ŠTEVILKA LETO Lil, 2. OKTOBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 4 STRAN 8 NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 1 0 STRAN 19 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 S pravilnim kmetovanjem nazaj k naravi Ohranitev rodovitne zemlje v biološko naprednem kmetovanju Minister Počivalšek prisluhnil kritikam in željam turističnih delavcev Minister Vrtovec obljubil podporo za projekte na cestni infrastrukturi Kar sedem odlicij za Namiznoteniški klub Savinja MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE Oglasi ■ -g. , ilc r i* .i. : -77 -v-/-"1 ZAPOSLIMO! '■i "Inilm iwí'.íímíii 165/70/ 1AS3+ SIT 17&/66/14S3+ E^T 175/70/14 S3+ SVr ]85/6G/l4 S3+ 321 18^60/15 S3+ sur 185/65/15 S 3+ S3T 395/65/15 S 3+ T 205/55/16 53+ > ■ .82,29 EUR PRODAJNI SVETOVALEC TEH NIKE, za deta v tehničnih trgovinah Jager. Pogoj je min 2 leti delovnih izkušenj pri prodaji tehnike in gradbenih materialov ter dobro poznavanje le teh. SKLADIŠČNIK-VODJA IZDAJE, za delo v tehničnem skladišču. Pogoj je poznavanje skladiščnega poslovanja In poznavanje tehničnih in gradbenih materialov ter znanje upravljanja z viličarjem. Prednost Imajo kandidati z izkušnjami pri skladiščnem poslovanju In prodaji. V kolikor izpolnjujete pogoje In se želite pridružite mlademu in dinamičnemu kolektivu trgovin Jager pošljite pisno vlogo na e-ms s lov: ka d ri (fitrgovinejager.co ni. Vsem zaposlenim nudimo urejeno in pozitivno delovno okolje, stimulativno plačilo in vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje. Jatj ra i d. o. oPr vo ma j s ka ti 1. 20, 32 5 0 Ro g j ¿ka ti n a ww trgo vi ne j a ger.com Lista zadružnikov Hnjliuti /a r.vvr-j radi ¡/h' ir> kinplifJv.i Z* pHMftofttoit tlačni |d h foliji TPC SAŠA, Prihava 56 Nazarje s u i .iki h',.1 r.i iiu. -...i,,. mobJ 041 725 .iS ¿ Odkup «Rtv, BIKOV,TEHC IN TELET" IUOIM ,lt-wa liNEVTiCI iMjViijCMUCUfflEtrkl! Mejijo;.- PiiiitATitN HLODOVINE nolTEHitEHl lAPCilEM UMlfcO JJïirAiHiUJt ífll S4S !Ï6 KT LUCE, K( ruca 50 a, Lu če? tel.- 02 B3 S 52 49 mct>,: 031 riZ UGODNA KRM1LA V TRANZITUI fil BAMII Wi'jrL-: VAMHLÏJWO '.S POF'JÎT1 100% slovensko ekološko meso DOSTAVA NA DOM BREZPLAČNA! TELEČJA PLJUČNA CELA samo 4 5.00 i/kg GOVEJA PLJUČNA CELA iamo 25,00 e/kg r ^ l STEGNO BREZ Ki samo 12,00 PREKAJENE COVEDINE («a. 50Ü 9} Naročila sprejemamo preko spletne trgovine na www.ekodar.si ir po telefonu na 065 557 296 ali 051 362 554. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas 2 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Iz vsebine: Tretja stran 20 let projekta Gazela Do odličnosti v podjetjih z več spoštovanja in odgovornosti.....................6 Občinski svet Gornji Grad V pol leta naj bi se videlo, ali je Komunalo smiselno obdržati ali ne........7 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Opravljanje testov za covid-19 tudi v Nazarjah.....................................12 Nov rekord Mozirskega gaja Janku Lovšetu uspelo s 713 kg težko bučo ... 15 Tenis Zmagovalec lige Retko, turnirja Weiss...........22 Volog Gasilcem uspelo preprečiti širjenje ognja na stanovanjsko hišo................27 Konvencionalno kmetovanje ubija zemljo Konvencionalno kmetovanje, ki ga v današnjem času uporablja velika večina kmetovalcev, predstavlja vse večji ekološki pa tudi ekonomski problem. S tradicionalnimi obdelovalnimi metodami, zlasti z oranjem in prekopavanjem, in z dodajanjem umetnih gnojil, škropiv in hlevskega gnoja, ki lahko vsebuje ostanke pesticidov iz krme in antibiotikov, dodanih živalim pri vzreji, se obdelovalna zemlja namreč sčasoma spremenili v jalovo, ki ne daje pridelka. Nasprotje opisanemu konvencionalnemu kmetovanju predstavlja regenerativno kmetovanje, ki je sinonim za drugačen pristop k prehrambnim in kmetijskim sistemom in deluje v skladu z naravnimi ritmi ter tehnologijo. Prehod s konvencional-nega kmetovanja na naravno pridelavo ni enostaven, saj je zemlja obubožana, prazna in nerodovitna. Brez ustreznih postopkov kmet izgublja pridelek in denar, v skrajnem primeru je prisiljen kmetijo zapreti. Ameriška mikrobiologinja Elaine Ingham že štirideset let uči, kako se rastline hranijo, kateri mikroorganizmi pri tem sodelujejo in kako jih zemlji vrnemo. Rodovitnost zemlje je odvisna od prisotnosti bakterij, gliv in drugih mikro- in makroorga-nizmov, ki krožijo v zemlji. Rastlina, ki raste v zdravi zemlji in na naraven način dobi potrebna hranila, ko in kolikor jih potrebuje, je odporna proti boleznim in škodljivcem. V učbenikih za kmetijske šole piše, da brez gnojenja in škropljenja ni mogoče ničesar pridelati. Učenci Elaine Ingham, ki njene ugotovitve o bio- loškem kmetovanju brez umetnih gnojil in škropiv širijo in vpeljujejo na kmetijah vsepovsod po svetu, v praksi dokazujejo, da to ne drži. Med njimi je tudi Janja Kadunc, ki dvomljivce rada vpraša, kako lahko gozd raste brez prekopavanja, gnojenja in škropljenja. Njeno delo se začne s pregledom zemlje. Z uporabo mikroskopa ugotovi, kateri mikroorganizmi so prisotni. Nato preveri zbitost zemlje, ki onemogoča kroženje kisika. Pri oranju s težkimi traktorji postane zemlja zbita in brez kisika, v njej živijo anaerobni organizmi, ki sproščajo strupene snovi, nižajo pH zemlje, so povzročitelji bolezni ... Naslednji korak je priprava komposta s pravilnim postopkom vročega kompostiranja, s katerim se vzgojijo mikroorganizmi, ki jih nato vrne v zemljo. S svojim znanjem o izboljševanju rodovitnosti zemlje z mikrobiologijo se pri nas le počasi prebija. Rada bi sodelovala z mladimi kmeti, ki so podedovali kmetije, in jim pomagala, da rešijo svojo dediščino. Poleg kmetov nagovarja tudi vrtičkarje, kajti vse več ljudi se odloča za vrtnarjenje. »Lahko jim pomagam, da izboljšajo rodovitnost tal in gojijo zelenjavo brez škropljenja in umetnih gnojil,« zagotavlja Janja Kadunc. Več o naravi prijaznem kmetovanju pa v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 40, 2. oktober 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 41], 2. oktober 2020 3 Tema tedna, Aktualno S PRAVILNIM KMETOVANJEM NAZAJ K NARAVI Možnosti za ohranitev rodovitne zemlje v biološko naprednem kmetovanju Svet pretresajo številne krize, ena izmed manj opaznih, a za preživetje ljudi izredno pomembnih, je tudi kriza degradacije tal. Ta so za nas preveč samoumevna, opozarjajo strokovnjaki s področja kmetovanja, in pozabljamo, da nam dajejo hrano. Kar okoli tretjina tal na svetu je Naravovarstveniki in kmetje, ki želijo delovati v sozvočju z naravo, vidijo rešitev v spremembah kmetovanja. degradiranih in zato neprimernih za pridelavo hrane, povrnitev zemlje v povsem prvotno stanje pa je skoraj nemogoča. Naravovarstveniki in kmetje, ki želijo delovati v sozvočju z naravo, vidijo rešitev v spremembah kmetovanja. Možnosti za ohranitev rodovitne zemlje so v biološkem kmetovanju brez umetnih gnojil in škropiv, imenovanem regenerativ-no kmetovanje, ki v Sloveniji še ni najbolj prepoznano, in v ohranitvenem kmetovanju, ki deluje po podobnih usmeritvah in se ga kmetje v Sloveniji že poslužujejo. OHRANITVENO KMETOVANJE ZA KVALITETNA TLA Tla so načeloma zelo odporna, kot pravijo strokovnjaki, traja več desetletij, da jih uničimo. A ko jih, pridelek močno upade in tudi z ekstremnim hranjenjem zemlja ne rodi več tako kot pred degradacijo. Zato zagovorniki ohranitvenega kmetovanja, ki se večinoma srečujejo v okviru Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, svojo zemljo obdelujejo na način, da se rodovitnost zemlje čimbolj ohranja. Le-ta je odvisna od tega, kako je bogata z bakterijam a > DRUŽBA KLS LJUBNO D.O.O. ZGORNJESAVINJSKEMU ZDRAVSTVENEMU DOMU NAZARJE PODARILA APARAT ARTROMOT S4 Slovesna predaja instrumenta za terapijo V družbi KLS Ljubno d.o.o. so v ponedeljek, 28. septembra, pripravili slovesnost ob podelitvi do-nacije Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje, na kateri so ob prisotnosti predstavnikov vodstva družbe še formalno dodelili aparat za fizioterapijo artromot S4. Sprejema sta se poleg predstavnikov medijev udeležila tudi župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog. Slednja je iz rok generalnega direktorja družbe KLS Ljubno d.o.o. Bogomirja Straška prevzela donacijo v vrednosti nakupa naprave 10.100 evrov. POMEMBNA ODNOS DO OKOLJA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST Strašek je ob tem nagovoril predstavnike sodelavcev družbe KLS Ljubno, zdravstveno osebje in posredno občane Zgornje Savinjske doline. Med drugim je dejal, da »naša poslovna kultura in poslovna politika temeljita na medsebojnem spoštovanju, stalnem napredku in povečevanju zadovoljstva vseh, ki sodelujejo z nami ter tako vplivajo na naš razvoj. Pomembno mesto v naši poslovni politiki zavzema naš odnos do okolja in naša družbena odgovornost. Le-to izvajamo tako, da že več kot desetletje dosegamo visoko dodano vrednost. Ta omogoča nam in vsem z nami sodelujočimi trajni napredek in razvoj. Stalno povečujemo kakovost našega dela in z izvirnimi rešitvami dosegamo vsako leto boljše rezultate. To nam priznavajo tudi naši kupci ter dobavitelji na globalnem trgu. S tem pa tudi povečujemo ugled družbe KLS v evropskem in svetovnem poslovnem okolju«. DOBRODELNI KLJUB KRIZI Povedal je še, da »po velikem izpadu naročil Direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog je prevzela donacijo iz rok generalnega direktorja družbe KLS Ljubno d.o.o. Bogomirja Straška. in s tem dohodka zaradi covida-19 zdaj ponovno normalno poslujemo in v drugem polletju dosegamo takšne mesečne rezultate kot lansko leto.« Skladno z družbeno odgovornostjo podjetja in njegove poslovne politike bodo tudi letos del dohodka namenili za sodelovanje in podporo humanitarnim, športnim in kulturnim dejavnostim v dolini, od tega bodo velik delež finančnih sredstev dodelili v dobrodelne namene. V skladu s tem vsako leto namenjajo večji znesek do-nacij tudi Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje, je še pojasnil Bogomir Strašek. ZAHVALA ZA APARAT, KI JE ŽE V FUNKCIJI Ob predaji donacije za že nabavljen aparat artromot S4 se je v imenu sodelavcev zahvalila direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog. Zagotovila je, da bo naprava, ki je že v funkciji in pokriva velik manko tako imenovanih so- dobnih tehnoloških zdravstvenih naprav in instrumentov, zelo koristno vplivala na izvajanje terapij in zdravstvenih storitev. »Naši zaposleni so ob tem pozitivno motivirani, želijo si sprememb na boljše tudi ob vse boljših pogojih dela ter uporabe moderne zdravstvene opreme, ki nam jo na ta način zagotavljate že daljše obdobje. Za vaš prispevek smo vam zelo hvaležni in se priporočamo, v kolikor bodo takšne možnosti in vaša pripravljenost še naprej vez med našo zdravstveno institucijo in vašim izjemnim delovnim okoljem ter sodelavci KLS Ljubno. Tudi za nami so težavni časi, a želimo gledati naprej in čimprej dosegati boljše učinke naših prizadevanj na področju lokalne organiziranosti osnovnega zdravstva,« je dejala Herzogova. Tekst in foto: Jože Miklavc 4 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Ob pravilnem izvajanju ohranitvenega kmetovanja daje dobre ekonomske rezultate pridelava žit in koruze. glivami in drugimi mikro- in makroorganizmi. Strokovnjaki s katedre za pedologijo in varstvo okolja na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani razlagajo, da ohranitveno kmetijstvo temelji na treh stebrih: v tla čim manj mehansko posegati, zagotavljati stalno pokritost, s čimer se zmanjša degradacija zaradi intenzivnih nalivov in sončnega obsevanja, in čim bolj pester kolobar. BREZ PRAVEGA ZNANJA NE GRE Za ohranjanje kakovostnih obdelovalnih površin so bistveni ukrepi tistih, ki jih obdelujejo, torej kmetov. Seveda pa brez pravega znanja ne gre. Pri kmetijsko svetovalni službi Mozirje so lansko jesen v okviru predavanja za kmete, ki so vključeni v KOPOP (Kmetijsko-okoljsko-podneb-na plačila), med drugimi temami predstavili tudi bistvo ohranitvenega kmetovanja. Kot je povedala Štefka Goltnik iz mozirske enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so kmetom predstavili, kako se ta način kmetovanja razvija v svetu in pri nas. »Med drugim so spoznali pomen ohranjanja kmetijskih površin, načine obdelave zemlje s čim manj posegi v ornico. Poudarili smo pomen pri ohranjanju in zaščiti orne zemlje, kakšne so razlike med klasičnim oranjem in ohranitvenimi načini obdelave tal. Predstavili smo jim tudi stroje za obdelavo tal oziroma setev pri ohranitvenem kmetovanju ter pomen stalne pokritosti tal, kolobarjenja in direktne setve.