Lelo X.
V.b.b.
Donai, dne 10. decembra 1930
Št 50,
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se nai pošiljajo na naslov: pol. te gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Slane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno:	Din. 25*—; celoletno: Din. 100‘—.
Nova vlada.
Desno krilo krščanskih socijalcev z dr. Seiplom na čelu se je močno prizadevalo, da bi se dosegla velika koalicija, a se je moralo zadovoljiti z malo koalicijo, kar znači poraz politike tega krila v zadnjih mesecih in umik od radikalnega kurza, ki se je sam onemogočil. Dr. Schober je stal na stališču, da mora nova vlada kazati tudi na zunaj, da je nastopil drugi kurz. To je dogodek velikega pomena za bodoči notranjepolitični razvoj.
Ko smo pisali zadnji uvodnik, nova vlada še ni bila sestavljena in so se imenovale samo posamezne osebe. Krščanski socijalci so stavili dr. Schobru več ponudb. Sprejel je ponudbo, da zasede Schobrov blok mesto podkanclerja in zunanjega ministra, pravosodstvo in notranje zadeve, skupaj tri ministrstva. Zahteval pa je poleg tega še, da se varnostna služba prideli vicekanclerju, kar pa dr. Ender ni sprejel. Že je dal dr. Ender svoj mandat zopet na razpolago j zveznemu predsedniku, a ga je zvezni predsed- : nik ponovno naprosil, da se še enkrat pogaja. 1 S posredovanjem zveznega predsednika je Schobrov blok sprejel dr. Enderjev predlog in vlada je bila sestavljena sledeče:	zvezni
kancler dr. Otto Ender, podkancler in zunanji minister dr. Johann Schober, notranji minister inž. Franc Winkler (Landbund), finančni minister dr. Otto Juch, vojni minister Karl Vaugoin, trgovinski minister Eeduard Heinl, pravosodni minister dr. Johann Scliiirff (vseneniec), prosvetni minister dr. Emerich Czermak, poljedelski minister Andrej Thaler in socijalni minister dr. Josef Resch.
Vladna kriza se je rešila tako, kakor je zahteval sedanji mednarodni položaj naše države. Merodajni so bili gospodarski razlogi, prevladal pa je razun). Sestava pomeni konec radikalnega desničarskega kurza in je naravna posledica volilnega izida. Zunanji tisk je z novo vlado zadovoljen in pravi, da si bo država zopet pridobila zaupanje v inozemstvu, ki je ga pod prejšnjo vlado že skoraj izgubila. Dr. Ender in dr. Schober sta najboljše jamstvo, da bo Avstrija krenila v zunanji politiki zopet na pot sporazuma in mednarodnega sodelovanja. Pa tudi domači tisk pozdravlja novo vlado. Presoja jo kot povsem meščansko in tudi kot povsem demokratično.
Iz vlade so odšli vsi eksponenti heim-wehrovske struje, kakor dr. Seipel, Starhem-berg, dr. Hueber in Schmitz. Dr. Seiplu je bil dovoljen enomesečni dopust, ki ga bo prebil v Meranu. Potreben je počitka. Po „Arbeiter-Zeitung“ je dal dr. Seipel pred sestavo nove vlade objaviti, da bi vstopil v novo vlado samo tedaj, če bi bil sprejet tudi Heimatblock. On drugače noče vladati kakor s fašisti. Značilen je dogodek s prve seje parlamenta. Ko so se vsedli heimatblokovci v parlamentu na svoje sedeže, je dr. Seipel toplo stisnil roko knezu Starhembergu.
Novi parlament se je sestal 2. t. m. popoldne in ker še vlada ni bila imenovana, se je odgodlla volitev predsednika narodnega sveta. Dne 4. t. m. je bil izvoljen prvim predsednikom narodne skupščine socijalni demokrat dr. Riderseli, drugim dr. Ramek in tretjim dr. Straff-ner. Pri tem glasovanju se je pokazalo, da u-metno ustvarjeni Schobrov blok ni enoten. Landbund je glasoval za svojega kandidata, o-stali schobrovci pa s socijalnitni demokrati. Poleg tega je del schobrovcev za sodelovanje z Heimatbiockom.
Dne 5. t. m. je dr. Ender prečital program nove vlade. Govoril je najprej o zvestobi do ustave in izjavil, da bodo zvezno vlado pri njenem poslovanju vodila načela demokratične republike in ideja zvezne države, kakor je dolo-
čena v zvezni ustavi. Vlada bo smatrala za svojo prvo dolžnost, da bo zahtevala strogo upoštevanje ustave in ostalih zakonov, ker hoče s tem zagotovit^ vJgmu javnemu in zasebnemu življenju miren razvoj, meščanstvu pa občutek, da je zaščiteno in živi v miru. Prva najpotrebnejša reforma je demokratična volilna reforma, nadalja izgraditev brambnega zakona, da se država lahko zadosti zanese na policijo, orož-i ništvo in zvezno vojsko. Napovedal je torej ; notranjo razorožitev. Poenostaviti in poceniti | je treba upravo, ukreniti nekaj proti brezposel nosti, izvesti starostno zavarovanje itd. Potem se je dotaknil razdelitve davkov, gospodarske krize in omenil predvsem, da mora zvezna vlada podpirati razvoj obrtniškega stanu. Vlada mora dalje skrbeti za investicije ter na razširjenje poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa, kakor tudi na izboljšanje železnic. Zvezna vlada bo smatrala za svojo prvo nalogo. da bo v vseh okoliščinah vzdrževala ravnotežje v zveznem proračunu.
Glede zunanje politike je dr. Ender izjavil, da se bo njegova vlada na zunanjepolitičnem polju držala smernic, ki so bile glede odnošajev napram ostalim državam na svetu značilne za vse prejšnje zvezne vade. Vlada si bo prizadevala, da bo ohranila prijateljsko razmerje do vseh sosedov Avstrije in poglobila medsebojno prijateljsko razumevanje ne samo s temi državami, temveč tudi z vsemi evropskimi in svetovnimi kulturnimi državami. Posebno tesno bo gojila prijateljsko razmer je do velike nemške bratske države, s katero jo vežejo tudi plemenske, jezikovne in kulturne vezi.
