i M QlL/i £) ŠTEVILKA 1* LETNIK 1* MAREC 1996 INFORMATOR OBČINE VIDEM wm trnih® mm! [mwM fwJ rokah držite prvo številko V občinskega glasila NAŠ GLAS. Da, res jc! Kar polipajte. Rodil se jc torej otrok, ki želi dolgo živeti, rasti, a najprej shoditi. Da, to mu y dano, a le z našo pomočjo in vašim sodelovanjem. Dosedanje želje, namige in izraze potreb je pogumno uresničil iniciativni. sedaj uredniški odbor. Svet občine je imenovat čudoviti tim vzajemnih sodelavcev in OBČINA VIDEM kot izdajatelj ter fmanser javnega glasila stopa s svojimi občani v neposrednejši kontakt. Če se vam vsiljuje misel, da gre za j;lasi!o občine z namenom enobarvnega malanja občinskih rezmer, brž nanjo pozabite. Uredništvo odločno juha na snopu mavričnih barv realnosti in zdravega optimizma. Namen in naloga glasila sicer je sporočati vam, kako delujejo občina, njeni organi ter .službe. Jo jc že nekaj. Toda šc zdaleč ne to, j" nas preveva ob krstu. Programska zasnova glasila nosi v sebi poanto motivacije in množičnimi ter povratnega toka informiranja. NAŠ GIAS nPij seže do vas in do nas. Tudi to je de! izražanja hotenja, aktivno prispevati svoj delež za fepši, ponosnejši in samozavest nejši naš skupni danes in jutri. Glasilo NAŠ GLAS ima namen poseči v bit slehernega dogajanja, ki ima občinski pomen in interes, Ob informiranju naj NAŠ GLAS prodre tudi v sfere promocije občanov in občine kot lokalne skupnosti nekje ob haloški meji. Neizpodbitno dejstvu, ki preveva sodelavce v timu, je v nas, da tam kjer ljudje zvedo za uspehe in neu spehe vseh vrst in barv, lahko nanje tudi vplivajo, jih javno ocenjujejo in so soudeleženi, se kaj hitro rojevajo nove in nove ideje. Se tako len in črnogled ne more več biti ravnodušen. Kar nekaj področij je, kjer se moramo občani celovito preobraziti akcijsko in miselno. Zato teži NAS GLAS tudi k vzgojno izobraževalnemu smotru. Proces reorganiziran osti občine po novih evropsko preizkušenih načelih, proces ohranjanja m olepšanja naravnega okolja ter enovita občinska razvojna strategija so mehanizmi neobhodno vodenega razvoja, vzajemnega sodelovanja in celovitega poznavanja razmer. NAŠ GLAS želi utreti Zanesljivo pot do slehernega gospodinjstva v občini brezplačno, v začetku dvomesečno, pozneje mesečno na 6 do 12 straneh. Uradni del glasila - URADNE OBJAVE OBČINE VIDEM - ima na osnovi vpisa v javni register vsa pooblastila uradnih javnih objav lokalne skupnosti, razen za področja, kjer je pristojen le Uradni list Slovenije. Ob uradnem delu glasita uredništvo načrtuje še naslednja stalna ali priložnostna področja: * GLAS OBČINE IN OBČINSKIH ORGANOV - ODMEV OBČTNF, * STRANKARSKI KOTIČEK - BESED.-. STRANK * GOSPODARSKE AKTIVNOSTI - US-PEHI, TRŽENJE, USMERITVE "POMEMBNI OBČANI ■ ŽIVLJENJE IN DELO ¡Ü GLAS JE VAŠ CM5 * KULTURNO ŠPORTNI UTRIP OSTALA LJUBITELJSKA DEJAVNOST * LJUDJE &. DOGODKI - AKTIVNOST LI UDI 4 ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ KRAJEVNO ŽIVLJENJE * KMETIJSTVO IN TURIZEM - DOMAČINI IN GOSTJE * DROBNE NOVIČK - VELJA SI ZAPOMNITI * G LAS DUHA - MED DUŠO IN REALNOSTJO *F0T0KR0N1KA -LTK AKTUALNEGA DOGODKA * BORZA OGLASOV - DAM, KUPIM PRODAM PODJETNIŠTVO - SAMOINICIATIVA RAZVOJA 'PISMA BRALCEV OD TU IN TAM * REKLAME KOT EPP - BORZA PONUDBE * OSTALE INFORMACIJE - DOGODKI IN ODMEVI Zamisel za uresničevanje povratnega informiranja je del programske zasnove. Uredniški odbor bo bdel nad nakazanimi področji in vzpodbujal k sodelovanju. Čire za samoiniciativno neposredno dopisovanje v glasilo ali kol poziv uredništvu. UESirt€ ItefLAGÜSLOUUENE UEUKONOCNE "PRAZNIKE V KROGU NAJMANJ S 'NOBiMA VHV Ni MUHE TAKO WOCNO VL€tl All TAKO TRDNO POVEZOVATI KOT TANKA NITKA GKLj2lN5K£ UUBEZNT HOBtRT BURTON (15771 vzgm družjn VAžrfcfe f* _7M? VJDEM 'Oni'IKSkA UPU AVA IN UREDNIŠTVO (NADALJEVANJE NA DRUGI STRANI) ODMEV OBČINE 77 KULTURI ČLOVEKA PA SODI RAZEN JEZIKA IN NJEGOVE ARHITEKTURE ZLASTI NJEGOVA MORALNA ZAVEST Z VISOKO POŠTENO MORALO V RAVNANJU, GOVORJENJU IN PISANJU" (dr. A. Trstenjak) (NADALJEVANJE S PRVE STRANI) Spoštovana občanka, občan. Ko boš razmišlja 1-a ob branju tc krstne izdaje občinskega glasila o tem in onem, bi te rad spomnil na meritve, ki so vodile iniciativni odbor, da je NAŠ GLAS ugledal luč sveta in ki bodo vodile uredniški odbor od številke do številke. Veliko stvari, ki jih imamo v življenju za samoumevne, temelji na " človekovih pravicah". Te pravice vključujejo pravico, da živiš svobodno, da tudi poveš in napišeš, kar misliš in da drugi pri tem ravnajo s tabo pošteno in dostojno. Tc pravice so pravice vsakega Človeka, ki jih varuje tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic Sveta Evrope. Na temelju in v duhu konvencije je osnovan tudi NAS GLAS. Zakoni kot instrumenti varovanja človekovih pravic so zato, da varujejo tudi tvoje življenje in svobodo, da svobodno izraziš tudi pisno svoje mnenje brez strahu pred posledicami. Da bi bila tudi lokalna sku-nost, v kateri živiš, kar najbolj pravična in ,-oštena, je pomembno, da poznaš svoje pravice in da veš, kako so tvoje pravice varovane ter da tudi TVOJ GLAS lahko veliko prispeva k njihovemu uresničevanju. Nikdar ne smeš pozabiti, da so pravice, o katerih govorim, pravice vseh moških in žensk in da živeti v lokalni skupnosti tudi pomeni, da moraš pri uveljavljanju svojih upoštevati pravice drugih in da se tvoja svoboda konča tam, kjer se prične svoboda tvojih soobčanov. Pravice, tudi o spoštovanju svojega in tujega zasebnega ter družinskega življenja in dopisovanja so se oblikovale v teku človeške zgodovine. Se vedno sc oblikujejo in so take, kot jih imamo danes, dragocena, vendar krhka dediščina. Tudi od tebe je odvisno, da jih boš prenesel-a tudi skozi NAŠ GLAS v naše lokalno življenje, jim omogoči l-a razvojno rast. ZATO DOPISUJ V NAŠ GLAS..., PODAJ IDEJO ZA DOPIS V NAŠ GLAS..., ZAŽELI SJ SPOROČILO ZA NAŠ GLAS. UREDNIK Stanko ROPIČ "Prcccj dela sc opra vi po občinskih odborih... " Videmski občinski svet šteje 14 svetnikov in 3 svctnicc iz štirih krajevnih skupnosti; 8 iz KS Videm, dva iz KS Dolena, štiri iz KS Lcskovcc in tri iz KS Podlehnik. Poleg tega so v občinskem svetu še razcepljeni v 9 občinskih odborov in pet posebnih strokovnih komisij. Po strankarski poti svetniki zastopajo šest strank, predsednik občinskega sveta je Friderik Bračič, podpredsednica Ana Jagarinec, podžupan občine pa Franc Toplak. predsednik skupaj s člani usklajuje delo v odboru za družbene dejavnosti, Stanko