145
Naši dopisi.
Z Dolenjskega 30. aprila. (Volitvena komisija kmečkih občin novomeškega okraja.) Vsled novih volitev za državni zbor pričela se je pri nas huda agitacija, pri kateri se dostikrat poslužujejo tudi ne prav poštenih sredstev, bodi-si oni sami, ki bi radi vjeli kak mandat ali pa njih prijatelji.
146
Duhovščina in občine dobivajo na kupe volilnih oklicev, v katerih se namesto našega dosedanjega poslanca gosp. Viljema Pfeiferja priporoča nek drug kandidat, češ, da svojega programa ni izvršil, se na želje svojih volilcev ni oziral, da je preveč Krčan, ter hoče vse zavode potegniti v Krško, središče Dolenjske pa naj nič ne dobi.
Ljudje, ki trdijo, da g. Pfeifer svojega programa, kolikor je bilo sploh mogoče, ni dovršil, bi bili v ste-nografičnih zapisnikih državnega zbora lahko našli nasprotnih dokazov, ako ne bi imeli namena, te zapisnike prezirati, da bi tem laglje po kalni vodi ribe lovili. Imajo nas menda za bebce, ki se za obravnave državnega zbora nič ne zmenijo, toda natančno smo sledili delovanju državnega zbora, ter našli, da je gosp. Viljem Pfeifer, kolikor je mogel, spolnil 1. 1879. svojim volilcem dane obljube izvzemši 11. točko, to je, odpravo notarjev.
Gosp. Pfeifer je uže 12 let poslanec dolenjskih kmečkih občin; pazljivo smo sledili njegovemu delovanju in naslednja sostava iz stenografičnih zapisnikov bode pokazala, da je kot mož spolnoval svojo dolžnost, da je bilo va-nj stavljeno zaupanje opravičeno, in da je vse storil, kar se sme pričakovati od poslanca majhne dežele.
Saj še zedinjenim Čehom, Moravcem in Poljakom, ki imajo večino državnega zbora v svoji oblasti, ni bilo mogoče doseči vseh svojih želja, kakor na priliko, da bi se bil Galičanom zbrisal dolg zemljiščne odveze, da bi se jim bilo dovolilo zahtevano vravnavanje njihnih voda itd.
Leta 1874. je naš poslanec pri obravnavi državnega proračuna za Dolenjsko leta 1873. po toči poškodovano dosegel 30.000 gold. državne podpore. S tem se je po-lajšalo veliko revščine od trebanjskih pokrajin tje do Doline, in še danes staro in mlado ve pripovedovati, koliko solz je bilo tedaj obrisanih. Ko nas je 1880. 1. zadela nova toča, bil je zopet edini gosp. Pfeifer, drug nobeden ne, ki nam je nemudoma na pomoč prišel, ter nam od Njih Veličanstva zadobil 4000 gold., od deželnega zbora pa 1500 gold. podpore, iz katere se je za ponesrečene kraje nakupilo in razdelilo raznih semen, kakor turšice, prosa, ajde itd. Kjerkoli je kaka taka nesreča zadela naš okraj, pomagal je g. Pfeifer nemudoma,
Stenografični zapisniki pričajo, da je naš poslanec večkrat z vspehom poprijel besedo zoper eksekutivne prodaje, ki jih provzročujejo prevelika davčna bremena, in zoper visoke stroške, ki jih take prodaje prizadevajo ljudem.
