cena 80 dinarjev številka 23 (827) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje titovo veienje, 12. junija 1986 Medobčinski svet ZKS in ZSS Celje Temeljit spopad z inflacijskim načinom dela in življenja! Prejšnji teden, v četrtek, je bila v Celju skupna seja medobčinskega sveta ZKS in medobčinskega sveta ZSS Celje. Edina točka dnevnega reda je bila opredelitev aktivnosti in nalog po oceni rezultatov gospodarjenja v prvem četrtletju letošnjega leta. Vsepovsod ugotavljamo, da plani niso sami sebi namen, da se povsod prepuščamo slučajnosti, da tendence kažejo, da se skoraj povsod . odmikamo od zastavljenih ciljev, zato je bil tudi osnovni namen tega sestanka, odgovoriti na vprašanje, kako iz tega začaranega kroga. Razprava ki je tudi potekala v tej smeri, je nakazala nekatere smeri. Skozi neposredne aktivnosti je potrebno v organizacijah združenega dela postaviti v ospredje štiri, ta trenutek najpomembnejše naloge, ki se nanašajo na: proizvodnjo, inflacijo, izgube in delitvena razmerja (osebni dohodki). Če je ponekod še vedno premalo zavesti, da bi se osvojilo to strateško vprašanje, pa je treba narediti vse, da se porodi vsaj vprašanje, kam nas lahko privedejo posledice takšnega dela. Zato je tudi prednostna naloga, ta trenutek postavljena v ospredje, temeljit spopad z inflacijskim načinom življenja in dela in odpravljanje vzrokov za zaostajanje v proizvodnji in izvozu. In to od primera do primera. Rešitve pa je treba najti na način, ki jih naš sistem ima. Konkretno pomeni to, da je treba v sleherni organizaciji združenega dela sprožiti razmišljanje in aktivnosti okoli enega samega vprašanja: kakšni so ukrepi za boljše gospodarjenje. Na ta način bomo lahko prišli tudi do dovolj verodostojnih podatkov za majsko analizo gospodarjenja. In na tej podlagi bodo lahko tudi ob polletju pregledali, kaj je bilo storjenega na teh bistvenih področjih našega življenja in dela. Vsekakor pa se nikjer ne bi smeli več prepuščati slučajnosti, ampak ukrepati. (mkp) Skupne strokovne službe Od besed končno k dejanjem Kar sedem let smo v občini govorili o združevanju strokovnih služb družbenih dejavnosti. Koliko je bilo v tem času izrečenih besed, pomislekov, negodovanj. Kljub temu še sedaj ne moremo trditi, da skupne strokovne službe takšne, kot bi te morale biti, imamo. Mimogrede, menda smo zadnja občina v Sloveniji, ki te službe ustanavlja. Od 1. maja letos lahko samo formalno govorimo o skupnih strokovnih službah. Treba bo še precej časa, izjemno veliko dela in truda, da bodo takšne, kot smo si zamislili. Združevanje ni enostavno in lahko, o čemer priča ničkoliko komisij in odborov, ki naj bi izdelali organizacijsko shemo skupnih strokovnih služb. Vedno boli ugotavljamo, kako premalo učinkovit je delegatski sistem in da nekako ne more zaživeti v polni meri. Razlog, zakaj torej skupne strokovne službe, je jasen. Cilji prav tako: postati morajo organizator vsestran- skega informiranja tako uporabnikov kot izvajalcev, od medsebojnih vprašanj, možnostih in potrebah na vseh področjih ustvarjanja in delitve dohodka, do razvojnih nalog in njihovem izvajanju, dajanje strokovnih osnov za odločitve. Skratka, skupne strokovne službe morajo informirati vse o vsem na način, ki bo privlačnejši od sedanjega. O čem takem v preteklih letih ne moremo govoriti, saj delegati večina ni imela pregleda nad gibanjem in porabo sredstev skupne porabe na področju družbenih dejavnosti. Še najbolje so ti poznali svoje področje in se na sejah skupščine zanj zavzemali. Nadaljevanje takšne prakse pa bi kaj lahko vodilo k neskladnemu razvoju ene in druge dejavnosti. Da delegatski sistem ne dela tako kot bi moral, kaže zelo neugoden pojav v zadnjem času — zapiranje posameznih interesnih skupnosti in preraščanje teh v skupnost izvajalcev. (Dalje na 3. strani) tÀP Zveza MDA »Istra 86« Nepopolna brigada Brigadirska sezona se je torej začela. V soboto zjutraj je iz Titovega Velenja odpotovalo 37 mladih naše občine na zvezno delovno akcijo Istra 86 v Vangane! pri Kopru. Mladi bodo na njej pripravljali teren za melioracijo in kopali vodovod. O težavah, ki so jih imeli člani predsedstva občinske konference ZSMS Velenje pri evidentiranju brigadirjev, smo že pisali. Vse do zadnjega dne so namreč ti upali, da bo na pot krenila celotna brigada. Žal, so tudi tokrat upali zaman. 37 brigadirjev je namreč po normativih premalo za brigado. Ali je k temu treba še kaj dodati? O, ja, še veliko. Vendar meniiqp, da bi bila vsaka zapisana beseda zaman. Vse kaže, da med približno 10 tisoč mladimi ni vsaj 40 takih, ki bi se lahko brez takšnih ali drugačnih težav udeležili delovne akcije. Še nekaj dni.. ... in konec bo vseh skrbi. Šolska vrata bodo zaprli, hrami učenosti utihnili. Do takrat pa še kopica kontrolnih nalog, zato je potrebno vsak trenutek izkoristiti za obnavljanje znanja. Toda ob koncu junija bo tudi te »vročine« konec. (Posnetek VOS) Gorenje Sozd Po treh mesecih ukrepa družbenega varstva v Veplasu Resen položaj — neresni posamezniki Pred tremi meseci so delegati velenjske občinske skupščine izrekli delovni organizaciji Veplas ukrep družbenega varstva, saj temu delovnemu kolektivu ni uspelo razrešiti nakopičenih težav. Začasni kolegijski poslovodni organ pa se je znašel pred težkimi nalogami, še posebej, ker med delavci ni pripravljenosti za uresničevanje zadanih nalog, izmikajo se odgovornosti, saj se očitno resnosti položaja še vedno niso zavedli. Vse prej kot pozitivno, pa je pogosto tudi delovanje prejšnjega vodstva. Takojšnje in odločne aktivnosti so bile potrebne na razvojnem področju, saj s številnimi in hete-rogenimi programi niso dohajali dosežkov svojih konkurentov. Poudarek so dali tržno in razvojno perspektivnim programom, ki jih je nekaj. V tem času ima začasni kolegijski poslovodni organ veliko težav pri zagotavljanju proizvodnje za letošnje drugo polletje. Nekaj njihovih najaku-mulativnejših programov (jadralne deske, jambori) je namreč sezonsko obarvanih in bo povpraševanje po njih z jesenjo upadlo. Po treh mesecih je ostalo v Veplasu še veliko vprašanj nerazre- Skupna seja Člani predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS Velenje so na torkovi skupni seji spregovorili najprej o spomladanskih volitvah, v nadaljevanju seje pa še o nalogah v zvezi z gospodarjenjem v občini. MODERNO JE IZ ELKROJA JE J Priznanje s 14. razstave RAST YU 86 V petek, 6. junija so na Reki zaprli že tradicionalno jugoslovansko razstavo izumov, tehničnih izboljšav in novosti RAST YU86. Na razstavi je sestavljena organizacija združenega dela Gorenje predstavila 19 eksponatov zelenega programa, elektronike, toplotnega programa, varjenja in antenskih sistemov. Obiskovalce te že tradicionalne jugoslovanske manifestacije na Reki so letos v okviru » Dneva Gorenja « podrobno seznanili z njeno inventivno in razvojno raziskovalno dejavnostjo. Na razstavi, ki so jo že pred časom poimenovali »prikaz de- lavske ustvarjalnosti,« so prejeli delavci Gorenja več priznanj. Rudi Kronovšek iz Gorenja Raziskave in razvoj je skupaj s skupino sodelavcev prejel diplomo z zlato plaketo za napravo za za-mrzovanje cevi, za solarno toplotno črpalko pa diplomo s srebrno plaketo. Prav tako sta prejela diplomo s srebrno plaketo Stanko Novak iz Gorenja Var-stroj s sodelavci za varilni aparat Variš 400 D TIG in skupina Djordja Atanackova iz Gorenja Gospodinjski aparati za plinski štedilnik z elektronskim upra-vljalcem in hitrim vklopom pečice. (au) Danes praznik KS Edvarda Kardelja 12. junija pred petimi leti so ustanovili to krajevno skupnost in jo poimenovali po našem velikem revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju. Praznovanje so začeli že včeraj, in sicer so popoldne na otroškem igrišču prikazali vajo civilne zaščite, zvečer pa je bila v osnovni šoli Veljka Vlahoviča svečana seja skupščine krajevne skupnosti, ki so se je poleg delegatov in gostov udeležili tudi delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Današnji dan je v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja športno obarvan. Popoldne bodo med drugim pripravili tradicionalni turnir v malem nogometu med ekipami hišnih svetov, krajani pa se bodo pomerili tudi v šahu. Za najmlajše bo jutri poskrbelo Društvo prijateljev mladine. Na otroškem igrišču bo pripravilo zanje pester športno zabavni program. Praznovanje pa bodo v tej krajevni skupnosti sklenili v soboto zvečer s srečanjem krajanov na Kardeljevem trgu. (mz) 17. junija pa KS Saleka in Gorice šenih, veliko zadev nedorečenih. Nekateri programi Veplasa pa so proizvodno, tržno in razvojno zanimivi. Med njihovimi izdelki je tudi nekaj takšnih, ki jih proizvajajo edini v Jugoslaviji in to je vsekakor treba izkoristiti. V občini zato nikakor ne smemo dovoliti, da bi takšni programi in celotna DO propadli zaradi neresnih posameznikov. Prav zato se bodo v uresničevanje ukrepa družbenega varstva v tem delovnem okolju še bolj vključile družbeno politične organizacije občine, družbeni pravobranilec samoupravljanja, izvršni svet. Podpirajo tudi začasni kolegijski poslovodni organ, da sprejme vse možne ukrepe, ki mu jih uvedba družbenega varstva omogoča. (mz) Čeprav so se krajani krajevne skupnosti Šalek in Gorica odločili, da bodo lažje delali, če se bodo ločili, pa to ne pomeni, da so si postali tuji. Kje pa! Pravi prijatelji so. In ker so prijatelji, tudi praznujejo skupaj. Kaj? Krajevni praznik, 17. junija. Zato so tudi program praznovanj pripravili skupaj. Začela se bodo že v Soboto, 14. junija, ob 7. uri zjutraj z orientacijskim pohodom ZRVS krajevnih skupnosti Šalek in Gorice, istega dne pa bo od 9. do 11.30 tudi ekipno šahovsko tekmovanje. Naslednji dan, v nedeljo, 15. junija bodo pripravili tekmovanje gasilskih društev za pokal Šaleške doline. Praznovanje bodo nadaljevali v torek, 17. junija, s slavnostno sejo skupščine in krajevne konference SZDL obeh krajevnih skupnosti, ki se bo pričela ob 18. uri, in ki jo bodo združili s podelitvijo priznanj Osvobodilne fronte za letošnje leto, ob 19. uri pa se bo pričel skupni koncert pevskih zborov osnovnih šol Veljka Vlahoviča in bratov Mra-vljakov. Po koncertu bodo odprli razstave likovnih in tehničnih izdelkov učencev šole bratov Mra-vljakov v avli te šole. Praznovanje bodo sklenili v soboto, 21. junija, s pomembno delovno zmago. Ob 17. uri bodo predali namenu cesto Viher — Grmič, ob 18. uri pa bo nadvse prisrčno v osnovni šoli bratov Mravljakov, kjer se bodo srečali starejši krajani. Te še posebno veselo pričakujejo. Program bodo najstarejšim pripravili najmlajši krajani — cicibani in pionirji. (mkp) Spotikanje ob usklajevanju To, da zasluži delavec za podobno ali enako delo v gospodarstvu bistveno več kot v negospodarstvu, ni nič novega in o tem smo v občini Velenje veliko govorili. Negospodarstvo je namreč zadnja leta močno zaostalo za gospodarstvom kar se je negativno odrazilo v kadrovski politiki, v odhajanju strokovnih delavcev iz negospodarstva, kar pa ni in ne more biti sprejemljivo. V začetku lanskega leta smo v občini Velenje sprejeli programe, ki so predvidevali uskladitev osebnih dohodkov v negospodarstvu za tistimi v gospodarstvu v lanskem (za polovico) in v letošnjem letu, tako da bi bili ti ob koncu letošnjega leta usklajeni. To usklajevanje pa so v posameznih okoljih negospodarstva zelo različno uresničevali, tako da je nastal tudi zelo velik razkorak v samem negospodarstvu. V občini se strinjajo, da je uskladitev vsekakor treba izpeljati. To v celoti podpira tudi združeno delo. Vendar pa se v tem času postavlja vprašanje, kje dobiti sredstva zanjo. Na komiteju za NAŠA TEMA družbene dejavnosti niso našli rešitve in so to problematiko prenesli na izvršni svet, tam pa so menili, da je mesto za to dogovarjanje v samoupravnih interesnih skupnostih. Tu pa žal izvajalci. o tej sicer veliki problematiki, še sploh niso govorili. Pri usklajevanju osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti pa ostaja še vrsta drugih vprašanj. Se naj negospodarstvo usklajuje s poprečjem gospodarstva občine, vključno : energetiko, ali brez nje ? Morda je boljša primerjava republiško poprečje ? Med temi poprečji je namreč razlika ogromna. Pa še nekaj ni mogoče prezreti. Usklajevanje osebnih dohodkov so si v nekaterih negospodarskih organizacijah zelo čudno predstavljali. Osebne dohodke so povečali linearno, pač vsem enako. In tako. v poprečju, sicer še vedno zaostajajo za gospodarstvom, če pa bi pogledali osebne dohodke nekaterih posameznikov, bi ugotovili, da že presegajo nagrajevanje podobnih de1 v gospodarstvu. Osebne dohodke je vsekakor treba uskladiti, vendar mora biti pristop strokoven in diferenciran in seveda usklajen. Za dosedanje aktivnosti pa velja le malo naštetega. M. Zakošek 2. stran ★ fTSS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje -k 12. junija 1986 Mladi raziskovalci ŠALEŠKI DROBIR. ŠALEŠKI DROBIR Pritegnilo jih je znanje in zanimivo delo Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje ni treba posebej predstavljati. Naslov je sam po sebi dovolj zgovoren, uspehi mladih, ki so se vanj vključili, pa še bolj. Čeprav je v njem letos sodelovalo manj bodočih strokovnjakov kot pretekla leta, so bile njihove naloge kakovostnejše. Tomaž Pevec, Marko Blatnik in Silvo Lipovšek Silvo Lipovšek, Marko Blatnik, Tomaž Pevec, Andrej Cirar, Bine Repše in Tomaž Potočnik — vsi dijaki 4. letnika Centra srednjih šol v Titovem Velenju, vsi zelo uspešni mladi raziskovalci. Njihova imena so zapisana na seznamu letošnjih nagrajenih nalog. »Gibanje si dokaj uspešno utira pot. Vsekakor pa za nekoga, ki hoče znati kaj več kot mu daje redni pouk, lepa priložnost za dodatno izobraževanje. Pravilo — več znaš, več veljaš — postaja v praksi vsak dan pomembnejše,« ocenjujejo gibanje strokovnjaki. Znanje je bilo torej tisto, ki je fante pritegnilo vanj. Levji delež za to kot tudi za uspehe, pravijo, ima njihov mentor Milan Meža. Krivični bi bili, če ne bi omenili še Gorenja, ki je v šoli podarilo računalnike Dialog. Tako so imeli lepe možnosti za opravljanje delovne prakse kar na šoli, kar so mladi raziskovalci s pridom izkoristili. To pa je bilo seveda mnogo, mnogo premalo. Takšno delo zahteva namreč zvrhano mero dobre in trdne volje, tudi pridno branje strokovne literature. Bolj v šali kot zares so povedali, da so za raziskovalno delo živeli 24 ur na dan. »Pomembna je ideja. Do te pa ne prideš kar tako in takrat ko bi sam rad. Ko pride, pride.« Prosti čas, tu in tam še kakšna redna ura pouka — napor se je izplačal. Nalogo so fantje prijavili šele takrat, ko so videli, da so nekaj vendarle naredili. Ob koncu se je izkazalo, da so naredili več in bolje kot so sami pričakovali. »Vse, kar smo delali, je bilo za nas novo, zanimivo, zahtevno, saj o računalniškem jeziku mikroprologu nismo nič vedeli. Delali smo toliko in tako, da sedaj ne moremo več tako govoriti.« Čeprav se njihovi sovrstniki kar pridno vključujejo v gibanje Mladi za razvoj občine Velenje, po mnenju naših sogovornikov premalo. Premalo je zanj zanimanja, mnogi se trdega in napornega dela ustrašijo na samem začetku. Malo več pobud učiteljev za to ne bi bilo odveč. Če so na začetku njihovi sošolci dejali — vemo, da nekaj delajo, bodo že kaj naredili — jim ob predstavitvi naloge gotovo ni bilo tako vseeno. Z nalogo Uporaba programskega jezika microprolog za delo s podatkovnim^ bazami, Marko je letos sodeloval v gibanju kar z dvema nalogama, so se vsi udeležili še republiškega srečanja »bodoče slovenske znanosti« v Portorožu. Od tam so se vrnili sila razočarani.« Človek težko verjame, da imajo nekateri v republiki tako slab odnos do gibanja Znanost mladini. Še največ pozornosti mu namenja Zveza organizacij za tehnično kulturo ter zelo redke delovne organizacije. Kako je lahko bil v Portorožu rally Saturnus toliko več vreden kot pa srečanje mladih raziskovalcev, ki bodo morda čez leta rešili gospodarstvo iz zagat. V občini je to bolje, vso pohvalo pa si zasluži delovna organizacija Gorenje, ki mladim razisko- valcem velikokrat priskoči na pomoč.« Priznanje je vsem velika spodbuda za nadaljnje delo na tem področju. Sploh Marku, ki se bo udeležil še zveznega srečanja v Cetinju. Torej, »Nič ne bo tako lahko. Treba bo še prej obleči sivo-zeleno uniformo. Potem bomo pa videli.« Vpisali so se na fakulteto. Če so prej s tolikim optimizmom opisovali kaj in kako so delali, ob koncu tega ni bilo več. »Če bi bili na republiškem srečanju pohvaljeni, nam ne bi bilo treba opravljati sprejemnih izpitov. Tako pa jim bomo morali.« Tako torej mladi raziskovalci s Centra srednjih šol v Titovam Velenju. Na vrsti so sedaj delovne organizacije — kako jih bodo znale pridobiti in vključiti v svoje proizvodne verige. Mladi na Centru srednjih šol Vso pozornost vzgoji in izobraževanju Mladi računalniško-naravoslo-vno-matematične usmeritve na Centru srednjih šol v Titovem Velenju so se po reorganizaciji pred letom dni takoj lotili dela. Ker so pač šolska mladinska organizacija, so v svojem delovnem programu odmerili največ prostora področju vzgoje in izobraževanja, od sprejemanja učnih načrtov, urnika, učil, do izdajanja učbenikov. Poleg tega se ukvarjajo še z vprašanji okrog proizvodnega dela, štipendiranja, prostorske stiske, kako »združiti« dijake in profesorje .. . Pravijo, da sedaj, ko je njihova osnovna organizacija ZSMS manjša, lažje delajo. Na nedavni okrogli mizi, nastala je ob obravnavi sprejetih sklepov in stališč 'mladinskega kongresa v Krškem in je med učitelji vzbudila precej komentarjev ter nasprotujočih si mnenj, so namenili udeleženci največ časa vprašanjem tako imenovanih visokokakovostnih šol po znanju in delu. »Ob uvajanju usmerjenega izobraževanja o teh šolah ni nihče veliko govoril. Njegove slabosti pa sedaj vse pogosteje prihajajo na dan in o tako imenovanih visokokakovostnih šolah, ki prinašajo znanje in zagotavljajo napredek, vse glasneje razmišljamo tudi mladi,« pravi Silvo Lipovšek, član predsedstva osnovne organizacije ZSMS računalniško-naravoslo-vno-matematične usmeritve na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Čeprav »globokih« sklepov in stališč udeleženci okrogle mize niso sprejeli, je bila, po mnenju sogovornika, pomembna. O vprašanjih, ki nastajajo v vzgoj-no-izobraževalnem procesu vsak dan, so tako spregovorili mladi na Centru prvič. Prav tako je pokazala, kje žuli čevelj učitelje in dijake. Učiteljskemu zboru je med drugim naložila oblikovanje enotnega mnenja do sklepov in stališč mladinskega kongresa v Krškem. Visokokakovostne šole še vedno »burijo« duhove med mladimi te usmeritve, zato bodo o njih spregovorili še za eno okroglo mizo. Do konca šolskega leta ni več daleč in tako čaka člane osnovne organizacije ZSMS računalni- ško-naravoslovno-matematične usmeritve precej dela. Izvesti morajo namreč programsko volilno konferenco,spregovoriti o svojem delu, odnosu do šole . .. Izdelati pa morajo še delovni program za naslednje šolsko leto, v katerem bodo znova vso prednost namenili spremembam v srednjem usmerjenem izobraževanju in varstvu okolja, saj pravijo, da bodo prav sami najbolje čutili posledice slabega ravnanja v preteklih letih. Precej več aktivnosti jih čaka tudi pri pridobivanju mladih za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah, pa na kulturnem področju. Ob uresničevanju teh seveda ne bodo smeli pozabiti na svojo osnovno nalogo — učenje. -tap- Štipendije Prednostna lista Skupaj z razpisom štipendij, izdelajo na Skupnosti za zaposlovanje vsako leto tudi listo prednostnih poklicev oziroma tako imenovano prednostno listo programov izobraževanja, ki je osnova za podeljevanje štipendij iz združenih sredstev. V tej listi so predvsem deficitarni poklici, sestavijo pa jo na osnovi podatkov o trenutnih iskalcih zaposlitve, podatkov o prilivu iz šol, predvsem pa podatkov o potrebah združenega dela. Lista je bila sprejeta že na aprilski skupščini skupnosti za zaposlovanje Velenje. Kdo bo imel prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev? Povejmo še, da je število nekaterih šti- poklicev pendij neomejeno, nekaterih pa bodo podelili samo določeno število. Do IV. stopnje zahtevnosti so to poklici: kmetovalec, kmetijec (za vse tiste, ki bodo ostali na kmetiji), kmetijski mehanik, živilec, gozdar, rudar, vsi metalurgi, obdelovalci in oblikovalci kovin, monterji in upravljalci energetskih naprav, vzdrževalci vozil in strojev (razen avtomehanik), gu-marji, elektrikar — energetik, monter električnih naprav, omrežij in instalacij, gradbinec I in II, pleskar, sliko-pleskar, dimnikar, upravljalec gradbene mehanizacije, zaključna dela v gradbeništvu, lesar, grafičar, papirni-čar, izdelovalec usnja I in II, vzdrže- valec TK omrežij, tekstilni konfekcio-nar I in II, elektrikar telekomunikacij, kuhar, strežba, zlatar, čevljar, keramik, poštni manipulant. Pri poklicih V. stopnje zahtevnosti bodo imeli prednost: kmetijski tehnik (tisti, ki bodo ostali na kmetiji), nara-voslovno-matematična usmeritev, družboslovno-jezikovna usmeritev, rudarski tehnik (5), metalurški tehnik (1), elektrotehnik — energetik (5), strojni tehnik (5), elektrotehnik — elektronik (2), lesarski tehnik (3), gradbeni tehnil^(l), usnjarski tehnik (1), računalniški tehnik (5), programski tehnik (5), gozdarski tehnik (3), kemijski tehnik (2), komercialist (1) in upravni tehnik (2 štipendiji). Za VI. stopnjo zahtevnosti bodo lahko dobili štipendije iz združenih sredstev in seveda tudi razlike h kadrovskim štipendijam tudi tisti, ki se izobražujejo za poklice: metalurški, strojni in elektro ing., predmetni učitelji matematike, fizike, praktičnega pouka in glasbe ter ekonomisti. Pri VII. stopnji zahtevnosti pa še: dipl. ing. kmetijstva, metalurgije, strojništva, računalništva, fizike (lahko tudi prof.), matematike (ali profesor), gozdarstva, rudarstva, kemijske tehnologije, elektrotehnike, lesarstva, gradbeništva, dipl. ekonomist (5), zobozdravnik (I), splošni zdravnik (2) in umetniški poklici (2). Seveda pa so poleg te liste izdelali tudi posebne kriterije za podelitev štipendij tistim, ki se bodo usmerili v šolanje za katerega od poklicev, ki ni na tej listi. (mkp) Praznik KS Šalek-Gorica V počastitev praznika krajevne skupnosti Šalek-Gorica bodo tamkajšnji rezervni vojaški starešine v soboto, 14. junija, pripravili orientacijski pohod in streljanje s polavtomatsko puško. Usposabljanje in preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin bo tokrat na Trebeliškem, sodelovalo pa bo preko 100 starešin. Pomerile so se splošne enote CZ Prejšnjo nedeljo je bilo v Šaleku pri Titovem Velenju občinsko tekmovanje splošnih enot civilne zaščite. Nastopilo je 22 ekip iz krajevnih skupnosti in 21 iz delovnih organizacij, vse pa so pokazale veliko mero znanja, spretnosti in iznajdljivosti. Pri nabiranju točk so bile ekipe zelo izenačene, kar seveda pomeni, da so se na tekmovanje dobro pripravljale. Med ekipami iz krajevnih skupnosti je bila najboljša prva ekipa Lokovice, drugi so bili Škalčani in tretji tekmovalci prve ekipe Šalek-Gorica. V konkurenci delovnih organizacij je zmagala druga ekipa šo-štanjskih termoelektrarn, pred Vekosom in ekipo Eko — tehnološka oprema. Gasilci že 17. za pokal Šaleške doline Gasilci Šaleka imajo v tem času polne roke dela. Marljivo se namreč pripravljajo na že 17. tekmovanje za pokal Šaleške doline, katerega letos je pokrovitelj izvršni svet skupščine občine Velenje. Tekmovanje je vsako leto množičnejše. Kot kaže bo tako tudi v nedeljo 15. junija. Do sedaj se je namreč zanj prijavilo 95 desetin iz cele Slovenije. Ob tej priložnosti bodo vrli gasilci Šaleka pripravili še krajši kulturni program, v katerem bodo sodelovali člani rudarske godbe in folkloristi Kolede. Zanimivo tekmovanje, začelo se bo ob 7.30 uri, bo gotovo privabilo mnogo občanov. Ob 120-letnici RK Slovenije k Ob 120—letnici Rdečega križa Slovenije in 4. junija, dnevu