Simonič je na čelu odbora za infrastrukturo, Stanko Vaupotič predseduje odboru za socialno varstvo. Slavko Krajnc obdoru za izvensodne obravnave, Francka Petrovič je predsednica odbora za prireditve, Alojz Grabrovec pa vodja odbora za požarno varnost, vodja štaba za civilno zaščito v občini je Milan Šibila. Nekateri svetniki delajo tudi kot vodji posebnih komisij v občinskem svetu in sicer v statutarni komisiji, komisiji za priznanja in odlikovanja, komisiji za vloge in pritožbe, v volilni komisiji ter še v komisiji za mandatna vprašanja in imenovanja. Predsednik občinskega sveta Friderik Bračič je povedal, da so se svetniki v minulem letu sestali dvanajstkrat na rednih sejah, imeli pa so le eno izredno sejo sveta. V nadaljevanju je dodal:" Ponavadi sc sestajamo ob koncu vsakega meseca; delo pora- Kdo so svetniki občinskega sveta in iz katerih KS prihajajo? Friderik Bračič. France Plantcu, Martin Vidovič, Jožef Milošič, Jožef Zclenko, Franc Ostroško, Stanko Simonič in Janez Cafuta so svetniki videmske KS. Iz KS Dolena sta Francka Petrovič in Srečko Svenšek. Ida Vindiš-Bclšak, Ana Jagarinec. Janez Mere in Janko Kozel pa zastopajo volilce iz KS Lcskovcc. Trije jx»dlehniški svetniki so Janez Mauzer. Anton Žerak in Vckoslav Fric. Stranke, ki delujejo v občini in imajo svoje svetnike v občinskem svetu so naslednje: Slovenska obrtniško - podjetniška stranka (SOPS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS). Slovenska ljudska stranka (SLS), Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Zeleni in Demokratska stranka upokojencev Slovenije (DeSUS). Vodilne stranke v občinskem svetu so SLS, SKD, in SOPS. Še nekaj besed o občinskih odborih in njihovih predsednikih. Nadzorni odbor dela z vodjem Slavkom Flajsom, Janez Mauzer vodi odbor za gospodarstvo, odbor za planiranje in razvoj pa mag. Janez Mere. Vckoslav Fric je tisti, ki kot /delimo po posameznih odborih. Z delom v občinskem svetu moram reči, da sern^ zadovoljen, prav tako z delom odborov komisij. Sprotna vprašanja in probleme poskušamo reševati na sestankih odborov in v občini smo pripravljeni kar največ dela opraviti doma, saj nam le prostorsko planiranje urejajo v mestni občini. Nekateri odbori se morajo srečati večkrat, kajti tudi obseg njihovega dela jc večji, ker so zadolženi za nekaj pomembnejših področij razvoja v občini. Veliko sej je bilo napornih, predvsem tistih, ko smo sprejemali zahtevnejše odločitve, vendar smo uspeli doslej vse pripeljati do konca. Letos smo si v svetu naložili nekaj večjih nalog, za katere smo namenili tudi sredstva iz proračuna. Kmalu se bomo odločali še med KS in vaškimi odbori, sicer pa bodo o tem odločali občani na volitvah." V videmski občini so že razmišljali o dodatnih sredstvih, ki bi jih lahko dobili tudi z občinskim samoprispevkom, vendar občinski svet še ni dokončno odločil, sicer pa se je v času, ko je nase glasilo izšlo, najverjetneje že sestal na redni marčevski seji. TM POMEMBNI OBČANI 5 //^)§mm z Smpmm tms mžo Firsmi Tmus /Koir!h)iiš®tm "Želim si dobrega sodelovanja z vami občani... " Precej težavnega in odgovornega dela smo opravili v občini in skupaj z občinskim svetom smo uresničili nekaj večjih ciljev in programov, "pravi