M 1 if .BJ3 U Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna nJadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 259, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo m? _ mjgs&a* '«s - MK tak m HI_m_fes_ __R LETO IV. ŠTEV. 19 POSAMEZNA ŠTEVILKA DIM 10 Vtisi proslav Prvega maja so ostali v spominu vseli delovnih ljudi Jugoslavije kot slika, ki ne bo zbledela vse do prihodnjega .Prvega maja, ko se bodo znova srečali na ulicah in trgih glavnih mest, krajev in vasi, da se bodo s ponosnim nasmehom pozdravili in si pripovedovali važnejše dogodke dela in uspehov. Tri dni -zaporedoma je mesta in vasi širom naše domovine prevevalo praznično razpoloženje. Vse je bilo v zelenju in zastavah, okvir temu pa je prav te dni dodala še narava sama, iko je iz že težko zadrževalnih sokov planilo iz brstov ovebje in zelenje. Zvečer 30. aprila so ,]>o ¡najvišjih vrhovih zagoreli kresovi, so se v jasno 111 toplo noč .utrinjale rakete in migotali bengalični ognji. Na tistem koščku slovenske obale — Slovenski Istri, ilci ije šele pred nekaj meseci prišla v sklop velike skupnosti narodov socialistične in svo- bodne Jugoslavije, pa so se vzdolž morske obale, od Kopra do Pirana vrstili umetni ognji. Letošnje proslave so nosile še no-seben poudarek, ker so narodi Jugoslavije praznovali tudi desetletnico osvoboditve in hkratu deset let graditve in obnavljanja v narodnoosvobodilni borbi opustoše-ne domovine. V glavnem mestu Beogradu se je prosiaiva začela zvečer 30. aprila -z veliko baklado študentov, Pivega maja zjutraj pa so se' Beograjčani vsuli na ulice svojoga mesta, ki je za tri dni menjalo svoje Običajno zunanje lice. Pod 'vihrajočimi zastavami »o čez ulice razpeti transparenti v napisih izražali pozdrave največjemu prazniku dela in vsem tistim, id k žuliji ustvarjajo socializem. Običajno je v nedeljo na beograjskih ulieali mimo in ni nobene posebne gneče, letos pa skoro ni bilo mogoče priti na Bulvar revolucije, ker so ljudje že zgodaj zjutraj zasedli vse dohode in pločnike. Bil je Pivi maj, ljudje pa so prišli, da vidijo tradicionalno prvomajsko parado. Na častni tribuni »o bili ob osmi uri, ko bo topovski streli napovedali začetek parade, poleg predsednika republike maršala Tita tudi .predsednik zvezne ljudske skupščine M oš a Pijade s člani predsedstva, pod-' predsedniki Zveznega izvršnega sveta Rankovie, Vuknianovič, Colako-vič, častni predsednik svetovne federacije bivših borcev Vincent Au-riol, zastopniki vindikatov, generali in admirali JLA, vodje diplomatskih predstavništev .tujih držav in člani burmanske vojaške delegacije, ki je na cbisku v Jugoslaviji. Mimohod so začeli gojenci raznih vojaških šol in akademij. Nato so se zvrstili v mimohodu mornarji, .letalci, pešci gardisti, graničanji, miličniki. Kdo bi mogel opisati navdušenje ljudstva, ko so se v paradnem koraku zvrstle enota za enoto naše vojske, katerim je sledilo laliko, nato srednje in nazadnje najtežje orožje, tanki. Po zraku pa so hrumela reaktivna letala. .. Nato so šli mimo športniki, člani »Partizana«, taborniki, planinci, člani Strelske zveze in Ljudske tehnike. Mlada dekleta so nosila na ramah košarice svežega cvetja, kar je napravilo zelo lep vtis. Tako se je zvrstila skupina za skupino. Na vse gledalce so napravili močan vtis Otroci, ki so na roki nosili vsak po enega goloba in šopek cvetja. Ko so prišli pred tribuno, so spustili 'golobe, da so poleteli v zrak kot simboli miru, Nad sto tisoč ljudi jc korakalo mimo tribune in pozdravljalo voditelja Tita. V ZAGREBU so v paradi, sodelovale poleg enot JLA tudi športne organizacije, člani Socialistične zveze in delovnih kolektivov. V enotah JLA so bili tudi borci proleterske enote, ki je nastala iz III, proleterske liške brigade, ki ije sodelovala pri osvoboditvi Zagreba. Zagrebčani so te svoje osvoboditelje pozdravili 7. navdušenim ploskanjem. V SARAJEVU, glavnem mestu Bosne in Hercegovine je gledalo mimohod enet JLA 50.000 ljudi. Na častni tribuni so bili predsednik Ljudske skupščine Bili Djurt» Paca r, predsednik Izvršnega sveta Av-do Iiuroo, komandant sarajevske vojne oblasti generalpodpolkovnik Velj-ko Kovačevie in drugi predstavniki vojaške in civilne oblasti. LJUBLJANA je Pivi maj proslavila z mogočno parado enot JLA, športnikov, članov gasilskih društev, Ljudske tehnike in drugih organizacij. Ze več ur pred začetkom parade je mesto izgledalo kot mravljišče, Vse je hitelo proti Prešernovi cesti, kjer je bila pri vhodu v Tivolski ¡pa.uk postavljena častna tribuna za vojaške, politične in kulturne predstavnike. Začetek parade so naznanili topovski streli, nakar so fanfaristi pred tribuno dali znak za začetek. Komandant parade Anton Bavec je prijezdil pred tribuno m da so enote pripravljene. Parado so odprli načelnik štaba podpolkovnik Nikola Braškovič s spremstvom, kateremu .je sledilo osem bojnih zastav in nato enote vseh rodov. Planinci so nosili ročne reaktivne metalce, a-vtomatičarji pa »šar-ce« domače izdelave, ki dzstrele 400 nabojev .na minuto. Ko so grmeli mimo 50-ton»ki jekleni tanki in 150-■tonski vlečni voz, so gledalci obstali v prijetnem občutim, da smo danes močni, da naša armada, ki je rasla in se utrjevala v tako težkih pogojih, obvlada najmodernejšo vojno tehniko. Za vojaškimi enotami so prikorakali mladinci predvojaške vzgoje, protiletalske zaščite, gasilci, člani Ljudske tehnike, organizacije TVD, jahači na plemenitih belih konjih, pionirji z zračnimi puškami, mladinci in mladinke itd. Zaključek parade je bil, ko so na Trgu revolucije združeni .pevski zbori nad 1600 pevcev pod vodstvom dirigenta Ra-dovana Gobca zapeli več partizanskih pesmi. Lepo so Prvi maj proslavili tudi v ČRNI GORI in MAKEDONIJI. V Črni gori so imeli po šolah, podjetjih in gradbiščih predavanje o pomenu praznovanja Prvega maja, po občin;di in v središčih okrajev pa svečane akademije. V MAKEDONIJI je bila v Skoplju tradicionalna parada enot JLA, članov družbenih organizacij, dijakov, športnikov in delovnih kolektivov. Tudi na Primorskem smo dočakali Prvi maj v prazničnem razpoloženju. V TOLMINU je bila zvečer 30. aprila velika baklada in nato govor o pomenu desetletnice osvoboditve in Prvem maju! Nastopil je pevski zbor centralnega doma JLA iz Beograda. V IDRIJI je bil prvomajski sprevod z velikim zborovanjem in govorom .predesdnika republiškega sindikata metalurgije tovariš Štunn. V VIPAVI je bil telovadni nastop pripadnikov JLA, ki so izvajali proste vaje in konjske dirke na 100 metrov dolgi tekmovalni stezi. V PIRANU sta govorila ljudski poslanec koprskega okraja Anton Uk-mjar in predsednik mestne občine Plimo Tomasin. Ob koprskem zalivu so tabom ku rodu »Srebrnih galebov« zažgati taborni ogenj in razvili taborniški prapor. Navzoča sta bila tudi ljudska poslanca Julij Bel-tram in Martin Grajf. Po vseh večjih vaseh in občinskih središčih so bile slavnostne akademije ter kulturne prireditve. Prvega maja so v Dekanih slovesno odprli novo hladilnico za sadje, zelenjavo in druge poljske pridelke. Direktor zadružnega trgovskega podjetja »Fructus« tov. Savo Me lijak je ob tej priložnosti pojasnil pomen hladilnice za razvoj kmetijstva v koprskem okraju, novi objekt pa je z željo, da bi čim več koristil skupnosti, ki je vložila v njegovo zgradnjo velika sredstva, izročil svojemu namenu tov. Julij Beltram. letni perspektivni plan za kmetijstvo. V tem pogledu je nova hladilnica zelo pomembna. Naši kmetje so namreč v preteklosti prodajali svoje pridelke v glavnem v Trst. Zaradi tega ni bila pomembna vzdržljivost blaga za transport an (manipulacijo! Zadnja leta pa naše kmetijske pridelke vse bolj izvažamo v severne države, ki pa so bolj oddaljene, kar zahteva drugačno kvaliteto blaga. Rešitev tega problema pa je v ve- Sadjjarstvo, pnsdvsem pa vrtnarstvo sta na Koprskem močno razvita. Koprski okraj je med najrodo-vitnejšimi področji severnega Jadrana ter ima zelo ugodne podnebne razmere za gojenje zgodnjih pridelkov. kot so grah, fižol v.stročju, paradižnik, češnje, jagode itd. Prav zato sta v koprskem kmetijstvu vrtnarstvo in sadjarstvo na drugem mestu, takoj za vinogradništvom. V tej smeri se naše kmetijstvo zadnja leta tudi razvija. Tako so leta 1952 odkupna .podjetja odkupila na področju koprskega okraja 8500 ton povrtnine in sadja, leta 1953 11.400 ton, knsko leto pa 15.300 ton. Te številke same po sebi govorijo o stalnem porastu blagovne proizvodnje v kmetijstvu, čeprav še zdaleč niso izčrpane vse možnosti, ki .jih imamo v tem .pogledu. Glede na to, da daje zemlja ob .intenzivni obdelavi dve do tri kulture letno, bi laliko še povečali pridelek povrtnine in sadja, predvsem pri paradižniku, jagodah in grahu. To sicer določa tudi desel- Vrsta agregatov v novi hladilnici liki meri odvisna tudi od dobrega skladiščenja, ki ;e možno le v primerni hladilnici. Podjetje Fructus je tudi doslej že izvažalo kmetijske pridelke v odda-, Ijene države. Pri tem pa je imelo velike (težave s predhlajenjem. pa tudi velike stroške, saj je moralo to opravljati s posojenimi agregati nemških in švicarskih podjetij. Led pa je moralo (podjetje nabavljati na Jesenicah. Vsi ti stroški in težave bodo z novo hladilnico odpravljcMii. V novi hladilnici bodo laliko ■predhladili IS vagonov -svežega sadja in zelenjave v 24 urah. Obenem bo hladilnica proizvajala dnevno 15 ton ledu, kar bo zadostovalo za vse naše potrebe, vštevši tudi gostinstvo. Razen tega ima hladilnica 9 hladilnih celic z zmogljivostjo S do 10 vagonov vsaka, ki so namenjene predvsem za vskladiščenje viškov hitro pokvarljivih proizvodov. Do teh viškov prihaja takrat, ko določena vrsta povrtnine ali sadja naenkrat dozori in je proizvodnja tako velika, da ne morejo vseh pridelkov sproti odvažati na trg. Pri tem se lahko spomnimo lanskoletnega primera 7. grahom, kar se z novo hladilnico ne bo moglo več ponoviti. Hladilnica bo služiila tudi za konzerviranje sadja in zelenjave za daljšo dobo, Tako bodo ohranili sveže sadje in zelenjavo vse do zi-ine in celo prihodnje pomladi. Prav tako sta v hladilnici dve celioi za predblajevanje in Skladiščenje jajc z zmogljivostjo S vagonov. Skupna zmogljivost hladilnice je okrog 1200 ton. Tako bo hladilnic:! na eni strani preprečevala kvarjenje (pridelkov, na drugi pa tudi regulirala preskrbo in stabilnost cen. V ta, za naše kmetijstvo tako pomemben objekt, so investirali okrog 350 milijonov dinarjev. Gradnja .je ¡trajala približno IS mclseccv, kar pomeni, da ije bila hladilnica hitro dovršena. Čeprav so investicije velike. -računajo, da bo hladilnica pri pravilnem izkoriščanju. amortizirana že nekako v 6 letih, kar popohvjma opravičuje in ekonomsko utemeljuje gradnjo tega objekta. U /M ^ V\ M -.Ki M W iJ^T M m ^ Mi mffism S M Čeprav so mnogi dogodki preteklih mesecev vzbudili v svetu upravičeno upanje, da gre glede pomiritve v svetu na boljše, so zadnji dogodki v Indokini pokazali, da je igra velesil okrog interesnih sfer zelo nevarna stvar, ki more vsak hip privesti do novih vojnih žarišč. Iz Saigona, glavnega mesta Južnega Vietnama, prihajajo že nekaj dni razburljive vesti o oboroženih spopadih med Din Diemovo vlado in tremi verskimi sektami. Položaj je zelo zapleten in tudi komentarji o ozadju teh spopadov so si zelo različni. Razen predsednika vlade Die-ma in treh verskih sekt so v zadevo vmešani tudi državni poglavar cesar Bao Daj, ki že nekaj časa živi v Cannesu o Južni Franciji, Združene države Amerike po svojem zastopniku generalu Collinsu in Francija. Da bi razumeli vzroke spopade, moramo povedati, da so o Južnem Vietnamu razen državne vojske še tri vojske sekt, vsaka s svojim štabom. Diem je zadnje čase zelo for-siral združitev vseh vojsk v eno armado, ki bi bila kos dobro oboroženi armadi Severnega Vietnama. Vse kaže, da' ima pri sedanjih spopadih najvažnejšo vlogo Amerika, ki z vsemi silami podpira osovraženega predsednika vlade Dietne, V tezkty vAsiaU TOKIO: Japonsko obrambno ministrstvo sporoča, da so ZDA od 1. maja lani do 1. maja letos poslale Japonski orožja v vrednosti nad 278 milijonov dolarjev. WASHINGTON: Izrael in ZDA sta sklenila trgovinski sporazum, na podlagi katerega bodo ZDA prodale Izraelu del viška žila, ri-ža, bombaža in drugega potrošnega blaga v vrednosti 8.300,000 dolarjev. CARACAS: Venezuela je izstopila iz mednarodne organizacije dela, ker je upravni odbor te organizacije dela odgodil V. zasedanje odbora za petrolej. LONDON: V Londonu so se sestale delegacije strokovnjakov treh zahodnih velesil, ki .naj bi pripravile četverno konlerenco s Sovjetsko zvezo. BON: Zveza zahodnonemških sindikatov zahteva uzakonitev 40-ur-nega delovnega tedna s polno plačo, povečanje mezd in plač, večjo socialno zaščito, pravico do soodločanja v podjetjih, tovarnah in višjih industrijskih organizacijah. Z zahtevo po izboljšanju življenjskih pogojev delavcev in nameščencev se bo spopad med delodajalci in sindikati še bolj zaostril. TOKIO: Japonska vlada je japonskim ribičem, ki so umrli od ameriških poskusov z vodikovo bombo na Bikinih, priznala denarno odškodnino 720 milijonov jenov. •Tisti, ki s'o bili med ekspolozijo na ladji »Laki Dragon« in so preživeli nesrečo, dobijo po 80 milijonov jenov. Odškodnino dveh milijonov dolarjev je Japonska vlada dobila za ponesrečence od ZDA. NEW YORK: V državi New York vlada veliko ogorčenje zaradi privatnega pridelovanja seruma proti otroški paralizi. Vlado obtožujejo, da je serum prišel v roke črnobor-zijancem, privatnih zdravnikov in lekarnarjev, medtem ko ga državne ustanove ne morejo dobiti. RANGUN: Predsednik indijske vlade Nehru je na Cu En Lajev predlog o direktnih razgovorih z ZDA, na tiskovni konferenci izjavil, da je nujno začeti z neposrednimi razgovori, ker ni vselej dobro pogajali se s posredovalci. Govoreč o azijsko-afriški konferenci je Nehru dejal, da pomeni presenetljiv uspeh ter da, če bi 'imeli podobne stike na Zahodu, bi bilo na svetu dosti manj težav. KAIRO: Obrambno ministrstvo ¡e odobrilo novi zakon, ki predpisuje ittrilelijio splosino vojaško obveznost v vseh rodili egipčanske vojske. BERLIN: Vzhodnonemško sodišče je obsodilo na 15 let ječe in prisilnega dela Hüterja, nekdanjega načelnika državnega urada za preskrbo s surovinami. Hüter je eden od 250 »zahodnih ageatov». id .