novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir
St. 1 (794) • Čedad, Četrtek, 4. januarja 1996
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Certificati di deposito a 19 mesi
annuo
8,75% netto
importo min. 20.000.000
MOJA BANKA
Stopimo v novo lieto ponosno an kuražno
L’appuntamento é per il 6 gennaio al teatro Ristori di Cividale
Sabato il Dan emigranta
Nel programma il “Beneško gledališče”, Walter Iuretig e una favola Porterà il proprio saluto il presidente della Giunta regionale Cecotti
MOJA BANKA
VIDI IS!
filiale di cividale
FILIALA CEDAD
.j; •*** ♦ *** ♦ ♦♦**** J J ♦**♦***<
IF.......
' * s ' 4 . ,
*£] hobles
Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti.
Za naše ljudi, za tiste ki imajo radi našo piesam an naše gledališče, takuo dol po Laškem ko po naših dolinah, se lieto ku po navadi začne 6. januarja v teatru Ristori v Čedadu na našem Dnevu emigranta. 2e vic ku trideset liet je tala parložnost za se stisnit roke med parjatelji an se obljubit vsi kupe, de bomo Se naprej daržal živo našo sloviensko besiedo, de bomo )Ve naprej z vsemi močmi branil naše doline an našo pravico do življenja.
Vemo, de an v novem lietu ne bo lahko, de bo naša pot starma, zak problemi, ki jih imamo so nimar tisti: previe praznih hramov an premalo hiš posebno za tiste mlade, ki bi radi doma ostal, pre-» malo otruok an Suole, ki se po vaseh zaperjajo, prešibka ekonomska struktura an premalo parložnosti za ušafat dielo doma, pomanjkanje tistih struktur brez katerih rata življenje še buj težkuo ko e cimo pediater za otroke al pa Cedajski špitau, ki ga Cejo zapriet... Ku Slovenci v Furlaniji šele čakamo, de nas daržava spozna z našim pravim imenam an nam da tiste kar potrebujemo za de naš narod bo še naprej živeu. An še bi lahko doložli.
Vemo pa kaj nas čaka, za-tuo lahko stopimo v novo lieto z realizmom. Pa tudi z optimizmom, ki ne nikoli zmanjka tistemu, ki ima upanje zak vie, de tiste kar brani je uriedno, ki ima kuražo zak se na boji parjet za dielo an vie, de kjer je dielo je an pardielo, ki se na boji vzdignit glasu zak mu je jasno, de kar vpraša je pravično. Optimizem pa nosi v sebi ni-
HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321
mar puno pozitivne energije an gre nimar kupe z zaupanjem v ljudi an v same sebe. Mi imamo pravico vprašat vse kar nam pritiče, imamo pa tudi dužnuost narest vsak svoj part doma v družini, v socialnem, političnem an administrativnem življenju.
An sviet okuole nas se je v zadnjih cajtih ob nu na bu-ojše: imamo nov an buj od-parte aministra. rje, nimar vič je ljudi, ki jih nie špot guorit po sloviensko, glih narobe, saj je nimar vič takih, ki so ponosni na tuole, še celo narbuj zaparte strukture, ko recimo šuolska, po-časo odperjajo sosje vrata slovenskemu jeziku, še narbuj kuražno v Terskih dolinah. Zatuo ponosno an kuražno naprej, (jn)
Sabato 6 gennaio alle ore 15 avrà inizio nel teatro Ristori di Cividale il tradizionale “Dan emigranta”, manifestazione politica e culturale degli sloveni della provincia di Udine. Momento centrale del programma la rappresentazione del Beneško gledališče che si presenterà con una commedia scritta per l’occasione da Bruna Dorbolò, “Vsak minut je na palanka”. In apertura ci sarà un intervento musicale di Walter Iuretig a cui seguirà la presentazione della favola “Jubica an Arpit” da parte di alcuni ragazzini.
Alla manifestazione porterà il suo saluto il presidente della Giunta regionale Sergio Cecotti. A nome degli sloveni parlerà Igor Tuli.
Igralci Beneškega gledališča, ki nam bojo predstavili igro “Vsjfyiinut je na palanka”
Marqmrdo ritorna a Cividale
Parte il conto alla rovescia per la rievocazione storica che sabato prossimo, a partire dalle 11.30, farà rivivere a Cividale, ai suoi cittadini ed a molti turisti l’entrata nella città del patriarca Marquardo di Randeck, avvenuta nel 1366. L’Associazione per lo sviluppo degli studi storici ed artistici di Cividale, che organizza la manifestazione, ha deciso di fare le cose in grande, programmando una serie di iniziative collaterali che si protrarranno anche nel pomeriggio.
segue a pagina 3
Beneški otroci iz dvojezične šuole nam voščijo vse dobre
BoZični prazniki se nimar začnejo po Suolah, kjer otroci napravijo nimar kulturni program, na katerega so vabljeni an starsi. Na nasi sliki vidimo učence dvojezične Suole iz Spietra im te male, ki hodijo v vartac. An pru te nar-mlajsi so pripravili liep an veseu praznik, posvečen božičnemu cajtu. Tala slika, na kateri so zbrani vsi beneški otroci, ki se učijo takuo po italijansko kot po sloviensko, naj bo lepo voSčilo vsem našim braucem an vabilo družinam: “Guorite po sloviensko z vašimi otruok!”.
Četrtek, 4. januarja 1996
2
Lingua e cultura, querelle infinita
E la Comunità approva il progetto di cartellonistica
Continua la querelle sulla “valorizzazione delle lingue slovena e friulana”, prevista nello statuto della Comunità montana, tra la minoranza - contraria - e la maggioranza dell'ente.
Nell’ultima assemblea dello scorso anno, tenutasi il 20 dicembre, il tema é stato ripreso dal sindaco di Pulfero Nicola Marseglia con un’interrogazione. Il riferimento era ad un intervento del presidente Giuseppe Marinig in una precedente riunione, quando aveva tra l’altro parlato di “voto allo statuto che chiude una stagione buia della politica locale”.
Secondo Marseglia era “un’accusa rivolta indirettamente ai precedenti amministratori della Comunità montana per aver negato i diritti fondamentali previsti dalla Costituzione”. Marinig, riferendosi al passato, ha risposto parlando di “oppressione morale e psicologica”, di “diritti quasi sempre negati dalle amministrazioni passate,
Cartelli turistici sulla strada per il monte Mia
che hanno contribuito all’estinzione di una lingua e di una cultura”. E’ invece all’insegna del “rispetto di tutte le forme linguistiche esistenti sul territorio”, della “libera scelta”, ha spiegato Marinig, la via che intende seguire la nuova amministrazione.
E’ stata invece rinviata
la discussione di una mozione presentata dall’assessore Fabio Bonini in cui si fa riferimento alle perquisizioni avvenute nella chiesa di Montemaggiore, alla ricerca di armi della Gladio rossa poi non rinvenute.
Bonini nel documento e-sprimeva tra l’altro “sgomento e rincrescimento per quanto avvenuto” ma anche di “cittadini discriminati per gli innumerevoli controlli che rendono difficile sia la vita che il normale svolgimento delle attività economiche”. Giuseppe Chiuch, capogruppo di uno dei gruppi d’opposizione, ha però chiesto il rinvio - concesso da Marinig - perché la mozione non risultava agli atti.
Nel corso dell’assemblea é stato approvato all’unanimità, nonostante alcune perplessità legate alle soluzioni grafiche, un progetto di promozione turistica proposto dalla Provincia che riguarda cartelloni e depliants.
Michele Obit
Povišana sredstva za našo šolo
Več denarja za kulturo
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je med razpravo o proračunu sprejel tudi tiste Člene, ki zadevajo finansiranje osrednjih kulturnih ustanov slovenske narodnostne skupnosti. S popravki, ki jih je med drugimi predlagal tudi Mi-loS Budin (Dsl), je skupščina z glasovi strank večine sprejela Clen 42, ki ra-zdeluje državni prispevek v višini 8 milijard lir za leti 1996 in 1997 (za leto 1995 je bilo na razpolago 7 milijard lir).
Za leto 1996 je deželni svet sprejel nekatere manjše spremembe: sklad za tisk se je povišal za 300 milijonov lir (od 500 na 800), za 100 milijonov lir so povišali prispevek za špetrsko dvojezično šolo (od 400 na 500), za 100 milijonov lir (od 400 na 500) so povišali prispevek občinam v Benečiji za pobude pri širjenju slovenskega jezika in kulture.
Poleg tega so za 100 milijonov lir povišali postavko, iz katere Črpajo finan-
čna sredstva priznane kulturne organizacije (ZSKD in SSO).
Deželni svet je torej namenil 550 milijon lir veC za delovanje kulturnih ustanov, znižal pa je postavko za gradnje.
Kako pa bodo podrobno razdeljena ta sredstva bo odločala posebna deželna komisija, v kateri sta tudi dva predstavnika iz Benečije: Viljem Cerno in Ferruccio Clav.ora.
Adrijan Semen na čelu TKB
Adrijan Semen je postal generalni direktor Tržaške kreditne banke, ki ima svojo podružnico tudi v Čedadu. Nasledil je dosedanjemu direktorju Vitu Svetini, ki je konec leta odstopil iz osebnih razlogov. V zvezi s to zamenjavo je upravni svet TKB izdal sporočilo, v katerem je ugotovil, da se je banka v zadnjem obdobju uveljavila v mednarodnem prostoru, kar jo postavlja med pomembnejše denarne zavode, ki delujejo na območju Alpe Jadran.
Deutsche
A Milano è stato siglato l’accordo di cooperazione tra la Banca Popolare di Cividale e la Deutsche Bank spa. L’istituto friulano si è assicurato la possibilità di distribuire i prodotti Deutsche Bank e di usufruire dei servizi del gruppo bancario tedesco.
Nel comunicato stampa la presidenza della Banca Popolare di Cividale sostiene che per gli utenti il vantaggio è duplice: la clientela potrà avere a disposizione tutti quei servizi che solo un gruppo creditizio internazionale può offrire, mentre le aziende troveranno un interlocutore privilegiato nell’assistenza e consulenza finanziaria e commerciale.
Tednik ‘‘Novi glas” prihaja med bralce
Prva Številka bo izšla v četrtek, 11. januar ja
“Združili smo več glasov v Novi glas - Novi primorski tednik”. Tako beremo v teh dneh na reklamnih lepakih, ki nas obveščajo o novi časopisni pobudi, ki sta jo uresničila založništvi oziroma uredništvi goriškega Katoliškega glasa in tržaškega Novega lista.
V četrtek, 11. januarja, torej bo med bralce prišla prva številka Novega glasu, tednika, ki je nastal ob združitvi goriškega in tržaškega tednika.