Po vladni izjavi je kot opozicijonalni govornik nastopil socijalist dr. Renner, ki je povdaril, da imajo socialisti do osebe dr. En-derja precej zaupanja. Seveda pa bodo pazili, ali v tej vladi ostane ustava ustava in zakon zakon. Socijalni demokrati so pripravljeni sodelovati. Dr. Renner je izrekel častno priznanje tudi dr. Schobru, češ, da je dvakrat rešil državo. Dr. Buresch je izrekel dr. Enderju popolno zaupanje in obžaloval, da se kljub resnemu prizadevanju ni posrečilo, pritegniti v vlado tudi Heimatblock. Zahteval je revizijo trgovinskih pogodb s Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. Knez Starhemberg je napadel najprej socijaliste, vsled česar je dobil kot prvi ukor, in izjavil, da samo Heimwehr more avstrijski narod pripeljati v boljšo bodočnost. Pri razpravi, ki je potekla drugače mirno, so se slišali najrazličnejši slabo doneči medklici. — Sedaj je na vladi, da izvede svoj program in na strankah, da jo podpirajo pri rešitvi države in težke gospodarske krize. Po tem bo javnost presodila, katerim strankam je na tem ležeče, da pridejo avstrijski narodi do znosnejšega življenja.
Kako se gospodari.
V Nemčiji je računski dvor spisal knjigo o nemškem državnem gospodarstvu, v kateri ostro graja razsipavanje denarja.
..Nemško državno gospodarstvo stane 160% angleškega in 175 francoskega gospodarstva. Francija vzdržuje 123 diplomatov (zastopnikov v tujih državah), Angleška 126, Nemčija jih redi 192 in ima zastopnika celo v slavnem mestu Celovcu. Vrhutega so plače teh gospodov v Nemčiji veliko višje nego v Angliji ali Franciji. Ko so se 1. 1925 vozili nemški diplomati k pogajanjem v Lokamo, se je za posebne vlake za to gospodo zaračunalo državi 98.000 mark. Nemška tvrdka je diplomatom brezplačno posodila dva avtomobila, a se je vkljub temu za avtovožnje zaračunalo še 5000 švicarskih frankov. Rimsko nemško poslaništvo je razširilo obednico, račun znaša 35.000 mark.
! Ko sta se menjala poslanika v Vašingtonu, se je j poslopje popravilo za 143.000 ■ mark. V Bang-i koku (Indija) se je poslaništvo uredilo za 71.000 : mark, 26.000 mark je stala hiša za kuhinjsko osobje in '10 000 mark neki kopalni stolp.“ Računski urad pravi, da je to poslaništvo sploh nepotrebno. Urad pripoveduje o nekem poslaniku, ki se je vračal na Japonsko in se je vozil skozi Rusijo. Drugi ljudje se vozijo v prvem razredu in vožnja stane 700 mark, nemški gospod pa si je naročil posebni salonski voz in država je plačala zanj 16 000 mark (po sibirski železnici). Dispozicijski fond zunanjega ministra, denar, s katerim se kupujejo prijatelji in ogleduhi, znaša 11 milijonov mark na leto. Za avtomobile, ki jih potrebujejo zunanji zastopniki, se državi računa 400 000 mark, francoski diplomati zaračunavajo v letu samo 12.000. Za pošto, brzojav in telefon računajo gospodje zunanji zastopniki v letu 1.14 milijonov mark, vojaško in mornariško ministrstvo 1.4 milijonov mark. Vse to država, ne država: plačujeta kmet in delavec. Ljudstvo toži o bremenih, pomagati pa si ne more.
V Avstriji menda razmere niso nič boljše. Dr. A p o 1 d je nedavno dejal: ..Država, dežela, občine nalagajo davke tjavendan in smo prišli tako daleč, da davkarija vzame 40% naše produkcije, ki znaša 6.5 milijard šilingov. Za davke in socijalna bremena plačuje industrija triinpol-krat toliko, kakor za obrestovanje investiranega kapitala. Leta sem se govori o razbremenitvi gospodarstva; razbremenjevalo se nas je tako, da je davkarija pobrala zadnje, kar se je dalo pobrati. Zdaj se upa, da se bo gospodarstvo navilo z izposojilom, kakor se navije avto. A gospodarstvo, ki mezde, obresti in davke plačuje iz substance, gospodarstvo, ki ne more nabrati nobenega kapitala več, takšno gospodarstvo se tudi s posojilom ne pusti poživiti. Tu je motor pokvarjen. Pred kratkim se je vršila gospodarska konferenca. Govorilo se je o znižanju davkov, govorilo o neznosnih bremenih, govorilo o državni pomoči, z vsem tem ne pridemo naprej, če se v državi ne napravi red. V dobi, ko privatno gospodarstvo varčuje do skrajnosti, so dežela in država zvišale svoja bremena ód 1856 milijonov šilingov na 2738 milijonov, to je za 47%. Tu se mora napraviti red.“
Isto žalostno gospodarstvo se izvaja tudi drugod. Po marsikaterih občinah so se doklade zvišale kar na 4 in 500 odstotkov. In mesto Celovec popravlja svoje trge in ceste, kakor se pripravlja hiša na nevesto. Obrtniki in trgovci visijo vsi na pajčevini, žive od danes na jutri, v občini pa gospodarijo ljudje, ki nikoli niso vedeli, kaj se pravi zaslužiti in prihraniti. Znajo pa delati lepe načrte, ki jih plačujejo drugi — žuljave roke davkoplačevalcev in delavcev.
Že smo povdarili, da cilj danskega zadružništva ne bi bil popoln, če bi se omejeval samo na pospeševanje živinoreje in perutninarstva. Glavni cilj, za katerem stremi, se nahaja v vzgoji človeka. Zato je važno povdariti, da predstavlja zadružništvo pot, po katerem se je vršila duševna vzgoja in materijalno pospeševanje kmetovalca. K temu so razen zadrug prispevala še ljudska vseučilišča, ki so jih organizirali kmetovalci sami, tako da sta obedve ustanovi postali središča za kulturni napredek vasi.
Nekdaj je danski kmetovalec, ki je prišel v mesto, takoj padel v oči, ker kakor je bil siromašen, slabo oblečen in plašljiv, se je že na daleč razlikoval od meščana. Mestni otroci so se mu smejali in mu peli pesmi, v katerih so se iz njih norčevali. Danes je položaj drugačen.