«.o iik nedavno aretirali. kateremu jc že Francija odrekla svojo podporo in proti kateremu je tudi Velika Britanija. Amerika hoče najbrž s pomočjo Dietna in enotne armade Južnega Vietnama premeriti splošne volitve v juliju in s t itn tudi uveljavitev ženevskega sporazuma. Washington se verjetno zavzda, da bi splošne volitve v Vietnamu pomenile nov poraz ameriške politike na Daljnem vzhodu. To le važno zlasti zdaj, ko so Združene države Amerike prisiljene po azij-i'ko afriški konferenci zavzeti novo smer tud.i glede politike do Kitajske in do formoškega vprašanja in sprejeti Ču En Lajevo ponudbo za mirno reševanje sporov, da ne bi pred- svetovno javnostjo izpadle kot netilec nove vojne. Južni Vietnam noj bi bil torej nekakšna kompenzacija za zadnje politične poraze na Daljnem vzhodu. Nasprotno pa je Franciji mnogo do tega, da. bi nrišln clo pomiritve v Vietnamu in cla bi izvedli splošne volitve, kakor to predvidevajo pariški sporazumi. V tem. pogledu podpira Francijo tudi Velika Britanija. Kako se bo končal oboroženi spopad. v Indokini in diplomatska igra okrog njega je težko predvidevati. Moremo pa trdno upati, da so danes miroljubne sile v svetu že tako močne, da bodo znale preprečiti neko novo vojno. Tu mislimo zlasti Združene države Amerike, kjer je morda ravno pritisk demokratičnega javnega mnenja eden od čini-teljev, da bo prišlo do pogajanj med ZDA in Kitajsko glede ureditve formoškega vprašanja. Ob prvomajskih praznikih so številni ugledni državniki po svetu naglasih potrebo mirnega sožitja med narodi. V Moskvi jc govoril maršal Za ko v, ki je naglasil, da teži sovjetska zunanja politika za mirnim reševanjem mednarodnih vprašanj in sporov. Dejal je, da ratifikacija pariških sporazumov ovira zmanjšanje mednarodne napetosti in narekuje Sovjetski zvezi nove ukrepe za zagotovitev varnosti in ohranitve miru v svetu. Predsednik vzhodnonemško vlade Crotewohl pa je v prvomajskem razglasu dejal, da mora Zahodna Nemčija slediti zgledu Avstrije ter si zaslužili svobodo in neodvisnost z odpovedjo pariških sporazumov in s pristankoni, djn postane nevtralizirana država v okviru sistema kolektivne varnosti, ki ga zagovarja Sovjetska zveza. Vsekakor zelo pomembna jc izjav,-/ bivšega britanskega laburističnega zunanjega ministra Morrisona, da morajo vlade in narodi voditi •■>olitiko miru in demokracije. V izjavi je nadalje rečeno, da britansko laburistično gibanje poziva vse vlade, naj sodelujejo i korist miru in naj se potegujejo za prepoved vseli sredstev za množično uničevanje. Med dogodki v Evropi moramo omeniti priprave za konferenco zahodnih sil s Sovjetsko zvezo, izvolitev novega predsednika republike v Italiji in volilni manifest britanske konservativne stranke. Zastopniki treh zapadnih velesil so imeli te dni več sestankov glede priprav za konferenco s Sovjetsko zvezo. Računajo, da bodo Sovjetski zvezi že v kratkem poslali povabilo, menda še pred sklenitvijo avstrijske državne pogodbe. Pričakujejo, da bodo tri zapadne velesile v povabilu Sovjetski zvezi obrazložile svoje predloge glede qt>-ropske varnosti in zmanjšanja oborožitve, glede Nemčije pa bodo ponovile svojo zahtevo po svobodnih volitvah. Izvolitev znanega političnega delavca Gioi\mnija Gr.onchija, ki je pri vseh strankah užival ugled zaradi svoje vestnosti in nepristrano-sti, zsi predsednika italijanske republike, jc pravzaprav neke vrste prrscn-čcnje. Gronchi je bil izvoljen Jot neuraden kandidat levice mimo volje vodstva demokristjanske stranke. Zanimivo je, de je Fanfa-nijev Kandidat na volitvah propadel Uj 'b vsem mogočim parlamentarnim spletkam vodstva demokristjanske stranke. Prihodnji tedni bodo pokazali, kakšen vpliv bo imel Grom hi na vladno politiko v Italiji, } redvsetn ker je znano, da ni preveč naklonjen sedanji vladni formuli. In ob koncu še nekaj besed o volilnem manifesti, britanske kon-serativne stranke, ki ga je obrazložil t; posebni izjavi predsednik britanska vlade Eden. 2animivo je, da so tu-tl konservativci navedli vsaj glede zunanje politike v svojem volilnem razglasu mnogo istih programskih točk kot nedavno laburi-sti. Tako je Eden med. dragim poudaril, da se bo Velika Britanija. še nadalje zavzemala za popolno razorožitev v svetu, za odstranitev atomskega orožja, hkrati pa se bo zavzemala za razgovore s Sovjetsko zvezo. Prav tako kot. laburisti tudi konservativci obljubljajo izboljšanje življenjske ravni, povečanje proizvodnje v industriji in kmetijstvu ter z'dt.vo novih stanovanjskih hiš, bolnišnic in šol. rgi. Trstu morajo vrniti nekdanji industrijsko pomorski pomen Tradicionalna prvomajska proslava je privabila na stadion Prvi maj v Trstu veliko množico Tržačanov, številno pa so bili zastopani tudi prebivalci okoliških vasi. ki so prispeli v mesto peš. z avtobusi in z drugimi vozili. Izredno lepo vreme je omogočilo, da so v celoti izvedli ves obširni spored, ljudsko rajanje pa je trajalo še pozno v noč. Na svečano okrašenem stadionu z delavskimi in športnimi zastavami so najprej odigrali Internacionalo, nato pa sta govorila v italijanščini Eugenio Laurenti in v slovenščini Mirko Kosmina. Eugenio Laurenti je v svojem govoru najprej poudaril, da poteka zdaj deset let, odkar je tržaško ljudstvo v sodelovanju z jugoslovansko armado o-svoboditeljico zadalo zadnji udarec naci-Iašizmu in po dolgih letih zatiranja slavilo svoj prvi svobodni prvi maj. Nato je govoril o mednarodnem položaju, in ugotovil, da je zdaj znatno ugodnejši, ker je doživela politika blokov in hladne vojne več porazov. Kot dokaz raznih pomiritev v svetu' je navedel tudi nedavni sporazum med Italijo in Jugoslavijo v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Precej časa se je zadržal pri obravnavi političnega in gospodarskega položaja v Trstu. Pri tem je poudaril, da se morajo tržaške demokratične sile v povezavi s socialističnimi in demokratičnimi silami .¡italijanske republike boril1, i za to. da se vzpostavi politična fronta, ki bo sposobna uresničiti tiste gospodarske in socialne reforme. ki še niso bile uresničene in ki izhajajo iz idealov narodno osvobodilne borbe. Potrebno pa je seveda dos'eči tudi enotnost v zahtevah in akciji med krajevnimi demokratičnimi silami, da bi Trst ponovno dobil svoje ladje, svoje pomorske proge in da bi se njegova industrija okrepila. Tudi Mirko Kosmina je v svojem govoru najprej poudaril pomen praznovanja letošnjega prvega maja, ko slavimo desetletnico zmage nad fašističnimi zavojevalci. Dobršen del svojega govora pa ie posvetil rešitvi tržaškega vprašanja. Dejal je. da s podpisom tega sporazuma sicer niso bile upoštevane vse težnje tukajšnjega slovenskega in italijanskega prebival- Avstrijskega ljudstva se jc oprijel upravičen optimizem, da bo njegova država v kratkem spet zaživela samostojno in neodvisno življenje. V .ponedeljek 2. maija so se na Dunaiju namreč sestali veleposlaniki ž tirih velesil, da bi proučili načrt državne .pogodbe z Avstrijo ter pripravili >vse potrebno za sestanek štirih zunanjih ministrov, ki bi državno pogodbo .podpisali. Tako bi avsitrija po sedemnajstih letih postala spet suverena država. Na Dunaju so že po prvem dnevu konference poudarili svoje zadovoljstvo s potekom razgovorov, posebno pa t. oraračjem, ki je vladalo na konferenci. Avstrijski zunanji minister Figi, ki na konferenci veleposlanikom zastopa svojo vlado, ije takoj po prvi seji izjavil, da so izgledi za asjieh konfercnce dobri iter da je mnogo raklogov za optimizem. Britanski uradni zastopnik pa je poudaril, da se bodo zunanji ministri Ž tirih velesil sestali že 12. maija in da je v najkrajSem času pričakovati podpis državne pogodbe, 'ki bo Avstriji vrnila neodvisnost in suverenost. Optimisiličiie izjave je dal tudi ameriški predstavnik. Že prvega dne konference so dosegli soglasje o 15. členih od skupnih 59., kolikor -galic. Verjetno nismo v koprskem okraju o nobenem gospodarskem vprašanju toliko razpravljali, kolikor o gostinstvu. Zlasti to velja za zadnja ¡leta. Projekti, kritike, perspektive, investicije, rentabilnost, cone, ureditev lokalov, postrežba, kadri itd. Vse to ¡je bilo pogostoma na dnevnem redu. Naravne lepote naših kraijev, ugodno podnebje, predvsem pa monje poleg drugih privlačnosti nekako sami po sebi to vsiljujejo in nam '"narekujejo, da uredimo naša letovišča iter ustvarimo iz turizma donosno gospodarsko vajo. Ne moremo reči, da ni bOo v tem pogledu dobrih ukrepov, ki so pozivali turistično in gostinsko dejavnost, Vendar pa je še dolga vrsta perečih problemov, M zavirajo hitrejši razvojj in zahtevajo rešitve. Še danes namreč nismo dosegli predvojnega stanja in uvrstili turizma v našem gospodarstvu na tisto meato, •kaimor sodi po svojem pomenu, Vendar nam podatki o naši turistični in gostinski dejavnosti govorijo, da smo na dobri pobi. Zadnja tri leta opazimo močan porast domačih in tujih gostov in tudi perspektive za letošnjo sezono so zelo ugodne. Poglejmo nekaj številk. Leta 1952 je bilo v koprskem okraju skupaj 16.725 gostov. V letu .1953 se je to število dvignilo na 29.500, medtem ko je lansko leto preseglo 33.000. To pomeni, da se je število gostov v dveh letih podvojilo. Razen domačili gostov prihajajo že danes k nam .gostije iz 19 tujih držav, med katerimi so na prvem mestu Avstrijci, 'ki jih ije bilo lansko leto nad 3.500. Tako so naša gostinska podjetja samo v lanskem letu ustvarila 55 milijonov deviznih dinarjev. Nedvomno je to napredek, posebej še, če upoštevamo, da lansko leto ni bilo posebno ugodno za turizem. Spomladansko deževje in slabo vreme sta močno vplivala na 'prihod gostov v začetku sezone. Ukinitev regresov se je .prav tako močno poznala in izrazila zlasti v tem, da so se domači gostje zadrževali v hotelih manj časa, kar je vplivalo na število nočnin. K temu lahko prištejemo še pomanjkljivo insorma-prištejemo še pomankljivo informa-dov v državi, saj je bilo več primerov, da so v Zagrebu in drugih naših cenLrih postregli interesentom z netočnimi podatki o zasedbi hotelov in možnosti sprejema gostov v našem okraju. V inozemstvu pa se je čutil vpliv sovražne propagande do nove Jugoslavije, kar se je izražalo v odvračanju gostov. Sedaj smo pred sezono in prav je, da se vprašamo, kako smo na to pripravljeni. Da je zanimanje za naše kraje poras,tío, nam pove že primerjava med p nam letošnjim in lanskim tromesečjem. Letos je v prvih treh mesecih obiskalo naše kraje že nad 30% več domačih in tujih gostov, kot v istem razdobju lanskega leta. O afirmaciji našega turizma v inozemstvu pa nam jasno govori močno spremenjen odnos tujih turističnih birojev do naših krajev. Medtem ko so nas prejšnja leta v svojih prospektih več ali manj ignorirali, so letos vnesli vse naše glavne turistične centre in pomembnejše hotele v svoje prospekte v Avstriji, Nemčiji, Švici, Danski, Švedski, Angliji in drugod. K temu je prav gotovo uspešno pripomogla ibudi naša propaganda in stiki naših gostincev v inozemstvu. Mnogo je napravila v tem pogledu tudi gostinska zbornica, ki je poleg drugega organizirala in finamsirala snemanje barvnega filma o naravnih lepotah ter kulturnih in turističnih zanimivostih našega okraja. To je obenem prvi barvni film, ki ije bil posnet v teh krajih. Letos ¡e za goste boljše poskrbljeno tudi za zabavo in razvedrilo — športni ribolov, ijadranje, veslanje, tenis, športna tekmovanja itd., hkrati pa predvidevajo tudi več kulturnih prireditev kot so, vokalni instrumentalni koncerti, razstave likovne umetnosti in podobno. Ne smemo pozabiti tudi na veliko razstavo primorskih vin. Razstava bo v Portorožu in bo trajala deset dni — od 17. do 26. VI. Po uspehu lanskoletne gospodarske razstave lahko pričakujemo tudi za to veliko zanimanje, 01) vsem tem pa se pojavlja vprašanje hotelskih sob in ležišč, Zlasti postaja to pereče v Portorožu, kjer Še danes 460 ležišč, Id so nekoč služila turizmu, uporabljajo v druge namene. Res je sicer, da so za letos dvignili število za 80 ležišč z ureditvijo novega hotela, vendar pa ne bo to rešilo stiske v sezoni. Sploh so investicije v gostinstvu pogostoma predmet ostrih razprav. Zdi se kakor, da po vsaki zaključeni sezoni pozabimo na to in se spomnimo šele, ko je pred vrati naslednja pomlad. Takrat začnemo preu-reijevaid, in graditi na 'ltiibro roko. Tudi letos ni bilo drugače in v našem največjem turističnem centru v Portorožu imamo hotele, kjer je delo še v polnem teku. Zatrjujejo sicer, da bodo dela končana do začetka glavne sezone,' vendar pa bi bilo mnogo bolj primarno, če bi začeli s popravili že lansko leto .in trudi v lanskoletnem družbenem planu .predvideli potrebna sredstva. Zima v teh krazih ni namreč nobena ovira pri izvajanju gradbenih