Njegov odgovorni urednik bo Drago Legiša, dolgoletni voditelj novinarskega kolektiva na Radiu Trst A in že od same ustanovitve odgovorni urednik Novega lista. Za glavnega urednika pa so imenovali Andreja Bratuža, ki je pred nekaj meseci prevzel uredniške
odgovornosti pri Katoliškem glasu.
V uredništvu Novega glasu bodo stalno zaposleni štirje časnikarji, več pa bo zunanjih sodelavcev, v glavnem tisti, ki so doslej že sodelovali z obema tednikoma.
Kar zadeva uredniško usmeritev, Novi glas naj bi bil naravnan na načelih kri-stijanskega etosa in na vrednotah demokratičnega soočanja.
V pogovoru za TV Primorka je odgovorni urednik Drago Legiša podčrtal, da Novi glas ne Zeli postati drugi slovenski dnevnik v zamejstvu, kot se je slišalo v teh dneh naokoli. Naloga tednika naj bi bila predvsem ta, da bo dajal večjo pozornost komentarjem in analizam dogodkov.
Limite di carico lungo la strada per Clastra percorsa dai pesanti automezzi
Cave, arrivano provvedimenti
Il sindaco di S. Leonardo: “Chiederò l’intervento dei cavatori per ripristinare la strada”
Si é tornati a parlare dell’argomento cave, a S. Leonardo, nel corso dell’ultimo consiglio comunale del 1995.
Sembra stiano infatti per arrivare alcuni provvedimenti relativi alla strada comunale che da Cemur porta a Clastra e che é percorsa da automezzi delle ditte proprietarie di cave di pietra piasentina. Lo ha annunciato il sindaco Lorenzo Za-nutto.
“Per la prima volta i cavatori si dicono preoccupati” ha detto riferendosi anche ad una recente presa di posizione dell’Associazione delle piccole e medie industrie che aveva chiesto la sistemazione della viabilità di accesso alle cave. “Provve-derò ad emettere un’ordinanza per limitare il carico
in salita ed in discesa” ha aggiunto Zanutto parlando di “equilibrii molto delicati” e affermando che “prendere di petto il problema e chiudere la strada non rappresenta una soluzione”.
C’é ora l’intenzione di fare una proposta ai cavatori: chiedere un loro inter-
vento con mezzi e materiali per il ripristino della strada. Un’altra possibilità, se il pericolo rimane é quella di stabilire il senso unico alternato di marcia.
Molti gli altri argomenti discussi, in particolare alcune ratifiche sulle quali non sono mancati gli interventi
di Giuliano Sittaro, consigliere di minoranza che non ha fatto pesare l’assenza di Giuseppe Chiuch. A proposito dell’integrazione del programma investimenti per il 1995, Sittaro ha chiesto lumi sui lavori per la passerella di Scrutto.
“Sono stati inseriti nei progetti per gli obiettivi 5B” ha risposto Zanutto ricordando una raccolta di firme con la richiesta del ripristino della passerella. Francesco Sidar, assessore, ha però voluto sottolineare che “se l’amministrazione precedente avesse avuto la volontà, i lavori sarebbero già stati fatti. Sono stato tra i primi a firmare la petizione, ma l’ex sindaco Simaz aveva garantito che quella passerella non sarebbe più stata ripristinata”, (m.o.)
E la Slovenia... dà i numeri
Fine anno: tempo di bilanci. In Slovenia i giornali di questi giorni sono ricchi di notizie, bilanci e classifiche di personaggi della politica e dello spettacolo. Il quotidiano “Dnevnik” di Lubiana ha pubblicato una serie di statistiche “speciali”. Eccone alcune:
5.652
sono state le votazioni svolte dal parlamento sloveno dal 1. gennaio al 5. dicembre dell’anno passato.
7.262
sono le pagine dattiloscritte che riportano le discussioni parlamentari. Se messe una accanto all’altra formerebbe-
ro 457.506 metri quadrati di superfice.
1.820.859
sono gli ettolitri di birra imbottigliati in Slovenia nei primi dieci mesi dell’anno. Le bibite analcoliche sono un po’ di meno: 1.003.768 ettolitri.
Per soddisfare le voglie dei moltissimi amanti della buona cucina sono stati uccisi 294.471 maiali.
34
sono i chilometri di nuove autostrade costruite in Slove-
nia. Negli ultimi 20 anni la rete autostradale è aumentata di 200 chilometri: 10 km all’anno.
60.390
sono stati gli ospiti nelle varie case da gioco di Lubiana, Nova Gorica, Kranjska gora, Lipica, Portorose, Maribor, Rogaška Slatina e Bled.
5.514
il numero di incidenti stradali registrati in Slovenia nei quali hanno perso la vita 395 persone, i feriti sono stati 6.717.
29.879.441
talleri (circa 400 milioni di lire) rappresentano l’ammontare della maggior vincita al lotto in Slovenia. Il record assoluto di vincite al lotto lo detiene un anonimo cittadino che nel settembre del 1994 vinse circa 700 milioni di lire.
3.707.000.000
è il numero di sigarette (185.350.000 pacchetti), confezionato dall’unica fabbrica di tabacco slovena, la Tobačna tovarna di Lubiana.
33,5
gradi è la temperatura massima registrata nel 1995 a Lubiana. Il dato si riferisce al 27 luglio. La minima della capitale è stata il 15 gennaio con 9,2 gradi sotto lo zero.
0
tanti (?) sono stati i giorni di sole nel mese di settembre a Lubiana. Da gennaio a settembre i cittadini della capitale hanno “goduto” di 34 giornate di sole. Un dato tutt’altro che positivo se si pensa che nello stesso periodo le gior-
nate di pioggia sono state 96.
2.644
questo il numero di interventi chirurgici effettuati presso il Centro clinico di Lubiana.
591.253.000
è la media delle chiamate telefoniche mensili. Il mese più “gettonato” è stato agosto con 638.376.(XX) chiamate, il meno “chiacchierato” ottobre.
4,57
millesimi di alcool nel sangue: questo il poco invidiabile record, detenuto da un quarantunenne sloveno che potremmo definire “l’ubriaco dell’anno”.
Pagine antiche in mostra
Una mostra intitolata “Cividale nell’editoria” é stata allestita di recente nel salone della sede centrale della Banca Popolare di Cividale. E’ l’omaggio che l’istituto di credito ha voluto fare alla città ducale in occasione delle festività natalizie. Fanno bella mostra di sé libri che si credevano scomparsi, gioielli degli albori dell’arte tipografica, testi di interesse storico che meriterebbero di essere ripubblicati. Tra questi l“’Historia del suo tempo” di Leonardo Maniago, canonico del duomo di Cividale vissuto nella seconda metà del ’500 e “Geografia” di Paolo Fistulario, storico udinese. Ma ci sono anche guide storico-artistiche della cittadina. La rassegna é visitabile durante gli orari di sportello fino a fine gennaio.
Novoletni
V soboto 13. januarja ob 20.30. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici bo tradicionalni novoletni koncert z orkestrom Big Band iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Lojzeta Kranjčana. Na koncertu bo vrsto jazzovskih standardov in božičnih songov, v pravem prazničnem vzdušju predstavila priznana vokalistka Alenka Godec. Rezervacije in predprodaja Kulturni dom (tel. 33288).
  Kultura -----------------------------
Začela se je polemika na časopisnih straneh
Četrtek, 4. januarja 1996
Reakcije na načrt šole v Viškuorši
V zadnji lanski Številki smo posvetili precej prostora novostim, katerim smo priCa v Terskih dolinah glede uvajanja slovenskega jezika v javno Solo. O tem kako poteka pouk na tipanski osnovni šoli smo se pogovarjali z učiteljico Mirjam Simiz, odbornik za kulturo na Gorski skupnosti za Terske doline Viljem Cerno je pa obrazložil, kakšni so naCrti za prihodnje šolsko leto in sicer namen združiti v ViSkuorši osnovni Soli iz Tipane in Barda z željo, da se v goratem predelu obdrži Sola in istočasno se zaCne valorizirati domaCo kulturo in domaci slovenski dialekt.
Kot je bilo pričakovati ni bila taka odločitev brez posledic. Ce so terski upravitelji s podporo Šolskih oblasti, kar predstavlja dejansko veliko novost v naših krajih, ubrali novo pot in se odločili, da je treba zagotoviti domaci kulturi vstop v Solo zato, da se ohrani, so tokrat negativno reagirali nekateri starsi.
Deset starSev iz Barda v dolgem pismu na Message-ru Venetu osporava tako odločitev. Prvi očitek je, da niso upravitelji in Šolski skrbnik upoštevali nevarnosti, ki jih predstavljajo ceste v zimskem Casu ob poudarku, da naravna pot ne teCe po hribih ampak vodi v dolino torej v Cento. Nato omenjeni starsi pišejo, da se ni nihCe z njimi pogovoril glede te odločitve, torej, da niso bili z njo seznanjeni in s tem v zvezi
nizajo tudi celo vrsto podtikanj glede “interesov”, ki naj bi se za tako odločitvijo skrivali. Bistvo nezadovoljstva pa je zaobjeto prav v zadnjem delu pisma, kjer trdijo, da terski dialekt (po naSem) nima niC skupnega s knjižno slovenščino (in tudi ne z nadiskim dialektom), ki bi pokvarila domaci dialekt, ce bi imela vstop v šolo in da naj so torej starsi tisti, ki naj prenašajo to jezikovno posebnost iz rod v rod. Skratka Sola naj se ne vmešava.
S prav tako dolgim pismom je prvi odgovoril na straneh istega Časopisa župan iz Barda, Maurizio Mizza, ki najprej zavraCa trditev, da niso bili starši seznanjeni. Ob prizadevanjih, da bi ohranili osnovno Solo v Teru - kar se v danih pogojih ne da- smo tudi predvideli možnost združitve v Tipani, kar bi nam omogočalo tudi organizirati take vrste pouka, ki bi bil v soszvoCju s kulturno, etnično in jezikovno specifiko dveh občin. To je bilo zelo jasno napisano v programu liste, na kateri sem bil izvoljen, poudarja Mizza, ki navaja tudi vse sklepe občinskega sveta o Šolski problematiki, ki seveda niso bili sprejeti vsi soglasno.
Zupan iz Barda poudarja izbiro uvajanja slovenščine in opozarja na nedoslednosti kritičnih starSev, ki v isti sapi trdijo, da je težko ustno prenašati domaci dialekt na mlade rodove in da obstaja nevarnost, da ga bo slovenščina pokvarila. Ber-
linski zid je padel, treba je menjati miselnost in vsekakor niso veC Casi, da bi se skrivali za prstom in zanikali slovenski izvor dialekta, zaključuje Mizza.
Se bolj odloCen je odgovor dvajsetih starSev iz Tipane, ki zavračajo vsako podtikanje glede tega kdo vsiljuje in z kakšnimi nameni slovenščino. “Tako smo se mi odločili, zato ker želimo, da bi naši otroci lahko hodili v vrtec in osnovno Sola v domaci vasi, torej v tisti stvarnosti, kjer živijo in kjer želimo, da bi ostali kot protagonisti lastnega življenja.”