! Danes je težko spoznati kmetovalca od mešča-
na. On živi bolje kot pa meščani in njegova hiša ni nič manj udobna kot hiša kakšnega prebivalca v Kopenhagnu. On ima telefon, mnogokrat tudi klavir ali kak drug instrument, pa tudi radio je zelo razširjen. Danskemu kmetu in kmetici ni treba iti radi izobrazbe v Kopen-hagen, ki je Danska prestolica, zakaj more se izobraziti na svojih vaških univerzah, ki jim dajejo več praktičnega znanja, tistega znanja, ki jim je potrebno in, ki ga ne bi dobili na mestnih univerzah. Na vaških, t. j. na narodnih univerzah se uči kmet zgodovino, literaturo, pa tudi zemljepis. Posebno zanimivo je, da je vpliv te izobrazbe tako velik, da je poštenost kmetovalca veliko večja, nego je poštenost meščanov.	,	, ,
Prej, dokler še ni bilo zadružnih mlekarn, se je proizvajanje sirovega masla nahajalo v rokah zasebnih podjetnikov. Kmetje, ki niso imeli nobenega interesa na kakovosti mleka, so mleko ponarejali. Malo so se brigali za iz-bojšanje svoje živine, ker so stremeli samo za hitrim in trenutnim zaslužkom. (Konec, sledi.)
M POLITIČNI PREGLED S
Koroški deželni zbor se sestane dne 13. t. m Sklican je bil tik pred potekom zakonitega roka, ki je potekel 7. t. m. Treba je bilo počakati na sestavo zvezne vlade. Kako je razmerje strank v deželni vladi, kjer imajo socijalisti večino, in v deželnem zboru, kjer imajo večino meščanske stranke, o tem smo že poročali. Položaj je težak. Socijalistični deželni glavar bo imel v deželnem zboru manjšino za seboj, meščanski deželni glavar pa manjšino v deželni vladi. Socijalisti so enotni, meščanskih strank pa je 5 in še tukaj v posameznih strankah različne struje. Na način, kako se je sestavila zvezna vlada, se deželna ne more, ker bi bila povsod v manjšini. Pritegniti bo treba tudi Še druge meščanske stranke in tudi v tem slučaju bo težko dobiti dela zmožno večino. Zato se ni čuditi, če se govori v meščanskih krogih o novih deželnozborskih volitvah spomladi, ako bo mogoče stvoriti skupno listo meščanskih strank.
Nemčija. Radi nasilja pri volitvah na Poljskem je nastal med Nemčijo in Poljsko prav resen spor. Nemci zahtevajo odškodnino, prekinitev trgovinskih odnošajev, odklonitev podpisa likvidacijske pogodbe in odpoklic zastopnika iz razorožitvene komisije. Vsled tega je nastal v Gornji Šleziji zelo napet položaj. Obstoja nevarnost krvavih spopadov. V Witolaj-ki, v Waslovi in Habrovi se s Poljaki grdo postopa, poljski rudarji v nekaterih rudnikih so s strani nemških uradnikov izpostavljeni šika-nam. Izgleda, da obstoja med Nemci načrt iztrebiti poljski živelj. Ko je Stahlhelm zagrozil, da bo vpadal na Poljsko, je vlada prepovedala vse demonstracije in zborovanje na prostem. Dne 3 t. m. je policija zasledila v ne- !
j	PODLISTEK_______________[
Pismo faniu.
Fant, ki si včasih žalosten in razdražljiv in čutiš kakor da bi se vsa teža življenja valila na te in vidiš pred seboj samo morečo temo brez vsake svetle točke v njej, ali si že kedaj obrnil svoj pogled v se in skušal prodreti morečo temo v svojem srcu, da bi ugledal kako svetlo točko? Če še nisi in imaš korajžo, pojdi z menoj! Peljal te bom v samoto, tam kjer je človeka samega strah, in ti rekel: Frant, rekel si, da imaš korajžo, povej mi, ali je imaš toliko, da bi posegel z roko v prša, zgrabil svoje trepetajoče srce, ga položil na dlan, in če bi potem lastnega srca niti ne videl, ker je morda obdano kakor z oklepom, z gnusobo, na katero nisi niti mislil, ali bi ga potem skušal izluščiti iz tega tesnega o-klepa, četudi bi to bolelo? Če bi to storil, povej mi, ali bi šel potem še dalje in bi ga skušal s silo odpreti, da bi pogledal vanj?
In če bi videl v njem zopet samo gnusobo, trdo kamenje, plavajoče po vsakdanji ogabni navlaki, tako da bi se moral premagovati, da bi ga s studom ne zagnal proč, povej, ali bi pre-nesel bolečino, ki bi jo povzročilo trganje te navlake iz srca? In potem, ko bi to storil, bi pogledal natančneje, pa bi videl v vseh kotih še polno smeti, tedaj bi se spravil s pogumom nad nje in jih pometal ven, in še bi pogledal, koliko
kem gradu v Ješkovicah 321 bojno oboroženih stahlhelmovcev. Policija je zaplenila celo zalogo pušk, samokresov, ročnih granat, muni-cije in drugega strelnega orožja. Cela četa, ki je bržkone hotela vpasti na poljsko ozemlje, je bila izročena sodišču. Nemška vlada je že predala noto tajništvu Društva narodov, v kateri navaja, da 7000 volilcev ni smelo voliti, nasilja in grožnje itd. — Predsednik Hindenburg je odobril uzakonitev sanacijskega programa s pomočjo zasilnih odredb. Program vsebuje 28 zakonskih predlogov, od katerih manjkajo samo trije, ki se tičejo finančne izenačbe med državo in deželami, omejitve nepotrebnih izdatkov v deželah in občinah in štedenje. Ti zakoni pomenjajo stvarno spremembo ustave in jih bo morala sprejeti zbornica. Potom zasilnih odredb je bil uzakonjen sanacijski program vsled tega, ker je vlada računala, da za vse zakone ne dobi večine. Začasno se vrši v rajhstagtr tozadevna razprava in ni dvoma, da bo dobila vlada večino, ker so socijalisti sklenili, da bodo vlado podpirali. Kancler dr. Briining je opozoril poslance na strašne posledice za Nemčijo, če bi se predlogi odklonili.