župan ene večjih občin na našem območju - občine Videm - inž. Franc Kirbiš. Danes novonascala občina združuje štiri krajevne skupnosti: Leskovec, Videm, Podlehnik in Dolcno, v 44 naseljih živi 7.724 prebivalcev, raznolika, razgibana in razvejana pokrajina pa vide ms k i občini daje Še poseben čar. Pretežno hribovita in slabo razvita področja v občini so dodatni problem za vse, zato sije občinski svet skupaj z županom zadal nalogo urediti predvsem infrastrukturo in delati za hitrejši napredek v občini. Da bi izvedeli iz prve roke o življenju in delovanju občine, o delu občinske uprave in seveda o večjih investicijskih nalogah v občini, smo naredili kratek intervju s prvim možem v občini, Francem Kirbišem. Po več kot letu župano vanja se je v videmski občini marsikaj spremenilo. Verjetno ste na samem začetku letošnjega leta dali tudi kakšno oceno. Je bilo vmes kaj kriti ker Franc Kirbiš: M Res jc za mano žc dobro leto dni, odkar sem bil v občini izvoljen za župana. Sredi leta sem ugotovil, da se bom moral delu v občini temeljito posvetiti, zato sem tudi sprejel funkcijo profesionalnega župana. Danes menim, da jc bilo delovanje občine uspešno, precej večjih nalog smo uspeli izpeljati skupaj z občinskim svetom na celotnem prostoru občine Videm, zato so tudi občutki za naprej dobri, kritike pa ne bi rekel, da jc bilo veliko. Zavedamo se, da nam veliko želja in ciljcv ter potreb v občini šc ostaja, nekaj od teh smo vključili v nove delovne programe." Iz prakse je že znano, da mora imeti vsak župan ob sebi tudi dobro organizirano občinsko upravo in ustrezne prostore za delo, včasih je ob vsem potreben šc občinski avtomobil. Kako ste to uspeli urediti v Vid mu P Franc Kirbiš:" Težav s prostori občine doslej šc nismo uspeli rešiti, začasno smo jih nekako preuredili v zgradbi, ki jc last Kmetijske zadruge. To nam dolgoročno ne bo moglo služiti, kajti prostorov je premalo, svoje prostore pa bi potrebovale tudi stranke, ki delujejo v občini in Krajevna skupnost. V tem letu nameravamo pričeti s preureditvijo in izgradnjo dodatnih prostorov v nekdanji videmski kinodvorani ob Dravinji. V tej zgradbi bi imele poleg strank in KS šc svoje pisarne policija, matična služba, v načrtu pa imamo tudi lastno poročno dvorano. Siccr pa naša uprava opravlja vsa potrebna dela, razen prostorskega planiranja, ki nam ga vodijo pri mestni občini Ptuj. Imamo šest zaposlenih; štirje od teh so prej delali po krajevnih skupnostih, dva smo dodatno zaposlili, poleg tega pa dela šc ena pripravnica. Ker smo velika občina, moramo prcccj dela opraviti tudi na terenu, zato dva tajnika delata dodatno šc na sedežih KS, prepričan pa sem, da se žc sedaj pojavlja potreba po dodatni zaposlitvi na občinski upravi. Pred nekaj mcscci smo v občini kupili še dva osebna avtomobila, kajti spoznali smo, da je to resnično potrebno za vsakdanje vožnje po terenu." Povedali ste, da jc z lanskimi proračunskimi sredstvi bilo veliko storjenega v občini. Morda beseda o tem. koliko ste imeli na razpolago teh sredstev in pa seveda. kako ste sredstva porabili in porazdelili po posameznih KS? Franc Kirbiš:" Lani jc bilo iz proračuna namenjenih dobrih 254 milijonov tolarjev skupaj s prihodki in prav toliko jc bilo tudi odhodkov. 