Ni res, da se ne razumemo z našimi sosedi, saj imamo dosti stikov z njimi Se zlasti z Breginjem in Kobaridom. Ce v preteklosti nam je bilo zaradi meje onemogočeno vzdržati vitalnih stikov s Slovenijo, želimo, da bi bilo za naSe otroke bolje. Tudi ni veC dopustno, da bi postavljali pod vpraSaj izvor domačega dialekta. Prav tisti, ki postavljajo nove pregrade na meji in loCujejo ljudi, nosijo največ odgovornosti, danes kot vCeraj, za poCa-sno izumiranje domačega dialekta.
“Naša Zelja in upanje je, - zaključujejo svoje pismo starši iz Tipane - da bi pristojne oblasti speljale projekt, ki bi ga lahko zaradi svoje izvirnosti in posebnosti, posneli tudi drugod in tako preprečili združitev Sol v dolini in s tem stalno obubožanje goratih predelov.(jn)
Tudi letos se je Glasbena Sola iz Spetra predstavila v Vidmu in sicer v kinodvorani Ferroviario, kjer so pred božičnimi prazniki nastopili nekateri gojenci tako posamično kot v skupini.
Na zgornji sliki vidimo nastop vokalne in strumental-ne skupine pod vodstvom dirigenta Klanjščka. Ob glasbi je bila tudi predstavitev božičnih običajev v Na-diskih dolinah. Spodaj pa “moški” duet.
Skupina gojencev glasbene šole “Tomaž Holmar” na božičnem koncertu v Zabnicah
Božič v znamenju glasbe in recitacij
Kulturna dejavnost Slovencev iz Kanalske doline se ob prehodu iz starega v novo leto pospeSi. V zadnjih dneh smo namreč na tromeji zabeležili veC pomembnih prireditev. Med temi gotovo sodita miklavževanje, ki ga je pripravilo kulturno društvo Planika, in predstavitev desete knjige župnika iz Ukev Maria Gariupa, ki je bila v Beneški palaci v
Naborjetu. Med kulturnimi dogodki, ki jih velja omeniti, sodi tudi božični koncert, ki so ga v prostorih zavoda slovenskih sester v Zabnicah pripravili gojenci glasbene Sole Tomaža Holmarja.
Prireditev je zelo lepo uspela, saj so na njej nastopili skoraj vsi gojenci Sole (teh je kakih 30), zraven pa so prišli njihovi starsi in prijatelji glasbe.
Kanalski malčki so pokazali, kaj so se med Šolskim letom naučili, na vrsto pa so prišli tudi tisti, ki so so vpisali v teCaj flavte, ki so ga letos prvič uvedli v glasbeni Soli Tomaža Holmarja.
Prisotne je nagovoril podpredsednik glasbene Sole Rudi Bartaloth, ki je podčrtal pomen te dejavnosti za Slovence iz Kanalske doline.
Marquardo ritorna a Cividale con contorno di musica e danza
Sabato la rievocazione storica che vedrà impegnati duecento figuranti
dalla prima pagina
11 presidente dell’associazione Antonio Picotti ha rimarcato, nel corso della presentazione dell’evento, come “la cerimonia sarà più curata negli aspetti storici rispetto alle passate edizioni”. Circa duecento persone saranno chiamate a prendere parte al corteo che partirà da Borgo di Ponte, si recherà ad accogliere il patriarca in piazza Dante e giungerà in piazza Duomo, dove avverrà la cerimonia di investitura.
Ma la manifestazione continuerà anche
nel pomeriggio con uno spettacolo di strada di musica medievale e rinascimentale curato dal gruppo “11 convito musicale” e con danze popolari medievali degli allievi della scuola di danza di Erica Bront. Dopo l’estrazione della lotteria del Patriarca ci sarà l’arrivo della befana con distribuzione di doni. Durante il pomeriggio si esibiranno anche i musicisti e gli sbandieratoti del gruppo di Palmanova.
Durante la presentazione dell’iniziativa -realizzata con il contributo del Comune di
Cividale e della Provincia di Udine - molte parole sono state spese anche sulla revoca della costi-t u z i o n e dell’Associazione Mittelfe-st da parte della Regione. Contrari alla decisione in particolare i presidente della Provincia Giovanni Pe-lizzo e lo stesso Picotti.
4 no vi mata] ur
Četrtek, 4. januarja 1996
Cuffolov dnevnik tudi v Platiščah
Na pobudo Gorske skupnosti za Terske doline
Karnajska dolina si je ob božičnih praznikih zavila v svojo tradicionalno, belo obleko in obiskovalcu ponudila idilični pogled na zasneženo pokrajino. Tako je bilo tudi zadnjo sredo v letu, ko jutranji sneg in poledenele poti niso preprečile Številnega obiska na predstavitvi knjige župnika Antonia Cuffola “Moj dnevnik - La seconda guerra mondiale vista e vissuta nel “focolaio” della canonica di Lasiz”. Pobudo je izpeljala gorska skupnost za Terske doline ob sodelovanju domačih kulturnih delavcev, ki so si želeli, da bi knjigo, ki jo je izdala zadruga Dom iz Čedada, vendarle predstavili tudi v kraju, kjer se je Antonio Cuffolo rodil.
S temi mislimi je odbornik za kulturo pri gorski skupnosti Viljem Černo uvedel popoldansko predstavitev in dodal, da sodi Antonio Cuffolo med najvidnejše osebnosti Benečije, čeravno je nanj marsikdo že pozabil.
Po “pozdravu” domačega pevskega zbora je županja iz Tipane Marisa Filippig po-
dčrtala pomembnost domače kulture in domačih tradicij, furlanski župnik Ruzzieri de Tina pa je bil mnenja, da bi kazalo ponovno napisati zgodovino teh krajev, ki je bila marsikdaj popačena in izkrivljena.
Marino Qualizza, ravnatelj teološke Sole iz Vidma, je Cuffola označil za “pozabljenega heroja”. Veliko je namreč storil za svoje ljudi, velik je bil njegov prispevek za narodnostno rast slovenskega prebivalstva. Na nas vseh pa je, da ostanemo zvesti Cuf-folovim naukom in da ne zavržemo bogastva, ki ga predstavlja naSa večjezičnost.
Predsednik gorske skupnosti za Terske doline Armando Noacco je pohvalil pobudo iz Platišč, ker je v njej razbrati željo po ohranjevanju kulturne identitete teh krajev, ki so dnevno postavljeni pred težkimi gospodarskimi in družbenimi preizkušnjami. Noacco je ob koncu izrekel javno pohvalo odborniku Viljemu Cernu za njegovo vsestransko prizadevanje v korist terskega prebivalstva in za njegovo navezanost do slovenske stvarnosti na Videmskem, (r.p.)
Pravijo, da v tretje gre rado. Za župnika iz Ukev Maria Gariupa bi lahko rekli, da če v tretje gre rado, se rajši gre v deseto. Toliko je namreč knjig, ki jih je doslej napisal in ki z izjemo ene (Topolovo: pripoved o koreninah beneške vasi) obravnavajo stvarnost Kanalske doline. Gariupovo zadnje delo, “La Val Canale durante la seconda guerra mondiale -Dagli archivi parrocchiali della Val Canale”, so predstavili ob koncu leta v Beneški palači v Naborjetu, ki je tudi ob tej priložnosti zabeležila velik obisk. Delo, kot je sam avtor napisal, je izSlo ob 50-letnici zmage nad nacifa-šizmom.
Na predstavitvenem večeru je inženir Sergio De 11’Anna podčrtal, da knjiga ne ocenjuje zgodovinskih dogodkov iz medvojnega obdo-
bja, jih samo beleži. Od bralca je torej odvisno, kako bo znal te informacije pravilno vključiti v mozaik takratnih zgodovinskih dogajanj.
“Gariupova knjiga je lahko tudi nevarna, ker dogodke nekako kronološko opisuje, ne da bi jih tudi zgodovinsko ali moralno ocenjeval”. S temi besedami je Marino Qualizza, ravnatelj teološke Sole iz Vidma, opozoril na možnost različnih interpretacij, če pri branju nas ne vodi kritični duh. Qualizza je v svojem poglobljenem razmišljanju Sel dlje in se vprašal, če so takratni cerkveni krogi vedno ravnali prav, ali jih ni morda zapuščala kritična sposobnost ocenjevanja dogodkov, ko so se postavljali na strani “dežurnega” mogotca.
Na večeru, ki ga je povezoval Aleksander Oman, so
spregovorili se župan iz Nabor a Stefano De Marchi, pr 'dnik zadruge Dom F Zuanella (izpostavil je vlogo zadruge pri izdajanju knjig, ki obravnavajo stvarnost Slovencev na Videmskem), Rafko Dolhar (podčrtal je zgodovinski pomen Gariupovih knjih, ki predstavljajo osnovo za vsako na-daljne raziskovalno delo tega območja) in Viljem Cerno ki je o Gariupu povedal, da se veliko prizadeva, da bi pravilno izpostavili slovensko identiteto teh krajev.
Avtor na večeru ni želel spregovoriti o knjigi. Obljubil je, da bo kaj več povedal ob novem knjižnem delu, ki očitno že nastaja.
Knjigo, ki jo bogatijo tudi nekatere fotografije, je založila in izdala zadruga Dom iz Čedada.
Rudi Pavšič
V Naborjetu predstavili knjigo župnika iz Ukev Maria Gariupa
Tokrat Ze 10.!
Aktualno
Pozdrav predsednika zadruge Dom Natalina Zuanelle v Naborjetu na predstavitvi Gariu-pove knjige
Boris Siega bo še naprej vodil Sdgz
Igorju Kontu podpredsedniška funkcija
Na prvi seji novoizvoljenega predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, so na mesto predsednika potrdili Borisa Siego, ki je to organizacijo vodil že do zadnje skupSčine. Na seji so izvolili tudi dva podpredsednika in sicer Marina Košuto iz Trsta ter Igorja Konta, ki je bil pred kratkim imenovan tudi za predsednika SDGZ za videmsko pokrajino.
Na seji predsedstva
SDGZ so se lotili resne analize vsebin, predlogov in argumentov, ki so bili izneseni na občnem zboru. Posebej so podčrtali potrebo, da se nadaljuje na začrtani poti, ki gre v smer profesionalnosti, izobraževanja in zunanjih stikov. V
tem okviru so si zadali tudi kratkoročni program združenja za leto 1996. Ze v naslednjih dneh bo vodstvo SDGZ navezalo stike z gospodarskimi ustanovami in krajevnimi upravami, ki so v njegovem delokrogu od Trsta do Benečije, do Slo-
venije in Se dlje.
