NK Celje točke nabira z domačimi igralci str. 18 NA PRAZNIČNEM OBISKU V н Občini Vransko str. 29-31 str. 32-42 PRILOGA AVTO IN VZDRŽEVANJE ■o Im Irin-, ■m im "o St- H/ a: > a: tn ш o " C cz Tj m S Q novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 19/ Leto 74 / 9. maj 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Prednosti in slabosti življenja v uniji V Evropski vasi, ki so jo mladi iz 34 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz regije včeraj postavili v Celju v počastitev dneva Evrope, je bilo videti vse idilično. A v resnici življenje v okviru EU ni le rožnato, čeprav je Sloveniji prineslo tudi pridobitve, ki so ljudem izboljšale življenje. str. 12-13 Foto: SHERPA INTERVJU Sonja Majcen, direktorica raj Celjskega mladinskega centra str. 26-27 Do polnega ■ • »i® vozička brez mošnjička Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička! novi tednik radio celie ;tUSklub ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 60. 031 733 637 L ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO ГДИОЈ».' ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BiO ŽIVALIH (do 0,25 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIĆK; * cca 2ПО 250 kg I Jt t, Zagotovljeno plačilo v dveh dfltih na vaš bančni račun. "jZjy^iei "pteitte. d.o.o. Parmova ulica 53, SMOOO Ljubljana O > LU > X OJ novi tednik 2 AKTUALNO novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 ZADETKI »Ena od prednosti vstopa v EU je tudi lažji dostop do denarja, saj imamo zdaj na voljo finančne vire iz celotne unije.« Jani Jurkošek, glavni direktor Štore Steel »Mi smo svoj hobi našli v varjenju piva, ki je kreativen proces in katerega rezultat obožujemo. Tako je hobi postal naš drugi posel.« Dejan Mauer, soustanovitelj Fabrike piva »Moram priznati, da včasih mislimo, da mladi ne vedo čisto točno, kaj bi radi. To vsekakor ni res. Mladi imajo zelo dobre ideje in včasih njihove rešitve tudi niso okužene s problemi nas starejših.« Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra »Starodobnik je kot roža. Če se z njo pogovarjaš in jo neguješ, lepo cveti in ti tako trud vrača. Tudi stara vozila potrebujejo ogromno vzdrževanja in ljubezni, lastniki pa smo nato ponosni na te redke primerke.« Franc Rataj, predsednik Kluba starodobnikov Večno mladi »Navdušili smo v ligi prvakov, osvojili smo pokal in superpokal, a vse bi bilo brez pomena, da nismo postali državni prvaki.« Kujtim Morina, trener Futsal kluba Dobovec ČETRTEK PETEK 13 10 SOBOTA NEDELJA / 19 8 i o C/5 o: < 13 9 Tako je sneg v prvih dneh maja 2016 polomil skoraj celoten nasad mladega drevja. Direktor Meje Šentjur Roman Gregorn je povedal, da so letos dosledno spremljali vremenske napovedi. Ker tokrat snega do nižin niso napovedovali, je pa letos že udarila toča, so mreže v sadovnjakih že razprli. Bodo ledeni možje upravičili svoje ime? Zmrzali in pozebe na srečo ni bilo Vreme je v začetku tedna spanec kratilo predvsem sadjarjem in kmetovalcem. V torek in sredo zjutraj smo se prebudili v mrzlo majsko jutro. V zatišnih legah so se temperature spustile tudi pod ledišče. Na srečo zmrzali v regiji ni bilo. LEA KOMERICKI KOTNIK Pri pridelovalcih sadja so še vedno sveži in boleči spomini na pomlad 2016, ko sta sneg in zmrzal odnesla dobršen del pridelka. Tokrat na srečo ni bilo tako hudo. Manjšo pozebo so sicer utrpeli v Sadjarstvu Mirosan, a je za kakršnokoli oceno škode še prehitro. V Meji Šentjur škode na sadnem drevju ni bilo. Rastline je pred pozebo sicer mogoče vsaj delno zavarovati oziroma je mogoče omiliti njene negativne posledice. Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, svetuje, naj sadno drevje lastniki že nekaj večerov pred napovedano zmrzaljo orosijo. »Drevje namenoma škropimo z baldrijanovimi kapljicami. Nekaj kapljic zmešamo v liter vode in poškropimo drevje, saj baldrijanove kapljice rastlino ogrejejo za do pet stopinj. Lahko za zaščito škropimo tudi z algami. Uporabljamo tudi pripravke na osnovi tehnologije efektivnih mikroorganizmov.« Mazej ob tem poudarja, da je treba zaščititi tudi rastline v rastlinjakih. »Najbolje si je pripraviti kakšen kalorifer, pomagamo si lahko tudi z nagrobnimi svečami. Pomembno je namreč, da ohranimo temperaturo nad nič stopinj Celzija. Na odprtih večjih površinah se kmetje ponavadi poslužujejo kurjenja, tako da z dimom obvarujejo rastline.« Ena od možnosti, ki sicer ne rešuje pridelka, vendar lahko reši ekonomsko preživetje, je zavarovanje. To je v zadnjih letih rešilo tudi Mejo Šentjur, priznava direktor Roman Gregorn. »Tehnično seveda možnosti so. Ob takšnem obsegu, kot je pri nas, so možnosti predvsem oroševanje. To zahteva ogromno vlaganj in tudi časa. Poleg finančnih je treba zagotoviti tudi vodne vire. Realno v naslednjih nekaj letih ne moremo pričakovati, da bi lahko reševali pozebo z oro-ševanjem oziroma tehnično. Potem nam preostane zgolj še zavarovanje.« Še bo hladno Nestanovitno vreme se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Po napovedih vreme-noslovcev bodo svoje ime upravičili tudi ledeni možje, a ohladitev naj ne bi bila tako drastična. Kot je dejal meteorolog agencije za okolje Brane Gregorčič, se nam tako z nekaj sreče spomladanske pozebe ne bo več treba bati. Gregorčič ob tem pravi, da sneg v maju ni poseben pojav, a je res, da je bilo včasih prodorov spomladanskega hladnega zraka več. »Vemo, da tudi ledeni možje godujejo od 12. do 14. maja, torej so se majske ohladitve od nekdaj pojavljale in prišle celo v ljudsko izročilo. No, letos so ledeni možje za en teden pohiteli.« Že v začetku prihodnjega tedna bo spet hladneje, čeprav ohladitev ne bo tako velika. Jernej Mazej ob tem opozarja, da se vreme lahko močno ohladi tudi še konec maja: »Pravi ledeni možje, vremenski, ne koledarski, se ponavadi zgodijo med 27. majem in 1. junijem. Okoli majske polne lune.« Foto: arhiv NT Previdno, če kje najdete vabo za lisice! Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ta teden začela spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do konca junija. Polaganje vab bodo izvajali v 50-kilome-trskem pasu ob meji s Hrvaško, in sicer z višine 300 metrov s pomočjo posebej prirejenih letal. Ta bodo vzletala med drugim tudi z letališča v Celju. »Če oseba pride v stik z vabo s cepivom proti steklini in pride vsebina vabe (kapsula mora biti predrta) v stik s sluznico ali svežo rano, takšen stik obravnavamo kot ugriz stekle živali. Mesto najprej 15 minut spiramo z milnico ali samo z vodo. Oseba naj se zglasi v antirabični ambulanti,« dodajajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. SŠol AKTUALNO 3 Novosti na področju cepljenja Za koga bo cepljenje proti okužbam s klopi brezplačno? V teh dneh je začel veljati Pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019. Pri tem uvaja tudi nekaj novosti. Za naše območje, ki spada v sam svetovni vrh po številu okuženih klopov, je zagotovo pomembna novost, ki se nanaša na cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. To ne bo samoplačniško za dve skupini ljudi, in sicer za otroke, ki bodo letos dopolnili tri leta, in za odrasle, ki bodo dopolnili 49 let. Cepljenje bo »pokrilo« obvezno zdravstveno zavarovanje. Toda brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu trenutno še ni možno. SIMONA ŠOLINIČ Cepivo, ki ga stroka imenuje »zavarovalniško cepivo« in bo torej brezplačno za omenjeni dve skupini, bo na voljo šele jeseni. Razlog za to novost je, da je pri teh starostnih skupinah tveganje za okužbo s klopi največje. Ta sprememba ne pomeni, da je to brezplačno cepljenje za ti dve skupini tudi obvezno. Še vedno je namreč samo priporočljivo. V zadnjem desetletju na leto v Sloveniji povprečno zboli 170 oseb, lani je bilo prijavljenih 153 primerov. Ena od novosti, ki jih program cepljenja oziroma nov pravilnik prinaša, je tudi, da bodo zamenjali cepivo, ki so ga do zdaj uporabljali pri dojenčkih za zaščito pred davico, oslovskim kašljem, tetanusom, otroško paralizo in tako imenovano okužbo z bakterijo hemofilus influenca b. Cepivo bodo nadomestili z drugim cepivom, ki ščiti otroke še pred hepatitisom B. To cepljenje bo obvezno za otroke, ki bodo rojeni od letošnjega oktobra. Prvo cepljenje naj bi pri teh otrocih opravili naslednje leto. Obvezna cepljenja in priporočljiva cepljenja proti pnev-mokoknim okužbam ter klopnemu meningoencefailtisu so sestavni del delovnega progra- ma in finančnega načrta zdravstvenih zavodov ter zasebnih zdravnikov. Tako imenovani cepilni program se je spremenil tako, da je v kategorijo učencev, dijakov in študentov dodal še mlade odrasle do dopolnjenega 26. leta. To pomeni, da je na ta način progam izenačil pravice pravice in obveznosti o cepljenju šolajočih mladostnikov in študentov z enako starimi mladostniki in odraslimi, ki se ne šolajo. Foto: Pixabay O družinskih zdravnikih bo morala odločati vlada Že konec aprila je Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tako Ministrstvu RS za zdravje kot družinskim zdravnikom dal košarico. Zavod se namreč ni strinjal s sprejetjem aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019, s katerim naj bi ugodili glavni zahtevi družinskih zdravnikov po sprejemu 1.895 glavarinskih količnikov. Gre za merilo zgornje meje opredeljevanja bolnikov. V ponedeljek ni uspela niti arbitraža o tem. Zato bo končno odločitev o aneksu sredi maja morala sprejeti vlada. »Na arbitraži nismo dosegli soglasja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o opredeljevanju novih zavarovanih oseb oziroma o pragu za odklanjanje novih bolnikov pri 1.895 glavarinskih količnikih,« so pojasnili na Ministrstvu RS za zdravje. Na arbitraži so bili poleg predstavnikov zdravstvenega ministrstva tudi predstavniki zdravniške zbornice, lekarniške zbornice, združenja zdravstvenih zavodov ter skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč, socialnih zavodov in organizacij za usposabljanje. V celjskem zdravstvenem domu so že pred dnevi, ko je upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje zavrnil takšen predlog, domnevali, da tudi soglasja na arbitraži ne bo. Tudi zato so svoje odpovedi delovnega razmerja zamaknili do 1. junija. Že pred dnevi so dejali, da glede na to, da je aneks predlagalo ministrstvo za zdravje, upravičeno pričakujejo, da bo najkasneje na vladi ta predlog vendarle potrjen, ne glede na nestrinjanje zavarovalnice. Če najkasneje v petek, 31. maja, aneks ne bo potrjen, bo 16 zdravnikov naslednji delovni dan vložilo odpoved delovnega razmerja. Po mnenju odbora zavoda za zdravstveno zavarovanje je namreč 1.895 glavarin nedosegljiv cilj. Odbor naj bi namreč menil, da bi predlog zdravnikov pomenil, da bi potrebovali skoraj 300 dodatnih zdravnikov, ki jih trenutno ni. Predlog zavoda naj bi bil, da se pri opredeljevanju upošteva obremenitev državnega povprečja in da bi nove bolnike sprejemali najmanj obremenjeni zdravniki. Naj spomnimo, da zdravniki ne opozarjajo samo na obremenitev, ampak tudi na to, da povečano število bolnikov na enega družinskega zdravnika povečuje nezanimanje mladih za to področje medicine. In da je ravno zato tudi težko pridobiti mlade družinske zdravnike na razpisih za delo, ki jih imajo nekateri zdravstveni domovi ves čas objavljene. SŠol Minister za zdravje Aleš Šabeder je pred tedni že bil v zdravstvenem domu v Celju in tudi v ostalih slovenskih zdravstvenih domovih, kjer zdravniki zaradi razmer grozijo z odpovedmi. Čeprav bi rad ugodil družinskim zdravnikom, je trenutno največja ovira nestrinjanje ZZZS s predlogom, ki ga je minister podal zdravnikov. V letu delovanja odkrili raka pri dvajsetih ženskah V Celju delujeta dva centra, v katerih izvajajo prese-jalni program Dora za odkrivanje zgodnjih predrakavih sprememb dojk. Prvi je v splošni bolnišnici, drugi v celjskem zdravstvenem domu. Samo v zdravstvenem domu so v letu na ta način odkrili raka dojk pri dvajsetih ženskah in to v zgodnjem obdobju, ko je zdravljenje še uspešno. Presejalni center programa Dora je v Zdravstvenem domu Celje začel delovati februarja lani. V ta center so vabljene vse ženske, ki še niso prebolele raka dojk in so stare od 50 in 69 let ter so iz občin celjske regije. Več kot 28 tisoč žensk iz starostne skupine je oziroma še bo v dveh letih povabljenih na mamografijo v zdravstveni dom ali celjsko bolnišnico. V letu delovanja programa Dora v Zdravstvenem domu Celje so opravili kar 4.511 presejalnih mamografij. Skupno je bilo na mamografijo iz vseh občin v celjski regiji v oba presejalna centra programa Dora lani povabljenih malo manj kot 11.300 žensk. Udeležba žensk v Zdravstvenem domu Celje je bila lani 75-odstotna. Najvišja udeležba, več kot 75-odstotna, na presejalno mamografijo je bila v občinah Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Laško, Polzela, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Tabor in Žalec. Najnižja udeležba je bila v občinah Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec in Vitanje. V ekipi programa Dora v Zdravstvenem domu Celje dela pet posebej usposobljenih radioloških inženirk, ki so slikanje do maja izvajale štiri dni v tednu. Od začetka maja pa ga izvajajo vse dni v tednu dopoldne in popoldne. SŠol Poklicni gasilci zdaj še močnejši Včeraj, v sredo, je osemnajst predstavnikov javnih gasilskih zavodov, industrijskih poklicnih gasilskih enot in prostovoljnih gasilskih društev s poklicnim jedrom podpisalo svečano izjavo o članstvu v Združenju slovenskih poklicnih gasilcev. Ostale enote bodo izjavo podpisale do konca leta. Ti podpisi pomenijo, da so zdaj posamezne enote postale članice združenja, do zdaj so bili člani namreč posamezni gasilci. To za združenje pomeni, da je postalo močnejše tudi pri uveljavljanju in opozarjanju na status poklicnega gasilca v Sloveniji. Vendar združenje ne bo imelo sindikalne vloge. Kot pravi predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Miran Korošak, je takšna okrepitev združenja korak naprej: »Zdaj bomo lahko enakopravno zastopali vse poklicne gasilce v Sloveniji in jim nudili strokovno pomoč. Združenje deluje na področju uveljavljanja strokovnega področja poklicnega gasilstva in požarnega varstva. Še vedno smo daleč od sindikata, saj delujemo bolj na strokovnem gasilskem področju. Ampak to ne pomeni, da se ne bomo dejavno vključevali v pogovore in urejanje položaja gasilca.« Med namerami združenja je tudi prizadevanje za ureditev Zakona o gasilstvu. »Nujno bi ga bilo treba posodobiti, pozabili ne bomo na opozarjanje na status, ki prav tako še ni takšen, kot si želimo. Izredno pomembni nalogi združenja sta predvsem usposabljanje in izobraževanje, ki sta sicer zdaj že dobra, določene programe pa bi bilo treba tudi osvežiti,« dodaja Korošak. Hkrati poudarja, da si bodo v združenju prizadevali tudi osveščati o tem, kako so poklicni gasilci nujni za industrijo. »Spomnimo na požare leta 2017 v industriji. Ravno ti so pokazali, da smo poklicni gasilci nepogrešljivi za industrijo. Marsikakšno ekološko nesrečo bi namreč lahko preprečili s svojo prisotnostjo,« še dodaja sogovornik. Sšol Poziv Karitas državi »Dodatek za delovno aktivnost je za marsikoga spodbuda in vstopna točka, da se vključi v program. Zato se ne strinjamo z njegovo napovedano ukinitvijo,« piše v izjavi Škofijske karitas Celje, ki jo je naslovila tudi na širšo javnost. V okviru programa Socialno vključevanje ranljivih skupin v prostovoljstvo vključuje škofijska karitas veliko tako imenovanih ranljivih občanov. Gre za dolgotrajno brezposelne, ki na trgu dela niso konkurenčni. Kot opaža Karitas, se jih večina zaradi neizpolnjevanja pogojev v programe aktivne politike zaposlovanjane more vključiti. V Celju izvaja omenjeni program peto leto, z njegovo pomočjo pa je več kot dvajset prostovoljcev vsaj začasno uspelo vstopiti na trg dela. Karitas omenja, da se zaveda možnosti zlorab in nedorečenih pravil na tem področju. Slednje je tudi vzrok za zlorabe, ki so se pojavile, ocenjuje. Poziv Karitas proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost je naslovljen na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti ter na državni zbor. BJ 4 GOSPODARSTVO Ä*^ Veliki načrti Term Dobrna V štirih letih dvesto novih postelj Terme Dobrna letos začenjajo enega svojih največjih naložbenih ciklov v zadnjem obdobju. V štirih letih bodo temeljito prenovile več stavb, ki so v njihovi lasti in so že dlje časa prazne, ter občutno povečale svoje hotelske zmogljivosti. Direktor Leon Tomašić, ki je vodenje podjetja prevzel pred enim letom, napoveduje, da bodo za naložbe namenili 4,5 milijona evrov. Z njimi naj bi med drugim pridobili kar 200 novih ležišč. V termah imajo trenutno v treh hotelih 251 sob z malo več kot 400 ležišči. JANJA INTIHAR Letos bodo v Termah Dobrna prenovili stavbo iz 18. stoletja, ki stoji v Zdraviliškem parku. V njej je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo bodo pridobile novih 40 ležišč, ki bodo sodila v kategorijo štirih zvezdic. Letos bodo na Dobrni prenovili še sobe v Vili Higiea in razširili negovalni oddelek v medicinskem delu svoje ponudbe, načrtujejo tudi nakup nekaj opreme za potrebe gostinstva in drugih dejavnosti. »Letos bomo za naložbe namenili 1,5 milijona evrov, prihodnja leta pa še po milijon evrov,« napoveduje Leon Tomašić. Po upravni stavbi bodo novo podobo in vsebino dobile še nekdanje garaže in mizarske delavnice. Ves čas bodo v termah po korakih obnavljali tudi znamenit Zdraviliški dom, kjer so sicer že pred leti novo podobo dobili slavnostna dvorana, večji prireditveni prostor in pročelje. Ker gre za kulturne spomenike, so pri pripravi projektov morali upoštevati navodila zavoda za kulturno dediščino in spremeniti načrte, ki so jih v podjetju naredili že pred več kot desetimi leti. »Zaradi pripomb zavoda smo nekoliko spremenili strategijo razvoja, kar nam je pravzaprav všeč. Nove na- stanitvene zmogljivosti bodo namreč preplet nekdanjega in sodobnega časa. Ne želimo, da bi Dobrna postala glasen turistični kraj, poln adrenalinske ponudbe, ampak prostor, kjer bodo gostje bivali v stiku z naravo in bogato zgodovino zdravilišča,« pravi Tomašić. Rast lani in tudi letos Termam Dobrna je tudi lani uspelo, da so po zasedenosti hotelskih zmogljivosti ostale na prvem mestu med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Povprečna zasedenost je bila namreč kar 85-odstotna. Zabeležile so malo več kot 124 tisoč nočitev, kar je sicer nekoliko manj, kot so načrtovale, a bolje kot v letu 2017. Število tujih nočitev se je povečalo za sedem odstotkov. Med gosti je še vedno največ, 73 odstotkov, slovenskih obiskovalcev. Prihodki Term Dobrna so lani znašali 9,2 milijona evrov, kar je več kot predlani. Čisti dobiček v višini 216 tisoč evrov je nižji, razlog je delni odpis ene od nepremičnin. Tudi lani so na Dobrni vlagali v prenovo svojih turističnih in zdravstvenih zmogljivosti. Na prvem mestu je bila naložba v povečanje zmogljivosti in nakup opreme na negovalnem oddelku, kjer skrbijo za rehabilitacijo bolnikov z nevrološkimi in s travmatološkimi indikacijami. Medicinski dejavnosti bodo tudi letos namenjali veliko pozornosti, saj želijo svoj položaj enega najbolj kakovostnih zdraviliških ponudnikov rehabilitacijskih terapij še bolj okrepiti. Pri tem pričakujejo, da bodo na področju medicinske dejavnosti povečali tudi prihodke. Lani so znašali 3,3 milijona evrov in so bili za 12 odstotkov višji od predlanskih. Terme Dobrna, ki so v lasti celjskega podjetja Alea inženiring, za velik uspeh v letu 2018 štejejo tudi reprogramiranje bančnih posojil in pridobitev dolgoročnih bančnih virov za financiranje načrtovanih naložb. »Čeprav poslujemo dobro, sami denarja za prenovo ne bi mogli zagotoviti,« pojasnjuje Leon Toma-šić. V podjetju pričakujejo, da bodo letos število nočitev in prihodkov povečali še za 5 do 7 odstotkov. Glede na poslovanje v prvih treh mesecih bodo takšen cilj celo presegli. Foto: arhiv NT (GrupA) tiskovin Več kot polovica varnostnih za tuje naročnike Amejiz Ljubijane Po lanskem dobrem poslovanju je Cetis tudi leto 2019 začel uspešno. Izvedel je najbolj obsežen in tudi najbolj zahteven projekt za potrebe volitev v zgodovini družbe. Za Nigerijo, kjer so 9. marca imeli parlamentarne volitve, je stiskal malo več kot 71 milijonov volilnih lističev. Pri prodaji varnostnih tiskovin je bil Cetis tudi lani zelo uspešen. Z njimi je ustvaril malo manj kot 24 milijonov evrov prihodkov, od tega približno polovico v tujini, kjer je sodeloval s tridesetimi državami. Cetis je lani za tuje naročnike, ki jih ima v Afriki, zahodni Evropi, na Balkanu, v Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu, izdeloval predvsem potne liste in vozniška dovoljenja. Sledijo bančne kartice in drugi osebni dokumenti, tiskanje volilnih lističev je bilo na zadnjem mestu. Še pred šestimi leti je celjsko podjetje z izdelovanjem varnostnih tiskovin več kot polovico prihodkov ustvaril na domačem trgu, v zadnjem obdobju se je zlasti na račun povečane prodaje v Evropi in Afriki to razmerje spremenilo. Skupina Cetis, ki v sedmih družbah zaposluje 600 ljudi, je lani imela 60 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,3 milijona evrov čistega dobička. Matična družba v Celju je lani ustvarila malo več kot 33 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička. Cetis je lani za naložbe namenil 18,1 milijona evrov. Večino denarja je porabil za nakup strojev in programske opreme. Do leta 2022 podjetje načrtuje še za 27 milijonov evrov naložb. Lani so v Cetisu uspešno končali eno večjih naložb v zadnjih letih. Hčerinsko družbo Amba so iz najetih prostorov v Ljubljani preselili v Celje, kjer so za izdelovanje komercialnih tiskovin uredili sodobno proizvodnjo. Cetis izdeluje komercialne tiskovine za industrijo pijač, farmacevtsko in kozmetično industrijo ter prehrambeno industrijo. Več kot polovico prihodkov s temi tiskovinami ustvari na trgih zahodne Evrope. Z novimi prostori v Celju in z nakupom nove opreme je Cetis zmogljivosti za izdelavo komercialnih tiskovin več kot podvojil. Dobavni roki so zdaj krajši, kakovost tiska še večja, proizvodni program pa je lahko razširil še na tako imenovane pokrivne filme in na vrečke. JI Hotel Hum kupil Jože Sadar Po sedmih letih iskanja novega lastnika je Pivovarni Laško Union le uspelo prodati hotel Hum v Laškem. Kupil ga je domačin Jože Sadar, ki napoveduje, da bo hotel ponovno odprl šele jeseni. Koliko je plačal zanj, ne želi razkriti, pravi le, da je bila cena ugodna. Jože Sadar je bil do zdaj znan predvsem po piceriji Špica, ki jo je v središču Laškega odprl leta 1993. Pred tremi leti se je odločil, da bo picerijo obnovil ter ponudbo razširil še s kavarno in slaščičarno, a se dela nikakor niso začela. »Na dokumente sem čakal dve leti in pol, v tem času so se gradbena dela podražila za več kot 40 odstotkov. Ko sem ugotovil, da bi bil znesek, ki bi ga moral vložiti v Špico, zelo visok, sem se raje odločil za nakup hotela, saj se mi je to poslovno bolj splačalo. Je pa res, da me hotel ne bi zanimal, če bi gradbeno dovoljenje za Špico dobil v razumnem roku,« pojasnjuje Jože Sadar. Zanimivo se mu zdi, da sta se takoj, ko je poslal ponudbo za nakup hotela, pojavila še dva kupca. Eden je bil iz Ukrajine, drugi iz Murske Sobote. »Prej pa sedem let ni bilo nikogar,« pravi Sadar. Dela za nekaj mesecev Pivovarna Laško je hotel Hum kupila leta 1999 in ga nato ves čas oddajala v najem. Leta 2007 ga je temeljito obnovila in naslednja štiri leta je bila njegova najemnica Thermana. Po Thermani sta srečo s hotelom poskusila lokalni podjetnik Andrej Vesenjak in za njim še gostinec Danijel Hochkraut, a nista dolgo zdržala. Zadnji najemnik je bilo podjetje Elgos iz Celja, ki mu je lani pivovarna, ker ni redno plačevalo najemnine, odpovedala najemno pogodbo. »Čeprav je bil hotel Hum obnovljen pred približno desetimi leti, se mu zelo pozna, da se je v njem izmenjalo več najemnikov. Dela je veliko, zato ga bom lahko ponovno odprl šele septembra ali oktobra,« pravi Sadar. JI, foto: RG Rekordne dividende Čeprav v Cinkarni Celje za letos napovedujejo občuten padec čistega dobička, znašal naj bi le približno tretjino lanskega oziroma malo več kot 11 milijonov evrov, dividendne politike niso spremenili. Uprava in nadzorni svet družbe sta namreč predlagala, da bi si lastniki tudi letos razdelili skoraj ves bilančni dobiček. Če bo njun predlog sprejet na seji skupščine, ki bo 4. junija, bo Cinkarna Celje svojim delničarjem letos izplačala rekordne dividende. Znašale bodo 28,27 evra bruto na delnico, zanje bo družba porabila skoraj celoten bilančni dobiček v višini 22,8 milijona evrov. Nerazdeljenih bo ostalo le 517 evrov. Lastnikom cinkarne se torej obeta eden najvišjih dividendnih donosov med slovenskimi družbami. Največ denarja bo dobila država, ki je samo z Modro zavarovalnico, Družbo za upravljanje terjatev bank in s Slovenskim državnim holdingom 44-odstotna lastnica cinkarne. Delničarji bodo na seji imenovali tudi novega člana nadzornega sveta. Namesto Urške Podpečan, ki je odstopila 1. aprila, naj bi delo uprave nadziral odvetnik Luka Gaberščik iz Ljubljane. Gaberščik se pri svojem delu med drugim ukvarja tudi s prevzemi družb ter z okoljskopravno problematiko. JI Sindikat čaka, na potezi je vodstvo Sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI) v Gorenju, kjer naj bi zaradi reorganizacije brez dela ostalo 270 ljudi, še ni dobil povabila vodstva podjetja, da bi obe strani ponovno sedli za skupno mizo. Predsednik SKEI Gorenje Zan Zeba je pojasnil, da bo kakršenkoli poziv k ponovnemu socialnemu dialogu obravnavala skupščina sindikata, ki bo nato sprejela ustrezne sklepe. Sindikat doslej ni dobil novih informacij o tem, ali je predvideno število presežnih delavcev dokončno ali se bo z mehkimi metodami to število zmanjšalo. Edina informacija je seznam predvidenih presežnih delavcev glede na tarifne razrede, v katere spadajo. Kljub obljubam, da bodo v Gorenju zmanjšali ravni vodenja, je med predvidenimi presežnimi delavci bistveno manj vodilnih delavcev in tistih, ki imajo individualne pogodbe, je dejal Zeba. Med delavci po njegovih besedah nasploh vlada zaskrbljenost. »Vsi vidijo, da razmere niso takšne, kot je bilo obljubljeno, ko je nov lastnik prevzel podjetje. Čakamo, da se bo dvignila zasedenost proizvodnje. Razumemo prizadevanja delodajalca, da se stvari uredijo.« Prvi sindikalist v Gorenju še poudarja, da bi morali biti med presežnimi delavci tudi vodilni, ki so bili odgovorni za slabo poslovanje in izgubo podjetja v minulem letu. Bistveni kriterij za določanje presežnih delavcev je namreč delovna uspešnost za lani. Iz Gorenja so nam nazadnje sporočili, da so podrobnosti reorganizacije stvar dogovora in posvetovanj med delodajalcem, sindikatom in svetom delavcev in jih ne bodo predstavili v medijih. Veseli so, da se je sindikat odločil za nadaljevanje socialnega dialoga. Dodajajo, da sodelovanje s predstavniki delavcev pri postopku reorganizacije podpira tudi lastnik podjetja. TS GOSPODARSTVO 5 Na drugi strani hodnika v majhni pivovarni varijo pivo polnega okusa in mamljive arome. V tej pisarni Vladimir, Dejan in Marko ustvarjajo programsko opremo, s pomočjo katere države izdajajo vizume in biometrične potne liste. Njihovo programsko opremo poleg slovenskih ministrstev uporabljajo tudi ministrstva nekaterih afriških držav. Prvo celjsko butično pivo zvarili računalničarji Pivo, najbolj družabna pijača Na vsaki steklenici njihovega piva piše: »Za hrbtom največje pivovarne, v dolini zelenega zlata, trije računalničarji varimo dobra piva.« Njihovi začetki segajo v leto 2016, ko so v prostorih Tehnopolisa v Celju opremili majhno, vendar profesionalno pivovarno, v kateri preizkušajo in razvijajo recepte. Šele ko so z zvarjenim pivom res zadovoljni, poiščejo večjo pivovarno s prostimi kapacitetami, kjer zvarijo pivo v količinah za trg. SocilaMst, ki se je med celjskimi ljubitelji piva že dodobra prijel, bo jeseni tekel tudi na žalski fontani piva. LEA KOMERICKI KOTNIK »Smo najboljši pivovarji med programerji in najboljši računalničarji med pivovarji,« radi v šali povedo Vladimir Tkalec, Dejan Mauer in Marko Dorn, Celjani, ki se sicer ukvarjajo z razvojem programske opreme, ob tem pa so si omislili pivo-varski konjiček. Ustanovili so Fabriko piva in ljubiteljem hmeljevega napitka predstavili prvo celjsko butično kraft pivo. Ko konjiček postane posel »Razvijamo programsko opremo, ki jo uporabljajo slovenska ministrstva in tudi ministrstva nekaterih afriških držav v sistemih za izdajo potnih listin, vizumov ter drugih dokumentov. Veliko vlagamo v razvoj biome-tričnih sistemov, tržimo produkte za nagrajevanje zvestobe kupcev in še bi lahko naštevali,« delo, ki ostaja osnoven vir preživetja, na kratko predstavi Vladimir Tkalec. Kot pojasni, so razvojno in projektno podjetje. »To pomeni, da so meseci, ko imamo programskega dela ogromno in delamo cele dneve, včasih tudi noči. Pridejo tudi tedni, ko dela ni toliko. Takrat ob pivu razmišljamo, kaj bi. In Fabrika piva je rezultat tega,« pojasni Tkalec. In doda: »Računalništvo in pivo gresta odlično skupaj.« Dejan Mauer ob tem dodaja, da imajo programira nje radi in da v tem delu uživajo, a lahko postane na trenutke tudi nekoliko utrujajoče: »Takrat človek potrebuje konjiček. Mi smo svojega našli v varjenju piva, ki je kreativen proces in katerega rezultat obožujemo. Tako je konjiček postal naš drugi posel.« Vajenec in dva mojstra Programersko-pivovarniška trojica poslovno sodeluje že dvajset let. Najprej so bili sodelavci v enem od celjskih podjetij, ki so ga pred enajstimi leti skupaj zapustili. Vladimir in Dejan sta takrat ustanovila podjetje Cent ali Center novih tehnologij, v katerem se je zaposlil tudi Marko. In tako skupaj pišejo različne zgodbe v svetu računalništva, pivovarstva, preizkusili so se tudi v gostinstvu. Vladimir prizna, da še pred nekaj leti ni bil ljubitelj piva, sploh ne kraft piva. »Gre za pivo, ki se ga je treba navaditi. Ko se ga enkrat navadiš, ga vzljubiš,« pravi. Dejan in Marko sta to ljubezen gojila že prej, pridno sta nabirala tudi izkušnje. Na- kar je Vladimir predlagal, da bi njuno znanje in ljubezen do polnega okusa piva nadgradili in se začeli nekoliko bolj resno ukvarjati z varjenjem. »V Nemčiji smo kupili zelo profesionalno opremo, ampak za zelo male količine. Potem smo obračali recepte, poskušali in varili.« Najprej piva niso varili, da bi ga prodajali, ampak zase. »Potem je naše pivo postalo všeč ljubiteljem brezplačnega piva, nato tudi prijateljem in njihovim ženam. Glas o našem pivu se je širil in na koncu smo ugotovili, da ga večino zvarimo za druge,« pravijo Celjani, ki so svoje prvo pivo začeli prodajati pred dvema letoma in se uvrščajo med tako imenovane nomadske pivovarje. Poiskali so pivovarno, ki daje svoje kapacitete na voljo tudi drugim, in danes zvarijo približno 1.500 je mogoče dobiti v številnih lokalih v Celju in okolici ter tudi v Brežicah, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Krog naročnikov in odjemalcev se počasi, a zanesljivo širi. »Človek je to, kar pije« Za zdaj so računalniški nomadski pivovarji tržišču predstavili zgolj eno svetlo kraft pivo, ki nosi pomenljivo ime Social1st in ga je mogoče brati in razumeti na vsaj dva načina. »Veliko smo se pogovarjali o imenu in strinjali smo se, da gre za resnično najbolj družabno pija- bila to naša prva linija. Besedna igra nas je tako pripeljala do imena,« povedo. »V tem je skrito tudi naše videnje sveta,« pravi Vladimir. Dejan ga dopolni: »Človek je to, kar pije.« Zavedajo se, da bo to ime dvignilo marsikatero obrv, a kot so pojasnili: »Preberete ga lahko kot Social 1st, torej social first oziroma druženje na prvem mestu, pivo je namreč najbolj družabna pijača. Če to ime preberemo kot Socialist, pa to predstavlja naše videnje sveta. To je lepa beseda z dobrim namenom. V obeh primerih je to pivo za dobre ljudi,« poudarjajo. Pomenljiv je tudi datum, ko so pivo prvič postregli v gostilni. To je bilo 25. maja 2017. Temna novost kmalu razkrita V majhni celjski pivovarni ves čas delajo, iščejo nove okuse in nove recepte. Že skoraj leto pilijo recept za temno kraft pivo. Tega naj bi pred dnevi prvič predstavili širšemu krogu ljudi na Knežjem festivalu piva, ki je bil zaradi slabega vremena prestavljen na junij. Tako so fantje dobili še dodaten mesec časa, da dodelajo okus in aromo. »Večkrat nam je že bilo kaj všeč, ampak smo se odločili, da tega še ne bomo postavili na trg. Prav po tem se razlikujemo od ostalih kraft pivovar-jev. Ti ponavadi vsak mesec predstavijo kakšen nov okus,« prvi Marko. Od drugih tovrstnih piv se ločijo tudi po embalaži. Prisegajo na minimali-zem in preprostost. Grafična zasnova je v celoti Dejanovo delo: »Tudi o podobi smo veliko razmišljali. Tudi o tem, da bi najeli ilustratorja. Primerjali smo embalaže in etikete ostalih ter ugotovili, da je večina zelo pisana ali nas z njih nagovarjajo pošasti. Ob tej podobnosti etiket je piva težko ločiti. Našega lahko, ker je etiketa >old school< in preprosta.« FOTO: GrupA Uspešen podjetniški trojec je zadnje leto iskal pravo formulo in recept za svoje prvo temno pivo. Tega bodo lahko ljubitelji piva poskusili na Knežjem festivalu piva v začetku junija. Fantje jih bodo pozvali tudi k sodelovanju o izbiri imena. »Kapital1st ne bo, to ime hranimo za prav posebno pivo,« so nam izdali. 6 IZ NAŠIH KRAJEV s,. CELJE - Podaljšek ogrevalne sezone Radiatorji bodo topli še nekaj dni Še pred nekaj časa se je zdelo, da se ob toplejših dnevih in višjih temperaturah bliža konec ogrevalne sezone. A se je pred prazniki precej ohladilo in tako bodo radiatorji v večstanovanjskih stavbah v Celju greli še nekaj dni. ROBERT GORJANC Aleš Dolžan, vodja tehničnega sektorja daljinskega ogrevanja v Energetiki Celje, je povedal, da časovno ne načrtujejo ogrevalne sezone, saj je ta odvisna od vremena. »Načeloma ogrevalno sezono končamo, ko je temperatura ob 21. uri v treh zaporednih dneh več kot 12 stopinj Celzija. Pred prazniki so se v nekaterih večstanovanjskih stavbah že odločili za izklop toplotnih postaj, a so se zaradi hladnejšega vremena obrnili na nas za po- novno vključitev ogrevanja.« Kar zadeva podjetja, si lahko sama urejajo vklop in izklop toplotnih postaj. Izvajanje daljinskega ogrevanja v Celju je z delovanjem toplarne bolj enostavno. »Odkar imamo toplarno, ogrevamo vročevodno omrežje celo leto, saj po koncu ogrevalne sezone še vedno ogrevamo tudi sanitarno toplo vodo. Sistem tako ves čas deluje.« Sicer pa so v Energetiki Celje tudi že zbrali podatke Letovanje za pogosto bolne otroke CELJE - Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje bo tudi letos organiziralo zdravstvena letovanja za otroke iz Celja, Vojnika, Štor in z Dobrne ter iz občin Zgornje Savinjske doline. Skoraj sto otrok bo lahko julija letovalo v Savudriji. Za enajstdnevno letovanje morajo straši doplačati 122 evrov, kar lahko storijo v treh obrokih. Za socialno ogrožene otroke bo medobčinsko društvo namenilo sredstva iz akcije Pomežik soncu in fundacije Fiho ter iz sredstev donatorjev in sponzorjev. Prijavnice je medobčinsko društvo prijateljev mladine poslalo svetovalnim službam šol v omenjenih občinah in v celjski šolski dispanzer, kjer lahko celjski otroci opravijo pregled pri zdravniku. V ostalih občinah ga opravijo v zdravstvenih domovih. Na osnovi zdravstvenega potrdila se lahko prijavijo na letovanje, ki je namenjeno pogosto bolnim otrokom, astmatikom, otrokom z atopijskim dermatitisom, s skoliozo in psoriazo ter z drugimi boleznimi. Po pravilih ZZZS naj bi otroku potrdili zdravstveno letovanje, če je v preteklem letu vsaj dva- do trikrat obiskal zdravnika ali bil hospitaliziran. Letos so lahko vanj vključeni otroci do 19. leta. TC "Želite prihraniti pri stroških energije? Obiščite spletno stran www.ece.si in prenesite BREZPLAČNO knjižico z nasveti o varčevanju z energijo!" Mojca Krajnc, TV voditeljica PRENESI BREZPLAČNI IZVOD NA WWW.ECE.SI eCB I Energija prihodnosti y Pon.-Pa.:7.Go-2o.oo ) TRAJANJE ZADNJIH TREH OGREVALNIH SEZON V CELJU: Ogrevalna sezona Datum začetka Datum konca 2016/2017 3.10.2016 15.5.2017 2017/2018 20.9.2017 27.4.2018 2018/2019 27.9. 