Kot ud odseka za uravnavo davkov je priporočal in dosegel znižanje plač za iztirjevanje (opomine) zaostalih davkov; vdeleževal se je obravnav o prihodnin-skem osebnem davku, priporočal je polajšave pri vkvar-tirjevanji vojakov, predlagal je in [dosegel, da se občinam ni naložilo jako sitno iztirjevanje vojaške takse, da naj se Kolekov oproste ženitovanjske prošnje njih, ki so še vojaštvu zavezani; priporočal je, naj se obdrže davkarske bukvice namesto dragih plačilnih nakazov, naj se podaljšajo obroki za plačevanje davkov in pri-stojbinskih odstotkov, in je predlagal več za davkoplačevalce ugodnih prememb k postavi o izbrisovanji davkov. Z eno besedo, gosp. Pfeifer je opravičil zaupanje, ki smo ga va-nj stavili v vsakem oziru, in zato bomo le njega volili in uže v ognji skušenega zlata ne bo-demo zamenjali za denar, čegar vrednosti še ne poznamo. Nasprotniki pa bodo menda na dolgu ostali odgovor, katere zavode je hotel gosp. Pfeifer spraviti v Krško, kakor tudi dokaz za trditev, da je on nasprotnik dolenjske železnice.
Prem 1. maja. (Kmetijsko predavanje. Javna zahvala in drugo.) Veselim srcem mi je danes „Novicam" poročati, da nas je bil vrli g. Gustav Pire, potovalni učitelj kmetijstva in tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, dne 26. u. m.  s svojo navzočnostjo razveselil.    Imel je tukaj ta dan prec  po  sv. maši v šolski sobi kmetijska predavanje. Govoril je skoz celo poldrugo uro.   Beseda teče mu gladko in spretno;  govori prav  po domače in logično tako,   da ga more vsakdo z veseljem in zanimanjem poslušati  ter  tudi najprosteji kmetic lahko in popolnoma razumeti.   Šolska soba in mostovž pred njo bila sta kar  natlačena ukaželjnih poslušalcev.   Govoril je najpreje  o pomenu in poklicu kmetijskega učitelja; potem razlagal nam je o naprednji sadjereji, trtoreji in živinoreji, katere tri stroke so tem krajem sosebno pri-ležne,  in s katerimi,  ako je vsaka na  svojem  mestu umno in napredno gojena, more si ljudstvo sčasom svoj sedanji tužni   gmotni  položaj  še prav izdatno zboljšati in si s tem prihodnost svojo zagotoviti.
Predavanja ne bodem tukaj natančneje opisoval. Le toliko rečem, da je vsem poslušalcem-udeležencem prav iz srca in na srce govoril. Upno so njegove zlate besede tudi na rodovitno zemljo padle, kjer bodo polagoma obilno koristnega sadu roditi pričenjale. Priporočal je med drugim tudi poslušalcem svojim pridno in marljivo čitanje kmetijskih časnikov in enakega zapo-padka knjig; po tej poti pridobljena teorija, ako se potem praktično tudi oživi in porabi, more veliko koristnega sadu za napredek kmetijstva obroditi. Se ve, da tako pridobljeno teorijo treba je potem tudi na podlagi uže prejšnjih lastnih skušenj s pravim razumom dejansko uporabljevati, sicer bi se ž njo ravno kaj nasprotnega doseglo, kot se je nameravalo.
Pri tej priliki pokazal je pa tudi g. Pire, da mu je spretnost lastna, s katero zna in ume žrebelj vselej na glavo zadeti.
Istega dne popoludne po dokončani službi božji imel je vrli strokovnjak svoje predavanje v šolski sobi prvega razreda v Košani. Tudi v Košani bila sta prostorna šolska soba in prostor pred njo poslušalcev kar natlačena. Razun uže zgoraj omenjenih strok privzel bil je gosp. potovalni učitelj kmetijstva med svoj čvrst, dve uri trajajoč govor tudi še umno kletarstvo. Kakor tukaj, bilo je tudi tam poslušajoče ljudstvo po izvrstnem govoru kar iznenadjeno. Prav pogostoma bilo je čuti iz ust priprostega kmetica: „Ta gospod pa naše tužne razmere še bolje poznajo, kot jih poznamo mi sami". „Vse, kar so nam povedali, je gola in čista resnica." Bog bi dal, da njegovo prizadevanje in poduk tudi obilnega sadu rodi, ter dovede sčasoma kmetijstvo po deželi na ono stopinjo napredka, katere dandanašnje okoliščine uže tako neprizanesljivo in strogo zahtevajo i
Tukajšnja ljudska šola ima v svoji kroniki zopet dva dobrotnika hvaležno na novo zabilježena. Sta pa ta-le dva:
a)  Gosp. Josip Urbančič, vrtnar na vrtu c. k. kmetijske družbe kranjske, poslal bil nam je dne 16. aprila t. 1. lep sveženj cepičev sadnih sort: „cesarjevič Rudolf", „alantovo jabolko", „angleška zlata zimska par-mena" in hruške: „normenska cidrovka" — za dejanski poduk mladine in odraščenih v cepljevanji za lubad.