del. V tem pogledu bi bila potrebna tudi nekoliko večja odločnost glede tega, kaj prav za prav hočemo, da ne bomo iz lota v lato le krpali, am- pak reševati vprašanje investicij s širše perspektive. Po mnenju strokovnjakov je letošnjih 66 milijonov, ki jih je dobilo gostinstvo odločno premalo, saij pomeni le neznaten procent skupnih investiraj koprskega okraja. Niso pa samo gostinski objekti, ampak tudi ureditev naših turističnih središč in letovišč, ureditev pomorskega prometa, nabava motornih čolnov za smučanje na vodi itd, V investicijskem načrtu v gostinstvu pa pripada sedaj prav gotovo prvo mesito obnovitvi .termalnega kopališča v Portorožu, kar bi terjalo okrog 280 milijonov dinarjev investicij. Vsekakor znatna sredstva, toda pri tem ne smemo pozabili, da je največji portoroški hotel »Palače« zrasel in tudi dobil sloves prav zaradi term. Kolikšnega gospodarskega pomena bi bile terme za Portorož, pa nam pove dejstvo, da bi na ta način podaljšali sezono od dosedanjih ¡treh na celili 10 mesecev. Portorož bi no bil le poletno sezonsko Jeitovišče, marveč zdravilišče svetovnega slovesa. V Sstrunjanu se je minuli teden končalo štirinajstdnevno mladinsko taborjenje, ki ga je v okviru izven-armadne vzgoje organiziral odbor za mladinsko vzgojo SPK okraja Koper. Taborjenja so se udeležili vsi mladinci koprskega okraja v dveh izmenah po teden dni vsaka. Odveč bi bilo na dolgo in široko razpravljati o pomenu izvenarma-dne vzgoje za našo mladino. Slehernemu je namreč jasno, da je njen namen krepili obrambno moč naše dežele, vzgojiti in usposobiti naše mladineč, da bodo znali braniti svojo domovino, če bo to potrebno, prav tako kot so se znali zanjo boriti njihovi očetje in starejši bratje. Vendar pa je za našo mladino taborjenje še mnogo več. V to smo se prepričali, ko smo jih obiskali v Strunjanu in si ogledali njihovo življenje in delo v mladinskem taborišču. Pester in širok vzgojni program je že od vsega začetka ustvaril v taborišču živahno vzdušje dela in učenja. Razen predavanj in vežb v okviru iz-venarmadne vzgoje so mladinci poslušali najrazličnejša predavanja o našem gospodarstvu, delavskem in družbenem samoupravljanju in drugih vprašanjih javnega življenja. kar jim bo veliko koristilo pri njihovem delu doma ali v tovarni. Posebno je v tem pogledu pridobila kmečka mladina, ki se v neposrednem družbenem dogajanju manj udejstvuje. Tu pa so se tudi mladinci iz naših vasi podrobnejše spoznali z našim socialističnim sistemom upravljanja v širšem razmerju. Mladincem so predvajali tudi več vzgojnih filmov. Nadalje so jih seznanili s pridobitvami sodobne tehnike, učili o fotografiji, radio vezah, šofiranju itd. Prav tako niso pozabili gasilstva in protiletalske zaščite. V prostem času pa so se mladinci udejstvovali v športu — nogometu, odbojki, metanju kros-le, vlačenju vrvi in streljanju z zračno puško. Za časa taborjenja so imeli več Ikulturnih predstav, za katera so preskrbela naša kulturno orosvetna društva in DP Svobode. Tako s'e res ne moremo čuditi, če so nam vsi mladinci od kraja zatrjevali, da je taborjenje za njih zelo prijetna sprememba in da so se ob ■tej priložnoslti naučili marsičesa. Spoznali so se med seboj mladinci iz najrazličnejših vasi in mest, tovarn in zadrug ter poglobili tovarištvo, ki jih veže v skupnih naporih, ki jih na svojih j delovnih mestih dajejo za dvig in utrditev naše socialistične dežele. Komandant taborišča in tovariši inšpektorji so nam zagotavljali, da so vsi mladinci vzeli taborjenje zelo resno. Ta vtis smo dobili, ko smo jih gledali pri predavanju in vežbah. No, pa naj vam povedo še sami, kako so se počuili in kaj mislijo o taborjenju. »Cas nam mine kot bi trenil,« je zatrjeval Favento Klaudij iz Van-ganela. »Čeprav sem se od začetka nekako čudno počutil, ker nisem bil navajen tako urejenega življenja in discipline, sem se temu kaj kmalu privadil. Vživel "eni s'e in zdaj se mi zdi vse domače in prijetno. Tovarištvo, ki se je razvilo med na-riii, je največ vredno. Med seboj se res lepo razumemo in si 'tudi pomagamo. Najraje od vsega imam vežbe z orožjem in pa šport.« Tudi Oblak Severin iz Urbancev je dejal, da mu je taborjenje zelo všeč. »Nič bi mi ne bilo žal, če bi taborjenje trajalo še nekaj dni. Videl in zvedel sem veliko novega, kar mi bo koristilo.« Istega mnenja je bil tudi Piciga Edvin iz Dekanov, ki so mu bila zlasti všeč predavanja o tehniki in gospodarstvu. Nekaj dni pred zaključkom taborjenja si je bil okvaril nogo in vodstvo taborišča ga je hotelo poslati domov. Kljub temu pa ni hotel iti, ker mu je bilo žal, da ne bi dokončal taborjenja z drugimi tovariši in pustil priložnost, da se kaj nauči. Talce in podobne odgovore smo dobili tudi od drugih mladincev. Vsem se je zdelo, da je teden dni kar prehitro minit in da se bodo morali spet ločiti ter oditi vsak v svoj kraj. —T". t1 ~ --j PÍ'ÍV • , • ; m» - Í '"« IIW i fi. SS8i Mi? m: ¡sil m« fr? ' S^rr* c - ,£ 'i ... Wy. ^mmém " v. : >>■ : MiipM&á '! - mé linnmkmMmrn m pil ^SMIlas Prvega maja so Šebreljci z veliko slavnostjo odprli nov gospodarsko-kulturni dom. To je važen mejnik v povojnem razvoju te vasi, ki .je bila med narodnoosvobodilno borbo popolnoma uničena. Naj na tem mestu navedemo samo kratek odlomek o požigu vasi. Dne 9. itn 10. junija 1944 so od vseh strani pridrvele kolone sivoze-lenih SS-ovcev, Ze prvi dan so zažgali domačijo »Pri Frjanu«, drugi dan pa so najprvo oropali vse, kar je bilo kaj vrednega, nato pa z bak-•Ijaimi zažigali, hišo za hišo, hlev za hlevom, kozolec za kozolcem. Tako je takrat zgorelo: kmetu Pouikavcu 5 poslopij, Velikanju 4, Mlakarju 4, Kažušou 3, Meriškarju 4, Ivonetu 4, Vrščakarju 5, Močniku 4 poslopja itd. Skupno je zgorelo okrog 130 poslopij z vsem orodjem in drugo opremo. Ljudje so si rešili življenje s tem, da so se poskrili v gozdove, pa še ti ne vsi. Šest vaščanov je padlo pod streli podivjanih SS-ovcev. . Deset led graditve in obnove je deloma zabrisalo grenke spomine na razdejanje. Ni pa zbledel v spominu Šebreljcev prizor na hribu nad vasjo, kjer so ob požigu videli komandanta SS-ovcev v družbi domačina. Na ruševinah so v desetih letih s pridnostjo zgradili nove domačije. Zadnji dve leti pa so vložili veliko Tovariš Avšič je v govoru dal va-ščanom zasluženo priznanje in kot njihov poslanec v Zvezni ljudski skupščini zagotovil nadaljnje zanimanje. Med drugim je dejal: »Kar ste dosegli v teh desetih letih, je znak, da ne zaostajate za drugimi kraji, dokazuje, da ste napredni, da ste prežeti z ljubeznijo do vaše rodne zemlje. Želim, da bi vsak tak praznik slavili s kakšni mpodobnim delom, da bi čimprej elektrificirali vas. Ljudje naj stopijo skupaj, listi pa, ki imajo večje sposobnosti in večjo razgledanost, naj stopijo naprej, pa bo šlo. Lahko vam povem, da organi pri vladi vedo za vaše potrebe in težave. Zavedati pa se morate, da je bilo veliko krajev v Jugoslaviji tako uničenih kot vaša vas, in da ¡e treba pomagati povsod.« Predsednik Okrajne zadružne zveze tovariš Ivančič je v pozdravu omenil, da je to že 16. zadružni dom v tolminskem okraju, kjer deluje 45 kmetijskih zadrug. Nato je nadaljeval; »Znano je, da je vaša vas med najnaprednejšimi v okraju. Gospo-darsko-kultunii dom, ki ga danes odpirate, naj ne bo samo gospodarsko, temveč tudi kulturno žarišče. S kulturnim nastopom ste dokazali, da imate v vasi dobre moči za razvijanje kulture.« Slavmost so nadaljevali s kulturno prireditvijo v obnovljenem kmeč- Gospoclarsko-kulturni doni t; Šebreljah Zbor! prostovoljnega dela pri gradnji Go-spodarcko-kulturnoga doma. Ta dan so Šebrdljci z veseljem pozdravili v svoji sredi zveznega poslanca Jako Avšiča, podpolkovnika JLA tovariša Pckija, .predsednika OLO Tolmin, tov. Franca Skoka, predsednika gospodarskega sveta OLO tov. Lada Božiča, tajnika OZZ lov. Ivaučiča, nekdanjega partizanskega učitelja tov. Ferda Vidmarja in številne druge udeležence. Pogrešali po so nekaj tovarišev, ki so bili med NOB deležni skrbi in partizanskega gostoljubja. Pričakovali so, da bodo tudi tisti prišli in se skupno z njimi pove-selili zmage dela in pridnosti... Stari ljudje, mladina in pionirji so se zbrali pred okrašenim zadružnim domom. Ni ga bilo, ki ne bi prispeval .svojega deleža pri gradnji. Občutili so, da jc nova stavba njihova skupna last. Na dvajset metrov visokem mlaju je plapolala delavska zastava, na slavoloku pri vhodu v vas jc bil poleg napisa: Dobrodošli! še napis: Delu čast in oblast! Član gradbenega odbora je podal kratko poročilo o gradnji, pionirji osnovne šole so zapeli pesem: »Gradi se novi dom«, mešani zbor prosvetnega društva pa je zapel dve pesmi. Ob začetku je pionirka Angelca v imenu najmlajših poklonila tovarišu Av-šiču šopek pomladnega cvetja, kom kozolcu. Tu so najprvo nastopili pionirji z nekaj točkami, od katerih je najbolj ugajal dvospev »Al' me boš kaj rada imela», ki sta ga lepo podala pionir in pionirka. Mladina je nastopila z narodnim plesom, mešani pevski zbor pa je pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Albina Lapanja zapel več pesmi. Igralska skupina z Reke pri Cerknem je nastopila z dramo »Bele vrtnice, ^ Pevski zbor je bil deležen zasluženega priznanja domačinov in gostov. Slišali smo mnenja, da bi lahko brez skrbi nastopil tudi v kakem podeželskem mestu. Ko smo se po uradni slavnosti pridružili vaščanam, ki so se želeli okrepčati s kozarcem dobrega vina, smo v razgovoru slišali razna mnenja. Tako, da povemo samo dve: Ze skoro SO-letni mož je dejal, da bo treba misliti na graditev večje dvorane za prireditve, drugi pa se je izrazil dobesedno: »To je naša hiša, ki je bila zelo potrebna.« Priznati moramo, da so vsi vašča-ni bili zelo zadovoljni, in da bodo za naprej zastavili vse sile za nadaljnji razvoj vasi V tem so jim sedaj odpirajo dobre perspektive. S pridnostjo, katere jim ne manjka, bodo vsak prihodnji Pivi maj lahko praznovali z novimi delovnimi zmagami. Vaščan - 6. i nil; it 1ti 5 5 r ^Q 1170 Od takrat, ko so rastli in se oblikoval. današnji starši, pa do danes, se je pri nas marsikaj spremenilo. Zato je naravno in razumljivo, da se mnogi, v vse to novo ne morejo hibo vživeli in vsega pravilno razumeti. Dokler to zadeva le njih same, še nekako gre, toda zares težko kadar morajo taki starši vzgajati in voditi svoje otroke. Obrok je nenasiten v svoji redovednosti in neprenehoma sprašuje. Hoče vedeti od kod svet in vse, kar ga obdaja. Težave so neogibne, če starša odgovarjata tako, kot so odgovarjali njima, ko sta bila še majhna, — Svet je ustvaril bog. človeka prinese štorklja in nebesa so tam gori nad nami. — Otrok tedaj nujno primerja to izjavo z učiteljevo in v mali glavici vstajajo .prvd dvomi. Učiteflij je rekel, da je to, kar vidimo nad seboj, zrak. da je zemlja nastala tako, da se je uitrgaila od sonca in da se človek rodi, da ima potomce, naraščaj, kot ga imajo vsa živa bitja, od človeka, mimo živali do rastlin . - . 2e samo iz teh nekaj drobcev vidimo, kako potrebna je enotnost v vzgoji. Neizprosno nujno je, da imajo vsi tisti, ld otroka vzgajajo, vsaj v glavnem enotne poglede na svet in dogajanje v njem. Sicer nujno pripeljejo otroke v slepo ulico, v zagato, iz katere ne ve kod ne kam. In prav ta enotnost je pri nas še vedno eno najbolj perečih in najtežjih vprašanj, Mnogi starši ne morejo preko tega, česar so se naučili sami, ne morajo se otresli navlake svoje vzgoje in brez večjih pomišljanj predajajo to tudi svojim otrokom. In tako postane otrok velikokrat prava žrtev. Kaj kmalu spozna, da se razlage njegovih vzgojiteljev razlikujejo in začuti, da so očetove in mamine trditve slabše podprte. Rezultat — podvomi v starše in jim ne zaupa več, zanj niso več avtoriteta. Čim večji postaja otrok, toliko večja je navadno razdalja med njim in starši. Otrok se za tovrstna vprašanja krat-ko-malo ne obrača več na očeta ali na mater. Starša to občutita in sta nesrečna. Razdor med starši in otrokom je v primerih, ko se starši ne morejo rešiti zastarelih gledanj na svet in važna življenjska vprašanja, skoraj neizbežen. Posledice pa so hude za obe strani, tako za starše kot za otroka. Najpogosteje se zgodi, da starši zaradi take nesodobne vzgoje izgube otrokovo zaupanje in celo spoštovanje. V nasprotnem primeru pa nujno pahnejo otroka v težave s šolo in z okoljem. Položaj takega oboka je seveda več kot težaven. V njem samem je polno nejasnosti in te so včasih boleče in hude. Največkrat se tak otrok pogrezne vase in si sam išče odgovorov na življenjska vprašanja, ki ga mučijo, mnogokrat pa se zateče k vrstnikom. Kdo nam more zagotoviti, da so ti vrstniki sposobni odgovoriti in da ne bodo oboka s svojimi odgovori celo pokvarili. Ce slišimo danes mlade lju- r y i- r' : riS^i. •H u -JI fen 81 iSCSSSKSi <•-•'"• jSyEsis ■-Pm. IliPtliff^ I di, kako nespoštljivo govorijo o svojih starših, je prav gotovo nekaj vzroka tudi v neenotnosti vzgoje in v starokop itn osti staršev. Včasih pa smo priče, da je otrok celo v sami družini obsojen na večne nesporazume med očetom in materjo. Mati tako, oče drugače. Oče je za strogo vzgojo, mati za mehko in prizanesljivo. In otrok, to malo in neizoblikovano bitje mora že manevrirali med obema in se zdaj prilagajati enemu, zdaj drugemu, Enotnost vzgoje ije temeljni pogoj za uspešnost vzgoje. Starši bi morali to dobro vedeti in storiti vse, da bi njihov otrok tako vzgojo tudi užival, Razumevanje med staršima samima ni gotovo pivi pi>gaj. Starša, ki se v svojem zakonskem življenju uijemata, se gotovo lahko zedinita tudi glede načel obokove vzgoje. Za sodobno otrokovo svetovnonazorsko vzgojo pa je seveda to po navadi še premalo. V teh stvareh si morata priti na jasno najprej starša sama. Gotovo je. da bosta to storila toliko prej, kolikor bolj ljubita svojega otroka, zalkaj ta enotnost je potrebna predvsem njemu in neenotnost najbolj upropaščaita prav oboka, . m. mak s s- ' f v■* ■ ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Tetanus Včasih potrebujemo samo .jajčni beljak. Da se rumenjak ne bi pokvaril, ga damo v kozarec in naliije-mo nanj mrzle, čiste vode. Seveda to velja samo, če je rumenjak popolnoma cel, to se pravi, da se nam ni pri tem, ko smo razbili jajce, razlik M&MJil PUM Odbor za napredek trgovanja pri Trgovinski zbornici LRS je pred kratkim priredil poskušnjo industrijskih izdelkov iz paradižnikov tovarn »Ex Arrigoni« iz Izole, »Flo-resa« iz Ajdovščine in »Fructusa« iz Kopra, Namen preizkušnje je bila ocenitev izdelkov in njihova primerjava glede na različno predelavno aparaturo. Prvi dve omenjeni tovarni sta pred kratkim zamenjali stare bakrene aparature, ki za predelavo paradižnika niso ustrezne, z novimi, modernimi napravami. Poskušn-je so se udeležili različni strokovnjaki, zastopniki Združenja živilske ndustrje, Centralnega higienskega zavoda, Zavoda za napredek gospodinjstva itd. Tovarna Arrigonj se je predstavila s tremi vrstami .proizvodov: s paradižnikovo mezgo, paradižnikovim sokom in z izdelkom, ki se imenuje »pelaiti« in je pri nas še malo znan (olupljeni komserviirani paradižniki). Tovjirni Flores in Fruetus pa sta postavili na poskušnjo samo paradižnikovo mezgo, ker nimata aparature za izdelavo paradižnikovega šoka. To moderno napravo ima pri aias samo tovarna Arrigoni v Izoli. Prednost soka pred mezgo jp predvsem ta, da ohrani skoraj vso svojo vitaminsko wm VMM::. 