Med najvažnejšimi postavkami razprave so bili izpostavljeni napadi in neurejena vprašanja okrog naSih bank, ki negativno učinkujejo na celotno zamejsko gospodarstvo. Prav tako pomembno je sodelovanje s sorodnim gospodarskim združenjem iz Gorice ter prispevek SDGZ kot enotne stanov-ke organizacije pri naporih znotraj manjšine, da bi prišli do skupnega zastopstva.
Kulturno društvo Slovencev iz Furlanije-Julijske Krajine deležno pozornosti
Lepo priznanje v Milanu
Zaradi večletnih humanitarnih pobud so naši predstavniki dobili “Ambrogino d’oro”
Slovenci, ki živijo v Milanu, se že veliko let družijo v Slovenskem kulturnem društvu iz Furlanije-Julijske krajine. V tem okviru prirejajo več pobud kulturnega in humanitarnega značaja. Tako ob božičnih praznikih že več kot deset let zbirajo sredstva, da jih namenjajo revežem oziroma potrebnim občanom. Njihovo humanitarno delo pa je bilo letos nagrajeno. Ob milanskem patronu, sv. Ambrožu, sta jim občinska uprava oziroma Škofija izročila priznanje “Ambrogino d’oro”. Čestitamo!
Izšel je Trinkov koledar za leto 1996
Zanimiv prikaz naše stvarnosti
Posebno mesto med slovenskimi publikacijami v Benečiji prav gotovo zasluži Trinkov koledar, ki je za leto 1996 izredno bogat. Izdaja ga kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, ki mu je uspelo ustvariti širok krog sode-loavcev. Letos je namreč sooblikovalo koledar 26 avtorjev iz vsega prostora, kjer živimo Slovenci v Furlaniji, nekaj prispevkov pa je prišlo tudi iz sosednje Kobariške.
Uvodne misli so letos prispevali predsednik gorske skupnosti Nadi-ških dolin Giuseppe Ma-rinig, odbornica za kulturo občine Čedad Elisa Si-nosich in predsednik Upravne enote za Tolminsko Zdravko Likar. Zelja po poglabljanju prijateljstva in sodelovanja med sosedi je v središču pozornosti vseh treh predstavnikov javnih uprav, ki v svojem vsakdanjem delu gradijo boljše perspektive za vse ljudi, ki živijo ob meji.
Sledi koledarski del, ki ga je tudi letos prispeval gospod Emil Cencig in ob njem še nekaj drobcev iz ljudske modrosti.
Trinkov koledarje razčlenjen v Stiri poglavja. V prvem so objavljeni prispevki o zgodovini Slovencev v Furlaniji in letos obravnavajo Štiridesetletnico kulturnega društva Ivan Trinko, 20-letnico Beneškega gledališča, 20-letnico potresa in 33 let poslanstva “starega” Trinkovega koledarja.
V poglavju Nas svet spoznamo delček ljudske kulture iz doline Rezije in Karnahte, posebnosti beneške kuhinje in problematiko slovenske televizije v Benečiji.
Se posebno bogato, in zelo cenjeno se posebej pri beneških bralcih, je poglavje “Naša beseda”, kjer so zbrani narečni spisi več avtorjev in segajo od osebnih spominov do sodobne literarne ustvarjalnosti.
V poglavju Naši ljudje izstopa lik Giovannija Vogriča (1933-1986), rezbarja, slikarja in prizadevnega kulturnega delavca, ki je odločilno prispeval k otvoritvi Beneške galerije in delo katerega predstavljajo fotografski vložki, ki bogatijo letošnji zbornik.
Za razvedr
novi mata j ur
Četrtek, 4. januarja 1996
5
Beneška zvezdica nam je poviedala
M
OVEN
Ljubezan: Na stuojta diet na parvo miesto diela, Cene vaš mož/vaša žena al vaš muroz/vaša muroza se morejo naštufat an vas pustit. Ce sta šele sami, lietos bota imiel ki vebierat! Tudi na diele vam na bojo manjaka-le parložnosti za srečat tistega, ki vam bo mu šenkat puno ljubezni. Na stuojta viervat vsiem tistim, ki že na začetku vam bojo guoril o poroki. Pruot koncu lieta, Ce sta šele sami, bota imiel parložnost sreCat te pravega ^človieka.
Dielo: lietos bota imiel kako težavo, vam parskoCe pa na pomuoC Plutone an pruot koncu lieta bo spet teklo vse gladko napri.
Sud: Se more zgodit, de na bota imiel še fenika ne v gajufi. Na koncu lieta pa bota vseglih imiel kiek par kraj.
Zdravje: Do jeseni bota ku petelini, pruot zimi pa se bota muorli pomagat s kaj-šnim “rikostituentam”.
BIK
Ljubezan: Ce sta oženjeni al pa murozi vaša ljubezan bo še buj velika. Na stuojta se bat, niesta zgrešil nič, te pravi Človek je ta par vas. Ce sta šele sami, lietos vas bojo vsi “lovil” an miez vsi-eh “pretendentu” je tudi te pravi človek, al ga zapozna-ta? Mislimo, de ja zak je pru tajšan, kot ste ga želiel!
Dielo: Lietos se bota zaries potil, predvsem tisti, ki so se rodili zadnje dni obrila. Pa tudi te drugi na bojo imiel ki počivat.
Ce vaše dielo vam nie ušeC, je kaka se “jokat”, je tudi vaša kauža. Poštudierita nomalo na tiste, ki ga nie-majo an bota vidli, kakuo sta srečni biti na tistim mestu.
Sud: Smo jal, de lietos se bota muorli potit. Ce se na potegneta nazaj, na koncu lieta bota mogli zaštiet puno sudu an s tem kupit, kar do seda niesta uagal (hišo, novo makino, pohištvo...).
Zdravje: Vse pru an dobro, predvsem Ce se bota Cul dobro “notar”. Na zaCetku lieta se bota Cul nomalo šu-oh, trudni. Otuberja bota imiel kake težave z želod-cam. NiC hudega, za stat dobro pa na stuojta obelit ku po navadi vašo hrano.
DVOJCETA
Ljubezan: Ce sta tarpiel zavojo ljubezni, lietos “ozdra-veta”. Ce sta že v paru bo še buj lahko diet diet namest vse tiste stvari, ki nieso šle dobro napri: spoštovanje an razumevanje (comprensione) bojo spet krajice v vaši družini. Ce niemata še obednega, lietos bota uagal buj ku po navadi an tuole vam parnese srečo. Na vaši poti sreCata vic ku kajšnega an na koncu na bota viedel, kerega vebrat.
Dielo: Lietos bota imiel puno pametnih idej an za tuo vas bojo vsi spoštoval an... poslušal. Tuole je tudi, kar vi želta. Ce imata kiek vašega (butigo, delavnico, fabriko...) lietos se vam bo zaries dobro godlo!
Sud: Lietos vam na par-manjkajo. Pruot koncu lieta bota žel, kar sta lepuo usadil an pardielal vse tele zadnje lieta.
Zdravje: Riedko kada sta se Cul takuo dobro, ku se bota Cul lietos. Gibajta se pa nomalo vic ku po navadi.
RAK
Ljubezan: Lietos bota gledal stat dobro z vsiem tistim, ki so vam blizu, posebno Ce sta oženjeni al pa murozi. Je tudi te pravo lieto za se ženit. Ce sta šele sami, ahtita se: nie vse zlatuo, kar se lašCi, zatuo poCakita nomalo priet, ku “šenkata” vaše sarce.
Dielo: Na tem področju se bota muorli gibat, ku go na jajcah... na koncu pa vam pu-ode vse dobro. Kajšan krat poslušajta tudi nasvete tistih, ki dielajo kupe z vam. Poliete se vam parkaže kaka dobra parložnost. Na stuojta jo za-marcinat.
Sud: Bota muorli šparat buj ku po navadi, na koncu pa vaše dielo vam parnese an pardielo.
Zdravje: bota imiel kako težavo z zobmi.
dio, lietos bo še buojš. Ce študierata na žembo, na stuojta samuo študierat... Tisti, ki ima kake težave s partnerjam je buojš, da jih rieše priet, ko bo prepozno.
Dielo: Na stuojta sanjat previe, zavihnita rokave an dielita, dielita, dielita. Takuo zaslužeta še vic sudu, ku po navadi.
Sud: Kar zaslužeta lietos, skranita lepuo. Pruot koncu lieta bota imiel še previe parložnosti za špin-dat vaše “finance”.
Zdravje: Se bota Cul močni, Ce pa vam bo kiek nadlegovalo (niC hudega) poskusita se zdravit z ze-jam, ku naši te stari, an na zgrešta.
4L
DEVICA
Ljubezan: Ce do seda nie šlo vse po pot z vašo ljubeznijo, na stuojta se bat, že od ženarja se stvari spre-menjo, sevieda, na buojš. Ce do seda sta tarpiel zavojo ljubezni, lepi Casi vas Čakajo. Na vaši poti srecata te pravega Clovieka. Ce sta se rodil po 19. setemberja nie še vaša ura. Na stuojta se jokat zavojo tega, preča an za vas puodejo stvari na mest.
Dielo: Lietos vaša bistra glavica vam bo pomagala rešit težave, ki so vas do seda maltrale. Ce želta diet na nuoge kiek vašega, ahtita se na vse tiste, ki vam bojo okuole barliel z nasveti. Rajš zgrešit sami.
Sud: Sud vam na bojo manjkal an če sta rojeni mi-esca vošta jih bota še metal Cju dan. Pruot koncu lieta pa bo buojš začet šparat.
Zdravje: Kajšan krat bi vam dobro storio ustat ta od mize še nomalo lačni.
ek vic ku po navadi. Glih pru, takuo bota mogli plaCat tudi tiste stvari, ki so ostale nomalo odzad. Zmislita se, vic bota dielal, vic tudi par-dielata.
Sud: Sud vam na bojo manjkal, je pa tudi ries, de jih bota nucal an na koncu na bota viedel še sami, kam so šli vsi konCavat.
Zdravje: Bodita nomalo buj par mieru, ku po navadi. An Ce sta nervozni, na stuojta začet jest, vse kar vam pride pod ruoke!
ŠKORPIJON
Ljubezan: Ce imata že vašega para lietos bota Cul dužnuost se pomenat z njim, kiek vic ku po navadi. Ce stvari na gredo previe dobro, lohni je paršu cajt, da se pustita... Kajšnemu pa bo za-dost iti živet kam drugam za de se reci same postrojejo. Sta sami? Lietos bo vse vrie-lo okuole vas! Bota mogli uagat, kar do seda je bluo samuo v sanjah!
Dielo: Ce do seda sta se muorli zaries trudit za zaslužit kiek, razveselita se: od lietos napri bo vse buj lahko. Ce imata kako sanjo skrito v kajšni trugi, lietos jo uresničita.
Sud: Ahtita se, na stuojta jih metat Cju dan an Ce jih bota imiel vic ku po navadi. Vesta sami, ki dost jih kor za kupit, kar želta!