Zatiranje Pollakov. Pretekli mesec so krajevne nemške oblasti v nekaterih pruskih mestih prepovedale poljske nadaljevalne večerne šole in izdale odredbo, da se te šole zaprejo'. Poljski tisk enodušno in ogorčeno protestira proti takemu postopanju Nemcev. Svoječasno je dala pruska vlada sama odobritev na osnovi pruskega zakona o šolah, da se te šole in ti tečaji ustanovijo. Šole so vzdrževali tamošnji Poljaki iz lastnih sredstev. Otvorjenih je bilo 55 takih šol in tečajev, za kar je pruska vlada dala za vsak slučaj direktno odobritev. Te o-dobritve so bile popolnoma veljavne in krajevne oblasti ne morejo razveljaviti sklep višjih oblasti. Zato vidi Poljska v teh dejanjih isti sistem, ki je v drugih krajih dovedel do znanega nanada Stahlhelma na te šole, poljsko deco in poljske učitelje. Po odredbah mirovne pogodbe glede postopanja z manjšinami in po odredbah pruskega zakona se to ne bi bilo moglo zgoditi. Zato poljski tisk opozarja Nemčijo, da je vezana na mednarodne obveze in naj spoštuje manjšinske pravice kulturnega razvoja, ter vprašuje, kako je mogla pruska vlada dopustiti ukinitev teh šol in tečajev, ko je vendar vezana na svoje zakone. Poljski tisk zahteva energične od poljske vlade, da intervenira v tem vprašanju v Berlinu in v Ženevi. Listi naglašajo, da je nemoralno donustiti, da se Nemčija na mednarodnih sestankih obnaša kot nekaka varuhinja manjšin, ko sama najbolj zatira poljsko manjšino.
Politične vesti. Velika splošna rozorožit-vena konferenca se bo po vesteh sestala 1. februarja 1932 na Dunaju. Udeležilo se je bo 60 držav z delegacijami, ki bodo močne od 50 do 60 oseb. — Na vprašanje, kaj misli vlada ukreniti proti duhovščini v Julijski krajini, ki
prahu je še v vseh predelih, pa bi tvoje tako mučeno srce začelo trepetati od radosti, ko bi izpihoval tisti prah, ki je mašil žilice življenja in bi se potem oddahnil ter se radostno nasmejal proti božjemu solncu in pomislil na počitek. Pa glej, prošel je mesec, a v tvojem srcu vidiš zopet vse polno smeti. Na delo, fant, počitka ni! Spet bi minul teden, pa bi začul glas,.-na katerega ti morda včasih mrzi, celo zasovražiš ga. Na delo, glej smeti! Pa bi vendarle ubogal. Pa glej, dan je minul, odkod pa je veter nanesel zopet tisti prah in tiste smeti? Fant, počitka ni! Ali boš čuval vsak dan in pometal sproti vse, kar nanese vihar življenja, ki se ne poleže niti trenotek? Če boš vse to storil in bo tvoje srce čisto in voljno, da sprejme samo dobro in bo tistega dobrega tudi deležna tvoja okolica, in bo veliko, pripravljeno vsak čas tudi na žrtev, tedaj pa...
Nič več ne bom rekel. Če boš vse naredil, kakor sem ti povedal, se ti bodo ob spoznanju samega sebe odpirale oči, in če si imel prej živ-Ijenske cilje, za katerimi si stremel, primaknili se ti bodo bliže in videl jih boš jasneje in svetleje, če jih pa prej nisi imel, dobil jih boš postavljene od zgoraj, kjer je zapisana vsaka tvoja misel in želja in sešteto tvoje prizadevanje.. Tu je tvoje delo in tam tvoj cilj! Delaj in bojuj se, ti treba bati brezposelnosti, bati se samo onega, ki se boji pogledati življenju v obraz in beži pred njim, dokler ne segnije v lastni gnilobi. Fant, ali maš pogum? mp.
hujska proti fašizmu, je odgovoril tajnik notranjega ministrstva, da vlada ve za to delovanje in da ne bo trpela od njenih narodnih mejah akcije proti fašističnemu režimu. Vlada je že razpustila več mladinskih društev in ustavila liste. Postopanje slovenske duhovščine je bilo javljeno cerkveni oblasti in vlada sedaj čaka, da cerkev stori svojo dolžnost. Če cerkvena oblast ne bo ničesar storila, bo fašistična vlada radikalno ošistila ozračje v Julijski krajini. Zelo dvomimo, da se bo Vatikan pustil popolnoma vpreči v fašistični voz. — Italija gospodarsko zelo slabo stoji. Največ jo stane vojska, 30 odstotkov celokupnih državnih izdatkov. Da zakrije slab gospodarski položaj, govori o nevarnosti od zunaj Podpora fašizma je milica, ki šteje 100.000 mož. Vsak miličnik prejme na dan po 16 lir, kolikor niso niti po-vrečne delavske mezde v Italiji. Veliko izda Italija za tajno policijo, v kateri cvete provokacija, denuncijanstvo in odkrivanje zarot. Fašizem ima stroške pa še s prislušavci, ki nimajo stalne plače, dalje za fašistično propagando v deželi in v inozemstvu, končno izdatke za fašizem v raznih državah itd. To stane 2 milijardi lir, stroški za vojsko pa še posebej. Mussolini pa še izjavlja, da so Italijani daleč oddaljeni od tega, da bi hoteli strašiti svet ! z grožnjami in zavojevanjem. Mi hočemo samo j zbuditi pri drugih narodih spoštovanje do naše države. Fašistična Italija ne bo nikdar pričela kake vojne, pač pa je pripravljena vsak hip na obrambo proti vsakemu napadalcu. — Pri glasovanju v senatu je ostala francoska vlada v manjšini in Tardieu je podal ostavko celokupne vlade. Predsednik republike je vprašal za mnenje načelnike strank. Nalog za sestavo nove vlade bo dobil Barthou, ali Poincaré, ki pa se zelo brani.________________
DOMAČE NOVICE
Prihodnja številka je božična in opozarjamo zato gg. trgovce, obrtnike, podjetnike, privatne osebe itd., ki hočejo voščiti svojim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto skupaj ali vsako posebej, da pravočasno vpošljejo besedilo, oziroma inseratni nalog. En centimeter višine stane 2 S. Da brez inseriranja ni trgovine in ne dobička, to ve v mestu že vsak trgovec, in podjetnik in zato se našega lista čim dalje bolj poslužujejo. Ne zamudite, kar vam je v korist!
Polovično vožnjo na avstrijskih železnicah morejo dobiti vsi invalidi, ki jim je priznanih nad 35 odstotkov. Invalidni odškodninski komisiji je treba predati prošnjo, ki se pošlje potem ravnateljstvu zveznih železnic. Tiskovine se dobijo pri okrajnih glavarstvih — mogoče tudi pri občinah —, pa tudi naš list more postreči z njimi. Prošnji se priloži slika novejšega datuma, ki mora biti 5 cm visoka in 6 cm široka. Prosilec na fotografiji ne sme imeti klobuka na glavi. Na zadnji strani fotografije potrdi občina identiteto prosilca. Ker je na zadnji strani potrdilo občine, se fotografija na prošnjo ne sme nalepiti, temveč samo priložiti. Slepci dobijo tudi polovično vožnjo za spremljevalca. Da se prihrani invalidnemu uradu iskanje, je dobro, če v levem koncu prošnje zgoraj napiše s svinčnikom Be-messungszahl (Rentennummer), to je številko, ki je navedena na odrezku, ki ga dobi invalid na pošti, ko prejme svoje rento.