4 § : ; t Sv '"'i- ■ Spomladanska jopa bele ali peščeno-rumene barve s širokimi tričelrtin-skimi rokavi. Dobro nam bo služila tudi v hladnejših dneh žnlkovih konser? vrednost. Izguba C vitamina pri predelavi je pri soku 3%, pri olup-Ijenih paradižnikih pa le 1,5%. Tudi kemična analiza je dala tem izdelkom dobro spričevalo in to no samo pri nas, ampak tudi na tujih inštitutih. Najvišjo oceno pa so dobili izdelki tovarne Arrigoni, zlasti sok in »pelati«. Strokovnjaki naše živilske industrije so poudarili, da bosta prišla paradižnikov sok in »pelati« kmalu na tržišče in da «ju priporočajo kot kvalitetno in biološko visokovredno živilo. V preizkuševalnici Zavoda za napredek gospodinjstva pa so napravili tudi nekaj poskusov, kako 'uporabiti .paradižnikovo mezgo v zvezi 7. drugimi živili in kot dodatek h kruhu. Praktične recepte, ki jih svetujejo, prinašamo v posebni rubriki »Za pestrejše jedilnike«. J/V- m kK jsr- ¡■¡M v-z ■ I:y i, - . ' ? ' / < $>m mmj mm; _ m /i m .-M mm ■i :-¿.w: A-: . i ' m m a* W 1 i v >: M .. ; iS :■. «i , i - ■ /H „p A m? if- m J I 1 l I® J-.-:- 1 f'flm ■ i . \ ' Mb :■ - :■ ■ . v : ■ ' i;--"---:' *..'••'-::•- • mp&l |f ■¡i i ¿MM } j j : /> S P Za izlete, za sprehod in za našo de Klico t: pomladnih in poletnih dneh Plin butan pridobivamo pri predelavi surovega olja ali iz zemeljskega plina. Ima visoko kalorionost in je zato ekonomično gorivo za kuhanje. Ta plin je brezbarven, skoraj -brez vonja, ni strupen in je približno 1,5 krat težji od zraka. Pri nizkem pritisku od 2 do 8 atmosfer in pri normalni temperaturi je v tekočem stanju. Za uporabo v gospodinjstvu ga polnimo v za to pripravljene (jeklenke, ki so preizkušene za obratovalni pritisk do 25 atmosfer. V gospodinstvu se pliD butan lahko uporablja za kuhanje, segrevanje -prostorov, v kopalnicah, za likanje in razsvetljavo. V zadnjem času ga zelo uporabljajo v planinskih in letoviških kočah, posebno pa za taborenje. Jeklenke s tem plinom moramo vedno hranili v prostoru z normalno temperaturo, ne smejo sc( izpostavljati sončnim žarkom itd. Ravno tako ne smemo niti -polnih niti praznih jeklenk hraniti v (kleteh ali drugih prostorih, ki. se slabo zračijo, ker je butan, kakor že omenjeno, težji od zraka in se njegovi hlapi vedao nabirajo v spodnjih plasteh prostora. Jeklenkam, napolnjenim s tem plinom, se ne smemo približati z odprtim ognjem. Vsi priključki na jeklenko morajo biti neprodušoi, sicer plin uhaja in se nabira v prostoru, kaT lahko povzroči eksplozijo. Plin butan ima ca. 10.000 Kal/kg in izgoreva z zrakom v razmenju 1:30. Prednosti uporabe butana so v tem, da so vse naprave -prenosljive in jih lahko uporabljamo kjerkoli. Jeklenka z vsebino 10 kg tekočega butana je enakovredna ca. 300 kg suhih drv, 100 do 120 kg Veliko otrok je poleti bosih, ko se igrajo v vrtovih in na travnikih. Pri igranju s'e večkrat ranijo in praske zamažejo s prstjo. To je vzrok, da je poleti veliko slučajev težkega obolenja, ki ga ljudje imenujejo »hudi krč«, strokovno pa mu pravimo »tetanus«, Povzročitelj tetanusa je bacil, ki zelo dobro prestane tudi težke življenjske pogoje in v ta namen tvori spore, ki prestanejo tudi vročino 90° C. Bacil tetanusa najdemo pogosta tudi v črevesju ljudi an živali in z njihovimi izločki prihaja v zemljo, ne more pa se razvijati v prisotnosti kisika. Zato ga najdemo navadno v globljih slojih obdelavne zemlje, kamor se je slcril pred zrakom'. Infekcija nastopi z ranitvijo, ki prodre globoko v človeško tikivo. Normalo tkivo sicer ima toliko kisika, da se v njem bacil tetanusa ne more razviti, toda če je to tkivo globoko raztrgano, pomečkano ali opečeno, je dovajanje kisika ole-žkočeno in tako pripravna podlaga za infekcijo, Cas- od okuženja pa do izbruha bolezni je zelo različen. Bolezen s'e lahko pojavi v 3—5 dneh, lahko šele po nekaj mesecih. Cim prej se pokaže obolenje, tem težje je in pogosti so celo smrtni primeri. Tem lažje pa je, čim pozneje nastopi. Tetanus lahko izbruhne tudi popolna lokalizirano, t j, samo na tistem delu telesa (roka ali noga), ki je bil inficiran ali pa je gene-raliziran in zajame vse telo, kar je na žalost pri otrocih najbolj pogosto. Generaliziran tetanus se začne z glavobolom, splošnim slabim počutjem in potenjem. Kmalu po tem otrpnejo mišice, ki nam služijo za žvečenje, tako da otrok ne more odpirati ust, ki dobijo posebno obliko — zaprla so in nekoliko zategnjena. Potem zajame krč vse telo, vse mišice. Roke so stegnjene in pesti stisnjene, tilnik tog, glava nekoliko zvrnjena vznak, tako da tvori telo napet lok. Ce položimo bolnika na tla, se jih dotika samo z glavo in s petami. Trebuh je trd kot deska, zaradi krča trebušnih in črevesnih mišic otroii ne more na potrebo. Ti krči s časom nekoliko popustijo, toda pri najmanjšem dotiku ali šumu se "takoj zopet ponovijo. Ce krči zajamejo tudi dihalne mišice, mora otrok umreti. Vročine pri tetanu-su navadno ni, pred smrtjo, pa lahko nastopi zelo visoka vročina. Posebno težka je ta bolezen pri «no gorivo stvu oglja, ISO lew električne energije in ca. 43 m3 mestnega plina. Taka jeklenka traja za kuhanje v gospodinjstvu za 4 do 5 člansko družino do 30 dni, t. j. ca ISO ur gorenja ali 40 kratno kopanje po uporabi 801 vode pri toploti 38 stopinj C. Pe5 na butan za gretje prosto-o/ gori nepretrgoma 60 ur. Za butan uporabljamo naprave, 'ki so na videtz enake napravam cza mestni plin. Naprave, ki so izdelane za mestni plin, lahko predelamo za uporabo butana. Predelava je potrebna, .ker rabi bulan za zgorevanje 7 krat več zraka kot mestni plin. Naprave za kuhanje sestoje iz jeklenke, reducimega ventila, gumijaste cevi in kuhalnika. Reduciraj ventil ali regulator pribdimo na jeklenko in z njim reguliramo pritisk plina. V jeklenki je pritisk plina, kakor smo že omenili, od 2 do 8 atmosfer, " za normalno gorenje pa rabimo le 0,3 do 0,5 atmosfer. To znižanje pritiska opravlja redu-cirni venlil ali regulator. Brez reducimega ventila ne smemo uporabljati butana. Plin butan ima še naslednje -prednosti. Toplota je takojšnja in ni treba čakati kakor pri diveh in premogu, da se šele razgori. Nadalje odpade vsako prenašanje drv in premoga. Pri instalaciji butana ni nobenih sboškov ter se lahko izvede takoj, in to v vsakem prostoru ali na prostem. V letnem času je kuhinja hladna, ker potrebuje butan za vplinjenje ploto in se vsled tega okolica jeklenke ohladi. Kuliin-j-cka posoda ne počmi od saj .in dima. Po .^Sodobnem gospodinjstvu« dojenčkih ali celo novorojenčkih, ki se inficirajo skozi rano na popku, če ga režemo z nečistimi škarjami, ali prijemamo z rokami, u-mazanimi od prsti. Podobno lahtco inficiramo popek tudi s plenicami, če so se sušile na zemlji. Povzročitelja te-tanusa uničuje penicilin, toda ne reši otroka obolenja. Bacil namreč navadno sicer ostane na mestu, ki je bilo in-ficirano, toda zelo hitro se množi in njegovi strupi se z inficiranega mesta razširijo po vsem telesu ia izzivajo obolenje. Na te strupe ruma penicilin nobenega vpliva. Zato pri zdravljenju igra glavno vlogo antitetanioni serum. Celo serum ima zelo majhen uničevalni vpliv, če so strupi v telesu že vezani. Zato moramo vsekakor poskusiti prepi-ečiti bolezen, kajti zdravljenje samo je še danes zelo problematično. Bolezen preprečujemo z aktivno ali pasivno imunizacijo, t. j. s' ec-p-ljenjem preventivno ali takoj potem, ko se je otrok ranil, najpozneje 12 ur po okužen ju. ki ga sumimo. Tetanus lahko zdravijo samo v bolnici. Do odhoda v bolnico pa moramo z bolnikom ravnati zelo previdno. Ležati mora v zamrače-ni sobi, v popolni tišini, prenos v bolnico pa mora biti hiter in zelo pazljiv. Pri roki moramo imeti tudi s povojem ovito žlico, s katero preprečimo, da si otrok v krču ne pregrizne jezika. Tetanus zdravijo v bolnici s penicilinom, z ogromno količino seruma in z zdravili, ki blažijo krče. Kljub vsem tem pripomočkom je umrljivost pri teta-nuSu 50%. m psstreiao PIKANTNI PARADIŽNIKOV NAMAZ Štiri žličke paradižnikove mez-ffe, 5 dkg surovega masla, 10 C1I13 kakršnegakoli trdega sira, 4 žličke nastrganega hrena, zeleni peteršilj, malo drobnjaka, so! po okusu. Surovo maslo razmešamo, mu dodamo paradižnikove mezge, nastrgan sir in hren, zelen sesekljan peteršilj in drobnjak. Vse skupaj po okusu solimo in dobro premešamo. Ta namaz la!iko uporabimo kot podlogo pri obloženih Kruhkih ali pa namažemo kruh samo z njim. DOBER NAMAZ 10 dkg surovega masla, 3 žličke paradižnikove mezge, 1 sar-delica, 1 strok česna, 1/2 čebule, zelen peteršilj, sol po okusu. Surovo maslo dobro razmešamo, mu pridenemo paradižnik, pretlačeno sardelo, s soljo zdrobljen česen, na drobno sesekljano čebulo ter sesekljan zelen peteršilj. Vse skupaj dobro zmešamo. PARADIŽNIKOVA JUHA (za 6 oseb) 4 dkg masti, 1/2 korena, drobna zelena, čebula, lovoroT list, 5 dkg moke, 20 dkg paradižnikove konserve. Za reiance: !2 dkg moke, 1 jajce. V kožici razbelimo mast Vroči pridenemo na kolesca zrezan koren in zeleno. Ko to malo porumeni, dodamo še zrezano čebulo, ki naj svetlo porumeni Tedaj prirtSešamo še moko, jo nekoliko popražimo, polijemo paradižnikovo konservo in potrebno vodo. Na osebo računamo 3 dl vode. Vre naj približno col ure, nnto vse skuaj pretlačimo skozi sito in solimo. Ko zavra, zakuhamo rezance. Dodamo še lovorov list. SKUTNI NAMAZ S PARADIŽNIKOVO MEZGO 15 dkg skute, 2 žlički paradižnikove mezge, 4 dkg surove?,» masla, zelen peteršilj in sol jr-s okusu. Surovo maslo penasto ume5a-mo in mu pridenemo dobro zdrobljeno skuto in paradižnikovo mezgo, potrebno sol in se-cl:-Ijanega peteršilja po okusu. Namaz .