50 odstotkov teh sredstev smo namenili javni porabi, ostanek pa za realizacijo občinskih programov. Največ denarja je šlo tako kot v drugih občinah obvezno za javno porabo za šolstvo, socialno in otroško varstvo, zdravstvo, gospodarstvo, infrastrukturo, kulturo, šport ter zaščito in reševanje. V leskovški KS smo delali na izgradnji vodovodnega omrežja med Leskovccrn in Trdobojci, gramozirali smo nekaj cestišč ter odpravljali posledice, ki so jih povzročili plazovi. Tudi v KS Podlehnik ni manjkalo del na področju ureditve infrastrukture, predvsem smo se lotili asfaltiranja ccstišč Zakl - Rodni Vrh - Jablovec, Stanošina - Zajšek, v križišču Zakl ter pričeli z deli v Rodnem Vrhu. Nekaj sredstev smo namenili sanaciji plazov in pa seveda delovanju same KS. V dolenski KS smo asfaltirali cesto Dolcna - Marinja ves ter cesto v Popovcih, gramozirali nekaj cestišč in druge manjše naloge. Povsod v KS smo organizirali zimsko službo. V KS Videm smo v minulem letu asfaltirali cesto Lancova vas - Rcmiza, uredili in asfaltirali križišče v Tržcu, pločnike pri videmski ccrkvi in stanovanjskem bloku ter nekaj manjših odsekov, za domom v Pobrežju, preplastili cesto v Šturmovcu, zgradili vodovod v Sp. Pristavi in opravili šc nekaj manjših del. Potrebovali bi seveda še več denarja iz proračuna, vendar menim, da smo v občini kljub temu uspeli opraviti veliko nalog, in z nekaterimi letos šc nadaljujemo. Pri vseh investicijskih nalogah so sodelovali krajani kot soinvestitorji s sredstvi po pogobdah." Letošnji proračun jc nekaj milijonov bogatejši in zanj se je občinski svet odločil že konec lanskega decembru. Proračunska sredstva boste najverjetneje tudi letos namenili po kriterijih vsaki KS in ob tem je vredno omeniti večje investicije, ki ste sijih zadali izpeljati? Franc Kirbiš:" Realizacija lanskih programov nam jc povzročila tudi mnogo težav, kajti ostaja nam še nekaj takšnih občanov, ki še vseh obveznosti niso poravnali. V prihodnje bomo poskušali to izpeljati drugače, letos pa imamo res nekaj več denarja v proračunu. Za sprejetje novega proračuna se GLAS OBČINE IN OBČINSKIH ORGANOV jc občinski svet odločil nekoliko prej, ob tem pa pripravil obsežen program del, za katera naj bi v večji meri namenili denar iz proračuna. Na voljo imamo nekaj več kot 320 milijonov tolarjev, poleg javne porabe pa največ sredstev nameravamo potrošiti v vsaki od posameznih KS; od tega bodo večje investicije potrebne v Podlc-hniku pri ureditvi Zdravstvenega doma, do konca naj bi uredili telefonsko omrežje v Vidmu, Podlehniku in delno v Doleni, pa tudi kmetijstvo in razvoj malega gospodarstva sta spredaj." Krajevne skupnosti v viciemski občini so Še zmeraj pravne osebe. Boste pri cem vztraja Ji tudi v prihodnje? Franc Kirbiš: " O tem, ali krajevne skupnosti kot take v občini potrebujemo, smo skupaj s svetom že velikokrat razpravljali. Po enoletnem delovanju v občini smo namreč ugotovili, da KS po posameznih področjih ne odigrajo svoje prave vloge in da bi morda lahko bila direktna povezava z občino boljša preko vaških odborov. Svoje so v decembru rekli še občani na zborih m kolikor vem, sta takrat KS Lcskovcc in KS Podlchnik vztrajala pri obstoječi