Brnca. (Kuharski tečaj.) Ko smo zaprosili Zvezo, da bi se vršil letos pri nas kuharski tečaj, se je takoj prijavilo zadostno število deklet. To pa ni ugajalo gospe nadučiteljevi, ki je šla od hiše do hiše k vsem dekletom, ki so se prijavila za naš tečaj, in jim prigovarjala, da bi se udeležile nemškega kuharskega tečaja. Nekatere je menda celo strašila z bajkami, da sc bodo morale v tečaju učiti srbski. Za agitacijo proti slovenskemu tečaju so se porabila vsa mogoča sredstva. Da se prehiti naš tečaj, se je nemški takoj pričel. Težko pa je bilo spraviti toliko deklet skupaj. Napeli so vse sile, da so jih spravili vsaj toliko skupaj, da se tečaj sploh more vršiti. V nekatere hiše so šle prigovarjat po trikrat. (Takih slučajev imamo na Koroškem že precej. Op. ur.) Neprijeten mora biti nemški tečaj posebno za ona dekleta, ki še nekaj dajo na svoje pokolenje, ker voditeljica je prepovedala tečajnicam slovensko govorico. Precej deklet se le ni dalo premotiti in tem gre čast. Pred ljudmi, ki živijo tudi od naših žuljev, a za nas nimajo niti dobre besede, je treba zapreti vrata.
Radiše. (Spominska plošča.) Dne 30. novembra se je blagoslovila nemška spominska l plošča. Najprej je prikorakalo 20 mož zvezne vojske, za njo domači brambovci, nato celovški Heimatschutz in končno še vod narodnih soci-jalistov z zastavo. Vidi se, da so nabobnali skupaj dosti tujcev. Udeležence je pozdravil imenom odbora g. prof. Loisel. Čudimo se, da tega ni napravil kateri od odbora, ampak je odbor naprosil protestanta. Nato je govoril č. g. Lam-precht iz Celovca, katerega govor je bil priliki primeren: Vsi brez razlike narodnosti in mišljenja, Nemci kakor Slovenci so junaško branili domovino. Zvestoba se mora poplačevati z zvestobo s skupnim delom za dobrobit naše skupne lepe domovine. Ne razumemo potem, * zakaj se neti med nami prepir in sovraštvo. Po izvršenem blagoslovu je zapel moški zbor iz Celovca nemško pesem, ki je že dobrih sedem let nismo slišali. Kar se tiče maše, bi si dovolili pripomniti, da se je razen požarne brambe nobena Imenovanih organizacij ni udeležila, četudi je bilo nemško petje. Prvič je v radiški cerkvi zadonela nemška pesem „To je Gospodov dan“. Nam se je pač dozdevalo, da je bila cela slavnost prirejena le za par nemških gostov, ki niso pogledali cerkve od znotraj. Če se računa na udeležbo domačinov, bi bila pač le slovenska beseda na mestu. Nemška plošča je brez vsakega verskega znaka in nosi 18 imen v bojih padlih vse občine. Da bi se jih verniki stalno spominjali!
Otok. (Imamo zakonitega župana.) Dvakrat je oblast razveljavila občinske volitve in volili smo 9. novembra, istočasno z deželno- in državnozborskimi volitvami, tretjič občinski odbor. Ta dan so dobili socijalni demokrati 3, Landbund Walcher 3, Slovenci 2, Heimatblock (Lanner) 1 in gospodarska stranka (dr. Pirker) 1 odbornika. Število mandatov se pri vseh treh volitvah ni izpremenilo. Volitev župana bi se imela vršiti 24. novembra, a odbornik Lanner ni smatral za potrebno, da bi se je udeležil, vsled česar je morala biti preložena na 1. december. Udeležil se je tudi okrajni glavar Gut-tenberg. Za župana je bil s 7 glasovi proti enemu in dveh vzdržanih izvoljen zopet Lorene Walcher, ki je izvolitev sprejel, ko je okrajni glavar na vprašanje zatrdil, da vlada ne bo ugovarjala. Prvim občinskim svetovalcem je bil izvoljen Pavel Kanolzer, drugim pa Martin Berger. V krajni šolski svet so bili izvoljeni: upokojeni orožniški nadzornik Rud. Vollmann, čevljarski mojster Pavel Kanolzer. žu^mk Friderik Malgaj, posestnikov sin Mihael Užnik in posestnik Josef Kramer. Pričakujemo, da se vseli red v občinski urad, ki je uobii do znanih dogodkih tudi novega občinskega tajnika.
Št. Vid v Podjuni. (Nagrobni spomenik.) Koroškim Slovencem je znano, da je postal bivši šentviški župnik Peter Serajnik leta 19i9 žrtev koroških bojev in bil 9. junija 1919 pokopan v Ljubljani. Njegov grob je ostal brez spomenika. Vsled tega se je podpisani kot naslednik obrnil letos do slovenske javnosti, da bi darovala za nagrobni spomenik zapuščenega našega bivšega dušnega pastirja. V ta namen se je nabrala vsota 86 S 50 g. Vič. g. vseučiliški profesor dr. Lambert Ehrlich v Ljubljani je rade volje ustregel prošnji podpisanega in oskrbel zaželjeni nagrobni spomenik, ki je stal 700 dinarjev ali 84 S. Spomenik je plačan, ostanek zbirke 2 S 50 g pa je dobila šentviška cerkev. Vsem darovalcem kličem: Bog plačaj! Jakob Kindlman, dekan.