¡e zelo okusen, hranljiv ia ne predrag. SrHA.'J s St s il ü i m □ m □ B - s Težka življenjska pot skladatelja Marija Kogoja se je začela pied 60. leti, dne 27. aprila 1S95 v Trstu. V družini je bilo troje otrok. Imeli so skrbnega očeta, mizarja, doma iz Kanala. Ko jim je v detinski dobi umrl oče, so poslali sirote; kajti njihova mati, po ¡krvi tujka, jih je zapustila ter šla kot subretka v neko gledališče. Po očelu so imeli otroci domovinsko pravico v Kanalu, kamor so se zares zatekli in občina jih je prevzela ter oddala proti plačilu raznim rejnikom v vzgojo. Po pripovedovanju njegove nekdanje učiteljice, Karoline Leban (1868) je bil Marij Kogoj že v ljudski šoli izredno nadarjen za gledališko in glasbeno umetnost. Ko je dorastel za gimnazijo, so ga poslali v Gorico, kjer se je šolal iz ustanove (štipendije) slavnega Kanaloa Valentina Stalnica (1774—1S49). V 8. šoli je Kogoja zajela prva svetovna vojna in ga pregnala kot begunca iz Gorice (1915) na Dunaj, kjer se je vpisal na Akademijo za glasbo. Pri slavnem Sclireckerju je študiral kontrapunkt ¿n kompozicijo, instrumentaoijo pa privatno pri svetovnoznanem skladatelju in teoretiku Arnoldu Sohon-bergu. Z Dunaja je šel v Ljubljano, kjer je še danes. S smehom na licu, s soncem v srcu, rovtarskega zdravja in neupogljive volje je postal Kogoj osrednji živec vsega glasbenega življenja, čeprav je bil dotlej popolnoma neznan. Nihče ni poznal njegovega porekla, ne poteka njegovih študij, uiti strahotnega pomanjkanja in trpljenja med vojno in študijem, ko se je preživljal največ s težaškim delom. Z neomajnim zaupanjem v resnico in pravico ter v napredno glasbeno umetnost je stopil v slovensko kulturno dogajanje kot kritik, dirigent, korepetitor, improvizator. skladatelj. učitelj in predstavnik najnaprednejšega slovenskega skladatelj-skega rodu. Mladi pianist Kogoj je prirejal samostojne klavirske koncerte, nastopal kot neprekosljiv improvizator na literarnih večerih, Ker je bil dirigent »Slavca«, je dajal izklesane vokalne koncerte. Kot kritik in publicist v raznih revijah je mladi estet in napredni mislec s tankim posluhom za pravico in krivico stvarno razkrival in stalno napadal takratno malomeščansko gospodo, oblastnike, ustanove in posameznike ter oznanjal napredno glasbeno umetnost. V takem pravičnem boju je stal mladi Kogoj popolnoma osamljen brez sleherne moralne in materialne pomoči. Ni čuda, da ga je zadela usoda kot njega dni Franceta Levstika. Narasli so mu sovražniki in prijatelji so se redčili. V stiski je sprejel mesto korepetitor-ja v Operi, oziroma meslo predavatelja za harmonijo na šoli Glasbene Matice. Sredi takih razburkanih viher, težaškega garanja za kruli, pa je genialni glasbeni poet neprestano ustvarjal, študiral in pisal. Z azumo jasnami in iskreno topimi toni ter Opereta Hmeljska princesa v Šempetru pri Gorici Delavsko prosvetno društvo «Svoboda — France Prešeren» v Šempetru pri Gorici je uprizorilo pred kratkim opereto v treti dejanjih «Hmeljska princesa», ki jo je napisal in uglasbil Radovan Gobec. Premiera je bila v nabito polni dvorani telovadnice »Partizana« in ¡je zelo dobro uspc-la. Društveni odbor zasluži vse priznanje, da mu je uspelo pritegniti k sodelovanju G2 sodelavcev iz vrst delavcev in nameščencev. In začetne težave niso bile majhne, toda z vnemo in požrtvovalnostjo jim je uspelo prebiti led. Za uspelo prireditev »Hmeljske princese« pa zaslužijo razen odbora pohvalo že igralci »zlasti Stana Staničeva), režiser Hmeljah Vlado, pevski zbor in orkester ter pianistka Kian-čič Danuš-ka, ki je tri mesece vsak večer imela vaje z zborom in sodelovala še v orkestru. Opereta »Hmeljska princesa« ni. vzbudila samo zanimanja goriškega občinstva, temveč tudi v drugih bližnjih in daljnih krajih. DPD »Svoboda« ima namc-n gostovali s to opereto na vseh večjih odrih Primorske, e KL.UN. živahnim in izvirnim ritmom je ustvaril otroške pesmi. V njih se je predstavil in pokazal kot mojster mladinske glasbene psihologije in mladinske glasbene poc-zije. Njegove otroške pesmi nimajo primera v svetovni mladinski glasbeni umetnosti; kajti njegovi otroci dihajo, njegova narava utriplje in njegovo sonce sije in greje (Zvončki, Rajanje, V gozdu, Ko smo spali, Deček in sinica, Mladinska). Teža življenja, bridka spoznanja in premnoga razočaranja so zatem-nila nekdaj tako sončnemu Kogoju vedrino duha, izhlapela mu je mladostna prešemost, zamrl je smeh; zato postaja teman, mrk in čemeren. Z vso trmo se zaklepa vase in gre-be po smislu življenja. V Rekvije-mu, skladbi za moški zbor, se je razpiisajl v tako zgoščenem slapu najtemnejših barv, da je kaT groza. V vsej zvočni plastiki se pora|ajo v poslušalcu najtežja in najgloblja čustva. Rekvijem je ne samo osebna, ampak itudi narodnostna izpoved, .krik po življenju in svobodi (primerjaj Kosovela). Ko se mu je zaupanje v zunanji srvet še močneje nalomilo, jc svoje mc-ditacije o človeku in zemlji in smislu življenja pTelil v samospeve (Istrski motiv, Otožnost, Sprehod v zimi, Večer, Gazela). V komornih Ob deseti obletnici osvoboditve in prvomajskih proslavah gostuje po Sloveniji pevski zbor Centralnega doma JLA iz Beograda. Doslej je že gostoval v Ljubljani, Idriji, Medani, Toiminu, Novi Gorici, Ajdovščini in Vipavi, zdaj pa ga bomo lahko pozdravili tudi v naši sredi, in sicer: v solioto, 7 maja, v Izoli (dvorana Arrigoni), v nedeljo, 8. maja, v Piranu (gledališče Tartini) in v ponedeljek, 9. maja, y Kopni ( dvorana GSP). Po teh gostovanjih nastopi zbor še v Postojni in Ilirski Bistrici, nakar odide na Reko in z Zagreb. Predvidoma bo imel zbor na tej turneji 15 koncertov v raznih mestih in ti koncertov za edinice posameznih garnizij. Zbor izvaja na koncertih umetne, borbene in masovne pesmi jugoslovanskih skladateljev, med katerimi je Gotovac, Mokranjac, Adamič, Simoniti, Pahor, Logar, Skalovski, Gobec, Da-non in drugi. Zbor Centralnega doma JLA so ustanovili leta 1946 v Beogradu kot moški vokalni ansambel, toda že leta 1948 so ga razširili v mešani zbor z 80 pevci. Od takrat nastopa ta umetniški kolektiv po vsej Jugoslaviji kot moški in mešani zbor. S svojimi nastopi je žel laskave pohvale in veliko priznanje občinstva in kritike. Do danes je nastopil zbor 700 krat, obiskal je 12S krajev naše domovine in prepotoval pri tem 30 tisoč kilometrov. Zbor vodi dirigent Slobodan Kr-stič, eden najvidnejših in najbolj nadarjenih zastopnikov mlade, povojne generacije dirigentov. Po turneji po Sloveniji bo nastopal zbor v Črni gori, na Kosovem in Metohiji, Posebno priznanje je dobil zbor s tem, da bo nastopal letos na dubrovniških letnih igrah, kjer bo izvajal ra^en vokalnega koncerta še dva oratorijska večera, in sicer Verdijev »Re-quiem« in Haendlov iiMes-sias«, skupno s sinfonič-nira orkestrom Centralnega doma JLA iz Beoera-da. Pri nas v Kopru smo že imeli priložnost slišati moški zbor CD JLA in za svoje izvajanje je žel navdušeno in enodušno priznanje občinstva. Prepričani smo, da bo tokrat skupno z mešanim zborom že! prav tak uspeh. skladbah (Andante in Piano) postaja glasbeni poet vedno večji mislec, njegova tegoba .in molk se razlijota malone v zgoščeni mrak, ki ga ob-zarjata resignacija in bridka otožnost. Andante je ena sama globoka vsebina skorajda brez oblike, zato se mu približujejo z največjim spoštovanjem le resni misleci in veliki • glasbeniki, Naposled mu najtežja življenjska vprašanja do roba nalijejo dušo tako, da mu postaja vse bolj in bolj težko; kajti preveč se je strnilo in zgostilo v gmoto, ki je ne zmore več utrujeni Kogoj. Ko je pregledal in pretehtal skorajda najgloblje čeri človeških spoznanj, se je izlil in izpovedal v svojem vrhunskem umetniškem ustvarjanju, v operi »Črne maske«. V njih sta se sešla oba, poet in mislec, (Andrejev — libreto in Kogoj — glasba), Id so ju težka, morda pretežka življenjska spoznanja združila in obenem za vselej zlomila, »Črne maske« so razkošno bogata umetnina, ki se ubrano uvršča med evropsko operno umetnost. Se malo in sla po življenju je Kogoja ob »Krstu pri Savici« za vedno utrudila in duševno zlomila. Čeprav se je zgodilo tako, je, vendarle Kogoj v svojih delih večno živ, saj je ustvaril Slovencem kot glasbeni poet in mislec najvišje glasbene umetnine. Čas za velikega Kogcija, glasbenega genija, še ni prišel; zato ga je slišati tafco, tako malo. Podoba je, da ga bodo odkrivali novi rodovi kakor nekdaj velikega Prešerna. —mp— je 14. maja y Kopru Tokrat me je pot vodih preko kromberških polj. Niti zavedel se nisem, ko sem že stal pred nenavadnim prizorom , . . Tam, kjer jc bilo prej močvirje, stoji sedaj belo poslopje in objekt enega največjih gospodarskih podjetij v goriškem okraju, tovarna pohištva »Edvard Kardelj«. Ob tovarniških zgradbah pa mimo in tiho teče potok Koren, katerega strugo so pred leti '¿regulirale mladinske brigade, Pohitel sem v poslopje, iz katerega so se razlegali ubrani ženski in moški glasovi Vodopivčeve: »Soča naša, kedaj boš tekla prosta ¿o morja... Vstopil sem v velik prostor. Okrog starejšega, a še vedno mlade-niško razpoloženega, pevovodje mlinih Zdravka, je stalo v polkrogu približno 80 pevcev an pevk. Sodeč po njihovih oblekah, so pred kratkima zapustili stroje in svoja delovna mesta. Glasovi, ki so se razgledali po velikem prostoru niso bili ravno čisti. Odgovor na to vprašanje sem malo kasneje našel sam, ko sem videl brneče stroje, okrog katerih n« manjka prahu, da te kar duši... Ženski pevski zbor tovarne pohištva »Edvard Kardelj, ki ga vodi Zdravko Munih izdaja: mm IVAN BRATKO: TELESKOP Brez dvoma je to eno izmed književnih dol, v katerih dobiva literarno podobo veliki čas, ki smo ga preživljali pred desetimi leti in dojanja, ki jih je storilo ljudstvo za svojo narodnostno in socialno osvoboditev. Po svoji dokumentaričnosti je »Teleskop« nekakšna kronika, toda zaokroženost fabule in izrazna sila pripovedovanja nam ga označujeta 'tudi kot roman. V njem so prikazane usode in zgodbe posameznikov kot tudi celolncga kolektiva v italijanskem taborišču v Gonarsu, Osrednja fabula pripovedovanja je pobeg skupine internirancev iz taborišča, od priprav za ta pobeg pa do prvega stika 7. domovino in s partizani. Tekst je napisan vseskozi živo in sugestivno ter nam pove, kaj so naši ljudje prestajali in kako jih je tisti čas po svoje koval. V knjigi so ilustracije akademskega slikarja Ni-ka Piruata, ki je bil sam intermranec v Gonarsu. R. L. STEVENSON:: ČRNA PUŠČICA Stevensona poznamo kot mladinskega pisatelja po prevodu njegovih romanov »Otok zakladov« in »Prigode Davida Balfourja«. Zdaj pa smo dobili še njegovo »Črno puščico«, H jo bo mladi rod prav gotovo z veseljem pozdravil. Medtem ko se je pisatelj v Otoku zakladov popolnoma prepustil do- ci mišljiji, da je ustvaril napeto pomorsko zgodbo, je Črni puščici dal zgodovinsko ozadje. To je bila mračna doba »vojske med dvema rožama« v Angliji, kar je trajalo celili 80 let (1455—1485). Ko je bilo končano vojskovanje v Franciji, so najeli angleški baroni podivjane in ropanja željne najemnike za svoje namene v Angliji. Najemniki so se navadili lahkega življenja in so bili pripravljeni služili vsakomur, kdor jih le plača. Tako je nastala v Angliji negotova doba, ko so bili' na dnevnem Teclu umori in upori, izdajstva in nasil-slva. Tem nemirom so se pridružili Se boji za prestol, za katerega so se potegovali dve rodbini: vorška in lancesitrska (znamenje bela in rdeča roža). Ti boji so se končali tako, da so rodbine skoraj iztrebile druga drugo in na prestol so prišli Tudorji. Roman »Črna puščica« se dogaja proti koncu te vojne. Vojskovali so so sicer najemniki, prebivalstvo pa je trgovalo, toda kljub temu je bilo pogosto žrtev v sponi med vladarskima hišama. V to okolje je vpletena zgodba mladega Sheltona, ld ji sledimo z velikim zanimanjem. Delo je izšlo v založbi »Sinjega galeba« v prevodu Janeza Gradišnika ter z ilustracijami ameriške izdaje, ki lepo ponazarjajo noše in običaje tiste dobe. Tudi prevejalec je skušal ohraniti starinsko pobarvan jezik izvirnika. Na sliki: Zbor CDJLA Da ne bi motil petja, sem ostal tiho pri vratih, oziral se naokrog ■in poslušal. Vse se mi je zdelo tako domače in blizu, kajiti o vsem tem žem že pred časom slišal v tekmovalni oddaji Radia Koper. Nekdo, 'ki je stal ob strani, je potihoma pnihitel 'k meni in me nagovoril. Spoznal sem ga po glasu. Bil .je tovariš Viljem Manfreda, inioiator prosvetnega delovanja med delavci. Pokramljala sva o marsičem. Pred kratkim so praznovali drugo obletnico obstoja prosvetnega aktiva tovarne, ki deluje v okrilju no-vogoriške »Svobode« in je jedro tega delavsko-prosveitnega društva'. Začetek je bil trd, Težko je bilo prepričati delavce, da bi se po osem-umem napornem fizičnem delu posvetili prosvetni dejavnosti. Toda železna volja, vsestranska prizadevnost in požrtvovalnost začetnikov je rodila zaželene uspehe. Aktiv ima ženski in mešani pevski zbor, ki ju vodi tov. Munih Zdravko iz Mosta na Soči, moški pevski zbor, ki ga vodi tov. Silid CM in godbo na pihala, ki jo vodi mladi in talentirani kapelnik Bona Robert iz Kromberka. Omenjeni ansambli so znani tudi izven meja naše Primorske, k čemer so nedvomno pripomogli številni nastopi in gostovanja. V teh dveh letih so imeli 26 javnih nastopov, s radio snemanj in 9 prireditev za kolektiv tovarne. K poživitvi kultuitno-prosvetnega dela .je precej pripomoglo tekmovanje, ki ga je razpisala sindikalna podružnica in v katerem so se kot najboljše odrezale članice ženskega zbora. Tekmovanje se bo nadaljevalo do 29. novembra, Dneva republike. Za zmagovalce je predvidena denarna nagrada v znesku 30.000 dinarjev. V okviru tekmovalnega programa v čast 10. obletnice osvoboditve so priredili 3. aprila v Sežani koncert v bolnica za pljučno tuberkulozo. Sedaj marljivo vadijo za skupen na-stvp 5. maja v Ajdovščini. Poleg tega si prizadevajo, da bi se lahko dostojno predstavili koprski publiki s koncertom, ki bo v koprskem gle-dalšču v soboto, 14. maja, ko bodo nastopili kot gostje Radia Koper. Na tem koncertu bodo nastopali vsi an-sombli. Ogledal sem si še slike številnih izletov, nastopov, proslav itd., Id kras'j o stene pisarne tov. Manfreda in hodnike upravne zgradbe. Na svidenje 14. maja v Koprni t. b. Enota tabornikov »Rod kraških vihamikovc iz Postojne je ena najstarejših taborniških enot na Primorskem. Ustanovljena je bila pred dobrimi petimi leti na pobudo pripadnikov predvojnih taborniških orga.ni-ganizaeija je bila takrat še mlada, v Postojni še celo nepoznana, toda pravilen odnos in prikazovanje organizacije je našlo kmalu odmev predvsem med dijaki. Kmalu je število članov preseglo število 100. Ustanovljenih je bilo več vodov. Delo je bilo že v začetku dokaj uspešno in prvi rezultat požrtvovalnega dela je bilo uspešno taborenje v Preddvoru pri Kranju z udeležbo 70 tabornikov in pionirjev. To je bil še •n viden dokaz za pridobitev novih «lanov. Delo je bilo seveda zaradi pomanjkanja dobrega kadra otežkoče-no, toda z leti je to vprašanje postajalo vedno manj pereče. Drugo leto obstoja našega rodu jc potekalo v plodnem delu, pripravljanju opreme in usposabljanju članov. Leta .1952 je sledilo letno taborenje v Ravnem pri Bledu z udeležbo 70 «lanov, na tem taborenju se je mladi kader že nekoliko usposobil s polaganjem 1. izpita. Izpit je položilo več kot polovica tabornikov. Organizacija rodu in organizacija posameznih vodov se je vedno bolj izpopolnjevala, delo je ustrezalo vsem zakonom