2018 ? o porabi toplotne energije v ni. »Za letošnjo sezono ra- dobavili približno enako ko-iztekajoči se ogrevalni sezo- čunamo, da bomo v sistem ličino toplotne energije kot Po koncu ogrevalne sezone bodo v Energetiki Celje opravili običajna obnovitvena dela in investicijsko vzdrževanje. »Načrtujemo dokončanje obnove vročevoda na sejmišču Golovec, večja vzdrževalna posega bosta na Lavi in v Novi vasi, novo vročevodno omrežje bomo gradili v Dečkovem naselju v okviru komunalne ureditve nove stanovanjske soseske DN 10, prav tako tudi za novo poslovno stavbo na Hudinji. VR-doživetje tudi v knežjem mestu CELJE - Potem ko se je sodobno doživetje zgodovine v obliki virtualne resničnosti z naslovom Spremeni tok zgodovine že uveljavilo v Thermani Laško, je podoben turistični produkt, prilagojen zgodovini knežjega mesta, zdaj na voljo tudi v Celju. V romanskem palaciju na celjskem Starem gradu je v okviru projekta Živa zgodovina, ki je na sporedu vsak konec tedna od prvomajskih praznikov, na voljo novo doživetje virtualnega popotovanja v zgodovino z naslovom Pridi špilat grofe. Nov tovrsten turistični produkt za Celje je nastal v sodelovanju Zavoda Celeia Celje, Thermane Laško in avtorske skupine Zgodbarjev iz Laškega. Ti so zasnovali tudi virtualno doživetje Spremeni tok zgodovine, ki ga je Thermana uvrstila v svojo turistično ponudbo. V VR-doživetju slavne celjske srednjeveške zgodovine Pridi špilat grofe je na Starem gradu mogoče sodelovati vsako soboto in nedeljo med 10. in 18. uro. Organizatorji udeležencem priporočajo, naj si obisk predhodno zagotovijo v turističnoinformacijskem centru na Starem gradu. RG Varneje po obnovljeni cesti ŠENTJUR - Vožnja po cesti Razbor-Hotunje bo odslej bolj varna in prijetna. Občina je za obnovo 900 metrov občinske ceste v občinskem proračunu namenila 295 tisoč evrov. Na javnem razpisu izbrano podjetje Voc Celje je v sklopu urejanja ceste med drugim zamenjalo spodnji in zgornji ustroj, cestišče je s treh metrov razširilo na štiri metre in uredilo odvodnjavanje. V občini poudarjajo, da obnovljena cesta prinaša boljše prometne povezave in pomeni večjo prometno varnost za številne krajane. Zato je pomembna pridobitev za krajevno skupnost in celotno občino. TS Lesenih mostov ne bo več VOJNIK - Občina postopoma gradi betonske mostove, ki bodo nadomestili lesene. Lani je začela preurejati most na Hudinji, letos sta na vrsti mostova čez Dobrnico. Most čez Hudinjo, ki je v širši okolici Razdelja, je bil po neurju poškodovan, prav tako je bil dotrajan. Ta nov most, na katerega je treba položiti še zgornjo plast asfalta, bo občino stal 230 tisoč evrov. Zaradi preobilice dela, ki ga imajo gradbena podjetja, je izvajalec začel lani graditi na Hudinji razmeroma pozno. Zaradi zamude je bila začeta gradnja mostu čez Dobr-nico, na območju spodnje Hrenove, šele letos spomladi. Občina trenutno pripravlja še dokumentacijo za gradnjo mostu v zgornji Hrenovi. Tudi ta gradnja naj bi se začela in končala še letos. Vsak od obeh mostov bo stal približno 40 tisoč evrov. BJ Zasaditev kroglastega javorja v Prešernovi ulici minulo leto in predlani, kar pomeni 42 gigawatnih ur toplotne energije. Mesto pretežno ogrevamo z energentom iz sežigalnice odpadkov v Toplarni Celje (dvotretjinski delež v strukturi), dodatni energent, biomaso, še kupimo v furnirnici Merkscha, v hladnejših dneh, ko je potreba po toploti še večja, grejemo še z zemeljskim plinom,« je pojasnil sogovornik. Približno 17 tisoč prebivalcev Celja uporablja sistem daljinskega ogrevanja predvsem na območju Hudinje, Nove vasi, Lave, Otoka in Golovca. V sistem so vključeni večsta-novanjske stavbe, 13 šol in vrtcev, bazen in 144 lokalov. Lani se je ogrevalna sezona končala 27. aprila. Zasaditev poljskega javorja v Gledališki ulici Nova drevesa v središču CELJE - Mestna občina je v prizadevanju za urejenost zelenih javnih površin v Gledališki ulici posadila šest poljskih javorjev (maklen), ki bodo zrasli do deset metrov visoko in ustvarili razkošno krošnjo. Prejšnja drevesa na tem mestu so morali posekati, ker so bila suha in prhla. Tri kroglaste javorje so pred dnevi posadili tudi v Prešernovi ulici, na igrišču Vrtca Tončke Čečeve, na Aljaževem hribu pa so na novo zasadili lipo in ambrovec. RG, foto: MOC S^ j IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Jane's Walk 2019: urbani sprehod po Liscah Življenje med reko in gozdom Letos se Celje že osmič pridružuje globalni akciji urbanih sprehodov, ki jih različne organizacije po celem svetu organizirajo vsako leto v začetku maja. Urbanisti iz Zavoda za prostor Savinjske regije, ki sprehode organizira v knežjem mestu, bodo v soboto sprehajalce popeljali po soseski Lisce, ki doslej še ni bila vključena v akcijo. LEA KOMERICKI KOTNIK Kot je povedala organizatorka urbanih sprehodov v Celju Mojca Furman Oman, ti sprehodi promovirajo ideje ljubiteljske urbanistke Jane Jacobs, ki je zagovarjala načelo, da je treba mesta urejati po meri pešcev in za pešce, saj so ljudje tisti, ki dajejo mestu življenje. »Namen sprehodov Jane's Walk je ponovno odkriti skrite razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca. Odkriti želimo, kaj je tisto, kar morajo vsebovati pešcu prijazne ureditve, in kaj dela naše ulice in trge varne za prebivalce in obiskovalce, obenem pa povezovati ljudi pri prizadevanjih za vsakodnevnemu življenju prijazne mestne četrti,« pojasnjuje Furman Omanova. vezi, urejena okolica. Vse to so prednosti >naše< soseske. A vendar so tudi v tem delu Celja še priložnosti za izboljšanje prostora. Na sprehodu bomo raziskovali prostor soseske, se pogovorili o njegovih prednostih in slabostih ter poiskali priložnosti za njegovo izboljšanje,« je letošnjo tematiko povzela Mojca Furman Oman. Prepričana je, da je takšen sprehod pomemben tudi z vidika spodbujanja povezovanja med prebivalci soseske in prebivalci mesta, saj bomo lahko le s skupnimi močmi dvignili zavedanje o pomenu prostora kot skupne vrednote na višjo raven. Ker je naselje v zadnjih letih vedno bolj obiskano in ker bo mestna občina skozenj uredi- V Celju sprehode vsako leto obarvajo tematsko, tako je letošnja tema življenje med reko in gozdom. Organizatorji na osmi urbani sprehod tako vabijo prebivalce soseske Lisce in ostale Celjane. »Lisce so ena od mestnih sosesk, v katerih je življenje nadvse prijetno. Bližina mestnega gozda in nabrežja Savinje, peš dostop do mestnega jedra, mir, sosedske Urbani sprehodi Jane's Walk so približno uro in pol do dve uri dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko in spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Obenem sprehodi odpirajo priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci dnevno soočajo, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti • IV • V • • • и • V V* I* • privlačnejše in prijetnejše za življenje. la povezovalno kolesarsko pot, se odpira tudi precej vprašanj. Da bi stanovalci in obiskovalci dobili odgovore nanje, so organizatorji na druženje povabili tudi predstavnike občine in mestne četrti. Sprehod bo v soboto, 11. maja, ob ll.uri v vsakem vremenu. Zbirno mesto je otroško igrišče v Grudnovi ulici (Lisce). Foto: arhiv NT (GrupA) Lani so udeleženci urbanega sprehoda po mestu »vključili« vsa čutila. V Torontu so prve tovrstne sprehode organizirali leta 2007, leto po smrti Jane Jacobs. Od leta 2009 sprehode gosti tudi vedno več mest izven Kanade, od leta 2011 so med njimi tudi slovenska mesta. V Celju sprehode od leta 2012 organizira zavod Metro SR. Dosedanji urbani sprehodi po Celju Prvo leto so organizatorji pripravili sprehodu z naslovom »(O)živimo mesto«, naslednje leto so hodili po soseski Slavka Šlandra, naslov srečanja je bil »Danes grem v šolo peš«, sledil je sprehod po Kareju 9 z naslovom »Živeti v starem mestnem jedru«, leta 2015 so se sprehajali po Lavi in obravnavali tematiko »Prostori druženja v soseski Lava«, leto kasneje so udeleženci z dijaki Gimnazije Celje - Center pripravili sprehod »Trajnostna mobilnost - predlogi za ureditev Kosovelove ulice«, leta 2017 je zavod v mestnem jedru izvedel sprehod »ZAčutimMESTO«, lani je pripravil sprehod »Čuteč po mestu«, letošnja tematika pa je »Življenje med reko in gozdom«. Stanovanj primanjkuje ZREČE - V mestu primanjkuje stanovanj, zato se občina pripravlja na gradnjo novega bloka. Zadnji je bil v tem kraju zgrajen pred več kot desetletjem. Poleg tega je občina že pred leti prodala morebitnemu vlagatelju eno svojih zemljišč, kjer naj bi nastal še en nov blok. Vlagatelj se je nato znašel v stečajnem postopku. Zaradi pomanjkanja stanovanj se občina zdaj pripravlja na gradnjo novega bloka, ki bo postavljen v Mladinski ulici. Po dogovoru s Stanovanjskim podjetjem Konjice, ki je na zreškem območju največji upravnik sta- 90,6 95,9 100,3 novanj, bo občina vložila svoje komunalno urejeno zemljišče. Na njem bo zgrajen blok s šestimi neprofitnimi stanovanji, kjer naj bi si ustvarile dom predvsem mlajše družine. Nov blok bo predvidoma skupno vlaganje občine, konjiškega stanovanjskega podjetja in republiškega stanovanjskega sklada. Občina se je namreč prijavila v skladov program za sofinanciranje. Občina je pripravila pred koncem preteklega leta razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. Na prednostno listo se je uvrstilo 18 prosilcev. BJ radio celie ■ novi tednik /IDI Ж ШМ h Vedm г штј! Vedm 2 штј! /še mo me/ Postani del ekipe Zagožen - A plast. Nova delovna mesta v proizvodnji in skladišču: • Orodjar/Oblikovalec kovin Skladiščnik Pomožni delavec Obišči spletno stran www.aplast.si, preglej podrobnosti razpisanih delovnih mest, pošlji vlogo na matično podjetje Zagožen d.o.o. ali po elektronski pošti zaposlitve@zagozen-aplast.si in postani del naše ekipe! 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Mešani pevski zbor Danica pod vodstvom mag. Stanka Polzerja f ф V, i \ \ ŠENTJUR - Ob Malgajevem letu o položaju koroških Slovencev danes »Manjšina ni zadnjica narodnega telesa« »Jezik je več kot le orodje, več kot le spremljevalni pojav vsakdanjika. Jezik ni le znamenje razlikovanja. Jezik je edini duhovni temelj, na katerem je mogoče zgraditi identiteto. Če velja to spoznanje za večinski narod, kako zelo mora šele veljati za manjšino. Narodna skupnost mora utemeljiti svoj nadaljnji obstoj samo na kulturi in jeziku.« Te misli slovenskega zamejskega pisatelja Florjana Lipuša so odmevale na prireditvi Koroški dan v Šentjurju. Občinstvu jih je na osrednji akademiji ob začetku Malgajevega leta na srce položil slavnostni govornik dr. Feliks J. Bister. TINA STRMCNIK Namen niza prireditev v sklopu Malgajevega leta je obeležiti stoto obletnico smrti domoljuba Franja Malgaja, rojenega v Hruševcu. Z nedelj- sko osrednjo akademijo, ki sta jo pripravili Knjižnica Šentjur in tamkajšnja občina, so počastili boje za severno mejo ter se poklonili koroškim Sloven- cem, ki so skozi stoletja uspeli ohraniti svoj jezik in svojo narodnostno bit. Utrip Slovencev v Avstriji je v svojem govoru opisal slavnostni govornik Feliks J. Bister, slovenski publicist in kulturni organizator, ki je bil rojen v Celovcu, danes pa živi na Dunaju. »Predstavniki narodnih skupin izven Slovenije jemljemo svojo identiteto zelo resno, če hočemo ostati, kar smo. Od matične strani ne želimo slišati le lepih besed, ampak hočemo doživeti dejanske dokaze, da kot manjšina nismo zadnjica narodnega telesa,« je dejal. Ocenil je, da je trenutni položaj na Koro- potrpljenja,« je dejal. Kot kažipot tega, kaj lahko doseže človek, četudi čez mejo vztraja pri ustvarjanju v maternem jeziku, je Bister izpostavil pisatelja in prevajalca Florjana Lipuša. »Lipuš je brez vsakega jezikovnega kompromisa ostal zvest svoji materinščini in je lani kljub temu prejel glavno avstrijsko državno literarno nagrado za svoje škem še kar zadovoljiv, bi pa lahko imeli koroški Slovenci večje uspehe, če ne bi tudi sami s svojim odnosom ovirali doseganja lastnih ciljev. Poudaril je, da je na srečo na glasbenem in gledališkem področju ter na drugih poljih ustvarjanja dovolj posameznikov, ki so dovolj odločni in neodvisni od okoliščin. Obstaja tudi lepo število literarnih avtorjev, ki so v svojem ustvarjanju svobodni. »Avtorji, ki se izražajo v slovenščini in samo slovensko pišejo, seveda nimajo tistega odmeva kot nekdo, ki se izraža dvojezično ali večjezično. A kljub temu naj ne izgubijo Feliks J. Bister je v svojem govoru med drugim poudaril, da je to, da poznaš jezik soseda in razumeš zgodovino in kulturo drugega naroda, lahko le prednost, ki jo velja še bolj izkoristiti. življenjsko delo.« Omenil je še ustvarjanje Maje Haderlap, Gustava Januša in številnih drugih zamejskih Slovencev. Zvenele so koroške pesmi Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem se je marsikdaj, ko ji je bilo težko, zatekla k slovenski pesmi. Slednja je na Koroškem dnevu v Ipavčevem kulturnem centru odmevala v izvedbi tako mešanega kot mladinskega zbora Danica. V istoimensko kulturno društvo je v različnih zasedbah vključenih približno 120 pevk in pevcev. Mešani pevski zbor Danica je eden najvidnejših nosilcev kulture v občini Škocjan - St. Kanzian v Pod-juni in pomembno prispeva k ohranitvi slovenskega jezika na Koroškem. Zbor, ki je bil ustanovljen leta 1912, danes vodi zborovodja mag. Stanko Polzer. Pevci so pod njegovim umetniškim vodstvom občinstvu predstavili tudi znane koroške skladbe, kot so N'mav čez izaro ter Rož, Podjuna, Zila. Pomaga šest prostoferjev ZREČE - Občina je začela izvajati projekt Prostofer, kar pomeni prostovoljni šofer. Gre za trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt, ki je namenjen mobilnosti starejših občanov. Ponuja možnost prevoza, ki je za uporabnike brezplačen. Pogodba o vključitvi v projekt zavoda Zlata mreža in za vzpostavitev klicnega centra je bila podpisana konec marca. Za izvajanje projekta je občina najela električno vozilo BMW i3 ter pripravila izobraževanje prostoferjev, prostovoljnih voznikov. »Projekt je namenjen občanom, ki nimajo prevoza, so stari in osamljeni ter brez sorodnikov. Zato jih bomo vozili do najbližjih zdravstvenih domov in bolnišnic ter tudi v trgovino,« je ob začetku izvajanja projekta povedal podžupan Drago Šešerko, ki je tudi predsednik častnega odbora Starosti prijazne občine Zreče. Uporabnik lahko pokliče na brezplačno številko (080 10 10), ki jo zagotavlja zavod Zlata mreža. Ta številka je zapisana tudi na avtomobilu. »Poklicati je mogoče klicni center in to tri dni prej, kot uporabnik potrebuje prevoz. Prostofer se bo nato ob določeni uri odpeljal do bivališča občana in ga peljal,« je še povedal Šešerko. Vozniki bodo nato starejše občane tudi pospremili k zdravniku in jih počakali do konca pregleda. Med drugim jim bodo pomagali nositi nakupljeno blago iz trgovine. Zreče imajo trenutno šest prostovoljnih voznikov, prostoferjev. Vključitev občine v projekt Prostofer je eden od njenih odgovorov na zelo hitro staranje prebivalstva. BJ Za vstop v »Logarsko« spet vstopnina SOLČAVA - Na začetku prvomajskih praznikov se je začelo letošnje zaračunavanje vstopa v Krajinski park Logarska dolina. Že tretje leto je upravljavka tega krajinskega parka občina. Vstopnino bo treba plačevati do 31. oktobra. Z njo so povezane različne težave. Za pešce je vstop v dolino brezplačen, vozniki motornih vozil morajo pred vstopom v zaščiteno dolino seči v žep po denarnico. Za osebni avtomobil je treba plačati 7 evrov vstopnine, za motorno kolo 5 evrov, za kombi 8 evrov, za avtobus 30 evrov. Cene ostajajo na lanski ravni in niso višje. Zaradi usklajevanj z okoljskim ministrstvom je občina začela pobirati vstopnino letos pozneje kot prejšnja leta, ko jo je bilo treba plačati že od 15. aprila. Za leto 2015 je računsko sodišče ugotovilo, da Občina Solčava za zaračunavanje vstopnine v Logarsko dolino nima zadostne pravne podlage. Občina si zato vsa leta prizadeva, da bi bilo področje vstopnine urejeno tako, kot ga zahteva država. Tako je bila prejšnji teden izredna seja občinskega sveta, ki je obravnaval odlok o upravljanju parka. Ta odlok je pravna listina, ki služi za zaračunavanje vstopnine v ta izjemen park. Občina namreč odloka še ni mogla sprejeti, saj je čakala na eno od usklajevanj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je bilo le nekaj dni pred izredno sejo svetnikov. Županja Katarina Prelesnik je prepričana, da ima občina pravico zaračunavanja vstopnine že po stari pravni podlagi, in sicer vse od leta 1999. »Vstopnino porabimo za upravljanje krajinskega parka. Sredstva od nje so v celoti namenska in so namenjena povrnitvi stroškov urejanja zavarovanega območja,« je povedala županja občine, ki ima na svoji sicer razmeroma veliki površini komaj petsto prebivalcev. Logarsko dolino, ki je bila razglašena za krajinski park leta 1987, so v preteklih letih uničevale naravne nesreče. »Obiskovalci se še vedno ne morejo načuditi, kakšna katastrofa nas je prizadela decembra 2017. Tudi lani je nastala škoda kar dvakrat, čeprav ne tako velika kot pred tem,« pra- vi županja in omenja, da čaka Solčavane po naravnih nesrečah še vedno ogromno dela. Na izredni seji so se svetniki seznanili tudi z naborom različnih ukrepov v Logarski dolini za prihodnja leta. Med osrednjim nalogami sta načrtovani umiritev motornega prometa in ureditev zelenih parkirišč. »Zelo pomembno je zmanjšanje prometa, o čemer govorimo že dolga leta. Upam, da bomo to z obiskovalci počasi razumeli,« je še opozorila županja. BJ Foto: Center Rinka IZ NAŠIH KRAJEV 9 BISTRICA OB SOTLI - Mladinsko društvo prevzelo upravljanje hostla Metulj je sedel na Gabronko Ko je občina po letu 2000 prevzela lastništvo domačije Gabronovih v trškem jedru, za gospodarsko poslopje iz konca 19. stoletja prav veliko upanja ni bilo. Da bo občina propadajočo stavbo obnovila in celo našla vsebino, je verjel le malokdo. Leta 2010 so jo skoraj porušili. Zdaj je Gabronka v privlačni prenovljeni podobi odprla vrata kot mladinski hotel. SASKA T. OCVIRK Po petih letih gradbenih del in neštetih urah vloženega prostovoljnega dela so v soboto mladi iz Kluba Metulj slovesno odprli vrata obnovljene stavbe. Hostel ima 20 ležišč. V prvem nadstropju so štiri sobe s pomenljivimi lokalnimi poimenovanji, na podstrešju so domiselno urejena skupna ležišča. V pritličju je poleg kuhinje in recepcije tudi galerijski prostor, primeren za kulturne in družabne prireditve. »Šlo je za velik poseg, zamenjati smo morali streho, osušiti zidove, sanirati temelje,« našteva župan Franjo Debelak. Občina je pridobila 180 tisoč evrov evropskih sredstev, za notranjo opremo je dodala približno 15 tisoč evrov lastnih sredstev. »Notranjost smo uredili v sodelovanju z zavodom za varovanje kulturne dediščine. V družini Gabron so bili tudi lovci in tako so zdaj hodniki okrašeni s tipičnimi valjčkastimi poslikavami z lovskimi motivi. Tako je oprema posrečena kombinacija stare dediščine in vsega, kar zahteva udobje sodobnega bivanja. Naša občina nima pogojev za razvoj masovnega turizma, Gabronka pa bo lahko izvrstna zasnova za butično in individualno popotništvo, ki ga bomo v naših krajih še kako veseli.« Naložba v prihodnost Prvi gostje so v hostlu že prespali, zdaj so prenočišča tudi uradno odprta za vse. V soboto sta župan Debelak in predsednica mladinskega društva BoS Jana Tavčar podpisala pogodbo, po kateri bodo mladinci upravljali s hostlom. »Vsaj v začetku bo občina pokrivala del upravljavskih stroškov. Težko namreč pričakujemo, da bo 20 prenočišč nižjega cenovnega razreda dovolj za vzdrževanje stavbe.« Obnovljena Gabronka je s svojo podobo zdaj zaokrožila občinsko je- dro, kjer sta tudi prireditveni kozolec in Posavska špajza. Slednjo bodo ob občinskem prazniku predali v upravljanje društvu vinogradnikov in salamarjev, v njej pa bodo svoje izdelke lahko ponujali lokalni proizvajalci. Mladinsko društvo je lani pridobilo tudi evropska sredstva za ureditev okolice. S projektom Čudežni vrt bo lepo urejena okolica k druženju na prostem vabila tako obiskovalce kot domačine. Načrtujejo igrala za otroke, bralni kotiček, visoke grede, zeliščne spirale in senzorično pot. »V najslabših časih so iz strehe Gabronke rasla drevesa, z razbitih oken je poganjala trava. Na mizi smo imeli ru-šitveni načrt. Vesel in ponosen sem, da smo se odločili drugače. To je naložba v našo prihodnost,« je hostlu za popotnico dejal Debelak. Foto: PETRA MOLAN O nadomeščanju delovnih mest ŠALEŠKA DOLINA - V zadnjem času, ko se vedno glasneje govori o zapiranju Premogovnika Velenje, je vedno več tudi pozivov za pravočasno prestrukturiranje Šaleške regije. Lokalne skupnosti se ob tem za pomoč ozirajo proti Evropski uniji. Denar bo na voljo, še prej bo treba za njegovo črpanje pripraviti ustrezne projekte. V Evropi naj bi elektrarne, ki delujejo na premog, delovale do približno leta 2040. Vodja tehničnih služb v Premogovniku Velenje in tehnični vodja pridobivalnega prostora mag. Drago Potočnik je pojasnil, da se v Bruslju že zdaj ukvarjajo s tem, kako premogovnim regijam v prihodnjih dveh desetletjih dati nove vsebine in preprečiti težave v lokalnih skupnostih. »Odgovorni pripravljajo pravila in oblikujejo denarni sklad. Slišati je mogoče, da bo na voljo zelo veliko denarja. In tudi mi smo lahko s pravimi projekti uspešni pri njegovem črpanju.« Premogovnik Velenje in Holding Slovenske elektrarne v Bruselj na posvetovanja že pošiljata svoje predstavnike. Kmalu naj bi v omenjenih energetskih podjetjih na pogovor povabili tudi župane in vodje razvojnih agencij. Po Potočnikovih besedah energetika pri črpanju denarja sicer ne bo imela odločilne vloge. Slednjo bodo morali prevzeti lokalna skupnost, razvojne agencije, sindikati in država. »V Šaleški dolini je veliko sodelujočih. Če bomo želeli nadomestiti delovna mesta v dejavnostih, ki so jim šteta leta, bomo morali sesti za skupno mizo, oblikovati skupne cilje in začeti intenzivno delati.« TS Z razstave Mozirje v očeh umetnikov Kako ga vidijo umetniki? MOZIRJE - V Galeriji Mozirje je na ogled razstava Mozirje v očeh umetnikov. Na njej so predstavljena izbrana dela, ki so nastala med številnimi slikarskimi študijskimi dnevi Ex tempora Mozirski gaj. Ti so vsako leto septembra. Gre za trg in pokrajino okoli parka, ki navdihuje številne likovne ustvarjalce. Likovne umetnike - tako iz domačega okolja kot od drugod - najbolj nagovarja krajina. »Tudi za avtorja, ki v tem prostoru živi in ustvarja, je veliko novega in drugačnega, kar lahko vsako leto odkrije. Na drugi strani je kraj za umetnike, ki prihajajo od drugod in iz povsem drugačnih okolij, še posebej navdihujoč,« opaža likovna kritičarka, umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Ženske ustvarjalke še posebej navdušuje Mozirski gaj, zato na razstavi ne manjkajo niti tulipani. »Ob tem se seveda motivni repertoar širi in predvsem sega iz realističnih interpretativnih smeri v sfere globljega doživljanja krajinskih oziroma prostorskih ambientalnih ter temporalnih danosti,« je med drugim povedala likovna kritičarka. Razstava Mozirje v očeh umetnikov bo odprta do 15. maja. BJ RADIA CELJE VOJNIK, PETEK, 14. JUNIJ, OD 18. URE 18.00-19.00 19.00-19.45 19.45-20.15 20.15-20.45 20.45-21.15 WERNER MODRIJANI BOL NIKA ZORJAN ALYA TORTA ZA ORSKOVALCf MLADI DOLENJCI VRAŽJI MUZIKANTI ANSAMBEL STIL TANJA ŽAGAR 21.30-22.00 22.00-22.30 22.30-23.00 23.00-01.00 GENERALNI POKROVITELJ f 'JAGER novi tednik I radio celie www.novitednik.comwww.radiocelje.com vMm г I 10 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 CELJE - Prenovljen Muzejski trg kot prireditveno prizorišče V občini veseli vsakogar, ki bo želel organizirati prireditev Tako so nam v celjski občini odgovorili na vprašanje, kako vidijo prenovljen trg kot mikavno prizorišče za koncerte in druge dogodke. Pri tem so tudi posredno odgovorili, ali bo trg namenjen samo koncertom določenih glasbenih zvrsti in izbranim umetniški dogodkom. Glede že napovedanih dogodkov so iz MOC sporočili, da podjetje Finkram namerava 23. avgusta organizirati koncert, na katerem bodo nastopili klapa Intrade, Marko Škugor in Luka Basi. »Sicer pa za Muzejski trg veljajo ista pravila kot za vsa ostala prireditvena prizorišča v mestu. Organizatorji prireditev morajo na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje pridobiti dovoljenje za uporabo javne površine. Če nameravajo na javni prireditvi uporabljati zvočne naprave na prostem, morajo na istem oddelku pridobiti tudi dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom (k vlogi morajo priložiti poročilo o jakosti hrupa iz zvočnih naprav),« so sporočili iz občine. Zavod Celeia Celje bo Muzejski trg letos vključil v programsko ponudbo Poletne muzejske noči, ki bo 15. junija 2019 in ki je tradicionalno vezana tudi na slovesno odprtje Poletja v Celju, knežjem mestu. Načrtujejo kratke, petnajstminutne nastope celjskih ljubiteljskih pevskih zborov. Drugih prireditev za- vod Celeia na tem območju letos ne bo prirejal. Kakšni so načrti muzeja in knjižnice? V Pokrajinskem muzeju Celje in Osrednji knjižnici Celje, ki domujeta na območju prenovljenega Muzejskega trga, so zelo zadovoljni z novo, lepšo podobo trga in novimi možnostmi, ki jih ponuja, pri čemer večjega števila prireditev ne načrtujejo. V muzeju so predvsem osredotočeni na dokončanje novega razstavišča pod trgom (še eno mesto pod mestom), kjer bodo lahko »in situ« predstavili imenitne arheološke najdbe, zelo dobro ohranjene ostanke rimske vile in fresk iz 1. stoletja. »Možnosti za različne zanimive dogodke na prenovljenem Muzejskem trgu je veliko, a ni naš muzej tisti, ki naj bi jih prednostno prirejal. Nas pa veseli, da se je že javilo nekaj organizatorjev s predlogi za pripravo koncertov. Glede na to, da so na tem mestu v zgodovini že bili množično obiskani dogodki, verjamem, da bodo tudi v prihodnosti. Prostor je zelo kakovosten, po mnenju nekaterih je tudi akustika dobra, prireditve do 1500 obiskovalcev na takšnih trgih pa so po svetu zelo priljubljene,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje. Mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje, je povedala, da je novo prizorišče dobrodošlo, ni pa ključnega pomena za izvajanje prireditev v knjižnici. »V knjižnici imamo srečo, saj imamo več dobrih prizorišč za organizacijo dogodkov, zato za letos na Muzejskem trgu 1. junija, načrtujemo gusarsko zabavo, ki je bila doslej v lapidariju.« Da bo tradicionalna gusarska zabava letos na Muzejskem trgu so tudi vremenski razlogi, saj je tam dopoldne senca, medtem ko je v lapidariju prevroče. Sicer pa imajo v knjižnici zaradi slabih izkušenj v preteklosti do prireditev na Muzejskem trgu tudi nekaj zadržkov, zato bodo dogodke še naprej prirejali v lapidariju in na ploščadi pred kavarno. »Stanovalci na Muzejskem trgu so se pritoževali in nas prijavljali na policijo že pri mirnejših salsa večerih, zato česa večjega na trgu ne načrtujemo. Direktorica knjižnice je pozdravila prepoved parkiranja na trgu, saj bodo tako tudi lažje izvajali svoje tradicionalne prireditve, Sejem unikatnih izdelkov - Cart, Noč raziskovalcev ... »Še posebej me veseli ureditev trga s talnimi lučkami pred Staro grofjo, obenem pa mi je žal, da teh lučk ni tudi pred knjižnico, sicer pa je trg res zelo lepo urejen,« je še sklenila Polona Rifelj in napovedala, da nameravajo biti konstruktiven partner ostalim organizatorjem dogodkov na Muzejskem trgu. »V Mestni občini Celje (MOC) smo veseli, da je Muzejski trg po prenovi zasijal v vsej svoji lepoti, in verjamemo, da se bo uveljavil tudi kot priljubljeno prireditveno prizorišče za najrazličnejše dogodke. Veseli bomo vsakogar, ki bo tukaj želel organizirati kakšno prireditev.« ROBERT GORJANC Zavod Celeia Celje koncerte načrtuje na trgu pred Mestnim kinom Metropol (rok, pop zvrst) ter na Glavnem trgu (dvakrat a V • • V I I • • tango večer in swing večer). Lani se je izkazalo, da je Glavni trg zaradi dobre akustike in velikosti odlično mesto za tovrstno obliko prireditvenih doživetij. Letos bodo na njem organizirali večer, ko se bo mogoče vrniti v čase legendarne skupine The Beatles (v big band izvedbi), in združena Knežji festival piva ter 1. Knežji festival burgerjev. Prizorišče Glavnega trga bo gostilo tudi prireditev Cityband ter naš tradicionalni hišni projekt Naj maturantka in naj maturant NT&RC. Za vaše zdravje in dobro počutje skrbimo predano in s srcem. Že 165 let. ImI THERM AN A Laško St. 19, 9. maj 2019 KULTURA 11 Zadnja predstava abonmaja govori tudi o smislu življenja Kaj bi naredili, če bi ? Letošnji abonma Umetnost v gibanju, ki ga je pripravil zavod Hiša kulture Celje, se bo v teh dneh končal s ponovitvijo avtorske produkcije Kaj bi, Che bi. Zgodba o življenju Che Guevare, ustvarjanja in smrti je podlaga za premišljevanje o namenu in smislu posameznikovega bivanja. BARBARA GRADIČ OSET Žiga Medvešek kot Che Guevara. Stenska in stropna poslikava je delo Mihe Peperka. Kaj bi, Che bi je delo članov zavoda Hiša kulture Celje. Konec tedna bosta dve ponovitvi in nato še ena v juniju. Režiserka in dramaturginja Nuša Komplet Peperko je branje Bolivijskega dnevnika, ki prinaša zadnje zapise Che Guevare, nagovorilo, da se je lotila pisanja drame. Življenje revolucionarja argentinskega rodu Ernesta Che Guevare v celjskem projektu ni predstavljeno kronološko. »Predstava razmišlja o življenju po njegovi smrti. Pri delu smo na resničnost začeli gledati s ptičje perspektive in takrat se nam je njegova zgodovina prikazala kot neskončna. Smrt Che Guevare nakazuje začetek predstave z natančnim opisom njegovega uboja. Predstava je polna vtisov, na katere se vsake toliko časa dodajo konkretni dogodki iz njegovega življenja. Ne moremo govoriti o dokumentarni predstavi o znanem bojevniku,« je razložila Nuša Komplet Peperko. Poseben izziv za Medveška V vlogo kultnega Ernesta Che Guevare se je prelevil celjski ljubiteljski igralec in umetniški vodja Kofein teatra Žiga Medvešek. Žiga, ki že dlje časa sodeluje z Gledališčem Zarja Celje kot igralec in režiser, je bil tokrat prvič sam na odru. »To je bil poseben občutek in dodatna teža, a seveda tudi dodaten igralski izziv. Zame je tudi poseben način igranja, saj se v tej predstavi klasična igra prepleta s pripovedništvom.« Nuša Ofentavšek je za predstavo pripravila glasbeno podlago, Miha Peperko je stene in strop kavarne Kuba Kafe, kjer so vse predstave, opremil z risbami. Čim več lastne produkcije Kaj bi, Che bi je zadnja predstava v abonmaju, pred tem je zavod uspešno izvedel pet gostujočih predstav, dve sta bili nagrajenki Borštnikovega srečanja. Cilj Hiše kulture Celje je predstaviti čim več lastne produkcije. »Imamo kadrovske in finančne omejitve, a vsako sezono si želimo izvesti eno do dve lastni produkciji. Letos nam je to uspelo z dvema. Ena je bila kombinacija glasbene in gledališke umetnosti, to je bila Zgodba o vojaku, druga je naša letošnja zadnja predstavitev Kaj bi, Che bi, ki je avtorski projekt Nuše Komplet Pepeprko in Žige Medveška,« je povedal član programske ekipe Matija Kovač. Člani zavoda že pripravljajo novo sezono. Glasbeni del, ki ga ponujajo v abonmaju Vesperae Musicae, je v celoti potrjen. Abonma Umetnost v gibanju bo v teh dneh v celoti sestavljen. Že na začetku je bil cilj zavoda sodelovanje z vsemi kulturnimi ustanovami v celjski regiji. Kot je zaključil Matija Kovač, želijo pokazati najboljše, kar kulturna krajina ponuja. Z zadnjo predstavo jim je uspelo povezati najboljše celjske ustvarjalce in občinstvu ponuditi privlačno celostno gledališko uprizoritev. Foto: Nuša Ofentavšek Robert Zupanec in njegova nedokončana zgodba Robert Zupanec po dveh letih zopet razstavlja v Rogaški Slatini. V mestni galeriji v Rogaški Slatini so na ogled abstraktna dela s skupnim nazivom Nikoli končana zgodba. Na ogled jih je postavil domačin Robert Zupanec, ki zadnji dve leti ustvarja predvsem slike na platnih v različnih tehnikah. Robert Zupanec je pred štirimi leti našel svoj nov konjiček - slikanje - a želja po likovnem izražanju je v njem gorela že vsaj dve desetletji. Najprej je izdeloval posebne skulpture, temu je sledilo slikanje na platno s posebno reliefno tehniko. S temi deli se je tudi predstavil na prvi razstavi pred dvema letoma prav tako v mestni galeriji v Rogaški Slatini. Na tokratni razstavi predstavlja novejše izdelke. »V galeriji je na ogled 22 slik različnih velikosti. Vse so narejene v splash tehniki. Vsaka slika ima svoj naziv, svojo zgodbo in svoje sporočilo,« je povedal Robert Zupanec. V njegovih delih se izražajo čustva, kot so veselje, žalost, strah, in upanje. Svoj likovni izraz nenehno bogati z lastnim raziskovanjem. Barve so močne, žive in energične. »Rad uporabljam rdečo kot simbol ognja in bojevitosti. Seveda imam rad tudi vse ostale močne osnovne bar- ve, ki jih kombiniram med sabo.« Redno razstavlja po Sloveniji in na Hrvaškem, preteklo leto je bila zelo odmevna razstava v Italiji. »Lani sem trideset slik razstavljal v italijanskem mestu Vicenza v mestni galeriji. V galeriji so bili nad slikami navdušeni. Sem prvi tujec, ki je razstavljal tam, kar je res velika čast. Razstava je bila zame potrditev, da delam dobro, in je pustila poseben pečat v mojem življenju,« je dodal Zupanec. V kulturnem programu ob odprtju sta nastopila Barbara Rehar in Boštjan Letnar. BGO Nagrada mala Veronika gimnazijki z Notranjske Organizator natečaja, podjetje Fit media, je razglasil zmagovalko male Veronike 2019. Najboljša je postala pesem Resnica ali izziv avtorice Mie Valenčič z Gimnazije Ilirska Bistrica. Letos je bil že četrtič zapored pesniški natečaj za srednješolce Mala Veronika. Nanj je prispelo 37 pesmi slovenskih srednjih šol. Med vsemi prispelimi pesmimi je strokovna žirija v sestavi dr. Zoran Pevec, Tonja Jelen in Aleš Jelenko izbrala pet nominiranih pesmi. Neodvisno od odločitve žirije je bilo na spletni strani spletno glasovanje, kjer je lahko vsak oddal svoj glas za izbrano pesem. Vsak je lahko svoj glas posamezni pesmi oddal enkrat, glasoval pa je lahko za več različnih pesmi. Pravilno oddanih je bilo skupno 3.675 spletnih glasov. Med petimi nominiranimi pesmimi je zmagala tista, ki je prejela največ spletnih glasov. Žirija je izbrala pet nominiranih pesmi Afrika treh muzejev Muzej Velenje sodeluje pri postavitvi razstave z naslovom Afrika treh muzejev, ki so jo minuli torek zvečer odprli v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. Razstavo so trije muzeji pripravili v času, ko mineva dvesto let od rojstva za malo Veroniko 2019 in med njimi je največ glasov občinstva, 305, prejela pesem Resnica ali izziv avtorice Mie Valenčič z Gimnazije Ilirska Bistrica Šolskega centra Postojna, ki je ustvarjala pod mentorstvom profesorice Mateje Rebec Hreščak. Zmagovalno pesem »zaznamuje prepletenost intime z delno ironično prezentacijo«, je za pesem v utemeljitvi zapisala strokovna žirija. BGO misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja, ki je v Ljubljani leta 1850 pripravil prvo javno razstavo afriških predmetov. Te je zbral na potovanju v Južnem Sudanu. Na skupni razstavi v Slovenj Gradcu so na ogled vsebine in predmeti iz zbirke Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja, zbirke Františka Foita iz Muzeja Velenje ter pregled afriških zbirk od 19. stoletja dalje iz Slovenskega etnografskega muzeja. Septembra bo razstava na ogled v Velenju, prihodnje leto tudi v prestolnici. TS 12 NASA TEMA novi tednik St. 19, 9. maj 2019 Po 15 letih v Evropski uniji Kaj nam je prineslo članstvo? Z vstopom v unijo smo pridobili tudi več potrošniških pravic, pravice državljanov pa so bolj zaščitene. Več je ekonomske, delavske in študijske mobilnosti. Dobili smo tudi možnost črpanja sredstev iz skupnega proračuna. Prav s tem denarjem smo v zadnjih letih marsikaj zgradili. A je prav v tem delu hkrati tudi največ rezerv. Slovenija je v evropsko družino vstopila pred petnajstimi leti na praznik dela. Marsikje po državi, predvsem v obmejnih mestih, je bil to dan dvojnega slavja. V tem času se je veliko spremenilo. Nekaj sprememb sta zagotovo prinesla čas in vsesplošen družbeni razvoj, na veliko jih je vplivalo tudi to, da je naša država del širše evropske skupnosti. LEA KOMERIČKI KOTNIK nim slovenskim podjetjem. Skupna valuta evro, ki jo je Slovenija prevzela januarja 2007, je stabilizirala prej hitro rastoče cene. Kot ugotavljajo ekonomisti, je inflacija desetletje pred prevzemom evra povprečno znašala šest odstotkov, v desetletju po prevzemu znaša dva odstotka. Tudi v krizi smo jo z evrom odnesli bistveno bolje, kot bi jo brez, so prepričani ekonomisti. Čeprav se, ponavadi zaradi birokratskih nesmislov, še vedno velikokrat pritožujemo nad članstvom Slovenije v uniji, vsi kazalniki kažejo, da nam je ta v petnajstih letih prinesla kar nekaj pridobitev, ki so pomembno izboljšale življenjski standard Slovencev. Ena največjih prednosti so zagotovo »odprte« meje, ki se zaradi begunske krize zadnja leta sicer spet vedno bolj zapirajo, a so potovanja znotraj unije za državljane Slovenije še vedno bistveno lažja in hitrejša, kot so bila. Predvsem to velja za potovanja z vlakom ali letalom. Prost prehod meje je olajšal delo in življenje tudi števil- < M» » Hi љ JLc МЗчЈИ gj/e tak (D * Q( * ГК * I 9 M?