krvodajalcev, bo občinski odbor Rdečega križa Velenje pripravil jutri, v petek krajšo slovesnost. Na njej bodo med drugim podelili plakete in priznanja za 25 in 50-krat darovano kri. G ORNJ ES A VI/VJSKI OH OBlfì. GORNJESAVIN Spremembe resolucijskih ciljev? Analiza skladnosti gibanja osebne, skupne in splošne porabe za prvo tromesečje v mozirski občini je več kot zaskrbljujoča. Po podatkih komiteja za družbeno-ekonomski razvoj in urejanje prostora je jasno, da so v mozirsk' občini v prvih treh mesecih bistveno prekoračili resolucijske cilje pri vseh treh oblikah porabe. Največji sta prekoračitvi na področju osebne in skupne porabe, saj osebna prekoračuje resolucijske načrte za dobrih 132, skupna pa za skoraj 113 odstotkov. Nadaljevanje takšnih delitvenih razmerij seveda pomeni, da delovnim organizacijam za razširjeno reprodukcijo ne bo ostalo ničesar, močno vprašljivo pa bo tudi ustvarjanje dohodka in nadaljnjih delitvenih razmerij. Bo res potrebna sprememba resolucijskih ciljev? Več zaposlenih pri samostojnih obrtnikih Na podlagi sprememb in novosti obrtnega zakona tudi v občini Mozirje pripravljajo nov odlok o številu zaposlenih delavcev pri samostojnih obrtnikih. Po tem odloku bodo lahko obrtniki zaposlili več kot sedem in ne več kot deset delavcev, če seveda izpolnjujejo pogoje glede poslovnih prostorov in vse ostale pogoje. Odlok ne velja za skupne obratovalnice, v katerih obrtni zakon dovoljuje do 14 zaposlenih delavcev. Do deset delavcev bo po tem odloku lahko zaposlenih v naslednjih obrtnih dejavnostih: ključavničarstvo, zidarstvo in fasader-stvo, instalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo, plinske in klimatske naprave, pekarstvo, pridobivanje kamna, kovinska galanterija, mizarstvo, kovinoplastika in termoplastika, strojno pletiljstvo in avto-mehanika. Odlok je bilo potrebno spremeniti tudi zaradi tega, ker obrtnikom v nekaterih dejavnostih že primanjkuje delovne sile, glede na sklenjene pogodbe. V Nazarjah bodo slavili V krajevni skupnosti Nazarje slavijo svoj praznik 12. junija, v spomin na ta dan leta 1942, ko so številni nazarski fantje in možje odšli v partizane. Osrednja proslava ob prazniku krajevne skupviostibo v nazarskem delavskem domu v petek, 13. junija, ob 19. uri. Letošnje praznovanje je posvečeno tudi 200 — letnici šole v Nazarjah, ob tej priliki pa bodo v soboto dopoldne slovesnost pripravili tudi na šoli. V praznovanje se bodo vključili tudi lovci z regijskim tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe, taborniki s propagandnim taborom, športniki s košarkarskim turnirjem, pripravljajo pa tudi razstavo ročnih del krajank in razstavo del domačega umetnika Jožeta Pogorel-čnika. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. t 12. junija 1986 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*£tran3 I Družbenoekonomski položaj premogovništva in energetike Poglobljena in načrtna akcija Živahno aktivnost in poglobljeno razpravo je v samoupravnem in političnem življenju sprožila kritična situacija v energetskem delu Rek Franca Leskoška Luke. Verjetno ni prebivalca Šaleške doline, ki^ o družbenoekonomskem položaju premogovništva in energetike, ni slišal še nič. Ta situacija pa je sprožila še nekaj. Bolj kot kdaj koli prej je akcija iskanja izhoda iz lega položaja, poglobljena in načrtna, temeljita in sistematična, že v osnovi ločuje dve stvari — tisto, kar se da rešiti takoj in tisto, kar ne prenese več odlaganja, ampak zahteva dolgoročno reševanje. Aktivnosti so se pričele že s sejo delavskega sveta RLV, z Akcijskimi konferencami osnovnih organizacij ZK tako v RLV, kot v TEŠ in v sozdu REK, s sejami osnovnih organizacij Zveze sindikatov, sejami predsedstev občinske organizacije ZKS in občinskega sveta ZSS Velenje, prišle na dnevni red skupne seje občinskega komiteja ZKS in občinskega sveta ZSS Velenje. Potekajo pa še naprej. O položaju v energetiki in premogovništvu, ne samo v velenjskem delu, ampak V slovenskem, danes razpravlja tudi slovenski izvršni svet, vsi pa veliko pričakujejo od stališč in sklepov republiške skupščine, ki bo imela to problematiko na dnevnem redu 24. julija. Seveda nihče ne čaka na takojšnjo rešitev, ker te ni možno dati, vendar pa vsi pričakujejo vsaj zagotovitev normalne proizvodnje. Med kratkoročne rešitve prištevajo tudi ovrednotenje elektroenergetske bilance, saj ostaja tu še naprej odprto vprašanje, kako pokriti okoli 40 milijard dinarjev, ki jih manjka. Delavci v ospredje postavljajo zahtevo po zagotovitvi vsaj enostavne reprodukcije in zahtevo, da se negativni poslovni rezultat v polletju ne sme izraziti v osebnih dohodkih. O problematiki in reševanju tega problema so od leta 1983 večkrat razpravljali in sklepali tudi na CK ZKS, zato je sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje na skupni seji posebej poudaril, da ne potrebujemo novih sklepov, da pa je treba uresničiti že sprejete. V sklepih skupne seje občinskega komiteja ZKS in občinskega sveta ZSS Velenje zato izstopa tudi naslonitev na lastne sile. Skupna seja pa je zadolžila tudi vse: družbenoplitične organizacije in samoupravne organe, poslovodne delavce, da odgovorno izvedejo vse naloge, ki so jih pred njih postavile Akcijske konference osnovnih organizacij Zveze komunistov v sozdu Rek, osnovne organizacije Zveze sindikatov in sklepe CK ZKS. Ker so sklepi stališča in usmeritve, ki jih je sprejemal Centralni komite še vedno aktualni, pa je občinski komite naložil osnovnim organizacijam, da jih tudi izvršijo. Dodajmo k temu še to, da bo zbor združenega dela, ki bo zasedal še ta mesec oblikoval stališča za zasedanje zbora republiške skupščine. (mkp) Položaj je kritičen — razrešitev nujna V razreševanje problematike energetskih organizacij -združenega dela sozda Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franca Leskoška Luke se vključuje tudi izvršni svet Skupščine občine Velenje. Ta vprašanja so imeli že večkrat na dnevnem redu, o njih pa so govorili tudi na zadnji seji prejšnji teden. Družbeno ekonomski položaj rudarstva in energetike v sozdu Franca Leskoška Luke se je zaostril tako na likvidnostnem kot dohodkovnem področju do tolikšne mere, so menili, da je skrajno kritičen. Takšen položaj je vsekakor posledica prepočasnega razreševanja in postavljanja trdnih temeljev poslovanja energetike kot celote. Znova so poudarili, da ne more biti sprejemljivo, da rudarji dobro delajo, dosegajo rekordne izkope premoga, večajo produktivnost dela, ne ustvarjajo pa dohodka, ki bi ga samoupravno delilii. Podobno je tudi z delavci šošttanjskih termoelektrarn, ki diosegajo načrtovano proizvodnjo,, dobro pa delajo tu- di njihovi vzdrževalci. To vse v veliki meri vpliva, da na primer v letošnjem letu v Sloveniji nismo imeli redukcij električne energija S proizvodnimi rezultati so bili tako v rudniku kot v šoštanj-skih termoelektrarnah v prvem letošnjem četrtletju lahko zadovoljni, pa vendar so izkazali v Rudniku lignita Velenje kar za skoraj 5 milijard dinarjev izgube, šoštanjske termoelektrarne pa za 2 milijardi dinarjev. Ta izguba bo do polletja, kot vse kaže, če k njej prištejemo še dogovorjene sklade, porastla na skoraj 13 milijard dinarjev. To pa so številke nad katerimi ni mogoče več zatiskati oči. Člani izvršnega sveta so menili, da je treba pripravljeno gradivo vključiti v pripravo gradiva o problematiki energetike in premogovništva, ki so ga za celotno elektrogospodarstvo pripravljali republiški organi, danes pa o njem govori republiški izvršni svet V tem skupnem gradivu, so menili, je treba izpostaviti razreševanje elektroenergetske bilance in opozoriti na problematiko družbeno ekonomskega položaja energetike in rudarstva ter na posledice ki jih takšen položaj povzroča v občini Velenje, saj Rudarsko elektroenergetski kombinat, ki je v izgubi in torej brez dohodka, v celoti ne more pokrivati obveznosti do družbeno politične skupnosti. Seveda pa je treba opozoriti tudi na posledice, ki se zaradi rudarjenja in pridobivanja električne energije kaže^ jo v našem okolju, (mz) 0 neuspelem referendumu »Ni katastrofa, če referendum ne uspe. Če ga obravnavamo kot normalno samoupravno aktivnost, potem okoli tega ne sme biti nič narobe, saj lahko to pomeni samo novo kvaliteto. Vendar pa smo si v primeru, ko na Rudniku lignita referendum ni uspel v treh tozdih, tudi sami postavili vprašanje; zakaj? Šlo je za sprejem aktov, (o delitvi osebnih dohodkov, o dodeljevanju stanovanj in za sprejem temeljev srednjeročnega plana), ki nekatere zadeve opredeljujejo ugodneje za delavce kot doslej. Problem mora biti zato drugje. Čim prej je treba priti do politične ocene razlogov, zaradi katerih se delavci tako obnašajo. Še posebno v primeru tozda Mehanizacija (900 delavcev), kjer so na zborih delavcev in že prej podprli predlog, o katerem pa so se potem tajno izrekli proti. In v primeru Mehanizacije tudi vsi trije akti niso bili sprejeti. Zato smo tudi prepričani, da problem ni v aktih, ampak ga je treba iskati drugje. Sprašujemo se, če tudi družbe- noekonomski položaj, v katerem se je znašla energetika, ne vpliva na to, da se delavci niso pripravljeni dovolj aktivno vključevati v samoupravljanje. Vsekakor bo potrebno to takoj proučiti,« je dejal Franc Druks, prejšnji predsednik akcijske konference osnovnih organizacij zveze komunistov Rudnika lignita Velenje o neuspelem referendumu v treh tozdih delovne organizacije RLV. (mkp) Od besed končno le k dejanjem (Nadaljevanje s 1. strani) In kako daleč je »stvar«, o kateri smo v občini govorili in govorili sedem let? Po uspešno izvedenem referendumu v delovni skupnosti zdravstvene skupnosti in skupnih strokovnih službah, ki so pokrivale preostale interesne dejavnosti, je bil sprejet samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno skupnost skupnih strokovnih služb in statut. V javni razpravi pa so sedaj še preostali akti. »Težave so in še bodo trajale določen čas. Ne samo, da se srečujemo z neprekritimi odpori, žal je prikritih še več, bo preteklo veliko časa, saj je potrebna pri tem enotna podpora vseh družbenopolitičnih organizacij in celotne naše družbenopolitične skupnosti. Šele takrat bo združevanje opravičilo svoj namen,« pravi v. d. vodje skupnih strokovnih služb Štefka Kor-dež. Nova organiziranost teh služb ne predvideva tako imenovanih tajnikov, ki jih je prej imela vsaka interesna skupnost. Delo bo namreč razdeljeno po nalogah. Takšna organiziranost naj bi pripomogla k drugačnemu načinu razmišljanja in usklajeno delo v vseh sisih družbenih dejavnosti: Odprtih vprašanj je toliko, da se uspehov z združevanjem ne smemo nadejati čez noč. Zagotovo tudi kritike v času dokončnega ustanavljanja ne bodo »koristile«, saj bodo imeli v službah sami s sabo dovolj težav. Ce smo se lahko v preteklih letih izgovarjali, češ, da prostorska vprašanja ovirajo ustanavljanje skupnih strokovnih služb, je sedaj tega konec. Sedež bodo imele skupne strokovne službe v domu učencev, kar pa seveda ni najcenejša različica. Prostore skupne strokovne zdravstvene skupnosti bo zaradi znanih prostorskih težav »vzelo« zdravstvo. Ta možnost je padla skozi rešeto tudi zaradi boljšega načina reševanja težav na Centru srednjih šol.« Plačevanje dokaj visoke najemnine za prostore ne bo tako lahko. Opis del in nalog bo prinesel s sabo drugo nevšečnost — zmanjšanje števila zaposlenih. Slej ko prej pa se bomo srečevali še z nemobilnostjo delavcev v strokovnih službah.