« Štefka Goltnik, svetovalka mozirske enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje: »Po moji oceni se v naši dolini pojavljajo problemi pri gospodarjenju na njivskih površinah, marsikje je prisoten preozek kolobar, pojavljajo se različne erozije tal. S tem slabi struktura tal, večajo se problemi s škodljivci in boleznimi. Hitrega prehoda s konvencionalnih načinov obdelave tal na ohranitvena načela ni pričakovati. Potrebna je sprememba celotnega sistema, ne zadošča le zamenjava pluga z novimi orodji. Bolj pozorni moramo biti na kolobar, na roke obdelave in setve, na varstvo pred pleveli, na gnojenje in ravnanje z žetvenimi ostanki. Gre za večleten proces, ki ga je treba prilagoditi usmeritvi kmetije, posameznemu tipu tal oziroma parceli in poljščini, ki na njej raste. Ključna sta pogum in prepričanje v uspeh, saj lahko le s potrpežljivostjo in vztrajanjem po nekaj letih dosežemo boljše biološko-kemijske lastnosti tal, ki so edino zagotovilo za trajnostno pridelovanje na naših površinah.« Tema tedna Kmetje so si ob fotografijah ogledali razlike v pridelkih med klasično in ohranitveno obdelavo tal, ki se najbolj odraža v sušnih razmerah, te pa so v zadnjih letih vedno bolj prisotne. ZA PREŽIVETJE POLJŠČIN V EKSTREMNIH RAZMERAH Podnebne spremembe, zaradi katerih se tudi v Sloveniji srečujemo z vse pogostejšimi dolgimi sušnimi obdobji, nato pa z ekstre-mnimi padavinami, spodbujajo k ohranitvenem kmetovanju. Kot razlaga Goltnikova, imajo tla, ki jih obdelujemo po načelih ohranitvenega kmetovanja, večjo zadrževalno sposobnost za vodo in večjo samoočiščevalno sposobnost. »Takšna tla omogočajo preživetje poljščin tako v sušnih kot tudi zelo mokrih razmerah. Omogočajo biotično varstvo rastlin, ker se izrazito povečajo populacije organizmov, ki zadržujejo razvoj škodljivih organizmov in s tem se potreba po kemičnem varstvu zmanjša. Takšna tla celo omogočajo uporabo večjega števila kemičnih snovi, tudi takšnih, ki jih trenutno prepovedujemo.« Regenerativno kmetovanje je dinamično in celostno, vključuje permakulturno načrtovanje, ekološko kmetovanje, bio-dinamiko, agro-gozdarstvo, ohranitveno obdelavo tal, prepoznava pomembnost živali ter celostno upravljanje z vsemi naravnimi viri. DOBRI REZULTATI PRI ŽITIH, SLABI PRI PRIDELAVI KROMPIRJA A kot že rečeno, ohranitveno kmetovanje zahteva veliko dodatnega znanja. 2e sam prehod na ta način obdelave tal je po opažanju Goltnikove težak in tvegan. V prvih letih namreč lahko pride do občutnega zmanjšanja pridelkov in slabih finančnih rezultatov. Zahteven je tudi pristop k varstvu pred pleveli. »Pričakujemo občutno povečevanje populacij trajnih plevelov kot tudi prosastih trav, katerih seme lahko kali na površju tal, ne da bi bilo prekrito z zemljo. Talnih herbicidov običajno ni možno uporabiti, lahko se zanašamo le na listne herbicide.« Poleg tega številni rastlinski oziroma žetveni ostanki, ki jih pri tej obliki kmetovanja ne zadelajo v tla, vplivajo na razvoj bolezni, ravno tako pa konzervirajoča obdelava manj omejuje razvoj škodljivcev. Izsledki po besedah Goltnikove kažejo, da ob pravilnem izvajanju ohranitvenega kmetovanja daje dobre ekonomske rezultate pridelava žit in koruze, pri pridelavi krompirja pa je večina raziskav dala negativne rezultate, težave so tako z varstvom proti plevelom kot tudi z vznikom krompirja. Tatiana Golob, foto: Igor Solar Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 5 Gospodarstvo OKROGLA MIZA OB 20-LETNICI PROJEKTA GAZELA V VELENJU Do odličnosti v podjetjih z več spoštovanja in odgovornosti Udeleženci okrogle mize so med ključne sestavine uspeha za prihodnje obdobje uvrstili pogum, samozavest, spoštovanje, sodelovanje in odgovornost. Družba Dnevnik in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) sta ob 20. obletnici projekta Gazela, katerega ključna sestavina je izbor najboljših med najhitreje rastočimi in bonitetno odličnimi slovenskimi podjetji, v Velenju organizirali okroglo mizo na temo vpliva poslovnega okolja na rast podjetij. GAZELE RASTEJO DINAMIČNO IN TRAJNOSTNO Predsednik organizacijskega odbora Gazela Miha Vrbinc je uvodoma poudaril, da je Gazela najstarejši, največji in v svojem jedru trajnostno zasnovan projekt promocije rasti bonitetno odličnih slovenskih podjetij, ki letos poteka v obliki šestih regionalnih in dveh nacionalnih dogodkov kot poklon vsem podjetjem, ki so se v 20 letih uvrstila med najboljše. AMBICIOZNI PODJETNIŠKI PROJEKTI VLIVAJO OPTIMIZEM Direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik je izpostavil, da v zadnjih desetih letih podjetništvo v SAŠA regiji beleži evidenten napredek. »Smo pred obdobjem tranzicije, ko bomo prenehali izkopavati premog in pridobivati električno energijo Mag. Franci Kotnik: »Glede na ambiciozne razvojne projekte naših podjetij lahko z optimizmom gledamo v prihodnost.« iz fosilnih goriv, zato potrebujemo nova delovna mesta. Za prihodnjih deset, dvajset let prav zdaj rišemo pot razvoja in se odločamo o specializaciji regije. In ko ob tem spoznavamo, kako ambiciozne razvojne projekte imajo naša vodilna podjetja, z optimizmom gledamo v prihodnost,« je med drugim povedal Kotnik. IZJEMNE GAZELE IZ SAVINJSKO-ZASAVSKE REGIJE Kako izjemna podjetja premore savinjsko-za-savska regija, kaže podatek, da se je kar devet od skupaj dvanajst regijskih zmagovalcev med leti 2001 in 2019 uvrstilo med najboljše tri v državi, nekateri celo večkrat. Naziv zlata gazela so v teh letih prejela podjetja Engrotuš, Dat-Con, KLS Ljubno, Dewesoft, Plastika Skaza in Tehnos. DO ODLIČNOSTI V PODJETJIH Z VEČ SPOŠTOVANJA IN ODGOVORNOSTI Na okrogli mizi je generalni direktor KLS Ljubno Mirko Strašek dejal, da v podjetju nimajo ambicije postati veliko podjetje, želijo pa ostati dobro podjetje in biti najboljši v tem, kar delajo. »Dobri poslovni rezultati pridejo sami od sebe, če delamo prave stvari na pravi način, te pa so razvoj, nenehen boj s konkurenco in produktivnost.« Po njegovih besedah lahko odličnost v podjetjih gradimo samo, če sočasno krepimo medsebojno spoštovanje in se zavedamo svoje odgovornosti do zaposlenih in lokalnega okolja. V KLS Ljubno bodo čez pet let že več kot polovico realizacije ustvarili z izdelki za električne avtomobile. MOČ SODELOVANJA V Plastiki Skaza, kjer svojo prihodnost gradijo z razumevanjem krožnega gospodarstva, prisegajo na sodelovanje. Vodja raziskav in inovacij dr. Branka Viltužnik je osvetlila sistem vključevanja zaposlenih: »Nenehno spodbujamo ino-vativnost in rast dodane vrednosti, a ne delamo samo na številkah, pač pa predvsem na ljudeh. Vsi imajo možnost sodelovati in prispevati t. i. brezmejne ideje Plastike Skaza. Zavedamo se, da smo vsi razvoj in vsi prodaja.« Z močjo sodelovanja se je strinjala tudi Karla Sitar, direktorica SAŠA inkubatorja, kjer so si zastavili cilj postati prvi specializiran inkubator za industrijska zagonska podjetja. VLAGANJA V RAZVOJ SE OBRESTUJEJO Direktor družbe Kronoterm Bogdan Kro-novšek je na vprašanje, kako bi opisal poslovno vzdušje v tem času, odgovoril: »Noro, v pozitivnem smislu. Kar nekaj let smo vlagali v razvoj novih izdelkov in rešitev, rezultat je zdaj tu. Ukvarjamo se s sladkim problemom, kako učinkovito obvladovati številne priložnosti, ki so se nam odprle v zadnjem obdobju.« V družbi podjetnikov je sedel tudi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je izrazil zaupanje v podjetniško energijo v SAŠA regiji, zato se ne boji za njen nadaljnji razvoj. S POGUMOM, SPOŠTOVANJEM IN SAMOZAVESTJO DO SLOVENIJE 5.0 Srečanje je vsebinsko zaokrožil Boštjan Gor-jup, direktor podjetja BSH Hišni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, z mislijo, da bo Slovenija s ščepcem več poguma, spoštovanja in samozavesti postala Slovenija 5.0. Poudaril je, da bo dvig produktivnosti in gospodarski cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2025 zahteval tudi težke odločitve, kar pomeni, da se bodo morala podjetja odpovedati nedonosnim izdelkom ali dejavnostim. Nastasja Kotnik, foto: Jaka Gasar 6 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET GORNJI GRAD V pol leta naj bi se videlo, ali je Komunalo smiselno obdržati ali ne Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta razpravljali o delu režijskega obrata in usodi tamkajšnje Komunale. Dosedanji direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat se je v drugi polovici septembra preselil v občinsko upravo. Izmed devetih kandidatov, prijavljenih na razpis za direktorja občinske uprave, je bil izbran na to mesto. Ker sta funkciji nezdružljivi, se je sporazumno odpovedal mestu direktorja Komunale. DELOVANJE REŽIJSKEGA OBRATA O delovanju režijskega obrata je spregovoril njegov vodja Franc Veršnik. Predstavil je dosedanje delo obrata, nato pa še kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Njegovo dosedanje delo je obsegalo pripravo in izvedbo razpisa za šolski kombi, pripravo in izvedbo razpisa za šolske prevoze in spremljanje ter izvajanje vzdrževanja občinskih in gozdnih cest. Nadaljnji ukrepi režijskega obrata se nanašajo predvsem NEUSKLAJENI AKTI PODJETJA Fras ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Navzoče je seznanil s trenutno situacijo v Komunali. Poudaril je, da veljavni odlok o ustanovitvi javnega podjetja kakor tudi statut tega podjetja nista usklajena z veljavno zakonodajo, ki pravi, da je za razrešitev direktorja javnega podjetja pristojen nadzorni svet podjetja in ne občinski svet, kot je navedeno v odloku in statutu. Glede na to je bil sklican tudi Nadzorni svet Komunale. SMERNICE RAZVOJA Fras je svetnikom predstavil smernice razvoja in organizacije Javnega podjetja Komunala. Povedal je, da bi bilo smiselno obdržati tako režijski obrat kot javno podjetje, saj bi se porazdelitev dela nalog lahko izvajala bolj racionalno, omogočala bi večjo prilagodljivost in fleksibilnost na trgu dela. Režijski obrat bi opravljal naloge na področju strokovnih in upravnih zadev, javno podjetje pa bi izvajalo operativne naloge. Darko Fras (levo) naj bi bil v. d. direktorja na organizacijo dela na vseh področjih delovanja ter zagotovitev delovnih sredstev, ki bodo omogočale učinkovito delo. KOMUNALO VODI VRŠILEC DOLŽNOSTI DIREKTORJA Gornjegrajska Komunala bo po odhodu Pur-nata začasno imela vršilca dolžnosti direktorja. To bo Darko Fras, zaposlen v Pravni družbi Pavkovič in odvetniki. Dosedanji direktor Purnat je podal predlog za sporazumno prekinitev opravljanja funkcije direktorja. Zaradi pravnih