ZTS. »Rod kraških vihar-«ikov« je postajal z dneva v dan vedno bolj znan, iz dneva v dan jc imel več prijateljev. Po taborenju v Vipavi leta 1953, katerega udeležba ije bila v razmerju s prejšnjimi taborenji sicer razmeroma nizka, je sledil I. zlet ZTS na Okroglici. Zleta se je udeležilo 12 članov našega rodu. Nadaljnje delo se je razvajalo v polnem teku s pripravami za uresničitev želje vseh — taboriti ob morju .Ta želja se je uresničila s taborenjem leta 1954. Taborenje je bilo v Urinju blizu Reke. Za ta uspeh je bilo potrebno ogromno dela, saj je bilo treba na mnogih krajih ves material prenašati z golimi Tokami preko težko dostopnega kraškega apnenca. Toda za uspeh se vse potrpi in ta ni izostal. Tri prijetne tedne je 50 tabornikov uživalo na soncu in v morju, uživalo nad lepotami našega sinjega Jadrana. Ob tej priliki so se taborniki izkazali tudi na drugem polju, saj so pomagali vaščanom Urinja pri graditvi zadružnega doma in si zgradili svoj lasten dom. Po tem taborenju je pričelo naj-plodovitejše delo našega rodu. Ze 40-elanska udeležba na II. zletu ZTS na Ostrožnem nam to dokazuje. Pretekle uspehe nam je pa pokazal redni občni zbor rodu novembra lani in hkrati nakazal tudi bodoče delo. Ustanovili sta se dve družini: Dnižina mlajših »Družina jamskega medveda« in dnižina' starejših »Dnižina kraškega bisera«. Delo sc je v ogromnem obsegu pospešilo z dvomesečnim tekmovanjem med družinama in med rodovi samimi. V okvira tega tekmovanja jc bilo tudi tekmovanje v smučanju' Razcvet ,Male opreme' V IZ9li Pred komaj šestimi meseci jc v Izoli začel delovati lesno-industrijski obrat »Mala oprema«. Danes zaposluje že 48 ljudi, predvsem nekvalificirane delovne sile. V obratu izdelujejo male pohištvene predmete kakor stolice, lesene natakarske pladnje in drugo. Obrat si je s kvalitetnimi izdelki pridobil celo inozemski trg. Tako je pred dnevi poslal v Holandtjo prvo pošiljko na-takarskih pladnjev v vrednosti za okrog dva in pol milijona dinarjev. Naročila pa prejema tudi iz Anglije in drugih držav. Ker bo, kakor predvidevajo, začela kmalu obratovati montažna tovarna radio sprejemnikov, si je ta obrat postavil nalogo, da bo začel izdelovati tudi lesene škatlje za sprejemnike. Ze sedaj imajo naročil za izdelavo nad 5000 kosov. Tip teh škatolj, ki bo dajal radiosprejemni-kom zunanjo obliko, je zelo okusen in bo lahko našel potrošnika. »Mala oprema« si s svojimi kvalitetnimi i/.delki utira pot in bo lahko postala pomemben lesno-industrijski obrat. To še zato, ker obstaja podoben obrat samo še v Medvodah pri Ljubljani. Predvidevajo, da lx>do v kratkem dobili večje in primernejše prostore. —ca med družino »Kraškega bisera« in družino »Pivškega inočerila« iz Pivke. Zmagali so Postojnčani. Smučarska tekmovanja pa so bila tudi med posameznimi vodi. Po tekmovanju jc tempo dela nekoliko popustil, toda le za malenkost: in za kratek čas. Novo pobudo je dala uvedba tekmovanja za 10, obletnico osvobdoitve v okviru ZTS sploh. Zakaj bi se že 5 let obstoječi rod temu izneveril. Ne, pričelo sc je delo na vseli poljih udejstvova-nja. Uspehi se kažejo na raznih izletih', sestankih, zborih družin, sejali in največji velika udeležba na I. zletu primorskih tabornikov dne 4. in 5. maja v Ajdovščini v okviru 10. obletnice osvoboditve. Letos sta na programu dve letni taborenji ob morju, udeležba 40 članov na III. zletu ZTS v Ljubljani, prav tako tudi izpopolnitev organizacijskega dela. Vprašanje organizacije je rešeno, prvi izpit bodo v kratkem položili vsi, nuiogo se jih pripravlja na drugi, nekateri na pa tudi na tretji izpit. Vsekakor čaka rod še ogromno delo, napačno je pa seveda misliti, da le-ta dela le pod pritiskom tekmovanj. Zavest članov je že toliko visoka, da se zavedajo, kaj jih čaka in ne držijo križem rok. D. H. Na predlog občinskega odbora zrveze borcev je občinski ljudski odbor Pivka v letu 1955 sprejel odlok in proglasil 27, april za ljudski praznik občine Pivka. 27. aprila leta 1945 so bilo izgnane iz pivškega področja po enotah NOV Jugoslavije poslednjo okupatorjeve oborožene sile. Tega dne je prebivalstvo doseglo cilj, za katerega se jc zavestno borilo . v dolgih letih fašistične okupacije in krvavega boja za osvoboditev. Letošnji občinski praznik je bil pomembnejši od preteklih let, ker smo obenem praznovali, tudi 10. obletnico osvoboditve Pivke. Na predvečer 27,. aprila je bila proslava, katere se. je udeležilo veliko število prebivalcev Pivke 'in okoliških vasi. Proslavo jc otvorila godba na pihala z državno himno, nato je sledil govor, več partizanskih pesmi, lei jih je zapel mešani pevski zbor KIJD »Srečko Kosovel« Pivka in več recitacij učencev nižje gimnazije. Nastopilo je tudi društvo Partizan. 27. aprila pa je bil odbojkarski turnir med moštvom Partizan Pivka, garnizonom JLA iz Pivke in Vojne pošte iz Naverk, Prebivalstvo Pivke je svoj praznik lepo praznovalo. Vsa podjetja in uradi so imeli dela prosti dan pa tudi .kmetije niso zaostajali._T. - M oz Rod »Kraških viharnikov« pri pouku v naravi Čeprav ;c letošnje slabo vreme zakasnilo dela na polju in v vinogradih za dobrih petnast dni, so kmetovalci v okolici Portoroža in pri Sv. Luciji lopo obdelali svoja polja. Po mnenju predsednika kmetijske zadruge pri Sv. Luciji je letos obdelane več površine kakor druga leta. Sedaj ko se jc vreme ustalilo, kmetije hitijo s setvijo zadnjih pomladanskih kultur. V tem kraju je najbolj donosna panoga vrtnarstva, zato so kmetije že pred mesecem dni posadili veliko paradižnikovih sadik. Te pa se niso dobro obnesle, ker jih je požgala kasna slana. Zadruga je najbolj prizadetim članom priskočila na pomoč ter jim je brezplačno nudila okrog 12.000 sadik. Za prihodnje leto ima zadruga v načrtu dograditev toplih gred. Talko bo svojim članom lahko nudila dovolj raznovrstnih sadik zelenjave, V okolici Portoroža' in drugod so kmetijski strokovnjaki ugotovili neko bolezen na jagodnih sadikah. Računajo, da je ta bolezen uničila okrog 60 odstotkov pridelka. To je za tamkajšnje vrtnarje velika škoda. Oe računamo, da jagode rodijo pet in šc več let zaporedoma, je ta škoda še toliko večja. Kmetijska zadruga Novo BPD „Svoboda" m Postojnskem V Gabrovem v postojnskem okraju so ustanovili DPD »Svoboda«. Razveseljivo je, da se je ustanovnega občnega zbora udeležilo izredno visoko število ljudi, okrog 200 prebivalcev. Največ je bilo mladine, kar je dokaz, da občuti potrebo po kulturnem delovanju. V novoustanovljeno društvo bodo vključili prosvetno društvo »1. Maj« in taimburaško sekcijo. R. je nabavila potrebna škropilna sredstva proti tej bolezni in jih razdelila članom. Pred dnevi je zadruga odprla pri Sv. Luciji novo poslovalnico, prodajalno semen in drugih 'kmetijskih potrebščin. Tako prizadevanje zadruge vzbuja kmelovalcem-članoni zaupanje in se radi obračajo po nasvete in pomoč, ki jo zadruga nudi s svojim kreditnim odsekom. —ca Požar v Kopra Navsezgodaj 1. maja, okoli 6. ure je v preostalem poslopju bivših koprskih zaporov izbruhnil požar. V nekaj minutah po izbruhu požara je na mesto prihitela koprska gasilska čela. ki je takoj požar lo-Icalizirala. Nekoliko pozneje pa so prišli na pomoč tudi prostovoljni in poklicni gosilci iz Buj. V akciji je sodelovalo 24 gasilcev. Po njihovi zaslugi je bil požar okoli 7. ure že pogašen. Po prvih ocenitvah znaša škoda požara približno 5 milijonov dinarjev. V poslopju, kjer je izbruhnil požar je imel svoje poslovne prostore Projektivni biro. Požar je uničil vse, kar je bilo v teh prostorih. Cc bi ne bilo hitre intervencije gasilcev, bi bila škoda neprimerno večja. Tako so gasilci s svojo spretnostjo rešili požara poslovne prostore trgovskega podjetja »Klas«, Mestnega podjetja lokalnega gospodarstva v likvidaciji, uprave mestnih pekarn in skladišče embalaže liocljclja »Fructus« v Kopru. Vzroki požara še nis'o znani. V reševanju poslovnih dokumentov, arhiva in ostalega inventarja iz prostorov Uprave melioracij, ki je imela svoj sedež v nadsropju izpod Projekivnega biroja, so sodelovali tudi pripadniki JLA. Prebivalci Cerkna so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je bil njihov kraj izbran za drugo največjo proslavo desete obletnice osvoboditve. To pomeni zasluženo priznanje vsem zavednim Cerkljanom in okoličanom za žrtve, ki so jih doprinesli med borbo. Mnogi, ki bodo prišli v naš lepi kraj, se bodo lahko na lastne oči prepričali o velikih spremembah, ki so nastale v zadnjih desetih letih. Povsod se dvigajo nove hiše. na oknih spet žarijo nagelji in pelargonije, ki skupno z zelenjem vrtov in travnikov ustvarjajo videz miru in počitka. Turistično društvo je lepo uredilo prostor pred sedežem občine, zasadilo je mlada drevesca in ob potoku uredilo gredice za cvetje. Mnogo je pripomoglo pri tem odstranjevanje ruševin, V načrtu ima zgraditev novega kioska sredi vasi. Vsporedno z ostalim razvojem napreduje tudi gospodarstvo. Najpomembnejši podjetji sta »Rem-pod« in mizarnica, V začetku je «Rempod« predstavljal le majhen obrat za popravljanje električnih strojev in radijskega materiala, Vsakoletni koncertni nastop ženskega zbora tolminskega učiteljišča, ki ga z veščo roko vodi znani mladinski skladatelj in zborovodja prof. Makso Pirnik, pritegne pozornost slehernega resničnega ljubitelja lepega petja ne samo zaradi; do podrobnosti izdelane izvedbe, temveč tudi zaradi izredno zanimivega in svežega sporeda .V nasprotju z velikim delom naših zborovodij, ki se naravnost krčevito oklepajo enih in istih pesmi, si je prof. Pirnik začrtal drugačno pot. Njegov smoter je: posredovati poslušalcem redkeje izvajane stvaritve, predvsem pa utirali pot mlajšim in manj znanim slovenskim glasbenim tvorcem, V sporedu letošnjega kor>cer|ta na večer pred 27, aprilom so bili zastopani kar štirje mlajši slovenski skladatelji: Janez Bitenc z »Vi-gredjo« na besedilo L. Beltrama, Pavle Kalan z »Rajanjem« na besedilo Fr. Bevka, Alojzij Srebot-njak s »Kraško vasjo« na besedilo Sr, Kosovela in Zvonimir Ciglič z »Našo pesmijo« na Kajuhovo besedilo. Z »Mladinsko« na besedilo S. Gregorčiča je počastil zbor (>0-letnico velikega slovenskega skladatelja Marija Kogoja (roj. 27. aprila 1895 v Trstu); umetno pesen sla zastopala še Makso Pirnik in dr. Dragotin Cvetko, preostali spored jia je izpopolnila slovenska ljudska pesem v priredbi Janeza Znidarja, Karla Pahorja, Franceta Marolta in Rada Simonitija. Koncert je bil brezhibno pripravljen; celo pri tako zahtevnih skladbah, kakor sta Srebotnjakova in Cigličeva, je bilo čutiti, kakšno gotovostjo in lahkoto obvladajo pevke svoje glasove. Njihovo ubrano petje je prežeto s toplim občut-tjem; vidi se, da znajo zavestno dojeti sleherno izvajano skladbo, da znajo prisluhniti tudi najrahlej-šim skladateljevim vzgibom, zato kmalu pa so v novo urejenih prostorih pričeli s serijsko izdelavo nekaterih električnih naprav. S tem bodo dani pogoji za zaposlitev ženske delovne sile. Predvidevajo, da bodo s serijsko izdelavo začeli že v tem mesecu.. Mizarnica, ki je nastala na koncu vasi, je v zadnjem času zgradila lastno žago. Pomembna podjetja so še »Remont«, »Graditelj« in avtopodjetje, ki so veliko prispevala pri obnovi m gradnji novih poslopij, kot mi-zarnice, nove mlekarne, stanovanjske hiše za učitelje Elektrogospodarske šole itd. Danes pa prispevajo pri gradnji otroškega vrtca in novih stanovanj v nekdanjih vojašnicah. Kljub ogromnemu delu pri obnovi, niso pozabili na tiste, ki so med vojno žrtvovali svoja življenja. Lanske jeseni so odkrili spomenik padlim borcem, sedaj pa pripravljajo ureditev grobnice padlih. Datum proslave je bil že večkrat spremenjen. Ker bodo na proslavi sodelovali vsi najboljši pevski zbori Primorske, je bil dokončno določen za proslavo 5. junij. P.M. so tudi znale vdihniti skladbi dušo, ji dati plastično in prepričljivo podobo, Na tolminskem učiteljišču dorašča rod mladih ljubiteljic lepe slovenske pesmi in prepričani smo lahko, da bodo čez nekaj let z enako zavzetostjo vcepile ljubezen do petja našim najmlajšim. Pavle Kalan Tukajšnje Gasilsko društvo praznuje v nedeljo, S. maja 62-letnico obstoja. Ob tej priliki bodo vsi gasilci tega sektorja proslavili lepo obletnico z vajami, društvo samo pa bo razvilo svoj prapor. Kakšno ije bilo delovanje društva v teh dvaiiišestedeselih letih, bomo slišali v poročilu. Ze naprej laliko povemo, da bo dan poseben poudarek o borbi društva pod italijansko okupacijo, da bi ostalo v slovenskih rokah. Nadalje bomo slišali o skrbi in prizadevanjih za napredek društva, ¡ki šteje danes 70 članov. Kaj znajo in kako so pripravljeni, da v primeru požara takoj prihitijo na pomoč, .nam bodo pokazali na skupnih vajah, Žic. Prvi maj so tudi naši gasilci praznovali s pomembno slovesnostjo, ko so razvili društveni prapor, Razvitja prapora sc je udeležilo veliko število ljudi. Na slavmosti sta govorila okrajni poveljnik gasilcev Dušan Lipovž in najstarejši član društva v Ajdovščini tovariš Janez Gorčič. Najzaslužnejšim gasilcem so ob tej priložnosti podelili odlikovanja. Društvo praznuje letos tudi 30-leitmico svojega delovanja. sil® lSf iM PM m ili s , ■ . 