b)  Danes prejeli smo je pa brezplačno od slavnega društva „Narodne šole v Ljubljani za tukajšnjo ubogo šolsko mladino celih 11 kilo in 800 gramov težak zavoj, kateremu vsebina bile so : „razne pisanke", „številnice", „risanke", „okvirjene tablice", „radirke", „peresna držala", „črtalniki", „peresa", „svinčniki" in „pivni papir" po številu vsega skupaj nič manj, nego 1110 komadov. Kos po kosu nakupovano stalo bi to uboge roditelje celih 19 gold. 93 kr.
147
To je gotovo lep in velik dar za prvi dan najlep-gega meseca v letu! Obema dobrotnikoma izreka se s tem javno preiskrena in najsrčnejša zahvala. Bog plačaj obema v najobilnejši meri!  Slava!
Dne 24. u. m. okolo polu štirih popoludne pogorelo bilo je v ilirski Bistrici dvoje s slamo kritih hiš , hlev in dvoje skladišč za deščice (mlince ali bukove fornirje). Med drugimi vrlimi gasilci odlikovala se je pri tem požaru tudi prav izgledno in marljivo domača c. kr. žandarmerija s svojimi možmi.
Cvetje je letos jako lepo in zdravo; ako ne bode poznejših uim in nezgod, upati je z božjo pomočjo zopet enkrat dobre sadne letine po teh krajih. Bog jo po šestletnem presledku nam tudi skoraj daj!
Hrošči ali kebri (Melolontha vulgaris L.) nam uže skoz celi teden sem ob lepih večerih po svojih pre-hodnikih napovedujejo kebrovo leto. Predstraže njihove so jako mnogobrojne; gotovo tudi njihov glavni roj ravno majhen ne bode. — Pozor toraj, in napovejmo temu hudemu škodljivcu kmetijstva splošno in združeno vojsko, katera naj bi se tudi v smislu dotične postave točno izvrševala in vspešno dognala!
Iz Kamnika 3. maja. — Dolgo precej je uže, odkar smo izgubili zimsko odejo „sneg", ali reči moram, žali-bog, da predolgo smo bili letos ogrnjeni s to neugodno odejo , kar je provzročilo tudi veliko škode in pozno spomlad. — V celi naši okolici na daleč okrog vzela je letošnja zima nam, skoraj bi rekel, vso ozimno rž in ječmen, tako, da le malo kje se vidi kaj ozimne rži ali ječmena, le toliko smo si pridržali, da če bo mogoče, da bodemo imeli za seme; in tudi na marsikateri njivi je pšenica pognjila vsled predolgo ležečega snega. Ja-rine smo nasejali letos prav obilo in se do sedaj prav dobro drži, kakor tudi detelje in trave.