in organizacijskih zadržkov za sočasno opravljanje funkcije direktorja občinske uprave in direktorja Komunale ga je Nadzorni svet Komunale razrešil s funkcije direktorja in za vršilca dolžnosti imenoval Frasa. Komunale Gornji Grad največ eno leto. REORGANIZACIJA PODJETJA Fras je še dodal, da bo treba izdelati strategijo in program javnega podjetja in uskladiti občinske akte in akte podjetja v skladu s predpisi. Po reorganizaciji podjetja bo sledil razpis za novega direktorja Komunale, s ciljem najti nekoga, ki bo dal jasno vizijo podjetja in predstavil učinkovit poslovni načrt. Pravna družba Pavkovič in odvetniki bo nudila zakonito zastopanje in svetovanje na področju javnega podjetja. ŽUPAN PREDLAGAL LETO DNI ZA ODLOČITEV Zupan Anton Špeh je v obravnavi podal mnenje, da se bo v enem letu izkazalo, kako bo reorganizacija Komunale uspešna, od česar je odvisen njen obstanek. Občinski svet bo potem odločal, ali podjetje ostane ali za izvajanje gospo- darskih javnih služb v občini dobijo drugega izvajalca, je povedal Špeh. Svetniki pa so bili glede tega leta delovanja in stroškov, ki bodo nastali v tem času, zelo skeptični. Menili so, da je Komunala vse premalo del opravljala za zunanje izvajalce, praktično je živela od dela za občino. V zadnjih letih so direk- Franc Veršnik od aprila vodi režijski obrat. torju Purnatu to velikokrat povedali, a se ni nič spremenilo. Če bo promet podjetja ostal isti, vztrajanje ni smiselno, so menili svetniki in dodali, da imeti v. d. direktorja v eni osebi, nekoga, ki bo skrbel za operativno tehnične naloge pa v drugi osebi, ni smiselno. SVETNIKI MNENJA, DA ZADOSTUJE POL LETA Izvajanje gospodarske javne službe v občini lahko opravlja Komunala, novoustanovljeni režijski obrat ali pa se izvajanje službe odda koncesionarju. Svetniki so menili, da bi to lahko prevzel režijski obrat, kajti v letu dni, ko se bo odločalo, kaj s Komunalo, bo kar nekaj stroškov s pripravo aktov in plačilom v. d. direktorja. S tem denarjem bi se lahko naredilo marsikaj, so menili in čas odločanja o usodi Komunale skrajšali na pol leta. Takrat naj bi se že videlo, ali je to smiselno ali ne. Tekst in foto: ŠMS Občina Gornji Grad je od letos lastnica dela Petelinjeka, kjer so bili doslej poslovni prostori Komunale. Prostori se preurejajo in vanje se bo do konca leta preselila občinska uprava. Komunala si je prostore uredila na lokaciji nekdanjega podjetja Smreka, kjer je občina kupila zemljišče in stavbo. Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 7 Gospodarstvo, Oglasi MINISTER ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO V MOZIRJU IN NA RECICI OB SAVINJI Počivalšek prisluhnil kritikam in željam Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je v sredo, 23. septembra, mudil na terenskem obisku Šaleške in Savinjske doline, kjer se je seznanil, kako poteka realizacija koriščenja turističnih bonov. Ti namreč letos pomembno prispevajo k obiskom domačih destinacij, ki do sedaj niso bile tako zelo razpoznavne. Zakonca Urška in Franc Reberčnik sta ministru Počivalšku (levo) predstavila apartmaje in storitve, ki jih imajo Apartmaji in wellness Korošec v svoji ponudbi. »FE?FER wwwpftirtukiiiKr Istemu kandidata la ¿asedbojleliivnega mest t SKLADIŠČNIK-VILIČARIST - Delov De naloge bodo obsegale: pieww$n Lv i.:: i : . ■" ikiav i shiilni ter ume!tonit- artikim iu pMta&m mtit^ - ffldenjje enrfsrc o stenja raloj; e'< Ji' i rUi|e to!ian hi fcakmwjliie siri ciNfclav, oznochviii ii rdtfiw nrritiay, ■ vodeijje dotumentiii je in a^afewiije i 01fedbom it mitfwte, - skrbi /d limito ■Mniisifl, sDiie-li ¡je pEi i/'Jjyi iiiflt i mm prirll» i i.itfris d : -.ladišcnern poislaiipnfc. ii broni mu kandidatu nudin» uijEHc delovno ok' Tjc, Ude. ne mcsJt :.1:1', i«:ir io pol iig![ >iii ins, s Mjdlw zc ¿otoČHt'm 3 meiflCK ¡irakus-i j h !■:1 nesen rp -iiofuosli» poda An ja&scbe v nedoitten Eti Defti [e Kc izdate. L vas delana meto unmj, hut™, da nam peš |e_e svoj žr^ei-jepis iti aehansk: imi ov iranci@pfeifer-slD.iDni Vira jjri ve toda etrcvrttvBni SpVfHlO. POGOVOR Z LASTNIKI NAMESTITVENIH KAPACITET Kako lokalni turistični ponudniki vavčerje doživljajo v praksi, je minister preveril osebno preko pogovorov z lastniki namestitvenih kapacitet, gostinci, obrtniki, župani, direktorji in drugimi, na katere učinki turizma vplivajo posredno. V naši dolini je obiskal dve prepoznavni turistični destinaciji, kamp Menina v Varpoljah in Apartmaje in wellness Korošec v Ljubiji, ter se srečal tudi z županjo občine Rečica ob Savinji Ano Rebernik. jev in wellnessa Korošec je izrazila veselje, da je država uvedla turistične bone, saj bodo tako spoznali našo državo tudi tisti, ki si v preteklosti niso mogli privoščiti počitnic. Želela pa bi, da se rok koriščenja podaljša. Med tednom so namreč njihove turistične namestitve skoraj prazne, velik naval pa je ob vikendih. ODŠTEKANO PRESENEČENJE IN RAJ NA ZEMLJU Minister je pozorno prisluhnil obema, v pogovoru pa ni skrival navdušenja nad videnim. »Res- Minister Zdravko Počivalšek je v kampu Menina z rečiško županjo Ano Rebernik in lastnikom kampa Juretom Kolencem nazdravil z domačim tolkcem. KOLENC KRITIČEN DO NEKATERIH NEPRAVILNOSTI Gostitelji so mu zaupali prene-katere probleme s področja turizma, s katerimi se srečujejo. Vodja kampa Jure Kolenc je bil kritičen do priznavanja olajšav pri stroških vlaganja v turistično infrastrukturo. »Ko gradim mobilno hiško, mi stroški slednje ne gredo v olajšavo. Če bi kupil bager, čeprav nisem gradbinec, pa bi to lahko uveljavljal. To bi morali spremeniti na ravni države. S tem se namreč ne soočam samo jaz, temveč vsi turistični ponudniki po Sloveniji,« je povedal med drugim. PRI REBERČNIKOVIH MED TEDNOM NASTANITVE SKORAJ PRAZNE Urška Reberčnik iz Apartma- nično sem navdušen, ko vidim, kake unikatne turistične zgodbe imamo v Sloveniji. Kamp Menina goste navdušuje s pristnostjo in izredno sproščenim odnosom gostiteljev do obiskovalcev. Ponudba se razvija iz leta v leto in danes je to obvezna postojanka za obiskovalce, ki iščejo malce posebno atmosfero, kakšno odštekano presenečenje in pristen stik z naravo. Apartmaji in wellness Korošec pa so prispodoba raja na Zemlji. Mir, tišina in velika predanost gostiteljev visoko kakovostni storitvi z veliko občutka za naravo. Zal mi je, ker mi urnik ni dopuščal daljšega postanka, saj sem se pri Koro-ščevih počutil kot doma,« je strnil vtise Počivalšek. Marija Šukalo 8 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Gospodarstvo, Oglasi ENERGETSKA SKUPNOST LUCE Krnicam samooskrbni na osnovi obnovljivih virov Pred kratkim smo pisali o Lučah kot energetsko samooskrbni vasi, edini v Sloveniji. Družba Petrol je skupaj s partnerjema Elektro Celje in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v Lučah v okviru projekta Compile poskrbela za tehnično integracijo omrežja, zdaj pa celostno upravlja mikro energetsko skupnost. Sistem v Lučah predstavlja prvo tovrstno energetsko skupnost v Sloveniji, ki lahko v celoti sama pokrije potrebe po električni energiji zgolj na osnovi proizvodnje iz obnovljivih virov. POGOSTI IZPADI ELEKTRIČNE ENERGIJE Po pogovoru s pobudnikom projekta Rokom Suhodolnikom smo izvedeli, da je v projekt vključen zaselek Krnica od Pahovnika do Lastniki so postavili sončne gije. Samooskrba je tako zanje še posebej pomembna, saj večina sedaj ni več odvisna od omrežja, kar je bil tudi en od glavnih ciljev projekta, zagotoviti zanesljivost in varnost oskrbe z energijo v lokalnem energetskem sistemu. elektrarne na devetih objektih. Eko sklada. V sistem so prijavljeni po sistemu samooskrbe. To pomeni, da viške proizvedene energije oddajajo v omrežje, ob mankih pa energijo iz omrežja prejmejo. BREZ OBREMENITEV OMREŽJA Nekaj lastnikov sončnih elektrarn je dalo vgraditi tudi baterije. V primeru, da ima lastnik sončne elektrarne še svojo baterijo, se shrani v baterijo energija, ki je ne porabi, ko proizvodnja električne Sistemska baterija napaja 35 merilnih mest. Metulja, na omrežje pa so priključeni še poslovalnica Pošte Slovenije, gasilski dom in kotlovnica ter poslovni prostori podjetja Bioma-sa. Krničani so se vključili v projekt predvsem zaradi slabih vodov in pogostih izpadov električne ener- SISTEM SAMOOSKRBE Suhodolnik je povedal, da so v Krnici na določenih objektih lastniki postavili sončne elektrarne. Del stroškov so pokrili sami, del je bil sofinanciran iz projekta, vsak pa je lahko zaprosil tudi za subvencijo Projekt Compile je vreden 6,42 milijona evrov, je del evropskega programa Obzorje 2020. Izvajati se je začel novembra 2018 in bo trajal 42 mesecev. V njem sodeluje dvanajst evropskih partnerjev in dva svetovna - Indija in Kitajska. Kot pravijo v Petrolu, je glavni namen projekta zagotoviti možnosti za razogljičenje oskrbe z energijo, gradnjo energetskih skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialno-ekonom-skih koristi. energije ni dovolj velika, pa se je iz nje črpa. Na ta način ne obremenjuje omrežja. Teoretično lahko sedaj obratujejo brez omrežja, je povedal Suhodolnik. Dodal je še, da se za občane Luč v bistvu ni spremenilo drugo kot to, da pomembni objekti v vasi niso več na udaru izpadov električne energije. ELEKTRARNE NA 9-IH OBJEKTIH V okviru Energetske skupnosti Luče so po podatkih Petrola namestili 102 kW sončnih elektrarn na devetih objektih. Namestili so sistemsko baterijo (150 kW/333 kWh), ki je priključena na del omrežja, ki napaja 35 merilnih mest. To so po večini stanovanjske hiše, kmetije, delovna poslopja in manjše podjetje, kotlovnica na biomaso, gasilski dom, kulturni dom ter pošta. Vgradili so tudi javno polnilno mesto za električna vozila in prenovili transformatorsko postajo, da omogoča priklop sistemske baterije. ŠMS Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 9 Iz občin, Gospodarstvo MINISTER ZA INFRASTRUKTURO JERNEJ VRTOVEC OBISKAL DOLINO Županji in župani dobili obljubljeno podporo za izvedbo vrste projektov na cestni infrastrukturi Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je s sodelavci z ministrstva in direkcije za infrastrukturo (DRSI) pretekli petek v Mozirju sestal z županjama in župani zgornjesavinjskih občin. Prisotna je bila tudi zgornjesavinjska poslanka v državnem zboru Nada Brinovšek. Govorili so o projektih s področja cestne infrastrukture in za nekatere določili časovne termine za izvedbo investicij. VEČ DENARJA ZA IZBOLJŠANJE CESTNE INFRASTRUKTURE Po dvournih pogovorih so se udeleženci iz sejne sobe Občine Mozirje zadovoljni zbrali v avli, kjer so sledile izjave o dogovorjenem. Minister Vrtovec je dejal, da želi biti blizu podeželju in da razume problematiko, ki se tu pojavlja. Okoli 6,8 mio evrov je investicijska vrednost lučke obvoznice in 3 mio evrov gornjegrajske. »Zgornja Savinjska dolina ima ogromno možnosti za razvoj turizma, ki pa se bo razvijal le, če bomo zagotovili primarno infrastrukturo, torej dobre ceste, ki so prvi predpogoj. Tudi za to, da ljudje v tej dolini ostanejo, predvsem mlade družine, in na drugi strani, da ljudje sem prihajajo. Zaradi tega smo se skupaj z DRSI konkretno OBČINA LJUBNO Minister Jernej Vrtovec (v svetlo sivi obleki) je po pogovorih izrazil upanje, da bo še v času aktualne vlade izvedenih vrsta projektov, o katerih se je pogovarjal z lokalnimi oblastniki. pogovarjali z župani, kje v posameznih občinah izboljšati cestno infrastrukturo, kje so potrebne obvoznice, kdaj bomo to naredili. Jaz si želim, da še v mojem mandatu v Zgornji Savinjski dolini pride do rezultatov in izboljšanja