Zdravje: Lietos bota muorli posebno ahtat na vaše zobe an kosti. Al niesta nikdar poštudieral, de kajšan krat kor viervat an kar vam prave vaš zdravnik. Ce ga bota bugal, bota stal lieuš.
LEV
Ljubezan: Lansko lieto se vam je zaries dobro go-
TEHTNICA
Ljubezan: Ce imata že vašo družino, posebno Ce imata tudi otroke, “Giove” bo lietos na vaši strani an ljubezan bo krajica v vaši hiši.
Ce sta sami že vic liet, lietos na bota plul od rože do rože, ku do seda. An tuo vam parnese sreCo. Miez parjatelju, ki vas pridejo gledat damu, bo tudi tisti, ki rata vaš par.
Dielo: Parve tri miesce v liete vam storejo zaslužit ki-
• ••
mislit, de vam bojo rasli tu varte! Vam na bojo manjkal, pa je tudi ries, de se bota muorli trudit buj ku po navadi za jih imiet nomalo ta par kraj.
Zdravje: Sta trudni, kenè? Je pru zavojo tega, ki vas takuo pogostu boli glava. Varvat bota muorli tudi vaše zobe an kosti, an za tuo poslušajta, kar vam pravejo, de muorta pit nomalo vic mlieka an jest nomalo vic si-era. Dobro bi vam storio se gibat vic ku po navadi.
KOZOROC
Ljubezan: Lietos z vašim partnerjem se bota poCutli buojš, ku te druge lieta. Ce želta se zaljubit v kajšnega, je te pravo lieto za sreCat te pravega... an Ce je že od kajšnega druzega. Na stuojta se bat, stvari puodejo takuo, ki vi želta.
Dielo: Je kaka se jokat zak reci na gredo takuo, ki želta. Zavihnita rokave an dielita. Ce kor, še buj ku po navadi. Lietos vam na bo niC paršenkano. V jesen bo buojš, se bota mogli an odpočit nomalo.
Sud: Pravejo, de znata lepuo opravjat s sudmi. Kajšan je se študieru, de sta uoharni. Lietos pa ponucata še previe, an kjer bi na korlo!
Zdravje: Lietos bota buj memi, ku po navadi an tuole vam bo pomagalo an par zdravju.
rave
Učitelce so dale otro-kant tema: “Jaslice -presepio”.
“Mene, je napisu Janez, mi je pomagu na-rest jaslice muoj nono. Parvo rieC sma šla brat mah, pobrala sma tudi biele kamane. Kadar srna vse tele reči zložla tu an pic od izbe, srna napravla štalco an tu jaslice položla majhanega Ježuša. Se bruozar - je jau mono - de Ježuš se j’ rodiu buožac v jaslicah, pomisli ti, Ce se j’ biu rodiu tu adnim velikim spitale v inkubatri-Ce, kajšno dielo srna bla imiela! Oh ja, pa tudi ce je biu umaru tu pastiej smo bli muorli nosit obi-ešene za vratam zlate pastiejce an po vsieh ci-erkvah so ble obiešene pastieje! Blizu Ježuša nono je luožu junca an muša, adnega majhanega moža an 'no staro ženo. Poviedu mi je, de tist mož je nunac Tac an tista Zena je pa nuna Vir-ginkula! Potle srna polo-zla pastierje an vsi so šli pruot štalc. Samuo adan, ki namest jare je nosu zajce, je uzeu drugo pot. Kar sem poprašu zaki, nono mi je poviedu, de tist je Cjuk iz Hrastovi-jega, ki je vajen iti saldu pruot, tudi dol na kamu-ne an na Gorski skupnosti. Na zadnjo srna ložla svete trije kraje an Četudi so mu nesli puno zlata, je ostu nimar buožac, se vide de že tenCas je biu kajšan Pogjolin, de je skrivu zlate lingote tu stolice!
N
STRELEC
Ljubezan: Na stuojta študierat, de lieuš ku v telim zadnjim liete (1995) vam na bo moglo iti. Lietos bo še buojš! Ce sta že na dva, ljubezan ki vas veže bo še buj velika. Ce želta ostat sami, na puode na duzim takuo. An na stuojta bit žalostni: ljubezan je ljubezan an na koncu bota zaries veseli, de stvar je šla takuo napri!
Dielo: Na zaCetku lieta bo nomalo težkuo, predvsem Ce sta rojeni miesca dičembe-rja. Ce sta menjal dielo malo cajta od tega, lietos bota veseli tega: vebrali sta to pravo pot.
Sud: Ahtita se! Na stuojta
VODNAR
Ljubezan: Kajšan od vas bo Zeleu splut uon z štije, kjer je zapart že puno cajta. Kajšan drug pa stoji takuo dobro v nji, de vekušta še druge stvari, za se poCutit še buojš. Ce sta sami, na ostaneta še dugo cajta. Lahko bota mogli vebrat vaso družico miez parjatelju, ki jim imate že vic cajta okuole sebe. Se bo tudi gajalo, de puSCica (freccia) Kupida vas zadene le na hitro, kadar an kjer se jo bota narmanj Čakal!
Dielo: Tisti, ki so se rodili januarja bojo imiel velike novosti v teku novega lieta. Za vse bo to lieto zadost normalno.
Sud: Lietos bota Sparai buj ku po navadi takuo bota mogli uresničit vic ku kajšno željo.
Zdravje: bodita nomalo buj memi!
RIBA
Ljubezan: Do seda se vam nie dobro godlo, sta puno pretarpiel zavojo ljubezni. Ben nu, na stuojta jokat previe: lietos se vse postroje, naj sta v paru, naj sta šele sami. Se kako majhano težavo jo bota imiel okuole marca, na stuojta se bat, vse se postroje-
Dielo: Niesta nikdar zadovoljni, Ceta imiet nimar vic, ku kar imata. Bi bluo pru, de lietos bi se ustavli nomalo. Kajšan krat kor nucat tudi glavico, ne samuo roke!
Sud: Od puomlad napri vaš takuin bo stau buojš, ku do seda. Na stuojta viervat previe na srečo, ne vsak dan se more udobit s kako igro.
Zdravje: Bota manj nervozni, ku po navadi takuo, bota mogli spat tudi lieuš. Ce sta se opital, varta se, bo tar-pielo tudi vaše sarce.
novi matajur
Četrtek, 4. januarja 1996
Gli alpini della Benecia e le patate di Natal’ja Semjonova - 16
Olga Klevdarjova
In breve ecco la storia delle invasioni della Russia
Russia 1942 Esecuzione di giovani partigiani da parte di soldati tedeschi
Adesso Natal’ja ha posato sul tavolo il piatto con le patate e le rape: - KuSaj-te - li invita a mangiare. I tre alpini della Benecia non si fanno pregare e, dopo aver detto - Spasibo -mangiano, calde, calde, le patate e le rape di Natal’ja Semjonova. Assorta nelle sue riflessioni getta un’occhiata sopra la peč’ dove i ragazzi si sono addormentati. Hanno scherzato a lungo con il loro ritornello:
- Cikaj, Cikaj, kurica; Cikaj, Cikaj, kurica! -. Natal’ja pensa: - Forse gli ’ital’jan-ci’ non hanno sentito, si sarebbero offesi... - Poi la donna torna a ricordare fra sé le storie del maestro Saša Jurjevič:
- Nel cuore dell’Asia sorse l’impero dei Mongoli, il cui artefice fu Te-muCin, che prese il nome di Gengis khan. Al comando dei suoi guerrieri a cavallo assoggettò, una per volta, le tribù rivali. Nell’anno della Pantera, 1206, sventolò lo stendardo bianco con le nove code di cavallo e Gengis fu proclamato khan, sovrano di tutti i regni mongoli.
Il suo fu l’impero più grande del mondo, di tutti i tempi. Comprendeva la Mongolia, la Siberia, la Cina settentrionale e l’Asia centrale. - 1 cavalieri di Gengis khan - proseguiva Saša - avevano il coraggio del leone, la rapidità della volpe, la ferocia del lupo e la combattività del gallo. In numero sterminato, ripartiti in “tiimen” di diecimila uomini indossavano corazze di cuoio e combattevano con l’arco a corda tesa, con la sciabola a lama ricurva e la lancia affilata.
Sconfissero tutti gli e-serciti e, muniti di poderose macchine da guerra, prendevano d’assalto le città fortificate. Gengis khan ordinò spedizioni anche nella Rus’. Sconfitti i
russi sulla Kalka, 25.000 cavalieri mongoli-tatari saccheggiarono le terre della Polonia e dell’Un-gheria. I successori di Gengis khan sottomisero altri territori, come l’Afghanistan, la Persia, Bagdad, il Caucaso, la Crimea e, in Oriente, la Cina e la Corea. Nel 1238 i Tatari presero Mosca, nel 1240 saccheggiarono Kiev. Misero a ferro e fuoco le città della Rus’: caddero Rjazan, Smolensk, Vladimir, che una dopo l’altra furono saccheggiate. Le chiese ed i monasteri furono dati alle fiamme, i santi monaci uccisi e le sacre reliquie profanate, gli abitanti uccisi o ridotti in schiavitù.
I principi della Rus’, ad eccezione di Novgorod, nell’estremo nord, dovettero piegarsi e far atto di soggezione al khan, e a pagare i tributi. Sulla Rus’ i Tatari fondarono l’Orda d’Oro, uno stato posto sotto la loro sovranità. Durò 240 anni, con conseguenze
disastrose sullo sviluppo della Rus’. L’abbandono delle città da parte di artigiani e commercianti, la fuga della popolazione nel fitto delle foreste e la desertificazione delle campagne furono la causa dell’arretratezza della Russia rispetto al resto
dell’Europa.
* * *
Poi Saša JurieviC faceva rivivere ai ragazzi di scuola le epiche gesta di Alek-sandr JaroslaviC, che ebbe il nome di Nevskij perché lui, principe di Novgorod, affrontò e sconfisse i nemici sulla Neva, dove il re di Svezia aveva spedito una flotta, pensando di sfruttare le invasioni tatare della Rus’ e conquistare così Novgorod.
Saša raccontava le gesta del Nevskij nella “Battaglia del Ghiaccio” sul Cud-skoje ozero contro i “kre-stonoscy”, quando le armi dell’ordine dei cavalieri teutonici, con la scusa della diffusione del cattolice-
simo, invasero le terre russe. - Il 5 aprile 1242 - narrava Saša - i “crociati” a cavallo con le pesanti corazze di metallo si schierarono, con gli stendardi al vento, nella loro solita formazione a cuneo.
I guerrieri di Aleksandr Nevskij finsero di ritirarsi ma la cavalleria, nascosta, attaccò alle spalle i guerrieri teutonici, i cui movimenti erano ostacolati dal ghiaccio. Fu una scena terribile: le spade e le lance risuonarono con un frastuono spaventoso e il ghiaccio si coprì di sangue: I “crociati” si ritirarono, ma i russi li inseguirono finché il ghiaccio non cedette sotto il peso delle pesanti corazze teutoniche.