** ® Tudi do turistične infrastrukture predvsem z evropskimi sredstvi Še več evropskega denarja je bilo v minulih petnajstih letih pridobljenega za turistično infrastrukturo v Celju, ki vključuje tudi stavbe kulturne dediščine in športno--rekreativna prizorišča. Brez upoštevanja nekaterih aktualnih projektov, ki bodo prav tako okrepili turistično privlačnost Celja (na primer projekt znanstveno-zabavnega parka v Generatorju, vreden približno 4 milijone evrov, obnova Celjskega doma, 1,5 milijona evrov), je bilo za večje turistične infrastrukturne naložbe v knežjem mestu zbranih približno 10 milijonov evrov evropskega denarja. Obnova Starega mestnega jedra 7,6 milijona evrov Sredstva EU: 4,3 milijona evrov Šmartinsko jezero (turistično-tematske poti, odvajanje odpadnih voda) 4,9 milijona evrov Sredstva EU: 3,0 milijona evrov Prenova Knežjega dvorca 3 milijone evrov Sredstva EU: 400 tisoč evrov Stari grad: 1 milijon evrov, večinoma evropska sredstva Pomen evropskih sredstev za turizem na Celjskem »Evropska sredstva predstavljajo nujno potreben denar za razvojne dejavnosti našega zavoda tako na področju razvoja produktov kot tudi na področju razvoja in izobraževanja kadrov. Prav tako je evropski denar nujen za dodatne promocijske in druge izvedbene dejavnosti na področju turizma,« je Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje (ZCC), ovrednotila pomen evropskih sredstev za razvoj turističnih programov v Celju in Savinjski regiji. Zavod Celeia je prejel največ EU-sredstev, skoraj 330 tisoč evrov, za projekt Regionalna destinacijska organizacija Dežela Celjska, ki je bil sofinanciran z nepovratnimi sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in ministrstva za gospodarstvo v obdobju 2011-2013. »S sredstvi za ta projekt smo učinkovito povezali in promovirali turistične ponudnike na območju enaindvajsetih občin Savinjske regije. Zavod Celeia Celje še vedno neprekinjeno izvaja dejavnosti destinacijskega mene-džmenta za območje Dežele Celjske kot pogodbeno partnerstvo med občinami in turističnim gospodarstvom, in sicer tudi po zaključku EU--projekta, kar je v Sloveniji redkost in svetla izjema,« je še povedala Urša Dorn. Drugi finančno najmočnejši turistični projekt, za Zavod Celeia podprt z evropskimi Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje sredstvi, je projekt Celje 365/7. Namenjen je izboljšanju digitalne predstavitve destinacije Celje kot ene ključnih slovenskih petzvezdničnih desti-nacij na globalnem turističnem zemljevidu. Zavod je bil s tem projektom lani uspešen na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, naložbo pa sofinancirata država in EU iz evropskih strukturnih ter investicijskih skladov. Prvi del projekta so v ZCC izvedli v minulem letu, za kar so pridobili več kot 30 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Projekt bodo končali konec letošnje jeseni, ko bodo imeli na voljo še več kot 103 tisoč evrov. Po pogodbi o sofinanciranju imajo za projekt digitalne promocijske kampanje Celja odobrenih več kot 134 tisoč evrov. V minulih petnajstih letih so v ZCC izvedli še nekaj večjih turističnih projektov, podprtih z evropskimi sredstvi: mesta kot kreativne industrije in medkulturni prostori (Cities - creative industries and intercultural spaces), vrednost projekta je bila več kot 133 tisoč evrov, projekt medinštitucionalne-ga sodelovanja z madžarskim mestom Koszeg (Twinning for future traveller tribes), na vreden več kot 55 tisoč evrov, in projekt izdelave priročnika za produkte podeželja, vreden več kot 40 tisoč evrov. »Veseli smo, da nam uspeva pridobivati nujna dodatna sredstva, saj je konkurenca na turističnem trgu vedno večja in so potrebna vedno večja vlaganja v razvoj, izobraževanje, področju promocije pa se odpira povsem novo področje - digitalna promocija,« je še poudarila Urša Dorn. RG Hitreje in ceneje Jani Jurkošek, glavni direktor Štore Steel: »Tako kot ostalemu gospodarstvu je vstop Slovenije v Evropsko unijo tudi našemu podjetju prinesel veliko dobrega. Zaradi prostega pretoka blaga in storitev so se bistveno zmanjšale birokratske ovire, zato so postopki odpreme blaga hitrejši. Ker smo postali ena od evropskih gospodarskih družb, se je povečalo zaupanje v nas. Našim kupcem po Evropi in tudi drugod po svetu ni treba več pojasnjevati, od kod izviramo, kaj smo in kdo smo. Kot člani evropskega gospodarstva imamo na trgu večje zaupanje. Slabega ni veliko, morda kakšna usmeritev, sprejeta na ravni unije, ki pa ni pisana na kožo slovenskemu gospodarstvu. Na primer emisijski kuponi. Tudi zaradi prostega pretoka delovne sile v našem podjetju nimamo slabih izkušenj. Ena od prednosti vstopa je tudi lažji dostop do denarja, saj imamo zdaj na voljo finančne vire iz celotne unije. Res je, da se nam z vstopom v EU trg ni odprl, saj smo bili že prej usmerjeni v izvoz, vendar je zdaj vse ceneje in hitreje.« IJ, foto: SHERPA Slovenci lažje ven, »tujci« lažje k nam Ambrož Krajnc zase pravi, da je v nogometu deloval v vseh vlogah. Pri Nogometnem klubu Celje je začel v neformalni vlogi, prostovoljno je na Skalni kleti pomagal v marketinški akciji. Nato je v Šolskem nogometnem centru skrbel za osnovne zadeve, zlagal sendviče, naročal avtobuse ... Postal je vodja šole za mlade nogometaše. Kmalu je napredoval v tehničnega direktorja. Po krajšem premoru, ko so se v klubu dogajali tektonski premiki, se je vrnil in postal športni direktor. Med letoma 2012 in 2015 je v sodelovanju z direktorjem Borutom Arličem in s trenerjem Simonom Rožmanom ustvaril ekipo, ki je bila strah in trepet v Sloveniji in ki so jo zelo uspešno tržili. Sadove od prodaje igralcev so pojedli drugi. Zdaj tiKi je Celjan Ambrož Krajnc zastopnik nogometašev. »Do vstopa v Evropsko unijo je nogometni klub lahko imel tri tujce. Vsi izven Slovenije so bili tujci. Po vstopu v Evropsko unijo se je to seveda spremenilo. Vsi državljani članic Evropske unije niso bili več tuji igralci pri nas,« se spominja Krajnc. Največja sprememba je za Slovenijo prišla z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. »Največ hrvaških igralcev so imeli klubi iz mest, ki ležijo blizu meje, Najbolj tipičen predstavnik je bil Zavrč, ki je imel polovico ekipe s Hrvaškega. Tudi novomeška Krka, ko je še bila v prvi ligi, je imela kopico hrvaških nogometašev.« Sprememba je bila bolj pogodu našim južnim sosedom. »V korist slovenskemu nogometu to vsekakor ni bilo. Madžarska je, čeprav je članica Evropske unije, pravila prilagodila sebi. Predsednik vlade Viktor Orban si vse skupaj predstavlja po svoje in je poskrbel za zaščito madžarskega športa. Torej, na Madžarskem je slovenski športnik obravnavan kot tujec,« trdi Krajnc. Naštel je tudi prednosti za klube in športnike. »Poenotena delov-nopravna zakonodaja je slovenskim klubom zelo koristila. Pripeljali smo nogometaša s področja Evropske unije. Kar se tiče bivanja, smo ga legalizirali v enem tednu. Postopek je bil enak kot za Slovenca. Postopek s tistimi izven Evropske unije pa je dolgotrajen.« Pozitivno plat je Ambrož Krajnc navedel tudi za naše igralce, ki iščejo priložnost v tujini. »Naši nogometaši so v Evropi pridobili določeno prednost pred igralci, ki prihajajo izven Evropske unije. Postali so bolj iskani, saj ne posegajo v kvoto tujcev. Klubi iščejo igralce predvsem po državah Evropske unije, medtem ko hranijo mesta za tujce za izredno kakovostne nogometaše. Naši mladi fantje se lažje prebijejo v evropske klube kot igralci, ki so državljani na primer Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ...« DŠ, foto: GrupA NASA TEMA 13 Rozman: »Zaradi EU nam je precej lažje« Vstop Slovenije v EU je prinesel precej dobrih stvari za Pokrajinski muzej Celje. Kot je poudaril direktor Stane Rozman, muzej s svojimi razstavnimi precej lažje gostuje v drugih muzejih EU. »Ministrstvo za kulturo ima precej večje zahteve, kadar je treba muzealije prenesti v države, ki niso članice Evropske unije. Lahko se pohvalim, da imamo tudi dobro sodelovanje s kulturnimi ustanovami držav članic. Glede na pripovedovanje kolegov, ki se spominjajo časov pred vstopom v EU, je sodelovanje veliko bolj operativno in precej lažje je marsikaj urediti,« je razložil direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Prenova Knežjega dvora, v katerem ima pokrajinski muzej svoje zbirke, je bila eden večjih evropskih projektov v celjski občini. »Opravili smo izjemno dobro delo, žal pa še vedno čakamo na evropski denar iz druge finančne perspektive, s katerimi bi obnovo dvorca dokončali.« Zaradi članstva Slovenije v EU so arheološka izkopavanja na Muzejskem trgu precej bolj zanimiva za strokovnjake iz članic, saj so prehajanja iz države v državo precej lažja. Rozman je tudi prepričan, da je Mestna občina Celje z evropskimi projekti pridobila precej infrastrukture, ki je drugače ne bi. »Celje je bilo v prvi finančni perspektivi eden največjih finančnih prejemnikov evropskih sredstev. Čistilna naprava je bila eden prvih projektov, ki bi ga brez evropskega denarja težjo naredili. Bilo je precej prednosti, lahko bi bila še kakšna več. Saj vemo, da so države, ki so vstopile v podobnem času kot mi v unijo, znale še bolj izkoristiti evropski proračun.« Številna izobraževanja prinesla nova spoznanja Programski vodja mestnega kina Samo Seničar je kot srednješolec in študent rad potoval po Evropi in se je navduševal nad utripom evropskih mest. Zdaj službe- no sledi načelom, ki so ga kot srednješolca gnali po Evropi. Mestni kino Metropol je član društva izbranih evropskih art kinematografov Europa cinemas, ki ga sofinancira Evropska unija. »Vesel sem, da lahko v našem kinu predvajamo najboljše evropske filme. Članstvo naši ekipi omogoča sodelovanje na različnih izobraževanjih po Evropi. Ko sem bil na prvem izobraževanju v Bolgariji, je bilo osvobajajoče spoznanje, da se z enakimi težavami kot mi v Celju soočajo tudi drugje po Evropi. Z izobraževanji in s srečanji na različnih festivalih sem se tudi s pomočjo kolegov iz art mreže naučil reševati te težave.« BGO V fm ■■ ■ I ■■■ I ■ ■ Širjenje obzorij in nabiranje novih znanj Evropski projekti so v slovenske šole prinesli številne nove priložnosti za mlade, ki z njihovo pomočjo pridobivajo nova znanja in izkušnje. Ob tem ponujajo tudi njihovim učiteljem možnosti dodatnega izobraževanja in spoznavanja dobrih praks v tujini. Z dobrimi izkušnjami iz 15-le-tnega mednarodnega sodelovanja se lahko pohvalijo v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Zadnja leta sodeluje šola predvsem v projektih mobilnosti Era-smus+, kamor vključuje dijake in zaposlene. Kot pravi Natali Borinc, koordinatorica Erasmus+ mobilnosti v šoli, je ta za obdobje od leta 2016 do 2020 prejela listno kakovosti, ki šoli omogoča lažje črpanje evropskih sredstev. »Letno pridobimo približno 300 tisoč evrov, s katerimi omogočimo dijakom pridobivanje novih znanj in izkušenj v različnih evropskih državah. Nekateri se usposabljajo v podjetjih, drugi gredo v različne srednje strokovne šole. Vračajo se bolj usposobljeni za trg dela, širijo si obzorja in spoznavajo nove možnosti poklicnih poti.« Vsako leto pošlje šola v tujino približno deset odstotkov oziroma 60 dijakov. Pa so njihove izkušnje vedno odlične? Borinčeva odgovarja, da vedno ni tako, a da je tudi slaba izkušnja dolgoročna življenjska naložba. »Pohvalijo zlasti to, da se v delovnih procesih počutijo zaželeno, čutijo dobre medsebojne odnose zaposlenih in dobivajo več priložnosti, da se izkažejo pri delu kot pri domačih delodajalcih, in tako so tudi bolj motivirani za delo.« Na usposabljanju v tujini so v povprečju mesec dni, ko končajo izobraževa- tence, ki jih v programu manjka,« pravi Natali Borinc, ki ocenjuje, da prinašajo evropski projekti veliko pozitivnega, še zlasti ker se obeta, da bodo v Aleksander Verhovšek, ravnatelj III. OŠ Celje: »Evropa ponuja tri oblike sodelovanja za osnovne šole, najbolj zanimivo je vključevanje v okviru projektov K+ mobilnosti. Otroci lahko obiskujejo in spoznavajo tuje države, pri V V • I V • I • ■ • čemer so naše izkušnje zelo pozitivne.« Primeri pobud in projektov, ki jih v regiji podpira EU Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini in v porečju Sotle - oba projekta sta zagotovila varno, zanesljivo in trajnostno oskrbo s pitno vodo za skupno približno 70 000 prebivalcev. EU-skladi so prispevali sredstva v višini 35 milijonov evrov. Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - po izvedenih ukrepih prve faze projekta se je zmanjšala poplavna ogroženost na približno 1.475 hektarjih poseljenih površin Celja, Laškega in Luč, neposredno korist od ukrepov ima več kot 12 tisoč ljudi. EU-skladi so prispevali 85 odstotkov od 45 milijonov evrov. Finančna razčlenitev Slovenija-EU leta 2017: Skupaj finančna sredstva EU za Slovenijo: 0,476 milijarde evrov Skupaj finančna sredstva EU v % slovenskega bruto nacionalnega dohodka (BND): 1,12 % Skupaj slovenski prispevek v proračun EU: 0,293 milijarde evrov Slovenski prispevek v proračun EU v % slovenskega BND: 0,69 % nje, pa lahko ostanejo tudi do enega leta. Tuji partnerji so z njimi zelo zadovoljni, pohvalijo njihovo delavnost in znanje. Tudi obiski učiteljev v tujini so dobrodošli, saj lahko marsikatero dobro izkušnjo prenesejo v prakso. »To posebej velja za sodobne strokovne kompe- Podjetniški center Standard - center v Velenju, za katerega so skladi EU prispevali 1,3 milijona evrov, nudi ino-vativno in spodbudno delovno okolje za novonastala podjetja. V njem je 12 pisarn, prostori pa so opremljeni z najsodobnejšo IKT-opremo. Tam ima sedež tudi Saša inkubator, ki je iz EU-skladov prejel sredstva v višini 105 tisoč evrov. Urgentni center Celje - z združitvijo primarne in bolnišnične urgentne službe na enem mestu se bolnikom zagotavlja hitrejša in učinkovitejša zdravstvena obravnava nujnih akutnih stanj. EU-skla-di so prispevali približno 5,3 milijona evrov. Kolesarska steza Rogaška Slatina-Podčetrtek-Bistrica ob Sotli - zgrajen 14 kilometrov dolg odsek med turističnima središčema Rogaško Slatino in Podčetrtkom, za katerega so skladi EU prispevali 5,2 milijona evrov, je namenjen turizmu in rekreaciji, prebivalstvo pa ga uporablja tudi za prevoz na delo, v šolo, trgovino ... prihodnje dijaki lahko obiskovali tudi države po vsem svetu, ne le v okviru EU. TC LEA KOMERIČKI KOTNIK OB ROBU Evropa da, a je treba znati vzeti Ena od osnovnih idej EU je prost pretok dela. Bruselj se trudi odpraviti administrativne, zakonodajne in druge ovire in delavcem omogočiti, da se prosto gibljejo med državami članicami z namenom, da tam živijo, delajo, študirajo ali se upokojijo. A kljub temu se zdi, da je prav zbirokratizi-ranost evropskega aparata še vedno ena glavnih pomanjkljivosti, na katero je nedavno opozoril tudi premier Marjan Šarec. Ne glede na to, ali smo proevropsko usmerjeni ali smo evroskeptiki, moramo priznati, da so potovanja, sploh z letali, in gibanje na letališčih danes bistveno bolj udobni. Četudi bentimo nad Evropo in številnimi predpisi, ki so roko na srce velikokrat skregani z zdravo kmečko pametjo, z veseljem uporabimo prednost evropskega državljanstva, kadar se pred nami vije dolga vrsta na letaliških mejnih prehodih. Tudi evro smo v dvanajstih letih vzeli za svojega. Veliko je bilo pomislekov in večina se je težko poslovila od tolarja. Obdobje valutne tranzicije so sicer začasno izkoristili nekateri trgovci in gostilničarji, a so se podražitve sčasoma umirile. S precej lažjim srcem smo se med trgovinskimi policami sprehodili, ko smo pri vsaki ceni nehali preračunavati in ko posebni pretvorni kalkulator ni bil več naš glavni nakupovalni spremljevalec. Res pa je, da so ga številni, predvsem starejši, uporabljali še kar nekaj let. Z vstopom v evropsko skupnost so se močno pomnožile tudi možnosti izobraževanja v tujini. To je sicer za slovensko gospodarstvo zelo dvorezen meč. S tem so se namreč vrata za najboljše in najbolj perspektivne posameznike, ki bi jih v domovini še kako potrebovali, na stežaj odprla. In ker je žal še vedno tako, da so tisti, ki štrlijo iz povprečja, bolj cenjeni na tujem kot doma, se večina ne vrne. In tako smo še naprej obsojeni na povprečnost. Kakorkoli obračamo, pridemo do spoznanja, da nam kot državi in državljanom Evropa daje veliko možnosti. Res pa je, da jih je treba znati ali upati vzeti. Med 11. in 18. majem bo v okviru kampanje EU-projekt, moj projekt več kot 100 dogodkov v več kot 50 krajih po Sloveniji. To so pozitivne zgodbe ljudi, ki so nastale s pomočjo evropskega denarja. To je priložnost, da od blizu spoznate tradicijo in hkrati inovativno razmišljanje lokalnih junakov, ki so uresničili svoje ideje in izdelali projekte, o katerih bomo še veliko govorili. Bi se odpeljali na malo drugačen kolesarski izlet po Loški dolini ali na pohod po krožni poti vojaške zgodovine? Preizkušali domače dobrote slovenskih kmetij? Si ogledali kakovostno gledališko produkcijo za otroke in mladino? Preverili, ali ste res zdravi in v dobri formi? Ali morda celo razmišljate o iskanju dela, selitvi v drugo evropsko državo ali samostojni podjetniški poti? 1.997.004 število prebivalcev 2.070.050 73,48 pričakovano Število let, moški 78,05 81,08 pričakovano število let, ženske 83,66 54.815 število otrok v vrtcih (šol. leto) 86.703 61,4 delež otrok, vključenih v vrtce (šol. leto) 80,4 9.106 število novonastalih podjetij 18.631 0,91 tekoči izdatki za varstvo okolja, % BDP 1,24 171.555 Število priključkov na kanalizacijo 268.039 12.400 Število prireditev v kulturnih ustanovah 22.025 2.683.404 obisk kulturnih prireditev (število) 4.358.382 13.900 BDP na prebivalca (EUR) 22.182 701,90 neto plača (EUR) 1.092,74 6,3 stopnja brezposelnosti (%) 5,1 14.143 uvoz blaga (mio EUR) 30.706 12.783 izvoz blaga (mio EUR) 30.870 wr: SURS Vlada Republike Slovenije 14 KRONIKA novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Splošna bolnišnica Celje izgubila tožbo na delovnem sodišču Ferjanc na sodišču dokazal svoj prav Delovno sodišče v Celju je z odločitvijo pritrdilo nekdanjemu poslovnemu direktorju Splošne bolnišnice Celje Marjanu Ferjancu, da je bil razrešen nezakonito. Omenjeni je vložil tožbo zoper celjsko bolnišnico in jo zdaj tudi dobil. Kljub temu sodišče ni sledilo vsem njegovim predlogom. Medtem ko je na eni strani odločilo, da je šlo za nezakonito razrešitev, na drugi strani ni ugodilo njegovi zahtevi, da mu mora bolnišnica izplačati približno 40 tisoč evrov. SIMONA SOLINIC To je namreč znesek, ki pomeni razliko v plači in prispevkih v primerjavi z delovnim mestom, ki ga opravlja zdaj, z delovnim položajem, ki ga je imel pred tem. Naj spomnimo, da je Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje Ferjancu očital nesprejetje finančnega načrta za predlansko leto in nepravilne prevedbe plač ob prehodu na nov plačni sistem leta 2008. Ferjanc je ves čas očitke zavračal in poudarjal, da je šlo za politično razrešitev, saj da je menjava na vrhu bolnišnice ustrezala takratni oblasti v državi. Poudaril je tudi, da je bolnišnica kljub slabim razmeram v zdravstvu poslovala stabilno. Med drugim je v postopku skušal dokazati, da je bil nezakonito razrešen tudi zato, ker je o tem odločal samo svet zavoda, ni pa njegove razrešitve predlagala vlada. Sodišče je na obravnavah zaslišalo kar nekaj zaposlenih v upravi celjske bolnišnice in člane takratnega sve- ta zavoda bolnišnice. Med slednjimi tudi takratnega predsednika sveta zavoda bolnišnice Andraža Jaklja. Slednjega so po dogajanju v celjski bolnišnici razrešili z mesta predsednika sveta zavoda zaradi nezdružljivosti funkcij. Je namreč direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož. Od začetka verjel v pravico Ferjanc je že od začetka sodnega postopka govoril, da verjame v pravico in korektno odločitev sodišča. »Zato sem takšno odločitev, da je sklep o moji razrešitvi nezakonit, tudi pričakoval. Medtem ko je drugi del, ki se nanaša na tožbeni zahtevek o povračilu denarja, še vedno stvar razprave. Treba je poudariti, da sodba še ni pravnomočna,« je dejal Marjan Ferjanc. »Sodišče je ugotovilo, da je sklep sveta zavoda o Ferjan-čevi razrešitvi nezakonit, kar ves čas poudarjamo. Kar se tiče tožbenega zahtevka, ki se nanaša na povračilo razlike v plači, je sodišče zavzelo stališče, da ne gre za delov-nopravno podlago, ampak odškodninsko. Zato se bomo pritožili, ker menimo, da je takšna razlaga materialno-pravno zmotna. Vse to še ne pomeni, da bolnišnici te razlike ne bo treba plačati, saj bodo zadnji zneski zapadli v leto 2020,« pravi Ferjančev Delovno sodišče je ugodilo nekdanjemu direktorju Splošne bolnišnice Celje. Splošna bolnišnica Celje je sodbo delovnega sodišča prejela v ponedeljek. Kot pravijo v bolnišnici, sodba ni pravnomočna, vsaka od strank se v predpisanem roku lahko nanjo pritoži. »Vodstvo bolnišnice bo s sodbo seznanilo Svet zavoda bolnišnice in po preučitvi sodbe sprejelo odločitev o morebitni pritožbi,« so še dodali v Splošni bolnišnici Celje. odvetnik Andrej Janežič. Gre namreč za razliko v plači za celoten Ferjančev mandat, če bi bil še poslovni direktor bolnišnice. Mandat bi trajal do leta 2020. Imenovanje novega poslovnega vodstva je v začetku leta 2019 povzročilo pravi vihar tudi med zaposlenimi. Ti so Ferjanca javno podprli. Kljub temu je prišlo do menjave in poslovno vodenje celjske bolnišnice je takrat prevzela Margareta Guček Zakošek. Toda pri imenovanju slednje je sledil še en zaplet, in sicer z izloči-tijo njenega protikandidata Branka Gabrovca. Zato je tudi on vložil tožbo zoper bolnišnico in jo lani tudi dobil. Sodišče je takrat celo razveljavilo sklep sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje o imenovanju nove poslovne direktorice, vendar se je bolnišnica pritožila, pri čemer vsi postopki še niso končani. Foto: GrupA Zaradi preiskave izkopali poginulega psička Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine smrti štirimesečnega psička, ki je poginil v lastnih iztrebkih v stanovanju na območju Rogatca. Primer še vedno odmeva na družabnih omrežjih, kjer javnost od policije zahteva, naj dodobra razišče vse podrobnosti in stori vse, da bo domnevni storilec ustrezno kaznovan. Novica o dogodku je odjeknila najprej na Facebooku, kjer je bila objavljena fotografija poginulega pasjega mladička, ki naj bi ga njegov lastnik pustil samega več tednov v najetem stanovanju. Ko se najemnik ni več oglašal na klice lastnika stanovanja, je ta na silo vstopil v stanovanje, kjer je našel poginulega psa. Lastnik je psa nato sam pokopal. Policija je začela preiskovati sama na podlagi spletnih objav, stopila v stik tako z lastnikom stanovanja kot najemnikom. Slednji je v razgovoru dejal, da nima nobene živali, in pri tem naj bi tudi vztrajal. A je policija pridobila dokaze, ki naj bi kazali nasprotno. Med drugim tudi fotografije omenjenega 19-letnika, ki kažejo drugače. V teh dneh so bili ostanki psa izkopani in prepeljani v veterinarsko postajo, kjer bodo opravili analizo in ugotovili vzrok smrti. Policisti bodo 19-letnika ovadili zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, zaradi česar mu grozi do dve leti zapora. Na spletu se je v teh dneh pojavila tudi peticija, s katero želijo podpisniki doseči, da bi sodišče storilcu izreklo zaporno kazen. Peticijo je podpisalo malo manj kot deset tisoč ljudi iz vse Slovenije. SŠol Foto: splet Iz prehitevanja v smrt Pretekli teden se je v Spodnjem Doliču zgodila tragična prometna nesreča. 68-letni voznik osebnega vozila, ki je prehiteval drugo vozilo, po prehitevanju ni zapeljal nazaj na svoj vozni pas, ampak je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal s ceste. Hudo poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v Uni-verzitetniklinični center Maribor, kjer je podlegel poškodbam. V prometni nesreči se je poškodovala tudi 66-letna sopotnica. 68-letni voznik je deveta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je v prometni nesreči umrla ena oseba. Cisterna povzročila nevarnost za okolje Prostovoljni in poklicni gasilci so morali v ponedeljek zjutraj okoli pol sedme ure posredovati v Zgornji Rečici pri Laškem. Med vožnjo po lokalni cesti je vlačilec cisterne s fosforno kislino zapeljal s ceste na razmočen teren in obstal. Zaradi razmočenosti terena se je cisterna začela pogrezati, kar bi lahko povzročilo prevr-nitev vozila na vodovarstvenem območju in nevarnost za okolje. Celjski poklicni gasilci so s prostovoljnimi gasilci iz Laškega in Sedraža zavarovali območje, zaprli cesto ter z vlečnim podjetjem z ustreznim vozilom začasno stabilizirali cisterno do prihoda druge, v katero so nato prečrpali kislino. Do posledic za okolje ni prišlo, o dogodku pa so bile obveščene vse pristojne službe. V Laškem se je udrla cesta V torek okrog 17. ure je v Govcah pri Laškem prišlo do udora ceste. Ta se je udrla v dolžini približno 11 metrov. Na kraju so posredovali prostovoljni gasilci iz Sedraža, ki so pregledali okolico plazu in zaprli cesto Govce-Trnov Hrib. Obveščene so bile pristojne službe. Cesta ostaja do sanacije zaprta za ves promet. Do konca maja oster nadzor kolesarjev Do konca maja bo po vsej Sloveniji akcija za večjo varnost kolesarjev. V tem času bodo policisti poostreno nadzirali tako kolesarje kot tudi druge udeležence v prometu. Cilji akcije so omogočiti varno kolesarjenje na javnih cestnih površinah v Sloveniji, zmanjšati število umrlih in hudo telesno poškodovanih kolesarjev ter povečati uporabo čelade. Policisti bodo preverjali, ali kolesarji spoštujejo cestno-prometne predpise. Pozorni bodo predvsem na pravo stran vožnje kolesarjev in na vožnjo ob rdeči luči, a tudi na upoštevanje ostalih pravil vožnje, na vožnjo po površinah, ki niso namenjene kolesarjem, na uporabo zaščitnih sredstev in izsiljevanje prednosti. Delež kolesarjev v prometu se v zadnjih letih vztrajno povečuje tako v urbanih naseljih kot tudi drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki že tako spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, narašča tudi njihova ogroženost. Opazovanje kolesarjev, ki so ga pred dvema letoma izvedli v Agenciji RS za varnost prometa, je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške stori približno 25 odstotkov kolesarjev. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja ob rdeči luči na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa. Največ nesreč s kolesarji se zgodi v naseljih, zato agencija poudarja nujne ukrepe predvsem na lokalni ravni. Najpogostejši vzrok je neupoštevanje pravil o prednosti. Pri lažje oziroma težje poškodovanih so večinoma kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč. V primeru smrtnega izida so kolesarji odgovorni za povzročitev 50 odstotkov nesreč. Problematika alkoholiziranosti ostaja še vedno prisotna tudi pri teh udeležencih. SŠol Lani je bilo med smrtnimi žrtvami najmanj kolesarjev v zadnjih 27 letih. Med hudo poškodovanimi kolesarji je bilo skoraj 70 odstotkov moških, največ poškodovanih je bilo v starostni skupini nad 65 let. Foto: Arhiv NT PODLISTEK / AKCIJA 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Milko Mikola www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Westni - celjski veleindustrialci (4) Leta 1912 je Adolf Westen st. vodenje podjetja prepustil nečakoma Potem ko je podjetje razširil, je Adolf Westen st. leta 1895 v njem zaposlil nečaka Adolfa Westna ml. in Avgusta Westna, ki sta takrat šele končala srednjo poklicno šolo. Tako Adolf Westen ml. kot tudi Avgust Westen sta bila rojena v Lüttringhause-nu pri Remscheidu v West-faliji, in sicer Adolf 28. julija 1877 in Avgust 25. decembra 1878. Poleg sestre sta imela še brata Petra in Franca, ki sta se prav tako uveljavila kot podjetnika, prvi v Lodžu na Poljskem, drugi v Mediašu na Sedmograškem (Transilvaniji) v Romuniji. Nečaka Adolf in Avgust pri stricu v njegovem podjetju nista uživala privilegijev, saj je zanju veljal enako strog režim kot za vse ostale zaposlene. Z drugimi delavci sta morala delati fizično na vseh oddelkih, kar jima je koristilo, ker sta s tem dobro spoznala vse faze proizvodnje. Avgust Westen je poleg tega vodil evidenco delavcev, obračun mezd in korespondenco, pri čemer se je izkazal kot spreten trgovec in izvrsten organizator. Po določenem času je Adolf Westen st. Avgustu poveril vodenje komerciale, njegovemu bratu Adolfu pa tehnično vodstvo obratov. Če- prav je bil Adolf Westen ml. samouk, se je v trdi šoli svojega strica ter prvih delavcev in mojstrov naučil reševati vsa tehnična vprašanja podjetja, kar je bilo izredno pomembno, saj podjetje ob izbruhu prve svetovne vojne, ko je zaposlovalo že več kot tisoč delavcev in je imelo že velik strojni park, še ni imelo zaposlenega niti enega inženirja. Adolf Westen st. je ostal v Celju do leta 1912, ko se je odselil v Gradec, kjer je živel do smrti leta 1942. Vodenje podjetja je prepustil nečakoma Adolfu in Avgustu, ki sta njegovo delo uspešno nadaljevala. Se nadaljuje ... Adolf Westen ml. (1877-1952) (Vir: Zgodovinski arhiv Celje) Tokrat vozi mami Ob materinskem dnevu smo v medijski hiši NT&RC pripravili nagradno igro Tokrat vozi mami. Nagrada je bila brezplačni vikend najem vozila Renault Scenic podjetja Av-totehnika Celje. Minuli vikend smo v uredništvo prejeli zahvalo in fotografijo iz izleta, ki nam ju je posredovala nagrajenka Mira Čokl. »13. aprila smo se odpravili na družinski izlet po Sloveniji. Pot nas je vodila mimo Maribora in Zg. Kungote na Špičnik, kjer se nahaja »srce med vinogradi«. Da smo res bili tam, dokazuje fotografija. Pot smo nadaljevali po Dravski dolini do Slovenj Gradca in naprej proti Velenju ter Celju. Vožnja je bila več kot prijetna, saj je Renault Scenic udoben, prostoren, zanesljiv in varen avtomobil, pa še lepe zlate barve. Iskreno se zahvaljujem za prejeto nagrado ter želim Novemu tedniku in tudi podjetju Av-totehnika Celje veliko uspehov tudi v prihodnje.« Foto: osebni arhiv ALBUM S CELJSKEGA Radko Dobrajc (1918-1998) -legenda celjskega nogometa Radko Dobrajc je, kot je zapisal pisatelj Stane Terčak, svojo dolgoletno in uspešno nogometno kariero začel kot šestnajstletni mladenič, ko je leta 1934 prvič zaigral v članskem moštvu ISSK Celje (prvi slovenski športni klub Celje). V takratni Kraljevini Jugoslaviji sta ga vabila v svoje vrste nogometna kluba zagrebški Gradjanski in beograjski BSK, ki sta sodila v sam evropski nogometni vrh. Sicer pa je bil Radko po drugi svetovni vojni uspešen tudi kot nogometni trener. Spominjam se, da smo pred začetkom tekme v garderobi igralci stopili v krog, položili roke na njegovo, on pa nam je v kratkem in zanosnem govoru naročil, naj častno in zmagovito zastopamo plavi celjski dres in mesto Celje. Po večerji v gostilni Ojstrica smo na Radkovo pobudo skupaj zapeli klubsko himno Hej, bratje čili, ki jo je spesnil učitelj Jože Zupanek, uglas-bil pa slovenski skladatelj in zborovodja Radovan Gobec. Izpostaviti še velja, da je bil Radko Dobrajc vso nogometno kariero popoln amater, kar je tudi sam vedno s ponosom poudarjal. Zanimivost: portretno fotografiranje športnikov je bilo v takratnih časih zelo redko, bolj običajno je bilo, da so se pred fotografski objektiv postavila celotna moštva. Fotografijo (iz zapuščine Radka Dobrajca) in besedilo prispeval Rudi Škedelj. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-1700 (Srečko Maček), vir: www. kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st, medijski pokrovitelj: Novi tednik 16 AKCIJA novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja Filip 0 glasov Imamo vse letošnje finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant. To so: februarski zmagovalci Simon Lokošek in Alen Lamper ter Vanessa Obrovnik iz Šolskega centra Šentjur, marčevska zmagovalca Anita Zupanc iz Gimnazije Lava in Nejc Gubenšek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC ter aprilska zmagovalca Monika Ramšak iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Filip Rakita iz Srednje zdravstvene šole Celje. Ta mesec veljajo samo PISANI kuponi! Tisto dekle in tisti fant, ki bosta v tokratnem finalnem krogu glasovanju prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo v petek, 14. junija v središču Celja. Sto točk učiteljev Tudi v finalnem delu lahko razrednik ali učiteljski zbor izbranemu kandidatu dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. ^^HHHPGIssujtc za ^yj£g9»svojega« I Kandidata Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta I Ime in priimek pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? DA NE Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. Q Finalno glasovanje bo trajalo do ponedeljka, 10. junija, do 12. ure. J Pravila glasovanja Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Maturantka ii maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja. ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Obdelovalec kovin -rezkalec na CNC-stroju (m/ž) (Velenje) Iščemo kandidata za izdelovanje orodij za razrez in preoblikovanje pločevine ter naprave za serijsko proizvodnjo, upravljanje CNC--strojev, ploskovno, okroglo brušenje, klasično in CNC-rezkanje. Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo tehnične izobrazbe (obdelovalec kovin, rezkalec ali podobne smeri), zaželene delovne izkušnje z upravljanjem CNC-strojev, niso pa pogoj (možnost priučitve), natančnost in zanesljivost, proaktivnost in timsko delo. Prijave zbiramo do 15. 5. 2019. Pečovnik, d. o. o., Koroška cesta 31a, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barista (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu. Oseba naj bo urejena, prijazna in komunikativna, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila. Pričakujemo hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij. Nudimo prijetno delovno okolje, delovni čas enak delovnemu času nakupovalnega centra, proste praznične dni. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. CR center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni (m/ž) (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje bo samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka in ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato priča- kujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 25. 5. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Računovodja (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnoprav-ne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonjskega študija, odlično poznavanje MS Office okolja (Word, Excell, Outlook) s poudarkom na Excellu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision). Prijave zbiramo do 18. 5. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec - kolorist (m/ž) (Žalec) Pričakujemo urejeno, zanesljivo, natančno in komunikativno osebo, veselje do dela s strankami, osnovno poznavanje dela z računalnikom, dober vid (predvsem ločevanje barve), vozniški izpit B-kategorije, delovne izkušnje niso pogoj. Nudimo zanimivo in dinamično delo v sproščenem timu, zaposlitev za določen čas in podaljšanje za nedoločen čas, udeležbo na strokovnih izobraževanjih, stimulativno nagrajevanje, ugodnosti za zaposlene. Prijave zbiramo do 12. 5. 2019. Spekter, d. o. o. Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Vulkanizer (m/ž) (Žalec) Iščemo kandidata za organiziranje, vulkaniziranje, montiranje in uravnoteženje avtoplaščev, popravljanje avtopnevmatik, skrb za deponiranje menjanih avtoplaščev. Od kandidatov pričakujemo končano triletno srednješolsko izobrazbo, 1 leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije in samostojnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljša- nja. Prijave zbiramo do 29. 5. 2019. Vulkanizerstvo Blaž Križnik, s. p., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Laser operater (m/ž) (Žalec) Pričakujemo izobrazbo strojnega tehnika ali tehnika mehatronika oziroma drugo primerno tehnično izobrazbo, odgovorno, samostojno in natančno osebo, skrbno osebo, ki bo skrbela za brezhibnost strojev in naprav, osebo, ki bo upoštevala navodila in svoje znanje prenašala na sodelavce, ki obvlada branje projektne dokumentacije, pozna dela na strojih in dnevno uporablja MS Office in Autocad. Cenimo osebnostne lastnosti: zmožnost dela v timu, komunikativnost, inovativ-nost, inventivnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost, tolerantnost, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 23. 5. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Odpremnik (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z dvema letoma delovnih izkušenj na področju odpreme, pripravljenost za učenje na področju ograjnih sistemov ter odpreme in skladiščne logistike, izpit za upravljanje viličarja, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 5. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 20. 5. 2019. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, pričakujemo izpit za viličarja, računalniška pismenost, delovna vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 18. 5. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www. trgotur.si. Konstrukter razvojnik strojev in naprav (m/ž) (Žalec) Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja uporabe programov CAD 2 in 3-D-Soli-dworks oziroma drugih, MS Office, internet, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, zmožnost presoje, komunikativnost, inovati-vnost, inventivnost, zmožnost dela v timu, samoiniciativnost, urejenost, natančnost. Prijave zbiramo do 20. 5. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Sestavljalec in vzdrževalec (m/ž) (Petrovče) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojni mehanik, avtomehanik, mehanik industrijskih strojev in naprav), 1 leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije. Od kandidata pričakujemo, da bo samostojen, inovativen, inventiven, natančen, dosleden. Nudimo delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, sti- mulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 5. 