cestne infrastrukture,« je povedal minister. Poudaril je, da je celotna vlada naklonjena temu, da se nameni dodaten denar za cestno infrastrukturo, kar se je pokazalo že ob sprejetem Za večjo varnost mimoidočih in prometa Na Občini Ljubno so se odločili, da je potrebno obrezati ali odstraniti drevje, ki stoji na občinskih zemljiščih. Nekatera drevesa so že stara, z njih odpadajo veje ali pa segajo na cestišče. Posebno pozornost so namenili tudi drevesom ob otroškem igrišču. DELA IZVEDLI ŠE PRED JESENSKIM DEŽJEM Tako so uredili drevje ob otroškem igrišču na Forštu, obrezali lipi pri zdravstvenem domu in ob kapelici pri Gostišču Petrin, vrbo ob Delovem mostu na Ljubnem. Obrezali ali odstranili so posušena drevesa v Vrbju in obrezali tudi lipo v Radmirju pri kapelici ob regionalni cesti. ZA DELA OKOLI 2.000 EVROV Izvajalec del je bil Jaka Cajner, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je za taka dela usposobljen. Vrednost del je okoli 2 tisoč evrov. Marija Lebar Dela ob športnem parku na Forštu (fotodokumentacija Občine Ljubno) rebalansu proračuna. V njem je 40 dodatnih milijonov za to področje. V NASLEDNJIH LETIH OBVOZNICI SKOZI GORNJI GRAD IN LUČE O dogovorjenem je naslednja spregovorila v. d. direktorice DRSI Ljiljana Herga. Podala je ugotovitev, da so bili pogovori konstruktivni, najprej pa izpostavila gradnjo obvoznic v Gornjem Gradu in Lučah. »V Gornjem Gradu je zadeva že dokaj zrela za izvedbo. V Lučah so še v teku parcelacije, ki se morajo dokončati. Če bi se vse te zadeve uredile, predvidevamo, da bi izvedba lahko stekla v letih 2022, 2023. Seveda pa ob pogoju, da dobimo vsa zemljišča. Investicijska vrednost je okoli 6,8 milijona evrov. Seveda pa se vrednost same investicije nato dobi na razpisu. Ocenjena vrednost obvoznice Gornji Grad je 3 milijone evrov. Načrtovano je, da bi razpis za izvedbo slednje izšel v drugi polovici prihodnjega leta, je dejala Hergova. VODJA SEKTORJA ZA INVESTICIJE O IZVEDBAH DEL Vodja sektorja za investicije Tomaž Willenpart je povedal, da glede gornjegrajske obvoznice na direkciji ne pričakujejo večjih problemov. Začenja se odkup zemljišč, ki naj bi potekal v prvi polovici leta, v drugi polovici pa razpis za gradnjo. Ker gre za sorazmerno zahteven viadukt, pričakujejo, da bo izvedba potekala dve gradbeni sezoni. Potrebno bo porušiti en objekt, ki ga je še potrebno pridobiti. V Lučah je v teku dopolnitev parcelacije. »V kolikor bi parcelacija stekla, bi verjetno lahko za prvi del obvoznice, se pravi predor in most čez Savinjo, v naslednjem letu do konca leta prido- i> 10 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Iz občin, Gospodarstvo bili vsa zemljišča in vložili delno gradbeno dovoljenje. To je naš cilj. Hišo, ki je bila kulturno zaščitena, je občina pridobila. Danes je župan pokazal podpisano pogodbo, tako da je ta problem na uvozu v predor rešen,« je Willenpart povzel dva največja projekta, ki čakata na izvedbo. Dotaknil se je tudi ostalih investicij. Razpis za krožišče v Radmirju bo izšel naslednje leto. Zaradi specifike in zahtevnosti gradnje bo plaz v smeri proti Črni saniran drugo leto. Pričakuje se, da bo dokončana sanacija Macesnikovega plazu, da se bo lahko pristopilo še k ureditvi ceste. Pogovarjali so se tudi o kolesarski povezavi. Direkcija bo za razvoj regij prijavila gradnjo odseka od Velenja do Mozirja. Vloga se že piše, pričakuje pa se, da bo uspešno rešena. Razpis za gradnjo bi lahko bil objavljen naslednje leto. NAJPREJ KROŽIŠČI, ZATEM OSTALI PROJEKTI »Precej se bo vlagalo na cesti Nazarje-Gornji Grad. Če grem kar po vrsti. Krožišče pri osnovni šoli, Pusto Polje-Volog, Volog-Smartno ob Dreti, v tem vrstnem redu. Tu je tudi krožišče za obrtno cono na Prihovi. Krožišči bi šli prihodnje leto v razpis, potem pa zaporedno tudi ostali projekti. Direkcija je v predlogih proračunov to predvidela. Računamo, da bodo sredstva zagotovljena. Tudi glede na izplen ob letošnjem rebalansu smo prepričani, da bomo gradili,« je povedal Willenpart. S PETIM KROŽIŠČEM MOZIRJE POSTAJA »OLIMPIJSKO« MESTO V prihodnjem letu je načrtovana gradnja še petega krožišča v občini Mozirje. Gre za gradnjo in s tem ureditev prometne varnosti na vstopu v občino, v Soteski, kjer se srečata regionalni cesti iz Velenja in Celja. Zupan Ivan Suhoveršnik je v šali dejal, da s tem na poseben način tudi Mozirje postaja olimpijsko mesto, saj bo imelo pet krožišč. Ob tem pa tudi pet trgovskih centrov. Na srečanju so se dotaknili tudi perečih problemov s področja cestne infrastrukture na ob- močju občine Rečica ob Savinji. Vsebina novinarjem ni bila posredovana, bomo pa o tem poročali v naslednji številki Savinjskih novic. NAVEZAVA DOLINE NA TRETJO RAZVOJNO OS Predstavitev pogovorov je zaključil lju-benski župan Franjo Naraločnik, ki je spregovoril o navezavi doline na tretjo razvojno os. Dejal je, da je »poleg omenjenih investicij, ki se jih Zgornjesavinjčani vsi skupaj zelo veselimo, pred nami tudi izjemen izziv navezave na tretjo razvojno os iz smeri Smartnega ob Paki in Letuša na novo krožišče, ki se bo gradilo v Soteski. Tako župani kot gospodarstveniki, ki delujemo na območju Zgornje Savinjske doline, vztrajamo na tem, da tretjo razvojno os v primerni obliki pripeljemo na vrata doline. S hitro cesto ali ustrezno rekonstruirano cesto preko Soteske do Mozirja.« Tekst in foto: Benjamin Kanjir FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Plastiki Skaza nagrada za najboljšo kadrovsko prakso 2020 Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru je v sklopu 39. mednarodne znanstvene konference o razvoju organizacijskih znanosti v Kranju podelila priznanja in nagradi za najboljše kadrovske prakse v Sloveniji v letu 2019. Nagrado za najuspešnejše delo na kadrovskem področju je prejelo velenjsko podjetje Plastika Skaza. TRINAJST PRIJAVLJENIH, PET FINALISTOV Na natečaj za najboljše kadrovske prakse 2020 so se lahko prijavili delodajalci zasebnega in javnega sektorja s sedežem v Republiki Sloveniji. Delodajalca oziroma organizacijo je lahko predlagala organizacija sama, kadrovski oddelek organizacije ali drugi deležniki organizacije. Na izbor se je prijavilo trinajst podjetij, med katerimi je strokovna komisija izbrala pet finalistov. PLASTIKA SKAZA PRED LEKOM, VZAJEMNO, TRIGLAVOM ... Strokovna komisija je podelila priznanja vsem finalistom, med katerimi so bili Cosylab Control System Laboratory, Kostak komunalno in gradbeno podjetje, Lek, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Zavarovalnica Triglav in Plastika Skaza. Nagrado za najboljšo kadrovsko prakso 2020 je prejelo podjetje Plastika Skaza iz Velenja. ZAPOSLENE SPODBUJAJO K RAZVOJU IN IZOBRAŽEVANJU »Podjetje Plastika Skaza si je nagrado za najboljše kadrovske prakse 2020 prislužilo, ker s svojimi ukrepi in programi omogoča ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih, skrbi za pozitivno organizacijsko kulturo, spodbuja zaposlene k razvoju in izobraževanju, poleg tega pa je v lanskem letu prikazalo naj- Prejemniki priznanj in nagrad za boljši primer inovativnosti na kadrovskem področju. To so bila tudi ključna kadrovska področja, ki smo jih pri prijavljenih podjetjih ocenjevali,« je povedala članica komisije Monika Burjek. ZAPOSLENI NAJVEČJI KAPITAL PODJETJA »V podjetju Skaza smo izjemno ponosni na prejeto priznanje »naj kadrovska praksa«, ki dokazuje, da kot novodobna organizacija uspešno premagujemo vse izzive ter na prvo mesto postavljamo skrb za poslovno in osebno rast naših zaposlenih. Nagrada nam pomeni še toliko več, saj smo prepričani, da so zaposleni največji kapital podjetja. Zato gradimo takšno organizacijsko kulturo, ki jim omogoča, da so srečni, strastni in srčni. Le s skupnimi močmi lahko uresničujemo naše cilje ter presegamo pričakovanja naših kupcev, kar pa nikakor ne bi bilo mogoče najboljše kadrovske prakse 2020 brez podpore vodstva in lastnikov,« je povedala Janja Urankar Berčon, vodja službe za odnose z javnosti v Plastiki Skaza. SREČNI ZAPOSLENI - BOLJŠI ZAPOSLENI Podjetja se vse bolj zavedajo, da so zadovoljni in srečni zaposleni ključ do uspeha. Zadovoljni zaposleni namreč bolj kakovostno opravljajo svoje delo in pogosto naredijo celo več, kot se od njih pričakuje. Plača ni nujno edina motivacija za zaposlitev oziroma dvig produktivnosti. Vse več zaposlenih si želi fleksibilen delovnik ali delo od doma, zdravstveno-rekreacijske programe in programe za materinstvo oziroma očetovstvo, dejavnosti za boljše medsebojne odnose zaposlenih, možnost izobraževanja in prenosa znanja znotraj organizacije ter karierni razvoj. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 11 Zdravstvo, Iz občin, Organizacije ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Opravljanje testov za covid-19 tudi v Nazarjah V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so pri nazar-ski zdravstveni postaji začeli izvajati testiranja (odvzem brisa) za covid-19, čeprav niso določeni kot ena izmed 32 točk, ki morajo to obvezno zagotavljati. Občanom Zgornje Savinjske doline se tako ni več treba voziti v Celje na odvzem brisa. Testiranje izvajajo tudi za vse paciente koncesionarjev v dolini. Na ta način jim v zdravstvenem domu želijo zagotoviti hitrejši dostop do storitve. ODVZEM PO SISTEMU DRIVE-IN Odvzem brisa se izvaja vsakodnevno v jutranjih urah pod nadstreškom zdravstvene postaje v Nazarjah po sistemu drive-in, pacient ostane med odvzemom brisa v avtomobilu. O rezultatu bodo testirani obveščeni najkasneje v 24 urah oziroma do 8. ure dan po odvzemu brisa. Potrdilo z izvidom prejme vsak naknadno po mailu ali pošti. SAMOPLAČNIŠKA TESTIRANJA Izvajajo tudi samoplačniško testiranje. Na samoplačniški bris za OBČINA REČICA OB SAVINJI Pomoč družinam na domu z novim letom prevzema koncesionar Sejo občinskega sveta je ob odsotnosti županje vodil podžupan občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer. Na 11. redni seji rečiškega ob- ke, ki so zaposlene na programu činskega sveta so svetniki v drugi obravnavi potrdili predlog odloka o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu. Sprejem odloka bo zagotavljal izvajanja javne storitve za upravičene občane tudi po 1. januarju 2021, do takrat storitev izvaja Center za socialno delo Savinjsko - Šaleška (CSD SS), enota Mozirje. KONCESIJA SE SKLENE ZA OBDOBJE 10-IH LET Občinski svet je potrdil odlok skupaj s pripombami delovnih teles, med drugim, da mora koncesi-onar prevzeti socialne oskrboval- Testiranje za covid-19 izvajajo pri nazarski zdravstveni postaji po sistemu drive-in. (Foto: Zdravstveno vzgojni center ZD Nazarje) covid-19 se lahko zainteresirani odvzema brisa - načeloma nasled- naročijo vse delovne dni v tednu. nji dan od 7. do 9.30. Ob naročilu prejmejo datum in uro ŠMS Paciente, ki se še niso vpisani pri svojem osebnem zdravniku, v zdravstvenem domu obveščajo da imata zdravnici Potkonjak-Panic in Kecman--Prodan trenutno še proste kapacitete in vpisujeta paciente do zapolnitve. Tisti, ki si želijo izbrati svojega osebnega zdravnika v Nazarjah, se morajo z zdravstveno izkaznico osebno oglasiti v izbrani ambulanti in podpisati ustrezno listino. To velja tudi za paciente zdravnikov, ki ne delajo več v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje. GIMNAZIJA CELJE - CENTER Jon Kanjir nov predsednik dijaške skupnosti pomoči družini na domu pri mo-zirski enoti CSD SS. Najkrajši možni rok za sklenitev koncesije je deset let. Koncesija pa se lahko kadarkoli odpove, če za to nastopijo razlogi. S SPREMEMBO IZVAJALCA CENA STORITVE NE BO VIŠJA Predvideno je, da se s spremembo izvajalca cena storitve, ki skupaj s subvencijo občine znaša 16,42 EUR/uro, ne zviša. V proračunu rečiške občine so za program pomoč družini na domu rezervirana sredstva. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Mozirjan Jon Kanjir, ki obiskuje 3. letnik Gimnazije Celje - Center, je na nedavnih volitvah osvojil 531 glasov in predsedniško mesto dijaške skupnosti omenjene šole. »Funkcija, ki mi je bila dodeljena, mi je v ponos. Opravljal jo bom vestno in po svojih najboljših močeh. Predvsem se veselim, da bom lahko zastopal Gimnazijo Celje -Center v Dijaški organizaciji Slovenije, kot tudi vodil dijaško skupnost naše šole. V srednješolskih letih vse bolj ugotavljam, kako pomembno je, da mladi na široko gledamo na svet, postanemo samoiniciativni in se osredotočamo na spodbudne impulze okrog nas. S tem, ko poskušamo izkusiti še kaj več kot le tisto, kar od nas terja šola, si lahko lepo življenje spreme- nimo v izjemnega. Zato cenim vse priložnosti, ki so mi dane in prav iz vsake želim izvleči čim več koristnega,« je povedal. NK Jon Kanjir: »Veselim se, da bom zastopal Gimnazijo Celje - Center v Dijaški organizaciji Slovenije in vodil dijaško skupnost naše šole.« 12 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Zgodovina in narodopisje PETER WEISS Ogledujemo si podružnične cerkve župnij v Zgornji Savinjski dolini. Stanje pred kakimi 150 leti nam je v nemško pisani knjigi Deka-nija Gornji Grad (Das Dekanat Oberburg, izšla je leta 1877) ohranil cerkveni zgodovinar Ignac Orožen. Za župnijo Ljubno ob Savinji tako pridemo do župnije svetega Frančiška na Stražah, v Radmirju. Okoninska cerkev je bila v Orožnovem času njena ekspozitura ali izpostava: imela je stalnega duhovnika, podrejena pa je bila matični župniji; v tem se je razlikovala od podružničnih cerkev, tako imenovanih filial, ki niso imele vsakodnevnih maš in niti tedenskih ne. - Prevod Orožnovega besedila (v knjigi na straneh 117-121) in komentarje ter fotografijo cerkve v Okonini je prispeval urednik tele strani. EKSPOZITURA SVETEGA JAKOBA V OKONINI Tudi ta cerkev, ki je kot hčerinska cerkev do približno leta 1787 spadala v župnijo Rečica, je bila omenjena že v gornjegrajskem samostanskem urbarju [= v seznamu dajatev, ki so jih morali plačevati podložniki] iz leta 1426, in sicer na strani 33, kjer piše: Zum Weyngarten. W bokowynye Jantschecz servit marcam A grae-censem, pullum 1 ecclesie s. Jacobi. [V vinogradu, V bukovini. Jančec daje pol graške marke in 1 pišče cerkvi svetega Jakoba.] Okoninska cerkev je bila v Orožnovem času izpostava cerkve sv. Frančiška na Stražah v Radmirju. Imela je stalnega duhovnika, podrejena pa je bila matični župniji. V tem se je razlikovala od podružničnih cerkev, ki niso imele vsakodnevnih maš, le občasne. Več izvemo o tej cerkvi iz vizitacijskih zapisnikov iz let 1631 in 1690. V njih piše [po latinsko]: »Cerkev svetega Jakoba v Okonini [v izvirniku: in Okonina]. Ima tri oltarje: prvega, svetega Jakoba, v prezbiteriju, drugega, na levi strani, svetega Križa, tretjega, na desni strani, svetega Antona. En oltar je pred vrati. Povečajo naj se prezbiterij in okna, oltarji pa naj bodo primerne velikosti. Oltar pred vrati naj se uniči. Ima dva vinograda, 23 krav in 4 ovce.« Ignac Orožen o ekspoziturni cerkvi v Okonini Leta 1690 je bilo zapisano: »Cerkev svetega Jakoba Apostola ima en vinograd in dajatve nekaj ovc in njiv. [...]« CERKVENA STAVBA Sedanja cerkev v Okonini ima tri kupole: eno nad glavnim oltarnim prostorom in po eno nad obema stranskima kapelama svetega Janeza Nepomuka na severni strani in svetega Ignacija Lojolskega na južni strani. Kapela svetega Ignacija je bila zgrajena leta 1722, kapela svetega Janeza leta 1724 in prezbiterij s kupolo vred leta 1730. Najbrž je bila vsaj kapela svetega Ignacija zgrajena s posebnim prizadevanjem župnika Jurija Schwollerja, ki je bil v letih 1719-1720 pomočnik na Rečici, saj je bil, kot pripovedujejo, utemeljitelj in pospeševalec romanj k tej kapeli. Vsekakor je moral biti obisk te cerkve zelo ve- zasedbe Kranjske [v letih 1809-1813] izgubil, potem pa, ko je Avstrija dobila Kranjsko nazaj, je bil dan na razpolago denar od obresti. Medtem je bil tukajšnji uživalec beneficija subvencioniran iz štajerskega verskega fonda. POSESTNE RAZMERE OKONINSKE CERKVE 1766, 1. marca, je cerkev v Okonini od gospo-ščine v Zovneku za 1000 goldinarjev kupila žitno desetino, ki je ležala v župniji Mozirje. [...] 1787, 19. decembra, je komisar in župnik v Mozirju Anton Krobath poročal, da kuracija v Okonini ni ravno potrebna, bi pa imela velike dohodke, saj bi bilo v njej kakih 500 duš. V Okonini tudi že kakih 50 let obstaja beneficij. Okonino je potem 10. septembra 1789 vlada določila za lokali-jo, vendar pa je bila potem spet razglašena za nepotrebno, tako da je bila tu dovoljena le ekspozitura. lik, ker je bil tudi tu (tako kot pri svetem Frančišku Ksaveriju [v Radmirju]) nastavljen poseben dušni upravitelj. Za prvega dušnega pastirja tukaj je bil imenovan pravkar navedeni duhovnik Jurij Schwoller, za drugega pa duhovnik Marko Volovšek. Ta je tu ustanovil beneficij [= stalno cerkveno službo z rednimi dohodki] svetega Ignacija s kapitalom 3750 goldinarjev, vsakokratnega uživalca pa je obvezal, naj bosta v cerkvi v Okonini vsak teden brani zanj dve sveti maši in vsako leto na dan njegove smrti ena. Ta ustanova je začela delovati 6. decembra 1758. Tukajšnji beneficij je ustanovitveni kapital 3750 goldinarjev, ki je bil naložen pri deželi v Ljubljani, zaradi francoske Leta 1791 je posestnik Valentin Ampach položil 200 goldinarjev kot ustanovitveni kapital za sedem maš vsako leto. Od posestev ima ta ekspozitura njivo, veliko 864 kvadratnih sežnjev, dva travnika, velika skupaj 1385 kvadratnih sežnjev, vinograd z 806 kvadratnimi sežnji, vrt z 32 kvadratnimi sežnji, pašnik z 283 kvadratnimi sežnji in gozd s 7 orali in 362 kvadratnimi sežnji. [En kvadratni seženj meri 3,60 kvadratnega metra, en oral pa 5755 ara.] K temu spada še prostorna stanovanjska hiša. [Na dveh označenih mestih sta izpuščena odlomka, ki govorita o premoženjskih zadevah cerkve v Okonini.] Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 13 Organizacije, Iz občin, Oglasi ZAPOZNELA SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI V GORNJEM GRADU Ostajajo zvesti vrednotam, za katere so se borili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever za celjsko območje - odbor Mozirje pripravilo zapoznelo slovesnost ob dnevu državnosti. Proslavo, ki je junija zaradi ukrepov države v času novega koronavirusa odpadla, so pripravili v soboto, 19. septembra, v Zagradišču pri Gornjem Gradu. O pomenu dneva državnosti sta spregovorila predsednika veteranskih organizacij Jože Rojšek ... O POMENU PRAZNIKA IN DOGODKIH V LETU 1991 Predsednik območnega združenja Maks Sla-tinšek je v svojem govoru spomnil, da so v osamosvojitveni vojni za Slovenijo sodelovali ne le pripadniki Teritorialne obrambe in milice, temveč tudi državljani in državljanke, vsak po svojih zmožnostih. In vsi so takrat nalogo opravili več kot odlično. »Zato bomo vojni veterani '91 ZAHVALA Brez nesebične pomoči dobrih ljudi bi po požaru 4. maja naš dom ostal izgubljen. Tako pa že po štirih mesecih od nesrečnega dogodka najini otroci spet spijo v svojih posteljah. Zelo sva hvaležna in vsem se iskreno zahvaljujeva za vso pozornost in pomoč. Pomagali ste nam, da bomo vsi skupaj lahko kmalu spet normalno zaživeli! Hvala! Stanko in Rosana Bogner z otroki . in Maks Slatinšek. ob vseh priložnostih opozarjali ne samo politike, ampak celotno slovensko javnost o našem in vašem prispevku k naši samostojnosti,« je med drugim povedal Slatinšek. »NE BOMO PUSTILI POLITIKOM, DA NAS ZATREJO« Predsednik mozirskega odbora Jože Rojšek je dejal, da policijsko veteransko društvo ostaja zvesto vrednotam, za katere so se borili, in da jih ne more razdvajati niti politika. »Trudili se bomo, da bomo ohranili v spominu dogodke za osamosvojitev in ne bomo pustili politikom, da nas zatrejo, ker smo jim mi omogočili, da vladajo in pričakujemo, da nam bodo kdaj tudi prisluhnili,« je bil kritičen. Pozdravne besede udeležencem je kot gostitelj namenil župan občine Gornji Grad Toni Špeh. Slovesnost je z glasbenimi vložki obogatil harmonikar Primož Mlinar, vodenje pa je bilo zaupano moderatorju Bojanu Štruklju. Tekst in foto: Marija Šukalo OBČINA GORNJI GRAD Jožica Rihter se je poslovila od svojega delovnega mesta Po 15-ih letih se je z mesta direktorice gornje-grajske občinske uprave poslovila Jožica Rih-ter. Od poteka njenega mandata do izbora novega direktorja je bila vršilka dolžnosti direktorja. V času službovanja je sodelovala s tremi župani, leto dni z Antonom Rifljem, tri mandate s Stankom Ogradijem in dve leti s sedanjim županom Antonom Špehom. Do upokojitve ji manjka še eno leto, v tem času pa se bo podala novim izzivom naproti. Za dobro sodelovanje se je zahvalila svetnikom in sodelavcem v občinski upravi na zadnji seji in jim zaželela še veliko uspešnega dela. Na njenem mestu je od 16. septembra dosedanji direktor gornjegrajske Komunale Zdenko Purnat. Tekst in foto: ŠMS Jožica Rihter (četrta z desne) je ob slovesu nazdravila sodelavcem in članom občinskega sveta. 14 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Ljudje in dogodki, Organizacije NOV REKORD MOZIRSKEGA GAJA Janku Lovšetu uspelo s 713 kg težko bučo V soboto so v Mozirskem gaju izvedli 10. tehtanje buč velikank. Za presenečenje sta poskrbela Dolenjca, ki sta že nekaj let rivala. Uroša Fifolta je presenetil Janko Lovše, ki je zmagal že pred desetletjem, nato še nekajkrat. Po treh zadnjih posamičnih zmagah Fi-folda je rekord do zdaj še vedno imel Lovše s 697 kg. Fifolt si ga je z bučo, težko 704 kg, obetal, a se je števec pri tehtanju Lovšetove velikanke ustavil pri 713 kilogrami. STEHTALI 15 BUČ VELIKANK Procedura tehtanja se je zače- la, ko so izurjeni transportni sodelavci na mesto tehtanja zvozili in namestili 15 orjaških buč. 2e buča ljubenskega župana Franja Nara-ločnika je bila težka 203 kile. Prvo mesto je zasedel Janko Lovše (713 kg), drugo Uroš Fifolt (704 kg), s tretjo težo buče pa se je izkazal Boštjan Pliberšek (435 kg), ki je edini pripeljal in dal tehtati kar dve veliki buči, drugo na ime sina Aleša. NAJLEPŠA BUČA, NAJTEŽJA LUBENICA ... Buča (257 kg) Staneta Fojka-rja je zelo močno oranžne bar- Uroš Fifolt je postavil nov slovenski rekord za bučno zvrst lubenice. Tehtala je 69 kilogramov. Zmagovalno bučo je zajahal njen vzgojitelj Janko Lovše. ve in pravilne rasti. Razglasili so jo za najlepšo bučo leta 2020. Fi-folt je postavil nov slovenski rekord za bučno zvrst lubenice. Tehtala je 69 kilogramov. Mladi Erik Rink Perme pa je tokrat edini dostavil na merjenje kači podobno jedilno bučko dolžine 121 cm. Neuradno so opravili tehtanje tudi čebulne glave (2 kg) Gregorja Je-harta in 4-kilogramske jedilne kolerabe Jožeta Skornška iz Mozirja. Komisijo so sestavljali Urška Habjan, Matija Petrin in Ivo Milovanovič. RAZSTAVA BUČ IN CVETJA DO 11. OKTOBRA Razstava velikanskih buč, številnih bučnih aranžmajev in jesenskega okrasnega cvetja bo odprta do 11. oktobra, ko bodo park v Mozirju zaprli za jesenska dela in posaditve do začetka decembra. Takrat bo tam zasijalo skoraj milijon in pol barvitih lučk v novi Božični bajki Slovenije. Tekst in foto: Jože Miklavc PRIGON IN STRIŽENJE OVC NA ROŽNEM VRHU Volno bodo preko zime in pomladi oprali in predelali V okviru 10. Festivala