* * *
Parte della storia successiva ci é nota, e l’abbiamo riassunta raccontando la battaglia di Dmitrij Don-skoj contro Mamaj sul “Kulikovo polje” (il Campo delle Beccacce) che diede il via alla riscossa
della Rus’, cent’anni prima delle vittorie di Ivan IV, detto Groznyi (il Terribile), primo zar di tutte le Russie.
A questo punto Saša taceva invece sulla contro-marcia russa verso l’Oriente, nelle regioni caucasi-che, nell’Asia centrale, nella Siberia fino all’Estremo oriente e all’Alaska, sempre alla conquista di nuove terre, nuove ricchezze: pellicce di zibellino (l’oro morbido), metalli preziosi e minerali rari, foreste senza confini, per assoggettare nuovi popoli e riscuotere i tributi. Così la Russia costruì lo stato più
vasto del mondo.
* * *
Saša ripeteva piuttosto la storia della “guerra patriottica” contro l’invasione di Napoleone I, Imperatore dei Francesi, che diceva di portare in Russia la libertà, la fraternità e l’uguaglianza, ma ci rubava le nostre ricchezze. La campagna fu poi la premessa della sua definitiva sconfitta, grazie al disegno strategico del generale Kutuzov che seppe attendere il suo grande alleato, il generale Inverno.
Il resto, per Natal’ja Semjonova, é vicenda di oggi, con un nemico implacabile che ha ormai invaso le terre più fertili e più ricche di minerali della parte europea dell’Unione Sovietica.
Anche i nazisti hanno sollevato il problema della libertà religiosa. Ma la vera fede, per Natal’ja, é la fede ortodossa. Il patriarca Sergio é tornato a Mosca e ha fatto sentire ai fedeli
che la Chiesa vuole sopra ogni cosa la liberazione della Santa Russia. Ha fatto capire che la fede dei padri tornerà alla luce del sole, che le chiese dalle cupole d’oro saranno restituite ai sacri riti, che le campane torneranno a squillare nelle città, nei villaggi e nei monasteri.
Anche se questa fosse solo un’astuzia di Iosip VissarionoviC é necessario accettare la sfida, e il compito di distruggere l’invasore e ricacciarlo fino nel cuore della Germania é non solo un dovere patriottico, ma un dovere del cristiano ortodosso.
* * *
Non ha senso parlare della storia della Russia a-gli alpini della Benecia. Ma una cosa Natal’ja si sentiva di dirlo, spiegando lentamente, sapendo che i tre ’ital’janci’ la capivano: - Un giorno i nostri passeranno il Don con migliaia di carri armati, cannoni e “katjuše”: con loro ci sarà Stepan, il padre dei miei figli. Dal “dremuCij lies”, dalle foreste inaccessibili usciranno a migliaia i “par-tizany”: con loro ci saranno i miei due fratelli. Il loro dovere sarà quello di sparare per annientarvi, perché voi siete venuti quassù alleati al nemico più infame e pericoloso della nostra storia ed avete anche voi sparato ed ucciso i miei ragazzi -. Non c’é odio, in Natal’ja Semjonova, ma un’accorata domanda, o forse una preoccupazione quasi materna per questi giovani ignari di storia e di vita, di un perché al quale non sanno rispondere.
E intanto non esita ad offrire le sue patate e le sue rape a tre nemici, affamati e intirizziti, come se fossero suoi figli.
M.P.
(segue)
Slovenska ljudska pripovedka
Kristus an sv. Peter
V tistem cajtu, ko je Kristus vic-krat parhajal med ljudmi na zemljo, je nimar hodu za njim Svet Peter.
An dan je Peter mislu sam s sabo: “2e tarkaj cajta hodim za njim, de že viem za vse njega modrosti.” Ceglih je tuole samuo mislu, je gaspuod vse-dno viedeu za njega misu.
Takuo sta hodila po ciesti an sta paršla do križišča. Tam v sienci je le-Zu lenuh. Peter ga je vprašu, kod mu-orta iti za priti v to parvo vasico. Lenuh je samuo z nogo pokazu pot an ni teu nič poviedati. Sla sta naprej an spet paršla do križišča. Tam je stala hiša an notar je bla mlada CeCa, ki je testuo mešala. Kristus je jau CeCi: “Cicica, pokaži nam pot do najbli-Zje vasi.”
CeCa je hitro oprala roke, stopnila pred hišo an takuo pokazala najblizjo pot. “Tala CeCa sigurno ušafa za moža dielovnega an dobrega puoba”, je jau svet Peter.
“Pru tisti lenuh, ki nam je pokazu pot, bo nje mož”.
“Paš kuo se bo moglo tuole zgodit”, je mislu svet Peter, pa je požga-
ru besiedo. Kristus pa je dobro viedu, kaj je mislu Petar, zatuo mu je jau:
“Peter, v vasi, kamar pridemo, je pokvarjen Človek! Ne viem, kduo je zatuo pa mislim, de bi bluo narbuojš kaznovati vso vas”.
“Kaj misliš o gaspuod”, mu je jau svet Peter, “tala bi bla velika krivica”.
Gaspuod je muCe šu naprej a je na-redu, de se je cieu roj bušel zbrau na adni sami vieji. Peter je tuole zagle-du, se začeu ogleduvat bušele an se mu je zdielo lepuo kakuo lepuo so plule okuole tele vieje. Pa vse tu an Zlah - pik! pik! - ka ni bušela piknila Petra blizu nuosa. Peter ni nic jau, samuo s palco je takuo moCnuo pote-gnu po vieji, de so vse bušele padle v lužo.
“Ki dielaš, Peter?” ga je mernuo vprašu gaspuod, “samuo adna te je piknila an ti si vse kaznovau.”
“Je ries, pa na viem, katera me je piknila” je odguoriu Peter.
“Vidiš, an ist pravim: vso vas mu-oram kaznovat, zak ne viem, kduo je kriv... Tebe se je zdielo pa krivično.”
Sla sta naprej an Peter je mislu. “An tuole znam. Zda sem sigurno takuo moder ko muoj gaspuod.”
Tuole je samuo mislu, nic ni jau, pa gaspuod je viedu, kaj misli, zatuo mu je jau:
“Peter, krajcar lezi v prahu. Poberi ga!”
“Za adan krajcar se ni uriedno spregnit",” je mislu Peter an je šu naprej.
Kristu je vzeu krajcar an pri parvi hiši je kupu zanj sedem oriehu. Svet Peter telega nie vidu, zatuo je veselo pograbu parvi oreh, ki je leZu pred nim v prahu. Tel oreh pa je padu v prah iz Kristusovih rok, glih takuo ko vsi te drugi. Ko je' pobrau zadnjega, mu je jau gaspuod:
“Peter! Al se splaca se spregniti sedemkrat namest samuo ankrat!” “Tuole pa ne” je odguoriu Peter. “Vidiš, pa ti glih takuo dielaš. Za krajcar se nisi spregnu, za oriehe pa se ti ni zdielo škoda se spregnit sedemkrat.”
Petra je bluo Spot, zatuo tist dan je pustu par mieru vse modruosti.
Sladki glasuovi te mrmlajših
Tudi te narbuj mikani so bili pridni, takuo ki nam kaze naša fotografija, an so lepuo zapiel na prazniku pred Božicam, ki je biu v dvojezičnem vartcu v Spietre. Njih nadužni glasuovi so arzveselil Se posebno mame an tata, pa tudi učiteljice, ki so jih takuo lepuo navadle. Vsem so šenkal kiek sladkega, kiek ki je šlo daj do sar-ca. Naša Zelja je, de bi rasli veseli, v ljubezni an brez skarbi. Te velikim pa Zelmo, de bi znal parnest na dan tistega otroCiCa, ki je tu vsakem od nas.
Šport
novi matajur
Četrtek, 4. januarja 1996
7
Mese per mese gli avvenimenti sportivi più importanti accaduti nel corso del 1995
Un anno di sport nelle Valli
Nel calcio ancora una volta la nota positiva é rappresentata dagli amatori del Reai Pulfero In primo piano anche la Polisportiva Matajur e le giovani promesse della mountain-bike
Risultati	
3. Categoria	
Pulfero - Com. Faedis	0-2
Paviese - Savognese	1-1
Savognese - Ciseriis	2-1
Juniores	
Chiavris - Valnatisone	2-1
Union 91 - Sovodnje	4-1
Prossimo turno
Promozione
Zoppola - Valnatisone S. Canzian - Juventina Mossa - Sovodnje
3. Categoria
Pulfero - Paviese Rangers - Savognese
Classifiche
Promozione
Pro Aviano 29; Tamai 28; Farina Cavasso 25; Tolmezzo 23; Porcia, Cordenons, Bear-zicolugna 20; Azzanese 19; Tricesimo 18; Caneva 17; Fontanafredda 16; 7 Spighe, Zoppola 9; Maniago, Juniors 8; Valnatisone 7.
3. Categoria
Savognese 33; Natisone 31 ; Lumignacco, Faedìs 26; Rangers 25; Ciseriis 23; Gaglia-nese, Nimis, Stella Azzurra 22; Moimacco 21; Buttrio 19; Paviese 15; Pulfero, Cor-mor 9; Fulgor 5; Fortissimi 0.
JUNIORES
Union 91, Bearzicolugna 26; Valnatisone 25; Cividalese 24; Lucinico, Natisone, Pie-ris 22; Chiavris 19; Serenissima 17; Buo-nacquisto 13;Turriaco 11; Torreanese 7; Sovodnje 6; Corno 4.
Bearzicolugna e Buonacquisto una partita in meno.
Giovanissimi
Cividalese 29; Majanese 28; Savorgnane-se 27; Audace 24; Rive d'Arcano, Pagnac-co 19; Bressa, Cussignacco 18; Buonacquisto 17; S. Gottardo, Tavagnacco 14; A-stra 92, Basaldella 7; Pozzuolo 2.
Savorgnanese, Rive d'Arcano, Buonacquisto e Pozzuolo una partita in meno, S. Gottardo due partite in meno.
Amatori (Eccellenza)
Reai Pulfero 16; Invillino 13; Chiopris, Pan-tianicco 12; S. Daniele 11; Chiasiellis 10; Warriors 9; Vacile, Tolmezzo 7; Mereto Capitolo 6; Montegnacco 5.
Tolmezzo e S. Daniele una partita in meno.
Amatori (2. Categoria)
Anni 80 20; Valli del Natisone 16; Ziracco 15; Termotecnica Bergnach, Rodeano 14; Savorgnano 12; Remanzacco 11; Piaino, Pasian di Prato 9; S. Margherita, Colle-rumiz 5; Martignacco 2.