'i J -K « --s^ s > - * -V X ^ SSšitSS NOVA TRGOVINA V DIVAČI V prostorih zadružnega doma je Kmetijska zadruga Divača te dni odprla novo poslovalnico z mešanim blagom. Poslovalnica je lepo opremljena in so Divačani lahko ponosni nanjo. Kmetijska zadruga je s tem ustregla željam in potrebam prebivalcev. Prvi p j* i m cd rs 0 feDi Minuli teden so se v Novi Go-riii prvič sestali Primorski veterinarji. Do sedaj so imeli seupne sestanke v Ljubljani z" veterinarji ljubljanske sekiije. Ker pa se na Primorskem veterinarska služba v -mnogočem razlikuje od drugih predelov Slovenije, so ustanovili pod-sekcijo veterinarjev za Primorsko, bodo pa še nadalje vključeni v ljubljansko sc-keijo. Izvolili šo si tudi predsednika in tajnika. Sestanke bodo imeli vsaka 2 ali 3 mesece, vsakokrat v drugem okraju. Sestanka se je udeležil tudi predsednik veterinarskega društva Slovenije tov. dr. Ogorelec. V prihodnje bodo na sestankih predavali veterinarski strokovnjaki iz Veterinarskega Znanstvenega zavoda, prevsem o boleznih živine v zahodni Sloveniji. Tako na primer o melitokokozi ovac in koz, ki jo že nekaj let u-spešno zatirajo. Bolezen se tudi prenaša na ljudi in dokaz uspešnega pobijanja te bolezni je, da že nekaj let ni obolel noben človek. Zelo velike skrbi še vedno zadaja Bangova bolezen govedu na Tolminskem'. Kljub uspešnemu zatiranju je še vedno nekaj govedi bolnih in Državni sekreteriat za gospodarstvo meni, da bi bilo najbolje. če bi te bolne živali poklali (meso je užitno), lastnikom pa odplačali odškodnino. S tem radikalnim ukrepom bi popolnoma zatrli to nevarno bolezen. Nič manjše jStrbi ne zadaja veeri.narjem slinavka in parkljevka, ki je zelo razširjena v Italiji. Ker je prenos te bolezni zelo hiter, razsaja pa trenutno na italijanski strani goriških Brd, morajo biti veterinarji zelo budni, da se bolezen ne razširi v naše kraje. Posebno dvolast-tiiki in živinski trgovci so tisi, ki bi najverjetnejše prenesli povzročitelje slinavke in parkljevke v našo državo. Govora je bilo o bodočih občinskih —. komunalnih veterinarjih. Smatrajo, da komunalni inšpektor ni najboljši naziv za predstavnika veterinarske službe bodoče občine in naj bi se imenoval raje uradni veterinah občine — komune. Predlagali so tudi, da bi veterinarska služba prešla na družbeno upravljanje in da bi se tako ustanovili veterinarski sveti pri občinah, kjer bi bili predstavniki živinorejcev in oblasti direktno povezani z veterinarsko dejavnostjo. Razpravljali so tudi o živinoreji, fci je najvažnejša panoga kmetijstva na Primorskem, Mnogi veterinarji se zelo aktivno udejstvuje-jo v živinorejskih organizacijah. Veterinar dr. Gabršček iz Kanala je bil celo izvoljen za predsedniška medzardužnega živinorejskega -3dbora. Velike uspehe v pobijanju jalo- Planina pri Rakeku V okviru proslav ra 10-letnico «osvoboditve smo imeli prvi samostojni pevski koncert narodhih, umetnih in partizanskih pesmi. Pevski zbor KUD iz Planine in Pevsko društvo iz Laz sta se predstavila z bogatim sporedom občinstvu, ki je pevcem dalo zasluženo priznanje, Moški zbor KUD se je predstavil t. 12 pesmimi, mešani zbor iz Laz s 6 in ženski zbor s 3 pesmimi. Koncert jc poslušalo 250 ljudi, kar je precej za naše razmere. Prišli so tudi iz sosednjih vasi. Zbor vodi Stane Vahen, ki je pevce znal zainteresirati za petje. Pevci so kljub slabemu vremenu prihajali redno k vajam. Tako zborovodji kot pevcem gre zasluženo priznanje in polivala. Osmega maja bo zbor sodeloval na okrajnem pevskem tekmovanju v Postojni, T. M. iPmiiiji in mladinci se pridno vadijo za telovadno akademijo, ki jo bomo priredili 15. maja. Ta akademija bo nekaka predpriprava za zlot v Kopni, ki se ga bomo udeležili. Spored akademije je pester in bo treba vložiti p.recc-j trudi. Na okrajni telovadni akademiji v Cerknici bo društvo sodelovalo s simbolično vajo »Talcem« in drugimi vajami. Pri delu je precej težav, ker ni med starejšimi mladinci in mladinkami pri-niei»s aktivnosti. T-M vosti govedi so veterinarji na Primorskem dosegli z ustanavljanjem plemenilnih krogov. Ti krogi so ustanovljeni že v vsej Primorski, razen v koprskem okraju, kjer je glavna ovira pomanjkanje pleme-njakov. Kužna jalovost je skoraj popolnoma zatrta in danes ne pomeni več resnega gospodarskega vprašanja kakor je to bilo pred nekaj leti. Ker menijo, da je umetno osemenjevanje le zootehnični ukrep ne pa ukrep za pobijanje kužne jalovosti, ne bi zaenkrat še na Primorskem uvedli umetnega o-semenjevanja krav. V predelu si-vorjave živine imamo prav lepo število zelo dobrih bikov, tako da z umetnim osemenjevanjem pač ne bi kdovekaj izboljšali. Razen tega je pa tudi akcija umetnega o-semenjevanja povezana z razmeroma visokimi stroški. B. Prvi maj v Marezigah Pr\i maj in desetletnico osvoboditve smo praznovali s športnimi, kulturnimi in drugimi prireditvami. Od 12. do 17. ure so bile razne športne tekme, vlečenje vrvi, plezanje na mlaj in podobno. Ob 17. uri so ljudje napolnili dvorano zadružnega doma, kjer je tovariš Srečko Vilhar govoril o pomenu praznovanja Prvega maja in o desetletnici osvoboditve. Za tem je moški pevski zbor zapel nekaj pesmi. Igralska skupina prosvetnega društva je nato uprizorila -igro »Deseti brat«. Igra je gledalcem zelo ugajala. Posamezni igralci so pokazali tak smisel za igranje, da bi lahko nastopili tudi na kakem večjem in zahtevnejšem odru v naših središčih. Odlično je odigral vlogo Krjavlja domačin tovariš Slavec. Dobro sta odigrala svoji vlogi tudi Deseti bral in Dolef. Igra je dosegla tisti uspeli, ki so ga pričakovali tako igralci sami kot gledalci. «t »-v i «fc.(1 i, m mM GradbiSče noče a v to mehanične delavnice v Kopru Kmetijska zadruga v Ilirski Bistrici je od jeseni 1954 do spomladi 1955 dosegla lepe uspehe pri ob-no\-i sadjarstva. Na območju zadruge je 13 privatnih kmetovalcev in kmetijsko posestvo v Mali Bukovi-ci uredilo 13 hektarjev novih strnjenih sadovnjakov. Skupno so posadili 1261 sadnih drevesc. Vsi novi sadjarji so se prej obvezali, da .bodo nasadili najmanj en hektar površine, to je 100 sadnih drevesc. V glavnem je bilo delo izvršeno, le v nekaj primerih niso mogli pravočasno izvršiti vseh priprav. Ve; j« primerov, da so posamezni kmete očistili puste gmajne in imajo danes na mestu, kjer je prej rasli ;el-ševo grmovje in robida, lepe sodobno urejene sadovnjake. Pri spreminjanju gmajn v sadovnjake sta 3c posebno izkazala Anton Skrlj iz To polovea in Franc Jenko iz Mil? Bukovi ce. Novi nasadi so bili urejeni pod vodstvom strokovnjakov Agronomske fakultete v Ljubljani, ing. Le-kšanove hi tovariša Kafola. Pri tej akciji je posebno veliko truda v.o-žil ing. Rozman iz Postojne. Du;-vesca »ta brezplačno prispevala Kabinet za sadjarstvo v Ljubljani n Okrajna zadružna zveza v Postojni. Sedaj urejuje kmetijska zadruga 7 republiškimi sredstvi novo drevesnico v Zabovici pri Ilirski Bistrioi. Knežak Občinske, prosvetne in druge organizacije v Knežaku so se lepo pripravile za proslavo prvega maja in 14-letnico ustanovitve OF. Sredi vasii so v ta namen postavile lep slavolok. Na večer pred praznikom ustanovitve OF sc je v kinodvorani zbralo nad 600 ljudi iz Knožaka, Bača, Koritnice in Sembij. Govoru jo sledil kulturni spored, Dobro so se izkazali pionirji in dijaki kneža-ške šole. Pod vodstvom pevovodje Kiniove je nastopil mešani pevski r.bor »KUD Toneta Tomšiča« iz Ilirske Bistrice. Sodelovala je tudi godba na pihala iz II, Bistrice pod vodstvom Alojza Gartnenja. Iz vrst poslušalcev je bilo slišati pripombe, da take proslave še ne pomnijo v Knežaku. F-G Še to pomlad bodo v tej drevesnici posadili 10.000 jablanovih divjakov. Predvidevajo, da bo kmetijska zadruga že v nekaj letih lahko zadovoljila vse potrebe po sadnih sadikah v bodoči ilirsko-bistriški komuni in ostalih bližnjih komunah. Kmetijska zadruga bo akcija za obnovo sadovnjakov nadaljevala še naprej. Prav gotovo bo deležna podpore v obliki sadik, da bo lahko šc več prispevala k obnovi sadjarstva v 'kraju, ki ima tako ugodne pogoje za napredno sadjerejo. K. M. // na Brkinski vas Barka je poznana po gostoljubnosti prebivalcev. O tem vedo veliko povedati partizani, Id so v letih 1941—1945 šli večkrat tod skoizi. Prijeten vitiis dobi obiskovalec, ko ugotovi, kako si ljudje medsebojno pomagajo in je vas lepo enotna. Pred petinti leti so ustanovili KPD .»Novi Balkan«. Društvo še nima lastnih prostorov in uporablja za prireditve šolsko učilnico. Prejšnjo nedeljo je dramska skupina uprizorila štiri dejanko »Prisega opolnoči«. 22 vlog je odigralo IS igralcev, skoro sami poročeni možje in žene v starosti nad 40 let, Glavno vlogo Anke je z velikim uspehom odigrala Vera Ambrožič. Zelo dobro so igrale tudi Lovrinka - Pavla Trebeč, Meta - Dora Cepar, žanjice in ciganka. Vlogo Koritnika je (igral Vladimir Cepar, Požaija pa .Anton Cepar, ki so ga že leta 1925 italijanske oblasti preganjale, ker je r. bratom in drugimi vaščani organiziral kulturno prireditev v slovenščini. Vlogo Slavka je odigral Ludvik Ambrožič, Pavleta pa Josip Polh. Oba sta dobro igrala, saj sta poznana kot dobra igralca in je ni prireditve, da ne bi sodelovala. Prireditev je bila na skednju, ki je bil nabito poln. Ljudje so dogajanje na od ni pazljivo spremljali in ob koncu dali igralcem zasluženo priznanje. K uspehu je mnogo pripomogla tudi Marija Kljun. Kot slišimo, namerava društvo gostovati z igro tudi v drugih vaseh. Zdenko Švagelj. Obvestilo vsem prosvetnim društvom Radio Koper obvešča vsa prosvetna društva na Primorskem, ki so se prijavila za tekmovanje ob 10. obletnici osvoboditve, da jc spremenjen način snemanja posameznih društev. Vsa prijavljena društva bo radijska snemalna ekipa .posnela na javni prireditvi, la jo morajo prijavljena društva organizirati ob navzočnosti domačega občinstva. Raporter Radia Koper sc bo oglasil v kraju snemanja najmanj dva dni pred datumom snemanja in bo skupaj s predstavnikom društva napravil točen razpored posameznih točk na tej javni prireditvi. Zato morajo vsa prijavljena društva najkasneje do 14. maja poslati pismena potrdila na Radio Koper, v katerih naj izjavijo, če bodo laliko ob spodaj navedenem roku pripravila tako javno prireditev, ki jo bo naša snemalna ekipa laliko posnela na magnetofonski trak Društvo, ki do 14. maja tega potrdila ne bo poslalo, bo avtomatsko odpadlo iz tekmovanja. Roki za snemanje posameznih društev, ki se v nobenem primeru ne morejo spremeniti, so naslednji: Tolminski okraj: snemanje med 10. in 25. majem, 10. maj — Pevsko-glasbeno društvo Tolmin in tolminsko gledališče 11. maj — PD »Kanin« — Zaga 12. maj — KUD »GolobaT« — Bo- vec 17. maj — PD »Simon Gregorčič« — Kobarid 18. maj — KUD »France Bevk« — Otalež 19. maj — KUD »Simon Gregorčič« — Cerkno 24, maj — PD »Janko Premrl-Vojko« — Spodnja Idrija 25. maj — PD »Heroj Dušan« — Most na Soči Goriški okraj: snemanje med med 10. in 25. majem. 26. maj — KUD »Jože Srebrnič« — Solkan 31. maj — PD »Lipa« — Biljana 1. junij — PD »Franc Zgonik« — Branik 2- junij — PD »Zarja svobode« —. Bilje pri Renčali 7. junij — PD »Lijak« — Voger-sko S. junij — PD »Jelka« — Trnovo 9. junij — KUD »Planinka« — Otlica 10. junij — PD »Zarja« — O željan Postojnski okraj: snemanje med 14. in 24. junijem 14. junij — KUD »II, maj« — Grahovo 15. junij — SKUD »Heroj Iztok« — Rakek 16. junij — KUD »Igo Gruden« — Hruševje 21. junij — SKUD »Tone Tomšič« — Ilirska Bistrica 22. junij — KUD —Slavina 23. .junij — PD Razdrto 24. junij — KUD »Sloga« — Jel- šane Koprski okraj: snemanje med 28. junijem in 6. julijem 28. junij — PD »Sloga« — Raven 29. junij — PD »Bratstvo« — Ga- žon 30. junij — PD »Ivan Cankar« — Marezige 1. julij — KUD »Istra« — Truške 5. julij — PD »Ivan Cankar« —■ Krkavče 6. julij — SKUD »Svoboda« — Izola. NAS NOVI ROMAN V PODLISTKU čvirje smrti Slovenskim bralcem je ime španskega pisatelja V. Blasca Ibaneza že dobro znano. Saj smo dobili v prevodu že dve njegovi dobri deli »Krvave arene« (izšlo pred zadnjo vojno) in »Katedralo« (Cankarjeva založba 1954). Pa tudi tržaška »Edinost« je prinašala v podlistku njegovo delo »Železni malik«. V prihodnji številki boste laliko sledili v našem podlistku njegovemu romanu iz življenja valencijskih ribičev in kmetov (prevajalec mu je dal naslov »Močvirje smrti«), ki ga večina kritikov po dramatični moči, po lepoti pejsaža, ki ga je orisal z velikim mojstrstvom, in po realističnem opisovanju posameznikov, vsak od katerih nosi natančne in tipične znake osebnosti, uvršča ¡med njegova najboljša dela. Pisatelj nam .podaja svet revnih ribičev, njihovo 'trdo borbo ra kruh, globoke, rekel bi atavistične poteze v značajih, elementarno erotiko, zasidranoSt v podedovanem poklicu, slepo srečo usode, trmo in vztrajnost. Vendar je v romanu najmočnejše ozadje, močvirnato ozadje rižišč, kjer se sredi blatne zemlje, ki jo je Toni, eden izmed junakov romana, toliko let trgal iz objema močvirske vode, dogodi ogaben zločin. Vtis, ki ga dobi človek, ko prebere roman, je nedvomno podoben vtisu ob pogledu na veliko tragedijo na morju. Po obupni borbi in nadčloveškimi napori zagrnejo valovi vse. Nastane mučna, skrivnostna tišina, ki človeka tako prevzame, da o njej pogosto globoko razmišlja, Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime In priimek .............................. EivadiSč« ...