Sadno drevje vsake vrste obeta nam letos prav obilo obroditi. Kakor do sedaj kaže, imeli bomo vkljub slabi zimi dobro letino, ako nam ne bo vzela zopet ne-izprosljiva nevihta in toča vsega upa, kakor lansko leto; da pa se tudi taki nezgodi nekoliko ognemo, svetoval bi jaz, da bi se naše ljudstvo bolj zanimalo, vsaj boljše in večje pridelke si zavarovati proti toči. *)
Iz Ljubljane. (Volilno gibanje na Kranjskem) postaja bolj in bolj živahno, in to posebno na Dolenjskem, kjer se je uže tako rekoč „uradno" oglasila za dolenjska mesta kandidatura prof. Šukljeja zoper dosedanjega poslanca grofa Margherija in pa kandidatura dr. Poznika zoper V. Pfeiferja, pa tudi se uže čuje o protikandidatih zoper dosedanja poslanca kneza VVindischgratza in pa A. Obrezo. — Ker je grof Hohenwart izrekel, da ga je volja še obdržati poslanstvo, čujejo se od vseh strani glasovi zadovoljnosti o tej veseli vesti, izrekoma prihajajo iz radoljškega, kranjskega in kamniškega okraja prav odločne zahteve, da se Hohenwart vsikakor zopet kandidira v svojem dosedanjem volilnem okraju; nasproti pa tudi najodlič-nejši ljubljanski volilci zahtevajo, da se najodličnejšemu poslancu vse desnice državnega zbora ponudi tudi naj-odličnejši volilni okraj kranjski — Ljubljana.
Dokončnega sklepa o tem vprašanji še ni, ker se še ljubljanski volilci niso izrekli in ker za sedaj še ni najdenega za slučaj potrebnega naslednika v kandidaturi za gorenjske kmetijske občine. Oglašen kandidat za ljubljansko mesto je stavbeni svetovalec g. Franc ^otočnik.
„Novice* drže se tudi glede volitev sedaj, kakor doslej svojega narodno-konservativnega stališča.   Na tem stališči pripoznavarno,  kakor naravno
*) Prosimo večkrat kaj.                                          Vred.
v prvi vrsti odločilno pravico volilcev, z njihovim odgovornim in merodajnim organom: izvršilnim odborom narodnih deželnih poslancev. — Vodilo pri na-svetovanji kandidatov mora biti v prvi vrsti ozir na blagor naroda. To vodilo pa bi se gotovo preziralo, ako bi se zavrgli skušeni, neoporečeni in na vsako stran vestni zastopniki; žalilo bi se ono vodilo, ako bi se tako ravnalo z zastopniki, kateri so za-pustivši družbo naših političnih nasprotnikov ali pa onih, ki so nam mrzlo-ptuji, s prepričanjem vstopili v vrst© boritoljev za naš narod, in so neomahljivi ostali tudi, ko je bilo treba jekleno voljo vzdržati nasproti najhujši sili in nevarnosti. Ako bi narod ali stranka njegova tako ravnala nasproti svojim zaslužnim zastopnikom, ne imela bi se nadjati napredka, ne boljše prihodnosti, ampak zaslužen propad bila bi njena osoda.
Slovenci na Kranjskem smo v takem položaju. Lepo nam napreduje. Narodno življenje in narodna zavest posebno tudi v mestih in trgih, kjer so prejšnje vlade umetno gojile nemškutarijo, poprej sovražni uradniški krogi bližajo se nam bolj in bolj, tudi onim velikim posestnikom, ki so nam ptuji po narodu, vsiluje se bolj in bolj prepričanje, da zanikavanje naših narodnih pravic nam ne škoduje, njem samim pa pouzročuje neprijetno nasprotstvo in jim odjemlje ves vpliv v deželi, in zato se množi od leta do leta število onih grajščakov, ki želijo mirnega porazumljenja z našim narodom, ali pa se deloma tudi popolnoma vstopijo v naše vrste spoznavši, da ni plemenito, zanikavati drugim, kar se po pravici zahteva za-se.
Po tej poti, to je naše prepričanje, pripravlja si naš narod boljšo prihodnost, in zato je tudi naše prepričanje, da bi bila napaka in škoda za narod, ako bi se spodrivale kandidature dosedanjih poslancev grofa ALajigherija,_ Vilj. Pfeiferja, kneza Windisch-Gratza in A. Obreza. — O osebah protikandidatov nočemo izreči nikakoršne sodbe, ker bi tudi priznanje posebnih sposobnosti naše stališče le izjemoma moglo predrugačiti. Eno pa lahko vendar sploh trdimo, da je onim gospodom, katerim je le edino za blagor našega naroda mar, povsod preobilno prilike na ponudbo, to dejansko pokazati. Konečno pa še tudi to vemo iz mnogoletnih skušenj: dobrega zastopnika najdejo si ljudje sami, ako se tudi skriva, kdor pa pri volitvah preveč obeta, redkokedaj ostane mož-beseda.
—   (Koncesija za priprave k dolenjski železnici) došla je zadnje dni minulega tedna gosp. Jož. Ku-šar-ju kot- načelniku dotične družbe za zgradbo te železnice. Ker je dežela že privolila za pripravna dela svoto 5000 gl. in ker je tudi ministerstvo samo obljubilo pripomoči pri njih, upati smemo, da se sedaj z ugodnim spomladnim časom dela tudi nemudoma prično, tako, da bodo vsaj pred pretekom šestih mescev vsaj glavna dela uže toliko dogotovljena, da se kon-cesjonirani družbi in deželi ne bo moglo očitati nikakoršne zamude. — Zdaj veljalo bode resno delovanje in pri temu je dolžnost vsih prizadetih krogov po vsi moči podpirati družbo, ogibati se razporov in tako41 složno in dejansko pokazati vladi, da v resnici hitro in radi vse storimo po svojih močeh, da se železnica tudi v resnici dodela.
—  (Trijaški ljubljanski semenj) pokvarilo je slabo deževno vreme. Z živino, katere se je prignalo malo, tudi ni bilo prida kupčije. Tudi rokodelci, ki so pripeljali na somenj svoje izdelke in pa kramarji se niso prav nič pohvalili s kupčijo. Nekaka čudna in komaj razumljiva osoda zadela je prodajalce češkega porcelanastega blaga, katero se je do sedaj navadno prodajalo v šolskem drevoredu
148
tik mesarskega mosta. — Mestni magistrat odkazal jim je namreč letos namesto dosedajnega prodajališča prostor za to na nekeđanjem živinskem trgu sred kopic stare šute, blata in vode, kamor si, se ve da ne upa iti noben kupec. — Nam se tako ravnanje ne zdi razumljivo. Ako ima somenj namen v mesto privabiti kupcev in prodajalcev, tedaj se mora ravnati enakomerno s prodajalci vseh vrst blaga. Ako so se letos odrinili porcelanarji nekam gori proti Savi brez opravičenega vzroka, zna se druga pot enaka primeriti usnjarjem, vrvarjem, kleparjem ali kramarjem. — Mislimo, da se bodo kupčevalci magistratu kmalu zahvalili za tako ravnanje.
—   (Nov župan ljubljanski.) Mestni odbor ljubljanski izvolil je včeraj soglasno za župana ljubljanskega mesta dosedajnega župana g. Grasselli-ja. Čestitamo.
—  (Ljubljanskega knezoškofa dr. Misijo) sprejeli so sv. oče v Rimu dne 28. aprila.
—  (Letošnjo birmovanje) v ljubljanski škofiji pričeti se ima zunaj Ljubljane sred meseca junija v ra-doliški dekaniji, začetkom julija v vrhniški in cerkniški dekaniji, začetkom meseca septembra pa v trebanski in novomeški dekaniji.
— („Kres.") Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovci. Obseg 5. številke: „Arabela". Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — „Dom." Mirko. — „Stari Džuldaš in njega sin Mamet". Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Ka-razin, preložil t Fr. Jos. Remec. — »Dve pesni". M. Valjavec. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valj a vec. — „O našem literarnem gospodarstvu.u Spisal France Podgornik. — „O narodnih pesnih koroških Slovencev." Spisal J. Scheinigg. (Dalje.) — „Grof A. S. Uvarov, ruski arheolog/' J. Steklasa. — „Što kaj, ča." Spisal J. Šuman. — „Turje — Tauern." Davorin Trstenjak. — „Poročilo o hrvatskej književnosti." Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti.
Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gol d. na leto, 2 gold. na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kraje, v knjigarnah kupuje.
Tudi letnik 1882., 1883. in 1884. se še dobi, in sicer po 3 gold, prvi letnik nam je pa pošel.