Amatori (3. Categoria)
Ziracco 15; S. Lorenzo, Rojalese 14; Xavier 13; Cargnacco, Cavalicco 11; Povolet-to 7; Vides, Real S. Domenico 6; Polisportiva Valnatisone 5; Ghana stars 2.
Povoletto e Ghana stars una partita in meno.
GENNAIO
15-11 Reai Pulfero, battendo a Cemeglons i Warriors di Udine per 3-0, si porta in vetta al campionato Amatori.
15 - Nella campestre di Clenia oltre 300 atleti al via. La Poi. Monte Matajur di Savogna vince la classifica a squadre aggiudicandosi il trofeo biennale “Giovanni Vogrig”.
FEBBRAIO
5 - La Figc sospende tutti i campionati di calcio a causa della morte di un tifoso genoano. Scendono in campo solo gli a-matori.
12 - Quarto successo della Poi. Monte Matajur a Tricesimo nella corsa campestre.
12 - La Valnatisone vince a Flu-mignano (2-0) continuando la rincorsa per la salvezza.
26 - L’Olindo Piccinato di Bru-gnera si aggiudica lo “Spietarski cross” organizzato dal Cs Karkos e valido per il memorial Dennis lussa.
MARZO
4 - Le ragazze della Polisportiva S. Leonardo di pallavolo, battendo in casa il Reana, si confermano in testa al campionato di 1. divisione.
12 - La Poi. Monte Matajur si aggiudica il Gran prix Vogrig vincendo anche l’ultima prova di Treppo.
25 - 11 Reai Pulfero vince il campionato collinare. In Seconda categoria il Drenchia, battendo lo Ziracco, é secondo in classifica.
26 - La Valli del Natisone é promossa nel campionato di Seconda categoria amatoriale.
APRILE
1- Il derby del play-off registra la vittoria (6-0) del Real’ Pulfero sulla Valli del Natisone, mentre il Drenchia cede di misura al Chiopris.
2 - La Savognese vince il match con il Pulfero per 2-0.
8 - Il Drenchia rimonta a Chiopris ma viene eliminato ai calci di rigore. Il Reai Pulfero (4-0 a Purgessimo) elimina gli Skrati. 30 - I Giovanissimi dell’Audace battendo nettamente il Colugna vincono in anticipo il campionato
MAGGIO
7 - La Savognese (7-1 al Nimis) va allo spareggio con la Stella
La Savognese allunga il passo L’arbitro “decima” gli Juniores
Con il pareggio ottenuto a Pavia di Udine e la vittoria nell’incontro di recupero con il Ciseriis la Savognese ha praticamente conquistato il titolo di campione d’inverno. I ragazzi allenati da Flavio Chiacig nella trasferta udinese sono passati per primi in vantaggio su rigore trasformato da Roberto Meneghin. Dopo a-ver fallito in più di un’occasione il raddoppio, i savognesi sono stati raggiunti dai padroni di casa. Nella successiva gara di recupero giocata il 30 il Ciseriis passava in vantaggio al 17’ della ripresa. La reazione dei gialloblù era immediata e solo 5’ più tardi pareggiava con una bella conclusione al volo di Meneghin. Al 37’ su azione di calcio di angolo Flavio Chiacig siglava di testa il gol vincente.
E’ andata male, invece, al Pulfero, che ha dovuto ammainare bandiera nei riguardi dei ragazzi di Faedis.
Gli Juniores della Valnatisone nella gara di Chiavris sono stati sconfitti grazie alle decisioni deU’arbitro Kos di Cividale. Dopo 20’ il fischietto ducale ha espulso Selenscig. 11 primo tempo si concludeva in parità. Al 20’ della ripresa veniva espulso anche Matteo Tomasetig, che reagiva minacciando l’arbitro, poi era la volta di Luca Bledig. In otto la Valnatisone riusciva a rispondere ai due gol degli avversari con Claudio Bledig.
Azzurra di Attimis per l’aggiudicazione del secondo posto in classifica.
14 - Nella gara di spareggio a Cividale i gialloblù si impongono per 2-1 sulla Stella Azzurra. 18 - La Valnatisone ospita l’Udinese di Galeone e festeggia la permanenza nel campionato di Promozione.
29-1 Giovanissimi dell’Audace, battendo a Flaibano il Biauz-zo per 3-2 riconfermano per il secondo anno consecutivo il loro titolo provinciale.
27 - Il Reai Pulfero (2-0 al Warriors sul neutro di Majano) vince il trofeo collinare.
28 - Il trofeo di corsa in montagna dedicato a Stefano Marchig, a Pechinie, registra il successo della squadra “Slovenia”.
28 - Laura Bellida, di Ponteac-
Laura
Bellida
e Maria
Paola
Turcutto
con la
maglia
azzurra
della
bike
dra in regione mettendo ko la Paludese.
25 - Il Reai Pulfero viene sconfitto nella finale nazionale Uisp svoltasi a Montecatini.
LUGLIO
5 - La Valnatisone compie 50 anni.
16-1 Black eagles di Vemasso vincono il torneo di calcetto di Liessa.
16 - Claudio Duriavig diventa
Molti i successi per la Matajur guidata da Marino lussig nel corso del '95
w "
co, vince la sua prima gara top class di discesa a Capriolo (Brescia).
GIUGNO
15 - Ritorna a Liessa il tradizionale torneo di calcetto organizzato dall’As Grimacco.
18-1 Giovanissimi dell’Audace si confermano la migliore squa-
presidente dell’Audace sosti tuendo Giuseppe Qualizza.
AGOSTO
16 - La squadra di Savogna bat tendo per 3-2 il Drenchia vince
11 torneo di calcio dei Comuni delle Valli.
22 - Laura Bellida viene convo cata nella Nazionale di moun tain- bike.
SETTEMBRE 24 - Partono i campionati di calcio dilettanti.
24 - La cividalese Maria Paola Turcutto conclude al 10. posto i Mondiali di cross-country svoltisi in Germania. Buona la prova della Bellida.
28 - A Pozzuolo l’Uisp premia tra l’altro Bruno lussa, Carlo Liberale e Severino Cedarmas del Reai Pulfero. Un riconoscimento va anche al presidente della Poi. Valnatisone Piero Boer.
30 - Il Reai Pulfero si aggiudica anche la Supercoppa.
OTTOBRE
7 - Esordio nella Nazionale azzurra di basket di Roberto Chiacig, giovane e promettente atleta di S. Leonardo.
22 - A Torreano si conclude il Gran premio Valli del Natisone di mountain-bike. Un titolo regionale va anche a Marco Mot-tes di S. Pietro al Natisone.
NOVEMBRE
4 - La Valnatisone ottiene la sua prima vittoria in campionato.
12 - La Savognese si aggiudica
11 derby con il Pulfero.
12 - Al termine dei rispettivi gironi di andata gli Esordienti sono al secondo posto in classifica, mentre i Pulcini comandano il proprio girone.
DICEMBRE
7 - Termina in parità (1-1) nella categoria Juniores il derby tra la Cividalese e la Valnatisone.
9 - A Purgessimo finisce a reti inviolate l’incontro tra la Valli del Natisone e la Bergnach. 16-11 Reai Pulfero conclude il proprio girone di andata al comando della classifica.
17 - Nonostante un buon pari a Fontanafredda la Valnatisone conclude l’anno all’ultimo posto nel campionato di Promozione.
Kar se tiCe Športnega delovanja, pa na samo, je bila tudi v lanskem lietu v Benečiji sigurno najbuj aktivna Planinska družina Benečije, ki ima najbuj številno an aktivno članstvo med vsemi slovenskimi skupinami. Predsednika Igorja Tulla smo najprej vprašali, kako bi ocenu lieto 1995?
Mislim, da smo lahko zadovoljni. Organizirali smo 9 izletov od katerih Stiri so bli dvodnevni in vsakič je bila udeležba dobra. Posamezni člani so sli Se na številne druge izlete. Speljali smo dobro tudi dosti tečajev (telovadbe, smučanja in plavanja) in več kulturno-družabnih iniciativ
Po gorah s Planinsko družino
V sobotol3. januarja ob 19. uri občni zbor
PLANINSKE DRUŽINE BENECUE v gostilni “Alla trota” v PodvarSču (Podbonesec)
Dnevni red:PoroCila, program 1996, včlanjevanje
kot recimo burnjak in kries. Se posebej pa bi omeniu pobude za otroke in sicer izlet k izviru Tolminke in na Kragu-jenco v sodelovanju s kobariškim društvom in enoteden-
sko taborenje v dolini Trente z 25 otroki, ki je bilo res lepo.
Kaj pa v letu 1996?
Program bomo predstavili na občnem zboru, vsekakor bo nekaj manj izletov. Eden od najpomembnejših momentov bo prav gotovo 25. Srečanje slovenskih planincev sosednjih društev od Gorice in Trsta, do Koroške in slovenskega Primorja. Bo drugo nedeljo junija na Matajurju. NaSa želja je ob tej priložnosti prikazati kulturno delovanje Slovencev v Furla-
niji in zato že zdaj vabim vsa društva k sodelovanju.
PDB bi rada prišla do svoje koce. Je to le sanja?
V sezoni 1996 koča bo in sicer pri vrhu Matajurja. In prav zaradi tega projekta smo pripravili manj zahteven program. Cimveč bomo skuSali narediti sami s prostovoljnim delom članov, dober finančni prispevek smo dobili od Gorske skupnosti, bomo morali pa nasloviti se kako prošnjo za pomoč.
Na koncu se tvoje voSCilo za novo leto.
Zelja je, da bi se v letu 1996 vsi bolj potrudili, da bi govorili slovensko med sabo in s svojimi otroci.
Sum
Pozdrav z vrha Montaža
Četrtek, 4. januarja 1996
SOVODNJE
Nicola nas pozdravlja
Niesmo mogli začet lieuS lieto 1996, kené? S tajšnim liepim puobčjam, ki nam uoSči vse narbuojse za lieto, ki je kumi začelo. Vesta duo je? Je Nicola an tle na fotografiji je kupe z mamo Antonello Cromaz - Vice-novo iz Sauodnje an s tatam Vladijam Predan - Doriču iz Dolenje Mierse. Tisti dan, ki so mu nardil telo sliko, bluo je 16. novemberja, Nicola je dopunu njega parvo lieto življenja. Vsi mu žel-mo Se puno puno veselih an srečnih rojstnih dnevu.
On pa pozdravja an uoSči veselo an srečno novo lieto vsi žlahti an parjateljam, doma an po sviete. An velik an poseban poljubček naj gre nonam Adeli an Doriču v Dolenji Miersi an Rini an Marju v Sauodnji.
Čedad - Sauodnja Novici
Glih o pudan sta se v saboto 16. dičemberja poroči-
la dol na čedajskem kamu-nu Lorena Cernoia tle z Sauodnje an Roberto Nada-lutti iz Čedada (njega družina darži Suolo, kjer se vsi učjo za dobit patent).