« Po besedah sogovornice želijo z novo organiziranostjo doseči veliko: kakovostnejše delegatsko gradivo, v katerem bodo povzetki, privlačnejši videz, imeti nenehen stik z izvajalci oziroma uporabniki, Grafiko Prevalje, kjer gradiva za skupščine sisov tiskajo,... Vse to bo narekovalo drugačen način dela kot so ga bili nekateri vajeni v preteklih letih. »Uspešnost skupnih strokovnih služb bo odvisna od vrste dejavnikov — od tega, da se delavci v službah zavedajo, da niso samemu sebi namen, da morajo delati za izboljšanje delegatskega sistema do tega, da si vsi skupaj zastavljene cilje želimo in hočemo. Predvsem pa morajo biti skupne strokovne službe v pomoč funkcionarjem na vseh področjih družbenih dejavnosti. Bojazen, da bi te prerastle svojo vlogo, je povsem odveč,« je končala pogovor Štefka Kordež. Postavili objekt v tednu dni V petek, 30. maja, so položili temeljni kamen za gradnjo prizidka V samskem domu Vegrada se že nekaj let otepajo s precejšnjo prostorsko stisko. Življenje v domu nikakor ne ustreza predpisanim normativom o minimalnih življenjskih pogojih delavcev, saj živijo po sobah, ki so tesne, po štirje delavci, na voljo nimajo dovolj sanitarij, ni primernih družabnih prostorov.. . Prav zato so začeli pred dnevi z gradnjo prizidka k temu samskemu domu. Prav je, da to gradnjo nekoliko podrobneje opišemo, saj je bil marsikdo ob objektu, ki je ■■■■■■p sr «•• " V J& ""? ^^^ ' . ......... ..- ___iT''Z ~ ■ RIIHIRiMB-r: Teden dni zatem je na tem mestu že stal nov objekt zrasel zares kot goba po dežju, presenečen. S pripravljalnimi deli za to gradnjo so začeli v Vegradu sicer že pred meseci, temeljni kamen pa so položili ob praznovanju krajevne skupnosti Stara vas, v petek, 30. maja. V tednu dni só iz prostorskih elementov — celic sestavili objekt in znova prikazali prednosti montažne industrijske gradnje. Čaka jih še finalizacija objekta, dokončno pa naj bi ga, kot predvidevajo, namenu predali konec avgusta. Življenjski pogoji delavcev v tem domu se bodo tako bistveno izboljšali, saj bo služil prizidek izključno temu namenu in ne povečanju zmogljivosti doma. Število stanovalcev v njem bodo namreč celo nekoliko zmanjšali, zaradi zmanjševanja obsega gradenj na velenjskem območju. Trenutno živi v domu 570 delavcev, od jeseni pa jih bo v njem bivalo 530. Živeli bodo po trije v sobi, dobili bodo sodobne sanitarije ter ustrezne družabne prostore. (mz) Samoupravni sporazum o štipendiranju Veliko dobrih novosti Veliko novosti predvideva nov Samoupravni sporazum o štipendiranju, ki smo ga sprejeli tudi v občini Velenje, čeprav še vedno ne stoodstotno, kot bi si želeli. Ker gre za enotna merila in kriterije pri podeljevanju štipendij, bi bilo seveda prav, da ga sprejmejo vse organizacije združenega dela. Med najpomembnejšimi novostmi iz tega sporazuma bi lahko našteli naslednje: del prispevka od 0,5 odstotkov iz BOD bo namenjen za sofinanciranje prehrane učencev in študentov, izrazito nadpoprečno nadarjeni učenci in študentje bodo lahko prejeli štipendije iz združenih sredstev mimo kriterijev, pogoj je samo, da njihovi starši v pretelem letu niso bili obvezni plačati davka iz dohodka, bistvena novost pa je, da bodo kadrovske štipendije diferencirane glede na to, kje se učenci in študentje šolajo: v kraju bivanja ali izven kraja bivanja, seveda pa štipendije še naprej ostanejo diferencirane glede na uspeh. Štipendije se bodo med letom valorizirale vsake tri mesece glede na gibanje osebnih dohodkov in življenjskih stroškov. Pomembna novost se nam obeta tudi na področju prelivanja solidarnostnih sredstev iz občine v občino. Pogoj za uveljavljanje teh sredstev je namreč ta, da bodo morale skupščine za zaposlovanja skrbeti, da se bo razmerje med podeljenim številom kadrovskih štipendij iz združenih sred- stev izboljševalo, seveda v prid kadrovskih Štipendij. Omenimo naj, da je v občini Velenje to razmerje izredno ugodno, saj prejema 90 odstotkov vseh štipendistov kadrovske štipendije in samo deset odstotkov štipendistov štipendije iz združenih sredstev. Za primerjavo dodajmo še, da je to razmerje v SR Sloveniji 70:30 v korist kadrovskih štipendij. Seveda to niso vse spremembe, ki jih uvaja nov samoupravni sporazum, so pa tiste, najbolj bistvene. (mkp) Popravek V 21. številki Našega časa z dne 29. maja 1986 smo pod naslovom Ekološka onesnaženost — trepet pred bodočnostjo, na 4. in 5. strani, objavili problematiko varstva okolja v občini Velenje. Tiskarski škrat pa nam je ponaga-jal in v tekstu je nastalo nekaj napak. Na 4. strani, pod naslovom Gorenje Velenje, so navedeni namesto lakirni-ških lekarniški odpadki. Seveda v Gorenju nimajo toliko zdravil, da bi se otepali z lekarniškimi odpadki, zato pa imajo težave z lakirniškimi odpadki, ki jih imajo za okoli 300 kubičnih metrov letno. Pri Tovarni usnja je bilo narobe napisano, da 1500 kubičnih metrov odpadne vode, ki jo puščajo v Pako, onesnažuje to reko tako kot 4000 prebivalcev. Seveda bi bilo, vsaj za silo, če bi bilo tako. Žal njihove odplake onesnažujejo našo reko tako kot 40 tisoč prebivalcev. Pod naslovom Kmetijstvo pa je tiskarski škrat napravil iz nevarnih odpadkov navadne odpadke. Pravilno se stavek glasi, da je predvidena centralna predelovalnica nevarnih odpadkov z odlagališčem in spremljajočimi objekti. Za napake se opravičujemo. Nazarje srečanje mladih delavcev Gorenja Prinoanjo soboto, 14. junija bo v Nazarjah že tradicionalno 13. srečanje mladih delavcev Gorenja. uaeleženci srečanja si buuu med bivanjem v Gornji Savinjski dolini ogledali proizvodnjo v delovni organizaciji Gorenje Glin, zavrteli jim bodo film o Gorenju Glin, ki slavi letos 85-letnico obstoja, koordinacijski svet ZSMS Gorenja Glin pa bo poskrbel tu- di za priložnostni kulturni program. V Nazarjah se bodo sešel koordinacijski svet ZSMS Gorenja SOZD na volilno programsko konferenco. Na zadnji seji predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje SOZD so izoblikovali predlog, da bi dosedanjemu mladinskemu vodstvu Gore-•nja na konferenci v Nazarjah po- daljšali thandat še za naslednji dve leti. V okviru 13. srečanja mladih delavcev Gorenja pa bodo, kot je že v navadi, podelili tudi priznanja najbolj prizadevnim mladim delavcem — samoupravljalcem iz vseh Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti. (an) Rekli so: Ivan Kramer, predsednik Medobčinskega sveta ZSS Celje na nedavni skupni seji Medobčinskega sveta ZKS in Medobčinskega sveta ZSS Celje: »Ta trenutek je pod vprašajem skoraj 26 tisoč delavcev, ki so prigo-spodarili izgubo v celjski regiji. V preteklosti smo največ pozornosti namenili pokrivanju teh izgub. A takoj, ko je bila ta pokrita, je bilo spet vse po starem. Zato bi bilo treba tam, kjer že več let ni dohodka, kaj ukreniti, morda kaj tudi ukiniti.« Kristian HrasteI, na seji predsedstva OKZKS Velenje, ob obravnavi proble- matike zdravstva: »Mi že drugič nismo mogli podelitvi vseh štipendij za študij na medicinski fakulteti. Med mladimi ni dovolj zanimanja. To se pravi, da tudi na tej fakulteti nekaj ni v redu.« Miran Arzenšek, predsednik izvršnega sreta SOB Velenje na zasedanju zbora združenega dela: »Črtanje naložb v družbenih dejavnostih iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990? Nalij-mo si čistega vina in povejmo, kaj hočemo in kaj ne. Nove šole in prizidka k zdravstvenemu domu pa drugače ne bomo mogli narediti.« POD PRHO Prezaposlovanje delavcev—zakaj le? O delovni organizaciji HPH, njenem nezavidljivem položaju smo na straneh našega tednika že večkrat pisali. Tudi o tem, da likvidacijo najbolj občutijo na svojih ramenih delavci, ki so za takšen položaj zelo malo krivi ali skoraj nič. Vemo tudi to, da je likvidacijski postopek že stekel, ter da je ostalo nekaj delavcev brez zaposlitve. Človek bi pričakoval, da bodo nekateri v sicer »razpadajoči« delovni organizaciji storili vse in jim pomagali priti čimprej do nove zaposlitve. Toda, zakaj le? _ Od decembra lani ti prejemajo 70, odstotni osebni dohodek za nedelo. Z njim so zadovoljni, drugi očitno prav tako, saj jih pustijo pri miru. Ko pa bo likvidacijski postopek potekel, pa bodo ti tako ali tako prišli na seznam na Skupnosti za zaposlovanje občine Velenje. Da bi o tehnološkem višku že prej obve- stili skupnost, ali se že pred likvidacijskim postopkom povezati z njo, to pa že ne. Ob tem seveda še zdaleč ne pomislijo, da skupnost, ki zagotavlja denarna nadomestila v primeru nezaposlenosti, nima zagotovljenih Sredstev, ker jih brez planov organizacij združenega dela ne more oblikovati in opravičiti. Če bodo ostali vsi nezaposleni delovne organizacije HPH na njenih ramenih, potem bo tudi Skupnost za zaposlovanje »šla v stečaj.« Takšno neodgovorno in družbi škodljivo ravnanje nekaterih v delovni organizaciji HPH so člani komiteja za družbene dejavnosti na zadnji seji ostro obsodili. Morda bo nestrokoven pristop pri reševanju težav zbodel še katere, da bodo začeli drugače razmišljati in storili korak dalje. tap— 4. stran ★ nas cas_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE ;_Titovo Velenie * 12.^1986 Krajevna skupnost Nazarje ; .. ' ' • in počfci ■ ; i i -Krajevna skupnost Stara vas Prekopana po dolgem Dolgo se že nismo oglasili v krajevni skupnosti Stara vas v Titovem Velenju, kar pa ne pomeni, da zato, ker se tam ne dogaja nič. Se, pa še veliko. Prav te dni poteka v tej krajevni skupnosti vrsta aktivnosti in prireditev, ki so jim dali skupni naslov »Praznični dnevi«. Izbrani niso bili slučajno, ampak sodijo med prireditve ob krajevnem prazniku, 30. aprilu. Praznujejo v spomin na napad borcev Bračičeve brigade v noči iz 30. aprila na 1. maj leta 1944 na velenjski rudnik in elektrarno. To slavje pa so združili z nekaterimi pomembnimi prireditvami. Herman Lešnik Franc Mokotar Marjan Lipovšek Jože Lekše Maks Podlesnfk PRAZNIČNI DNEVI - PETF.K, 13. JUNIJA 20.30 Gostovanje gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki z »Zupanovo Micko« v kinodvorani SOBOTA, 14. JUNIJA 17.00 Otvoritev prostorov Krajevne skupnosti Stara vas. Sprejem novih članov v OO ZSMS 18.00 Srečanje krajanov Stare vasi PETEK, 20. JUNIJA 18.00 Odprtje rekonstruirane Ceste na jezero, zaključek toplifikacije dela naselja Ob Cesti pod parkom in Koroški cesti 19.00 Prireditev »Krajani Stare vasi se predstavljajo« SOBOTA, 21. JUNIJA 10.00 Srečanje z borci Bračičeve brigade in podelitev priznanj 15.30 Tekmovanje v mokrem nogometu na kotalkališču Franc Vovk Bojan Kontič Z našimi sogovorniki smo se dobili v soboto dopoldan v starih prostorih krajevne skupnosti, majhnih in utesnjenih. A že to soboto se bodo selili. Drugam. Izpolnila se jim bo dolgoletna želja. A najprej predstavimo naše sogovornike. Pogovarjali smo se z Hermanom Lešnikom, predsednikom krajevne konference SZDL, Francom Mokotnrjem, predsednikom sveta KS, Marjanom Lipovškom, predsednikom skupščine KS, Jožetom Lekše-tom, predsednikom delegacije za zbor krajevnih skupnosti, pogovoru pa so se pridružili še: Maks Podlesnik, predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV, Franc Vovk, novoizvoljeni predsednik krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin in Bojan Kontič, predsednik mladine. Kogar pot zanese v ta predel Titovega Velenja najprej ugotovi, da je krajevna skupnost prekopana po dolgem in počez. To pa dokazuje, da so krajani dejavni na vseh področjih: ob Koroški cesti zaključujejo urejanje toplifikacije, tako da v krajevni skupnosti ne bo hiše, ki ne bi bila priključena na daljinski vroči-vod, zaprta je cesta na jezero, že 20. junija bodo otvorili prenovljeno in modernizirano, prav tega dne pa bodo pričeli z novo veliko akcijo — rekonstrukcijo Koroške ceste. Kot pravijo sogovorniki, bodo po več letih prizadevanj končno uspeli urediti tudi prometni režim predvsem na področju dveh sosesk: Ceste pod parkom in Gorenjsko naselje. O tem so dolgo razmišljali in temu je bila posvečana tudi javna tribuna. NOVE OBLIKE DELA »Po izvolitvi novih organov v krajevnih skupnosti, novih članov delegacij samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine, smo okre- pili našo aktivnost. Rezultati so že vidni. V pripravah na volitve smo namenili posebno pozornost sestavi vseh organov. Ta prizadevanja se obrestujejo. K temu pa so nedvomno pripomogle tudi nekatere nove oblike dela. Pri skupščini krajevne skupnosti smo oblikovali tri komisije in sicer za pripravo planskih dokumentov, za pripravo samoupravnih aktov in za kadrovska vprašanja in priznanja. Te komisije so se zelo zavzeto lotile dela, največ pa ga ima ta trenutek komisija za pripravo planskih dokumentov, ki se je aktivno vključila v obravnavo in pripravo načrtov za prihodnji razvoj krajevne skupnosti in posameznih delovnih organizacij na območju krajevne skupnosti in občinskih razvojnih dokumentov. Izoblikovala je vrsto pripomb in se tvorno vključila v prizadevanja, da bi bile te pripombe upoštevane in bi postale sestavina razvojnih dokumentov. Izredno zavzeto pa začenja delo tudi delegacija za zbor krajevnih skupnosti,« je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Stara vas, Marjan Lipovšek. Nove oblike dela je osvojil tudi svet krajevne skupnosti. Kot je dejal Franc Mokotar, predsednik sveta, pa je najpomembnejša: »V okviru sveta smo združili vse delegacije materialne proizvodnje in tako izboljšali obveščanje. Svet kot operativno telo bo tako lažje spremljal problematiko, pa tudi povratne informacije bodo bolj sveže.