Borovlje. (Obč seja dne 2. dec ) Župan poroča, da so postale Borovlje dne 11. okt t. 1. mesto. Tudi nekare parcele ob meji med našo in svetnovaško občino so bile spremenjene in sedaj uradno potrjene. — Na predlog finančnega odseka se dovoli znesek 180 S, kot prispevek za F. Melcherja, ki je v bolnici. — Boroveljski podružnici vojnih pohabljencev se dovoli znesek 50 S. — Odobrijo se proračuni za šole za leto 1931 in sicer: Bajtiše 800 S, Kapla 2000 S, Borovlje 8600 S in za tukajšnjo glavno šolo 6000 S. Proračun za Podljubel se ni obravnaval, ker se k dotični seji našega zastopnika ni pravočasno povabilo. — Občinskim delavcem in nastavljencem se dovolijo novoletne remuneracije po 40 S ósebi. —V obč pristojnost se sprejmeta dve osebi. Privolitev za sprejem v našo obč , da more optirati. se da Johanu Hladniku, ista pa se odkloni Barbari Lapeiner. — Juch Terezija v Podljubelju prosi zopet za gostilniško koncesijo za jestvine in brezalkoholne pijače. Se odkloni. Gostilniška koncesija Jakoba Spòka se priporoča, ker je prevzel hišo
„pri Graciju“. Za koncesijo prodaje finega žganja prosi tudi slaščičar ,. Schwarz. Se odkloni. — Posestnik žage, g. Jaritz, prosi, da bi prevzela občina vzdrževanje poti od sodnije do njegove žage. Sklene se, da bo dala občina na razpolago par delavcev, kadar se bo ta pot popravljala, celo vzdrževanja pa se ne more prevzeti. — Na Dobravi se napravi ob cesti, kjer se gre na strelišče, elek. svetilka.
—	Nato se reši še nekaj točk ubožnega odseka.
—	Končno se na predlog sanitetnega odseka določijo- pri pogrebnem zavodu nove cene in sicer: I. raz. 700 S, IL r. 480 S, III. r. 220 S, IV. r. 130 S, in V. r. 95 S. Pri teh cenah je vračunano vse, tudi cerkvena opravila.
Drobne koroške novice. Za zadnje letošnje porotniško zasedanje, ki se je pričelo dne 9. t. m, so bili izžrebani med drugimi: Jernej Kor-daš iz Gaber pri Medgorjah, Luka Mòrti iz Bistrice na Žili, Alojz Erlacher iz Kotmare vasi, Peter Slapnik iz Bistrice v Rožu, Valentih Hribernig iz Ingarij pri Žihpoljah, August Hofer iz Lipe pri Vrbi, Pèrdo Krajger iz Štebna pri Globasnici, Jurij Trampuš iz Doba pri Pliberku, Blaž Krajnic iz Gornjega Podgrada pri Dobrli vasi in Otmar Lippowitz iz Štiha. Dne 9. t m. bo razpravljala porota o zavratnem umoru v zvezi z goljufijo in o uboju. Žago-
Mleko se - s
Kathreiner
-jem zmešano — trikrat lažje
prebavi nego m
drugače - ugotavlja znanstvo...
varjati se bosta morala Karl Rinner iz Železne Kaple in Jakob Stuk iz Drabinja. Drugi dan pride na vrsto Josef Ferlič iz Spittala radi uboja svoje žene. — Dne 29. novembra so našteli na Koroškem 7821 podpiranih brezposelnih. Lani jih je bilo v tem času 4806. — Josef Kleber, 24 let star pomožni delavec v Škofičah ob jezeru, je živel s svojo materjo Marijo Jankovič v sovraštvu. 29. maja je prišel po prepiti noči domov in ker mu mati ni hotela odpreti vrat, je zlezel skozi okno. Mati mu je tudi zabranila hrano, vsled česar jo je sunil v prša, da je padla na tla in se poškodovala. Ko je mati zopet vstala, mu je prisolila dve zaušnici. Vsled nasilnosti je bil Kleber kaznovan s 3 tedni strogega zapora. — Dne 2 t. m. je našla žandarmerija v predoru Turske železnice glavo nekega otroka, v predoru na Semmeringu pa truplo istega otroka. I a grozni čin je vzbudil splošno ogorčenje Za storilci se poizveduje. — Avtopodjetniku Štefanu Sienčni-ku v Dobrli vasi se je pri čiščenju vnel bencin in avto. Začela je goreti tudi obleka podjetnika. ki se je rešil s tem, da se je pričel valjati po tleh. Ogenj so pogasili še prej, preden je prišla pažarna bramba. — 29. oktobra je prišel že 28 krat predkaznovani Maks Sutnjk iz Brež k družini Partej v Goselni vasi beračit. Napravil je tak hrup, da so morali domači zbežati. Potem je začel pretepati dr. Graslovega psa m mu zlomil nogo. Ko so ga dob li v pest orožniki, so nafli pri njem par čevljev, ki jih je izmaknil pri Jakobu Grubelniku v Železni Kapli. Zato bo sedel eno leto v zaporu in se preselil potem v prisilno delavnico. — 14 septembra je bilo v Pribli vasf žegninje. Ob takin prilikah se pije in pleše. V gostilno je prišel že nekoliko natrkani 20 letni hlapec Karol Ankrič in pričel razgrajati; njegovo moč je občutilo dvoje vrat, 3 svetilke, 22 kozarcev, 3 skled, več klopi, stolic, miz in 5 okenskih šip. Kozarce je
zmetal enostavno skozi okno in ogrožal s tem goste. Podivjane ljudi miriti, je nehvaležen posel. O tem se je moral tedaj prepričati delavec Jakob Mišic, ki je moral neprostovoljno na tla in njegov pomočnik je dobil udarec z latvo. Ankič se je zagovarjal s pijanostjo, bržkone pa je izvršil dejanje iz maščevanja, ker je dobila posestvo z gostilno njegova teta in ne on. Če se mu kri še ni ohladila, se mu bo potem, ko bo jedel 3 meseče ričet. — Nadučitelj v Škofičah ob jezeru je postal Josef Huber, v Podljubelju Albin Schnee; za učitelja v Podkrnosu je bil imenovan Peter Krenier, v Medgorjah Herman Štern; preklicni učitelj v Št. Štefanu na Žili je postal Herman Pečaver.
Gradec. (Občni zbor „Čitalnice“.) V nedeljo, dne 30. novembra se je vršil vsakoletni redni občni zbor znanega graškega društva »Čitalnica1*. Obisk je bil zelo dober, znak agilnosti in zavednosti graških Slovencev. Izvoljen je bil sledči odbor: g. Matija Kukman, predsednik; g. Alfred Ledenig, podpredsednik; g. ing. c. Demeter Kimovec, tajnik; g. Jože Šperk, tajnikov namestnik; g. Josip Majer, blagajnik; g. c. med. M. Cunder, blagajnikov namestnik; g. Zmagoslav Bevc, knjižničar in g. M Šatovec, knjižničarjev namestnik.
Kotmara vas. (Miklavžev večer.) »Gorjanci11 priredijo v nedeljo, dne 14 decembra ob 6. zvečer pri Ilcu v Gorjah Miklavžev večer. Na sporedu so deklamacije, govor, prizora »Zamujeni vlak11 in »Strahovi11 in nastop Miklavža.