organiziranosti KS. Ostali dve KS sta se bolj nagibali k delovanju vaških odborov, zasedaj pa lahko le rečem, da KS ostajajo kot pravne osebe in da se bo o njihovi prihodnji usodi odločalo v najkrajšem času. Naj ob tem spomnim tudi vas občane, da sami presodite okrog KS in poveste svoje želje ter potrebe. Volitve v svete KS, kjer boste poleg predstavnikov vanje, volili tudi vaške in terenske odbore, bomo v občini izpeljali v aprilu, takrat boste odločali volilci." Povedali ste, da ste z delom občinskega sveta zadovoljni, prav tako z zaključki posameznih ol)čin-skih odborov. Kako pa je z življenjem v sumi občini? Se Čuti povezava med občani in krajevnimi skupnostmi? Franc Kirbiš: " Občina brez sprotnega in zadovoljivega dela občinskega sveta res nc bi mogla delovati, zato jc takšno delo potrebno peljati še naprej. Prepričan sem, da jc veliko sodelovanja tudi z občani, predvsem pri realizaciji kakšnega /ečjega programa. Veseli me, da smo aktivni v občini tudi na področju kulturnega življenja, da imamo več občinskih prireditev ob praznikih in da ljudje ohranjajo ljudsko izročilo. Kot župan lahko le rečem, da bomo v občini zadovoljni lc, če bomo sodelovali in delali skupaj, kajti moramo še veliko storiti." Videmska občina bo v bodoče svoje občane o vsem aktualnem in zanimivem podrobneje obveščala v občinskem glasilu. Zakaj ste se odločili zn takšno pot obveščanja? Franc Kirbiš: " Zmeraj pravim, da smo o vsem premalo obveščeni, zato moramo v občini poskrbeti, da bomo vsaj o občinskem dogajanju bolje seznanjeni. Odločili smo se za časopis, namenjamo ga vsem gospodinjstvom v občini, v njem pa nameravamo obravnavati vsa področja življenja in dela v občini. Želimo si, da bi se nam ob tem pridružili tudi naši občani." " Sem za skupno pot, ki jo želim peljati skupaj z vami občani, saj bomo lc tako lahko v občini zadovoljni in se bomo dobro počutili. In ker smo ravno v prazničnem času, naj iskrene čestitke namenim našim materam in Ženam ob materinskem prazniku, predvsem pa vsem občanom in občankam zaželim blagoslovljene in mirne velikonočne praznike," je ob koncu Še povedal župan Franc Kirbiš. Tatjana Mohor ko Pripravili bodo projekt Celostne podobe videmske občine. V tokratni prvi številki občinskega glasila Naš glas bomo nekoliko podrobneje predstavili delovanje in smernicc razvoja Odbora za gospodarstvo, ki ga lahko uvrstimo med vodilne odbore v občini. Naj povemo tudi to, da bomo v vsaki naslednji številki glasila predstavili še druge občinske odbore in njihovo delo. Odbor za gospodarstvo zajema področja od kmetijstva, podjetništva, malega gospodarstva in vse do turizma. Poleg petih članov izmed občinskih svetnikov ima odbor tudi stalno strokovno sodelavko ter občasno še kakšnega strokovnjaka. Lani jc odbor razpolagal z dobrimi 10 milijoni tolarjev, letošnji proračun pa razvoju in pospeševanju gospodarstva namenja 18 milijonov tolarjev. Naloge odbora so šlevilne, med pomembnejše sodi predlaganje ukrepov za vzpodbujanje razvoja kmetijstva, turizma in podjetništva, razpravlja pa tudi o razvojnih programih iz svoje pristojnosti in jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. Ob teh programih odbor za gospodarstvo daje svetu pobude, ki