« Krajevna konferenca pa je zaradi lažjega dela, predvsem pa zaradi še bolj neposrednega odločanje vseh krajanov organizacijsko razdeljena na tri soseske: Pod parkom, Jezero in Gorenjsko naselje. »V soseskah delujejo odbori krajevne konference socialistične zveze in povezujejo celotno krajevno skupnost. Čaka pa nas veliko Sg8g8S88S8888888aS§8SB88S88888888888888SS88fi dela, še posebno na področju delegatskega sistema. Prav tako pa bo potrebno še bolj pospešiti vse dejavnosti v krajevni skupnosti, da bomo zaživeli s krajani. Eden od pomembnih pogojev za uspešno delo bodo novi prostori krajevne skupnosti. Torej dela nam ne manjka, potrebna je le volja in potrpljenje. Tudi krajevna konferenca je poleg teh že vpeljanih oblik dela, uvedla še nove. To so komisije za posamezna področja. Recimo za urejanje okolja, za ekologijo,« pa je povedal predsednik krajevne konference SZDL, Herman Lešnik. Sploh pa je bila rdeča nit, ki so jo v pogovor tkali vsi naši sogovorniki, velika pridobitev — prostori krajevne skupnosti. O njih so se razgovorili vsi. Novi prostori — še bolj zavzeto delo Osrednji dogodek »Prazničnih dni« v krajevni skupnosti Stara vas bo gotovo otvoritev prostorov krajevne skupnosti, v soboto, in sprejem mladih v vrste mladinske organizacije, tega dne pa pripravljajo tudi srečanje svojih najstarejših krajanov. Prostore — pri bivši vrtnariji — so ob likvidaciji delovne organizacije HPH odkupili s sredstvi iz samoprispevka. V skupni koristni površini merijo približno 180 kvadratnih metrov, odkupili pa so tudi del zemljišča, kamor bo možno v prihodnje še razširiti prostore. Vendar pa jih do sobote čaka še veliko dela. Okolico urejujejo udarniško. Vsak dan se dobijo ob 16. uri in vsak prispeva po svojih močeh. A zavzetosti ne manjka, saj je pridobitev novih prostorov krajevne skupnost dolgoletna želja vseh krajanov. Javna tribuna — okolje V krajevni skupnosti Stara vas so vneti zagovorniki javnih tribun. Na njih pridejo najbolj do izraza neposredni interesi in problemi vseh krajanov. Že pred meseci so pripravili tribuno na temo okolje. Takrat pa so se dogovorili, da bodo še ta mesec pregledali, kaj je bilo storjenega. »Ne more nam namreč biti vseeno, kakšno je naše okolje, kot nam tudi ne more biti vseeno, kakšno bomo pustili prihodnjim j88888888833888888fifi88S8iSB88il8i%^8S generacijam. Ugotavljamo, da živimo, na enem najbolj ekološko izpostavljenih območij v občini Velenje, tu je smetišče, tu mejimo na velenjsko jezero, tu čutimo vpliv šoštanjskih termoelektrarn. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da lahko vsak posameznik vpliva ali pa mora vplivati predvsem na tisti del okolja, v katerem živi. Ne gre torej samo za kazanje s prstom na druge, ampak moramo za okolje vsi skupaj narediti več,« pravijo o bližnji temi javne tribune. Na njej se bodo dogovorili za sprejem povsem konkretnih ukrepov z določenimi roki in nosilci. Vlogo krajevne skupnosti še dograjevati Veliko izkušenj z delom in življenjem sosesk ima Jože Lekše, sedanji predsednik delegacije za zbor krajevnih skupnosti. »Vlogo krajevne skupnosti je treba še dograjevati. Takšna kot je, ima še vedno premajhno vlogo, tu in tam je še vedno samo podaljšana roka skupščinskih upravnih organov. Zato moramo delovati predvsem v smeri, da dobi še večjo vlogo odločanje krajanov in to preko delegatskega sistema v zboru krajevnih skupnostih. To pa je največkrat odvisno od nas samih in od tega, kako aktivno bomo delali,« je povedal. Vendar pa je dodal tudi, da so nekateri posamezniki zelo aktivni, nekaterih pa se ni- kakor ne da pritegniti. Predvsem tistih, pravi, ki so prišli šele v kratkem in še niso »pognali korenin«. A počasi, tako upajo, se bodo v delo in življenje krajevne skupnosti vključili tudi ti. Družbeno politične organizacije Ob našem obisku smo imeli priložnost spregovoriti nekaj besed tudi s predsedniki družbenopolitičnih organizacij v kraju. Predsednik krajevne borčevske organizacije je Maks Podlesnik: »Krajevna organizacija šteje 72 članov, poprečna starost pa je 67 let. To, da smo starejši, pa ne pomeni, da samo jamramo in tarnamo, ampak se organizirano in sistematično vključujemo v razreševanje težav in v vse oblike življenja in dela v naši krajevni skupnosti. Prisotni smo povsod. Še posebno pa naša organizacija posveča skrb oziroma bdi nad življenjem, zdravjem in socialnim stanjem našega članstva. Radi pa se udeležimo tudi izletov. Vsako leto pripravimo enega. Vključujemo se povsod, seveda pO svojih močeh, kolikor nam dopušča zdravje. Zraven smo tudi sedaj, ko udarniško urejujemo prostore krajevne skupnosti.« Franc Vovk je novoizvoljeni predsednik krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin: »Naša krajevna organizacija je bila ustanovljena že pred časom, vendar samo papirnata. Se- daj pa smo se odločili, da delo popestrimo. Postavili smo si dva pomembna cilja, najprej praktično delo s starešinami in potem naj bi starešine, nosilci družbene samozaščite, pripravili razna predavanja za krajane. Letos pa bomo pripravili tudi pohod in izpeljali vse tiste aktivnosti, ki jih ima v programu občinska organizacija. Najvažnejše bo torej praktično delo in ne več papirnato, skrčeno na pisanje poročil o delovanju ZRVS v krajevni skupnosti.« Besedo pa smo dali tudi mladim. točneje predsedniku ZSMS v krajevni skupnosti Stara vas, Bojanu Kontiču: »Mladinska organizacija je zelo aktivna, čeprav tudi med mladimi ugotavljamo nekaj nezainteresiranosti. Prepričani smo, da ta problem obstaja samo zato, ker nimamo svojih prostorov, vendar se nam že kmalu obetajo boljši časi. Velik poudarek dajemo predvsem družbenopolitičnemu usposabljanju 'mladincev, vsak mesec se dobimo dvakrat in razpravljamo o tekočih problemih v krajevni skupnosti. Ta hip pa se udeležujemo udarniškega dela. V vsaki organizaciji, ki deluje v krajevni skupnosti pa je tudi vsaj eden mladinec, tako dobivamo direktna sporočila, kaj se dogaja. Tako lahko tudi mi vplivamo na dogodke in razrešujemo probleme, ki nastajajo.« mkp, vos saaas8a883888smpak živali, ki delajo le to, kar jim narekuje narava. Simon Miklavžin, 8. b, COŠ Biba Rock Šoštanj mešani pevski zbor, ki gaje vodil Organist Ivan Naraločnik. Med obema vojnama je zbor nastopal blizu in daleč in povsod s svojo kakovostjo navduševal ljubitelje petja. Po odhodu pe.vovodje je delo zbora v letih pred vojno zamrlo. Po končani vihri druge svetovne je tudi šmihelske hribovske kmetije zajel val olajšanja in sprostitve, moč slovenske besede je znova vzklila v opojnosti zmage in vsem svojem bogastvu, zagon pri obnovi porušene domovine se je zlil tudi v pesem svobode in dela. V tem vzdušju so v Šmihelu ta-koh oživili tudi dejavnost pevskega zbora. Sprva je bilo članov malo. kaj kmalu pa so se vrste zbora obogatili mladi pevci, ki so bili priče vojnih grozot, zato so zboru v začetku najbolj »ležale« partizanske, borbene in delovne pesmi. Pevci so na vaje prihajali tudi uro hoda peš, vendar ljubiteljem lepe pesmi tudi takšne žrtve niso bile pretežke. V prvem povojnem obdobju je bilo na podeželju le malo organiziranih pevskih zborov. Vojna je vrste pevcev in pevovodij močno zdesetkala, zato je bil šmihelski zbor več kot dobrodošel na najrazličnejših proslavah in drugih prireditvah blizu in daleč. Ljubezen do petja in požrtvovalnost pevcev sta odliki vsakega pevskega zbora in obenem pogoj njegovega uspešnega delovanja. Za pevce iz Šmihela nad Mozirjem to še posebej velja, saj sicer v povojnih letih ne bi hodili peš v več ur oddaljene kraje in tam prirejali svojih koncertov. Do leta 1965 je zbor nastopal po številnih krajih Savinjske, Šaleške in Mežiške doline, kar trikrat pa je v teh letih snemal za ljubljanski radio. V štirih desetletjih obstoja sedanjega pevskega zbora se je v njegovih vrstah zvrstilo 130 pevcev, v današnjem, 22-članskem, pa jih je še nekaj, ki v zboru prepevajo še vse od ustanovitve, ali kakšno leto manj. Najrazličnej- Vinska gora Veseli tobogan Pretekfc) nedeljo je društvo prijateljev mladine Vinska gora organiziralo VESELI TOBOGAN. Nastopili so mladi talenti od 1. do 4. razreda iz osnovne šole Vinska gora. Ob spremljavi članov ansambla »Dan in noč« so peli otroške, zabavne in na-rodnozabavne pesmi. Z vedno bolj popularno »frajtonerico« se je predstavil tudi mladi gost iz Šentilja. Številno občinstvo je vse nastopajoče pozdravljalo z burnim aplavzom. Oddajo sta povezovala Vlasta Sovine in Drago Kolar. Izkupiček tobogana je v celoti namenjen za nakup računalnika. Želja naših osnovnošolcev je, imeti svoj računalnik, ki jih bo popeljal v čudežni svet iger in znanja. DPM Vinska gora se zahvaljuje vsem obiskovalcem, ki so s svojim obiskom pripomogli k nakupu računalnika. Velik del zahvale velja tudi ansamblu Dan in noč, ki se je odrekel honorarju- Razšli smo se z željo, da se drugo leto spet dobimo in k nastopu pritegnemo še več osnovnošolcev iz Vinske gore, seveda tudi tiste, ki obiskujejo šole v Titovem Velenju in na Dobrni. Drago KOLAR Fotografi sodelujte! Čez teden dni bo zaključen natečaj za občinsko razstavo fotografije, ki jo skupno organizirata RLV in foto klub Zrno. Razstava ima temo Ogroženo okolje — tehnološka mora, na njej pa lahko sodelujejo vsi občani občine Velenje in sicer z nekaširani-mi fotografijami od 18 x 24 do 30 x 40 cm. KINO • KINO # KINO KINO DOM KULTURE VELENJE LENJE Četrtek, 12. 6. ob 18. uri! MICKIE IN MOUDE — ameriški, komedija. V gl. vi.: Dudley Moore. Zmedeni) življenje med dvema ženskama je za simpatičnega novinarja precej naporno in zahteva raznorazne spretnosti. Ponoči pri ženi. čez dan pri ljubici, vmes še služba in spoznanje, da sta obe noseči. Kako bo razpletel situacijo ? Četrtek, 12. 6. ob 20. uri! mornarji v postelji - danski, erotski. Nedelja, 15. 6. ob 10. uri ZADNJA OTROŠKA MATINEJA V TEM Šolskem letu! pastirci - domači, mladinski film. prost vstop je omogočil rek franc le-skosek luka! Odrasli vstopnico plačajo. KINO ŠOŠTANJ Sobota. 14. 6. ob 20. uri OTROŠKA MATINEJA - PASTIRCI domači, mladinski. OTROCI, PROST VSTOP VAM JE OMOGOČIL SOZD REK FRANC LESKOŠEK LUKA! Sobota, 14. 6. ob 18. uri MICKIE IN MOUDE — ameriški, komedija. Nedelja, 15. 6. ob 18. in 20. uri MORILEC IZ TEMPLJA SHAOLIN, — hong-konški, kung-fu. Ponedeljek, 16. 6. ob 20. uri MORNARJI V POSTELJI - danski, erot-ski. Sreda. IS. 6. ob 20. uri POD VULKANOM ameriški. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 13. 6. ob 20. uri MORILEC IZ TEMPLJA SHAOLIN hong-konški. kung-fu. Nedelja, 15. 6. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA PASTIRCI -domači, mladinski. ZADNJO OTROŠKO MATINEJO V TEM ŠOLSKEM LETU JE OMOGOČIL SOZD REK FRANC LESKOŠEK LUKA! Za otroke je vstop brezplačen! ših nastopov v bližnji in daljnih krajih ni nikoli manjkalo, seveda pa je zbor preživljal in preživel tudi krizna obdobja. Šmihelski pevci si nikdar niso pustili vzeti veselja in ljubezni do petja. Z dobro voljo so vedno premostili težave in s še večjim zanosom nadaljevali z delom. V zboru nikoli ni manjkalo vedrine in dobre volje. Tudi če so peli v napol prazni dvorani, so peli z navdušenjem in zanosom, saj je občuteno in lepo zapeta pesem prav njim samim nudila največje zadovoljstvo. Vse to je seveda zahtevalo veliko časa, naporov in samoodpo-vedovanja, pevcev pa nudilo veliko zadovoljstva, dvigalo jih je iz enoličnosti vsakdanjega dela in življenja in jih osrečevalo. Njihova ljubezen do petja je resnično velika in močna. Ce se je bilo treba kdaj pripraviti za nas-stop, ni pevcev pozimi nikoli oviral še tako visok sneg z mrazom. pa poleti ne utrujenost ob obilici vsakdanjega dela. Udeležbe na vajah niso preprečili ne delo, ne utrujenost po njem, ne vreme in slabe poti. Bili so poleti tudi primeri, ko so se fantje in možje 7 večernih pevskih vaj vračali domov zgodaj zjutraj s prvo zarjo, pravšnji čas torej za košnjo. Kosa v roki je pregnala utrujenost, sončni žarki so objeli vrhove okoliških planin, koscem pa je v pesmi še odmevala pesem. In ne le v srcih, tiha in ubrana se je tu-, di razlila preko travnikov in ko-šenin. V nekoliko drugačni obliki velja vse to za šmihelske pevce še danes. Zbor še vedno vadi in nastopa zdaj tu, zdaj tam, po potrebi kot moški, ali mešani zbor, vendar vedno upešno. Njihova pesem je še vedno lepa, ubrana in občutena. Pa še nekaj. Vsa štiri desetletja vodi zbor Anton Acman. O tem ne kaže izgubljati besed. Ta podatek pove vse in še veliko več. Dvignjeni zastor 10 Instant kultura Fotografije je potrebno poslati, do vključno 19. junija, na naslov: foto klub Zrno, Efenkova 61, Titovo Velenje. Med prispelimi fotografijami bo žirija izbrala najboljše, ki bodo nato razstavljene v Domu kulture v Titovem Velenju, šest del bo tudi nagrajenih. Torek, 17. 6. ob 20. uri MICKIE" IN MOUDE ameriški, komedija. REDNI KINO VELENJE Četrtek, 12. 6. ob 18. in 20. uri MORILEC IZ TEMPLJA SHAOLIN -kong-konški, kung-fu. V gl. vi.: Zheng Feng Petek. 13. 6. ob 10. uri MORNARJI V POSTELJI - danski, erotski. V gl. vi.: Ole Hyer Petek, 13. 6. SAMO OB 18. URI! MICKIE IN MOUDE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Dudley Moore Sobota in nedelja, 14., 15. 6. ob 18. in 20. uri MORNARJI V POSTELJI — danski, erotski. Nedelja, 15. 6. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - PASTIRCI -domači, mladinski film. Otroci, to je zadnja matineja v tem šolskem letu. Tokrat bo vstop prost. To pa vam je s svojim prispevkom omogočil SOZD REK FRANC LESKOŠEK LUKA. Odrasli vstopnico plačajo! Ponedeljek, 16. 6. ob 10., 18. in 20. uri MICKIE IN MOUDE ameriški, komedija. V gl. vi.: Dudley Moore. Film kar poka od nemogočih situacij in šal. Mali, nepomembni novinar si strašno želi otroka toda žena nima časa ne zanj kaj šele za otroka. Tako se zaplete s prijazno čelistko in njegovi dnevi se spremenijo v naporno teka'nje od ene k drugi ženski. Ves izmučen postane tako mojster za bi-gamijo kmalu pa tudi bodoči očka. Obe ljubljeni ženski mu rodita otroka in prizori v bolnišnici so tako mojstrsko smešili, da nam ne pustijo dihati. Torek, 17. 6. ob 18. in 20. uri. POD VULKANOM ameriški. V gl. vi.: Albert Finey, Jacquelin Bisset. Režija: John Huston Sreda, IS. 6. ob 10., is: in 20. uri MOŽ Z ZVEZDE ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Jeff Bridges. Film je delo Johna Carpenteria sicer bolj znanega po številnih grozljivkah. Tokrat je naredil čudovit film, ki sodi v znanstveno fantastiko, je pa tudi lepa Eden od mnogih pomenov, ki ga pojem kulture nosi v sebi, zadeva obnašanje; tu in tam je slišati naprimer o politični kulturi, s čimer se zaznamuje obnašanje, ki se drži ne le obstoječe zakonodaje, ampak tudi pismeno ali drugače dogovorjenih demokratičnih pravil. Pred kratkim razrešeno predsedstvo Občinske kulturne skupnosti je na eni svojih zadnjih sej sklepalo o vrednosti lastnega dela in jo ocenilo s 30^tarimi milijoni neto — izplačilo je bilo tudi realizirano. S takšnim nagrajevanjem se je mogoče strinjati, četudi bi naj bile te funkcije neprofesionalne. Zaplete se ob dejstvu, da je predsedstvo organ skupščine: to pomeni, da sodi vsebinska in finančna ocena predvsem in najprej v skupščinske klopi. Pravica ocenjevanja in plačila nekega dela je bila torej v tem primeru skupščini uzurpirana. To, da so nadzorni organi skupščine postopek tolerirali in da je skupščina nevede (honorarji so bili planirani v režijskih stroških za letošnje leto, a brez specifikacije) stvar legalizirala, še ničesar ne spremeni na legitimnosti početja. Naši (jugo)slovanski'bratje so takšno sovpadanje instanc poimenovali s »kadija te tuži, kadija te sudi«. Predpostavka, da se je Predsedstvo zavestno lotilo spremembe skupščinskega sistema se ne zdi verjetna, zato preostane le ugibati, zakaj je ravnalo tako, kot je. Imelo je lahko, denimo, moralne zadržke k takšni vrsti honori-ranja, pa iz (ne)znanih razlogov drugače ni moglo ravnati, kot akcijo izpeljati in obdržati v najožjem krogu; lahko da se je balo, da bi skupščina tak predlog zavrnila ali pa je bilo (pomotoma) prepričano, da je z mandatom dobilo tudi nalog, da z denarji neomejeno razpolaga. Ni nemogoče, da skupščine enostavno ni hotelo vznemirjati, kar zna biti po Zakonu o javnem obveščanju silno neprijetna reč. Možnih domnev, skratka, je dovolj in preveč. O tem, zakaj ta denar ni mogel biti izplačan iz lanskoletnega presežka (tako da bi tedanja garnitura pustila naslednji pospravljeno mizol, pa govori drugi primer. Skupščina je 4. marca sklepala o nakupu koncertnega klavirja Petrof (cena: skoraj 580 starih milijonov) za dom kulture oziroma o namembnosti slabih 360 starih milijonov iz lansko- letnega presežka. V trenutku, ko so delegati odločali o nakupu, je bil klavir ne le naročen, ampak tudi že dobavljen. Delegati z malo daljšim stažem in boljšim spominom so se morda vprašali, čemu spet klavir za dom kulture, ko pa je bil pred dvanajstimi leti za prav tja kupljen koncertni Ste-inway (tedaj je stal 28 starih milijonov — protivrednost za približno 45.000 DM), klavirji pa vendar niso žemlje, hitro pokvarljiva roba. Oba instrumenta sta bila kupljena z na prvi pogled genialno finto: preko glasbene šole, ki je kot izobraževalna organizacija oprščena plačila prometnega davka (skoraj 30 %), tako da so milijoni, ki bi jih sicer dobil proračun, ostali doma. Da sta oba klavirja, kupljena za dom kulture, last glasbene šole, očitno ne šteje mnogo; ravno tako ne to, da gre, v kolikor seveda glasbena šola ne namerava delovati tudi kot centralna izposojevalnica klavirjev, za finančni prekršek: okrog prinašati državo je celo za alternativen tip države, kar interesne skupnosti so, neobičajen način obnašanja. Resnici na ljubo je treba povedati vsaj še dvoje: Steinway, je v glasbeni šoli v neprimerno boljših rokah, kljub učencem, ki klempajo po njem, in drugič, kulturni center si je za to, da je dragoceni instrument menjal streho nad glavo, v dobršnji meri sam kriv: ob ignorantskem (da ne uporabimo hujše besede) odnosu do zaupanega mu klavirja ni imel v rokah nobenega praktičnega argumenta za to, da ostane tam, kjer je bil. Zapisnik sestanka, na katerem se je odločalo, vsebuje v dispozitivu ugotovitev, da glasbila nima smisla stalno prestavljati iz doma kulture v glasbeno šolo, ker instrumentu to škodi, dispozitivu pa sledi salomonski sklep, da se klavir preseli. Logična posledica selitve je bil torej nakup drugega klavirja, kajpak spet preko glasbene šole, in opisana brca skupščini kulturne skupnosti, ki je mahinacijo legalizirala, misleč, da odloča o nakupu. Opisano zna kdaj služiti kot precedens za še eno selitev: zakaj navsezadnje ne oba koncertna klavirja v glasbeni šoli, ki je že sicer njun lastnik'.' Ta zapis sta navdihnila upanje in želja, da se bodo novi organi kulturne skupnosti pri svojem delu znali in hoteli izogniti Scilam učinkovitosti in Karibdam pravne neoporečnosti. Filmi Dereka Jarmana V dnevih okoli 20. junija bo KINO 16 pripravil ciklus filmov Dereka Jarmana. Predstavljen bo del opusa tega angleškega režiserja, ki je po uspešnih seeno-grafskih projektih v londonskem Kraljevem baletu in na filmu postal vodilni avtor angleške neodvisne filmske produkcije. Pri nas smo lahko videli le »pankovski« celovečeree Jubilee in projekte, pri katerih je sodeloval kot scenograf (Demoni in Divji mesija Kena Russia). Prikazali bomo 7 njegovih filmov, med njimi tudi Ca-ravaggia, ki je na letošnjem berlinskem festivalu prejel srebrnega medveda. Program projekcij bo objavljen v naslednji številki Našega časa. ljubezenska zgodba, ki pra>., da je mogoče ljubiti tudi bitje z drugega planeta. Film je poln avantur in humorja, torej prijetna osvežitev za tople dni. KINO BRASLOVČE Nedelja, 15. 6. ob 19. uri MICKIE IN MOUDE ameriški, komedija. Sreda, 18. 6. ob 20. uri MORNARJI V POSTELJI - danski, erotski. 'wmtmmmmi • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje Gost: ' Tako se obnašajo, kakor da sem jaz zaradi njih tu, ne oni zaradi mene. Prideš noter, stojijo trije pri točilni mizi in se kregajo. Če koga le prikličeš, te gleda kot zločinca. Mize ti ne pobriše, pepelnika ne izprazni. Hrana je slaba, jedilnik tak, da bog pomagaj. Ko bi pa zvečer rad malo dlje posedel, ker si ravno dobre volje, te skoraj s stolom vred postavi ven. •IUIWZ3JJ UI IlUlUBfld s 'aymzeid ui sfppau 'yajoAs ui yatad uin/op zbC qeduiy •i/apas as iq isa 'auptsoS ZI ipnui 3U l/OJf/U Bp3A9S 9S luifsi 'So/bz sidod ui unoejqo imo up ifipaJBU 4ifsauiod "3[Ofs ifizo/z 'ajjBztwf ifiuiod '3ZIUI 3SA 3S \lBSUqod UIBJOUI 'UlOfSOä UIlfupBZ BZ UiaidBZ oy 'fBJifB) :,j(fcun.n;j JB% UBMUpjSOf) Slovenija Moja dežela. c st a * nas cas OBISKOVALCEV VSE VEČ, KUPCEV PA ... Vsako nedeljo je pred Rdečo dvorano vse večji avtomobilski živ-žav. Železne pločevine je resnično na vsakem sejmu, ki ga pripravlja Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja, vse več. Kako pa je s kupci? . . . (vos) Klančnikov memorial Vodstvo šoštanjske Elektre je tudi letos pripravilo turnir v spomin na svojega nekdanjega odličnega košarkarja Andreja Klančnika. V goste so povabili slovensko kadetsko reprezentanco in pa mladince Domžal. Turnir je bil v nedeljo v telovadnici solidarnosti v Šoštanju, vse ekipe so pokazale zelo dobro igro, na koncu pa so bili najboljši mladinci Domžal pred mladimi košarkarji Elektre in kadeti Slovenije. rnr.,.1. POKLIC IZ PROSTA DELA n.T1... DEL NČ ROK P nn .. DELOVNA ORGANIZACIJA ŠIFRANTA IN NALOGE DATUM|Z(< DČ RQK Z 00 Št DO INŽENIRING dipl. ing. strojništva vodja sektorja projektive razvoja in consultinga 5/6 4 nč 15/15 150.000 1 DO INŽENIRING dipl. ing. strojništva vodja projekta prodaje in izvedbe 5/6 3 nč 15/15 145.000 1 DO INŽENIRING dipl. ing. strojništva samostojni strojni projektant 5/6 3 nč 15/15 130.000 1 DO INŽENIRING dipl. ing. elektrotehnike samostojni elektro projektant 5/6 3 nč 15/15 130.000 1 DO INŽENIRING dipl. ekonomist predstavnik 1 5/6 3 nč 15/15 130.000 1 DO INŽENIRING dipl. ekonomist vodja sektorja PFR 5/6 4 nč 15/15 150.000 1 CSŠ TOZD SREDNJA profesor obramboslovja učitelj obrambe in zaščite (skrajšani RUDARSKA S. del. čas) 5/6 X dč 8/60 59.500 1 CSŠ TOZD SREDNJA učitelj kern, in bio. (skrajšani del. čas) RUDARSKA Š. profesor kemije 5/6 X dč 8/60 59.500 1 CSš TOZD SREDNJA RUDARSKA Š. profesor matematike učitelj mat. in fiz. 5/6 X nč 8/60 119.000 1 CSŠ TOZD SREDNJA profesor sloven. RUDARSKA Š. jezika učitelj slov. jezika 5/6 X dč 8/60 119.000 1 DS GORENJE INTERNA BANKA ekonomist sam. ref. plač. prometa 5/6 2-4 nč 8/ 8 81.000 1 DS GORENJE INTERNA BANKA ekonomist računovodska dela 5/6 X dč 8/ 8 81.000 1 TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ dipl. pravnik opravljanje pravnih del 2/6 3 nč 8/ 8 110.000 1 ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA tehnik kuharstva vodja kuhinje v zdravilišču 2/6 X nč 8/15 110.000 1 ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA slaščičar slaščičar 2/6 1 nč 8/ 8 90.000 1 ERA VELENJE mesar sekač priprava in prodaja mesa ter mesn. izdelkov 4/6 