1 NAŠE KNJIGE j
Dr. Ciril Potočnik. Dobri Pastir. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. II. zvezek, Ljubljana, 1930. Založila prodajalna K. T. D. Nič-man. V tem zvezku nadaljuje marljivi seme-niški Spiritual v Ljubljani vrsto premišljevanj, ki jo je začel v prvem zvezku. To bo — če pustimo manjše poizkuse in prevode ob strani — prva slovenska knjiga te vrste in bo gotovo vsem, ki jim je vsakdanje ali vsaj pogosto polurno premišljevanje potrebno za duhovno rast, prav žaželjen pripomoček. Rabili jo bodo lahko ne le duhovniki, ampak tudi tretjeredniki, člani Marijinih družb ali sličnih organizacij in drugi, ker je avtor po možnosti upošteval vse stanove. Prodaja jo v Celovcu »Karitassekretari-jat“ in stane broširan zvezek 5 S, vezan pa 7 S.
Mohorjev koledar 1931. (Popravek.) V povesti o modrem sodniku: Preložena usmrtitev je izpuščen bistveno važen stavek; ta tiskarska pomota dela celo povest skoro nerazumljivo. Na strani 45. se ima glasiti: »Vsesilni kalif! Moja prošnja je majhna in lahko izpolnjiva. Pusti me še tri dni in tri noči živeti. Potern bom stopil pred te in izgovoril samo en stavek. Č e bom govoril resnico, mi daj glavo odsekati. Če bom pa izgovoril laž, me daj obesiti.11 — Že besedica »pa11 priča, da je nekaj izpuščenega. Bralci naj pogreško tiskarskega škrata sami popravijo.
1 GOSPODARSKI VESTNIK j
Seja deželnega kulturnega sveta, dne 28. novembra 1930.
Poročilo predsednika.
Preds. Supersberg poroča, da kmečko ljudstvo želi strokovne izobrazbe. Ker so pa gospodarske razmere silno slabe, bo treba podpirati gojence s š ipen-dijami. V šoli v Wolfsbergu je letos v drugem razredu 18 učencev, v prvem pa že 29. Tam se je priredil tudi napredovalni tečaj za samostojne gospodarje in se tečaja udeležuje 22 kmetov.
Konjereja.
Konjski trg v Trgu je pokazal, da ima konjereja na Osojskih Turah lep uspeh. Naši žrebci so bili lepši nego žrebci na razstavah v Ensu in Lan.bachu.
Razstave.
Dne 17. sept. je bila živinska razstava v Velikovcu, dne 20. v Št. Vidu in de 8. oktobra v Št. Andražu. Velikovška razstava je bila zelo lepa. Tudi kobile, ki jih je država dala gospodarjem, so lepe. Ljudje pridejo vedno bolj do prepričanja, da se naj razstavlja samo z redovnikom in dokazom molzečnosti. Dne 10. okt. je bila razstava drobnice in kuretine v Beljaku. Tudi v ti stvari se vidi napredek, najbolj pa je razveseljivo, da se ljudje zanimajo va živborejo.
Slavnostna seja dne 11. oktobra.
Slavnostna seja je imela dostojen potek in kulturni svet je svojo dvajsetletnico častno obhajal.
Mlekarstvo.
Dne 22. okt. je zborovalo osrednje društvo proizvajalcev mleka in 21. nov. državno mlekarsko društvo. Zahtevalo se je, da se uvede „Milchregu!ativ“, postava, ki strogo urejuje prodajanje mleka. Reklo se je, da se mora napraviti na mlečnem trgu red. (Zopet se mora vprašati, ali bo res gospodarstvu v prid, če se prosto prodajanje mleka prepove in se ljudi prisili, vstopiti v mlekarske zadruge, kjer se dobi za mleko manj, nego pri prosti prodaji. Ta regulativ zadene ljudi v okolici mesta, ki oddajajo mleko na svojo roko. Op. ur.) Gospodarji so potem zahtevali, da se ustanovi državen sklad za izenačenje mlečne cene. (Gospodarji, ki prodajajo na Dunaj, naj bi plačevali drugim, ki so od Dunaja oddaljeni, da jim ti ne delajo v velemestu konkurence.) Zahtevalo se je tudi, da se napravi osrednje veliko skladišče zasir. Na tem zborovanju se je sklenilo še, da se cena mleka na Dunaju zniža za nekaj grošev, To znižanje je bilo nepotrebno, ker se nikjer konzum ni pritoževal, da je mleko predrago. Menda hočejo kmetje v okolici Dunaja tako zabraniti, da ne bi drugi dovažali mleka na Dunaj. Zdaj se zahteva, da se v komisijo, ki določuje ceno mleka na Dunaju, pokliče tudi gospodarje odležnih dežel. Mlekarne bodo s tem znižavanjem prišle v še večje zadrege in treba jih bo podpirati.
Mlekarske šole.
Na mlekarskih šolah na Tancenbergu in v Št. Stefanu se fantje uče molzli in postreči živini. Na teh dveh šolah so se vršile sklepne izkušnje. Šola v Št. Štefanu (Krapfeld) dela najboljši vtis. Fantje, ki prihajajo iz teh šol, bodo kmetom dobri pomočniki.
Sirarna v Kotičah.
V Kotičah se je priredilo posestvo, ki bo zgoraj kmetijsko skladišče, spodaj pa klet za sir. Sir se bo pobiral na planinah, po zimi se bo v zadružni kleti obde-laval in potem skupno prodajal. Na Lilzlhofu se je priredil kurz za sirarstvo, da se bo moglo dajati ljudem izučenih sirarjev.
Kam s krompirjem?
Z žganjamami se je vršil razgovor, da se dožene, koliko krompirja potrebujejo? Dognalo se je, da so žganjame popolnoma krite. V kulturnem svetu se je pa svojčas sklenilo poizkusiti, ali bi se ne dal krompir izvažati v Egipt? Bilo bi mogoče spraviti krompir tja, ako bi se moglo na stotine vagonov dobiti v primerni kakovosti. Kmetje morajo spoznati, da je treba lepega blaga, če se hočemo polastiti trga. Ljudje pa mislijo, da je za Egipt kar vse dobro. Tu je mogoče najti kupca, ali naši kmetje morajo blago pripraviti v takšni obliki, da bo kupec zadovoljen. (Op. Krompir mora biti sortiran, ne predebel ne predroben, mora biti suh in zdrav in vrste morajo biti namizne, ne krompir za krmo.)
(Dalje sledi.)
Miklavžev sejem v Velikovcu. Konji 400 do 800 S komad. Živina: biki 1—130, pitani voli 1.40—1.60,	vprežni voli	1.20—1.30,	junci
1.10—1.30, molzne krave 1.10—1.40, pitane krave 0.80—1 20, telice 1.20—1.40, teleta 2—2.20, zaklani prašiči 2.20—2.40, plemenski 2—2.50, ovce 0.80—1.10, koze 0,40—0.50 S za ktr žive teže. Jajce 18—22 ff, skuta 0.80—1, stare kokoši 3, mlade 2.50—3 S. Žito: pšenica 22, rž 16, oves 19—20, proso 19, fižol 27, ječmen 22, koruza 15, ajda 22, krompir 5 g za kg. Obisk je bil dober in tudi kramarjev je bilo okrog 100.
Borza. Dunaj, dne 9. dec. 1930. Čehoslov. krona 20,93; nemška marka 168,3; lira 36,95; dinar 12,46; pengo 123,7; dolar 707,5; švic. frank 137,3; franc, frank 27,5 šilingov za 100 kom-
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Avstrija: Dr. Steidle je pisal tirolskemu deželnemu glavarju, da je sklenil, da opusti politiko in se posveti svojemu poklicu. — S koncem leta se vzamejo iz prometa znamke po 10, 15, 16, 18 grošev (s sliko stavka snopov), 24, 30, 40 g (s sliko sedečega orla), 1 S in 2 S (s sliko idealnega mesta). O 1. januarja do 31. marca 1931 se morejo zamenjati na vsakem poštnem uradu za nove. Izdane so
La«tnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem Tiska Lidova tiskarna
bile te znamke leta 1925. — Ostale države: Cirkuški vlak iz 15 vagonov se je v Mehiki zaletel v bencinski voz. Bencinski voz je eksplodiral in zažgal vlak. Poroča se o 14 mrtvih in 18 težko ranjenih. Več divjih zveri je všlo. — Po poročilu iz Teherana so perzijska oblast va odkrila široko razpleteno zaroto. Zarotniki so se gibali v ruskih krogih Perzije Vlada je v zvezi s to zaroto prijela okoli 500 boljševiških agentov. Velik del prijetih agentov je imel ameriške potne liste. — V bližini Murovca pri Gorici so neznanci napadli družbo finančnih stražnikov in enega ustrelili. Aretiranih je bilo več oseb. — Ponoči na 3. decembra je v mestu Porretti v Italiji eksplodirala smodnišnica, v kateri je bilo 78 meterskih stotov dinamita. Bližnja hiše so bile poškodovane, vendar človeških žrtev ni bilo. Čudimo se, da fašisti eksplozijo smod-nišnice ne pripisujejo italijanskim Jugoslovanom. — V Sofiji je bil ustreljen Naum Toma-levski, eden izmed glavnih voditeljev in ini-cijatorjev makedonskega pokreta. Bil je na glasu kot eden najbolj spretnih bolgarskih novinarjev in je veljal za pravega voditelja bolgarske zunanje politike. Pri atentatu je bil ranjen tudi njegov sluga. Pri zasledovanju je bil eden morilcev ustreljen v nogo in je pozneje umrl vsled izkrvavitve, drugi pa aretiran. Umor je bil naročen. — Za bana dravske banovine je bil imenovan dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani. — Skladišče municije. ki so jo za revolucije zmetali na kup v Protonovu v Braziliji, je eksplodiralo, pri čemer je našlo smrt 36 oseb. — Dne 4. t. m. so zabeležili v Burmi v Indiji izredno močan potres, ki so ga čutili skoraj v vsej deželi. Doslej je 36 mrtvih. Število ranjenih je zelo veliko. Potres je porušil mnogo hiš. Najbolj je trpelo mesto Piju, ki je skoraj popolnoma uničeno. — Znaki nemirov v Nemčiji se vsak dan množijo. V več večjih in manjših mestih je prišlo do velikih kravalov in izgredov, ki so deloma potekli krvavo. Policija je morala povsod nastopiti zelo odločno ter izvršiti mnogo aretacij. — Politična policija v Lisaboni na Portugalskem je odkrila široko zasnovano zaroto, ki je imela za cilj zrušiti sedanji režim. Policija je zaplenila tajen transport orožja ter njegove spremljevalce. Na podlagi izjav aretirancev je bilo aretiranih nadaljnih 100 oseb.
Ne zamudite ugodne prilike popolne razprodaje čevljev in klobukov tudi pod nakupno vrednostjo. — Dalje najcenejša prodaja ženskih plaščev, oblek, perila in pletenin
wmmn
'Ml! TRlGOIVINI
S C! H L IC U T I
Celovec, Wienerg.
GSEBEIW
■•g. 4.
Na božfasinili krčiti
trpeCim iz inieresa rad sporočim, kako je bila moia hčerka pred leti ozdravljena ie bolezni. Poštnino za odgovor priložili, ker ne trgujem.	m
J. Pohl, Habelschwerdt 113
Deutsch Schlesien, Flurstrasse.
Hranilno in posojilno drušlvo v Celovcu.
Varno naložen denar, dobro obreslo vanje!
Uraduje se v čelrtkih m dopoldne V Pavličevi ulici 7 v Celovcu.
na Štajerskem
Prvovrstna kvalitetna in mašna vina iz lastnih vinogradov na Spodnjem Štajerskem in grajš-cinskih posestev Madžarski in Tirolske, vsodih in steklenicah, manjših in večjih v zabojih franko v naslednjih skladiščih:
Glavno skladišče in generalno zastopstvo: Hans Weber
rolnuor * Vijlkermarkterstrasse 28, tel. 1509
LclUVCl. . nasproti arlilerijske vojašnice
Št. Vid ob Glini: 1 Puck.GSsserBierdepot.Haupiplatz BeljaK: Ch. Sima, trgovec, SUdbahnstrasse Spitala d. Orati: M. Pian, trgovec Greif.nburg : Fritz Rossmann Radanthein: Simon Schrelter, trgovec Kotschach : Sepp Camper Šmohor: Sepp Camper
Trg: Karl Germann, trgovec Borovlje', losef Freisitzer, Irgovec Velikovec: W. Giendl, irgovec Svinec; Paul Gnlzner, trgovec Hilttenoerg : Peier Pacher, Irgovec
"Brežo: Franz Rauchenwald, gostilničar Wolfsberg : Erwin Pololschnig, Irgovec
Zahtevajte ceniki
Inserirajte v Koroškem Slovencu! "
v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ž inkovsky Josip, tipograf. Dunaj, X., Ettenreichgawe 9. Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.