ovčje volne Bicka so v soboto, 19. septembra, na Rožnem vrhu predstavili prigon živali s planine, strižo in odbiro volne. Da bi obiskovalci spoznali delo in trud tako pastirjev kot strižcev, so se na Rožni vrh podali peš iz Robanovega kota ali z domačije Knez. Pohod je organiziral Center Rinka v okviru mehke mobilnosti. PASTIRJU POMAGALI LASTNIKI ŽIVALI IN PRIJATELJI Na Strelovcu, na Knezovi planini, se je od spomladi paslo več kot 150 ovc jezersko-solčavske pasme štirih gospodarjev. Za njih je skrbel pastir Filip Matk in domači, ki so od časa do časa prišli v »kontrolo«. Da je drobnica na dan prigona prišla do Rožnega vrha, so pastirju pomaga- Na Rožnem vrhu so ovce zaprli v za striženje. (Foto li še drugi lastniki živali in prijatelji. STRIŽENJE IN SORTIRANJE VOLNE Na Rožnem vrhu so ovce zapr- ogrado, jih pregledali in pripravili : Tamino Petelinšek) li v ogrado - strižnek, jih pregledali in pripravili za striženje. Stri-žo so opravili Peter Vršnik in avstrijska mojstra, vsi vešči ška- rij in živali. Dekleta pa so se lotila čiščenja in prebiranja volne. Slednja namreč ni vsa enako kvalitetna. Tako so dolgo volno zbrali za predenje, malo krajšo za polstenje, slabšo in odpadno za zastirko. Po besedah predsednice društva Bicka Vide Matk bodo to volno skladiščili in jo v zimskem času ter spomladi oprali in predelali. DELO ZAKLJUČILI S PIKNIKOM Po napornem delu je sledilo druženje gospodarjev, delavcev, prijateljev in obiskovalcev iz doline. Ob tej priliki namreč že vrsto let pripravijo piknik za zaključek uspešne planinske paše. Marija Šukalo Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 15 Tematska priloga SVETOVALNA MREŽA ENSVET Dostop do nepovratnih sredstev in brezp ačno energetsko svetovanje - je bila zadnjih 9 mesecev pred vložitvijo vloge prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka; - je sama ali z enim ali več družinskimi člani, ki so z vlagateljem navedeni v odločbi CSD lastnik ali solastnik vsaj do / stavbe. Višina spodbude znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 9.620 EUR z DDV, velja pa za naložbe, kot so: - toplotna izolacija strehe ali stropa, - toplotna izolacija fasade, - vgradnja energijsko učinkovitih oken in vhodnih vrat, Graditelji hiš in vsi tisti, ki stanovanjske hiše ali stanovanja obnavljajo, lahko nasvete o energijski učinkovitosti poiščejo pri svetovalcih svetovalne mreže Ensvet, katera je sestavni del Eko sklada, Slovenskega okoljskega sklada Republike Slovenije. Eko sklad s svojimi razpisi spodbuja občane k učinkoviti rabi energije v stavbah. Trenutno aktualni razpis za finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje učinkovitosti stanovanjskih stavb ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka nosi oznako 74SUB-OB 19. V razpisu so navedene naložbe, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva v višini do 20 odstotkov naložbe, v nekaterih primerih tudi več - tudi do 50 odstotkov naložbe. Subvencionirajo se naložbe: - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, - vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso, - vgradnja plinskega kotla za centralno ogrevanje starejših stanovanjskih stavb, - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje, - priključek stanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje, - toplotna izolacija ovoja stavbe (fasada, okna podstreha), - vgradnja prezračevanja z vračanjem odpadnega zraka v stanovanjski stavbi (rekupera-cija). Za vse te ukrepe je potrebno oddati vlogo na predpisanem obrazcu s pripadajočimi prilogami po zaključku naložbe. Za vse zgoraj naštete ukrepe je na voljo tudi kredit Eko sklada, kateri se pod sorazmerno ugodnimi pogoji lahko dodeli z odplačilno dobo do 10 let. V veljavi so tudi razpisi za pridobitev subvencij za nove naložbe nakupa in vgradnjo naprav za individualno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije. Te naprave morajo biti nameščene na stavbi, oznaka za tovrstni razpis pa je 71SUB-OB19. Najnovejša spodbuda Eko sklada je program ZERO 500, ki je namenjen gospodinjstvom z nizkimi prihodki in ki se soočajo z energetsko revščino. To je pilotni javni poziv, ki bo odprt do 31. 12. 2020 oziroma do porabe sredstev, kandidira pa lahko vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - ima prijavljeno stalno prebivališče in dejansko živi na naslovu stavbe, kjer se bo investicija izvajala; - obnova sistema priprave sanitarne vode s toplotno črpalko, - vgradnja lokalne prezračevalne naprave z vračanjem toplote odpadnega zraka. Da si zagotovite ukrep, ki bo po strokovni plati v celoti ustrezal pogojem razpisa in s tem tudi popolno vlogo, vam predlagam, da obiščete energetskega svetovalca, ki vam bo dal smernice in zahteve za pravilnost ukrepa, kakor tudi pomoč pri oddaji vloge za dodelitev nepovratnih sredstev. Občanom občine Nazarje kakor tudi vsem prebivalcem celotne Zgornje Savinjske doline je na voljo brezplačno energetsko svetovanje. Svetovanje izvaja energetski svetovalec mreže Ensvet vsak četrtek od 17 do 18. ure v prostorih Občine Nazarje, v prostorih doma kulture pri gradu Vrbovec. Za svetovanje se je potrebno predhodno najaviti v tajništvu Občine Nazarje na telefonsko številko 03 839 16 00. Franc Šporn, energetski svetovalec tv ¿¡a/t d-mcK Septembra Pred 50 leti POMEMBEN DELOVNI USPEH Delovni kolektiv modne konfekcije »Elkroj« Mozirje se vključuje v praznovanje letošnjega občinskega praznika na svoj način. Ravno v tem letu so dokončali z gradnjo nove tovarne v Nazarjah. Nekajletna vlaganja in samood-rekanja delovnega kolektiva ravno v teh dneh dobivajo svoje priznanje. Nova tovarna bo odprta ob priliki praznovanja občinskega praznika. Objekt, ki so ga zgradili, je terjal precej naporov. Da so ustvarjeni sodobni pogoji za delo, je bilo potrebnih precej investicijskih vlaganj. Celotna investicija je znesla preko treh milijonov dinarjev. Od tega sama stavba dva in oprema en milijon. Delovni kolektiv je moral skupno s svojimi kooperanti zagotoviti približno polovico potrebnih sredstev, ostalo pa so krediti. Pred 40 leti NOVA PRIDOBITEV V SAVINJSKEM GAJU Obrtno združenje Mozirje je pripravilo srečanje obrtnikov in delavcev občine Mozirje v Savinjskem gaju. Posebno priznanje gre združenju za ureditev kovačije, ki je zanimivost posebne vrste, saj so skušali prikazati način kovaških opravil nekoč. Tovrstni prikazi so seveda posebnega pomena prav v času, ko marsikatera obrt prehaja v pozabo. Nedvomno pomeni torej kovačija v Savinjskem gaju novo narodopisno in turistično pridobitev. Znano je tudi, da je tukajšnje turistično društvo shranilo v kmečki hiši v Savinjskem gaju razne zanimive predmete iz hišne rabe prejšnjih časov. K temu so dodali sedaj še statve za tkanje, ki so bile še pri tkalcu Irneku na Brezjah. Pred 30 leti OTVORITEV KOČE NA TRAVNIKU Ena najpomembnejših prireditev v okviru tedna športa je bila otvoritev prenovljene in povečane planinske postojanke na Travniku. Prizadevni planinci PD Ljubno so tako kronali in uresničili dolgoletno željo po večji planinski koči. Kljub slabemu in deževnemu vremenu se je na Travniku zbralo precej planincev, ki so tako na najlepši način nagradili prizadevanja ljubenskih planincev. Slavnostni govornik ob otvoritvi koče na Travniku je bil predsednik ZTKO Mozirje Martin Aubreht, ki je med drugim dejal: »Danes odpira koča se planinska, veseli dolina se Savinjska.« PD Ljubno je vsem, ki so se izkazali pri gradnji koče, izročilo lepa priznanja. Pripravila Tatiana Golob 16 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Tematska priloga, Oglasi INŠTALACIJE vodovod | ogrevanje | toplotne trpaike | kopalnice •vodovodnih,, - plinskih In * ogrevalnih napeljav in naprav Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 17 Tematska priloga, Organizacije ČEBELARSKA ZVEZA SASA Prijetno in poučno potepanje po Gorenjski Vodstvo Čebelarske zveze SAŠA, ki združuje čebelarske družine na zgornjesavinjskem in šaleškem območju, je tudi letos, kljub zaostrenim zdravstvenim razmeram, a ob upoštevanju varnostnih ukrepov, za čebelarje pripravilo strokovno ekskurzijo. Medtem ko so se lani srečali s čebelarji v Bosni in Hercegovini, so se letos podali na ogled čebelarskih vsebin na Gorenjsko. Prvi ogled je veljal Čebeljemu raju Noč, kjer jih je po svojem izredno urejenem čebelarstvu popeljal predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč. V Čebelarskem centru Gorenjske so obiskovalcem predstavili izdelavo satnic in ostale dejavnosti centra. Sledil je voden ogled čebelnjaka znamenitega čebelarja Antona Janše, nato pa kosilo pri Lovskem domu Stol, kjer je na ogled Ogled zanimivega in lepo ohranjenega Janševega čebelnjaka (fotodokumentacija zveze) tudi mini živalski vrt, atrakcija pa je medved. Popoldanske ure so udeleženci ekskurzije izkoristili za ogled Čebelarskega muzeja v Radovljici. Marija Lebar 18 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Šport DRŽAVNO PRVENSTVO V LUCAH V NAMIZNEM TENISU ZA KADETE IN KADETINJE Kar sedem odličij za Namiznoteniški klub Savinja V novi športni dvorani v Lučah je 19. in 20. septembra potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za kadete in kadetinje v starosti do 15 let. To prvenstvo bi moralo biti v Lučah že spomladi, vendar je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa prestavljeno na septembrski termin. IZJEMNA UDELEŽBA V Lučah se je zbralo kar 130 najboljših igralcev in igralk namiznega tenisa v kadetski konkurenci iz 22 slovenskih klubov. Tako je bilo to najštevilčnejše namiznoteniško tekmovanje v Sloveniji v letu 2020. Domači klub NTK Savinja tako velikega in organizacijsko zahtevnega tek- Z leve: 2. Matic Čopar (NTK Savinja), 1. Miha Podobnik (NTK Logatec), 3.Brin Vovk Petrovski (NTK Savinja) in Blaž Lapajne (NTK Muta) (foto: arhiv NTK Savinja) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Tri druga in eno trete mesto za ljubenske skakalce V nedeljo, 27. septembra, je v Planici potekala tekma pokala Cockta v mladinskih in članski kategoriji. Prestižno zmago v absolutni konkurenci je pobral Anže Lanišek, drugo mesto je osvojil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc. Zajc je prejel tudi medaljo za skupno drugo mesto v seštevku poletov za sezono 2019/20, saj zaradi izbruha novega koronavirusa te priložnosti doslej ni bilo. Med mladinci do 20 let sta drugo in tretje mesto osvojila Žak Mogel in Jernej Presečnik, oba člana SSK Ljubno BTC. Med mladinci do 18 let je drugo mesto osvojil član istega kluba Go-razd Završnik. ŠMS Timi Zajc je šele sedaj prejel medaljo za drugo mesto v skupnem seštevku v poletih za preteklo sezono. movanja doslej še nikoli ni organiziral. Poleg tega so se morali držati zelo strogih ukrepov zaradi koronavirusa, ki so jih dobili z namiznoteniške zveze. Med drugim niso smeli biti prisotni gledalci. Za izvedbo tekmovanja so morali pridobiti posebno dovoljenje od NIJZ. TUDI DOMAČINI S ŠTEVILČNO EKIPO Po uvodni Zdravljici je igralce in trenerje nagovoril lučki župan Ciril Rosc. Na tekmovanju je nastopilo 16 igralk in igralcev NTK Savinja. Za nekatere med njimi je bilo to tekmovanje vrhunec domače sezone, še toliko bolj ker je šlo za državno prvenstvo v domači dvorani. Domačini so s predtekmovanjem v soboto opravili z odliko, saj se jih je kar enajst uvrstilo v glavni del tekmovanja, od tega sedem celo med najboljših 16 v posamični kategoriji. DRŽAVNI PODPRVAKI V DVOJICAH V nedeljo so se v zaključnih dvobojih na izpadanje v posamični konkurenci od domačinov najbolj izkazali