1 nč 8/15 78000 1 BOLNIŠNICA TOPOLŠICA kuhar kuhar 4/6 X nč 8/15 86.000 1 GIP VEGRAD - VEMONT avtomehanik avtomehanična dela 4/6 2 nč 8/ 8 60.000 1 GIP VEGRAD - GRADNJE ključavničar ključavničarska dela 4/6 2 nč 8/ 8 60.000 1 ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA natakar natakar 2/6 X nč 8/15 89 000 3 GORENJE DO SERVIS elektrikar kontrolor kakovosti mat. 5/6 1 nč 8/ 8 82.700 1 GORENJE DO PROCESNA 0. strugar oblikovalec kovin 5/6 4 nč 8/ 8 73.800 2 GORENJE DO PROCESNA 0 rezkalec oblikovalec kovin 5/6 4 nč 8/ 8 73.800 3 GORENJE DO ■ NOTRANJA 0. ključavničar vzdrževalec 5/6 1 nč 8/ 8 60.000 2 ERA - DSSS strojepisec strojepisna dela 4/6 1 dč 8/15 74.000 1 TOVA-NA USNJA ŠOŠTANJ voznik viličarja upravljanje viličarja 2/6 1 dč 8/ 8 60.000 1 TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ pomožni delavec pomožna dela v usnjarni 2/6 X dč 8/ 8 50.000 3 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ snažilka čistilka upravnih prostorov 4/6 X nč 8/ 8 75.000 1 GIP VEGRAD - ZAKLJUČNA DELA gradbeni delavec pomožna dela 4/6 1 dč 8/ 8 41.000 1 NARAVNO ZDR TOPOLŠICA pomožni delavec pomivalka posode 4/6 X dč 8/ 8 60.000 1 TRGOVSKA DO NAMA snažilka snažilka 5/6 X nč 15/15 55.000 X ZNAČKARJI, ljubitelji znamk, starega denarja so se zbrali v nedeljo dopoldne na srečanju v hotelu Paka. Tja so jih povabili člani velenjskega društva zbiralcev značk, znamk in starega denarja. Prišlo jih je veliko iz raznih krajev, tudi iz Maribora in Zagreba. Mnogi so obogatili svoje zbirke. Ker pa je bilo tudi precej obiskovalcev nezbiralcev, se je gotovo od njih odločil, da bo postal zbiralec. (vos) Objave potreb po delavcih v občini Velenje PRODAJALNA BIRO OPREME - Poleg sodobne opreme na Šaleški cesti je odprla Trgovska in proizvodna delovna organizacija ERA prodajalno Biro opreme, v kateri je mogoče dobiti vse kar potrebujete v pisarni, birojih, halah . . . Posebej pa velja omejiti računalniško opremo, ki jo prav tako lahko kupujete v njej. (mz) < OD TU IN TAM 12. junija 1986 Franc Vovk: »Letos in v prihodnje nas čaka še veliko dela« Zadnji rezultati gospodarjenja Emoninega kmetijskega kombinata Ptuj-Tržnice v Titovem Velenju so zadovoljivi. Seveda z doseženim še niso povsem zadovoljni. Menijo namreč, da bodo z razširitvijo in posodobitvijo ter pestrejšo ponudbo, lahko dosegli še boljše rezultate. Predvsem želijo povečati prodajo osnovnih živil, obogatiti pestrost ponudbe in zagotoviti strokovno in solidno prodajo. Da bi gospodinjam zagotovili celovitejši nakup, bodo še letos obnovili dva prodajna prostora. Kljub temu, da jim primanjkuje denarja za naložbe, so že posodobili prodajo zelenjave in sadja na prostem s 16 novimi stojnicami, ki jih je izdelal in postavil Vegradov tozd Mehanizacija. S tem in vsem drugim, kar sodi h kakovostni in solidni prodaji, so pri temeljni organizaciji Tržnice že pridobili zaupanje pri kupcih, še posebej pa je razveseljivo, da število kupcev narašča. Direktor Tržnice Franc Vovk je v nadaljevanju pogovora še povedal: »Dolgoročni program razvoja naše temeljne organizacije temelji predvsem na razširitvi prodajnih zmogljivosti in na obnovah sedanjih prodajnih prostorov. S tem bi uresničili srednjeročni razvojni program do leta 1990, ko naj bi naš tozd postal manjši gospodinjski nakupni center v Titovem Velenju. Glede na prostor, ki ga imamo, možnosti za to so. Poleg omenjenega se bomo letos še posebej potrudili pri ponudbi ozimnice, zlasti pri pestrejši izbiri po najnižjih možnih cenah preko našega kmetijskega kombinata v Ptuju.« (b. m.) Emona KK Ptuj Tržnica Titovo Velenje Gospodinjski nakupovalni center Tu sem — vaš sem Oh, kako sem se utrudil! Imam pa srečo, da se je moj vrli lastnik še bolj, in za razliko od mene ne more občudovati prelepe narave. Če drugega ne, mu bo vsaj planinski zrak pripomogel, da bo čimprej okreval. Upam! Pot nazaj v dolino je še dolga. Titovo Velenje * TO— —.......i — 12. junija 1986 titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 7 koledar Četrtek, 12. junija - flora petek, 13. junija - anton SOBOTA, 14. junija - METOD nedelja, 15. junija - vid ponedeljek, 16. junija -beno torek, 17. junija - lavra sreda, 18. junija - marko M ALi OGLAS! PRODAM OBRAČALNIK »SOKOL« 140. Janez Meža — Škale 22, Titovo Velenje. PRODAM ŠKODO 105 letnik 1982. Lončarič, Stantetova 32, Titovo Velenje, telefon 854-457. PRODAM 126 P, letnik 1976, dobro ohranjen. Cena 25 SM. Informacije po telefonu 856-256. PRODAM ŠOTOR za 4 osebe z dodatno opremo. Informacije po telefonu 853-708. Zaposlim delavko za šivanje usnjene in tekstilne galanterije. Grobelnik, Kavče 26 c, Titovo Velenje, telefon 888-111. DIANO 6, letnik 1977 ugodno prodam. Motor v okvari. Cena po dogovoru. Bojan Zupane, Zg. Dolič 38 b, Mislinja. PRODAM 60 m1 klinker ploščic za polovično ceno in 27 m' talnih ploščic ter dvojna notranja vrata. Vida Milosavljevič, Cesta na Vrtače 1, Titovo Velenje ali po telefonu 858-339. UGODNO PRODAM otroško posteljico z jogi vložkom in povi-jalno mizico. Telefon 858-474. PRODAM NOV REGAL za dnevno sobo, fotoaparat YAS-HICA I.T.O., telefon 855-051. OSTREŠJE 26 kosov tramov dolžine 6 m, 4 »lege« dolžine 12 m in strešne late prodam. Ponudbe pod šifro »Najugodnejši ponudnik«. PRODAM DIANO 2 CW letnik 1979. Informacije po telefonu 855-999. PROSTOR ZA MIRNO OBRT »ŠIVILJSTVO« v Titovem Velenju vzamem v najem. Kličite po telefonu 854-019. PRODAM ENONAD-STROPNO HIŠO (248 m1) s telefonom in toplovodom v Pesju — Špeglova 29, Titovo Velenje. Resni kupci oziroma ogroženci naj se javijo na naslov: Stanko Ostojčic, Sko-jevska 32, 51000 Rijeka, telefon 051 42-9102 ali na naslov: Jože Suk, Liebigstr. 31, 7000 Stuttgart 1, Deutschland. l«|e|niL ÄS Oelj. »IZLETNIK« Celje, prometno, gostinsko in turistično podjetje komisija za delovna razmerja TOZD Potniški promet oglaša prosta dela in naloge: za 3 voznike avtobusov — s stalnim bivališčem na območju Titovega Velenja Pogoji: KV-voznik motornih vozil (IV.), 2 leti delovnih izkušenj na motornih vozilih, katerih največja dovoljena teža presega 3.500 kg in izpit »D« kategorije Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas. Vloge sprejema splošno kadrovski sektor OZD »IZLETNIK« Celje, Aškerčeva 20, v roku 8 dni po objavi oglasa. Prodam skoraj nov sekular, prednja in zadnja leva vrata za lado 1600. Telefon 858-573. PRODAM KARAMBOLIRAN AVTO 126 P, letnik 79. Telefon 888-222. IŠČEM AKVIZITERJA za honorarno delo (študenta) za Štajersko po možnosti z avtomobilom. Telefon 888-222 PRODAM LEPEGA PAVA. Te lefon 881-092. FISCHER GLASBENI STOLP z dvojnim kasetofonom prodam. Telefon 853-079. FIAT 126 P GL — popolnoma nov, še ne registriran prodam. Informacije po telefonu (063) 857-401. UGODNO PRODAM JABOL-ČNIK (bobovec). Franc Hriber-šek, Topolšica 45 (pri cerkvi). PRODAM BRAKO PRIKOLICO rabljeno dve sezoni. Telefon 853-321 int. 289 ali 992 - dopoldan. PRODAM OPEL KADETT 1,3 s (NOVI) letnik 1985. Telefon 857-006. PRODAM OSEBNI AVTO SIMCA 1000 G LS in 1350 kom. silikatne opeke. Informacije po telefonu 854-162. PRODAM »SURF«, ingrad — d 2, dobro ohranjen. Telefon 858-886. PRODAM ČOLN MAESTRAL 9 S - telefon 856-154. PRODAM POKROy MOTORJA in prednji levi blatnik za Citroen GS. Informacije po telefonu 856-372. ZARADI BOLEZNI PRODAM motor Tomos avtomatic 3 v dobrem stanju in žago »sekolarko« na kolesih ter trikrožno žago. Jernej Repnik, Kersnikova 41 (»PROFIZORIJE«) - Titovo Velenje. PRODAM GUMI VOZ - možnost priklopa k traktorju ali vprežni živini. Informacije po telefonu 884-157. PRODAM OTROŠKO FANTOVSKO KOLO za starost do 10 let. Informacije po telefonu 857-171. SV živilskih prodajalnah DO POTROŠNIK Celje do 22. junija 1986 po ugodnih cenah SADNI SIRUPI »APIS« Maribor v poslovalnicah: Blagovnica Šoštanj, Blagovnica Gorica Titovo Velenje, Samopostrežba Slovenj & Gradec, Market Mislinja, Market Čečovje, Samo- postrežba Prevalje — brezplačna pokuiina zeliščnih sirupov: ki ŠIPEK, BEZEG, LUČNIK & Za kupce v naših prodajalnah pripravljamo prese- ti^ nečenje —- nagradna igra. Čas pokušine bo obja- VK vljen v vaši prodajalni. ki Pridite, ne bo vam žal! ki MIERX POTROŠNIK PRODAM DOBRO OHRANJEN ČOLN MAESTRAL 5. Cena 9 SM. Telefon 857-081 (zvečer). IZGUBILA SE JE PAPIGA IN IŠČE SVOJEGA GOSPODARJA. Lastnik naj jo pride iskat na Ljubljansko 5 v Starem Velenju. SOBO OPREMLJENO ALI NEOPREMLJENO išče učiteljski par brez otrok. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro » nujno«. Poceni prodam skoraj novo sestavljivo sedežno garnituro. Informacije po telefonu 854-821 — popoldan (v četrtek dopoldan). KUPIM 126 P letnik 1981-82 dobro ohranjen, garažiran. Telefon 853-231 int. 403. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 14. in i 5. junija 1986 — dr. Martina Erde-Iji, Prešernova 22 b, Titovo Velenje Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj : od 13. do 20. junija — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e. Titovo Velenje, telefon 857-22.1 GIP VEGRAD, Titovo Velenje Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNA RAZISKAVA TRGA, Pogoj: visoka izobrazba gradbene ali ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj. 2. NAJZAHTEVNEJŠE PLANIRANJE Pogoj: diplomirani ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti. 3. NAJZAHTEVNEJŠE RAZVOJNE NALOGE Pogoj: diplomirani gradbeni inženir, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit. 4. ORGANIZATOR PROGRAMER AOP Pogoj: višješolska izobrazba družboslovne ali tehnične smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, tečaj AOP; prednost imajo kandidati s poznavanjem programerskega jezika COBOL. 5. SAMOSTOJNA PRAVNA DELA Pogoj: diplomirani pravnik, pravosodni izpit, 3 leta delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas z obveznim poizkusnim delom. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GIP »VEGRAD«, Prešernova 9 a, Titovo Velenje. Vsi kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. TAKŠNI SMO — Zakaj pravzaprav zganjamo vik in krik ob raznih jedrskih katastrofah, umiranju gozdov in podobnih »nevšečnostih«, če pa sami ob vsakem trenutku in na vsakem koraku uničujemo naravno okolje in sami sebe. Ob vseh, in povrh vsega še koristnih možnostih, nam je pač najlažje odvreči smeti na najbližje možno in nemožno mesto. Zakaj bi se sploh trudili in pri tem še kaj zaslužili!? Če nam je avtomobilska školjka odveč, jo pač odpeljemo na najbližji travnik, v gozd, ali pa jo enostavno vržemo v potok. Saj je vseeno, ali je gojitveni, ali ne, pomembno je samo, da navlaka ne leži ob naši ljubi hišici. Ribe gor, ribe dol. Dober tek! Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. (narodna) zahvala Ob nenadni izgubi našega sina in brata Stanka Zelenika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega strička Franca Meha izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so nam izrekli so- žalje ter darovali cvetje. Posebna hvala dr. Natekovi, dr. Grošlju in oskrbi v Domu za varstvo odraslih. Zahvaljujemo se tudi kolektiva tuš, godbi in pevcem, govorniku Ivu Gorograncu ter g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Viktor in Milica z družino ter vsi ostali. zahvala Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame w Marice Smon iz Zgornjega Doliča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in vence ter izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, prav tako duhovnikoma za opravljen obred in govornikoma. Zahvaljujemo se tudi zboroma za zapete žalostinke. Žalujoči: mož Janko, hčerka Ivica z družino, sinova Stane in Janez, hčerka Marina ter ostalo sorodstvo. nn ^ ^ teži. Halo, 856-151 ■ w i . ■ 856-756 inšpektor! 