____ "cžrta_______ Naročnino bom pločei, ko pirefjmetn vašo pcžc-žateol Doc _____ ____ (Lastnoročni podpis) O D B O J K A Koprski Partizan osvojil pokalno prvenstv Prejšnji teden je bilo v Kopru okrajno pokabro prvenstvo društev Partizan v odbojki. Tekmovale so moške ekipe Koper A in B, Piran, Šmarje in Izola ter ženski ekipi Pirana in Kopra, Lani sta prehodni pokal osvojili moška in ženska ekipa Pirana. Letos je med moškimi ekipami zasluženo osvojila prvo mesto in prehodni pokal prva ekipa Partizana iz Kopra, ki je v odločilni tekmi premagala lanskega prvaka piranski Partizan z 2:0 -(15:3; 15:5). Srečanje ni bilo na posebni višini, ker so igralci obeh moštev nastopili skoraj brez treninga. Razočaral je zlasti Piran, ki je v primerjavi z lanskim letom precej nazadoval. Zmagovalno moštvo Kopra je nastopilo v naslednji postavi: Tome, Škarja. Omladič, Abram, Justin, Klasinc Janez in Ventin. S precizno igro in točnimi udarci se je odlikoval zlasti Škarja. Rezultati drugih tekem v moški skupini so bili naslednji: Koper A — Koper B 2:1 (13:15, 15:6, 15:12). Drugo moštvo Partizana je pokazalo zelo dobro igro in je srečanje izgubilo šele po trdi borbi. Koper B"— Izola 2:0 (15:8, 15:8). Zaslužena zmaga boljšega moštva, ki je z lepimi kombinacijami povsem obvladalo teren. Koper A — Šmarje 2:0 (15:8, 15:S). Smarčani so se resno upirali boljšemu moštvu, vendar zaradi premajhne tehnične uvežbanosti niso mogli doseči boljšega rezultata. Šmarje — Izola 2:1 (2:15, 15:13, 15:13), To je bilo najzanimivejše srečanje na turnirju. Smarčani se v prvem mestu niso znašli, nato pa so z izredno borbenostjo odločili tekmo v svojo korist. Koper B — Piran 2:0 (p. i.) Končni razpored moških ekip je naslednji: Koper A 6 točk. Koper B 4 točke, Šmarje 2 točki ter Izola in Piran brez točk. Žensko pokalno prvenstvo okraja pa je osvojila tudi letos ekipa Partizana iz Pirana, ki jc premagala koprski Partizan z 2:1 (7:15, 15:7, 15:12). Zmagovalke so nastopile v naslednji postavi: Rosotti, Djurdje-vič. Konte, Gregorie, Karlovič in Kordinali, Prav bi bilo, da bi na prihodnjem prvenstvu videli več ženskih ekip, saj je zlasti med mladinkami v našem okraju veliko zanimanje za odbojko. N O G O M E T ïïspeh Dekančanov m prvomajskem pokalnem turnirji Koprska Aurora jc priredila ob prvomajskih praznikih pokalni turnir, ki so sc ga razen prireditelja ■udeležili tudi Stil iz Kopra, Jadran iz Dekanov in moštvo koprskega gamizona JLA. Na splošno presenečenje so Dekančani osvojili prvo mesto, čeprav sta bila Aurora in Stil favorita. Prvi dan je Jadran z boljšo igro premagal Auroro s 3:1, Stil pa je premagal moštvo JLA Z 2:1. Naslednji dan je v borbi za tretje in četrto mesto premagala Aurora moštvo JLA s 5:0, dekanski Jadran pa je zasluženo premagal Stil z 2:1 in tako osvojil prvo mesto. Glede odločilne tekme za prvo mesto moramo pripomniti, da je bil Stil tehnično sicer boljši in tudi v terenski premoči, vendar je bil Jadran pred nasprotnikovim golom mnogo bolj učinkovit. V prvem polčasu je igra valovila iz polja v polje, v drugem pa so bili napadi Dekančanov mnogo nevarnejši. Prvi gol je padel v drugem polčasu po krivdi Stilovega branilca Paškulina, ki ni pokrival Jadranovega napadalca Bertoka. Le-I.ta je namreč iz težkega položaja dosegel vodstvo za svoje moštvo. Stil je izenačil z učinkovitim golom mladega Auberja, ki je nodal žogo na Gombačev pred-•ložek v desni kot. Stil je bil nato nekaj časa v premoči, toda njegovi napadi so bili premalo odločni, da bi svojo premoč izrazil v golih. V protinapadu je Gregorie Boris pre-igrai nekaj igralcev, oddal žogo prostemu Prašnikarju, ki je neubranljivo zadel mrežo. V moštvu zmagovalca se je odlikoval napad, pri Stilu pa krilska vrsta in neumorni Bertok. Svojo nalogo sta zodovoljivo opravila tudi oba vratarja. Končni vrstni red prvomajskega pokalnega turnirja je naslednji: 1. Jadran, 2.. Stil, 3, Aurora in 4, Gar-nizon JLA, Razen tega turnirja je bilo na Primorskem ob Prvem maju še več prijateljskih nogometnih srečanj. UfSr^WB Izola je na svojem igrišču premagalo Nafto iz Reke, ki igra v reški nogometni podzvezi, s 4:2, Tekma ni bila na posebni višini, čeprav .predstavlja zmaga uspeh za Izolo. V Piranu je domače moštvo izgubilo z enajstorico Tretji maj z Reke z 1:3, mladinci Pirana pa so igrah z Reko neodločeno 1:1. Nogometaši Padne so gostovali ob prvomajskih praznikih v Portorožu in izgubili na igrišču Sv. Lucije srečanje z vojaškim moštvom iz Portoroža z 2:4. To nedeljo bo v Izoli ponovitev prekinjene nogometne tekme slovenske zapadne lige med Izolo in Novo Gorico. Tekma je bila prekinjena zaradi izgredov v 10. minuti dru: gega polčasa pri stanju 2:1 v korist Izole, V koprskem nogometnem centru pa se bo nadaljevalo mladinsko nogometno prvenstvo. V Kopru igrata Stil in Izola, v Piranu pa Piran-Aurora. Ob festivalu kluba primorskih študentov bodo gostovali v Kopru v soboto nogometaši kluba primorskih študentov iz Ljubljane . in se bodo pomerili s koprskimi študenti. Odbojka in keglanje v Vipavi V okviru provomajskih prireditev sta bila v Vipavi dve srečanji v odbojki in keglanju. Domači Partizan je premagal odbojkarsko ekipo gar-nizona JLA iz Vipave s 3:2, v keglanju pa je izgubil srečanje z istim moštvom s 143:163, Mali oglasi ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kopalnico v centru Reke za enako v Kopru ali Izoli. PREKLIC Preklioujam vse žaljive trditve nasproti tovarišici Milielj Dragici, učitelje! v Kortah. Novak Rugcrij, Koper Znamka 10,— din Zadnjič sem vam obljubil, da bova šla z Juco prvega in drugega maja na izlet v Skocijansko jamo in. če bodo dovoljevali naši žepi, še naprej do Opatije in Reke. Takšni so bili moji načrti. Toda uresničil se je žal stari pregovor, ki pravi: Vane obrača, Juca obrne«! Vzroki so bili pa ti-le: Prejšnjo soboto se je Juca zgodaj zjutraj odpravila na avtobus. Rekla mi je, da gre v Koper, ker je slišala od ostalih žensk v Rižanski dolini, da v Kopru prodajajo vse z velikim popustom. Temu njenemu poželenju" seveda nisem nasprotoval. Na nekem »škartucu« si je vse lepo zapisala, kaj mora kupiti za hišo, kaj za sebe in seveda neke malenkosti tudi zame. Iz Kopra se je vrnila pozno popoldne, ker so ji trije avtobusi pokazali fige. Dejala je. da je bilo na avtobusni postaji toliko ljudstva. Ikakor da je trajal ves dan miting. Sto avtobusov bi bilo premalo za odvoz polovice čakajočih na prvomajske oddihe. Seveda je prisopihala jezna in nervozna ter zraven preklinjala Slavnike in Avtopromete, Obilno culo je vrgla na mizo in mi rekla: »Sem ti čupla ane bendante. ano srajco jenu ane kaucete. Tu drugu je vse za hižo!« Skrbno odvežem culo. Na vrhu je bil račun, spodaj pa blago raznih barv in oblik. Za »hižo« je bilo prekleto malo, sem ugotovil, razen če Juca sebe ne smatra za hišo. Ogledam si račun. Vsote so se mi zdele precej sumljive, posebno kar se tiče nogavic, srajc in spodnjih hlač. Sel sem lepo v »kasetni« in zvlekel na dan lanski račun, ko sem si sam kupoval neke malenkosti. Opazil sem, da je Juca s popustom plačala za spodnje hlače 540 dinarjev, jaz pa lansko leto brez popusta 450 dinarjev. Srajca je lani stala brez popusta 2200 dih, letos pa s popustom 2376, nogavice so pa sedaj kar za 28 dinarjev dražje. Juci sem lepo pomolil račune pod nos in tedaj se je vnel tak prepir, kakršnega lahko razumejo samo tisti, ki so v zakonski »koezistenci« že najmanj dvajset let. Seveda jc zaradi koprskih popustov propadla ne samo Skoci-janska jama. Opatija in Reka, ampak tudi večerja. Na prvega maja se pa z našega »špargeta« sploh ni Ikadilo. Lačen seveda nisem bil, Iker so se me za drag denar usmilili v »oštarijali«. Drugi dan, to je prvega maja, sem se lepo odpravil v Koper. Bom vsaj v miru proslavljal, sem si mislil. Sprehajam se lepo po obali. Na avtobusni postaji je bila še vedno gneča. Vprašal sem, kam se to ljudstvo pripravlja, pa so mi odgovorih, da se preriva na avtobuse, ki vozijo na Socerb. Tako sem sklenil, da bom preživel tudi jaz nekaj ur popoldne na So-cerbu, saj nisem bil tam že lep čas. Hotel sem na kosilo v eno izmed bližnjih gostiln, toda v njih je bilo toliko ljudstva, da ne bi prišel do večerje na vrsto. Srečal sem prijatelja Mikina, ki me je lepo spremljal od »ošterije« do »ošterije«. Popila sva nekaj skromnih »otav« in končno zašla v bivši »Kmečki dom«, ki so ga pred nekaj dnevi spremenili v delavsko restavracijo. Prav hvaležen sem bil Mikinu, da me je pripeljal tia, ker sem kosil imenitno, povrhu pa še poceni. Na Socerb sem prišel precej zgodaj. Na avtobusu mi kot starejšemu seveda niso prepustili sedeža, ker se Ê& © P Saniorieva 26 - tPosûsà predaS 2 za takšne praznike mladina požvižga na vljudnost in »rešpekt«. Toda bil sem kljub temu zadovoljen. Celo plesal sem, da se je vse kadilo, Osmink in špricerjev sploh nismo šteli; to se dela proti koncu meseca. Posluževali smo se v slavnem sami. ker s'o natakarji v takšni gneči izgubili glavo. Toda vrag je bil priti nazaj v Koper. Na so-cerbski avtobusni postaji je zgle-dalo, kakor da bo vsak trenutek prišlo do splošne vstaje. Vsi so se trudili, da bi svojemu sosedu čimbolj pomendrali čevlje. Avtobusna vrata so bila zdaleč preozka in s'o se izkazala kot nepotrebna. Nekaj časa sem sodeloval v bitki in teptanju svojega bližnjega, potem pa sem omagal in sem šel nazaj v grad na »kvartine« in ples. Okrog, polnoči me je pa šofer kar sam vzel pod pazduho, popeljal do avtobusnih vrat in mi ponudil najboljši sedež, kar jih ima Slavnik. Tako je minil prvi maj. Ob tej priliki so me prosili koprski dopisniki, naj bi pohvalil Mesopromet, ki je poskrbel za prvomajske praznine, da jc bilo povsod dovolj najraznovrstnej.šega mesa. Nikjer se baje ni čakalo v repih, kakor je bil primer za veliko noč. Prav tako zasluži medaljo trgovska mreža za obilno dobavo bele moke in drugih artiklov. Nič niso zaostajali gostinci, ki so za prvomajske praznike znatno pocenili vino. Kruh v pekarnah je ostal nerazprodan, Potice so še danes v izložbenih oknih! Toliko o prvem maju. Tretjega nas je pa obiskal dež in nas razbremenil naštetih skrbi, ki so se nas že hudo lotevale, kaj bo z letošnjim pridelkom, O tem pa kaj več prihodnjič! Vane Na nedeljski kolesarski dirki Ljubljana—Maribor, ki so jo organizirali v počastitev desetletnice osvoboditve, sta osvojila prvo mesto koprski Proleiter in njegov član D.l-lasanita. Organizacija dirke je bila poverjena mariborskemu Braniku. Tekmovalo je 40 dirkačev iz devetih klubov Slovenije in Hrvatske. Na dirki je v odločnem finišu zmagal Dellasanla iz Kopra v času 4 ure in 7 miinuit. Za njim se je zvrstilo v istem času še 11 tekmovalcev. Med moštvi je osvojil prvo mesto koprski Proleiter pred Rogom iz Ljubljane in Fototchniko iz Zagreba. Proga je bila dolga 136 kilometrov. Šali v Novi Gorici Na šahovskem brzoturnirju za prvenstvo občine je zmagal izven konkurence Slojan Markovič iz An-liovega, prvak pa je postal profesor Kastelic, ki je osvojil tudi prvomajski pokal Socialistične zveze. RADIO NEDELJA, 8. V.: 8.15 Iz domačih logov v nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 10, obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov: Pomorska srednja šola — Piran; .13.45 Glasba po željah, 15.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje »Svobod - in prosvetnih društev: SKUD »Stane Semič-Daki« — Postojna; .1.6.00 Nedeljski promenad-ni koncert; 19.15 Z orkestrom Fred Waring v revrjske melodije; 21.00 Glasber i mozaik opornih motivov; 22 00 Plesna glasba. PONEDELJEK, 9, V,: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Poje gorenjski vokalni kvintet; 15,00 Čistimo svoj jezik; 15.15 Stevan Hristie: Ohridska legenda, baletna suita (tretja slika); 15.30 Iz albuma lahkih in zabavnih melodij; 16.00 Šport doma in po svetu; 16.10 Odprtino pautituro na prvi strani,., glasbena oddaja s komentarjem; 19.15 Harmonika v ritmu; 20.15 Francoske popevke; 20.30 Jugoslovanske narodne pesmi; 21.05 Emisija jugoslovanske postaje;' 22.00 Plesna glasba. TOREK, 10. V.: 11.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov — nižja gimnazija Cerknica; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: 20' belokranjskih pisarne; 15,00 S knjižne police; 15,20 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 16.00 Za vsakogar nekaj; 19.15 Klavir v ritmu; 20.30 P. I. Čajkovski: »La- lxxlje jezero« baletna suita v 4, dejanjih; 22.00 Plesna nlasba. SREDA, 11. V,: l-i.OO Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.00 Kulturno življenje na Primorskem; 15.15 R, Wagner: Preludij k dejanju opere -Mojstri pevci«; 15.30 Glasbena kronika; 15.40 Igrajo orkestri; 16,00 Zdravstveno predavanje; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 15' z Doris Day; 20.15 Bosanske sevdalinkc; 20.40 Zabavne melodije; 21.05 Nočni operni koncert : G. Puccini — prerez skozi opero »La Boheme«; 22.00 Plesna glasba. ČETRTEK, 12, V.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15,00 Morja široka cesta; 16.00 Radijska univerza; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 15' z orkestrom Roberta Faraona; 20.45 Igra zabavni orkester: 21.05 Nočni simfonični koncert. G, Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F duru — Ameriikanec v Parizu -— motivi iz opere »Porgy in Bess«; 22.00 Plesna glasba. PETEK, 13. V.: 11.00 Opoldanski glasbeni mozaik; 13.45 Glasba po željah; 14.40 Domači zvoki: Naši zbori pojč; 15.00 Kulturno pismo; 15.15 Tisoč taktov iz operet, revij in filmov; 16,00 Glasbeni intermezzo; 16.15 Za vsakogar nekaj; 19.15 15' Japonske zabavne glasbe; 20.15 Igra orkester Benny Goodman: 20.40 Jugoslovanske narodne pesmi; 21.05 L, v. Beethowen: IX, simfonija; 22,10 Plesna glasba. Poslužujte se uslug, Iii vam siti midi Strokovno popravlja vse vrste radio sprejemnikov in električnih naprav šibkega toka po ugodnih cenah. Za vsa izvršena dela jamči. Ce stita ob 10. obletnici osvoboditve vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije !