrnil papir okoli in okoli, pismo prcbral in ga naposled pobožno shranil v listnico. Še tisto uro ga je s pošto poslal tja, kamor jo bilo na- menjeno. Začudena je pogledala gospa Fi- sherjeva pismo, ki ga je prejela. Obo- tavljala se je, ko je s koščenimi prsti trgala ovitek. Iz njega je potegnila zmečkani papir in tovarnarjevo spo- ročilo. Možak iz Sheffielda ji je na- tanko popisal, kako se jo zgodil ta čudež, in ji zagotavljal, da je Se upa- nje, da najdo moža. Potem je pogledala Billove čačke. Dobro jih je poznala. Med tisoči bi jih spoznala. Strogo se ji je naguba- lo čelo. Vsg jo bilo v redu. Ta raztr- gani papir, ki je blodil po svetu me- sece, morda leta, je odkril iz dalj- nih krajev pravo pot tja, kamor je bil namenjen. Njcue gube so se ge bolj poglobile. Kosccni prsti so bob- nali po stolovem naslonilu. »Na otoku stanujejo samo do- mačini, ki so pa zelo prijazni . . .« Neprestano so se vračale oči go- spe Fisherjeve na to mesto v pismu. Poznala je Billa, dobro ga je pozna- la, tako dobro, da bi najbrž lahko na- tanko povedala, kaj bo v teh okoliš- Cinah napravil. Bobnanje po stolo- vem naslonilu je postalo grmenje. Bill Fishcr se potika po obali otoka v Južnem inorju med Ženskami — domačinkami, »ki so zelo prijaz- no . . .« V prsih jo je strašno zabolelo. Po- znala je te domačinkc, Billa pa je poznala še bolje! Najlepše življcnje ima tarn! In zdaj že več kakor dve leti! Divja ljubosumnost se je je lo- tila. NiC čudnega, da ga niso rešili. Za lo je že sam poskrbel. Možak, ka- kor je Bill, se ne bo vrnil sam od sebe na ladjo, na delo, če lahko kra- ljuje na otoku v Južnem morju in mu »strežc« pol tucata . . . »Joj, joj!« se je utrgalo iz njenega trpinčenega srea. »Tako je torej na- pravil!« Potem pa se je zavedla. Izraz nje- nega obraza se je izpremenil. Ko je bil se mlad, jo je stokrat vlekel za nos in jo varal. Toda takrat je bila še neurana gos. Zdaj je dozorela v njeni glavi čudovita misel. Denar je vsoniogočcn . . . Če bi hotela . . . bi lahko . . . Dovolj denarja ima, da sc odpelje na otočje Fiji. Potem . . . no, saj bo lahko najela kakšno ladjo. »Tako bo najbolje!« je vzkliknila in skočila s stola. »To napravim, če porabim ves denar, kar ga imam!« In v razburjenju je jela takoj pri- pravljati kovčege. Čeprav je hitela na vse pretege, je potrebovala ven- dar še tri dni, preden je vse potreb- no opravila. Potem jo jo odpeljal voz s kovčegi vred na postajo — prvi del njene dolge, dolge poti. In diiigi dan je Bill Fisher, ki je | bil še zmeraj veselega srea in lah- | kih misli, tiho in počasi stopal po ozki stezici proti svoji hišici in po- ložil drhtečo roko na kljuko . . . (Prevol B. R.) Štev. 2. »Nova Doba« 5. I. 1934. Stran 3. 36 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rlhteršič Lupin je vzel iz beležnice dvojno polo koncept- nega papirja. Razvil jo je in pomolil Daubrecquu. »Tu je iiatančen, z zaporedninii številkami ozna- čeu. seznam predmetov, ki sem jih v dmžbi svojili pomagačev odnesel iz vile. ,Marije Tcrezije' ob Eng- hienskem jezeru. Kakor vidiš, je stotrideset pred- metov. Pet in osemdeset — tiste, ki so* zaznamovani s križcem — sem prodal v Ameriko, ostalih pet in štiridcset, najlepže, kakor vidiš, pa sem obdržal. Vrnem ti jih, če mi daš takoj otroka.« Daubrecq ni mogol skriti svojega presenečenja. »Oho,« je vzkliknil, »ali ti je toliko do tega otroka?« »Ncizmerno dosti,« je dejal Lupin, »ker sem pre- pričan, da bi vsaka ura otrokove odsotnosti uteg- nila pomeniti smrt gospe Mergyjeve.« »In to si tako1 ženeš k srcu, don Juan?« »Kaj si drzneš? . . .« Lupin je plauil pokomu in hotel skočiti na svo- jega nasprotnika. »Nič . . . ničl. . . Sumo neuinna misel je bila . . . Klarisa Mergy je ,še mlada in lepa . . .« Lupin je skomignil z rameni. »Živina!« je zagodel. »Ali misliš, da je ves svet brez srca in usmiljenja kakor ti? Najbrž se ti zdi, da tak bandit, kakor sem jaz, ne more igrati tudi dona Quijotta. Pa se seveda vprašaš, kaj naj to pomeni. Le ne ubijaj si glave s tern vprašanjem, ker seže čez tvoje obzorje. Rajši odgovori: Ali sprejmeš moj prod- log?« »Torej mis US rosno?« je vpraSal Daubrecq, ki so se ga Lupinove zanicljive besede precej prijele. »Da, resno. Vseh pet in štirideset predinetov sem | spravil v nekem skladišču. Naslov ti bom dal. Tarn ti jih bodo izročili, če boš prišel nocoj ob devetih / otrokom.« Daubrecquov odgovor je bil pritrdilcn. Ugrab- Ijenje malega Jacquesa mu je bilo samo sredstvo, da je pokazal Klarisi svojo moč, morda pa tudi opomin, naj boj opusti. Toda grožnja s samomorom mu je jasno pokazala, da ni na pravi poti.« »Velja!« je odvrnil. »Tu je naslov. Ulica Charlesa Luffitta v Neuil- lyju. Samo pozvoniti moraš.« »In Ce bi poslal namestu sebe glavnega tajnika Prasvilla?« »Ce pošlješ Prasvilla, je mirno odvrnil Lupin, »bom že poskrbel, da ga bom že od dalec videl in imel Se toliko Casa, da se bom lahko umaknil. Se- veda bom pi-ej zazgal seno in slamo, kamor sem zavil tvoje konzole, ure in gotske slike svetnikov.« »To pa ne bo prav nič hudega. Policija že tako paji nanj. Že davno semi se ga mislil iznebiti.« »In kdo mi jamci, da ni vse skupaj samo past?« »Vzemi najprej svojo robo, potem pa daj otroka Kakor vidiš, ti zaupam.« »No,« je dejal, »vidim, da je že vse poskrbljeno. No, če hoeeš, ti dam otroka. Lepa Klarisa bo ostala živa in tako bo za nas vse prav. Zdaj pa, ti prijatelj- sko svetujem: obrni se in izgini!« »Še ne.« »Ali si znorel? Prasville je že sredi poti . . .« »Nič ne de. Še nekaj ti moram povedati.« »No», kaj hočeš? Klarisa bo dobila svojo ovčico. Ali ti to So ni dovolj?« »Nc.« »Zakaj ne?« »Še enega sina ima.« »Gilberta?« »No, in?« »Gilberta reši!« »Kaj praviš? Da bi Gilberta rešil?« »To ne bo težko, ker imaš dobre zveze.« Daubrecq, ki je dotlej mirno sedel, se je razvnel i in udaril z roko po mizi: »Ne! Tega pa ne! Nikoli! ... To bi bilo prene- umno!« V razburjenosti je skočil pokoncu in začel sto- picati po sobi. Hodil je tako čudno, da je bil res vi- deti kakor medved, ki se ziblje, ko prestopa z one noge na drugo. Spaeil je obraz in hripavo rekel: »K meni naj pride in me prosi za milost. Toda bi-oz orožja, brez zločinskih misli kakor zadnjiß. Ne, po~ nižiio, proseče! Potem bomo videli . . . Gilbert? Gil- bertova obsodba? Morišče? Samo v tern je moja moč nad njo. Kaj? Več kakor dvajset let sem. moral ča- kati, da je prišla moja ura, in zdaj, ko bije, ko sem spoznal užitek maščevanja, naj se vsemu odpovein? O, ne! Preslabo me poznaš.« Odurno in diVje se je zasmejal. Brez dvoraa je videl v mislih divjaeino, ki jo ej tako dolgo zasle- doval. Toda tudi Lupin je mislil na Klariso, kakor jo je pred kratkim videl, nezavestno, brez moči, umi- rajočo. Tedaj je potlaCil svojo jezo: »Poslušaj me!« Ker se je Daubrecq nestrpno obrnil, ga je zgrabil s tisto nadčloveško močjo, ki jo je poslanec že poznal iz gledališkc lože, in ga ni izpustil. »Še nekaj besed!« »Cas zapravljaš. Prasville prihaja,« je zagodel Daubrecq. Sokolstvo x Občni zbor Sokolskega društva v Celju. Celjsko sokolsko društvo f-klicuje letni obeni zbor, ki bo v sredo 10. t. in. ob 19.30 v telovadnici Sokolskega doma v Gaberju. Vse člaustvo se opozarja na sokolsko dolžnost in discipline da se gOitovo polnoštevilno udeleži druStvenega občncga zbora. Posebno se poziva ono članstvo, ki je prestalo šestme- sečno preizkusno dobo, ni pa še iz kateregakoH vzroka prisostvoyalo sveeani zaobljubi. Na obenem zboru bo to članstvo položilo zaobljubo in se podpisalo v knjigo zaobljube. — Uprava. t »Smucarski raj« se obeta smu- čarjem oba praznika, ker se je konč- no vreine izboljsalo in prihajajo /. vseh višinskih postojank poročila o idealnih snežnih prilikah. Piiporoča- iito izlete v okolici Celjske koče, na Mozirsko pianino in drugain. Oj)o- zarjamo tudi na smučarsko teknio, ki jo priredijo v nedeljo 7. t. m. vsi celjski zimskosportni klubi. Tekma Re piično ob 9. dopoldne s startom in ciljem pii trgovini Zidanšek na Sp. Hudinji. Tekmovali bodo člani SK Celja, SPD v Celju, SK O.limpa, SK Jugoslavije in SmuCarskega klu- ba v Celju. t Savinjska podtužnica SPD prosi svoje Clane, naj čimprej obnovijo članarino za tekoče leto in čimprej izročijo svoje legitimacije blagajni- ku podiTižnice v drogeriji Central na Kralja Petra cesti, ako želijo opre- miti svoje legitimacije z žigom drž. železnic za polovično vožnjo. Gospa kupuje blago: »Čista vol- na?« — »Zajamčeno!« — »Toda ttf je vendar vtkan bombaž?« — Pro- dajalec se nasmehne: »Sarno za mo- lje, da jih goljufamo.« »Zakaj ne pokažeš svoji ženi, kdo je gospodar v hiši?« — »Sedaj je pre- pozno — ona to že ve!« »Zakaj si tako jezen?« — »Izgubil sem očali in sedaj jih tako dolgo ne lnorem iskati, dokler jih ne najdem.« * * Mož: »Poglej, ta klobufiek *je pa zares lep. Ali ga hoeeš imeti?« — Žena: »Ah ne, kaj takega vendar ne nosi danes nobena žena več!« — Mož: »Kaj pa oni klobuček tarn zadaj?« — Žena: »Toda prosim te, to nosi danes vendar že vsaka žena!« IWTefoloi^ana soba z Liporabo kuhinje ali prazno stano- vanje (soba in kuhinja) se išče za takoj. Ponudbe pod »Stanovanje 1934« na upravo lista. »Zakaj si dal natakarju deset di- narjev?« — »To je izvrsten de&ko. Poglej, kako lepo suknjo mi je dal!« ¦^ÖBJTE PRf tfinfco BuhoPEC, obi. hoBcgs.mBstnf fesarslii mojstep na Laui MMi Peljti izvršuje vsakovrstn« tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I UhIJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- randc, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna frgovina9 Lava pri Celju» ^"Tl^fn ¦pot m änft __ M ^ ö e I j e rrafijo oolzan i>yrii° Jjst Telefon 245 kleparstvü, vodovodne instaladje, sfrelovodne naprave Prevzema vsa « igoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila ¦—Cene zmerna — Postrežba totna in solidai DR. FR. MI SIC: Pesem koroške zime Znamenita je polcti dežela Koroš- ka po svojem zunanjem lieu, pa tudi po utripanju svojega srca in vonju svojo duše za vsakogar, ki zna pra- vilno prisluškovati. Neka melanholi- ja, ki jo povzroča tragična usoda po- tomcev nekdaj tako slavnih svobod- nih prednikov, je razlita po njenih planinah in dolinah in se kakor je- senska megla vleče po tleh preko žu- burečih vrelcev, potokov in rek, dok- ler se ne zgosti v glasen klic in krik pred Vojvodskim prestolom na Go- sposvetskcm polju. Še znamenitejša jo njena /ima. Kadar blišče ncbotični grebeiii, si- ljasti rog-lji in vrhovi skalnatih Ka- ravank, Peca, Ojstrc, Košuta, Zele- nica, Stol, Jepa, v velikanskih skla- dih leda in snega; kadai* idilična je- zera, Klopinjsko, Vrbsko, Baško, spe in sanjajo o sijajni preteklosti, se | skrivajo pred, trpko seda.njostjo in kakor uganka in sfinga bodočnosti ječe pod debelim težkim ledom; ka- dar nodi lisica preko zamrznjene Drave in Roža na »Huerc«, vse vode in vodice v deželi, vklenjene v zim- s'ke vorige, utihnejo in molče, toda iskri konjički glasno rezgečejo, kra- guljčki srebrno rožljajo, žvenketajo in pojo in koroške sani, tekmujoC s hitrostjo Eolovih vetrov, bliskoma drčijo po zasneženih, ledenih, zmrz- ^h in gladkih tleh; tedaj je lepota koroiSke dežele dosegla svoj višek; v lesku in blesku zimskega solnca za- done hribi in doline, oživo in vriska- jo zasneženi gorski orjaki; pesem ko- roške zime so razlega po deželi. Z najnižjega prelaza v Karavan- kah, z Ljubelja (130G m), pelje moj-. strsko v petnajstih vijugah speljana cesta — že starim Rimljanom znana pot — skozi Brodi, Hudičev most, Sopotnico, Podljubelj in Podgoro v Spodnji r?ož. Kdor se je kedaj po tej 1() km dolgi cesti ponočl ob luninem .svitu in poglcdu na neme ledene go- re na sankah spuščal v drč in doüno tor med potjo na pokopališču pri sv. Lenartu v Brodeh (800 m) obiskal onadva groba 1. 1919. padlih jugoslo- venskih borcev, tisti ve, da takšnega .sankališča, da takšne zimske pesmi s to melodijo in s to vsebino vsa dravska banovina ne zmore nikjer. To je veličastna pesem; junaška in herojska simfonija, polna zapletlja- jev, junaških borb in tragike. Ustavi ae s svojimi sankami na Hudičevem mostu v Sopotnici (7G0 m), oglej si oba visoka in smela slapa, ki skozi santastične podobe izvotljenoga ska- lovja in ledenega stebrovja strašno, votlo in grozeče drvita, gi-rnita, roh- nita in bobnita v gi-ozoviti prepad pod mostom, in prepričal se boš, da je pesem koroške zime romantična simfonija, ki bo zapustila v tebi tern veiv: ncpozabnih spominov in vtisov, čim bolj boš znal združiti in zliti v enotno harmonijo bobnenje onega sopota, čudne in Cudovitc prikazni, oblike in obleke nedostopnih strmih skal in pcči okoli njega, mili i>ogled blede lune, tajinstveno razsvetljene in obsenčene gorei, skale, cesto in stoze. pa tudi pobožno cerkvico sv. Magdaleiie, ki se dviga nad vso to sliko na Mai em Ljubelju. Vrbsko jezero, najve&je slovensko, mirno in pokojno leži med nizkimi, po.šuinljeniini hribčki in ozkimi do- linicami in dragami. Sredi januarja zamrzne. Cim set upa ponoči lisica preko njega z Otoka do Poreč, iz Lo- ge vasi do Vibe, že začnejo slovenski kmotje na svojih saneh po njem vo- ziti drva in druge pridelko v mesto. Ce zapade sneg, izčistijo po sredi je- zera otl vzhoda do zahoda tri metre široko pot in po njej se začne drsati staro in mlado na drsalkah najrazlič- nejših oblik, vrst, sistemov in veli- kosti. Od jczera sega več kilometrov dolg prekop v mesto in tako se vz- trajen drsalec lahko drsa celih dvaj- set kilometrov iz smesta do Vrbe ved- no v isti smeri. So posebne vrste dr- salk, »frizi«; dva čevlja dolge, lesene; sarno sine so iz jekla, namenjene za vožnjo na daljavo. Z njimi prevoziš V nekaj urah dvajset kilometrov od Celovca do Vrbe po vsem jezeru. V pi'ekopu samem in v vzhodnem kon- } cu jezera pa mrgoli na tisoče in ti- soče drsalcev, starih in rnladih, otrok in starčkov, podnevi in pozno v nog. To je nedolžna, otroška in mla- dinska pesem korožke zime Ta zima in njena pesem, naj bo zi- ma včasi go tako huda, hladna in mrzla, naj zapade sneg še tako viso- [ ko, ni nikoli brez drobnih ptic, ni brez pastirjev in njihovega petja. Ti- sti »pastirci na polju« še vedno pre- pevajo v božičnem času svoje stare, pristne pesmi s starodavnim besedi- lom in s še starejšimi napevi. Ko prides na* soilnčne terase tik pred znamenitim HumiJerškim gradom nad Sp. Rožem ali pa ko si se privo- zil na drsalkah v Sekiro, v Ribnico, na Otok, v Logoves, same solnCne kraje in zalive na južnem, sloven- skem bregu Vrbskega jezera, najdeš povsod vesele družbe črnih kosov, ki so tern glasnejši, Cim lopleje greje solnce. Koi-0'ški erni kos jo filozof, pa obenem kavalir. Rad vidi lepa dekle» ta; njegova lilozofija življenj^ ob- stoji v tern, da je tudi v hudem zim- skem času vesel, ker zna že v naprej uživati bodoče lepe dni. To j>ristno pesem koroške zime je 1. 18G9. zapi- sal Matija Majar Ziljski. Rokopis hrani ruska univei*za v Moskvi. Pe- sem pa se glasi v originnln: Per nas je padu velik snieh, račemu možu do kolien. Zapadu je devet vesi, devet vesi, sedem cerkvi. Se ne vidi drujeha, ko nove cerkve vrh turna. Tarn hori sedi Crni kues, lepo žvižha noj poje, da bi skoro vihred bua, dab' hribri prekopneli se, dab' rasle jahodce, jahodce in violice, dab1 deCle peršle tergat je, dab' kues večbarti vidu je. Stran 4. »Nova Doba« 5. 1. 1934. »v. 2. Kino Kino Union Celje. Petek 5. in so- bota (praznik) (5. januarja: »Vesela naslednica« (»Zaljubljeni hotel«). Iz- vrstna zvoena komedija z godbo in petjem. V glavnih ulogah Anny On- dra in Matija Wicmann. Predigri: zvočni tednik in kulturni film. — Ne- delja 7., ponedeljek 8. in torek 9. ja- nuarja: »Champ«. Zvočni velefilm iz življonja ameriških spurtnikov. V glavnih ulogah Wallace Beery, znan iz fihna »Titani neba«, Jackie Coo- per in Irena Rich. Režija: King Vi- dor. Predigri: zvočni tednik in kul- turni film. — Prihodnji sporcd: »Beg v Nice«. •¦- Predstave: ob delavnikih ob 10.30 in 20.30, ob nedeljah in praz- nikih ob 16.15, 18.30 in 20.45. Ptsarniška moč za takojšen nastop se išče. Samo pis- mene ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod šifro »Pisamiška moč«. Krasno veliko stanovanje v novi vili zraven mesta lahko dobi brezplačno, kdor posodi proti vknjižbi in visokim obrestim hranilno knjiz'co kake posojilnice v Celju do 50,000 Din. Ponudbe na upravo lista pod „Knjižica** Ustanovljena leta 1864. Pod stalnim državnlm nadzorstvom Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palaci pr-i kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogam je takojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Trisobno stanovanje in dve prazni sobi se oddata Celje, Vodnikova ul. 9. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVIHE CELJE^ prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Vloge po 1. aprilu 1932 se izplačajo vsakemu = vlagatelju takoj = Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Koledarje, rednikc, brzoveze trgovske in prepisne knjigc v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča Karl Goričar vdv. Celje knjigarna in veletrgovina s papirjem Slovensko obrtno društvo v Ceiju naznanja vsemu svojemu članstvu, da je njegov dolgoletni clan in častni predsednik, gospod IVAN REBEK KLJUČAVNIČARSKI M0JSTER v Celju (Mariborska cesta) 5. januarja 1934 mirno v Oospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 7. januarja ob pol 4. pop. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Slava njegovemu spominu l CELJE, 5. januarja 1934. O D R O R lzbiro raznega pohiitva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Baumgartner Marija - Celje Cesta na grad 47 Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc LesRovšek Celte, Glavnl Irg 16 Dve lepi prazni sobi v 1. nadstr. na ulico s pritiklinami in eletr. razvetljavo se oddata takoj. Vpraša sepriKonradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ulica 28. Vljudno sporočamo. da smo otvorili z današnjim dnem trgovino z mešanim blapm ter se cenj. občinstvu najtopleje pri- poročamo. „P ROME T» Celje, Gosposka ul. 26 Oglašulte! Tužnim srcem javljamo žaloslno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod IVAN REBEK KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER danes 5. iannarja, po doigi rnu2ni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 70. letu mirno v Gospodu preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 7. januarja ob pol 4. popoldne iz hi5e žalosti, Mariborska cesta, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 8. januarja ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela. CELJEr dne 5. januarja 1934. Zalujoci ostali Brez posebnega obvestila. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Č«tlna. - Oba v Celju.