8ss45o Kdo je odgovoren za zapiranje gostinskih lokalov pred iztekom delovnega časa? Ali se proti tistim, ki samovoljno podaljšajo obratovalni čas, ukrepa? Atletika Velenjčani pokalni zmagovalci Na finalnem tekmovanju za atletski pokal Slovenije za člane in članice v Mariboru so lep uspeh dosegli velenjski člani, ki so prepričljivo zmagali in osvojili letošnji republiški pokal. Izkazali so se tudi v posamičnih disciplinah, zlasti Rugelj in Živko z zmagama na 200 in 400, oziroma na 5.000 in 10.000 metrov. Zmagali sta tudi obe velenjski štafeti, najboljši pa so bili še Popetru na 1.500 metrov, Režek v skoku v daljavo in Malatestinčič v metu kladiva. Drugi mesti sta zasedla Miklavži-na na 10.000 metrov in Mijač v metu diska, tretji pa Pungartnik v tro-skoku in Veršec v hoji na 20 kilometrov. Tudi pionirji prvaki » Sredi prejšnjega tedna je bilo v Novi Gorici sklepno tekmovanje za pionirski atletski pokal Slovenije. Naslov najboljše ekipe med šolskimi športnimi društvi za to šolsko leto so premočno osvojili pionirji osnovne šole Bratov Mravlja-kov, ki so si s tem priborili tudi pravico nastopa na zveznem tekmovanju, ki bo 4. julija v Kumrovcu. Pionirji so si priborili tudi naslov republiškega prvaka v tekmovanju občin, saj so prepričljivo zmagali pred Novo Gorico in Ptujem. Partizan:Šoštanj 28:28 Sklenjeno je tudi tekmovanje v slovenski rokometni ligi. Šoštanjski rokometaši so se še pred nekaj koli borili za vrh razpredelnice, po razpletu v zadnjih kolih so pristali na še vedno zelo dobrem četrtem mestu, v nadaljnje tekmovanje pa se je uvrstila ekipa Astre—Jadrana iz Kozine. V zadnjem kolu so Šoštanjčani gostovali v Slovenj gradcu in igrali z domačim Partizanom neodločeno 28:28, polčas 13:13. Moštvi sta se ves čas menjavali v vodstvu, igra je bila privlačna in zanimiva, delitev točk pa najpravičnejša. Ingrad-KladivanRudar 2:1 Velenjski nogometaši so v nedeljo gostovali v Celju proti domači ekipi, ki se krčevito bori za obstanek v slovenski nogometni ligi. V prvem polčasu so bili domačini precej boljši nasprotnik in so že v 17. minuti vodili z 2:0, ob tem pa zapravili še nekaj lepih priložnosti. V nadaljevanju igre se je podoba na igrišču bistveno spremenila. Nogometaši Rudarja so vzeli igro v svoje roke, imeli ves drugi polčas veliko terensko premoč, ki pa je žal niso uspeli izkoristiti. Uspeli so samo ublažiti poraz, ko je 5 minut pred koncem domači vratar po strelu iz kota nespretno posredoval in dosegel avtogol. V prihodnjem kolu se bodo velenjski nogometaši v rudarskem derbiju v Trbovljah v neposrednem boju za višje mesto na lestvici pomerili z domačim Rudarjem. Pekre :Elkroj 3:3 Nogometaši Elkroja so si prvo mesto v vzhodni skupini območne slovenske nogometne lige praktično zagotovili že prejšnjo nedeljo, uvrstitev v slovensko ligo pa potrdili v zadnjem kolu, ko so v Limbušu pri Mariboru v srečanju z domačimi Pekrami iztržili točko. Igralci Elkroja so torej osvojili prvo mesto s 35 točkami, njihovi najhujši tekmeci iz Slovenj Gradca pa so s točko manj pristali na drugem mestu. Srečanje v Limbušu je bilo zelo zanimivo in športno, po enakovredni igri pa je delitev točk najbolj pravična. Za Elkroj je dvakrat zadel Kopušar, enkrat pa Žunter. Sicer pa v zadnjem kolu v tej ligi ni manjkalo zanimivostti. Znova so za presenečenje poskrbeli nogometaši Smartnega, ki so se od svojih navijačev poslovili s porazom proti Ojstrici z 1:3 in z 21 točkami pristali na šestem mestu. Igralci ptujske Drave so že pred zadnjim kolom izpadli iz lige in jih na srečanje v Slovenske Konjice sploh ni bilo, veliko bolj zanimivo pa je bilo na Ravnah na Koroškem, kjer sta se pomerila domači Fužinar in lendavska Nafta. Srečanje ni odločalo o ničemer, so pa zato gledalci videli kar 15 zadetkov. Domači so namreč zmagali z 8:7 Plaketa ekipi Gorenja V Slovenj gradcu so v soboto pripravili že tretji tradicionalni ulični tek in mali maraton za memorial Janka Gregoriča. V 19 ekipah je nastopilo 500 tekačev iz vse Slovenije, ekipno zmago pa so si pridobili tekmovalci Gorenja iz Titovega Velenja. V skupni uvrstitvi so bili sicer najboljši domačini, ki pa po tekmovalnih predpisih ne morejo osvojiti plakete Janka Gregoriča. zato so jo prejeli drugouvrščeni tekmovalci Gorenja. Smučarski skoki TRŽNA INŠPEKCIJA: Odlok o poslovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva in obrti določa, da je najdaljši obratovalni čas med 7. in 23.00 uro. Bari, kegljišča, vinoteke in diskoteke pa se zapirajo najkasneje do 2. ure zjutraj. Obratovalni čas določi gostinska organizacija združenega dela oziroma samostojen gostinec, ki pa mora upoštevati tudi krajevne razmere. Seveda pe je ta odgovoren za zapiranje časa ob določeni uri. Titovo Velenje Državno prvenstvo v plesih Za ljubitelje plesa bo v soboto zvečer v Rdeči dvorani zelo zanimiva prireditev. Plesnemu klubu Velenje je Zveza plesnih organizacij zaupala izvedbo državnega prvenstva v kombinaciji vseh 10 standardnih in latinsko-ameriških plesov za pionirje, mladince ter člane. Poleg najboljših jugoslovanskih plesnih parov se bo gledalcem predstavilo in pokazalo, kako že obvladajo plesni korak, tudi približno 100 velenjskih otrok, ki obiskujejo plesno šolo v klubu. Če kdo želi imeti svoj lokal odprt dlje, mora imeti posebno dovoljenje pristojnega upravnega organa. Spoštovanje omenjenega odloka občasno kontroliramo-in proti kršiteljem ukrepamo. Ker zapiralnega časa lokalov ne moremo nadzorovati vsak dan, pričakujemo, da nam bodo kršitelje prijavili občani, posebno takrat, ko gostinci samovoljno podaljšujejo obratovalni čas in s tem povzročajo hrup ter nemir v posameznem oko-lju. Tekmovanje se bo začelo ob 19. uri. Elektra Mladinci brez Letošnje tekmovanje v košarki za mladince poteka v Sloveniji v štirih skupinah. Mladinci Elektre so po prvem delu v svoji skupini zanesljivo in premočno brez poraza osvojili 1. mesto. Dosegli so naslednje rezultate: Elektra : Smelt Olimpija 101:81, Rogaška : Elektra 56:90, Elektra : Rudar 98:64, Elektra : Libela 102:71, in Zagorje : Elektra 71:101. Vsaj približno enakovreden nasprotnik Soštanjčanov so bili Ljubljančani in Celjani, pa še ti so doživeli poraze z 20 in 31 točkami razlike. Varno kolo v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je tudi letos v sodelovanju z osnovnimi šolami, združenjem šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društvom in avtomoto tu-ring klubom pripravil preventivno akcijo »Varno kolo v prometu«. Zakon o varnosti v cestnem prometu namreč pravi, da se lahko kolo uporablja v cestnem prometu in na javnih cestah le, če je tehnično brezhibno in opremljeno z vsemi predpisanimi varnostnimi napravami. To so brezhibne zavore, luč spredaj in zadaj z od-sevnikom, bočni odsevniki na kolesih in drugo. Za tehnično brezhibnost kolesa je seveda odgovoren vsak lastnik sam, za mladoletne pa starši ali skrbniki. Kot smo že uvodoma zapisali, skrbi za brezhibnost svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. poraza Ostali nasprotniki Elektrini igri niso bili dorasli prave igre, ker je razlika v kakovosti prevelika. V poprečju so mladinci Elektre dali na srečanje 98,4, prejeli pa le 68,6 košev. Tekmi z Libelo in Smelt Olimpijo je Elektra dobila z zelo dobro igro v obrambi. Obema nasprotnikoma so dali po 100 košev. V petih srečanjih so za Elektro dosegli koše: Sevšek 35, Mrzel 14, Lipnik 53, Pečovnik 30, Kitak 67, Dumbuya 84, Jahič 51, Vovk 15, Rotovnik 77, Brešar 16 in Plešej 46. prometu Za primer zapišimo še, da so člani AMTK iz Titovega Velenja pregledali kolesa na osnovnih šolah Veljka Vlahoviča in Bratov Mravljakov. Odziv je bil precejšen, saj so pregledali kar 165 koles, od tega jih je bilo kar 80 odstotkov pomanjkljivo opremljenih. Vse te, zlasti manjše napake, so uspeli popraviti, le 18 koles pa so zavrnili in nanje niso prilepili nalepke »Varno kolo v prometu«. Pri pregledih je bilo največ napak na svetlobnih telesih, veliko je bilo popuščenih zavor in slabih ležajev. Poleg tega so lastnike koles opozorili, katere napake in pomanjkljivosti lahko brez večjih težav odpravijo sami. Vse potrebne dele je v glavnem moč kupiti v naših trgovinah, saj so z njimi dobro založene. (b. m.) Dela na 50;metrski smučarski skakalnici v Titovem Velenju, s katerimi bodo skakalnico prekrili s plastično snovjo, tečejo po programu. Tako bo naprava nared do rudarskega praznika, ko bodo na njej pripravili prvo veliko tekmovanje. Ob tem zapišimo še to, da je bila na dvodnevnih pripravah v Titovem Velenju jugoslovanska perspektivna selekcija, v kateri sta tudi naša obetavna skakalca Pogorelčnik in Dolar. Koroška :Elektra 69:93 V 2. kolu pokalnega tekmovanja je članska ekipa Elektre igrala v Ravnah na Koroškem in zanesljivo premagala domačo ekipo. Domačini so se gostom upirali do 15. minute I. polčasa, potem pa niso več zdržali visokega ritma, ki so ga narekovali mladi šoštanjski igralci. Prvi polčas se je končal z vodstvom Elektre 44:36. V drugem delu igre pa je bila na igrišču samo ena ekipa — Elektra. Pohvalo za svojo igro si zaslužijo vsi Elektrini igralci. Nastopili so: Sevšek '.I, Lipnik 12, Pečovnik 6, Dumbuya 20, Jahič 13, Rotovnik 14, Brešar 2, Plešej 4. Tudi v tem času nismo brez tekmovanj v smučarskih skokih. Tako je bilo v soboto v Braslovčah tekmovanje v počastitev praznika tamkajšnje krajevne skupnosti. Dobro so skakali tudi velenjski tekmovalci. Pri starejših pionirjih je zmagal Pogorelčnik, pri pionirjih B in A sta Zupane in Boštjan Rednjak osvojila tretji mesti, pri mlajših mladincih pa je bil Dolar četrti. Vsi na kolo Zveza telesno-kulfurnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 15. junija, pripravila trim kolesarjenje. Skupinski start bo ob 9. uri pred Rdečo dvorano, prijave pa bodo sprejemali od 8. ure dalje. Proga bo dolga 26 kilometrov, kolesarje pa bo pot vodila preko Hra-stovca. Skal, Gaberk, Raven, Šoštanja, Penka, Lokovice in Pesja nazaj do Rdeče dvorane. Kolesarji, mlajši od 14 let, se prireditve lahko udeležijo le v spremstvu odraslih. MILIČNIKI SO ZAPISALI. MILIČNIKI SO ZALETEL SE JE V SKARPO 2. junija nekaj po 14. uri je zapeljal traktorist Zoran Nježič na Ko-novski cesti v Titovem Velenju v škarpo. Na traktorju je nastalo za okoli 800 tisoč dinarjev škode. IZSILJEVAL PREDNOST V Selu, v bližini tovarne Vemont, sta 5. junija okoli pol 11. trčila voznik kolesa z motorjem Jože Jelenko, ki je izsiljeval prednost in voznik osebnega avtomobila Albin Mraz. Jože Jelenko se je pri trčenju lažje telesno poškodoval. KRAJE KOLES IN KOLES Z MOTORJEM Še naprej beležijo miličniki veliko kraj koles in koles z motorjem. 3. junija je neznanec ukradel kolo s kolesa z motorjem z Jenkove 19. Istega dne je izginilo kolo izpred Zdravstvenega doma. Naslednji dan je neznanec ukradel kolo z motorjem z Rudarske 6, 6. junija pa pred velenjskim Kinom. ŠTEVILNE KRAJE IN VLOMI 2. junija je neznanec v Samskem domu REK ukradel dve ročni uri. 4. junija je v Ravnah izginila kordana iz nakladalke. Na Stantetovi v Titovem Velenju je 5. junija neznani storilec skušal odvzeti osebni avtomobil, vendar ga očitno ni uspel spraviti v pogon. V noči na 6. junij so doslej še neznani storilci vlomili v Restavracijo Jezero, od koder so odnesli alkoholne pijače in cigarete v vrednosti 540 tisoč dinarjev. V naslednji noči pa so vlomili v bife na velenjskem bazenu, od koder so prav tako odnesli alkoholne pijače in cigarete v vrednosti 250 tisoč dinarjev. V nedeljo je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Diana parkiran pred restavracijo Jezero. Ukradel je naslonjali za glavo ter vzvratno ogledalo in prerezal platneno streho. Prehitra(?) vožnja in končaš v jarku (vos) Svet za preventivo velenje Lestvica 12. 6. 1986 1. Swiss boy — LOU SERN 2. Atlantis is Colling (S. O. S. for Love) MODERN TALKING 3. Jump in my Car. - SECRET STAR 4. Tolking about Love — MARIANA 5. Hello - JOY 6. Modem Lovers — SANDY MARTON 7. Let me be your N. 1 - DATO SHAKE % NOVOSTI f 1. Lady — O — PAUL REIN A 2. Flowers in the rain — THAI BREAK -»g------ >Moj predlog > ^Moj naslov _ t i Gasilsko m društvo Z Titovo S Velenje 4 avtomobili, motorno kolo in več sto drugih dobitkov vabi na VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO 15. junija ob 14. uri; na prostoru pri gasilskem domu