2019. Hidropnevmatik, d. o. o., Petrovče 242, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega in nemškega jezika; vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.trgotur.si. Skrbnik kupcev, komercialist (m/ž) (Prebold, teren) Pričakujemo izrazito prodajno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, vsaj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje (sprejem strank v prodajnem salonu, aktivno iskanje priložnosti za prodajo, svetovanje, priprava ponudb, pogodb). Prednost imajo kandidati s strokovnimi znanji arhitekture ter z izobrazbo strojne in gradbene usmeritve. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www. trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika -angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in strpnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. 3 MojeDelo.com Prodajalec (m/ž) Supermarket Laško Imate veselje do dela s strankami, ste komunikativni, dinamični in samostojni, imate najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zagotovite kakovostno storitev ... Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalci (m/ž) (Savinjska regija) Če želite postati del mednarodne verige z dolgo tradicijo in uveljavljeno blagovno znamko, v kateri skupaj ustvarjamo prihodnost trgovinske panoge, vas vabimo, da se pridružite naši ekipi. Za sodelovanje pri doseganju ciljev in strategije podjetja Hofer iščemo sodelavca/--ko za delovno mesto prodajalke/-ci (Savinjska regija). Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Luko-vica. Prijave zbiramo do 31. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Kontrolor na tehničnih pregledih (m/ž) (PE Slovenska Bistrica) Pričakujemo: srednjo strokovno izobrazbo strojni tehnik, avtoservi-sni tehnik, prometni tehnik ali tehnik mehatronike, oziroma poklicno šolo avtoservisne dejavnosti, avto-serviser z opravljenim mojstrskim izpitom. Avtoservis, d. o. o., Kidričeva ulica 4, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 20. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Grafični oblikovalec (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: izdelava grafične podobe za različne vrste aplikacij in priprava za tisk, komuniciranje s poslovnimi partnerji (tiskarji, programerji ...), oblikovanje in pomoč pri vzdrževanju internetnih strani, sodelovanje pri marketinških dejavnostih. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 26. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni inženir (m/ž) (Hoče, Slovenija in tujina) Opis delovnega mesta: vodenje montaže lesnoobdelovalnih strojev in proizvodnih linij pri kupcih in v podjetju. Ledinek Engineering, d. o. o., Slivniška cesta 18, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 2. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni komercialist prodaje za tuje trge (m/ž) (Šentjur) Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov Alpos ALU, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 29b, 3230 Šentjur ali na e-naslov milena.dobnik@al-pos.si najkasneje do 25. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Koordinator javnih razpisov (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: spremljanje domačih in tujih razpisov ter javnih naročil, oblikovanje projektnih idej in priprava razpisno-ponudbene dokumentacije, skrb za standardizira-nost prijavljanja na razpise in javna naročila, izvajanje vseh nalog s področja intelektualne lastnine, skrb za zakonsko ureditev področja razisko- valno-razvojne dejavnosti v družbi.. Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni inženir v razvoju (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: razvoj ohišij in strojnih rešitev za naprave v razvoju, konstruiranje in projektiranje strojev in naprav, sodelovanje pri uvajanju/iskanju izboljšav, priprava tehnične dokumentacije, analize in rešitve v logistiki podjetja, načrtovanje tehnoloških postopkov, sodelovanje z razvojnimi oddelki in tehničnim marketingom. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi člani ekipe Lars&Sven Burgers v Celju (m/ž) Prijavite se za delo v naših poslovalnicah - več kandidatov: blagajnik, sodelavec za pripravo in strežbo burgerjev. Predvsem iščemo posameznike, ki so zabavni, inteligentni, prijazni in polni energije. Izkušnje niso pogoj, pripravljenost za delo in učenje sta pa nujna! Hipster, d. o. o., Cesta v Mestni log 55, 1000 Ljublja- na. Prijave zbiramo do 29. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovanje pri prodaji pohištva in enostavnejša montaža sedežnih garnitur (m/ž) (Vrhnika in Celje) Če vas veseli delo z ljudmi, ste urejeni, komunikativni in imate izkušnje tudi z montažo sedežnih garnitur in počivalnikov, vas vabimo, da se prijavite. Iščemo sodelavke/--ce za delo v salonu na Vrhniki in v Celju. Dolgoročno sodelovanje. Lido, d. o. o., Lesno Brdo 55, 1360 Vrhnika. Prijave zbiramo do 18. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik potujoče trgovine (m/ž) (Celje z okolico (Savinjska)) Iščemo voznika potujoče prodajalne za prodajo izdelkov po terenu, in sicer za območje Savinjske regije (Celje in okolica). Zaželeni so delovne izkušnje s področja terenske prodaje, poznavanje sistema HACCP in vozniško dovoljenje B--kategorije. Pekarna Pečjak, d. o. o., Dolenjska cesta 442, 1291 Škofljica. Prijave zbiramo do 25. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. IQ QDODT novi tednik IO OrURI Št. 19, 9. maj 2019 Krčani v Areni Z'dežele prikazali precej več od Ljubljančanov Celjani točke nabirajo z domačimi fanti Dušan Kosič: »Bilo nam je lažje, ker smo se branili. Izkoristili smo tisto, kar se nam je ponudilo. Fantje so dali od sebe veliko energije. V trdi in zaspani tekmi ni bilo veliko priložnosti. Imeli smo kanček sreče več kot na drugih tekmah.« Čeprav celjski tabor po podvigu proti Olimpiji in spodrsljaju s Krškim prevevajo mešani občutki, je treba izpostaviti dve razveseljivi dejstvi. Celjski nogometaši so na lestvici na četrtem mestu (ki še zagotavlja nastop v kvalifikacijah za evropsko ligo), priigrali so si ga z domačimi igralci. Se spomnite, kdaj so nazadnje fantje, vzgojeni v Celju, tvorili več kot polovico prve postave? DEAN SUSTER Tako proti Olimpiji kot proti Krškemu so bili v začetni enajsterici vratar Metod Jur-har, Amadej Brecl, Janez Pišek in Nino Pungaršek ter La-ščan Jure Travner in Žalčan Tadej Vidmajer, ki sta že kot kadeta igrala za NK Celje. Vse to je zelo pohvalno, a prav nič ne vpliva na vsaj spodoben obisk tekem. Celjani so bili pred tekmo s Krškim že zasidrani na četrtem mestu, a si je dvoboj, na katerem bi lahko občutno pobegnili Muri, ogledalo vsega 200 obiskovalcev. Zakaj? Kdo bi se to moral vsak dan spraševati? Trda in zaspana Zadnji zmagi je Celju z goloma priigral Mitja Lotrič. Bil je natančen proti Aluminiju in Olimpiji - obakrat je bilo 1:0. Po klavrni predstavi v Novi Gorici so Celjani zaigrali zelo disciplinirano. Edini gol je padel v 33. minuti, ko je Tadej Vidmajer prej izbijal žogo kot podal v napad. Katastrofalno napako si je privoščil latvijski branilec Maksimenko, Mitja Lotrič je osamljen stekel proti vratarju Vidmarju in ga premagal z natančnim strelom. Še največ dela je imel vratar Celja Metod Jurhar po nesrečnem strelu soigralca Tadeja Vidmajerja, ko je uspel žogo odbiti v prečko. Trener Celja Dušan Kosič je moštvo pred 1.500 gledalci pripeljal do želenega četrtega mesta: »Imeli smo velik izziv. Bilo nam je lažje, ker smo se branili. Izkoristili smo tisto, kar se nam je ponudilo. Fantje so dali od sebe veliko energije. V trdi in zaspani tekmi ni bilo veliko priložnosti. Imeli smo kanček sreče več kot na drugih tekmah.« Poškodoval se je Mitja Lotrič in je manjkal proti Krčanom. »Že zdaj me je strah, kako bomo delovali proti Krškemu,« je kar »prerokoval« Kosič. Brez Rudija? In v ponedeljek je v Celju gostovalo že odpisano Krško, ki je zadnji poraz doživelo na svojem štadionu z velenjskim Rudarjem (1:2, oba gola je dal Žiga Škoflek). Kar na tri dne- Lestvica 1. SNL MARIBOR 31 21 8 2 73:25 71 OLIMPIJA 31 17 9 5 66:41 60 DOMŽALE 31 14 8 9 63:42 50 CEDE 31 11 11 9 39:44 44 MURA 31 10 12 9 45:35 42 ALUMINIJ 31 12 5 14 46:48 41 RUDAR 31 9 6 16 40:68 33 TRIGLAV 31 9 5 17 42:70 32 GORICA 31 7 9 15 40:53 30 KRŠKO 31 4 9 18 24:52 21 Mitja Lotrič je zagotovil zadnji dve zmagi celjskemu moštvu. ve se je raztegnil 31. krog v 1. SNL, končalo ga je srečanje v Celju. Končalo se je brez golov, 200 gledalcev je bilo prezeblih in razočaranih. Toda Celjani so z osvojeno točko na četrtem mestu zadržali prednost dveh točk pred Muro in treh pred Aluminijem. Najlepšo priložnost so imeli v 24. minuti, ko je najprej iz bližine streljal Dario Vizinger, nato še Nino Pungaršek. Gostje so nekaj minut prej najresneje zapretili po napaki vratarja Jurharja, a ga je po strelu Vukušića rešil Jure Travner. Dušan Kosič je priznal, da je bila tekma slaba: »Pričakovali smo takšno srečanje, obenem smo se nadejali, Največja tovrstna tekma na svetu Največji namiznoteniški turnir za športnike invalide, šestnajsti Slovenia Open Thermana Laško, se je včeraj začel v dvorani Tri lilije. V Laškem je na delu kar šestnajst paraolimpijskih prvakinj in prvakov z zadnjih paraolimpij-skih iger v brazilskem Riu. Slovenske barve branijo Andreja Dolinar, Barbara Meglič, Primož Kancler, Bojan Lukežič in Luka Trtnik. Zbranih je kar 450 igralk in igralcev iz 45 držav, skupaj pa je v Laškem in Rimskih Toplicah nastanjenih kar 738 ljudi, ki so tako ali drugače povezani z največjim tekmovanjem za parašportnike v tej športni panogi. Podporo turnirju in športu invalidov so izrekli tudi rokometaši Celja Pivovarne Laško. V njihovem imenu je v Laško prišel Domen Makuc, ki si je izmenjal nekaj žogic z britanskim asom Willom Bayleyjem. Tudi danes bodo v Laškem posamični boji, petek in sobota pa sta namenjena ekipnim tekmam. DŠ da bomo bolj kakovostno reševali zaključke akcij. Glede na prikazano moramo biti zadovoljni s točko. A jasno je, da smo vsi pričakovali zmago. Zdaj moramo pogledati, kakšna je škoda po tej tekmi.« Splavala je lepa priložnost za občutnejši beg od Mure. Kar pa je morda še huje, poškodoval se je najboljši igralec, Rudi Požeg Vancaš. Kako je z njim, Kosič ni natančno vedel. Če se bo tudi letos izjalovila prodaja Požega Vancaša, bo klub ostal brez načrtovanega priliva. Do konca prvenstva je še pet krogov. V zadnjem se bosta v Murski Soboti spopadla Mura in Celje. Vodstvo NK Celje se zaveda, da bi bila prednost štirih točk pred potjo v Prek-murje zelo dobrodošla ... Foto: SHERPA Izidi 30. kroga 1. SNL: Domžale - Mura 1:1, Maribor - Aluminij, 1:1, Triglav - Gorica 1:1, Celje - Olimpija 1:0, Krško - Rudar 1:2. Izidi 31. kroga: Celje - Krško 0:0, Mura - Rudar 3:3, Aluminij - Domžale 0:3, Gorica - Maribor 1:3 in Olimpija - Triglav 4:2. Celje (proti Krškemu, 4-2-3-1): Jurhar - Vidmajer, Travner, Zaletel, Brecl - Cvek, Pišek - Požeg Vancaš. Pungaršek, D. Štraus - Vizinger. Igrali so še Novak, Ibišević, R. Štraus. V nedeljo se je začel Mesec športa Mesec športa je bil v Celju prvič leta 2015. Letos se je začel v nedeljo, ko je bil pohod okoli Šmartinskega jezera, štart in cilj sta bila pred dvorano Zlatorog. V zelo neugodnem vremenu se ga je udeležilo 18 pohodnikov. Tudi letos se bo Mesec športa delil na Šport za vse z brezplačnimi programi in na Tekmovalno-rekreativni program, ki se bo v soboto začel s Tekom ob Savinji. Zaključna prireditev Meseca športa 2019 bo v nedeljo, 2. junija na Špici. »Celjanke in Celjane želimo spodbuditi k zdravemu načinu življenja, da bi se v prostem času čim več ukvarjali s športom. Obenem spoznavajo športno infrastrukturo, ki jo Celje ponuja. Še vedno imamo največ športno-rekreacij-skih površin na prebivalca. Upam, da to Celjanke in Celjani opazijo,« je dejala podžupanja Breda Arnšek. Športni zvezi Celje je občina namenila 25.000 evrov. Sekretar Športne zveze Celje Breda Arnšek in Hasan Ibrić na predstavitvi Meseca športa na Špici Hasan Ibrić je s sodelavci pripravil pester program aktivnosti. Na voljo so: balinanje, družabni plesi, dinamična joga, kajakaštvo, kegljanje, mamanet, nirvana fitnes, nordijska hoja, odbojka, plavanje, pohodni-štvo, potapljanje, pumptrack vadba, s samoobrambo proti stresu, supanje na Savinji, šah, šola teka, športna rekreacija za začetnike, telovadba za dušo, vadba za vrhunsko počutje, zlata vadba za zla-toletnike, zdrava hrbtenica, konjeništvo, meritve telesa in zdrav življenjski slog ter strokovni posveti. DŠ Štirje reprezentanti Z drugo izbirno tekmo v Bratislavi in skupno četrto za sestavo slovenske reprezentance se je zaključilo letošnje obdobje kvalifikacij v slalomu na divjih vodah. V članski kajakaški reprezentanci je poleg Petra Kauzerja in Nika Testena tudi Celjan Martin Srabotnik, v mladinski izbrani vrsti sta kajakaša Lan Tominc in Zala Zanoškar, pri kanuistih do 23 let pa Urh Turnšek. Vsi so člani Kajak kanu kluba Nivo Celje. DŠ Vsi igralci in trenerji Dobovca, pomešani z navijači, ki so tudi v ozadju na tribuni. nejšo. Dobovčani tretjič državni prvaki v futsalu Trener upošteval predlog »blesavega« igralca Žiga Čeh: »Ko na treningih izvajamo šestmetrovke, grem tudi sam pogosto med vratnice. Kar dostikrat predvidim, kam bo kdo streljal.« Nogometaši Dobovca Pivovarne Kozel so spet prvaki 1. slovenske futsal lige. V petek so še tretjič v finalni seriji premagali Maribor, tokrat v gosteh po kazenskih strelih s 13:12. Prva in druga tekma sta se v Rogaški Slatini končali s 4:2 za Dobovec. DEAN SUSTER Zadnji obračun v Mariboru je bil zelo razburljiv, končal se je neodločeno, 5:5. Sledile so šestmetrovke. Izmenjevali so se vratarji, prav nihče ni bil uspešen, nakar se je v osmi seriji pred vrata Dobovca postavil igralec Žiga Čeh in obranil strel Bukovcu. Za njim si je žogo nastavil Niko Cesarec in na veliko veselje soigralcev in navijačev zadel za tretjo prvenstveno zvezdico. Dobovec je prvič v državnem prvenstvu slavil leta 2015, drugič lani. V Rogaški Slatini, kjer ima klub svoj domicil, občudujejo trenerja Kujtima Morino. Hrvaški strateg je govoril: »Na koncu smo imeli dva junaka. >Blesavi<, pa naj se to razume v dobrem pomenu besede, Žiga Čeh je obranil >penal<, Niko Cesarec pa je odločil prvaka s hladnokrvnim strelom, Finale je bil za gledalce vrhunski, za nas trenerje malce manj. Vesel in ponosen sem na fante in vse, ki so pomagali do tega uspeha. Na tem mestu kapo dol tem igralcem, ki so celo sezono trdo trenirali, se odrekali marsičemu, bili marljivi. Navdušili smo v ligi prvakov, osvojili smo pokal in superpokal, a vse bi bilo brez pomena, če ne bi postali državni prvaki. Odločeni smo bili, da bomo osvojili naslov že v dvorani Tabor.« Preobrat s čudno potezo V rednem delu sta po dva gola za Dobovec dala Kristjan Čujec in Kristijan Postružin, enega je dodal Denis Toto-šković. Serijo šestmetrovk je za Dobovec začel domačin v dvorani Tabor, Mariborčan Žiga Čeh. Zanesljivo je premagal vratarja gostiteljev. Nato Žiga Čeh je odločil tretjo tekmo finala. Najprej je zatresel mrežo iz šestmetrovke, nato je obranil strel igralcu Maribora. Odločil bo peti obračun Nogometašice Celja so izgubile četrto tekmo finalne serije državnega prvenstva v futsalu. V Kajuhovi dvorani so bile Slovenske gorice boljše s 5:0 in izenačile izid v zmagah. O prvakinjah bo odločala jutrišnja tekma v Benediktu. Končni izid ni objektiven odraz dogajanj na parketu. Dolgo časa je bilo 0:2, Celjanke so zaigrale brez vratarke in še tri gole prejele v zadnjih treh minutah tekme. Bile so nezadovoljne s sojenjem. Sodnika sta neupravičeno dosodila peti prekršek, ko bi lahko Gaja Srnec osamljena stekla proti nasprotnim vratom. Spregledala sta tudi očitno igranje z roko gostujoče igralke. Kapetanka Mateja Vojsk je dejala, da je sojenje v Voličini oziroma Benediktu še slabše. Trener Marko Hlevnjak se ukvarja s psihološko pripravo svojih varovank. Finalno serijo so namreč začele z dvema zmagama, nato so doživele dva poraza. DŠ, foto: GrupA S strelom je poskusila Klementina Mavhar. Pred njo stoji Tanja Vrabel, ki je dala kar štiri gole. mu je postalo malce dolgčas. Zamikalo ga je, da bi posegel v dogajanje, Po tekmi je priznal, da je trenerju Morini že po četrti seriji kazenskih strelov predlagal, da bi šel sam pred gol. Morina ga najbrž ni slišal ali ga je kar preslišal. »Trenerju nisem tega predlagal kar tako. Ko na treningih izvajamo šestmetrovke, grem tudi sam pogosto med vratnice. Kar dostikrat predvidim, kam bo kdo streljal,« pravi Čeh. Po šesti ali sedmi seriji se je Morina spomnil nanj, ga pogledal in dobil potrdilo, da je Čeh pripravljen. Bilo je precej nenavadno videti pred golom suhljatega Čeha. A telo je nastavil prav tja, kamor je letela žoga po Bukovčevem udarcu. Kot je v manjših sredinah v navadi, se slavje ne konča v eni noči. Po veselju v dvorani Tabor se je proslavljanje preselilo v gostilno v Spodnji Polskavi. Župan Občine Rogatec Martin Mi-količ bo igralce in vodstvo kluba sprejel v soboto ob 15.00 v grajski pristavi. V nadaljevanju popoldneva bosta vodstvo kluba in Občina Rogatec pripravila še zaključno srečanje ob osvojitvi naslova državnega prvaka. Srečanje bo ob 17.00 pri Lovskem domu Lipovec. Vzeli, kar jim pripada Za Futsal klubom Dobovec je izjemna sezona. Letos je naslov prvaka osvojil že po treh tekmah. Kapetan Dobovca Rok Mordej je dejal: »Če smo kdaj v zadnjem obdobju prejeli pet golov, smo tekmo izgubili. Torej naša obramba ni bila na visoki ravni, vse smo nadoknadili v napadu. Boljši smo od Mariborčanov. Zasluženo smo osvojili naslova državnih in pokalnih prvakov. Ker smo zmagali tudi v superpokalu in se v ligi prvakov uvrstili med naj- boljšo osmerico, je sezona najboljša v zgodovini kluba.« Ali bodo to lahko ponovili v naslednji sezoni? »Upam, da bomo zadržali jedro ekipe skupaj. Če nam bo to uspelo, bomo poskušali ponoviti letošnji vrhunski dosežek.« Mordej je dodal, da je pričakoval takšen razplet, torej 3:0 v zmagah. »Toda naše moštvo ni pokazalo vsega, kar zna. Enostavno nismo bili pravi. Zato smo imeli nekaj preglavic. Mariborčani so prikazali vse, kar zmorejo, mi pa smo vzeli tisto, kar nam pripada.« Foto: DRAGO PERKO SHERPA Vselej je bojevito nastrojen kapetan Dobovca Rok Mordej. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 KOSILNICO Bücher, 145 cm, Mag motor, traktorsko kosilnico Bcs, 165 cm, na disk in kosilnico Bcs, 110 cm, prodam. Telefon 041 983-800. 675 KOSILNICO Bcs, širina 127, Acme motor, vile za prenos okroglih bal in cisterno Creina, 2.000 l, prodam. Telefon 041 807-853. 682 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčer, kmetijski stroj, traktor, pajek, prikolico in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 599 POSEST PRODAM MOTORNA VOZILA VW passat 4 motion, letnik 2012, vrhunska oprema, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. 689 ODDAM PRODAM STROJI VW POLO 1,4, letnik 2004, dizel, 143.000 km, drugi lastnik, prodam. Telefon 041 512-755. PRODAM 669 665 Naročila sprejemamo na 0Д1Ш 835.и1п*иа6оп1ш RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE ČELNI nakladač za traktor UTB 550 DTC, čelno hidravliko za UTB DTC ali Zetor 5245 ali 6245, vitel, 5 ton in hidravlični dvig za Sip Spider 350, prodam. Telefon 041 999-910. n MALO rabljen traktorski pršilnik AGP 200 Agromehanika prodam. Informacije po telefonu 041 585-004. Četrtek, 16. s. 2огч> ob 11.00 v Mestnem kinu Metropol kemik 2{r>6$ btr yppega/epd "V0apžhj, kijih M L^ef t/ tw DOGODEK JE BRAZPLAČEN! Informacije na: 03/428 67 52 ali tnfo@Hu-celje.si V BABNI Gori ugodno prodam zazidljivo parcelo v velikosti 1.025 m2. Telefon 031 789-148. 519 STANOVANJE v Žalcu, 63 m2, in hišo v okolici Žalca prodam. Telefon 041 689-748.642 HIŠO v Celju in vikend v Virštanju, lepa, sončna lega, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 689-748 . 6 42 STAREJŠO hišo prodam na lokaciji med Celjem in Žalcem. Vse informacije po telefonu 041 678-095. 648 V VOJNIKU, na lepi, sončni legi, prodam dve vikend parceli, velikosti 700 in 800 m2. Dostop z javne ceste. Telefon 051 365596. 673 e REPUBLIKA SLOVENIJA ZSISr^* Andtogo^d center Pepublfce Slcwen^a Sbmritm hnhjte torAdi* Edüocfon fc'4 REPUBUKft SLOVENIJA ministrs1vozawlo, drusno, socialne zadeve in emake možnosti V CELJU oddam 50 m2 velik lokal za obrtno dejavnost, s parkiriščem. Telefon 041 650737. 684 STANOVANJE ODDAM V CELJU oddam v najem poslovni prostor za različne dejavnosti, velik 35 m2. Štiri lastna parkirišča. Telefon 031 625-384. ШШШ astrologinja 0906430 655 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRODAM KUPIM PRODAM BELO (mešano) vino prodam. Več informacij po telefonu 031 503-370. 667 BALE, silažne, šest kosov, ugodno prodam. Cena 120 EUR. Telefon (03) 5770-310, 031 743-220. 679 OSTALO OPREMLJENO stanovanje, veliko 40 m2, oddam eni ali dvema zaposlenima osebama. Telefon 041 650-737. 684 SOBO, opremljeno, oddam eni zaposleni osebi. Telefon 041 650-737. 684 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, rjava pasma, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 223-798. 647 VEČ brejih krav simentalk, cena od 900 do 1.100 EUR, prodam. Telefon 070 724-155. 663 TELIČKO simentalko, težko 180 kg in bikca simentalca, starega 20 dni, prodam. Telefon 041 324-256. 671 KRAVE in telice, breje, po izbiri, prodam. Telefon 031 664-293. 674 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 680 KRAVO in bikca prodam. Telefon 031 696644. L 43 PRAŠIČE, težke 40 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5738-019. l 44 BIKCA, pasma ls, starega dobre tri mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 375-625. 686 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p VINO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p KAKOVOSTNO vino, bela zvrst, polsuho in modro frankinjo, vino v analizi, ugodno prodam. Telefon 040 625-705. 561 BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 631-230. 666 BOBROVEC, star, ročno delo, v dobrem stanju, približno 3.000 kosov, prodam. Telefon 041 783-440. 683 ŠPORT CENTER PRODNIK zaposli kvalificiranega NATAKARJA/ NATAKARICO Obvezno znanje nemškega ali angleškega jezika. Možnost hrane in bivanja v hiši. Prijave zbiramo na: JURJEVEC EDVARD s. p., Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji, www.prodnik.com s.c.prodnik@gmail.com * 041 752 111 Ш i Ш ш т^шц narodmzabavna TV oddaja - * - s. V četrtek, 9. 5. 2019 ob 20. uri v živo Štirje kovači Zreška pomlad VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza TV ARENA PRI VAŠEM OPERATERJU T-2 -187 A1 - 311 TELEKOM - 688 TELEMACH -129 VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA, REIKI, FENG SI ЋФ MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 MALO rabljeno, razen baterije, brezhibno električno žensko kolo Scirocco, sedem prestav, primerno za večje osebe, zelo ugodno prodam. Polzela, telefon 041 381-465. 687 Z M E N KI IŠČEM gospoda, starega 70 let, ki je tako osamljen, kot sem sama. Naj bo voznik. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro MAJ. 668 ZAPOSLITEV DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/natakarica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si Poroke Žalec Poročili so se: Lea PŠAKER iz Pariželj in Nikola BULAJIĆ iz Velenja, Tjaša RAZDEVŠEK iz Ponikve pri Žalcu in Benjamin HOSTNIKAR iz Velenja, Katja ŽIBERT in Klemen JE-VŠNIK, oba iz Dobriča, Sabina BEZOVŠEK in Uroš KOLENC, oba iz Grč, Barbara TEKAVC in Klemen BREČKO, oba iz Loke, ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož ANTON PIŠEK iz Griž Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala častni straži upokojenih rudarjev, godbi na pihala Zabukovica, pevcem za peto mašo, gospodu župniku za opravljen obred, praporščakom, pogrebni službi Ro-potar in JKP Žalec za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Trezika in ostalo sorodstvo V SPOMIN FRANC SOLINA (5. 5. 1999 - 5. 5. 2019) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Družina Solina IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje sta brezplačna. Telefon 051 327-263. p POTREBUJEM moškega za pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486, zvečer. 628 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 041 531-976, (03) 541-5011. 678 IŠČEM mlad kmečki par za prevzem kmetije ali jo prodam. Telefon 031 696-644.L43 Janja KAJTNA iz Polja in Rok ŠIFRER iz Medijskih Toplic, Kaja SMRKOLJ iz Gore pri Pe-čah in Karel JURJEVEC iz Vač. Šentjur Poročila sta se: Marjana OŠTIR in Blaž GOLOGRANC, oba iz Voduc. Velenje Poročili so se: Mateja GOLO-BIČ in Mitja HABE, oba iz Velenja, Irena FAJDIGA in Zoran OSTOJIĆ, oba iz Šoštanja. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN 9. maja bo minilo pet let od Tvojega odhoda, ADOLF DEŽELAK z Vrha nad Laškim (29. 3. 1934 - 9. 5. 2014) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se ga spominjate. Vsi njegovi Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) V SPOMIN 2. maja 2019 je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi FRANC LAZAR iz Bukovce 7 pri Laškem Hvala vsem, ki se še vedno spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Smrti Celje Umrli so: Olga MIKŠA iz Celja, 94 let, Štefan POVALEJ iz Celja, 89 let, Marija JANUŠ iz Celja, 85 let, Neža DOLER iz Vrbe, 89 let, Angela KLADNIK iz Podveže, 60 let, Katarina KORUN iz Šentruperta, 88 let, Jožef LIHTENEKER iz Topolši-ce, 86 let, Marija PUSTOSLEM- ŠEK iz Raduhe, 90 let, Mihael PROSENJAK iz Velenja, 81 let, Justin MARŠNJAK iz Rupe, 63 let, Marija HLADIN iz Celja, 91 let, Miroslava RACKI iz Celja, 88 let, Milan MARKOVIČ iz Celja, 78 let, Božo JUKIĆ iz Velenja, 62 let, Anton PIKL iz Gotovelj, 62 let, Ana Marija MIRNIK iz Arje vasi, 87 let, Alojzij KUMBERGER iz Gotovelj, 93 let, Ivan STERMECKI iz Lokrovca, 90 let, Bojan NENDL iz Celja, 96 let, Marija ŠTAUT iz Lokavca, 82 let, Angela KLEP iz Celja, 83 let. Šentjur Umrla sta: Antonija GOLOB iz Dol, 94 let, Filip Zdenko ROZMAN iz Štor, 91 let. Žalec Umrli so: Frančiška KLINC iz Petrovč, 100 let, Frančiška SKOK iz Prebolda, 93 let, Marija Pavlina HOVNIK iz Vidma pri Ptuju, 86 let, Valter KOREN iz Pernovega, 78 let, Ana KAČ iz Pariželj, 75 let, Ivan REPIČ iz Gotovelj, 95 let. Velenje Umrli so: Justina PRAZNIK iz Topolšice, 91 let, Frančiška HUDARIN iz Velenja, 92 let, Vladka MIKLAVŽINA iz Velenja, 86 let, Marija ALBREHT iz Šoštanja, 93 let, Ivanka VRA-BIČ iz Florjana pri Šoštanju, 90 let, Konrad BRITOVŠEK iz Velenja, 85 let, Ivan BASTL iz Velenja, 92 let. Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. Zapustil nas je FRANC KRAJNC iz Celja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu v težkih trenutkih njegove bolezni stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi p L 40 ШШШ živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. SKINAUTl smučarska Sola [ CELJSKA informacije 041616464 TDPFIT center za zdravje In rekreacijo —iTpfr— Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust. 22 NAPOVEDNIK novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 radio celie 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 9. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 10. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske no-vice,15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 11. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novi-ce,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik,14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 12. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.15 Sončni žarek PONEDELJEK, 13. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mi- krofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 14. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 15. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ans. Blaža Hutevca: Zamudila sva čas 2. Auspuhi: Urno previdno 3. Ultima: Ti boš moja 4. Petka: Vse bi storil, sinko moj 5. Frajerke: Dupleška deklina Kino CINEPLEXX Spored od 9. 5. do 15. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Brez dotika - romantični, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.10, 20.00 petek, sobota: 15.30, 18.10, 20.00, 22.20 Čista zloba - biografski, drama, kriminalni od četrtka do srede: 17.30, 20.50 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.00,16.40 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Drobižki 2 - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.45, 15.40 Drobižki 2 - animirani, pustolovski, 3D sobota, nedelja: 14.40 GrdeLutke: Popolno nepopolne - pustolovski, komedija, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 13.50, 16.00, 17.00, 18.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 - akcijski, pustolovski sobota, nedelja: 14.50 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 13.40, 14.30, 16.20 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 17.20, 19.20, 20.30 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 15.50, 18.30 Pogovori karmeličank - opera sobota: 18.00 Pokemon: Detektiv Pikachu - animirani, družinski, pustolovski torek, sreda: 19.00 Prekletstvo žalujoče ženske - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 petek: 19.00, 22.00 sobota: 21.10 Prvič - drama, romantični četrtek, petek, nedelja, ponedeljek: 19.40, 21.00 sobota: 19.00, 22.00 nedelja: 19.40, 21.00 torek, sreda: 19.40 Zapelji me, če me moreš - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.45, 20.10 sobota: 19.40, 22.10 nedelja: 17.45, 20.10 ČETRTEK 20.00 Stavka - drama PETEK 19.00 Ben se vrača - drama 21.00 Čista zloba - biografska drama SOBOTA 19.00 Čista zloba - biografska drama NEDELJA 18.00 Kentaver - drama 20.00 Ben se vrača - drama SREDA 20.00 Kentaver - drama PETEK 18.00 Julija - velenjski mladinski film 18.15 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Kralj plaže - komedija 20.15 Stavka - drama 21.50 Čista zloba - biografska kriminalka, triler SOBOTA 18.00 Drobižki 2 - animirana komična pustolovščina, sinh. 18.15 Julija - velenjski mladinski film 19.45 Kralj plaže - komedija 20.00 Brez dotika - zgodovinski vojni triler 21.30 Stavka - drama 22.15 Čista zloba - biografska kriminalka, triler NEDELJA 16.00 Drobižki 2 - animirana komična pustolovščina, sinh. 17.00 Julija - velenjski mladinski film 18.00 Brez dotika - zgodovinski vojni triler 19.00 Kralj plaže - komedija 20.15 Čista zloba - biografska kriminalka, triler PONEDELJEK 18.00 Kralj plaže - komedija 20.00 Ben se vrača - drama 19.30 Glasbena šola Velenje Nina Oder, violina in Janja Teržan, flavta predmaturitetni koncert PETEK, 10. 5. Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 11.00 Savinov likovni salon Žalec Harmonija oblik in barv odprtje razstave likovnih del učencev OŠ Spodnje Savinjske doline 12.00 do 20.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Klavirski seminar s koncertom 18.00 Celjska kulturnica Ko Vodnik sreča Ulrika Celjskega literarno-glasbeni dogodek Mateja Krajnca 19.00 Dom kulture Velenje Nosil bom rdečo zvezdo Svetlana Makarovič z gosti, prireditev ob dnevu zmage 19.19 Mestna knjižnica Velenje Šepet srca večer poezije z Dario Doreni 18.00 in 20.00 Celjski dom Zapojmo skupaj območna revija odraslih pevskih zborov občin Dobrna, Štore, Vojnik in MO Celje 18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital pianistk Ane Cizej in Eve Četina 19.00 Narodni dom Celje Pomladna simfonija recital violinistke Eve Vrečko z gosti: Manja Jelčič, violina, Špela Pokorn, klarinet, Larisa Čanji, klavir in zasedba The Šlagers GCC; vstop prost 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Drevesa odprtje razstave Milana Todića, vstop prost 19.00 Galerija F-bunker Velenje Albanian drive - By odprtje fotografske razstave Mateja Počervina 19.30 Galerija Račka Celje_ Hešteg grda račka odprtje razstave, vstop prost 19.30 Kuba kafe Celje_ Umetnost v gibanju: Kaj bi, Che bi avtorski projekt Nuše Komplet Peperko, Žige Medveška, Nuše Ofentavšek in Mihe Peperka; tudi v soboto ob istem času 19.30 Glasbena šola Velenje Brina Kerič, flavta in Karin Plazl, oboa predmaturitetni koncert NAPOVEDNIK 19.45 Cerkev v Grižah ŽePZ KUD Svoboda Griže koncert 20.00 Galerija AQ Celje_ Performans - kritika, zasuk v odpravo umetnosti predstavitev knjige Nenada Jelesijevića SOBOTA, 11. 5. 18.00 Dom krajanov Tabor Pesem pomladi območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dvojna napaka Delux, Vaš otrok in naš šport predstava ŠD Ris z glasbenimi gosti: Dragačevske tube iz Guče 20.00 Celjski dom_ Etno festival Đurđevak srečanje folklornih skupin ob 20-letnici Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanke Maksimović Celje; vstop prost 20.30 Špital za prjatle Celje Brazzz band - Male žabe koncert 17.00 Dom krajanov Tabor Pesem pomladi območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin PONEDELJEK, 13. 5. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Savinjčani beremo 2018/2019 zaključna prireditev 19.30 Glasbena šola Velenje Tjaša Srotič, tolkala predmaturitetni koncert TOREK, 14. 5. NEDELJA, 12. 5. 11.00 in 18.00 Dom kulture Velenje V plesnem vrtincu regijsko srečanje plesnih skupin celjske in koroške regije 18.00 Avla OŠ Lava_ Dotiki narave odprtje 10. medgeneracijske razstave likovnih del učencev OŠ Lava ter likovne skupine Prijatelji iz Celja 19.00 Galerija Železarskega muzeja Štore Difuzija kulture odprtje razstave kiparskih del Ilije Kelavića 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Marta Zore: Roboti imajo talent otroška predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi SREDA, 15. 5. 16.30, 18.00 in 19.30 Celjski dom Pesemca območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občin Dobrna, Štore, Vojnik in MO Celje 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Vila Bianca Velenje Oblo in oglato odprtje likovne razstave članov Društva šaleških likovnikov JAVNO VODSTVO 12. f i i^v Jlf- ,'jpi JF ШФ дЖ -j;- .i.1'"' Л > 2019 OB ti 11 oo POKRAJINSKI MUZEJ CELJE WWW.POKMUZ-CE.SI ]NFO@>POKMUZ-CE.SI 03/4230962, 031 612 618 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarni z Alijem Žerdinom 18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Pop in rock po belih in črnih tipkah 20.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Milonga večer argentinskega tanga; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 9. 5. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 17.00 Osrednja knjižnica Celje Polarnosti in sence v naših odnosih predava: Nataša Berdnik 20.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Teden Evrope evropska vina in siri PETEK, 10. 5. 19.00 Celjska kulturnica Mateja in (ne)znani Celjani Smeškov petkov večer za odrasle; vstop prost SOBOTA, 11 5. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 do 13.00 Inotrak Kapla, Tabor Sejem starodobnikov delov in opreme 8.00 do 13.00 Titov trg Velenje Pomladni sejem pomladni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter dobrot 9.30 Drevesna hiša, Mestni gozd Tradicionalna zeliščna popotovalna delavnica v družbi članov društva Zelenko delavnica, ki je brezplačna, v primeru slabega vremena odpade 10.00 Galerija Velenje Homeopatija, permakultura in bio oglje za slovenske vrtove predavanje v sklopu pomladnega sejma, predavala bo Bojca Januš 10.00 do 18.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu tudi v nedeljo ob istem času 10.00 Celjski mestni park Pomladni sprehod s Celjskim godalnim orkestrom v okviru abonmaja Glasbene sobotnice vstop prost 11.00 Galerija Velenje Samooskrbni zelenjavni vrt za vrtičkarje nove dobe predavanje v sklopu pomladnega sejma, predaval bo Tilen Blažica 10.00 do 13.00 Glavni trg Celje Zvoki in okusi s Paga v knežjem mestu doživite paško kulturo, glasbo in kulinariko 11.00 Otroško igrišče na Grudnovi ulici v Celju Jane's walk Celje 2019: Življenje med reko in gozdom urbani sprehod po Liscah, v primeru slabega vremena bo prestavljen na 18.5. 12.00 Galerija Velenje Olla posode, najbolj učinkovit vlažilec rastlinskih korenin predavanje v sklopu Pomladnega sejma, izdelek bo predstavil Igor Bahor 17.00 Zbirno mesto Meškov studenec do Mestnega gozda Pomladna romantika v Mestnem gozdu koncert Mance Dremel in Zale Irgolič se bo začel ob 18.uri; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Zdraviliški park v Topolšici Slovesnost ob dnevu zmage 19.00 Športna dvorana OŠ Vojnik Praznik vina salam in kruha tradicionalna društvena prireditev s podelitvijo priznanj 20.00 eMCe plac Velenje_ Sound Arson 9.3 main event: ŠKM banda, Body Says No, The Shizs in Končan & Jančič duo 29. Dnevi mladih in kulture NEDELJA, 12. 5. 10.00 Zbirno mesto rokometno igrišče v Migojnicah Pohod na Bukovico 10.00 Parkirišče pred Domom sv. Jožef Celje Srečanje in blagoslov motoristov ter motorjev PONEDELJEK, 13. 5. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mokrišča, ledvica pokrajine in zibelka biotske raznovrstnosti predava Marinka Žbogar v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Kaj moramo vedeti o osebnih in poslovnih financah? predavanje Marte Rozman TOREK, 14. 