se nanašajo na planiranje in usmerjanje razpoložljivih proračunskih sredstev, sprejema pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti, nadzira uporabo sredstev, občinskemu svetu poroča o svojem delu ter opravlja Še nekaj drugih nalog po skle; občinskega sveta. Predsednik odbora za gospodarstvo je Janez Mauzcr, njegovi sodelavci pa so še Anton Zcrak in Jožef Milošič; oba sta zadolžena za področje podjetništva in malega gospodarstva, Ida Vindiš-Bclšak je poleg Mauzerja zadolžena za kmetijstvo, Janez Cafuta pa vodi področje turizma. Janez Mauzcr je povedal, da so lani največ denarja iz proračuna porabili na kmetijskem področju in sicer za nižinske agromelioracije, za vzpodbudo živinoreje, v vodooskrbi v Halozah, vinogradništvu, razvojnih in raziskovalnih nalogah. Nekaj sredstev je bilo namenjeno poljedelstvu, zelenjadarstvu in vrtnarstvu. Nekaj proračunskih sredstev so dobila društva in javni zavodi s tega področja (Aktivi kmečkih žena, Govedorejsko društvo, veterinarstvo...). Za turizem v občini, ki je šele v razvojni fazi so lani namenili I milijon tolarjev iz proračuna in Janez Cafuta pravi, da so se temeljito lolili projekta Vinsko turistične ceste v Halozah, sedaj pa se trudijo predvsem, da bi spremenili odlok za gostinsko dejavnost na kmetijah odprtih vrat. Cafuta meni, da bi z obstoječim odlokom Haloze odmaknili od turistične ponudbe. V lanskem letu so 300 tisoč tolaijev namenili drobnemu gospodarstvu in podjetništvu, 400 tisoč Turističnemu društvu Klopotcc, 180 za promocijo občine - promocijske razglednice, tisoč tolarjev pa se jc preneslo v letošnje leto. V turizmu ostaja Se nerešena naloga v smeri razvoja projekta krajinskega parka Šturmovci, kar naj bi uresničili v tem letu. Skoraj vse začete naloge iz področja turizma bodo v odboru nadaljevali tudi letos, kot je projekt Vinsko turistične ceste Haloz in njene označitve. Janez Cafuta jc tudi prepričan da država namenja turizmu še premalo denarja, predvsem v haloške predele, kajti projekti države so bili doslej zmeraj prezahtevni in skoraj ncurcsničljivi. Sicer pa si v celotnem odboru za gospodarstvo v letošnjem letu prizadevajo izpeljati do konca projekt " Celostne podobe občine n. Občina in odbor za gospodarstvo sta v lanskem letu izpeljala še dva razpisa in sicer na področju kmetijstva ter drobnega gospodarstva in podjetništva. Razpis za kmetijstvo je bil objavljen oktobra lanskega leta, namenjen pa je bil sofinanciranju manjših agromelioracij in ureditvi vodotokov v občini, za finančne intervencije, za ohranjanje ter razvoj kmetijstva v občini. Sredstva iz razpisa so bila nepovratna in so jih dodelili 57 koristnikom iz občine. Drugi razpis je bil v decembru za subvencioniranje obrestne mere kredita pri Novi Ljubljanski banki, enoti Ptuj. Občinskih sredstev jc bilo v višini 3,3 milijona tolarjev, kredit banke pa je znašal 13,2 milijona tolarjev. Razdelili so ga šestim upravičancem, ki so imeli popolne projekte za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. Nekaj podobnega bodo v občini in v okviru odbora za gospodarstvo pripravili tudi v tem letu ter tako prispevali k boljšemu razvoju kmetijstva, podjetništva, malega gospodarstva in turizma. TM GLAS OBČINE IN