Lorena an Roberto bota živiela du Cedade. De bi bluo njih življenje srečno an veselo jim vsi želmo.
SREDNJE
Cernečje Zapieu jo je Matajur
Zadnji dan lieta, 31. dičemberja, je bla nedieja an par sveti maS so vsi farani, ki spadajo pod cierku svetega Pavla go par Čemeč imiel liep Senk: zbor Matajur taz Klenja je parSu piet sveto maSo. Senk je biu Se buj liep an velik za vse nas, zak dirigent tega kora je an naS puob, Davide Clodig iz Cerneč.
Skoda le, de je bluo malo ljudi, ura ni bla ta prava, snieg an daž, mraz an led je ustavu vič ku kajsnega doma. Zatuo se vsi trostamo, de tisti od Matajura pridejo Se kajšan krat piet v naSo ci-
erku. Sevieda, kar slava ura na bo nadlegovala. Jih čakamo!
Dolenj Tarbi - Videm Zapustila nas je Pina Uagrattih
Zadnji dan dičemberja, popudan, je biu go par svetim Pavle (Cernečje), pogreb. Podkopali smo Giu-seppino Duriavig, uduovo De Bastiani - Pino Uagrattih po domače iz Dolenjega Tarbja. Pina je imiela 63 liet.
Ziviela je du Vidme, kjer je bla tudi pogrebna maSa, venčni mier bo pa počivala v domači zemlji.
Na telim svietu je zapustila sina, sestro Eldo, navu-ode an vso drugo žlahto.
Oblica Pogreb v vasi
V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustila naša vasnjanka Livia Crisetig u-duova Sartor. Učakala je 78 liet.
V žalost je pustila sestre, navuode an vso drugo žlahto.
Livia je živiela v Rualisu, venčni mier pa bo počivala v Oblici, kjer v saboto 30. dičemberja je biu nje pogreb.
GRMEK
Lombaj Žalost ta par Korante
Eugenio Gus, Genjo Korantu po domače, je biu kumi dopunu 73 liet, sa’ se je rodiu 23. dičemberja lieta 1922. Umaru je na naglim na svojim duomu v četartak
28.,	njega pogreb pa je biu go par svetim Stuoblanke v petak 29. dičemberja.
Genjo Korantu je v njega življenju zaries puno predi-elu. Kar je biu mlad je Su tudi po sviete, v Zvicero.
Se nie nikdar oženu, ni pa nikdar ostu sam: njega družina je bla tista od njega brata Stiefna, ki nas je za-pustu nih 18 liet od tega.
Z njega smartjo je Genjo pustu v žalost sestro, kunja-do, navuode an vso drugo žlahto an parjatelje. Naj v mieru počiva.
DREKA
Brieg Žalostna iz Belgije
Iz Belgije je zadnji dan lieta parSla žalostna novica. V kraju Fleurus, kjer je ži-veu že puno puno liet, je u-maru Antonio Zufferli - To-poluoucu go miz Brieg. I-meu je 79 liet.
Tona je živeu v Belgiji kupe z njega družino, kjer je dielu kot minator dokjer ni zaslužu penziona. S pen-zionam pa je paršla tudi mi-natorska boliezan. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Ernesto, sinuove Gianni-ja, Anito an Danielo, navuode an vso drugo žlahto v Belgiji an doma. Njega pogreb je biu v Fleurusu. Naj v mieru počiva.
Zgubil smo nona
SVET LENART Dost ljudi je v nasi fari?
Po zadnjem cenzimentu, ki so ga napravli 15. otube-rja lanskega lieta so naStiel 1469 rezidentnih ljudi, od katerih je 397 začasno od duoma. Pred desetimi lieti so naStiel le v tistem cajtu 1521 rezidentnih ljudi, po svietu jih je bluo tekrat sa-muo 110. Kot videmo, je
novi matajur
Odgovorna urednica: JOLENAMOR
Izdaja:
Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste
m
Včlanjen v USPI/Associato all’USPI
Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926
OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19%
nimar vič naših ljudi po sviete.
Tle prepišemo ki dost ljudi je bluo po vaseh lieta 195 l an lieta 1961:
Skrutove: 304 (lieta 1951), 293 (lieta 1961); Gorenja Miersa: 245, 235; Podutana 198, 203; Dolenja Miersa 122, 132; Ja-gnjed: 99, 97; Utana: 113, 96; Hrastovije: 90, 93; Osnije: 91, 91; Hlasta: 65, 60; Pičič: 53, 56; Gruobja: 30, 29; Seucè: 30, 26; Pi-kon: 32, 21; Jesenje: 30, 19; Čemur: 20, 18.
SPETER Klenje Umaru je nono Nediskih dolin
29. vosta je za nimar za-pru svoje trudne oči narsta-ris Slovenj an narstariS pe izionan mož v Italiji, Bepi Jussig iz Klenja, ki je imeu malomanj 107 liet. Od vsieh je biu poznan z imenom “nonino iz Nedi-Ske doline”. Ni umru zavo-jo boliezni, le moči so ga zadnje cajte zapustile, uga-snu se je mierno an par zavesti, par pamet.
Bepi se je rodiu 14. otu-berja lieta 1855 v Klenji (tekrat je bla tle par nas Sele Avstrija), kjer je tudi preživeu vse svoje življenje na malem posestvu (piccola proprietà), ki zahteva od
človieka puno truda an mu da le an koščič kruha al pulente. Dobrega ni malomanj poznu, le tardno zdravje an dobra volja sta mu ulivala moči, de je dočaku tako vesoko starost.
Od kar je dopunu 100 liet so parhajale v njega hiso varste ljudi: gjornalisti, fo-toreporterij, radiokronisti an radovedneži, da so o njem pisali, ga kazali po te-levižjonu an ga vprašal ri-ceto takuo dugega življenja.
NaS Bepi je biu z vsiem parjazen an vsakega je poklicu v hiso an mu stuoru spoznat sina, starega 70 liet, par katerim je živeu an celo varsto navuodu an pra-navuodu.
V odgovor za riceto takuo dugega življenja je smehe kazu roke, ki so ble kljub visoki starosti Se nimar krepke, močne. Seda smo zgubil Se njega, nona vsieh nas.
(Matajur, 16.9.1962)
SREDNJE Ki dost jih je po sviete?
V našim kamunu je nimar manj ljudi, an to pišemo za vse kamune Nediskih dolin.
Nieka statistika, ki jo je nardila provincialna amini-stracjon pravi, da je Slo za
nimar od duoma od lieta 1945 do lieta 1957 kar 240 ljudi, od teh jih je slo 100 po Italiji, 140 pa po sviete. Uficialnih podatkov od lieta 1957 do donas jih nie-mamo, a lahko zaStiejemo, da jih je Slo potlè po cielim svietu, predvsem po darža-vah Evrope, še tarkaj.
Tudi začasna emigracija je zlo vesoka. Narvič naših ljudi hodi na sezonsko die-lo (lavoro stagionale) v Zvicero, Nemčijo an Francijo. Tisti, ki so Sli v Belgijo se na varnejo vič damu, an če se varnejo, na pridejo vič stat v Sriednje, pač pa kupijo domačijo dol v dolini, predvsem dol po Laškem.
Podatki, ki jih je dala provincialna aministracjon nam povedo, da je bluo na koncu lieta 1951 251 ljudi po sviete (63 žensk an 188 moži). V lietu 1959 pa je bluo proč od duoma kar 550 ljudi (200 žensk an 350 moži).
An tisto Število se je tele zadnje lieta povečalo, žene an otroc, ki so bli ostal doma, so se pardružli možem an očetom, ki žive po sviete. Doma ostanejo le te stari. V nekaterih vasi bojo muorli čez par liet zapriet Suolo zavojo pomanjkanja otruok.
(Matajur, 16.10.1962)
Informacije za vse
GUARDIA MEDICA
Za tistega, ki potrebuje miediha po-noč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka.
Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282.
Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771.
AMBULATORIO DI IGIENE Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure CONSULTORIO FAMILIARE SPETER
Pediatria
v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v Cetartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediskih dolin (tel. 727565)
Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne).
KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm:
ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9.(Cez tiedan), 10., 11., 11.55, 12.29(Cez tiedan), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih)
Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tiedan), 8.32, 9.32 (cez tiedan), 10.32,
11.30, 12.32, 12.57(Cez tiedan),
13.30, 14.08(Cez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40
NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE
Bolnica - Ospedale Čedad 7081
Bolnica - Ospedale Videm........5521
Policija - Prva pomoč............113
Komisariat Čedad ....731142-731429
Karabinjerji.....................112
Uffficio del lavoro
Collocamento..................731451
INPS Čedad....................700961
URES-INAC.....................730153
ENEL Čedad 700961 -700995
ACI..............................116
ACI Čedad.....................731987
Avtobusna postaja
Rosina........................731046
Aeroporto Ronke
Letališče........0481 -773224/773225
Muzej Čedad...................700700
Cedajska knjižnica............732444
DvojezCni center Speter.......727490
K.D. IvanTrinko...............731386
Zveza slov. izseljencev.......732231
OBČINE - COMUNI
Dreka.........................721021
Grmek.........................725006
Srednje.......................724094
Sv. Lenart....................723028
Speter........................727272
Sovodnje......................714007
Podbonesec....................726017
Tavorjana.....................712028
Prapotno......................713003
Tipana........................788020
Bardo.........................787032
Rezija...........0433-53001/2
Gorska skupnost-Speter........727281
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 8. DO 14.2ENARJA Sriednje tel. 724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 6. DO 12.2ENARJA Cedad (Mìnisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odpatte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«.
CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 02.01.96
valuta	kodeks	nakupi	prodaja
Slovenski tolar	SLT	11,70	12,50
Ameriški dolar	USD	1563,00	1611,00
Nemška marka	DEM	1091,00	1124,00
Francoski frank	FRF	318,00	328,00
Holandski florint	NLG	972,00	1002,00
Belgijski frank	BEF	52,70	54,80
Funt Sterllng	GBP	2410,00	2484,00
Kanadski dolar	CAD	1143,00	1177,00
Japonski jen	JPY	15,00	15,60
Švicarski frank	CHF	1353,00	1394,00
Avstrijski Šiling	ATS	154,70	159,40
Španska peseta	ESP	12,80	13,40
Avstralski dolar	AUD	1160,00	1195,00
Jugoslovanski dinar	YUD	—	—
HrvaSka kuna	HR kuna	265,00	290,00
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA
A CIVIDALE - V ČEDADU
Ul. Carlo Alberto. 17 - Tdef. (0432) 730314 - 7)0388 Far (0432) 7303S2
CERTIFICATI DI DEPOSITO
in lire a 19 mesi
Tasso annuo	10,00%
Tasso annuo netto	8,75%
importo minimo 20 milioni Altri certificati in dollari USA e marchi tedeschi
MOJA BANKA