5. 12.30 Fontana pred Mestnim kinom Metropol Jane's walk Celje 2019: Umetnost v javnem prostoru urbani sprehod bo vodila Andreja Džakušič Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 18.00 Celjski dom_ Pesem je nit, ki povezuje ljudi dobrodelni koncert za šolski sklad OŠ Frana Kranjca Celje Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica 15.00 Mala dvorana Doma kulture Svoboda Griže Prireditev ob 20-letnici skupine Sončnice 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše, tokrat boste izdelali letečega zmaja 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ob dnevu družin: Pomembnost odnosov za rast družine predava: Staš Žnidar 19.00 Mestna knjižnica Velenje Pravilna in varna uporaba zdravil - zakaj so odpadna zdravila nevarni odpadek pogovorni večer s Sabino Grm SREDA, 15. 5. 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Prost vstop za družine 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Dan odprtih vrat Muzeja Velenje za družine brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav ob mednarodnem dnevu družin 10.30 do 14.30 Tržnica Žalec Parada učenja 2019 11.00 Celjski dom_ Pri kapi vsaka minuta šteje predava: Andreja Kodrič 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pogovorna urica: Male petke brez telefona pogovarjala se bosta Slavica Biderman in vnuk Lukas 17.00 Zbor: ploščad pred Domom kulture Velenje Zakulisne zgodbe Festivala Velenje ob mednarodnem dnevu družin družinski sprehod skozi dom kulture, galerijo in kino 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom primerno za otroke starejše od treh let 18.00 Velenjski grad 60 let Ljudske univerze Velenje 23 Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica Osrednja knjižnica Celje: razstava poročnik Franjo Malgaj (1894-1919): ob stoletnici smrti; do 14. 5., razstava Štajer-mark: Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920); do 15. 5. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Galerija AQ Celje: razstava Bori-ja Zupančiča, Od Dotika do Misli je Pogled; do 24. 5. Likovni salon Celje: razstava Fig. 2, umetnici: Brishty Alam, Nicole Prutsch; do 15. 6. Celjska kulturnica: razstava likovnih del, ustvarjenih na 1. in 2. delu I. likovne kolonije Zima-pomlad-poletje-jesen: Zima in Pomlad; do 31. 5. Likovna šola Umbra: razstava likovnih del Nine Jakop; do 16. 5. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Sto let samostojne province sester usmiljenk, zgodovinska razstava ob jubileju ustanovitve reda; do 31. 7. Galerija Velenje: intermedijska razstava Hibridizacija živosti II avtorice Maše Jazbec; do 11. 5. Galerija Mozirje: razstava Mozirje v očeh umetnikov, umetniška dela, nastala na dosedanjih slikarskih študijskih dneh Ex tempore Mozirski gaj; do 15. 5. Galerija Štekl Gornji Grad: razstava akvarelov Poti Blanke Božič, do 27. 5. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Poznavalci najboljšega v turizmu spoznavali naših pet zvezdic Barve na paleti najlepših življenjskih izkustev napredek. To je zahtevalo veliko znanja, močne empatije, čustvene inteligence in sposobnosti komunikacije. Vsem gostom želimo dati nekaj trajnejšega od klasične wellness ponudbe. Želimo jim omogočiti izkušnje, zaradi katerih bi bolj ozavestili svoje življenje, ga bolj razumeli, prevzemali odgovornost zanj, bolj zdravo V trenutkih, ko se nam zdi, da bolj kot vse drugo potrebujemo odklop, se redko vprašamo, kaj si od takšnega oddiha sploh obetamo. Kaj bi se posebej obremenjevali s tem, ko pa so na primer terme sinonim za razvajanje. Nekateri turistični vizionarji so svojim gostom dobro počutje, umirjenost in zdravje želeli zaviti za domov. Njihov pristop odmeva tudi v svetu. SASKA T. OCVIRK V Termah Olimia so svoje wellness storitve že pred leti nadgradili s »selfness« filozofijo. Ob petzvezdičnih doživetjih, ki jih tako ponujajo gostom, se je pretekli konec tedna v Podčetrtku družilo 80 kupcev, ponudnikov in organizatorjev prestižnih butičnih turističnih potovanj. V Termah Olimia so uspeli navdušiti tudi goste, ki se jim lepa nastanitev, vrhunska kulinarika in lepa okolica zdijo povsem samoumevne. »Ljudje ste tisti, ki destinaciji vdihnete nekaj več,« so se gostje strinjali ob koncu srečanja. Pod okriljem Connections Wellbeing 2019 so se v Podčetrtku zbrali turistični predstavniki iz Evrope, Rusije, Mehike, Peruja, ZDA, Japonske, Singapurja, Indije in številnih drugih držav. Šlo je za pomemben dogodek na nacionalni ravni. Slovenija je bila za gostiteljico izbrana že drugič in to ji utrjuje status zelene, aktivne in zdrave de-stinacije, ki lahko zadovolji tudi najzahtevnejše obiskovalce. Terme Olimia so dogodek pripravile s Slovensko turistično organizacijo in z Luxory Slovenia DMC. Mateja Bobek iz Term Olimia je posebnim doživetjem vdihnila vsebino. »V zadnjih letih smo na področju petzvezdičnih doživetij dosegli ogromen živeli, obvladovali vsakdanji stres in ohranjali ravnovesje. Vse se začne in konča pri odnosih.« Povezanost z naravo in ljudmi Terapevtsko zvočno sproščanje ob gongu in drugih zvočilih človeka čustveno razbremeni in ga notranje podpre, pobarvana mandala odseva naše psihološke značilnosti, sprehod v naravi je drugačen z objemom stoletnega drevesa, čaj ima drugačen okus, če sami naberemo zelišča, in umivanje z lastnoročno narejenim milom iz citronske melise je prav tako drobna, a posebna izkušnja. Velik vtis so na goste naredili srečanje z divjadjo na Jelenovem grebenu, obisk najstarejše lekarne pri patru Ernestu, utrip čokoladne delavnice ter obisk Rogaške Slatine. Ob vsem tem so organizatorji tkali dobro premišljeno mrežo kupcev in ponudnikov na področju turizma. Filozofija Connections Adventure namreč pravi, da je začetek vsakega dobrega poslovnega sodelovanja zaupanje, ki ga ustvarijo s skupnim doživetjem dobrega počutja. Tokrat je za paleto poskrbel Podčetrtek z okolico. Barve prijetnih občutij se v človeka vtisnejo za vedno. Zato ni čudno, da jih v statistiki treh milijonov nočitev v naših naravnih zdraviliščih že skoraj 700 tisoč prispevajo prav v Podčetrtku in Rogaški Slatini. Foto: arhiv MB FOTO TEDNA Vse, kar ste želeli vedeti o življenju, a si niste upali vprašati fllDl TI STARAŠ 1 Ted ni ko ve zaodbe Št. 19/ Leto 74 / Celje, 9. maj 2019 Vzbujali so občudovanje in budili nostalgijo ^ Na vrtu zdravilnih in Zasijala prenovljena aromatičnih rastli n Schwentnerjeva hiša Hišo zamenjala za avtodom str. 41 26 INTERVJU s,. Ä Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra »Da mlade zanimajo samo služba, stanovanje in družina stereotip!« Maj, ki ga še vedno večina razume tudi kot mesec mladih, mesec mladosti, še iz nekih prejšnjih časov, je v Celjskem mladinskem centru (MCC) zelo razgibano, živahno obdobje. je ROBERT GORJANC Danes praznujemo dan Evrope, pri čemer so v centru stari celini namenili še več časa in pripravili tradicionalni Teden Evrope, katerega stalni, že uveljavljeni dogodki so Filmski teden Evrope, večer evropskih vin in sirov ter eurosong karaok itn. Prav tako so v tem mesecu, ko bodo tudi volitve v evropski parlament, pripravili razstavo o pomenu volitev, delavnice in druge dogodke, ki so povezani z dogajanjem v EU. Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra, pravi, da je pri njih celo leto zelo živahno, vendar je dogajanje v maju zaradi aktualnosti res nekoliko bolj izpostavljeno. K temu lahko dodamo, da tudi ne brez razloga, saj evropski dnevi v MCC tudi najbolj izražajo usmeritev njegovega vsebinskega delovanja, ki temelji na uspešnem izvajanju evropskih projektov, ti pa so bistveno prispevali tudi k lanskemu dobremu poslovanju. Kaj je namen dogodkov in projektov, ki jih pripravljate v MCC ob Tednu Evrope in celo leto? Želite mlade in mlade po srcu tesneje povezati s Evropo, jim jo približati, da je ne bi čutili kot nekaj oddaljenega, odtujenega? Vse dejavnosti, ki jih izvajamo v maju in drugih mesecih, so usmerjene v to, da spodbujamo dejavnejše vključevanje mladih v družbo. To ne pomeni, da jih spodbujamo k ukvarjanju s politiko, ampak da s svojimi idejami in rešitvami sooblikujejo družbo in dejavno sodelujejo pri soočanju z izzivi in s težavami sodobne evropske družbe. V MCC ste že desetletje. Kaj opažate glede problematike mladih, kaj so bili ključni izzivi mladih pred na primer petimi in več leti, kaj je v ospredju zdaj? Na katere aktualne teme mladih se danes osredotočate pri pripravi projektov? Pred nekaj leti sta bila v središču zanimanja zaposlovanje mladih in pridobivanje kompe-tenc za boljšo in hitrejšo zaposljivost, zdaj je v ospredju pridobivanje kompetenc za boljšo iznajdljivost na delovnem mestu. Vsi doživljamo globalizacijo. To je nekaj, čemur se ne moremo izogniti, in vedno več je tudi medkulturnih kolektivov. Dejavnosti, ki jih izvajamo v mladinskem centru in v katere je usmerjena tudi Evropa, so osredotočene na to, da mladi pridobivajo medkulturne kompetence, da se bolje znajdejo v različnih organizacijah, kolektivih, kulturah. Zakaj je danes mobilnost, ki jo spodbujate v okviru evropskih projektov v MCC, za mlade tako pomembna? Še zlasti ob tem, da smo Slovenci po svoje tudi zapečkarji, da smo radi doma. Zagotovo je mobilnost možnost, s katero lahko mladi pridobivajo ali krepijo mnogo kompetenc, navsezadnje mobilnost tudi zelo dobro vpliva na osebnostno rast posameznika. Gre za to, da mladi izkoristijo priložnosti, ki jim jih nudi EU v okviru programa Erasmus+, da na primer lahko gredo za teden v Romunijo, kjer se družijo z mladimi približno enake starosti iz različnih držav, se udeležujejo delavnic in predstavitev ter drugih projektov o različnih temah, kot so podjetništvo, kultura, okoljevarstvo... Kako se mladi odzivajo na te možnosti? Opažamo večji porast prijav za projekte v bolj prepoznavnih državah, kot so Španija, »Poslanstvo MCC je tema, o kateri razmišljam vsakodnevno, predvsem kadar kakšne stvari ne gredo po načrtih in pričakovanjih.« »S kolektivom imamo redne evalvacijske sestanke, na katerih ugotavljamo, ali sploh gremo v pravo smer ali ne, na te sestanke pa so vabljeni tudi mladi.« Portugalska, Italija, manj povpraševanja je za projekte v Romuniji ali Bolgariji. Tisti, ki se odločijo za odhod na izmenjavo v ti dve državi, so navdušeni in presenečeni, kaj lahko ponudita. Lani ste v MCC dobro poslovali, ustvarili ste več kot 30 tisoč evrov dobička. K povečanju prihodkov, ki so lani znašali približno pol milijona evrov, je z uspešnim delovanjem veliko prispeval mladinski hotel. Na kakšen način? Večino nočitev, ki jih ustvarimo v hostlu, gre pripisati skupinam, ki prihajajo v Celje zaradi različnih evropskih projektov, ki jih izvajamo v MCC ali pri njihovi izvedbi pomagamo drugim organizacijam, in sicer s svetovanjem pri pripravi projek- tov mobilnosti. Vpetost mladinskega hotela v evropske projekte je tako prispevala k povečanju števila nočitev. Gostom, ki uporabljajo zmogljivosti hostla, potem lahko nudimo dodatne programe. Uspešno delovanje mladinskega hotela je rezultat dela celotnega MCC. Prav tako ste precej povečali prihodke iz evropskih projektov, bilo jih je za več kot 130 tisoč evrov. Kako vam uspeva tako dobro črpanje evropskih sredstev? Vedno gre za ekipno delo. Zaposlitve v našem mladinskem centru so usmerjene v to, da omogočamo znanja in orodja, kako črpati evropska sredstva. Vsak posameznik, ki se vključi v delo MCC, v okviru različnih projektov pridobiva ta znanja. Že pred sedanjo službo sem se ukvarjala s črpanjem evropskih sredstev, pri 1( tem gre za kreativno iskanje programskih vsebin, ki kakorkoli naslavljajo izzive EU. Kako pripravljate evropske projekte? Od leta 2018 izvajamo trinajst projektov, katerih financer-ji so različni evrop-s k i INTERVJU 27 programi. Vsi projekti, ki se jih lotimo, vedno nastajajo v sodelovanju z mladimi - ugotavljamo, prepoznavamo, kakšne so potrebe mladih in katere vsebine jih zanimajo. Na ta način pripravljamo vsebinski del projektnih prijav. Pri tem bi morda izpostavila enotedensko mladinsko izmenjavo Slam poetry, kamor smo kot mentorja povabili tudi Kristjana Koželja iz Osrednje knjižnice Celje. Na njej so mladi iz petih različnih držav v okviru metode slam poezije obravnavali tematike kot so nestrpnost, radikalizacija in sovražni govor. Omenili ste soudeležbo mladih pri vsebinski pripravi projektov. Kako se odzivajo na to možnost, ki jim jo ponujate? Moram priznati, da včasih mislimo, da mladi ne vedo čisto točno, kaj bi radi. To vsekakor ni res. Mladi imajo zelo dobre ideje in včasih tudi njihove rešitve niso okužene s težavami nas, starejših. Zato so tudi lahko zelo učinkovite in imajo lahko dolgoročni učinek na osebo, ki je neposredno vpeta v projekt, kot tudi na vse ostale, ki so v kakršnikoli povezavi z rezultati oziroma učinki tega projekta. Torej gre vendarle tudi za stereotip, da mlade zanimajo samo služba, stanovanje, oblikovanje družine ... Da, to je res stereotip (smeh). S pripravo evropskih projektov se še naprej zelo predano ukvarjate, čeprav opravljate poslovodno vlogo. Je to zato, ker vas v MCC pač ni toliko, da bi se lahko kot specialisti ukvarjali s svojim področjem, ali se pač težko ločite od nečesa, kar že dolgo in radi počnete in to uspešno? V mladinskem centru smo majhen kolektiv in ne moreš opravljati samo poslovodne vloge, zato vsi opravljamo vse. Zelo sem vpeta v vsebinski del mladinskega centra, še vedno hodim po šolah in izvajam različne delavnice, še vedno se družim z mladimi, občasno igram z njimi tudi namizni tenis in pri tem dobim veliko informacij (smeh). Moja prva zaposlitev v mladinskem centru je bila na področju razpisov in nekako mi to sledi že ves čas službene poti. Tako sem že čustveno navezana na dinamiko in priložnosti, ki jih lahko uresničimo v okviru evropskih sredstev. Na prihajajoče evropske volitve ste opozorili z odmevno razstavo Evropske volitve v Sloveniji, ki ste jo aprila pripravili v državnem zboru, v času Tedna Evrope pa ste jo postavili tudi v MCC. Z njo želite sporočiti, da je pomembno, da se mladi udeležijo volitev, tudi zato, ker je Evropa na nekakšni prelomnici? Mladi so tisti, ki bodo živeli v Evropi, tisto, ki jo bomo volili konec maja. Mislim, da je zelo pomembno, da se mladi tega zavedajo, da se Sonja Majcen je v Celjskem mladinskem centru zaposlena od leta 2ÜÜ9, kjer je bila do sedanje direktorske vloge vodja programov, mednarodne koordinacije in projektov ter vodja informacijske točke Europe Direct Savinjska. Pred tem je bila zaposlena kot vodja projektov v podjetju Pro-Eco iz Ljubljane, še prej kot vodja oddelka za kakovost v Inštitutu za sanitarno inženirstvo v Ljubljani. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana politologinja (FDV 2006), končala je tudi Ekonomsko fakulteto Univerze na Primorskem (2014). Je tudi predavateljica na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. nam ne bo zgodilo, kar se je v Veliki Britaniji. Da nekdo odloča namesto mladih, ampak da sami ugotovijo, da morajo sprejeti odločitve o tem, kako bodo živeli v naslednjih letih. V mladinskem centru bo ta mesec, kot je bil tudi predhodni, usmerjen v izvajanje delavnic na temo evropskih volitev in tematik, ki so trenutno v žarišču na evropski ravni. Sicer pa evropske volitve niso pomembne samo za mlade, ampak za celotno družbo, da jih ne jemlje kot nekaj, kar da nima vpliva na njen vsakdan. In kako računate, da boste potem tudi s takšnimi projekti lahko vplivali na mlade, da jih bo vendarle malo več šlo na volitve? Srčno upamo, da bodo naše dejavnosti, ki smo jih izvajali aprila, in te, ki jih izvajamo v maju, prinesle rezultate, boljšo udeležbo mladih na evropskih volitvah. Namreč na zadnjih je na različnih področjih oblikujejo družbo bolj po njihovi meri in tudi bolj kakovostno družbo. Je tudi prostovoljstvo ena od takšnih pomembnih oblik aktivnega državljanstva, ki ji veliko pozornost posvečate tudi v MCC, kjer pripravljate tradicionalni Festival prostovoljstva? Festival prostovoljstva smo organizirali že štirinajstič zapored. Zagotovo je prostovoljstvo ena od vrednot, ki poganja našo družbo, ki omogoča posameznikom, ki morda nimajo takšnih priložnosti kot ostali, da se še vedno lahko vključujejo v družbo. Festival prostovoljstva spodbuja tudi solidarnost, za katero se mi zdi, da je ena od ključnih vrednot in zelo pomembna tudi kot izhodiščna točka prihajajočih volitev. Vendarle se zdi, da je solidarnost kot vrednota v izginjanju, v tekmovalni družbi, v »Brexit je lahko neka šola tega, kaj se zgodi, če meniš, da volitve niso pomembne oziroma da ne vplivajo na to, kako boš živel čez nekaj let.« bila statistika udeležbe mladih zelo slaba, saj je samo vsak šesti ali sedmi mladi šel na volitve. Volitve prihajajo v času brexita, ko je Evropa načeta, ko so na preizkušnji njene vrednote povezanosti, solidarnost, sodelovanja, strpnosti. Je brexit lahko za mlade tudi nevarno sporočilo, da Evropa razpada in da je njena skupna prihodnost ogrožena? Da je zato še toliko bolj nujen odziv mladih tudi pri političnih temah, da je zdaj pravi čas za odmik od apolitičnosti, tudi apatičnosti? Srčno upam, da smo se iz brexita vsi nekaj naučili. Mislim, da je precej odvisno od tega, kako bodo zdaj potekala pogajanja oziroma izstop Velike Britanije. Zelo pomembno je, kako bo to vplivalo na programe, ki omogočajo mobilnost. To so torej ponovno teme, ki zadevajo tudi mlade - ali bo še vedno možno iti na študentsko izmenjavo v Anglijo, ali bo možen prost pretok ljudi ... Mogoče ne v tem trenutku, danes, bodo pa zagotovo oblikovale naša življenja v prihajajočih letih. Maj in praznik Evrope sta sploh tudi čas, ko veliko govorimo o aktivnem državljanstvu. Kaj si vi predstavljate pod tem pojmom, kaj naj sporoča slogan Aktiviraj se? Aktivno državljanstvo dojemam kot usmeritev, da se vsak posameznik mora zanimati za dogajanje okoli sebe, saj nismo izolirana bitja, živimo v skupnosti in je zelo pomembno, da vemo, kaj se dogaja na ravni lokalne skupnosti, na nacionalni in svetovni ravni. Aktivna participacija pomeni tudi, da lahko mladi z udeležbo kateri živimo? Kot na primer tudi sočutje in še katero bi lahko našli . Čeprav, kolikor zaznavamo v mladinskem centru, tudi v okviru sodelovanja z ostalimi organizacijami, šolami in fakultetami, empa-tičnost, sočutje in solidarnost spet prihajajo v ospredje. Zaznavamo ta preobrat, da gre za stvari, ki so pomembne in zaradi katerih bomo vsi imeli bolj kakovostno življenje. Zdaj ko ste že lep čas v MCC, kaj bi rekli, v kolikšni meri vas je to delo izpolnilo, uresničilo v poklicnem smislu, kako dragoceno izkušnjo na karierni poti vam predstavlja? Zagotovo je delo v mladinskem centru razgibano, vsak dan je nekaj novega, nove dejavnosti, novi ljudje, nove ideje. Meni je mladinski center dal bazen priložnosti, zaradi katerih sem vanj skočila na glavo. MCC mi je dal možnost, da sem lahko pridobila nova znanja, izkušnje, omogočil mi je, da sem širila obzorja. Kot direktorica MCC ne skrbite samo za dobro poslovanje in uspešno vsebinsko delovanje centra, vodite tudi ljudi, manjši delovni kolektiv, ki šteje deset zaposlenih, skupaj s sodelavci in prostovoljci vas je približno 35. Kakšnih načel se držite pri vodenju zavoda, na kakšen način se pri tem pozna vaša osebna nota? Moram priznati, da imam ničelno toleranco do besede »šiht«. Ne maram te besede, ker se mi zdi, da je to nekaj, kar je nujno zlo. V mladinski center hodimo delat. Vsak, ki je v njem zaposlen oziroma na kakršenkoli način sodeluje s centrom, mora vedeti, da je delo v njem tudi del poslanstva, ki ga izvaja, in da je tam zaradi mladih, ne pa zaradi mene, sebe, da je s srcem pri stvareh za mlade. Zavedati se moramo, da je MCC prostor, kjer mladi lahko najdejo tako priložnosti za svoje ideje kot tudi zavetišče pred vsakdanjimi skrbmi. Kaj je mogoče storiti, da v kolektivu vladajo pozitivno vzdušje in dobri odnosi med zaposlenimi in sodelavci? Ključno je, da greš v službo z veseljem. Pomembno je, da je kolektiv takšen, da se je mogoče dogovoriti o zadevah, da so jasno določena pravila. Prav tako, da gre za kolektiv, ki deluje z vrednotami solidarnosti, empatije, ekipnega dela, ko se zaposleni in sodelavci znajdemo v različnih situacijah, s katerimi se dnevno soočamo. Obredli ste že kar lep del sveta in tudi s tega vidika je mogoče razumeti vaše poudarjanje mobilnosti in dragocenih izkušenj, ki jih človek pridobi pri tem? Res je, vsak, ki se vključuje v projekte mobilnosti, kjer je veliko potovanj, dobi neko širino. Večina potovanj, na katerih sem bila, je bilo povezanih z mojo službo in to so res priložnosti, kjer lahko vsak posameznik najde nekaj zase, hkrati ga napolni nek drugačen pogled na življenje v različnih državah. Seveda se vedno z veseljem vračam v Celje, najlepše mesto na svetu. Doma poskušam potem to znanje in drugačnost vpeljati v lokalno okolje. Kaj se vas je na teh potovanjih najbolj dotaknilo? Bi izpostavili katero državo, kjer ste se še posebej odzvali? Leta 2011 sem se udeležila projekta na Arktiki, ki ga je prav tako podprla EU. Šla sem v Svalbard, na otočje, ki je 1.300 kilometrov oddaljeno od severnega pola in spada pod Norveško. Bili smo na ledolomilki, opazovali smo podnebne spremembe, naravni habitat polarnih medvedov, tjulnov, mrožev, to je bila res res zanimiva izkušnja. Tam sem takrat zelo veliko razmišljala o tem, kaj pomeni tišina. . in tam tišina zagotovo je. Kako v Celju najraje preživljate prosti čas, v najlepšem mestu na svetu, kot ste rekli? Celje res ponuja veliko možnosti za preživljanje prostega časa, imamo fantastično infrastrukturo za športno udejstvovanje. Veliko se ukvarjam s športom, tečem, občasno tudi plezam, ne osredotočam se samo na en šport, vedno preizkušam več stvari. Izkoriščam naš park, občasno grem tudi plavat, smučat na Celjsko kočo. To so biseri Celja, da imamo kopališče, smučišče, drsališče, kegljišče . Foto: SHERPA 28 REPORTAŽA novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Na vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu Nekaj za okus, nekaj za zdravje in še nekaj za prijeten vonj <.._.-...-.. — V ^ ... . ... —■ Ljubiteljev zelenih zakladov narave pretekli konec tedna ni odgnalo niti slabo vreme. Priložnosti za izmenjavo izkušenj, nabiranje informacij in nakup prvovrstnih sadik je bilo v dveh dneh obilo. Rdeča nit 13. dneva odprtih vrat je bila tokrat naravna zeliščna kozmetika. Prenovljen vrt bo do konca leta gostil vsaj 1.500 obiskovalcev. SASKA T. OCVIRK .тИЦ-»«^'""' «äuf> uši»" Prenovljen ^ vrt je opremljen s tablami tudi v brajici in s QR-kodami za digitalno vodenje. Trenutno je v vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu posajenih 150 vrst rastlin, do konca maja bo številka še precej večja. Vrt, ki predstavlja povezovalno središče na področju zelišč v Spodnji Savinjski doli- če je posoda lišč skrbi za selekcijo in razmnoževanje ekoloških zdravilnih zelišč in aromatičnih rastlin. Vrt je z leti postal center pridelave, predelave in uporabe teh rastlin. Z dogodki, kakršnega so or- »Tudi ni, je bil ustanovljen leta 1976. Kot del slovenske genske banke ze- majhna, poiščimo na kuhinjskem oknu prostor za drobnjak, peteršilj, ro-ženkravt, baziliko in timijan. Nekaj bo za brbončice, nekaj za zdravje, nekaj proti mrčesu, vse skupaj pa za lepo odišavljeno stanovanje,« pravi Nataša Ferant. gani-za- torji pripravili pretekli konec tedna, skušajo vsebine približati tudi širši javnosti. Kot pravi vodja vrta mag. Nataša Ferant, zeliščarstvo ponuja tudi vedno več dobrih poslovnih priložnosti. »Slovenija je zelo raznolika, zelišča lahko pridelujemo tako na hribovitih območjih kot v primorju. S tem povečujemo nabor in raznolikost pridelanih zelišč. Res pa je na majhnih in razpršenih površinah težko konkurirati velikim pridelovalcem iz tujine.« Na srečo se vedno več potrošnikov zaveda, da so lokalno in ročno pridelana zelišča nekaj, za kar je vredno odšteti kakšen evro več. Prepoznavni in strokovno usposobljeni zeliščarji so tudi vedno bolj iskani. »Da je tovrstno znanje cenjeno in vedno bolj iskano, potrjujejo tudi polne predavalnice v našem inštitutu.« Dostopen in še bolj urejen Vrt so lani jeseni preselili na nov prostor in ga tudi smiselno uredili. »Zelišča so posajena v tematskih gredah glede na njihov vpliv na posamezne organe oziroma na telesno počutje. Posebej so zbrane medonosne rastline, tiste, ki so jih uporabljali znani zeliščarji v preteklosti, in podobno.« Vrt je po novem razdeljen na dve polovici, ki ju loči tlakovana pot, tako da je dostopen tudi gibalno oviranim. Označevalne table za posamezne grede so izpisane tudi v brajici, pisavi za slepe in slabovidne. Individualni obiskovalci lahko vse informacije dobijo na pametnih telefonih s pomočjo QR-kode. Pridelovalci zelišč se na Ferantovo pogosto obrnejo tudi z vprašanji o možnostih odkupa pridelka. Kot pravi, bi lahko težavo s premajhnimi količinami slovenski zeliščarji reševali z zadružnim povezovanjem. Ko gre za izdelke zeliščne kozmetike, manjši pridelovalci težko zadovoljijo stroge zahteve zakonodaje v zvezi z analizami, s certifikati in prodajo izdelkov. Številni predavatelji so iz lastnih izkušenj obiskovalcem nakazali, da je pot od dobre ideje do uspeha na tržišču vseeno mogoče prehoditi. Zaupanje je treba zgraditi Ko gre za kozmetične in zdravilne pripravke, so prodajalci v prvi vrsti zavezani varnosti. Če zahteva po certificiranih dokazilih po eni strani omejuje priložnosti in možnosti malim zeliščarjem, nas kot potrošnike varuje in tega se je dobro zavedati, če prehranskih dopolnil ne kupujemo ravno v lekarni. V nizu številnih predavanj je med drugimi Sanja Lončar opozorila na najpogostejše napake pri nabiranju zelišč in izdelovanju pripravkov. Nataša Ferant je obiskovalce poučila, kako lahko zelišča pridelujejo v visokih gredah. Miša Pušenjak je ponovno spomnila na dobro soseščino določenih zelišč in vrtnin. Za zastirko na vrtu pa morda letos uporabimo mi-skantus. Tudi o tem, zakaj je to ena boljših odločitev, smo lahko ta konec tedna v Žalcu slišali veliko. Če vas je v preteklih dneh preveč zeblo v roke, da bi kupovali sadike in vrtnarili, bo v maju sončnih dni zagotovo še veliko. Kar bomo posadili zdaj, nas bo namreč grelo, varovalo in zdravilo vse do pozne jeseni. Foto: SHERPA Kljub slabemu vremenu obiskovalo veliko ^ Ж ' ii Ч \.-л -4 '44:' Pripravljeni na val priseljencev Pogovarjali smo se z županom Francem Sušnikom Občino Vransko že od ustanovitve leta 1998 vodi župan Franc Sušnik. Kakšen je recept, da so mu občani na lanskih lokalnih volitvah zaupali že šesti mandat, najverjetneje povsem točno ne ve niti sam. Zagotovo sta k temu pripomogla njegova odločnost in dejstvo, da nikoli ne »špara« z besedami, ko gre za lokalno aktualne teme. Občino Vransko že od ustanovitve leta 1998 vodi župan Franc Sušnik. ŠPELA OŽIR Letošnji občinski praznik v tej spodnjesavinjski občini mineva v znamenju prenovljene Schwentnerjeve hiše, ki se jo je Občina Vransko več let trudila obnoviti, a se ji je denar na razpisih ministrstva za kulturo vedno znova izmuznil iz rok. Lani ji je končno le uspelo na razpisu lokalne akcijske skupine (LAS), a denarja, kot pravi župan Franc Sušnik, še vedno ni na občinskem računu. »Sklep je bil izdan že januarja 2018. Očitno na ministrstvu nimajo dovolj ljudi, da bi napisali pogodbo. Na ta način se kaže mačehovski odnos države do kulturne dediščine. Vse je prevaljeno na ramena občine.« Kljub vsemu vam je naložbo uspelo spraviti pod stre- ho. Schwentnerjeva hiša bo v prenovljeni podobi vrata uradno odprla danes (četrtek) popoldne. Tako je. Obnovili smo streho, fasado in stavbno pohištvo. Vse skupaj je stalo 180 tisoč evrov. Od tega naj bi dobili približno 46 tisoč evrov državnega denarja. Prepleskati moramo le še notranje prostore, za kar smo se na pobudo Pokrajinskega muzeja Celje, ki je lastnik notranje opreme, prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Na rezultate še čakamo. Zadnjih nekaj let je vaš trn v peti dejavnost avtood-pada v nekdanjih prostorih Kiva. Ste se z njo že sprijaznili? Nikakor ne. Na prvi seji novoizvoljenega občinske- ga sveta smo sprejeli sklep, da imam kot župan skupaj z občinsko upravo še naprej pristojnost, da uporabim vsa pravna sredstva pri nasprotovanju dejavnosti avtoodpada v središču Vranskega. Lani decembra smo se ponovno pritožili na okoljevarstveno dovoljenje Arsa in to bomo skupaj z najbližjo sosedo počeli še naprej. Ne razumem, kako lahko država dovoljuje delovanje sporne dejavnosti v središču kraja brez veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja. Inšpektorji so slepi in nič ne vidijo. V zadnjem času vam nemalo sivih las povzročajo pogoste zapore avtoceste skozi trojanske predore. Za naše občane je to huda prometna obremenitev, ki onemogoča normalno vsakdanje življenje. V času zapor, ko se po državni cesti vije nepretrgana kača vozil, se je skoraj nemogoče s stranskih cest vključevati na regionalno cesto. Z domačim poslancem Aleksandrom Reberškom sva se z Ljiljano Herga iz direkcije za ceste pogovorila o teh težavah. Dobila sva zagotovilo, da Dars ne bo dobil dovoljena za obvoz, dokler na Vranskem ne bo uredil z naše strani predlaganega krožišča na osrednji vpadnici v trg Vransko. V času obnove vozišč v tunelih naj bi bila avtocesta v eno in v drugo smer zaprta več mesecev. Verjetno ste si oddahnili, ko vas je letos spomladi obiskal Milan Markovič iz podjetja Monsun in napovedal nadaljevanje gradnje na nedokončanem gradbišču stanovanjske soseske v Brodeh. Obenem se končuje še del nove stanovanjske soseske Grofice v Čepljah. Do konca leta naj bi bilo na Vranskem približno 150 novih stanovanj. Ste pripravljeni na val novih priseljencev? Družbeni standard imamo pripravljen. Smo eni redkih, ki nimamo težav z zagotavljanjem medicinskega kadra. Nedavno je v naši zdravstveni postaji začela delovati še tretja ambulanta družinske medicine. Prostora v vrtcu in šoli imamo dovolj. Kmalu naj bi se sprostilo nekaj prostih mest v vrtcu. Obiskuje ga namreč približno petdeset otrok iz občin Kamnik in Lukovica. Njihovi straši bodo morali glede na potrebe naših občanov poiskati varstvo drugje. S tem najverjetneje ne bodo imeli težav, saj sta občini naredili premik na področju otroškega varstva in se pri nas zaradi tega zmanjšuje pritisk. Foto: arhiv NT (SHERPA) Podelili bodo občinska priznanja Občina Vransko praznuje 14. maja v spomin, ko so Vranšani na ta dan leta 1868 z Dunaja prejeli listino, da je avstrijska vlada ugodno rešilna njihovo prošnjo in kraj Vransko povzdignila v deželno knežji trg z vsemi pravicami. Na Vranskem so sledili splošno veselje, ljudsko rajanje in živinski sejem. Vse od ustanovitve samostojne občine ob tej priložnostni pripravljajo slavnostno akademijo, na kateri podelijo občinska priznanja. Letošnja bo jutri zvečer. Plakete bodo prejeli Alojzija Hrastovec iz Zajasovnika in Jasna Lazar z Vranskega za vzorno in srčno opravljanje poklica medicinske sestre, Polonca Učakar z Vranskega za vzorno in predano delo na področju vzgoje in izobraževanja, Jožef Matko iz Sela za izjemen prispevek pri ohranjanju sakralne kulturne dediščine in Štefan Pečovnik iz Prekope za srčno opravljanje poklica poštarja. Dobitniki priznanj bodo Valerija Zupan z Vranskega za predano delo na društvenem področju, Miran Pikl z Vranskega za Razglednico iz leta 1908 hrani domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec. predano delo na področju čebelarstva ter dekliška vokalna zasedba Solo z Vran- skegazavečletnouspešno delovanje na področju vokalne glasbe. ŠO OBNOVLJENA SCHWENTNERJEVA HIŠA, rojstna hiša založnika slovenske moderne Lavoslava Schwentnerja, svečano odpira svoja vrata v četrtek, 9.5. 2019, ob 18.00. TIC Vransko uradni prostor za sklepanje porok ogled hiše razstave Informacije: TIC Vransko, Vransko 25 , 3305 Vransko www.zkts-vransko-sizkts.vransko@gmail.com Telefon: 041 919 829 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Zaradi gospodarske rasti Schwentnerjevih je njihova domačija podobo večkrat spreminjala, saj je družina kmalu postala najpremožnejša in najvplivnejša na Vranskem. Kljub nemško zvenečemu priimku so bili zavedni Slovenci. Schwentnerjev oče je bil prvi vranski župan, že prej pa je sodeloval v skupini krajanov, ki je pisala cesarju, naj Vransko poviša v trg. To se je leta 1868 tudi zgodilo. Pika na i v pritličju je jedilnica, v kateri še posebej do izraza pride industrijsko pohištvo v staronemškem stilu. »Občasno si pridejo hišo ogledat gospe, ki so še poznale Schwentnerjevi nečakinji Miro in Slavo. Pravijo, da sta bili obe zelo prijazni in gostoljubni ter da sta jih vedno pričakali z domačimi piškoti, vendar v tej sobi niso nikoli sedele. Namenjena je bila le za posebne priložnosti,« pove Goropevškova. Schwentnerjeva hiša zasijala v prenovljeni podobi Za štirimi zidovi ujeto 19. stoletje Ko se iz celjske smeri pripeljemo v trg Vransko, nas najprej pozdravi župnijska cerkev, ki v središču kraja kraljuje že skoraj tisoč let. Nedavno je dobila konkurenco. Nedaleč stran v nizu trških hiš prispemo do obnovljene Schwentnerjeve hiše, ki ne predstavlja zgolj arhitekturnega bisera iz druge polovice 19. stoletja, temveč tudi rojstno hišo Lavoslava Schwentner-ja, znanega slovenskega knjigarnarja in založnika pesnikov in pisateljev moderne. SPELA OZIR Ko obiskovalec odpre njena vrata in prestopi prag, se po zaslugi skoraj v celoti ohranjenega originalnega pohištva v trenutku znajde v 19. stoletju. Najprej morda za današnje razmere nekoliko mračnejše vzdušje, sicer značilno za bivanjsko kulturo tistega časa, ob vsakem koraku in odkrivanju dejstev o Lavoslavu Schwen-tnerju dobiva nove, vedno svetlejše razsežnosti. Na pot spominov o mecenu slovenskih književnikov, ki je med drugim založil celoten opus Ivana Cankarja, obiskovalce popelje turistična informator-ka Tanja Goropevšek. V Cankarjevi družbi Zaradi gospodarske rasti Schwentnerjevih, ki so bili svoj čas najpremožnejši in najvplivnejši na Vranskem, je domačija podobo večkrat spreminjala. »Schwentnerjev oče je bil pomemben trgovec. Za to delo se je navduševal tudi Lavoslav, a mu je bilo bližje knjigotrštvo, zato se je po šolanju odločil zanj,« pove Goropevškova. Schwentner, ki je šolo najprej obiskoval na Vranskem, kasneje gimnazijo v Celju, je od leta 1888 do 1897 vodil knjigarno v Brežicah. Po vrnitvi iz Nemčije, kjer se je seznanil s tamkajšnjim založništvom, je odprl lastno knjigarno v Ljubljani in se tja tudi preselil. V njegove poslovne prostore so zahajali mnogi pomembni slovenski možje, umetniki in kulturniki, med katerimi je bil zagotovo najpomembnejši pisatelj Ivan Cankar. Ta naj bi se na poti mimo Vranskega večkrat mudil tudi v Schwentnerjevi hiši, kamor se je iz Ljubljane po upokojitvi po drugi svetovni vojni z ženo vrnil Schwentner, ki je umrl leta 1952. Potomcev ni imel. Njegovi nečakinji sta v hiši živeli do leta 1986, ko je umrla zadnja izmed njiju. Občina Vransko je hišo od ministrstva za kulturo odkupila leta 2000 SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA d.0.0. 