Matic Čopar, Brin Vovk Petrovski in Ana Leskošek. Brin in Ana sta ob koncu osvojila bronasto odličje, 15-letni Lučan Matic Čopar pa je osvojil celo drugo mesto v državi. Šele v finalu je moral priznati premoč letos nepremag- Kar 130 igralcev in igralk namiznega tenisa iz 22 slovenskih klubov v kadetski konkurenci se je zbralo v Lučah. ljivemu Mihu Podobniku iz Logatca. Kljub temu je Čopar s tem rezultatom dosegel največji uspeh v posamični konkurenci v karieri, ki ga je dopolnil še z naslovom državnih podprvakov v kategoriji dvojic skupaj s soigralcem Vovk Pe-trovskim. Ob tem so za NTK Savinja bronasto kolajno osvojili tudi ženska dvojica Leskošek-Be-laj, moški par Hohnjec-Kraker (Muta) in mešani par Vovk Petrovski-Belaj. NTK SAVINJA NAJUSPEŠNEJŠI KLUB S sedmimi osvojenimi odličji je bil NTK Savinja najuspešnejši klub na prvenstvu, s čimer se je še enkrat več pokazalo, da se trenutno z mladimi namiznotenisači najbolje v Sloveniji dela prav v Savinjski dolini. Hkrati so ti uspehi lepa nagrada za obilo truda in odrekanja, ki so ga v zadnjih letih v namizni tenis vložili igralci, njihovi starši in klubski trenerji. Tudi organizacijsko je bilo to dvodnevno tekmovanje z veliko angažiranostjo klubskih prostovoljcev brezhibno izpeljano, za kar so se domačinom ob koncu državnega prvenstva zahvalili predstavniki številnih klubov. Marija Lebar Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 19 Šport, Organizacije LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE NA LAZAH Družina Robida nepremagljiva že vrsto let Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje je na svojem tabornem prostoru na Lazah v soboto, 12. septembra, pripravilo lokostrelsko tekmovanje. V uvodu sta pozdravne beseda tako tekmovalcem kot organizatorjem namenila starešina društva Zvonka Zakrajšek in župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik, ki se je preizkusil tudi kot tekmovalec. TEKMOVALO DEVETNAJST POSAMEZNIKOV V natančnosti streljanja v tarčo se je preizkusilo 19 posameznikov in posameznic. Brez konkurence sta ostala brat in sestra Robida, ki sta zasedla najboljša mesta, Blaž prvo in drugo Anja, na tretjem je pristal Ivo Collavti. Tudi ekipno so bili Robidovi, kjer se je Blažu in Anji pridružil oče Zoran, najboljši in potrdili sloves nepremagljivih že vrsto let. Drugo Na lokostrelskem tekmovanju se je pomerilo devetnajst tekmovalcev, med njimi tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik (stoji desno). (Foto: ŠM) mesto so zasedli Mešano na Zaru (Collavti, Antonija Reberšek in Tadej Polak) tretje pa Wild Animals (Andraž Stenšak, Lea Brk in Zan Finkšt). NAJBOLJŠIM PRIZNANJA Najboljši posamezniki so prejeli medalje, ekipe pa pokale. Te sta jim izročila župan Pečovnik in starešina Zakrajškova. Druženje so pripravili v skladu z določili vlade in smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter upoštevali vse varnostne ukrepe. Marija Šukalo PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE NA TRIGLAVU 20 let mlado društvo na najvišjem vrhu svoje dežele Jubilej društva so nazarski planinci proslavili na najvišji točki države. (Foto: arhiv PD Nazarje) V Planinskem društvu Nazarje so se v povsem gorniškem duhu odločili, da se 20-letnici svojega društva in dodatni pomembni obletnici, minilo je namreč 125 let od postavitve Aljaževega stolpa, poklonijo z vzponom na našega očaka. Zato so 5. avgusta organizirali vzpon na Triglav (2.864 m), ki se ga je udeležilo 29 planincev vseh starosti. VZPON OB ČUDOVITIH RAZGLEDIH Pot so pričeli na planini Blato, od koder so se podali do planine Jezero. Tam jih je pričakal izjemen pogled na vrhove, ki so se vzpenjali v modrino neba. Ta kulisa jih je ves dan spremljala na njihovi poti čez Dedno polje, Ovčarijo in Prode, vse do koče pri Triglavskih jezerih. Ob jezerih so se povzpeli do Prehodavcev in se že precej utrujeni »pregrizli« čez Hribarce. Tisti z več moči so se vzpeli tudi na Ka-njavec. Čakal jih je še spust do koče na Doliču, kjer so se predali za- služenemu počitku po dobrih osmih urah hoje. BREZ KRSTA NI ŠLO Naslednji dan so se polni novega zagona povzpeli na Triglav, najvišji vrh naše dežele. In ker krst pravega Slovenca mora biti, so si tisti, ki so bili na gori prvič, skusili še težko vrv vodnika Joca na svo- ji zadnjici. Na vrhu so se poklonili še stolpu, ki ga je 7. avgusta 1895 postavil župnik Jakob Aljaž. Slednji si je prizadeval, da bi poti in koče v slovenskih gorah urejali in gradili Slovenci in ne avstrijski ter nemški planinci. TUDI SPUST JE BIL ZAHTEVEN Po počitku in fotobeleženju svo- jega podviga so se vrnili do Kredarice, od tam pa jih je čakal še spust v dolino Krme. In prav to je bil za marsikoga tudi najtežji del celotne poti. A tudi to preizkušnjo so vsi uspešno prestali in se po devetih urah hoje še enkrat počutili kot zmagovalci. TG 20 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Šport TURNIR V KOŠARKI LUKNA BUBBLE MOZIRJE 2020 Pokal za najboljšo ekipo po dolgih letih ponovno doma Prvi vikend v septembru je v Sportnem društvu Mozirje praviloma rezerviran za košarkarski maraton med Savinjsko in Zadrečko dolino. Ker je tradicionalna letna liga v maju odpadla, so se organizatorji odločili, da to združijo z maratonom v en dogodek, ki so ga poimenovali Lukna bubble. TEKME REDNEGA DELA Tako so se v soboto, 5. septembra, ekipe merile v tekmah rednega dela, po sistemu vsak z vsakim. Najbolje je šlo ekipi mozirskega športnega društva, ki nastopa pod imenom ŠD Partyzan. Redni del so zaključili s petimi zmagami in brez poraza. Kar tri tekme so odločili s košem v zadnji sekundi in jih tako dobili le za dve točki. Drugi so bili Mladi gamsi, podmladek ŠD Mozirje, ki so zabeležili le en poraz. Tretja je bila ekipa iz Velenja, četrta Nazarje, peta Run Forrest in šesti Beli balet. FINALNI DAN TEDEN DNI KASNEJE Teden kasneje je sledil finalni dan. V tekmi za peto mesto med ekipama Beli balet in Run Forrest je slavila slednja. Pravi boji pa so se odvijali v obeh polfinalih. Vele- nje je v tekmi z Mladimi gamsi vodilo praktično celotno srečanje in prednost zapravilo par minut pred koncem. V drugem polfinalu pa so ŠD Partyzan še drugič na turnirju tesno ugnali Nazarje. V rednem de- nir zaključila s sedmimi zmagami ter brez poraza. V METANJU TROJK NAJBOLJŠI SEBASTIJAN ŠKOFLEK Organizatorji so pripravili tudi tekmovanje v metanju trojk. Pod ko- Pod košem se je za naziv najboljše potegovalo šest ekip. Druženje pod koši so člani mozirskega športnega društva izkoristili za predajo obnovljene brunarice ob igrišču. To so obnavljali, ko zaradi ukrepov glede korone niso bile mogoče tekme. Dela so potekala od maja do avgusta. Sredstva za material in nadstrešek so uspeli pridobiti tudi od nekaterih donatorjev, veliko prostovoljnega dela pa so člani vložili sami. lu tekmovanja za le dve točki, tokrat za štiri. V tekmi za tretje mesto je ekipa Nazarje premagala Velenje. V finalu pa se je pokal najboljšega po dolgih letih vrnil nazaj v Mozirje. Ekipa ŠD Partyzan je namreč premagala Mlade gamse in tako tur- šem se je pomerilo 16 košarkarjev iz vseh ekip. Najbolj mirno roko je imel Sebastjan Škoflek iz ekipe Velenje, ki je v finalu zadel 7 od 10 metov. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli tudi praktične nagrade donatorjev. Tekst in foto: Marija Šukalo PRIJATELJSKA TEKMA V MALEM NOGOMETU NA LAZAH PRI KOKARJAH Na Lazah pri Kokarjah sta se v malem nogometu pomerili ekipi Podvrh-Mozirje in Kokarje. Druženje nogometnih privržencev drugo nedeljo v septembru je bilo v spomin na skupnega prijatelja Bena Skoka, športnega zanesenjaka, ki je po hudi bolezni umrl pred tremi leti. Zaradi trenutnih razmer, povezanih z novim koronavirusom, je bilo izvedeno v manjšem krogu. VELIKO SMEHA IN ZANIMIVE ŠTORIJE Tekma je minila v družabnem duhu, zato je bila tudi zmaga Mo-zirjanov postranskega pomena. Po tekmi se je srečanje nadaljevalo z opisovanjem zgodb in dogod- Ob igri smeh in športne štorije Ekipi Podvrh-Mozirje in Kokarje sta pripravili srečanje v spomin na skupnega prijatelja Bena Skoka. kov, povezanih z njimi in Benom, ko smeha, zanimivih štorij in po- da se čez leto dni zopet srečajo. ki jih v času skupnega druženja ni govorov, kako potrebna so druže- Marija Šukalo, manjkalo. Tudi tokrat je bilo veli- nja, zato so ob zaključku sklenili, foto: Matjaž Purnat Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 21 Šport, Kronika, Oglasi NA RECICI OB SAVINJI ZAKLJUČENA TEKMOVALNA TENIŠKA SEZONA Zmagovalec lige Retko, turnirja Weiss V soboto, 19. septembra, se je na igriščih na Rečici ob Savinji zgodil praznik tenisa. Po mesecih tekmovanja so z razglasitvijo najboljših zaključili teniško ligo in pripravili zaključna obračuna na turnirju Rečica 2020, ki so ga združili z Memorialom dr. Mirka Ilešiča. V ligi se je preko poletja v šestih kategorijah oziroma ligah merilo 84 tenisačev in tenisačic, torej skoraj vsi, ki se v naši dolini ukvarjajo z belim športom. Kljub koroni so pod budnim očesom Andreja Weissa uspeli izvesti ničkoliko srečanj in na koncu seveda dobili zmagovalce. NAJBOLJŠI V LIGAH V ligi C je slavil Samo Rebernik, sledila sta Blaž Rak na drugem in David Enci na tretjem Teniški navdušenci so z nestrpnostjo pričakovali veliki finale turnirja oziroma memoriala, v katerem je Blaž Weiss (desno) premagal Jerneja Retka. Najboljši tenisači iz super skupine z organizatorji sobotnega dogajanja. Z leve Andrej Weiss, Sašo Rosenstein, Nives Krebs, David Hudobreznik, Jernej Retko, Žiga Božič in Blaž Weiss. mestu. V ligi B je prvo mesto osvojil Matija Seli-šnik, za njim sta se zvrstila Ervin Goličnik in Iztok Naraločnik. Med veterani je bil Zvone Hriber-nik boljši od Robija Brezovnika na drugem oziroma Igorja Hribernika na tretjem mestu. Med ženskami je slavila Sandra Melavc, ki ji je sledila Boža Jelšnik, nato še Sara Predovnik. V ligi A si je največ zmag priboril Urban Jur-kovnik, drugo in tretje mesto pa sta osvojila Gašper Krsnik in Mirko Poličnik. V super, torej najboljši skupini so po lovorikah posegli prvou-vrščeni Jernej Retko, drugi je bil Sašo Rosenstein, tretji pa 2iga Božič. DVOBOJI KOT POSLASTICA Za poslastico so v Športnem društvu Mladost organizirali turnir Rečica 2020, iz katerega sta po napetih dvobojih kot zmagovalca izšla prvo-uvrščeni Blaž Weiss, ki je premagal Jerneja Ret-ka. V polfinalnih bojih sta premagala 2iga Božiča oziroma Simona Šimenca, medtem ko je v to-lažilni skupini slavil Matija Selišnik. Najboljši na turnirju so bili tudi zmagovalci Memoriala dr. Mirka Ilešiča, pravnika in velikega ljubitelja Rečice, ki je med najbolj zaslužnimi, da so v kraju že skoraj pred štirimi desetletji zgradili teniški igrišči. Kot je povedala žena Lea, so v Ilešičevi družini veseli, da je tenis med najbolj priljubljenimi športi na Rečici in širše. Organizatorji so vsem najboljšim podelili praktične nagrade, ob koncu pa pripravili še srečelov za vse igralce. Tekst in foto: US IZ POLICIJSKE BELEZNICE • ZGOREL GOSPODARSKI OBJEKT Volog: 22. septembra ob 19.50 so policisti iz regijskega centra za obveščanje prejeli obvestilo o požaru v Vologu. Do požara je prišlo na gospodarskem objektu velikosti 4 x 8 metrov. Gasilci iz PGD Šmartno ob Dreti, Bočna, Gorica ob Dreti, Nazarje in Gornji Grad so požar omejili in pogasili. Varovali so ostrešje stanovanjske hiše in ga pregledali s termo kamero. Na požarni straži so ostali gasilci PGD Šmartno ob Dreti. Zgoreli so lesen obod objekta, ostrešje in streha. Na kraj je prišla ogledna skupina sektorja celjske kriminalistične policije, ki je opravila ogled. O ugotovitvah sledi poročilo na pristojno državno tožilstvo. • METEORNA VODA POPLAVILA KLET Mozirje: 25. septembra ob 9:30 so bili mozirski gasilci s strani občana obveščeni o poplavljenem kletnem prostoru poslovnega objekta Na Trgu v Mozirju. Zaradi padavin je meteorna voda prodrla skozi jašek in poplavila. Gasilca PGD Mozirje sta izčrpala meteorno vodo iz prostora. • GASILCI ODSTRANILI SRSENJE GNEZDO Radegunda: 27. septembra ob 19. uri je občan prosil gasilce za pomoč pri odstranjevanju sršenjega gnezda. Po prejetem klicu so štirje gasilci PGD Mozirje s pomočjo insekticida in dimniške omele odstranili sršenje gnezdo iz dimniške tuljave. Pogrebna služba - cvetličarna MOHANA rVT M Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 lAnitiiAi.morana.si E-mail: irtfo(Simcirai>a.ji AI«Kas"der Siebluviiifc i ^ . Hanilje Hu, 331 i &ras!ovw 22 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Zahvale i »Tretjo prinesem zate, čuvaj mi jo skrbno, naj te spominja name, če me nazaj ne bo.« ZAHVALA Miran GRACER 29. 3. 1956 - 2. 7. 2020 2. oktobra so minili trije žalostni meseci, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedi, tast, stric, predvsem pa velik človek MIRAN GRACER iz Celja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se vsem, ki ohranjate spomin nanj, postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Družina GRACER Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Jože KOTNIK 31. 1. 1973 - 17. 9. 2020 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovane mašne in druge namene. Hvala tudi gospodu župniku Sandiju Korenu, g. Romanu Čretniku, pogrebcem, PGD Mozirje, motoristom, kolektivu OŠ in vrtca Polzela, skupini Erosi in pogrebni službi Morana, še posebej g. Marjanu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: ate, mama in sestra Andreja z družino Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Poslovila se je draga sestra, teta in botra Berta ERMENC iz Meliša 13. 8. 1935 - 21. 9. 2020 Hvala vsem, ki ste v njen spomin darovali za svete maše, cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi nj'eni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 »KO BOM VELIK, BOM STRAŠEK« Ko je prejšnji teden v velenjski vili Bianca voditeljica dogodka ob 20-letnici projekta Gazele Edita Krajnovič generalnega direktorja KLS Ljubno Mirka Straška povprašala, na kaj je po toliko letih uspešnega dela in izjemnih dosežkov še posebej ponosen, je z nasmeškom na ustih opisal nedavno srečanje z dečkom, ki mu je zaupal: »Ko bom velik, bom Strašek.« »Zakaj pa?« je zanimalo direktorja. »Ker želim biti tako uspešen, kot ste vi.« In res je: KLS in Strašek sta v Sloveniji postala vzor in motivacija za podjetniško rast. JG IZ URŠKINIH UST V ZDRAVKOVA UŠESA Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počival-šek na obisku v Preseki: »Vaši apartmaji in velnes so kot raj na Zemlji. Počutim se kot doma.« Urška Reberčnik, Apartmaji in wellness Korošec: »Poskrbite za podaljšanje bonov, da se bo lahko še več Slovencev pridružilo vaši oceni.« NATEGOVANJE TETIVE DOBRA IZKUŠNJA ZA NATEGOVANJE PRORAČUNA Blaž Robida, najboljši lokostrelec na tekmovanju in tabornik Roda Sotočje Nazarje (desno): »Zupan le namerite in dobro zategnite, ker boste le tako puščico poslali, kamor želite.« Zupan občine Nazarje Matej Pečovnik: »Dragi Blaž, tole nategovanje tetive mi bo dobrodošla izkušnja pri nategovanju proračuna. Z občinskimi sredstvi je tako kot s puščico, morajo priti na čim boljšo mesto. Le tako bodo še bolj oplemenitili dosežke občine.« Križanka, Ljudje in dogodki LJUBNO OB SAVINJI Na Forštu zrasel skoraj kilogramski paradižnik Da ne bo pomote, ogromen paradižnik ni zrasel na vsem znanem nogometnem igrišču, ampak le streljaj stran na domačiji, ki se ji po domače pravi pri Mizarju oziroma Albinu. Po besedah tamkajšnje gospodinje Ane Slovak je bilo na eni sami sadiki kar osem kilogramov paradižnika. Če bi sodili le po enem izmed njih, ki je tehtal nekaj deset dekagramov manj kot kilogram, v tamkajšnji shrambi letos sigurno ne bo manjkalo pripravkov, ki vsaki gospodinji še kako prav pridejo pri pripravi raznovrstnih kulinaričnih dobrot skozi vse leto. Franjo Atelšek Na eni sami sadiki je bilo kar osem kilogramov paradižnika. (Foto: arhiv Ane Slovak) Slovarček: AMBQN - olok v juinetm delu Mofukov; F LAME - filamenaštii preju. VEZIKEL - Gemaust; j me£ftek nekaüaffri nevneterttariev; Reši lev prej S nje križanke (vodo ravno); PIVO. DAG. AN2LOVAR, IDI, SORA, KNIGHTLEY. KREG, ORO. KALGMEL OBTOŽEA, ATEKNIJA, ENGELS. REKTOR. OSTI, KOK. JI. OŽARJENKA, CE OZIE3I. ODRA, KANT. LEDENEC. AV5EMIK. AMORALA, FABRiKA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Čestitke, Oglasi Napovednik dogodkov sobota, 3. oktober Prostori Društva Gal Rečica ob Savinji Razstava 4. Lenartova prepletanja na temo V dvoje Nedelja, 4. oktober ob 14.00. Krnica Koncert Ansambla Saša Avsenika Intimno Ponedeljek, 5. oktober ob 9.00. Pevska soba Kulturnega doma Mozirje Odprta vrata pri zeliščarjih ob 10.00. Hiša ob jezu v Lučah Angleščina za začetnike ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Srečanje Gornjegrajskega bralnega kluba Torek, 6.oktober ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica izdelave mozaika ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 7 oktober ob 1700. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 8. oktober ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica izdelave mozaika ob 1700. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zakladnica očarljivih zgodb ob 1700. Medgen borza Rečica ob Savinji Test hitre hoje ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Posluh, jazbec gre! ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Kokoši, jarkice za začetek ne-snosti - bele, grahaste, rjave, črne - prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci in za dopi-tanje po naročilu; tel. št. 03/70014-46. Prodam teličko pasme limuzin, staro 10 dni; gsm 041/306-863. Prodam šest mesecev stare kunce - madagaskarski ovnač. Teža 2,5 do 3 kg. Cena po dogovoru; gsm 031/780-074. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikca ali teličko mesne pasme, starega do 14 dni; gsm 041/226-251. DRUGO - PRODAM Prodam nov prenosni kokošnjak, za 4 do 5 kokoši; gsm 070/727-478. Sintesajzer yamaha psr - S 900 + oprema, ohranjen, malo igran, odlični ritmi, ugodno za 900 eur; gsm 031/608-282. Prodam suha metrska drva (jasen), možna dostava; gsm 031/568-095. Ugodno prodam zimske gume 13 col, na platiščih, rabljene eno sezono; gsm 070/446-168. Prodam suha bukova in jesenova metrska drva; gsm 041/226-251. Prodam malo rabljene 4 zimske gume fulda 195/65/R15; gsm 041/354-563. Prodam lita platišča 16 col, 5x112, et45, z gumami ter lita platišča 17 col, 5x112, et43, oboje so original; gsm 040/684-238. Prodam landini powerfarm 95 klima kompresor polovičke, 6.200 ur, 2006, orginalno stanje, 16.850 eur; gsm 051/707-097. Prodam jedilni in krmni krompir, možna dostava, večje količine; gsm 031/274-317. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Drva suha bukev, gaber, metrska, klaftre, možen razrez na različne dolžine in prevoz, prodam; gsm 031/585-735. Prodam krmni krompir + korenje; gsm 041/696-802. Prodam krmni krompir, 800 kg, možna dostava, ugodno; gsm 031/821-129. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. DRUGO - PODARIM Podarim domača jabolka za predelavo; gsm 041/485-551. Podarim otroški avtosedež; gsm 031/829-017. Oddam lepe muce dobrim ljudem; gsm 070/744-487. likosti 50 do 60 l.; gsm 041/962546. Kupim starejšo leseno prešo za sadje ter lesene sode; gsm 040/430080. VOZILA - PRODAM DRUGO - KUPIM Iščem/kupim železne kanale ali obcestne ograje; gsm 031/229-154. Kupim kotel za žganjekuho ve- Prodam mercedes benz vito 122, avtomatik, 5 sedežev, tovorno vozilo, letnik 5/2014, 193.000 km, servisiran, možna tudi menjava; 040/684-238. Zbiranje pomoči po požaru pri Mitji Štiglicu v Vologu 22. 9. 2020 je požar uničil del gospodarskega poslopja lastnika Mitje Stiglica, Volog 25, 3341 Šmartno ob Dreti. Preko Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti lahko oddate humanitarno pomoč za odpravo posledic požara. Humanitarno pomoč lahko v mesecu oktobru 2020 nakažete na poseben konto odprt pri občini Nazarje, št. računa: SI56 0128 3010 0018 921, sklic: 99 71419981, namen: PožarVolog2020. Pomoč lahko oddate tudi v materialu ali pa v posebej za to pripravljene skrinjice, ki se nahajajo v Trgovini Kea Šmartno ob Dreti, v Baru Vesna in Pizzeriji Turky. Dodatne informacije: Mitja Štiglic, gsm 031 703 764. Naročnik objave: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje 26 Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 Kronika, Oglasi POŽAR NA GOSPODARSKEM OBJEKTU V VOLOGU Gasilcem uspelo preprečiti širjenje ognja na stanovanjsko hišo V torek, 22. septembra, ob 19.48 je v Vologu zagorel gospodarski objekt. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti, Bočna, Gorica ob Dreti, Nazarje in Gornji Grad so požar omejili in pogasili. Vzrok požara naj bi bil samovžig. GASILI POŽAR IN VAROVALI OSTREŠJE STANOVANJSKE HIŠE Prvi gasilci, ki so na kraj dogodka prišli v zelo kratkem odzivnem času, so pričeli z gašenjem požara na gospodarskem poslopju in hkrati varovali ostrešje stanovanjske hiše, ki stoji v neposredni bližini. Hišo, v kateri živi tričlanska dru- Po besedah lastnika Mitje Štig-lica je požar povzročil precejšnjo gmotno škodo. Objekt je bil sicer zavarovan, vendar bo povrnjen le manjši delež nastale škode. Sreča v nesreči je, da je lastniku ob pomoči sosedov uspelo iz objekta rešiti nekaj strojev in ostale opreme ter da je del objekta s kurilnico ostal skoraj nepoškodovan. Poslopje bo do pomladi začasno prekrito s folijo, potem pa lastnik razmišlja o njegovi obnovi. V kakšnem stanju so zidovi, trenutno še ni znano. V kolikor bo škoda prevelika, bo na tem mestu postavil nadomestni objekt. S požarom na gospodarskem poslopju v Vologu se je borilo okrog 60 gasilcev, na pomoč pri odpravljanju posledic pa so poleg Občine Nazarje priskočili sosedje in krajani. žina, so nato pregledali s termo kamero. Požar je uničil približno 60 kvadratnih metrov ostrešja in skoraj celotno zgornje nadstropje gospodarskega poslopja. Na požarni straži so do jutra ostali gasilci PGD Šmartno ob Dreti. Stiglic je hvaležen vsem, ki so nesebično in hitro priskočili na pomoč pri gašenju in nato pri sanaciji posledic požara - gasilcem, sosedom, sokrajanom, prijateljem in predstavnikom Občine Nazarje. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 40, 2. oktober 2020 27 \Domače suhe salame, savinjski želodec, hrenovke, špeharica, čajna, pivska klobasa,-.:. * (zvijamo tutKcateringe (žar ponudba izpod peke - odoj.el^, feLetina, razne solat«)I • Vse za koline ■ Pripravimo vse za piknik • Dostava mesa tudi na dom Dominik Kramar s, p, P.E.: Attemsov trg 11,3312 Gornji Grad Nudimo sveže junčje, telečje in svinjsko meso | ^'SČOVENSKEGA PgREKLA. Govedina je iz SAVINJSKO ¿ ŠALEŠKE doline. ■ Lastna predelava mesa in mesnih izdelkov: t , - domača -šunkarica, tirolska, zelenjavna, posebna, mesni sir,čista mast, ocvirki, domače krvavice, pečenke ... * Prekajeno meso na klasičen način: sunka, k razvrat, jezik, rebra, šulušpefr, klobase,.. ■ Po naročilu naredimo narezke, kanapeje (sadne; mesne,,..) AKCIJA MESECA OKTOBRA * Mrežna pečenka iz kareja 6,80 € * Svinjska polovica s kožo 3,80 € * Piščančja bedra 3,80 € v t i SEM' 3 Stnu - mr v * 040/734- 031/443