3/a, 3310 Žalec telefon: 03/713-20-57 svp.zalec@siol.net Dežurni telefon: 041/616-786 AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK dopoldan: 8.00-12.00 14.00-18.00 SOBOTA dopoldan: 8.00-11.00 AMBULANTA VRANSKO Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK 8.30-9.00 telefon: 03/703-34-90 Na pot spominov o mecenu Lavoslavu Schwentnerju obiskovalce popelje turistična informatorka Tanja Goropevšek. in jo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, ki je lastnik opreme, začela postopoma obnavljati. Najprej je uredila shrambo oziroma takratni magazin, ki ga je preoblikovala v manjši večnamenski prostor. Danes je poleg turističnoinformacij-skega centra namenjen različnim manjšim prireditvam in sklepanju porok. Že do zdaj je bilo letno v njej do deset tovrstnih obredov, po obnovi se nadejajo, da jih bo še več. Že takrat dvojna pečica Obiskovalca iz nekdanjega magazina pot vodi naprej po hodniku do kuhinje, ki z različnimi malenkostmi odseva premožnost družine. »Že takrat so imeli vgradno omaro, kakršne so moderne tudi danes, in velik štedilnik z dvojnimi vratci za pečico, česar v navadnih kmečkih hišah ni bilo,« izpostavi Tanja, ki obiskovalce od tam pospremi v Schwentnerjevo spominsko sobo. Antikvariat Glavan je ob njenem odprtju Vranšanom podaril štirideset knjig, ki jih je izdal Schwentner. Na vseh njihovih platnicah je njegov logotip splavarja s pripisanima črkama LS, ki simbolično ponazarja njegov boj za slovensko besedo s takratno oblastjo. »Starši so ga ob rojstvu po očetu poimenovali Leopold. Ker mu je ime zvenelo preveč nemško, se je preimenoval v Lavoslava,« kot zanimivost navrže Goro-pevškova in doda, da so po njegovi zaslugi v slovenščini začele izhajati tudi otroške knjige, na naslovnicah pa so svoje mesto vedno pogosteje našle ilustracije. V nizu trških hiš na Vranskem se ob osrednji cesti nahaja Schwentnerjeva domačija, ki je nastala sredi 19. stoletja. Skorajda v celoti je ohranjena stanovanjska oprema hiše, ki ponazarja kulturo bivanja ob prelomu prejšnjega stoletja. BRGLEZ d.o.o. Podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve VRANSK017,3305 VRANSKO POSLOVNE ENOTE PRODAJALNA PRI PEK VRANSK017 037033030 BAR BRGLEZ VRANSKO 54 B, VRANSKO 040167218 SLAŠČIČARNA BRGLEZ ŠEMPETER RIMSKA CESTA 107, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 037133046 SLAŠČIČARNA-KAVARNA BRGLEZ PETR0VČE PETR0VCE 33, PETR0VCE 037133084 PRODAJALNA BRGLEZ 0STR02N0 CESTA NA 0STR0ŽN0 82, CEDE 034282060 PRODAJALNA JAKA ZAGORJE OB SAVI CESTA 9. AVGUSTA 107, ZAGORJE 035662060 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Lavoslav Schwentner (sedi na sredini) se je po upokojitvi po drugi svetovni vojni z ženo iz Ljubljane vrnil na Vransko, kjer je umrl leta 1952. Potomcev ni imel. V času Schwentnerja ni bilo vseh današnjih sodobnih naprav. Družili so se po sobah in klepetali na sedežnih garniturah. Včasih so bili ljudje nekoliko manjši, na kar v Poldetovi (Lavoslavovi) sobi kažejo krajša postelja in nizka vrata. Hiša je bogato založena tudi z gospodinjsko opremo iz tistega časa. Obiskovalci zato odhajajo navdušeni tako nad prostornostjo in opremljenostjo hiše kot nad takratnim načinom življenja. Brez potomcev Originalno pohištvo z dodatki iz 19. stoletja je povsem navdušilo režiserja Amirja Muratovića, ki je notranjost Schwentnerjeve hiše izbral za kuliso igrano-dokumentarne-ga filma o Ivanu Cankarju. Kadre iz njegovega življenja na Dunaju je z ekipo posnel v Poldetovi (Lavoslavovi) sobi in spalnici njegovih staršev v prvem nadstropju, kamor se nadaljuje smer ogleda te znamenite trške hiše. Kljub za tiste čase veliki in dobro opremljeni kopalnici, v kateri je bil celo vodni grelec, iz katerega je, ko so zakurili, tekla celo topla voda, je bil v vsaki sobi še dodaten pri- Lavoslav Schwentner, ki se je na Vranskem rodil leta 1865, velja za velikega mecena in založnika pesnikov ter pisateljev slovenske moderne, ki bi se brez njega le stežka tako hitro in uspešno uveljavili. Poleg knjig Ivana Cankarja je izdajal tudi knjižna dela drugih predstavnikov slovenske moderne, kot so Župančič, Kette, Murn, Prijatelj. bor za umivanje. V prvem nadstropju so namreč poleg kopalnice še Poldetova soba, spalnica staršev, klepetalni-ca in dekliška soba, ki je bila najprej namenjena njegovima nečakinjama. Trgovsko obrt je na Vranskem, kjer se po Schwentnerjevih še danes imenuje bližnja trgovina, nadaljeval Lavoslavov brat, ki je imel pet otrok, a poročila se je le ena od treh hčera, ki je z možem posvojila njegovo nečakinjo. Foto: SHERPA PETRE Pokrijemo vse priložnosti [ PRIREDITVENI ŠOTORI SKLADISCNE HALE DODATNA OPREMA O premožnosti Schwentnerjevih priča kuhinja. Med drugim tudi vgradna omara. PETRE šotori - hale d.o.o. / Čeplje 51 / SI-3305 Vransko / T 03 703 21 00 / E info@petre.si www.petre.si / www.skladiscnehale.com V Celju sejmi avtomobilizma, motociklizma, prevozništva in logistike Za strokovnjake in »firbce« Med 9. in 12. majem se bo na celjsko sejmišče po letu premora vrnil bienalni trojček sejmov Avto in vzdrževanje, Gospodarska vozila in logistika ter Moto boom. Na vseh treh sejmih si bo mogoče ogledati ponudbo 300 najbolj uglednih svetovnih znamk. Zato so sejmi, ki so edini te vrste v Sloveniji, ena redkih priložnosti, da se strokovna javnost ter ostali obiskovalci in ljubitelji jeklenih konjičkov seznanijo z zadnjimi novostmi in aktualnimi temami s področja avtomobilizma, motociklizma, prevozništva in logistike. Poleg tega so organizatorji poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. Sejemsko dogajanje bodo popestrili mnogi privlačni dogodki. V atriju sejmišča bo Quad Freestyle show z Alešem Rozmanom, edinim Evropejcem, ki si na štirikolesniku upa narediti salto nazaj. Njegov zadnji nastop v Sloveniji je bil pred petimi leti na celjskem sejmišču, letos se mu bo pridružil Italijan Fillippo Rossetto. (Foto: arhiv NT, SHERPA) JANJA INTIHAR »Prepričana sem, da trojček sejmov, ki je v prvi vrsti namenjen stroki, mojstrom inpoznavalcem,seveda pa tudi ljubiteljem dveh, treh ali štirih koles, obiskovalcev ne bo pustil ravnodušnih, saj so se razstavljavci potrudili, da so na sejem pripeljali zadnje novosti s teh področij. S partnerji smo poskrbeli za strokoven, poučen in letos tudi adrenalinsko obarvan spremljajoči program,« je poudarila Renata Košenina, vodja sejma. Na ogledštevilne novosti Na sejmu Avto in vzdrževanje bo razstavljena vsa oprema za avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice ter vulkanizerje, na ogled bodo tudi avtoelektro-nika, avtomobilski rezervni deli, motorna in menjalniška olja, meroslovne rešitve, av- Novi T-Cross v Avtocentru A2S Sem več, kot pričakuješ! Novi Volkswagen T-Cross že za 15.990 EUR. Obiščite naš salon z vozili Volkswagen in ga zapeljite na testno vožnjo. Emisije CO2: 112-111 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,9 1/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0294-0,00253 g/km. Število delcev: 0,00042-0,00011 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana oprema je na voljo opcijsko. Slika je simbolna. A2S d.o.o. Mariborska cesta 140 3000 Celje M: 03 4255 40 00 M: info@a2s.si www.a2s.si Volkswagen AVTOCENTER Poseben v vseh pogledih Novi T-Cross je tako vsestranski kot ljudje, za katere je narejen. Za ljudi, ki se ne želijo opredeliti na samo en način. Ker so več, ker želijo več - in več tudi dobijo. Naj vas navduši avtomobil, ki se ne uvršča v nobeno kategorijo in je v vseh vidikih nekaj posebnega. Tako kot vi. Odličen vtis serijsko Že od osnovne izvedbe T-Cross naprej vas bo prepričala praktična zadnja sedežna klop, ki jo lahko v celoti pomaknete naprej ali jo deljivo poklopite, da nastane ravno prtljažno dno. To je še posebej praktično, če želite prevažati večje in daljše predmete. Za pravo zabavo na poti poskrbi serijski radio Composition Colour s funkcijo predvajanja MP3-da-totek in z opcijskim CD-predva-jalnikom. Toda vedno mora biti na prvem mestu varnost: sistem za nadzor prometa Front Assist z mestno funkcijo zaviranja v sili lahko pri nevarnosti naleta zmanjša silovitost trčenja ali - v idealnem primeru - trčenje celo prepreči. Z asistenco za ohranjanje smeri Lane Assist boste ostali na svojem voznem pasu, v kritični situaciji boste prejeli pomoč prek integriranega sistema za klic v sili eCall. V primeru nezgode vaš T-Cross samodejno vzpostavi povezavo s Volkswagnovim klicnim centrom, da tako reševalni službi posreduje pomembne informacije. Spontanost je vedno dober načrt Življenje je polno presene- čenj. In dobro je tako, saj je novi T-Cross pripravljen na vsako še tako spontano zamisel. Z vodoravno poklopnim naslonjalom sovoznikovega sedeža, s pomično zadnjo sedežno klopjo in prostornino prtljažnika do 455 litrov je tudi dovolj prilagodljiv za vse nenačrtovane situacije. Zunanjost: podoba kompaktnega križanca Postavite nova merila z dizajnom T-Crossa: neprekinjena ramenska linija od pokrova motornega prostora do zadnjih luči, oglata karoserija in povečan odmik od tal zaznamujejo progresivne linije in mišičastemu SUV dajejo dinamičen videz. Njegov terenski značaj še dodatno poudarjajo poglobljeni deli pokrova motornega prostora, ki zato deluje še bolj robustno in daljše. Za SUV tipično višji položaj sedenja vam bo takoj dal občutek, da ste dvignjeni nad okolico. In po zaslugi položnih okenskih linij boste med vožnjo vedno ohranili pregled. Več prostora Notranjost vašega T-Crossa omogoča številne možnosti uporabe in je zelo prilagodljiva: poleg pomične in deljive zadnje sedežne klopi, ki omogoča veliko prostora za shranjevanje, notranjost po zaslugi višjega položaja sedenja daje prijeten občutek svobode. Zavidanja vredna je tudi prostornina prtljažnika, ki ima do 455 litrov. Če bi se izkazalo, da to ni dovolj, lahko sredinska naslona za roke nastavljate po višini in dolžini. Dobro premišljen je tudi koncept predalov in odlagalnih površin: na voljo so praktični predali in odlagališča v armaturni plošči, na primer držalo za pijačo in predal za mobilni telefon v sredinski konzoli, ter predali v sredinskem naslonu za roke in vratih. Pod sovozniko-vim sedežem boste našli predal, v katerem lahko shranite na primer avtomobilsko mapo. Še več prostora za stvari, ki jih želite imeti pri roki, nudijo žepi na hrbtni strani naslonjal sprednjih sedežev in velik predal v sredinskem naslonu za roke spredaj. Sami odločate, kaj želite videti: na aktivnem informacijskem zaslonu so vedno na voljo najpomembnejše informacije o vozilu. Tudi ostali multimedijski in povezljivostni sistemi novega T-Crossa vam poleg uporabnih tehnologij omogočajo predvsem eno - dober občutek, da sedite v pravem avtomobilu. Novi T-Cross je vsekakor brezkompromisno prilagodljiv paket za popolno brezskrbnost pri vožnji. Naj vas navduši! Prepričajte se in zapeljite novega VW T-Crossa na testni vožnji v Avtocentru A2S. Rezervirajte si svoj termin: A2S, d. o. o. Mariborska cesta 140 3000 Celje Tel.: 03 425 40 00 E-mail: info@a2s.si PIK&K RAMA CELJE VOJNIK, PEIEI ICf 14. JUNI Jf OD 18. URE VSTOPNINE NI! 18.00-19.00 WERNER 19.00-19.45 MODRIJANI 19.45-20.15 BOL 20.15-20.45 NIKA ZORJAN 20.45-21.15 ALYA TORTA 2A OBX5KOVA1CC 21.30-22.00 MLADI DOLENJCI 22.00-22.30 VRAŽJI MUZIKANII 22.30-23.00 ANSAMBEL STIL 23.00-01.00 TANJA ŽAGAR GENERALNI POKROVITELJ f j AGER novi tednik I radio celie www.novitednik.comwww.radiocelje.com AVTO IN VZDRZEVANJE 33 tokozmetika, ročno in specialno orodje, diagnostika, kompresorji ter ostala dodatna oprema. Sejem Gospodarskih vozil in logistike bo postregel s sodobnim voznim parkom srednjih in težkih gospodarskih vozil, z avtobusi, s priklopniki in polpriklopniki, specialnimi in komunalnimi vozili, z dvigali in dvižnimi platformami ter vsem, kar sodi zraven - od pnevmatik in goriv do navigacijskih in telekomunikacijskih sistemov, ki ponujajo sodobne informacijske rešitve. Na sejmu bodo predstavljene tudi logistične rešitve, od skladiščenja do carinjenja. Obiskovalci bodo lahko letos prvič sami preizkusili Manov dostavnik. Poleg gospodarskih vozil bodo razstavljene tudi druge novosti s tega področja, na primer prvi pametni logistični sistem v Evropi, napredne telematske rešitve in hladilni agregati. Na sejmu Moto boom, ki je osrednji motoristični dogodek v Sloveniji, si bodo motoristi in tisti, ki si želijo to postati, lahko ogledali motorna kolesa in motocikle, enduro motorna kolesa, sku-terje in štirikolesnike. Celovit pregled ponudbe motociklov bodo ponudile svetovno priznane blagovne znamke, kot so Suzuki, Piaggio, BMW, BRD Produkti, Seabob, Sea- Tri strokovne sejme je mogoče obiskati med 9. do 18. uro. Dnevna vstopnica za odrasle stane 8 evrov, za učence, dijake in študente 5 evrov. V sklopu sejma gospodarskih vozil in logistike bodo tudi letos izbirali tovornjak leta, avtobus leta in dostavnik leta ter letos prvič električno gospodarsko vozilo leta. Na ogled bodo tudi najlepša predelana vozila in starodobni motocikli. scooter in mnoge druge. Na ogled bodo dodatna oprema in oblačila, moto kovčki ter olja in maziva. Strokovna svetovanja in posveti Sekcija za promet pri OZS in Združenje za promet pri GZS bosta prvi sejemski dan pripravila strokovni posvet o najbolj perečih težavah slovenskih cestnih prevoznikov. Opozorila bosta na pomanjkanje voznikov in dolgotrajne postopke pri pridobitvi delovnih dovoljenj za voznike, na dolge čakalne dobe za prevoznike na mejnih prehodih ter nujno uvrstitev cestnega transporta in logistike kot strateške gospodarske panoge. Na sejmu se bo predstavila tudi Sekcija avtoserviser-jev pri OZS, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje pa bo na svojem razstavnem prostoru pripravila praktični prikaz poklicev avtoserviser, avtokaroserist, avtoservisni tehnik in logistični tehnik. Šola bo predstavila tudi izobraževalno shemo za področje logistike oziroma prometa. NOVA COROLLA TOYOTA ALUJAYS A BETTER UJAY Zapelji v novo dobo. Izberi hibridno moč. Nova Corolla je na voljo v karoserijskih izvedbah kombilimuzina, karavan in limuzina. Ponaša se s hibridno tehnologijo naslednje generacije, ki jo odlikuje edinstvena kombinacija zmogljivosti, učinkovitosti in nizke ravni izpustov. TOYOTA-FRIMOBIL.SI i HYBRID FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje 03 425 60 80 Povprečna poraba goriva za vozila Corolla: od 3,2 do 6,0 l/100km in emisije CO2: od 76 do 138 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG. Emisije NOx: od 3,0 do 30,8 mg/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. ZE V SALONIH CITROEN Udobje v razredu SUV. a CITROEn INSPIFteD BY YOU CITROEN C5 AIRCROSS NOVI KOMFORTNI SUV vzmetenje s progresivnimi hidravličnimi omejevalci Progressive Hydraulic Cushions® 3 enakovredni samostojni sedeži v 2. vrsti Grip Control s Hill Descent Assist rekordna prostornost prtljažnika do 720 litrov sedeži Advance Comfort avtomatski menjalnik EAT8 20 sistemov pomoči pri vožnji CmtOENprjioniCanOTAl. Rnprefnapcrabagoriva:4,8- 491/100 km, emisije CO2: 127-130g/km,emisijska stopnjaEUR06.2,specifične emäje duSkisrihokskiov 0,0267-0,0361 |NOxj. Pri dizelskih motorjih je vrednostspedftne emisije trdih delcev 0,00053- 000107 g/km, število trdnih delcev pa 0,54-2,23 * 10". Ogljikov dioksid (COJ je nejpomemlmejüi taplogredni plin, Id povzrob globalno segrevanje. Emisije onesnafaal zunanjega zraka Iz anjega zraka. Prispejo zlasd k čezmerno povISanim koncentracijam prbemnega ozona, delcev Ш OTROEN ■ KS9 ADVANCED % COMFORT аутошшж AVTOSERVIS RONA 041 411 342 SERVIS IN VZDRŽEVANJE AVTO KLIM S PLINI R134a in R1234yf SERVIS IN DIAGNOSTIKA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL PRIPRAVA NA TEHNIČNI PREGLED MENJAVA OLJA NA AVTOMATSKIH MENJALNIKIH Robert Vasle, s.p., Zgornje Roje 29,3311 Šempeter v Savinjski dolini 10 % popusta na polnjenje avtoklime Izrežite kupon in izkoristite popust. 34 AVTO IN VZDRZEVANJE novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Število električnih vozil v uporabi Delež električnih vozil v svetu po državah 30% 40% Vir Infografike: IAE Glavni zadržek pri nakupu nepoznavanje Uporaba e-vozil zahteva spremembo navad »Glavne zadržke predstavljajo nepoznavanje oziroma predsodki, veliko je tudi širjenja napačnih idej. Zagotovo obstaja del uporabnikov, ki potrebujejo vozilo z ekstremnim dosegom, ki ga lahko obnovijo v nekaj minutah. Za večino primerov, tako kot uporabljamo avtomobile zdaj, so že ob majhni spremembi navad električni avtomobili ne le sprejemljiva, marveč boljša rešitev. Cena vozil je težava predvsem zaradi splošnega ekonomskega položaja prebivalstva. Rast števila električnih vozil v drugih državah to potrjuje.« Polnjenje električnega vozila ROBERT GORJANC Tako so v Društvu za e--mobilnost Slovenije(DeMS) odgovorili na naše vprašanje, kaj so glavni razlogi, da so potrošniki še zadržani do nakupa električnih vozil, kar ima za posledico, da predstavljajo e-vozila v Sloveniji v deležu vseh registriranih vozil le približno odstotek oziroma da jih je le približno 1.500 od več kot milijona registriranih vozil. Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,3-8,2 l/100km in 119-185 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0334 g/km, trdi delci: 0,00033-0,00094g/km, število delcev: 0,0113-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Akcija velja do 30.6.2019. Do prejema Magna kartice v vrednosti 500 EUR in zimskih pnevmatik na platiščih so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. * SUZUKI Way of Lile! FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil d. o. o. Dečkova cesta 43 3000 CELJE Tel.: 03 425 60 80 www.fri-mobil.si »Uradni zastopniki in zasebna podjetja kot uvozniki omogočajo trenutno ponudbo približno dvajsetih modelov vozil. Novejša, mikavnejša in tista, ki so bila posebej zasnovana kot električna, so bolj opazna, ostale zaznamo šele od Najboljša terenska vozila blizu, ko ugotovimo, da so brez izpustov in neslišni,« je povedal Stanislav Rozman, član upravnega odbora DeMS. Številne prednosti V društvu so prepričani, da je prednosti električnih vozil v primerjavi z avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem veliko, skoraj na vseh področjih, in sicer z vidika varnosti, udobja, okolja, zmogljivosti, vzdrževanja in varčevanja. »Uporabniki bodo veseli zanesljive lege na cestiin enostavnega vodenja, zelo dobrih pospeškov, vožnje brez vibracij in ropota. Opazili bodo manj utrujenosti, boljše počutje. Sprotni stroški (gorivo, vzdrževanje) se bodo zmanjšali, ni več skrbi Uživaj v svobodi Santa Fe «119.710 eur od15-450eur Kona electric <0> HYurmni <&> AC KRALJ Telefon: HYUnDHI www.cast.si 03/70 50 400 NE SPREGLEJTE: preverjena rabljena vozila z garancijo. Servisna poletna AKCIJA KLIMATSKIH NAPRAV za vsa vozila Polnjenje klime - da bo zrak v vašem vozilu vedno čist in prijetno ohlajen Pregled: • filtra kabine • preizkus tlaka Polzela: 03 70 50 400 • temperatura vstopnega zraka Slovenj Gradec: 02 88 21 662 • polnjenje hlad. plina Podjetje Cast, d. o. o. - Avto center Kralj se ponaša z dolgoletno tradicijo. Pooblaščenemu servisno-prodajnemu mestu Hyundai v Slovenj Gradcu se je pridružilo še servisno-prodajno mesto Renault. Poleg servisa in prodaje vozil vam nudijo: • servisno-prodajno mesto za motorna kolesa Piaggio, Vespa, Aprillia in Gilera, • odkup in prodaja rabljenih vozil in pooblaščeni partner Summit in SKB Leasinga, • pooblaščeno cenilno mesto za poškodovana vozila številnih zavarovalnic (Triglav, Sava, Generali, Adriatic-Slovenica, ERGO), • pooblaščen BHS hitri servis (za vse znamke vozil), • vulkanizerska delavnica in prodaja gum, • kleparska delavnica za vse tipe vozil, • prodaja in montaža dodatne opreme za vse znamke vozil (vlečne kljuke, Thule prtljažniki, lita platišča ...). AVTO IN VZDRZEVANJE 35 z izpušnimi lonci, zobatimi jermeni, s tesnili ... Skratka, manj možnosti je, da bo šlo kaj narobe, avtomobili so že po zasnovi enostavnejši, bolj zanesljivi. Izjemno malo, če sploh, je primerov, da nekdo, potem ko začne redno voziti električni avto, presedla nazaj na derivate. To pove največ,« je prepričan Stanislav Rozman. Po splošnem prepričanju se sicer zdi, da je še vedno visoka cena tisti razlog, zaradi katerega se več ljudi, ki bi želeli voziti električni avto, ne odloči za nakup. »Trenutno je nabavna cena električni vozil res nekoliko višja, a to gre na račun baterij, katerih cena že pada in bo v prihodnosti še nižja. Poleg tega je za električna vozila na voljo nepovratna subvencija, tudi zelo ugoden ekokredit, tako da je mogoče vstopiti v e-mobilnost z majhnim začetnim vložkom,« je še pojasnil sogovornik. Druge konkretne prednosti so še pri cestnih taksah (0 kubičnih centimetrov pomeni 0 evrov za prispevek ob registraciji) in seveda pri gorivu (strošek za 100 prevoženih kilometrov je med 0,5 in 4 evri, če nimamo možnosti napolniti vozila na brezplačnih polnilnicah). Najbolj prodajano električno vozilo je Nissan Leaf Acenta 24 kWh s prodajno ceno 28.788 evrov. Z upoštevanjem subvencije države oziroma Eko sklada je prava cena 21.288 evrov. (vir: DeMS) Društvo za e-mobilnost Slovenije (DeMS) je bilo ustanovljeno pred dvema letoma. Zagovarja trajnostni razvoj nasploh, trajnostno mobilnost in prehod na niz-koogljično družbo. Polnilnice (še) zadrega, a jih je vedno več Kot trenutno pomanjkljivost e-vozil v primerjavi s fosilnimi v DeMS navajajo infrastrukturo polnilnic, kar je posredno sicer povezano tudi z dosegom e-vozil, ki pa je vedno boljši in v povprečju dosega že približno 200 kilometrov. Ugotavljajo tudi, da je v okoljih, kjer še ni dovolj polnilne infrastrukture ali je ta namenjena zaprtim krogom uporabnikov, popotnik prepuščen svoji iznajdljivosti. V društvu si pomagajo z obveščanjem, kje in kako je mogoče polniti. V DeMS za prihodnja leta pričakujejo veliko rast prodaje električnih vozil. Menijo namreč, da se veliko uporabnikov za električna vozila odloči po preizkusu, predvsem na podlagi dobrih zgledov in izkušenj tistih, ki takšen avto že imajo. »Rast trga e-vozil bo v veliki meri odvisna od uspešnosti ukrepov države na področju okoljskih ciljev in od tega, kako bodo ključna velika podjetja, povezana s tem področjem, razumela elektromobilnost, torej če se bodo pravočasno in pravilno prilagodila novi realnosti,« so še prepričani v DeMS. Osebni pogled uporabnika in poznavalca »Še pred časom je obstajala bojazen morebitnih kupcev električnih vozil, da je njihov domet prekratek. Novejši modeli zdaj omogočajo z enim polnjenjem doseg tudi 300 do 400 kilometrov. S širitvijo mreže električnih polnilnic, ki so tako v mestih kot na avtocestnem križu, za to bojazen ni več pravih razlogov. Kot mi je znano, ima Petrol že približno 50 hitrih polnilnic, ki vozila oskrbijo z elektriko že v desetih, dvajsetih minutah, potem je spet mogoče nadaljevati vožnjo vsaj 200 kilometrov,« je povedal Miran Gaberšek, dober poznavalec področja električnih vozil, sicer višji svetovalec za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja v Mestni občini Celje (MOC). To zastopa v skupini Edison, ki združuje partnerje s področja elektromobilno-sti, kar pomeni proizvajalce avtomobilov, sestavnih in rezervnih delov,avtomobil-skih baterij, ponudnike elek-tropolnilnic in druge. Kot je še dejal, ima večina mest nameščenih vsaj nekaj e-polnilnic z močjo 22 kilovatov. Te napolnijo avto v treh do štirih urah do polnega akumulatorja. Na primer celjska občina ima že 15 takšnih polnilnic, ob tem je še veliko zasebnih, torej je v Celju že Miran Gaberšek, ki kot predstavnik MOC sodeluje v projektu Edison, s službenim električnim vozilom Nissan Leaf. približno 30 takšnih mest. Nameščanje e-polnilnic je sicer v razmahu. »Pri uporabili električnega vozila je ključno načrtovanje poti. Če gremo na primer na morje, se lahko na avtocesti ustavimo ob kakšni hitripol-nilnici. Medtem ko pijemo kavo in si vzamemo nekaj časa za počitek, bomo v dvajsetih minutah dopolnili gorivo za nadaljevanje poti,« je strategijo potovanja z električnim vozilom opisal sogovornik. Glede cene električnega vozila kot enega najpomembnejših dejavnikov odločitve za nakup je Mi- ran Gaberšek dejal, da bo z nakupom e-vozila v nekaj letih pridobil tisti, ki na cesti opravi veliko kilometrov. »Električna vozila so približno 25 odstotkov dražja v primerjavi s klasičnimi vozili.in sicer zaradi cene baterij in razvoja, kar je razumljivo. Če bo na primer nekdo avto polnil doma na domačem električnem priključku, ga bo 300 kilometrov poti stalo 2 do 3 evre, za 6 litrov dizelskega goriva pa bi pri isti dolžini moral odšteti vsaj 20 evrov. Če nekdo prevozi dnevne razdalje od 100 do 200 kilometrov, bo višji strošek nakupa nadomestil v treh, štirih letih,« je prepričan Gaberšek. Kot primer najbolj razvite države v Evropi na področju elektromobilnosti je navedel Norveško, kjer je delež e-vozil v strukturi vsehže 40-odstoten. »Pred nekaj leti so Norvežani kupovali električni avto kot drugi družinski avto, zdaj je postal prva izbira,« je še povedal Miran Gaberšek, tudi sam redni uporabnik službenega električnega vozila MOC, kmalu pa bo imel tudi lastnega. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Avtohiša Kos s Polzele najboljši koncesionar za prodajo vozil Citroen v letu 2018 skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi, in izpolni dane obljube, saj ve, da ljudje ne kupujejo samo izdelka, ampak del zgodbe. Leto 2019 je zaznamovano s praznovanjem stote obletnice blagovne znamke Citroen. Posebna serija vozil Origins since 1919, seveda z omejenim številom, bo poudarila kreativnost, izvirnost in udobnost te blagovne znamke. ZE V SALONIH CITROEN Prisrčno vabljeni v Avtohišo Kos v Ločico pri Polzeli, kjer vam bodo z veseljem predstavili serijo novih vozil Citroen, pri čemer bodo z dolgoletnimi izkušnjami poskrbeli za kakovostno servisiranje ter karoserijska popravila vašega jeklenega konjička. Prisrčno vabljeni. Družinsko podjetje Avtohiša Kos iz Ločice pri Polzeli je s svojo tradicijo obstoja povezano z blagovno znamko Citroen že več kot pol stoletja. Kakovost storitev, zadovoljstvo strank ali z drugimi besedami prizadevanje za stranko predstavljajo jamstvo za njihov nadaljnji razvoj, obstoj in sodelovanje z znamko Citroen. Zato je podjetje leta 2010 v Parizu kot edini predstavnik Slovenije med 25 državami svetovnega merila prejelo nagrado za kakovost storitev, na kar so v podjetju zelo ponosni. Skrb za stranke, spoštovanje in kakovostno opravljeno delo so pripomogli, dv so o letih 2017 i v 201 S3 prejeli navado generalnega uvosnika (S automobile importoa najboljvego konvetionanjo va področju prodaje vozil. Najboljšega koncesionarja odlikuje miselnost, da z delom in vztrajnostjo ter vrhunsko ekipo dela čudeže. Je tisti, ki ve, kaj je bistveno pri doseganju vrha, ki si postavi visoke cilje in si predstavlja uspeh, ki ima polno mero poguma, verjame v zgodbo o uspehu in vednoizkoristi priložnost. Pomaga ljudem, da izberejo zanesljivo, udobno in varno vozilo v UdobjE vrazre du SUVv A CITROEn CITROEN 05 AIRUdOSS NOVI KOMFORTNI SUV f CITROEN - I E3S ADVANCE » COMFORT vzmetenje s progresivnimi hidravličnimi omejevalci Progressive Hydraulic Cushions® 3 enakovredni samostojni sedeži v 2. vrsti Grip Control s Hill Descent Assist rekordna prostornost prtljažnika do 720 litrov sedeži Advance Comfort avtomatski menjalnik EAT8 20 sistemov pomoči pri vožnji lospiRec BYYOU CtfR10 priporodpOTAn Povptogn porabo gotivo: 4,j-4,9 l/POO Vu, omiaijo CO2: 127-1P0 g/Vo, omiaijaVo adopnjo EURO 6.2, aponifigno omiaijo dušikovih oVaidov 0U267-0SP81 (OOx). Pti dinolaVih oodo tj ih jo vtodnoad aponifigno ooiaijo dedih dolnov 0,000SP-0,00107 g/Vu, šdovilo dednih dolnov po 0,54-2,2P x101P. OgljiSv dioVaid (CO2) jo noj pooomgnoiili doj logtodni plin, Vi povntogo globalno aogtovonjo. Eoiaijo onoanožovoi nunonjogo utoVo in ptouodo pomombno ptiapovojo V poalogšonju VoVovoadi nunonjogo utoVo. Ptiapovojo nloadi V gonmotno povišonim Vonnondranijom ptinomnogo onono, dolnov PM10 in PM2 s dot dušiVovih oVaidov. SliVo ao aimboligno. AVTOHIŠA KOS D.O.O., Ločiška cesta 10,3313 Polzela Tel. 03 70 38 386,051 323 019 E-mail: info@avtohisakos.si 36 AVTO IN VZDRZEVANJE novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Redno vzdrževanje avta ni poceni Kam na servis? Kam odpeljati svoje vozilo na popravilo, da to ne bo pomenilo prevelikih stroškov in da bomo na koncu zadovoljni z opravljenim delom? In kako ravnati, če je avto še nov in ima garancijo? So v tem primeru pooblaščeni servisi res edina možnost? Uredba o skupinskih izjemah v industriji motornih vozil, ki v okviru EU velja že skoraj dve desetletji, omogoča vozniku novega vozila prosto izbiro, kje bo servisiral avto. Hkrati omogoča večjo konkurenčnost med servisnimi delavnicami. Na to opozarja Žiga Trbovc, vodja Euroservis mreže v Sloveniji, ki pravi, da ne vidi razloga, da bi avto vozil na pooblaščeni servis. Seveda je treba servis izbrati s premislekom in preveriti, kaj ponuja in kakšna dokazila o usposobljenosti ima, pri čemer ne smemo gledati le na ceno. »Ljudje so velikokrat tudi zavedeni in ne preverijo, koliko bo stalo popravilo z računom in garancijo za razliko od tistega, ki ga nek- do opravi dobesedno pod kozolcem,« meni Trbovc. Vgradnja kakovostnih delov Mreža Euroservis, ki je del mednarodne skupine Grou-pauto International, povezuje na eni strani izdelovalce originalnih delov ali takšnih, ki so primerljive kakovosti z originali, ter na drugi distri- Ob tem v takšnem servisu upoštevajo tudi navodila proizvajalca, da mora biti račun razčlenjen in mora vsebovati številne podatke o tem, kakšna dela so opravili mehaniki in kaj vse so zamenjali. »S tem servis zadovolji zahteve proizvajalca in tovarniške garancije na enak način, kot če bi vozilo peljali na pooblaščeni servis,« opozarja Trbovc. »V vsakem primeru Euroservis jamči za kvalitetno storitev z 12-mesečno garancijo na opravljeno delo in vgrajene dele.« buterje teh delov med mehaniki in trgovinami. Iz tega je izšel še koncept avtoservisov. Osnovna zamisel je bila, da delov za avtomobile ne bi le prodajali, ampak tudi vgrajevali v vozila. V Evropi je v Eurogarage koncept vključenih 6.277 servisov, od tega je 25 Euroservisov v Sloveniji. »Želimo biti edina alternativa pooblaščenim serviserjem, s tem da strankam zagotavljamo manj stroškov. Pomembno je, da vgrajujemo originale dele in takšne, ki so primerljive kakovosti z originali,« poudarja sogovornik. Tudi pri vozilih z garancijo ni težav »Pri vgradnji avtodelov je pomembno, da ima mehanik dovolj znanja in navodil za vgradnjo, kar ni tako enostavno, kot bi mislili. Pooblaščeni serviserji znajo popraviti le modele določene znamke, medtem ko imajo naši mehaniki širša znanja,« poudarja Žiga Trbovc in dodaja, da morajo njihovi mehaniki pri servisiranju vozil z garancijo upoštevati stroge kriterije in vzdrževati kakovostno raven, ki jo želita proizvajalec in tudi kupec avta, ko pride na servis. »Mehaniki se ravnajo po navodilih proizvajalcev. Naši serviserji uporabljajo kataloge podatkov, kjer so navedene posebnosti novih vozil, podatki, kaj je treba zamenjati v določenem obdobju ...« Imajo tudi podatke o morebitnih vpoklicih novih vozil zaradi tovarniških napak. »Stranko opozorimo, če je treba kakšen del zamenjati, in jo napotimo k pooblaščenemu prodajalcu, ki to stori na stroške proizvajalca.« Slovenci in servisiranje Mnogi so zelo ponosni na svoje jeklene konjičke in so zanje pripravljeni odšteti veliko denarja. Pa so podobno skrbni pri rednem servisiranju vozila? Trbovc odgovarja, da ne ravno, a da se podatki o tem, koliko ljudje namenijo za servis, razlikujejo glede na regijo, kjer je znesek odvisen tudi od finančne moči regije. »Praviloma iščejo poceni dele. Lahko imamo krasen avto, a če ni servisiran z deli, ki so ustrezni za ta avto, ne moremo pričakovati, da se bo obnašal tako, kot bi si želeli.« Trbovc meni, da je zelo pomemben odnos med lastnikom vozila in mehanikom. »Voznik mu mora zaupati, da bo poskrbel za avto, kot je treba, saj je varnost zelo pomembna.« Seveda mora mehanik to zaupanje vedno znova upravičiti. Avto mora biti redno vzdrževan po navodilih proizvajalca, ob čemer moramo sami nadzirati vse, kar so nas učili v avtošoli, to je na primer raven olja in hladilne tekočine. Mnogi ne vedo, kaj naj sploh gledajo, in tudi pri tem jim mehanik, ki mu zaupajo, lahko pomaga. Pred daljšimi potovanji in pred zimo Trbovc svetuje poseben pregled avta, da nas ne bo pustil na cedilu. Žiga Trbovc, vodja Euroservis mreže v Sloveniji (Foto: osebni arhiv) ZANESLJIV SERVIS ZA VASE VOZILO EURO SERVIS CELJE Ljubljanska c. 37 (AMD Slander) 3000 Celje Naročanje na tel: 03/ 426 44 00 Odprto pon-pet: 7:30-16:00, sobota: zaprto NIŽJE CENE SERVISIRANJA • • VGRADNJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV PO NIŽJIH CENAH • • USPOSOBLJENI SERVISERJI IN TEHNOLOŠKO SODOBNO OPREMLJENA DELAVNICA • SERVIS V BLIŽINI VAŠEGA DOMA • - www.euroservis.si -J Praznujte pomlad z nami Ob nakupu novega vozila SEAT prihranit do 2.500 € ob Seat financiranju in izkoristite dodatni bonus taro za novi. Ob koriščenju naših storitev vas nagradimo s kuponom za pomladno nego vašega vozila. SEAT SERVIS DREV PETROVCE z vami že 50 let. Vse na enem mestu za vaše vozilo: avtomehanična popravila za vse znamke osebnih vozil avtokleparstvo in avtoličarstvo za vse znamke prijava in cenitev škod - pooblaščena delavnica zavarovalnic Triglav, Sava, Adriatik —Slovenica, Generali popravilo in menjava avtostekel sanacija po toči - brez lakiranja poliranje vozil in globinsko čiščenje polnjenje avtoklime avtoelektrika in elektronika za vse tipe vozil Izkoristite ugodnosti v mesecu aprilu in maju: • brezplačna cenitev rabljenega vozila • bon staro za novo • kupon za pomladno nego vašega vozila Žgajner servis, d. o. o. - neodvisni serviser vozil Citröen in Peugeot, je pravi naslov za vrhunsko kvaliteto servisiranja vozil, menjave olja v avtomatskih menjalnikih ter obnove turbin po primernih in ugodnih cenah. Pri njih lahko stranka sama izbira, ali se bo odločila za originalne rezervne dele ali za originalom enakovredne rezervne dele. Pri vgradnji teh rezervnih delov in ob upoštevanju metod servisiranja in popravil originalnih proizvajalcev ostane vaše vozilo še naprej v garanciji. Torej ni nujno, da servisirate svoje vozilo v tako imenovanih pooblaščenih servisih za bistveno višjo ceno. Po evropski zakonodaji imate lastniki vozil pravico svoje vozilo servisirati in vzdrževati v servisni delavnici po lastni izbiri. Prednosti servisiranja v Žgajner servisu, d. o. o.: 1. NIŽJE CENE SERVISIRANJA, saj vam vozila ni treba servisirati na pooblaščenih servisih, katerih storitve so pogosto dražje. 2. ZAGOTOVLJENA GARANCIJA PROIZVAJALCA VOZILA, saj vam kljub izbiri njihovega servisa le-ta ne preneha veljati. 3. VGRADNJA ORIGINALNI REZERVNIH DELOV PO NIŽJIH CENAH, saj lahko dobavitelji rezervnih delov prve vgradnje zdaj tudi samostojno nastopajo na trgu s svojimi blagovnimi znamkami in ne pod imenom precenjenih blagovnih znamk proizvajalcev avtomobilov. 4. HITRA STORITEV, saj so vključeni v distribucijsko mrežo rezervnih delov, ki servise vsak dan zalagajo z avto deli, ki jih porebujejo. 5. USPOSOBLJENI KADER IN TEHNOLOŠKO OPREMLJENE DELAVNICE 6. ENOLETNO JAMSTVO NA KUPLJENE REZERVNE DELE IN OPRAVLJENE STORITVE. ŽGAJNER SERVIS, D. O. O. Sp. Sečovo 14 3250 Rogaška Slatina 03 818 26 32 zgajner.servis@gmail.com www.zgajner-servis.com AVTO IN VZDRZEVANJE 37 Redno vzdrževanje preprečuje večje okvare Je vaše vozilo tehnično brezhibno? Pred poletjem je dobro preveriti delovanja klimatske naprave, kar lahko opravijo le v mehanični delavnici. Vozniki lahko tudi sami s prepoznavanjem nekaterih znakov opazijo, kadar klimatska naprava ne deluje več najbolje. Najbolj očiten znak za to je neprijeten vonj iz zračnikov. In tudi to, da se notranjost vozila ohladi le ob nastavljeni najvišji stopnji hlajenja. Velikokrat na pomanjkanje hladilnega sredstva opozarja šum, ki je podoben puščanju zraka. Tehnično brezhibno vozilo je eden od osnovnih pogojev za varno in tudi optimalno vožnjo. Preverili smo, katere pomanjkljivosti strokovnjaki pri tehničnih pregledih največkrat opazijo pri vozilih, ki vozijo po naših cestah. In zbrali nekaj napotkov, kako za jeklenega konjička poskrbeti, preden se z njim odpravimo na daljšo pot. TINA STRMCNIK Zakonodaja predpisuje, da prvi tehnični pregled za novo vozilo opravimo po štirih letih, nato po šestem in osmem letu starosti avta, nato pregledi sledijo vsako leto. Od 1. marca je na področju tehničnih pregledov v veljavi nov pravilnik o določitvi cen s področja varnosti cestnega prometa. Omenjen pravilnik med drugim določa cene tehničnih pregledov. Cena tehničnega pregleda za osebni avtomobil z maso do 2.500 kilogramov je po novem 34,99 evra, za osebni avtomobil z maso nad 2.500 kilogrami 44,08 evra. Tehnični pregled za motorno kolo stane 18,18 evra, za priklopnik kategorije O1 ali O2 pa 23,40 evra. Odprava napak v petih dneh Katere so najpogostejše tehnične pomanjkljivosti vozil, ki vozijo po naših cestah? Vodja kontrolnega organa za skladnost vozil pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) Franc Zajec je povedal, da sodelavci zveze statistike najpogostejših napak na tehničnih pregledih ne vodijo, glede na izkušnje pa je izpostavil več sklopov, kjer so napake pogoste. Pri svetlobni opremi gre predvsem za neustrezno nastavitev žarometov in nede-lujoče žarnice. Pri zavornem sistemu strokovnjaki opažajo izrabljenost zavornih oblog, neučinkovitost parkirne zavore, blokirane ali netesne zavorne cilindre kolesnih zavor, tudi počene zavorne cevi. Na krmilnem mehanizmu in kolesnih obesah pogosto odkrijejo pomanjkljivosti, kot so zračnost v končnikih in zglobih. Pregled pnevmatik pokaže, da imajo slednje velikokrat nezadostno globino profila ali da so neenakomerno obrabljene. Če vozniki napake odpravijo v petih dneh, jim ni treba plačati ponovnega tehničnega pregleda. Večina napake odpravi v tem obdobju. Iskanje bližnjic se ne splača Kako skrbni smo Slovenci nasploh glede vzdrževanja vozil - za to skrbimo redno, ali se za servis odločimo šele, če nas kdo opozori na napake pri naših jeklenih konjičkih? Vodja servisa pri AMZS Jurij Kočar je pojasnil, da so tehnični pregledi predpisani za nadzor tehnične brezhibnosti vozil predvsem z vidika varnosti v prometu in vpliva na okolje. V osnovi torej niso namenjeni opozarjanju lastnikov na potrebo po vzdrževanju vozila. Dodal je, da se mora vsak voznik sam zavedati, da je brezhibno vozilo eden od osnovnih pogojev za varno, a tudi optimalno vožnjo. »Izjemno pomembno Nabirate napačne točke s prehitro vožnjo? Ste vedeli, da jih lahko izbrišete? Programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo -programa za izbris kazenskih točk - se sprva marsikdo udeleži s slabo voljo. A številni udeleženci po opravljenem programu priznajo, da je ta zanimiv in poučen, še posebej praktičen del, in da bodo po tej izkušnji vozili varneje. Največ udeležencev se prijavi v program za izbris kazenskih točk (program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo) prostovoljno, zaradi storjenih prekrškov, kjer je najpogostejši razlog prekoračena hitrost. Taki udeleženci so dosegli najmanj štiri in ne več kot 17 kazenskih točk. Prostovoljni izbris je mogoč enkrat v dveh letih. Če je bila katera koli izmed kazenskih točk pridobljena zaradi alkohola ali prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoak-tivnih snovi, morajo najprej opraviti kontrolni zdravstveni pregled in se po napotilu zdravnikov koncesionarjev udeležiti rehabilitacijskega programa, na katerega jih napotijo. Če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Voznik ima možnost, da sodišče zaprosi za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vložen denar zahtevajte kakovost Okoli 250 evrov vas bo stala udeležba na programu za izbris kazenskih točk. Cena programa ni nizka, zato je dobro za vložen denar dobiti največ. Tak program na primer izvajajo v najsodobnejšem centru varne vožnje v Sloveniji - AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. »Na začetku je večina prijavljenih slabe volje. Na udeležbo gledajo kot na kazen. A s strokovnostjo in pozitivnim pristopom jim pomagamo spoznati, zakaj so prišli na zakonsko predpisan program,« pravi AMZS inštruktor varne vožnje Rafael Pečjak in doda, da to velja ne glede na to, ali je kandidate v program napotilo sodišče ali so prišli na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravniškega pregleda ali po lastni odločitvi. Program sestavljata teoretični in praktični del. »Najprej moramo poznati pomen hitrosti in z je zavedanje, da pri vzdrževanju vozila ne smemo nesmiselno varčevati in iskati bližnjic - redno strokovno vzdrževanje vozil pomeni tudi prihranek v denarnici. Tovrstno preventivno servisiranje namreč v veliki meri preprečuje okvare, ki so pogosto povezane z visokimi stroški. Nenazadnje ima slabo vzdrževano vozilo tudi negativen vpliv na okolje.« Kaj lahko preverimo sami? Kočar voznikom svetuje, naj zlasti pred zimo, ko postajajo vozne razmere zahtevnejše, poskrbijo za brezhibno delovanje avtomobila. Obisk servisa je tudi pred odhodom na daljše poti, kot so počitnice, pametna odločitev, ki lahko prihrani marsikatero težavo. Za člane zveze je na primer brezplačen AMZS-preventivni servisni pregled vozila, pri katerem mehaniki v 16 korakih preverijo delovanje vseh najpomembnejših delov avtomobila in lastnika opozorijo na šibke točke ali morebitne težave. Vozniki lahko marsikaj pri vozilu postorijo tudi sami, je povedal Kočar. Pred odhodom na daljšo pot naj preverijo, če Lastniki vozil lahko pri vozilu marsikaj postorijo sami. Zahtevnejša opravila je bolje prepustiti strokovnjakom. (Foto: AMZS) delujejo vsa svetlobna telesa in če so ustrezne pnevmatike ter tlak v njih. Pregledajo naj količino in stanje motornega olja, količino čistila za stekla, ustreznost metlic brisalcev. Dobro je preveriti, v kakšnem stanju je akumulator. Enostaven test lahko vozniki naredijo v domači garaži. »V temi in pri ugasnjenem motorju naj za nekaj minut prižgejo dolge luči, nato naj zaženejo motor. Če luči pri prižganem motor- ju svetijo opazno svetleje, je akumulator v slabem stanju in ga je treba zamenjati,« pojasnjuje sogovornik. Lastnikom vozil svetuje, naj preverijo, če imajo v avtu obvezno opremo in do kdaj je veljaven komplet za prvo pomoč. Zahtevnejša opravila je po njegovih besedah bolje in tudi ceneje prepustiti strokovnjakom - serviser naj preveri zavore, stanje hladilne tekočine, zavornega olja in olja servo volana. njo povezane nevarnosti ter to, kakšna tveganja prinaša. Poleg tega pa se moramo zavedati tudi tveganj, ki jih prinašajo razni moteči dejavniki med vožnjo.« Na začetku je večina udeležencev prepričanih, da so izkušeni vozniki. »30 km/h ni nobena hitrost, saj lahko vozim hitreje,« pravijo. Na treningu pa spoznajo, da lahko imajo že pri hitrosti 30 km/h velike težave, ko je treba v kritični situaciji obvladati vozilo. To zavedanje je za varno vožnjo in način ravnanja v prometu zelo pomembno,« poudarja Pečjak. Program varne vožnje kot del vseživljenjskega učenja AMZS Center varne vožnje na Vranskem poleg programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo izvaja še številne druge programe, namenjene širokemu spektru uporabnikov, ki želijo izboljšati svoje obvladovanje vozila (motocikla, avtomobila, avtodoma), in tudi profesionalnim voznikom, na primer voznikom avtobusov, kombijev, gasilcem, reševalcem, poslovnim uporabnikom ... »Obisk programov varne vožnje priporočamo vsem voznikom in voznicam, tudi takim, ki imajo dolgoletne vozniške izkušnje in veliko prevoženih kilometrov. Največja dodana vrednost programov je, da lahko vozniki v nadzorovanem in varnem okolju poligona preizkusijo in trenirajo, kako se pravilno odzvati oziroma kako ustrezno ukrepati v nepredvidljivih in kritičnih situacijah. Pri tem ugotovijo, da je kljub varnem okolju reševanje kritičnih situacij izredno zahteven proces, zato se zavejo zlasti pomena prilagojene hitrosti. S to izkušnjo so bolje pripravljeni za vožnjo v vsakodnevnem prometu, hkrati pa je njihova vožnja naravnana v smer, da do kritičnih situacij sploh ne bi prihajalo (prilagojena hitrost, večja varnostna razdalja). Vozniki z znanjem, pridobljenim v programu varne vožnje, tudi bolj samozavestno rešujejo nastale kritične situacije,« še izpostavlja inštruktor varne vožnje. »Obisk programa varne vožnje je dobrodošel tudi z vidika spreminjanja in napredka pri tehnologiji vozil. Vozniki lahko na poligonu varno preizkusijo novosti in funkcionalnosti novega avtomobila,« zaključi. Promocijsko besedilo Mreža STROKOVNJAKOV za vašo VARNO MOBILNOST AMZS Celje, Ljubljanska c. 35 AMZS Rogaška Slatina, Prvomajska ul. 35 AMZS Šempeter v Savinjski dolini, Rimska c. 98b AMZS Center varne vožnje, Vransko, Čeplje 29b 38 AVTO IN VZDRZEVANJE ät. Motoristi se vedno bolj zavedajo svoje varnosti Vožnja naj bo varen užitek Že velikonočni in prvomajski prazniki so na ceste zvabili motoriste, ki so te dni izkoristili za daljše vožnje. Policija že od začetka marca opozarja na povečano previdnost vseh udeležencev v prometu, mnogi namreč motoriste spregledajo, kar je razlog tudi za nesreče. Čeprav se od spomladi do jeseni zgodi največ motorističnih nesreč, so se na Celjskem nesreče z motoristi dogajale že v poznem zimskem času. To je tudi odraz, da se motoristična sezona v primerjavi s preteklimi leti začenja vedno prej. SIMONA SOLINIC »Podnebne razmere se spreminjajo. V nekaterih evropskih državah predstavlja motor prevozno sredstvo, ki ga uporabljamo celo leto. In to se pozna tudi pri nas,« pravi inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran. Kako se motoristi pripravijo na sezono, je največkrat stvar posameznika. »Nekateri poskrbijo za svoje psihofizično stanje in pripravo motornega kolesa zelo zgodaj, nekateri na žalost te stvari uredijo z levo roko. Če pogledamo splošno sliko varnosti mo- toristov, lahko zatrdimo, da so vedno bolj opremljeni in da dovolj skrbijo za motorna kolesa ter vedno bolj upoštevajo cestna pravila,« dodaja Safran. Poudarja, da je spodbudna novica, da je prometna varnost teh udeležencev z leti vedno boljša in da je celo boljša od evropskega povprečja. »Tako je mogoče na področju preventive in ukrepanja zoper kršitelje opaziti napredek in dobro delo. Lani je bilo prvo leto, odkar je samostojna Slovenija, ko je bilo v prometu najmanj smrtnih žrtev, tudi СШ АХ/ТШШШ V Oplotniška c. 2, Slovenske Konjice Anton Kuk s.p., 041-651-781 varnost motoristov je bila lani boljša v primerjavi z leti prej. A ne pozabimo, da ima vsaka smrtna žrtev ime in priimek, svojo družino in da je vsaka žrtev preveč,« dodaja inštruktor varne vožnje. K boljši prometni varnosti motoristov je pripomoglo tudi večje osveščanje o preventivi. Zanimiv je podatek, da je upadlo število nakupov športnih motorjev. »To pomeni, da motoristi stremijo k temu, da jim vožnja z motorjem pomeni užitek. In tako je prav,« dodaja sogovornik. Dobra priprava, večja varnost Ne glede na to, da je motoristična sezona že tu, je treba vedeti, da zahteva od motoristov zelo dobro pripravljenost. »Motorizem je oblika športa, za katerega se je treba dobro psihofizično pripraviti. Prihaja sezona daljših izletov z motorjem, kar pomeni, da mora biti ustrezno pripravljen tudi motor. Poskrbeti je treba za tehnično brezhibnost, tudi za servisni pregled.« Dobra stvar je tudi, da lahko vsak opazi, da se je miselnost motoristov o lastni varnosti spremenila. »Če se spomnimo, smo v preteklosti videli na cestah motoriste v kratkih hlačah in brez čelad. Tega danes skoraj ni več. Včasih so motoristi radi kupovali temna oblačila, da se ni toliko videla umazanija in ker črna barva pač sodi na motor ne glede na njegovo barvo. Danes motoristi skrbijo za svojo vidnost, nosijo ustrezno vidne brezrokavnike, čelade. Brezrokavnike imajo že takšne, da so v njih Pomembno je, da si vsak kupi motorno kolo, ki je primerno zanj. Ne sme biti pretežko in voznik mora doseči tla. Če jih ne, motorist lahko sicer vozi, ne bo pa motorja obvladal v prometni situaciji. vgrajene zaščitne blazine. Pri nakupih so pozorni na to, da je motor opremljen z ABS-sistemom in aktivnim varnostnim sistemom,« dodaja inštruktor. Foto: GrupA, SHERPA, splet Inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran EUROSERVIS Šmit Damjan s.p. Savinjska c. 24 3330 Mozirje Naročanje na tel: 041 403 181 Odprto pon - pet: 7:00 - 15:00 Sobota: 7:00 - 12:00 Nedelja in prazniki zaprto www.euroservis.si ODKUPUJEMO IN RESTAVRSRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU AVTO IN VZDRZEVANJE 39 Utrujenost je tudi vzrok za nesreče Za volan nikdar utrujeni Strokovnjaki ocenjujejo, da zaspanost in utrujenost med vožnjo povzročita kar 20 do 30 odstotkov vseh prometnih nesreč. Po raziskavi Avto-moto zveze Slovenije je polovica voznikov občasno zaspanih, medtem ko je vsak deseti voznik v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zaskrbljujoči podatki kažejo, da se vozniki ne zavedajo, kako velika je nevarnost, če sedejo za volan utrujeni. SIMONA SOLINIC »Težava je, ker večina voznikov največkrat vozi na kratkih razdaljah ali krajša časovna obdobja, približno od 15 do 30 minut dnevno. Lepše vreme vabi tudi na izlete, ki pomenijo tudi daljše vožnje. Zato je ravno z vidika utrujenosti pomembno pot načrtovati, vedeti, koliko časa se bomo vozili, in nato pravilno izbrati tudi čas začetka vožnje,« pravi inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje Vransko Danijel Granda. Pri daljših vožnjah je najprimernejše izbrati postanek po uri ali uri in pol. »Postanek ne pomeni, da voznik takoj poseže po cigareti ali kavi, ampak da se nadiha svežega zraka, spije vodo, zaužije sadje in se sprehodi. Šele nato sede nazaj za volan,« dodaja inštruktor. Kdaj na pot? Katero uro si bo voznik izbral za začetek poti, je odvisno od njega. Granda ob tem poudarja, da preveč ljudi pot na dopust ali izlet vzame kot breme, namesto da bi bilo tudi potovanje že del dopusta ali izleta. V vožnji je treba uživati, dodaja. »Nekateri vozniki nimajo težav z nočno vožnjo. V tem primeru je razumljivo, da se na pot odpravijo ponoči, pri čemer se izognejo morebitnim gnečam in zastojem na cestah. Če človek ni vajen nočne vožnje in sede za volan sredi noči, se lahko zgodi, da bo ob vzhodu sonca že zaspan, oči se mu bodo zapirale. Nikoli ne bom razumel tistih, ki se na dopust peljejo s hitrostjo 160 kilometrov na uro in se vmes ne ustavljajo zgolj zato, da bodo čim prej prišli na cilj. Vožnjo je treba jemati kot doživetje, ko lahko marsikaj opazimo, vidimo in doživimo. Tako je tudi varnost večja,« pojasnjuje Granda. Vozniki manj vzdržljivi Glede jeze in negodovanja voznikov zaradi zastojev, ki nastajajo na cesti, Granda pravi, da ljudje niso postali razvajeni zaradi drugačnih, močnejših, razkošnejših vozil. Postali so manj vzdržljivi. »Včasih smo se v vozilih dobesedno kuhali od vročine, danes je vsaka vročina že katastrofa, čeprav so zdaj vozila opremljena s klimami. Opažam pa, da so se mnogi navadili, da imajo v vozilih vedno tudi vodo, kar je pomembno, če denimo obstanejo v zastojih. In kdo je v prometu manj vzdržljiv, starejši ali mlajši? »Idealno bi bilo izkušnje 60-letnega voznika združiti z odzivnostjo 20-letnika, toda vemo, da idealnosti ni. Starejši vozniki drugače gledajo na vožnjo, drugače načrtujejo pot. Nikoli ne boste videli starejšega voznika v konici dneva, ko je najbolj vroče. Pri mlajših je drugače. Nikoli ne bi trdil, AMZS-raziskava je pokazala, da marsikdo zaspanosti med vožnjo sploh ne jemlje kot težavo. Če ima voznik občutek, da je zaspan, si te tegobe lajša z odpiranjem oken, s pogovorom s sopotniki ali s poslušanjem glasnega avtoradia. Strokovnjaki pravijo, da takšni in podobni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek. Spanje manj kot pet ur na noč poveča tveganje za nesrečo 4,5-krat. Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive z vožnjo z 0,5 g/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljivez1,0g/lalkoholavkrvi. Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja povečuje tveganje za nesrečo za pet- do šestkrat. Strokovnjaki poudarjajo, da so ob teh urah naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje. Utrujen in zaspan voznik vedno bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise in prometne znake ob cesti, vozi prepočasi ali prehitro, težko natančno sledi smeri vožnje, vijuga ali prevozi sredinsko ali robno črto ... vir: amzs.si Preglejte vetrobransko steklo pred odhodom na dopust Preverili ste tlak v pnevmatikah. Preverili ste raven motornega olja. Preverili ste hladilno tekočino. Ali ste pregledali tudi vetrobransko steklo? Šok še pred začetkom dopusta. Zdaj lahko samo še opazujete, kako se razpoka, ki se je pojavila na vetrobranskem steklu, nezadržno širi. Še preden se je dopust začel, vam je slaba volja pokvarila počitnice. Kako in zakaj nastanejo razpoke na vetrobranskem steklu? Ceste so polne kamenčkov. Tudi neutrjene bankine in gradbišča na cestah predstavljajo vir drobnega kamenja, ki dobesedno frči kot iz frače z veliko hitrostjo izpod koles vozil. Vetrobransko steklo je največkrat tarča rafala kamenja na cestah. V večini primerov nastane le majhna, na videz nedolžna razpoka, ki ji vozniki ne namenjajo veliko pozornosti. A se to izkaže kot usodna napaka. Na vetrobranskem steklu je majhna poškodba, ne večja od kovanca. V vročini se steklo segreje tudi na 60 stopinj Celzija, klimatska naprava pa vpihuje ohlajen zrak, kar povzroči temperaturni šok in posledično nastanek velike razpoke. Tako poškodovano steklo predstavlja izjemno veliko nevarnost za po- tnike v vozilu. Ker je preventiva vedno boljša od kurative, pripeljite svojega jeklenega konjička v eno od štirih Novomatovih poslovalnic na pregled vetrobranskega stekla, da se boste na počitnice odpravili z eno skrbjo manj. Vaša najbližja poslovalnica je v Ipavčevi 21 v Celju. Poleg popravila najrazličnejših poškodb avtostekla in menjave tistih stekel, za katera ocenjujejo, da je menjava zaradi varnosti učinkovitejša rešitev, vam nudijo tudi mobilni servis, ki omogoča obravnavo poškodbe vašega stekla kjerkoli v državi in v najrazličnejših pogojih. Vabljeni ne sejem Avto in vzdrževanje (od 9. do 12. maja) v pritličje hale L Celjskega sejma, kjer bomo večkrat prikazali popravilo poškodovanega vetrobranskega stekla. Naš predstavnik bo na voljo vse dni sejma. AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 da so mlajši vozniki v prometu nevarnejši, delež starejših, ki povzročajo nesreče, se namreč povečuje,« dodaja sogovornik. Na splošno je za starejše značilno, da vožnjo prehitro opustijo. »Bolj kot se nekdo izogiba vožnji, slabše bo držal korak s prometno varnostjo. Enako velja za mlade, več kot bodo vozili, več izkušenj bodo imeli. Bolj bodo znali oceniti prometno situacijo. Varnost ni namenjena samo mladim voznikom in ne samo starejšim. Namenjena je vsem,« zaključuje Granda. Vozniki so lahko pozorni na nekatere prepoznavne znake utrujenosti: težave z vidom (pekoč občutek v očeh, vid postaja zamegljen), pogosto mežikanje (oči se nehote zapirajo), vedno težje veke, begajoče misli, težave z zbranostjo in s kratkoročnim spominom, otopelost, odsotnost, bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanju, pretegovanju, pojavi se občutek hladu (ob nespremenjeni temperaturi v vozilu), drget, »plavanje« po voznem pasu, težave s smerjo vožnje, zehanje, mencanje oči, močno zaviranje s skorajšnjim trčenjem v vozilo pred sabo, občutek nemira, razdra-ženosti, vzdraženost in agresivnost. Vir: amzs.si Večina slovenskih družin ima vsaj en avto Del Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije (Reus), ki jo že desetletje izvaja podjetje Informa Echo s partnerji, je namenjen tudi preverjanju, koliko avtomobilov uporabljajo v slovenskih gospodinjstvih. Podatki so pomembni tako za vpliv na okolje kot na proračun družin. Rezultati iz leta 2017 kažejo, da ima velika večina od 1.015 anketiranih gospodinjstev v lasti vsaj en osebni avtomobil. Število avtomobilov in prevoženih kilometrov tudi sicer nenehno naraščata. S tem se povečuje tudi količina izpustov škodljivih snovi v okolje. Vprimerjavis preteklim merjenjem so v raziskavi zasledili dve negativni spremembi: za 4 odstotne točke se je zmanjšal delež gospodinjstev brez avtomobila in prav tako za 4 odstotne točke se je povečal delež gospodinjstev z dvema avtomobiloma. Zasledili so tudi, da se je povečal se je delež gospodinjstev, ki prevozijo od 15.001 do 25.000 km in zmanjšal delež tistih, ki prevozijo do 5.000 km. Od 965 anketiranih gospodinjstev, ki imajo avtomobile, ima slaba polovica enega, dobra tretjina dva, vsako deseto gospodinjstvo pa tri avtomobile ali več. V primerjavi s prejšnjim merjenjem so najopaznejše spremembe pri anketiranih z nizkim dohodkom (do 690 evrov). Vpliv na okolje Ob številu avtomobilov in količini prevoženih kilometrov je pomemben dejavnik vpliva na okolje tudi način vožnje. Večja hitrost in agresivna vožnja povečujeta porabo goriva in količino izpušnih plinov. Največja poraba goriva in izpušnih plinov je v prvih nekaj minutah po vžigu hladnega motorja, preden se motor in katalizator segrejeta. To pomeni, da so pri večjem številu krajših voženj večji tudi poraba goriva in izpusti izpušnih plinov kot pri manjšem številu daljših voženj. Odločitev, da se na krajše razdalje odpravimo peš ali s kolesom, tako pozitivno vpliva na naše zdravje in okolje. Okolju prijazen način vožnje vključuje počasno speljevanje, pravočasno menjavo prestav in zaviranje z motorjem. ni KOLIKO AVTOMOBILOV IMAJO Jß^ Vir: Informa Echo (www.reus.si) Vsa gospodinjstva s prihodki nad 2.071 evrov imajo vsaj en avtomobil. Lastništvo dveh ali več avtomobilov je prisotno v vseh ekonomskih slojih. Povprečno število avtomobilov v gospodinjstvih narašča z višino dohodka. Lastništvo treh ali več avtomobilov je značilno za gospodinjstva s prihodki nad 2.761 evrov in teh je slaba tretjina. Največji delež gospodinjstev brez avtomobila in najmanjši delež gospodinjstev s tremi ali več avtomobili živi v Ljubljani in v Mariboru. Največji delež gospodinjstev z dvema avtomobiloma živi v urbanem okolju, največji delež gospodinjstev s tremi ali več avtomobili pa na podeželju v naseljih z do 2.000 prebivalci. Največji delež gospodinjstev brez avtomobila živi v Zasavju, medtem ko je največ gospodinjstev z enim avtomobilom na Gorenjskem, z dvema avtomobiloma v Pomurski in Obalno-kraški regiji, s tremi ali več avtomobili pa v Primorsko-notranjski regiji. Goriška je edina regija v kateri imajo vsa anketirana gospodinjstva vsaj en avto. 40 AVTO IN VZDRZEVANJE novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Zavarovanje vozila Premišljena izbira ob pomoči zastopnika Da je treba pri nakupu vozila poskrbeti tudi za njegovo zavarovanje, je jasno vsakemu vozniku. A zavarovanja so različna in ko se odločamo med ponudbo različnih zavarovalnic, izbira ni vselej enostavna. Kako si pri tem pomagati, na kaj je dobro biti pozoren pri sklepanju zavarovanja in kako ravnati, če pride do nesreče oziroma škodnega primera, vse to smo spraševali Andreja Šego, vodjo odseka za avtomobilska zavarovanja Generali zavarovalnice, d. d., Ljubljana. TATJANA CVIRN »Pri izbiri zavarovalnice običajno pomagajo lastna izkušnja voznika ali izkušnje bližnjih in prijateljev. Še posebej so dobrodošle izkušnje, ki smo jih dobili ob preteklih škodnih dogodkih, ko smo ugotovili, katera zavarovalnica nam res stoji ob strani,« pravi sogovornik. Katero zavarovanje za avto izbrati? Del tega je treba skleniti v skladu z zakonom. Vedno je treba skleniti obvezno zavarovanje (AO, to je zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Vsa ostala zavarovanja so prostovoljna, narekujejo jih okoliščine iz vašega vsakodnevnega življenja. Če na primer živite v mestu in se tam tudi največ vozite, potem je smiselno skleniti zavarovanje, ki krije škode, nastale v prometu. Če živite na območju, kjer so pogostejše ali izrazitejše vremenske nevšečnosti, potem je primernosklenitizavarovanje za primer toče. Kako dobro sicerljudje po vašihizku-šnjah poznajorazličnazavarovanja?Smo dovolj seznanjenistem aliseobičajno »prepustimo«zastopniku?l H Stopnjaobveščenostistranke je vedno višja, sploh pritistih,ki sosežesrečali z uveljavljanjemškode insetorej zavedajo pomena ustreznega zavarovanja. Stranka, ki še ni bila deležna uveljavljanja škode, ima možnost, da se že pred sklenitvijo zavarovanja seznani z zavarovanji, ki jih zavarovalnica ponuja, saj so te informacije dostopne na spletnih straneh zavarovalnice. In prav je, da bi to možnost stranke res izkoristile. Običajno je najhitrejeinnajenostav-neje, če se stranke »prepustijo« zastopniku, ki jim svetuje, kaj je za njihov način upo- rabe vozila najprimerneje. Zastopniki so dobro izobraženi in poznajo svoj posel in je zato pogosto tudi najbolje, da oni svetujejo in da se stranke ne opirajo na »gostilniške zgodbe« o tem, kakšno zavarovanje je treba skleniti. Prisklepanju avtomobilskega zavarovanja se verjetno vozniki najpogosteje sprašujejo, ali je smiselno skleniti kasko zavarovanje. Kaj je sploh zajeto v obvezno in kaj v kasko zavarovanje in kdaj je slednje smiselno skleniti? Obvezno zavarovanje krije škodo, ki jo nekomu drugemu povzročimo mi. Kasko zavarovanje pa je prostovoljno in krije škodo, ki jo na vozilu povzročimo sami ali nam jo povzročijo druge oziroma neznane osebe. Lahko gre tudi za škodo, ki jo povzroči na primer toča. Kasko se splača, dokler je trenutna oziroma tržna vrednost vozila takšna, da bi si sami ob popolni škodi na vozilu težko privoščili nakup drugega vozila. Zato je bolje, da sklenemo zavarovanje, ki pokrije nastalo škodo. Nič neobičajnega ni, če kasko sklene tudi lastnik sedem, osem let starega vozila, kar se kar pogosto zgodi. Lahko gre tudi za nakupvozila,financiranegazlizingom. V tem primeru je treba skleniti splošno kasko zavarovanje za celoten čas trajanja lizinga. Še bolj kot zavarovanje pločevine je pomembno zavarovanje voznika in sopotnikov. Kako je to urejeno v okviru avtomobilskih zavarovanj? Za zavarovanje voznika se običajno sklene zavarovanje AO-plus, ki krije škodo za začasne telesne poškodbe, če je voznik hkrati tudi povzročitelj prometne nesreče. Andrej Šega (foto: osebni arhiv) Sicer pa se pogosto sklepa tudi nezgodno zavarovanje za voznika in vse potnike v vozilu, pri čemer to zavarovanje krije osebne škode, ki imajo trajne posledice (invalidnost, smrt). Prvih in drugih zavarovanj je sklenjenih na več kot 75 odstotkih polic, kar pomeni, da stranke skrbijo tudi za osebna zavarovanja. Tudi pri kasku so možne različne kombinacije - katere in kaj ljudje najpogosteje izberejo? Kombinacij je kar precej, najpogosteje se stranke, poleg splošnega kaska, odločajo za zavarovanje stekel, luči, za zavarovanje v primeru kraje vozila (ali le delov vozila) ali zavarovanje za primer toče in kar pogosto tudi za škodo, ki jim jo povzročijo drugi vozniki na parkirišču. »Stopnja obveščenosti stranke je vedno višja, sploh pri tistih, ki so se že srečali z uveljavljanjem škode in se torej zavedajo pomena ustreznega zavarovanja.« Kako je z raznimi dodatnimi plačili premij v primeru mladih voznikov? Mladi vozniki dejansko povzročijo več škod kot bolj izkušeni vozniki in temu primerno je višja tudi premija. Pri obveznem zavarovanju je to doplačilo 30-odstotno. Kaj naj vozniki naredijo, če pride do nesreče? Najpomembneje je, da si voznik z drugim udeležencem izmenja podatke o zavarovanjih in da oba izpolnita obrazec Evropsko poročilo o prometni nezgodi. Seveda je v primeru večje materialne škode ali poškodb ljudi treba poklicati policijo. Nato je treba zavarovalnici prijaviti nastalo škodo (priporočljivo v treh dneh od nastanka škode). Pri tem je treba dosledno upoštevati navodila zavarovalnice, ki so prilagojena glede na vrsto škode, ki se je zgodila. Treba je upoštevati tudi navodila, ki jih da asistenčni center zavarovalnice, če pride do škode, kjer je zahtevana pomoč na cesti. Je treba pred odhodom na počitnice biti pozoren na kakšno stvar, sploh pri odhodu v tujino, je treba morda imeti zeleno karto? Odhod v tujino načeloma ne zahteva dodatnih ukrepov glede zavarovanja, dokler gre za Sloveniji bližnje države. Nekaj predhodnega preverjanja zahteva odhod v bolj eksotične države, kjer morate prej preveriti, ali je v tistih državah vaše zavarovanje sploh veljavno (zavarovanje je namreč običajno tudi geografsko omejeno). Zelena karta kot dokazilo, da imate urejeno zakonsko obvezno zavarovanje, ni obvezna, je pa priporočljiva, saj boste drugemu udeležencu ali policistu na primer v Franciji s polico v slovenskem jeziku težko dokazali, da imate urejeno zavarovanje. Z zeleno karto pa je to enostavno dokazati (je vsaj dvojezična in v večini evropskih držav sta njena oblika in vsebina enaki). Generali poskrbi za brezskrbne poti Varnost in zadovoljstvWWWyrQV-Zgfa[IVaQ!aiS]iju na prvem mestu. Kot vseživljenjskne|!T|0jj|Hn||n0|17 Generali poziva k varnemu in odgovornemu ravnanju v cestnem prometu, tako doma kot v tujini. Res dobro avtomobilsko zavarovanje Zavarovalnica Generali ponuja optimalno zavarovanje za avto, šoferja in sopotnike kakovostno in optimalno po dostopni ceni. V kolikor boste potrebovali pomoč, vam je na voljo avtomobilska asistenca v slovenskem jeziku, ne glede na to, kje se boste nahajali. Ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja ste vozniki, ki vozite va^nRflROyOm[LSgO]ZAVSROVAQJEe bonusa. V primeru prometne nesreče namreč ne izgubite bonusa in zavarovalna premija avtomobilske viša. Kot varni voznik brez prometne nesreče prejmete tudi vračilo 10 % plačane I Z avt^rffl5n2m^ffl[%lmaSkO!9n|myJ2»tičnega zavarovanja -vas zanima? Vsi tisti, JI ижНанГН^^ eraliju, imate mo- žnost skleniti letno turistično zavarovanje po izredno nizki ceni. Za posameznike je na voljo že od 1,72 evra na mesec in za družino od 3,87 evra na mesec. Za varno vožnjo vas Generali dodatno nagradi - tudi finančno! Pri zavarovalnici Generali ste deležni tudi dodatnih finančnih ugodnosti, s katerimi varnost v prometu še dodatno spodbujamo: • 5 % popusta za voznike brez nesreče v obdobju dveh let; • do 10% popusta v sodelovanju s Petrol klubom; • do 20% popusta na leta vozniških izkušenj ter • paketni popust (do 10 % pri sklenitvi obveznega avtomobilskega (AO) in AO Plus zavarovanja ter do 18 % pri sklenitvi kasko zavarovanja® II III LEV Zavarovanja d. o. o. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK www.lev-zavarovanja.si tel.: 040 17 00 17 AVTO IN VZDRZEVANJE 41 Zakonca Jazbinšek iz Tabora stanovanjsko hišo zamenjala za avtodom Nekoč majhen šotor, danes avtodom Spomladansko lovljenje sončnih žarkov na jadranski obali, poletna osvežitev v Dolomitih, zimska idila v Alpah ... To je le peščica doživetij zakoncev Jazbinšek z njunim avtodomom Potepinka, ki sta ga kupila pred šestimi leti po upokojitvi. V povprečju letno v njem preživita od 140 do 150 dni in kot pravita, takšnega načina življenja ne bi zamenjala za nič na svetu. Ne skrivata niti načrtov, da nameravata prodati družinsko hišo, kupiti stanovanje in še več dni preživeti naokrog po Evropi. SPELA OZIR Kampiranju ostajata zvesta že skoraj petdeset let. Kot mlad mar sta se stiskala v majhnem šotoru, ki ga je nasledila brako prikolica in njo pred dvanajstimi leti še počitniška prikolica. »Z upokojitvijo je prišel na vrsto avtodom, ki ima med vsemi temi načini dopustovanja vrsto prednosti. V trenutku, ko se odločiva, se lahko z njim odpraviva na pot. Da spakira-va, potrebujeva le deset minut,« pove Vilko Jazbinšek, ki z ženo z avtodomom letno prevozi približno 14 tisoč kilometrov. Za vsak prevožen kilometer v povprečju odšte-jeta približno deset centov, medtem ko letno za vse stroške potovanj namenita v povprečju pet tisoč evrov. Znesek vključuje registracijo, gorivo, cestnino, stroške kampiranja in podobno. Največkrat na morsko obalo Do zdaj sta po dolgem in počez prečesala Italijo. Navdušena sta nad njenim južnim delom, medtem ko pozimi najraje zavijeta na smučanje v Dolomite. V njunem albumu ne manjkajo niti fotografije iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, iz Albanije, z Madžarske, s Slovaške in iz Romunije, kjer sta lani preživela mesec dni. Najraje od vsega zavijeta na slovensko in hrvaško obalo. »Najina potovanja ponavadi skupaj ne trajajo zelo dolgo. Doma imava namreč dva majhna vnuka, brez katerih ne zdrživa dolgo, zato v prvi vrsti raziskujeva bolj ali manj okoliške države,« povesta Jazbinškova, ki sicer tudi na potovanjih nista povsem sama. Njune poti se pogostokrat križajo še s preostalimi petimi podobno mislečimi pari, s katerimi se družita, si krajšata čas, raziskujeta in nenazadnje izmenjujeta avto-domarske izkušnje. Navigacija eno, realnost drugo Na vsako pot se je treba dobro pripraviti. Vilko poskrbi za tehnični del, medtem ko njegova žena Inka za vsebinskega. Njuna obvezna oprema sta navigacijska naprava in zemljevid. Vse točke postojank in ogledov opremita s koordinatami, a kot pravita, tudi to ni zagotovilo, da bo vse šlo kot po maslu. »Že res, da na navigaciji vse poti izgledajo lepe in idealne, a realnost na terenu je ponekod povsem drugačna.« V Albaniji ni nič nenavadnega, če se avtocesta naenkrat prevesi v navaden kolovoz, medtem ko se v južni Italiji popotniki z avtodomom v trenutku lahko zagozdijo v ozkih ulicah. »Na Siciliji smo bili s štirimi avtodomi. Skupaj smo zavili v ozko ulico, kjer so se naenkrat pojavili balkoni, zaradi katerih nismo mogli naprej. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se po polžje vzvratno vrnili, za kar je bilo treba veliko potrpežljivosti in pazljivosti. Na vsaki strani smo bili od zidov oddaljeni le deset centimetrov. Na srečo so domačini vedno pripravljeni pomagati.« Asistenca je »zakon« Nekajkrat jima jo je zagodla tudi njuna Potepinka, a tudi na to sta kot izkušena av-todomarja pripravljena. Pred štirinajstimi dnevi je na poti na Dolenjsko popustilo tesnilo pri rezervoarju, iz katerega je začelo teči gorivo. Do Rimskih Toplic sta ostala brez četrtine zaloge nafte. »Na srečo sem opazil, zapeljal ob rob in poklical vlečno službo, ki je avtodom odpeljala do mehanika. Po dveh urah sva pot že veselo nadaljevala. Asistenca in zavarovanje sta namreč zelo pomembna. Brez tega ne greva nikamor.« Njun avtodom tudi pozimi ne sameva. Kot velika ljubitelja smučanja se z njim odpravita na smučišče, pri čemer morata biti zaradi velike porabe energije še dodatno pazljiva. »Zgodilo se je že, da nama je sredi noči zaradi ogrevanja pobralo vso energijo, ostalo je je toliko, da sva se zjutraj odpeljala v do-lino.kupilanov akumulator in se vrnila na smučišče,« še eno od prigod v smehu izpostavi nekdanji taborski župan, ki se zaradi takšnih in drugačnih izkušenj na pot nikoli na odpravi brez orodja. Stroga pravila Do avtodomarjev je zelo velikodušna Italija, kjer je ogromno možnosti za brezplačno kampiranje, medtem ko so pravila zelo stroga v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer še posebej v poletni sezoni ni dovoljeno kampirati kjerkoli. Jazbinškova tudi sicer raje kot »neuradna« postajališča ob cestah in bencinskih črpalkah izbirata urejene kampe, kjer je bivanje veliko varnejše. »Nimava dobrega občutka, če spiva nekje na črno in ob nama stoji znak prepovedano. Morda tudi zaradi tega do zdaj na srečo glede kraj nisva imela negativnih izkušenj.« Vedno več je tudi novih postajališč izključno za avtodome z možnostjo izpraznitve odpadne in fekalne vode ter s priključitvijo na elektriko. Njuna Potepinka ne sameva niti pozimi. Kot velika ljubitelja smučanja se z njo odpravita tudi na smučanje. Ves čas pozorno spremljata vremensko napoved, ki je tudi edina, ki se ji prilagajata. Med prvim majem sta na morje potovala kar dvakrat. »Včasih s sabo vzameva tudi petletnega vnuka, ki ob tem strašno uživa. Če je doma, se morava odpeljati skrivaj, da naju ne vidi, ker želi z nama,« ob koncu še dodajata Taborčana, ki sta velika ljubitelja kolesarjenja. Na pot se zato nikoli ne odpravita brez koles. Njun naslednji večji podvig bo pot po Španiji, Franciji in Portugalski, s katerega bo njuna fotoknjiga, ki jo oblikujeta in naročita po vsakem potovanju, še kako debela. Z njo namreč lahko kadarkoli podoživljata trenutke s preteklih potovanj, ki bi jih sicer pozabila. Foto: osebni arhiv Po odhodu v pokoj sta pred šestimi leti kupila avtodom in mu nadela ime Potepinka. Ime sta skrbno izbrala. Sestavljeno je iz besede potep in ženinega imena Inka. Z brako prikolico okoli sveta. Zakaj pa ne? Melanie Heitmann in Stefan Krallinger, najbolj znana svetovna Camp-let ambasadorja potujeta, pri čemer za bivanje uporabljata priročno in vsestransko šotorsko prikolico Camp-let. Za njima je več kot 80 tisoč prevoženih kilometrov na petih celinah, tri leta sta raziskovala najbolj skrite kotičke sveta. Za takšno vrsto potovanja sta potrebovala tudi prostor za bivanje in prenočevanje. In kaj bi lahko bilo bolj priročno in vsestransko, kot je Camp-let šotorska prikolica? Lahka za vleko, z veliko prostora za vso kamp opremo, hitro postavljena in pripravljena za spanje, kuhanje ali samo za počitek v zavetju močnega baldahina po napornem dnevu. »S Camp-let prikolico kampirava v gorah, džungli ali puščavi, v vseh vremenskih okoliščinah in naju še ni razočarala,« navdušeno poudari Stefan. V vsakem vremenu na vseh celinah se dobro obnese in udobna postelja je pripravljena resnično že v dveh minutah, trdita popotnika ... (E) f REEDOM IX/ center Trgovina s kamp opremo Vilko in Inka Jazbinšek v povprečju v avtodomu preživita od 140 do 150 dni in kot pravita, takšnega načina življenja ne bi zamenjala za nič na svetu. Dogodek: 6. Camp-let vikend, kamp Šobec 31. maj do 2. junij 2019 (rezervni termin 7. do 9. junij 2019) Tokrat bo največja slovenska družina kampistov odkrivala naravne bisere v okolici kampa Šobec. Obeta se pravi gorenjski oddih in seveda že tradicionalno druženje, zabava, glasba, piknik, narava, adrenalin ... Vsi, ki bi si radi v živo ogledali največjo družino kampistov in največ Camp-let prikolic na enem mestu, ste vabljeni med 31. majem in 2. junijem v kamp Šobec! Spremljajte nas na spletni strani www.freedom-center.si ali na naši Facebook strani. Izjemna ponudba novih in rabljenih prikolic info: 041 739 688 www.freedom-center.si 42 AVTO IN VZDRZEVANJE novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Se še spomnite jugoslovanskih tablic? Ta rdeči lepotec se jih. Predsednik Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur Franc Rataj ob svojem Takšen mercedes je bil leta 1951 vreden toliko kot hiša. Ob njem lastnik starodobniku Zoran Gerbec. Starodobniki vzbujali občudovanje in budili nostalgijo Časovna kapsula sredi Šentjurja »Pa sem spet videla >fička<, ki je bil moj prvi avtomobil. In yugo koral, ki sem ga kupila nekaj let kasneje, je tudi že med starodobniki.« Tako je 13. razstavo starodobnikov komentirala ena od obiskovalk in ob tem razmišljala o minevanju časa. Kar je bilo še včeraj pripeljano iz tovarne, je danes že tehnična dediščina. Tako so tudi letos obiskovalci lahko spremljali razvoj osebnih vozil, ki so jim družbo delali častitljivi letniki traktorjev, motornih koles, tovornjakov in koles. TINA STRMCNIK Razstavo, ki sodi v sklop turistične prireditve Šentjur-jevo, organizira Klub starodobnikov Večno mladi. Ta združuje 65 članov, od katerih vsaj polovica dejavno skrbi za ohranjanje tehnične dediščine, njeno obnovo in prenašanje svojega znanja na mlade rodove. Imeti staro-dobnika je eno, skrbeti zanj pa nekaj povsem drugega. »Starodobnik je kot roža. Ce se z njo pogovarjaš in jo neguješ, lepo cveti in ti tako trud vrača. Tudi stara vozila potrebujejo ogromno vzdrževanja in ljubezni, lastniki pa smo nato ponosni na te redke primerke,« je pojasnil predsednik kluba Franc Rataj. Pri tem ni skrival navdušenja, da se je razstave tokrat udeležilo približno dvesto jeklenih ko- njičkov. Med njimi je bil tudi Ratajev starodobni mercedes razreda S iz leta 1984, ki ga je dolgo iskal in naposled našel. Poseben je, ker se ponaša z originalnim dizel motorjem. Izdelovali so ga samo za ameriški in nemški trg. Razkošje izpred 70 let Med najstarejša vozila, ki jih v svojih garažah hranijo člani kluba Večno mladi, sodi ford A letnik 1930, ki je v lasti Rudija Ferleža. Ta je razkošno črno vozilo podedoval od svojega deda in ga popolnoma obnovil. Med starejšimi jeklenimi konjički je tudi mercedes benz 170S iz leta 1951. Tovrstnih razkošnih vozil, ki imajo odprto streho, je bilo izdelanih le 72. Vozilo, ki je staro skoraj sedem desetletij, se ponaša z lesenimi dodatki, gretjem kabine, s paketom za kadilce in sedeži, ki se nagnejo nazaj. »Takšen avto je leta 1951 stal približno deset tisoč nemških mark. Toliko je takrat stala hiša. V ozir je treba vzeti, da je bilo to šest let po koncu vojne, ko je bila Evropa še močno porušena in ko je bilo treba samo za kolo odšteti tri učiteljske plače,« je pojasnil lastnik starodobnika Zoran Gerbec. Mercedesa je odkupil na Norveškem od prvega lastnika, poskrbel za osvežitev sedežev, obnovo motorja, zamenjavo sklopke in zavor. Na kolo za zdravo telo V klubu so še posebej ponosni na kolesarsko sekcijo. Ta se najverjetneje ponaša z najbolje ohranjenimi kolesi v državi. Tudi tokrat je poskrbela za predstavitev začetka razvoja kolesarstva na Slovenskem in v Celju. V knežjem mestu je bil prvi klub kolesarstva ustanovljen pod okriljem Sokola. Za pionirsko kolo velja visoko kolo ali velociped iz leta 1885. Tega je kasneje Priložnosti za dober posnetek so se ponujale kot na dlani. izpodrinilo bolj varno nizko kolo s polnimi gumami in prisilnim tekom. Eden od članov kluba Karli Holcinger se ponaša tudi z enim najstarejših dirkalnih koles na svetu. »Pionirska kolesa smo kupili v zasebnih zbirkah v Gradcu, jih razstavili, očistili in podmazali. Koles ne restavriramo, saj tako ne bi bila več videti tako, kot so izgledala nekoč,« je pojasnil predsednik kolesarske sekcije Vili Selič. Medtem ko pionirska kolesa služijo le prikazu, kako so ljudje kolesarili nekoč, se člani sekcije z nekoliko mlajšimi kolesi radi zapeljejo naokrog. Pri tem ne pozabijo niti na primerna oblačila, ki odslikuje-jo duh nekdanjega časa. Foto: GrupA Tudi kolesa z motorjem imajo zanimivo zgodovino. Štirikolesnik: GOES, CF MOTO, ODES, TGB, ACCESS, ARCTIC CAT, POLARIS, LINHAI, HISUN, SMC, STELS ... Moped avto AIXAM Skuterji in električni skuterji (CITY COCO, YADEA - možnost EKO subvencije) ' Električni ATV (možnost EKO subvencije) Otroški ATV ' Prodaja kmetijskih strojev in priključkov STRUC MUTA ' Prodaja rezervnih delov ' Prodaja priključkov za ATV in UTV (snežne deske, škropilnice, kosilnice, prikolice...) ' Dodatna oprema za ATV, UTV električne vitle in zaščite podvozja (CF MOTO. GOES, ODES, TGB, CAN AM ...), distančniki, vizirji, bul bar, LED luči, kovčki... ' Zaščitna oprema za motoriste (čelade, jakne ...) Naj bo vaš nakup novega prevoznega sredstva kar se da prijeten in enostaven. Za več informacij nas pokličite, nam pišite ali obiščite našo spletno stran. GORAZD ROGLIČ, s. p. Brnica 6, 1430 Hrastnik gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 www.stirikolesniki.eu BRALCI POROCEVALCI 43 Prvo srečanje novega kluba starodobnikov V knežjem mestu je zaživel nov Klub starodobnikov Celjski knezi. V njem se zbirajo enako misleči ljubitelji in poznavalci starodobnih vozil ter na ta način ohranjajo avtomobilsko zapuščino preteklega stoletja. V ponedeljek, 22. aprila, so zbrali na srečanju. Trideset se prvič pod okriljem kluba starodobnih vozil so lastniki ljubitelji t. i. »odltimerjev« pripeljali pred Kajak-kanu klub Celje, od koder so se odpravili na pot proti Kozjanskemu. Mogoče je bilo videti vse vrste vozil, od ljudskih »klasik«, kot sta legendarni »fičo« in »pičipoki«, do večjih, prestižnejši limuzin, kot so citroen DS, znan kot »žaba«, razkošen mercedes, ameriške limuzine, fiat X1/9, pri nas znan kot »baby ferrari« in drugih. Srečanje je pritegnilo mnogo radovednih pogledov in Celjani so bili navdušeni nad dediščino, ki jo člani in simpatizerji kluba ohranjajo. Sončen dan so naprej izkoristili za panoramsko vožnjo skozi Celje do Šentjurja, kjer so nadaljevali pot proti Pla- nini pri Sevnici vse do gradu Podsreda, kjer so imeli ogled gradu in kosilo, nato so se počasi vrnili proti knežjemu mestu. Pot je uspela in vsi starodobniki so se odlično odrezali. Člani kluba se močno zavedajo, da to nista le zabava in prostočasenje, temveč s tem ohranjajo tudi kulturno in materialno dediščino svojih prednikov ter tako na svojevrsten način skrbijo, da se v času elektrifikacije in samovozečih avtomobilov ne pozabi, kje so korenine in začetki avtomobilizma. V klubu obljubljajo, da se bodo še naprej trudili in delali po najboljših močeh, za prihodnost pa jih ne skrbi, saj pravijo, da iz dneva v dan privabljajo nove člane in tako skupaj skrbijo, da se zgodovina ne pozabi. ANDREJ PERČIČ Abraham v zraku Bilo je pred davnimi 50 leti, leta 1969, ko so na pobudo srčnega lovca Alojza Pižorna njegovi lovski prijatelji organizirali prvo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Začetek ni bil enostaven. Treba je bilo urediti strelišče, zaklonišče za metalca golobov in najpomembnejše, treba je bilo imeti priročno napravo za spuščanje (lan-siranje) golobov. Kdo jo bo naredil in kakšna naj bo, so se vprašali. Napravo (fračo) je izdelal lovski prijatelj, kovač Karel Dornik iz Dobrteše vasi. Še zdaj jo uporabljamo. To je tudi posebnost tega tekmovanja, saj zdaj športni tekmovalci uporabljajo moderno elektronsko napravo za spuščanje golobov. Tekmovanje je bilo vedno na velikonočno nedeljo dopoldne. Najprej so tekmovali lovci iz Lovske družine Polzela, kasneje se je tekmovanju pridružil kakšen član iz sosednjih lovskih družin in tudi kakšen športni strelec. Seveda so bili najboljši na- grajeni. To športno-lovsko druženje je bilo sproščeno, prijateljsko, saj je vsak udeleženec in tudi kakšen gledalec prinesel pletenko »rujnega« in po končani tekmi se je večkrat druženje končalo pozno popoldne z vriskanjem in s petjem. Kaj so porekle žene, ko so možje zamudili na kosilo, se ne ve. Ko je oče Alojz preminil, smo se v družini odločili, da bomo to lepo dolgoletno strelsko tekmovanje nadaljevali in ga poimenovali Memorial Alojza Pižorna v streljanju na glinaste golobe. Prvi memorial je bil leta 1992 in tekmo smo nato pripravili vsako leto. O tekmovanju vodimo zapisnik in zanimivo je pogledati, kdo so bili zmagovalci v preteklosti. Letos je bilo tekmovanje 28. po vrsti, in sicer na veli- konočni ponedeljek. Tako bo tudi v prihodnje, saj je treba upoštevati veliko noč kot veličasten verski praznik. Zbralo se je kar 28 tekmovalcev od blizu in daleč, lovcev, lovskih pripravnikov. Tudi gledalcev, navijačev in prijateljev tekmovalcev se je zbralo lepo število. Tekmovanje ima pravila. Zmagovalec tekme dobi prehodni pokal in po treh zmagah dobi pokal v trajno last. V preteklosti sta ga osvojila Ivi Posedel in Anton Mežnarič, oba iz LD Polzela. Na tekmovanju so zagotovljeni varnost, red in disciplina, saj se zavedamo, da iz vsake puškine cevi preži nevarnost. Vsak tekmovalec strelja na deset golobov v desetih krogih. Tisti, ki zadene vse golobe s prvim strelom, je zmagovalec. Seveda dobijo štirje najboljši tudi praktične nagrade. Letošnji zmagovalec je bil Leon Pižorn, član LD Polzela, vnuk Alojza Pižor-na, in prvič se je zgodilo, da je zmaga ostala doma. »Drugo leto na velikonočni ponedeljek se bomo spet srečali,« so bile zaključne besede organizatorja. SLAVKO PIŽORN Iščemo debele hraste Rogač je dobro znan hro-šček, ki v poletnih večerih nerodno poletava naokoli. Je največji hrošč v Sloveniji, ki s svojimi kleščami prestraši marsikaterega otroka. Ampak v resnici je hrošček popolnoma nenevaren, saj svoje klešče uporablja za osvajanje samic in včasih za obrambo pred tekmeci. Spomnim se, da smo ga kot otroci velikokrat nalašč dražili z vejico, da je začel ščipati s kleščami. Odrasli rogači (Lucanus cervus) se prehranjujejo z drevesnimi sokovi. Samice hrošča odložijo jajčeca približno 30 cm v tla pod trohneč les ali med trohneče korenine. Iz jajčec se razvije ličinka, ki grizlja majhne organske dele in raste tako kot naši otroci. Ko dopolnijo štiri leta, se spremenijo v odrasle hrošče, ki jih ponavadi videvamo. Ampak žalostno, odrasli hrošči živijo le približno dva meseca. V tem času si samec poišče samico, s katero ustvarita novo družino. Novodobni problem je, da tem zanimivim hroščem primanjkuje trohnečih dreves. V okviru projekta Vezi narave (v okviru programa Interreg V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020, ki ga podpira Evropska unija in sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj) smo naravo-varstveniki postavili 50 gnezdišč za rogače v Obsotelju. Njim namenjene »hiše« so sestavljene iz delno trohnečega hrastovega lesa, nameščenega v dveh nadstropjih. Pomaknjena so v večinoma osončeno nizko grmičevje v bližini vitalnih hrastov, ki so skriti pred radovednimi človeškimi očmi. Gnezda so v dogovoru z lastniki postavljena večinoma na zasebnih zemljiščih in v ta namen se javno zahvaljujem vsem dobrosrčnim lastnikom za privolitev uporabe zemlji- šča. Zahvaljujem se v imenu vseh rogačev in drugih živali in rastlin, ki bodo zasedli nov življenjskih prostor. Sadimo in odkupujemo A gnezdišča niso edino, kar bomo uredili v okviru projekta. V prihajajočih mesecih bomo sadili hrastove sadike in odkupili stare debele hraste s kakšno posušeno, odlomljeno vejo. Najbrž se sprašujete, zakaj bomo to počeli. Vse zaradi izboljšanja življenjskega prostora hro-ščev, kot sta rogač in hrastov kozliček, posledično tudi za ptice duplarice, netopirje in druge nevretenčarje. Cilj odkupa je, da lastnik drevesa ne poseka. Zadali smo si tudi, da bomo posadili sadike hrastov in s tem dolgoročno poskrbeli za potencialno naselitev omenjenih hroščev. Če smo pri vas vzpodbudili željo po sodelovanju in živite v 250-metrskem pasu ob Sotli ter njenih pritokih (Nezbiški in Tinski potok, Buča, Bistrica ter Mestinjščica) v občinah Rogaška Slatina, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli ter bi želeli na svoji parceli posaditi sadiko hrasta v namen dolgoročnega zagotavljanja življenjskega prostora hroščev, se povežite z nami. Prav tako, če imate oziroma veste za kakšen star hrast obsega nad 80 cm in v kratkem še ni namenjen za posek. Pokličete nas lahko na telefonsko številko (03) 4260 343 ali nam pišete na elektronski naslov zrsvn.oece@zrsvn.si. DANIJELA KODRNJA ZRSVN OE Celje 44 MLADI ZA MLADE novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Z leve: Nejc Amon, Jaka Brilej in Jure Preložnik Kajuhovci ekipno tretji v šahu Dijaki I. gimnazije v Celju Nejc Amon, Jaka Brilej in Jure Preložnik so na državnem ekipnem srednješolskem šahovskem prvenstvu osvojili tretje mesto, kar je izreden uspeh. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 17. marca, v Kranju. Jaka Brilej je bil zelo uspešen tudi med zimskimi počitnicami, saj je na državnem mladinskem prvenstvu v standardnem šahu osvojil drugo mesto in na tekmovanju v pospešenem šahu tretje mesto. NP Predstavili načrt za izdelavo električne inštalacije V okviru projekta Erasmus+ KA2 Digitalizacija v gradbeništvu - Hiša evropskih prostovoljcev so dijaki in učitelji iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, iz Pforzheima v Nemčiji ter Sibia v Romuniji obiskali srednjo šolo HTL v Pinkafeldu v Avstriji. Celjsko šolo so zastopali dijaki Leon Goronja, Filip Knez, Nejc Mlakar in Hubert Jelenc. Učitelji in dijaki iz Pin-kafelda so vsem udeleženim razkaza-li delavnice in laboratorije oddelkov gradbeništva, strojništva in elektronike. Predstavili so tudi program v 3D--tehniki, ki se uporablja kot osnova za BIM (Building Information Modeling). Dijaki vseh sodelujočih šol so predstavili svoje predhodno narejene (delne) načrte za obnovo starega župnišča v Romuniji, ki bo v času projekta preoblikovan v center za prostovoljce. Dijaki iz Avstrije so predstavili svoje statične izračune in koncept razširitve strešnega nosilca, načrte za preureditev pritličja in vodovodne inštalacije, Romuni so pripravili načrt ogrevanja, dijaki iz Slovenije načrt za izdelavo električne inštalacije, dijaki iz Nemčije pa idejo za zaščito pred strelo in ognjem. Naslednje dni so na delavnici pripravili 3D-načrtovanje vodovodnih inštalacij za moderne sanitarne prostore in napisali 4-jezični jezikovni slovar strokovnih besed. BŠ Kulinarični dosežki na Braču Dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so se od 8. do 11. aprila udeležili XIV. mednarodnega kulinaričnega festivala Biser morja na otoku Braču. Tekmovanja se je udeležilo 250 tekmovalcev iz 21 držav. Šolo za storitvene dejavnosti so zastopali dijaki in dijakinje Maša Petkovnik in Neli Poličnik iz 2. letnika programa Gastronomsko-turistični tehnik, Urban Romšak iz 4. letnika programa Gastronomsko-turistični tehnik in Vid Gorenc iz 1. letnika programa Gastronomija. Posamično so tekmovali v kategoriji rižot. Glavno jed s primerno prilogo je bilo treba pripraviti v 35 minutah in jo servirati pred komisijo. Ekipno so tekmovali v kategoriji trihodnega menija s predjedjo, z glavno jedjo in s sladico. Dijaki so dosegli izjemne rezultate v pripravi in moderni predstavitvi. Neli Poličnik je osvojila zlato medaljo v kategoriji rižote s pridihom pomladi in morja. Maša Petkovnik je prejela srebrno medaljo v kategoriji rižote z jurčki, gamberi in bučkami. Urban Romšak je osvojil bronasto medaljo v kategoriji rižote s hokaido bučo in z dimljenim lososom. Vid Gorenc in Urban Romšak sta prejela bronasto medalja v ekipnem tekmovanju v pripravi trihodnega menija (gozdna pot do Brača). Dijaki so mednarodno komisijo prepričali s pravilnim in z natančnim potekom dela, okusom, videzom, izvirnostjo in odlično predstavitvijo svojih jedi. Dijaki programov Gastronomija so se že tretje leto udeležili tekmovanja, saj tako dobijo možnost, da si izmenjajo izkušnje, se naučijo nekaj novega in s tem izboljšajo kakovost svojega izobraževanja in napredujejo v stroki. Tekmovanje so zapuščali navdušeni in hvaležni organizatorju. Dijaki so svoje znanje nadgrajevali z mentorjema Marijano Novak in Janezom Je-všnikom, ki sta z rezultati letošnjega tekmovanja še posebej zadovoljna in ponosna na dijake. MN Z Zelenim valom na izlet Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Pod-jed, letos praznuje 22 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 8. junija odpravili na Celjsko kočo. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov. Kupon št. 2 Л1' Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Posameznik lahko kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obisk japonskega študenta V torek, 16. aprila, nas je v Podružnični šoli Tabor obiskal japonski študent. Poleg njega se nam je pridružil tudi njegov tutor oziroma skrbnik. Na začetku je osmošolka Valerija predstavila Tabor in njegovo okolico. Z njim smo se pogo- varjali v angleščini. Študent je bil zelo prijazen. Odgovoril je na vsa naša vprašanja glede šolskega sistema, življenja v Tokiu, hrane in praznikov. Vprašali smo ga, če lahko napiše Don't worry, be happy (Ne skrbi, bodi srečen) v japonšči- ni. Imel je malo težav, saj uporabljajo pismenke, ki lahko imajo več kot tri pomene. Naučil nas je tudi nekaj japonskih besed, kot so dobro jutro, hvala ter kako se predstavimo. TAJDA STROŽIČ, 8. c, POŠ Tabor PISMA BRALCEV 45 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Zahvala za pomoč Metuljem hrabrega srca V soboto, 27. aprila, je bil v sklopu Festivala vina in čokolade v Podčetrtku 5. dobrodelni tek Prehodi kilometer v mojih čevljih, na katerem so zbirali sredstva za lepši vsakdan bolnikov z bulozno epidermolizo. Metulji hrabrega srca in Društvo Debra Slovenija se zahvaljujemo gostitelju Turizmu Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ, da smo smeli biti del uspešnega festivala. Iskreno hvala vsem podjetjem in posameznikom, ki ste omogočili uspešno izvedbo našega dogodka. Metulje hrabrega srca ste osrečili A1, Adriatic Slovenica, Agrome-tal, Alli caffe, BSH, CRE8, Čokoladnica Lucifer, Danica Krajnc, Davidov hram, Delo, Doget, Domača pekarna Resnik, Ekološka kmetija Krivec, Elkos, Feplas Rogel, Fiho, Gorenje, Grushika design, Hiša s tradicijo Zdolšek, Inpos, Jelenov greben, Kozjanski park, Krka, Lidl Slovenija, Lumi Lumi fotografija, občini Kozje in Podčetrtek, Pekarna Pr'pek, Plastika Skaza, Royal Canin, Simps's, Steklarna Rogaška, Stroka.si, T-2, Telekom, Telemah, Terme Olimia, Trgovina Bazar, Trgovina Jager, Poslovalnica Kozje, Trgovina Lajka, Trgovina Neža, Visit Podčetrtek in Zavarovalnica Triglav. Hvala Bogomiru Dolencu, Alji Furlan, Jerneju Dirnbe-ku, vsem prijateljem za nesebično pomoč in seveda velika hvala srčnim udeležencem teka oziroma pohoda. V imenu Društva Debra Slovenija Polona Zakošek Modri telefon Kako slediti poštni pošiljki? Poklicala je občanka, ki ima težave zaradi pravočasnosti dviga poštne pošiljke, v kateri je bila odločba upravnega organa. Zato jo zanima kako je mogoče v Pošti Slovenije ugotavljati sledljivost poštne pošiljke. Odgovarja Pošta Slovenije: »V Pošti Slovenije zagotavljamo sledenje vsem knji-ženim pošiljkam, med katere sodijo priporočena pisma, vrednostna pisma, pisma, ki se vročajo po posebnih zakonih (med katere se uvrščajo tudi odločbe upravnega organa), paketi in pošiljke Hitre pošte. Uporabniki poštnih storitev te pošiljke prepoznate po tem, da so opremljene s sprejemno številko, to je črtna koda, ki je nalepljena ali natisnjena na pošiljki. Pošiljatelj ob oddaji pošiljke v prenos prejme potrdilo o oddaji pošiljke, naslovnik pa mora prevzem pošiljke potrditi s podpisom. Če naslovnika v času dostave pošiljke ni na zapisanem naslovu in pošiljke pismonoša ne more vročiti drugi osebi za prevzem, naslovnik za to pošiljko prejme obvestilo o prispeli pošiljki. Na osnovi sprejemne številke pošiljke, ki je vpisana na obvestilu, lahko naslovnik na spletni strani Pošte Slovenije v aplikaciji Sledenje pošiljk (http://sledenje.posta.si/) preveri status svoje pošiljke. Preveri se lahko status pošiljk, ki so bile oddane v prenos v zadnjih dveh mesecih, uporabniki pa imajo vpogled v podatke, kdaj in na kateri pošti je posamezen status nastal. Na voljo so tako naslednji podatki oziroma statusi: sprejem pošiljke, to je oddaja pošiljke v prenos, statusi, povezani z dostavo pošiljke, statusi, povezani z izročitvijo pošiljke, na primer prevzem na pošti, izročanje na pošti, vročitev pošiljke, vračanje ali prepoši-ljanje pošiljke, kar je v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame ali želi, da mu je ta preposlana na drug naslov, za paketne pošiljke je na voljo tudi informacija o usmerjanju pošiljke v poštno logističnem centru (PLC) ... Postopek iskanja pošiljke je preprost, in sicer je treba napisati v vnosno okno sprejemno številko pošiljke ter v ustrezno polje prepisati Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahkop okličeteš tevilkona šega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja zaM odrit elefonlah kom ed ponedelj-komi n petkomza stavitet udip ot elefo-nu 42-25-158. varnostno kodo. Po potrditvi vnosa (gumb »išči« ali tipka »enter«) se izpišejo statusi za iskano pošiljko. Ne glede na navedeno lahko uporabniki pridobijo informacijo o statusu pošiljke tudi tako, da nam na e-naslov sledenje. posiljk@posta.si posredujejo sprejemno številko pošiljke ali pokličejo na telefonsko številko 080 14 00. Glede vprašanja občanke o pravočasnosti postopanja glede odločbe upravnega organa dodajmo, da je s postopki in z roki vročanja seznanjena s sporočilom o prispelem pismu, ki ga v primeru - ko na dan dostave vročitev osebno ni mogoča - prejme v hišni predalčnik. Na sporočilu o prispelem pismu je navedeno, kdaj je bilo v hišnem pre-dalčniku puščeno (in to lahko po sprejemni številki preveri tudi v aplikaciji sledenje), rok za prevzem 15 dni ter poduk, da bo po izteku tega roka pismo puščeno v hišnem pre-dalčniku. Če stranka ne prevzame upravnega pisma v petnajstih dneh od puščene-ga obvestila oziroma sporočila v hišnem predalčniku in se omenjeni rok izteče na primer na nedeljo, »fikcija« vročitve nastopi v nedeljo. Šteje se torej, da je bilo naslovniku na ta način pisanje vročeno na določen dan, čeprav bo vloženo v hišni predalčnik naslovnika šele s pretekom prvega naslednjega delovnega dne, na primer s ponedeljkom (tudi ta status je dostopen v aplikaciji sledenje). Trenutek nastopa »fikcije« Ime in priimek: Naslov: _ Telefon: E-mail: Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik):_ Številka TUŠ KLUBA: □□□□□□□□□□□□D 0 Dovoljujem, da se moji podatki uporabljajo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. Lastnoročni podpis: _ Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona se strinjam s pravili igre objavljenimi na http://www.nt-rc.si/radio-celje/do-polnega-vozicka-brez-mosnjicka-sezona-2019/ in dovoljujem, da upravljalec podatkov, družba NT&RC, d.o.o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. 2019 od ponedeljka do petka ob 18.30 m 22.15 telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 vročitve je pomemben, ker začne naslednji dan po nastanku »fikcije« vročitve pisanja teči rok za stranko, na primer za vložitev tožbe, pravnega sredstva ali opravo nekega dejanja, nastop pravne posledice .« Kvadratura stanovanja Poklicala je občanka, ki namerava prodati stanovanje. V različnih uradnih listinah, ki jih poseduje, se pojavljajo različni podatki o kvadraturi tega stanovanja. Ti se zelo razlikujejo, zato ne želi, da bi prišlo v prodajnem postopku (pri štetju kvadratnih metrov) do oškodovanja na strani prodajalca oziroma kupca. Občanko tako zanima, kako se izračuna pravilna kvadratura stanovanja in kaj se pri tem upošteva. Zanima jo tudi, kako je pri podatkih o kvadraturi z vključitvijo balkona, kleti in drvarnice, ki spadajo k omenjenemu stanovanju (ali se ti vštevajo v kvadraturo stanovanja). Odgovarja ministrstvo za okolje in prostor: »Podatki o površinah delov stavb (del stavbe je tudi stanovanje) se vodijo v katastru stavb, če pa za stavbo še ni izdelanega elaborata, so lahko tudi v registru nepremičnin. Ker občanka omenja različne uradne listine, domnevamo, da je stanovanje v stavbi, v kateri je ustanovljena etažna lastnina. Pogoj za vzpostavitev etažne lastnine je, da je za stavbo izdelan etažni načrt in da je stavba vpisana v kataster stavb. Pri izdelavi etažnega načrta se, če so vsi prostori v eni stavbi, v del stavbe (v stanovanje) vključi vse prostore. Če so ti v drugih stavbah (na primer drvarnice ali garaže), se evidentirajo kot samostojni deli stavb. Površine prostorov so merjene takšne kot so - od stene do stene. Evidentirani so vsi prostori, ki sestavljajo stanovanje (bivalne površi- ne, garaže, parkirni prostori, shrambe, balkoni, terase, kleti). Ker občanka omenja različne kvadrature iz uradnih listin, domnevamo da gre za enega od starejših objektov, za katere so bile v preteklosti površine evidentirane s korekcijskimi faktorji. Na primer balkoni ali kleti so bili pred letom 2000 v zemljiški knjigi evidentirani z različnimi korekcijskimi faktorji (zmanjšani). Takšne (zmanjšane) površine so bile v preteklosti napisane tudi v kupoprodajnih pogodbah. Predlagamo, da se občanka zglasi v najbližji geodetski pisarni, kjer bo z vpogledom v etažni načrt lahko ugotovila, kateri prostori so vključeni v njeno stanovanje in kakšne so njihove točne površine.« Koš za žogo Starejša občanka iz celjske Nove vasi se pritožuje zaradi koša za žogo, ki ga je tam postavil lastnik gostinskega lokala (v bližini Mercatorjeve trgovine). Meni, da koš na tistem mestu večino občanov ovira in da tja ne sodi. Po njenem opažanju prav tako ovira dostop do različnih tamkajšnjih lokalov. Starejša občanka tako omenja, da je med njeno potjo mimo tega koša žoga silovito priletela vanjo. Prav tako navaja, da je v bližini tega koša igrišče, zato meni, da je koš za žogo pri gostinskem lokalu v vsakem primeru nepotreben. Odgovor smo poiskali v Mestni občini Celje. »Koš ne stoji na javni površini, temveč na zemljišču, ki je v lasti več etažnih lastnikov. Zato medobčinski inšpektorat v tem primeru ne more ukrepati,« nam je odgovorila občinska služba za odnose z javnostmi. BJ radio cehe 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prenehal »Zdravo, prijatelj, imaš cigareto?« »Ne, prenehal sem.« »Kaj, kaditi?« »Ne, dajati!« Pivo Prijatelja sta šla na nogometno tekmo in sta se dogovorila, da bosta za vsak gol šla na pivo. Tekma se je končala in rezultat je bil 0:0. »Greva raje na košarko,« predlaga eden. Poljub »Vidiš, dragi, naš sosed vsak dan poljubi ženo, preden gre v službo. Zakaj ti tega ne počneš?« »Si pa res smešna, to žensko komaj poznam.« Aspirin Zdravniku je počila cev v kleti. Poklical je prijatelja vodovodnega inštalaterja. »Pridi takoj, počila je cev in v kleti mi vse zaliva.« Vodovodni inštalater: »Joj, zdajle ne morem, imamo družinsko praznovanje. Poišči koga drugega.« »Kadar je kdo od tvojih bolan, takoj pridem, ko me pokličeš,« mu očita zdravnik. »Prav imaš,« prizna inštala-ter. »Takoj pridem.« Ko pride k zdravniku, gre takoj v klet in vrže dva aspirina v vodo ter reče: »Ce do ponedeljka ne upade, me spet pokliči.« Čudno vprašanje Pismonoša pozvoni pri vratih in odpre Janezek. Pod pazduho ima Playboy, v roki viski in v ustih cigareto. Pi-smonoša ga vpraša: »Mali, ali so tvoji starši doma?« Janezek: »Kaj ti misliš?« Kavalir Francelj sedi v gostilni in ob kozarčku nekaj jezno momlja v brado. Prijatelj Tone ga vpraša, kaj mu je. »Ah, moja Pepca me jezi. Sploh ne razume, da sem velik kavalir.« »Kako to misliš?« »Vsako jutro bi ji brez težav prinesel kavo v posteljo, samo skuhati bi jo morala.« Boljša Prepir dveh fantkov: »Moj oče je boljši od tvojega!« »Ne, moj je boljši!« »Moja mama je boljša kot tvoja!« »Vem, to pravi tudi moj oče.« Šale nam je poslala Mira Milec iz Celja. Pri spovedi »Sin moj, ali se odpoveduješ hudiču?« »Ne morem, oče, z njim imam dva otroka!« Oblika prsi Po dolgem času se srečajo trije prijatelji in pogovor nanese na obliko prsi njihovih soprog. Prvi reče: »Moja žena ima take kot dve pomaranči. Tako lepo sta okrogli.« Drugi reče: »Moja žena ima take kot dve hruški. Tako seksi oblike so.« Tretji reče: »Moja žena ima pa take kot dve čebulici.« Prva dva se začudeno spo-gledata. Tretji reče: »Kadarkoli jih pogledam, mi gre na jok!« Pri brivcu Štajerec pride k brivcu in reče: »Porazirat sem se prišo.« »Ali mislite obriti?« »Ne ob riti. Po ksihtu, trotl trapasti!« Oven Na začetku je vedno: piščanček moj, mucka moja, žabica moja,... No, potem pa te živali odrastejo... Ko bom umrla, naj me kremirajo. P Jaz želim biti pokopana. w Jaz sem spila toliko vina, da bi morala biti »flaširana«. Z Merkurjem, ki je zadolžen za delo v svojem znaku, boste odlično sodelovali, saj bo do srede potoval prav po vašem znaku. Zadnje čase veliko razmišljate o materialni plati življenja in večino truda vlagate v večanje kapitala. To je sicer odlično, vendar morate pri vsem najti pravo mero. Nelagodno počutje vas bo opomnilo, da premalo časa posvečate sebi. 3\k Rak Lev Tehtnica Uspešni boste pri opravljanju svojih zadolžitev, prav vam bo prišel tudi prirojen čut za diplomatsko reševanje situacij. Partner bo vesel vaše pobude za pogovor. Negujte ljubezen, da vam ne bo ovene-la. Če boste upoštevali nasvet, bodo vaši dnevi zelo romantični, še zlasti od torka zvečer dalje, ko boste gostili Luno. Obetajo se prijetne urice v ljubezni in prijateljstvu. škorpijon Trenutno imate veliko pomočnikov, kar je voda na vaš mlin. Poleg Sonca, Merkurja in Urana bo vstopila v vaš znak v sredo še Venera, kraljica ljubezni in denarja. Napori preteklih dni se vam bodo dobro obrestovali. Potrebujete tudi sprostitev in notranji mir, za katerega se bo treba malo potruditi. V ljubezni bo iz dneva v dan bolje, odlično se boste počutili. Dvojčka Imeli boste ogromno energije, včasih celo preveč, kar se bo lahko obrnilo proti vam. Nujno bo, da jo boste pravilno usmerjali in sproti porabljali, tudi z večjo fizično dejavnostjo. Sproščeni in zadovoljni boste, če vam drobne nevšečnosti ne bodo kratile razpoloženja. Vsega vam namreč ne bo uspelo narediti tako, kot boste želeli. Rekreacija na svežem zraku vam bo dobro dela. Slovite kot pripadnik znamenja, ki točno ve, kaj hoče, in ne dela ovinkov pri uresničevanju ciljev. Pri vas ni dileme, ali je črno ali je belo, srednje poti ni. Pri vsem vas bo spremljala sreča, a brez truda ne bo šlo. Usmerite svoje moči v to, da boste dosegli zastavljen cilj, sicer bo lahko vaša samozavest upadla. Nekega srečanja ne boste mogli pozabiti. Strel ec Vaš vladar Jupiter potuje počasneje, zato lahko imate pogosto občutek, da se vse dogaja prepočasi. Nič ne morete pospešiti, določene okoliščine se morajo sestaviti skupaj, zato gojite potrpežljivost. Doma se boste kar dobro razumeli, čeprav boste tako zaposleni, da še zase ne boste imeli dovolj časa. Vsak prost trenutek preživite z najbližjimi, saj potrebujete veliko ljubezni. Četrtek dobro izkoristite, da boste uredili družinske in premoženjske zadeve, kajti dan bo kot naročen zanje. Tudi sicer bo glavnina vaše pozornosti in dejavnosti usmerjena v dom in odnose z domačimi, uspeli boste razčistiti tisto, kar vas muči. Soočiti se boste morali z nečim, kar se vam je zdelo še pred kratkim neobvladljivo. Moč, ki jo čutite, prihaja iz ljubezni. Kozorog Nekdo vam ne bo dal miru. Čeprav ste menili, da ste se pravilno odločili, lahko pride do spremembe. Pred kratkim ste dvignili roke in odklonili neko ponudbo, ki bo zdaj ponovno aktualna. Ugotavljali boste, da je zdaj situacija drugačna. Zadeva utegne postati zanimiva. Klic osebe, na katero ste se zadnje čase večkrat spomnili, vas bo prijetno presenetil. Dogovorite se za srečanje. Od petka popoldne do konca tedna bo Luna potovala po vašem znaku in prinašala pozitivno energijo. Z lahkoto boste opravili z vsem, kar ste si zadali, ostalo bo še dovolj časa za prijetno druženje ali kakšen krajši izlet. S srca se vam bo odvalil težek kamen, čeprav tega takoj ne boste tako občutili. Nikar preveč ne hitite, včasih je bolje počakati, da se strasti umirijo. Vodnar 101 Življenje včasih ubira čudne poti, o tem ste se lahko prepričali že večkrat. Vsega ste vajeni, zato vas ne bo presenetilo niti tokratno dogajanje. Odlično se boste znašli in znali boste krmariti med različnimi interesi. Če ste ugotovili, da vas je odnos s partnerjem preveč omejeval pri osebnostni rasti, ne zapadite pod vpliv druge skrajnosti. Nobeno pretiravanje ni koristno. Devica Obveznosti lahko počakajo do konca tedna, saj ste trenutno v nekoliko slabši fizični kondiciji, zaradi česar boste tudi razdražljivi in napeti. Privoščite si družbo prijateljev, v kateri si boste nabrali novih moči. V ponedeljek in torek boste nadoknadili vse, za kar menite, da je v zaostanku, in postorili še veliko več. Začetek tedna bo izredno delaven in tudi uspešen. Ribi Veliko boste razmišljali o sebi in hoteli z analizo priti do odgovorov, ki si jih postavljate. Razmislite, kaj vas ovira. Je morda to vaša nezanesljivost, pretirana impulzivnost ali preprosto strah pred neznanim? Ne dovolite, da vam stare napake prekrižajo račune. Prijateljska oseba vam bo tudi tokrat nudila oporo. Vendar se boste pri vsem opirali samo na sebe, kar je prav. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. radio cehe Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka DUŠIKOVA RASTLINSKA BAZA ANGLEŠKI ZDRAVNIK (JAMES) JAPONSKI REŽISER KUROSAWA TERITORIALNA OBRAMBA IN TAKO DALJE POVEČANJE (REDKO) MESTO V BAČKI -9 KRAJ PRI METLIKI RAZLIČNA SAMOGLASNIKA PLEMIŠKI NASLOV ČISTA TEŽA BLAGA KDOR JE SLEP NA ENO OKO BOJEVNIŠKA SPRETNOST CIKEL JENKOVIH PESMI KRAJ PRI LITIJI FRANCOSKA POKRAJINA ŽIVLJENJSKA TEKOČINA 14 RIMSKI BOG LJUBEZNI KOPNO V MORJU 19 KRAJ NA GLAVNO IRSKI GORIŠKEM MESTO IGRALEC GANE NEESON OSEBNI ZAIMEK NEKDANJI POLJSKI KONJENIK ŽRTVENIK OBALNO ANTIČNO PODROČJE RAČUNALO MORJA SRBENJE PRIPADNIK AZTEKOV RAŽENJ 5 ANGLOAM. DOLŽINSKA MERA 12 ZNANILEC (STAR.) PRISTAŠ TITOIZMA PODREDNI VEZNIK POLOTOK V UKRAJINI ZOPRNA ŽENSKA (EKSPR.) ONESNAŽEVANJE OPORNO, VEZIVNO ... PISATELJICA PEROCI ARABSKI ŽREBEC SATIRIČNA DELA OTOK ZAHODNE INDIJE GLASBILO REAKCIJA NA IZ DVEH VPRAŠANJE KOVINSKIH SKODELIC PRIZA- ŽLAHTNA, DEVANJE SREBRNO-(PUBLIC.) BELA KOVINA KRČEVITE TREBUŠNE BOLEČINE NESPAMETNO DEJANJE 10 KRALJ POPA (MICHAEL) LUKNJICE V KOŽI DELAVEC V LIVARNI 17 18 ERIKA VOUK SPREJEM-NICA OLJČNI NASAD TIBETANSKI MENIH MESTO NA KOROŠKEM POŠTNE POŠILJKE HUMORISTKA PUTRIH TEŽKA BELA KOVINA OTROK, STAR ŽLAHTNA ENO LETO KAPLJICA 15 ILOVICA (STAR.) DELAVEC, KI VARI 20 SOSEDNJI ČRKI FARMA V ZDA REMOV BRAT 13 TAJSKO IME ZA TEMPELJ MEDNARODNA OZNAKA HRVAŠKE UTEŽNA JUGOVZHOD MERA ZA (ANG.) DRAGE SLOVANSKI KAMNE BOG DEL MOLEKULE POPOTNIK KRIŽNAR LAHKO TALJI-VA KOVINA JADRANSKI OTOK RAFKO IRGOLIČ DESNI PRITOK SOČE KANADSKI GLAVNO IGRALEC MESTO PRIESTLEY GRČIJE 16 IZRAELSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA SUDOKU 360 8 2 1 5 4 3 5 6 3 8 5 4 3 2 6 1 5 1 9 7 1 6 3 4 SUDOKU 51 2 5 6 9 8 3 9 6 5 1 7 9 6 1 8 6 9 7 3 4 1 1 7 8 REŠITEV SUDOKU 359 REŠITEV SUDOKU 50 4 5 7 8 9 3 6 2 1 3 9 2 4 1 6 8 5 7 8 6 1 2 7 5 4 3 9 6 1 3 7 8 2 9 4 5 9 2 8 5 6 4 7 1 3 5 7 4 9 3 1 2 8 6 2 8 6 3 5 7 1 9 4 1 4 5 6 2 9 3 7 8 7 3 9 1 4 8 5 6 2 6 8 2 1 5 7 3 4 9 1 9 7 8 4 3 5 6 2 5 3 4 6 9 2 1 8 7 8 1 5 3 7 6 9 2 4 4 2 9 5 8 1 7 3 6 3 7 6 9 2 4 8 5 1 7 5 3 4 6 9 2 1 8 9 4 8 2 1 5 6 7 3 2 6 1 7 3 8 4 9 5 6 3 GLAD 2 4 9 8 11 7 novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki Vddm г илто?ј / ga podarja podjetje Knaus, ter mehčalec za perilo NT&RC 2. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. maja. Geslo iz številke 18: Majski dnevi vabijo v naravo. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Darja Jerše iz Laškega. 2. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, prejme: Milica Bukovšek s Kalobja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Tomaž Pečnik iz Šempetra v Savinjski dolini. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 19, 9. maj 2019 Vino, pesem in ... čokolada. Druženje v Podčetrtku vsekakor ponuja nove glasbene izzive. Prepričani smo, da bi jih župan Peter Misja (levo), član skupine Mi2 Jernej Dirnbek Dimec (na sredini) in vsestranski multipraktik Peter Čakš brez težav tudi uresničili. Eni na košček, drugi na kozarček Temu, da smo letos na Festivalu vina in čokolade v Podčetrtku videli toliko znanih obrazov, čisto malo botrujejo tudi bližajoče se evropske volitve. A kot pravijo šaljivci, pravih ljubiteljev sladkih dobrot in rujne kapljice to ni niti malo zmotilo. Foto: GrupA »Vse gre gladko kot po kakavovem maslu,« sta zadovoljno ugotavljala gospodarski minister in nekdanji prvi mož Term Olimia Zdravko Počivalšek in njegova soproga Ivana. Mateji Videtič iz Čokoladnice Syincerus Olimje in Matiji Jagriču iz Hiše vin Emino se je kljub napornemu delu na festivalski dan lahko samo smejalo. Odkar je na samostojni podjetniški poti, ima Aleksander Svetelšek (na sredini) očitno več časa, izgleda pa tudi bolj sproščen. ♦HbA O S ^ -S UJ C/5 § > £ ■ г M - o! w f Д l U tf t > Ohranjata kondicijo Prvomajski shod na Celjski koči ni bil le priložnost za opozarjaje na to, da se boj za delavske pravice nikoli ne konča, pač je bil za mnoge tudi rekreacijski dogodek na dela prost dan. Ivan Žaberl (desno), vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju, je s strmino gotovo opravil brez večjih težav, saj mu niso tuji niti podvig na maratonih. Za Željka Ciglerja, poslanca Levice v državnem zboru, vemo, da je včasih pridno premagoval kilometre tudi s pomočjo svoje psičke, nismo pa prepričani, če mu to uspeva tudi zdaj v novi službi. Za oba velja, da lahko na svojih položajih marsikaj prispevata k izboljšanju razmer zaposlenih, zato je prav, da ohranjata kondicijo. Foto: GrupA Malo je trajalo, a je zato zadovoljstvo toliko slajše Prenova Muzejskega trga, trenutno najbrž največjega lepotca v mestu, se je res malo zavlekla od predvidenih rokov, pri čemer se v življenju redko veselimo zamud. V primeru prenovljenega trga je drugače: dela so trajala dlje zaradi izjemnih arheoloških najdb, ostankov rimske vile iz prvega stoletja, ki jih bo čez kakšno leto morda že mogoče videti v novem razstavišču pod Muzejskim trgom. Dobrodošle in sladke zamude pri končanju prenove pomembne pridobitve za knežje mesto so se po uradnem odprtju trga veselili (z leve) Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, Marjana Palir in Ana Trunkl, v celjski občini skrbnici za prenovo Muzejskega trga, dr. Jure Krajšek, arheolog v pokrajinskem muzeju, ki ima še veliko dela pod trgom in v nastajajočem razstavišču, in Alojz Rovan, nadzorni inženir pri gradnji trga. Foto: Grupa