OBČINSKIH ORGANOV 5 (CJ^bčn/mkrn tuipmm - s® pir^télê Mm Organizacijo in delovno področje občinske uprave določa statut občine Videm (UV o. O, P, štev. 11/95) od 59. do 63. Člena. Nove slovenske občine v skupini od 5.000 do 10.000 prebivalcev (občina Videm okvirno 7.700) kot srednje velike so na dosedanji razvojni stopnji zelo podobno organizirane. Izvirne pristojnosti med občinskimi uradi mestnih občin (MO Ptuj) ter občinskimi upravami ostalih občin so že sorazmerno usklajene in osvojene. O pričakovanih prenesenih državnih pristojnostih ni še nič dorečenega. Po sklepu 7. seje sveta občine Videm —'unija 1995 M O Ptuj za občino Videm opravlja le naloge urejanja okolja, prostora ter gospodarske infrastrukture. Vse ostale naloge, za razliko od osta/ih. opravlja občina Videm sama v okviru občinske uprave, organov sveta (odborov, komisij) in župana (soglasja občanom, odločbe o odpiralnem času prodajaln, ostali upravni postopki na prvi in drugi stopnji, področno planiranje, prijave na natečajih, funkcionalne naloge za občane, sklepanje pogodb, razpisi za kreditiranje in regresiranje občanov itd.). Splošna ocena dosedanjega delovanja na nivoju občinske uprave je. da postaja vedno bolj zahtevno in odgovorno, a izredno pestro in zanimivo predvsem za ljudi, ki z veseljem delamo z občani in drugimi strankami. Prav tu je še kar ekaj težav. Glede na dane možnosti in težavne prostorske pogoje poteka delo vedno bolj utečeno ter usklajeno s ciljem zagotoviti čim večjo stopnjo zadovoljstva občanov. Po kadrovski zasedbi tako glede števila zaposlenih, tudi Če odmislimo delo za KS/4 kot posebno poglavje, ki zasluži poglobljeno razlago, kot glede stopnje in vrste strokovnosti, gre za deficit po zakonskih normativih, ki ga bo potrebno nadoknaditi. Zakonodaja še ne določa razmejitev med funkcijo lokalnih skupnosti in državno upravo, zato je nujna velika strpnost in pripravljenost znotraj uprave, da ta problem stranke Čim manj občutijo. Prav na tem področju organiziranosti (občina, KS, vaške skupnosti), ki se kažejo v večji porabi časa, dražji izvedbi nalog, podvajanju nalog ter še nerešenih medsebojnih nesoglasjih. Temeljna akta za delovanje občinske uprave sta Statut občine Videm in Sistemizacija Občinske uprave. Občinska uprava je organizirana kot enoten organ z notranjo področno delitvijo dela. Razvoj delovanja občine bo zahteval mnoge spremembe, tako na organizacijskih, strokovnih, normativnih ter intelektualnih področjih, ki so perspektivno že nakazane. Zelja in interes občinske uprave je oblikovati enovit, enoten, projektno in na skupno dogovorjenih prioritetah plansko osnovan ter od čim širšega kroga občanov spremljan razvoj občine. Glede na izkušnje z občani je prevladalo prepričanje, da je velik potencial pripravljenosti ljudi potrebno podpreti in z ustrezno organiziranostjo ter svetovalnim pristopom \ oditi ljudi k cilju, ki sc preprosto imenuje: čutiti pripadnost ali imeti rad svojo občino. Pri tem je potrebno v najkrajšem času rešiti vprašanje pozitivnega ali negativnega vpliva vodstev KS z dolgoletnim mandatom v primerjavi z novo vizijo evropske demokracije in racionalnosti na področju lokalne samouprave. SHEMA ORGANIZIRANOSTI IN KADROVSKE ZASEDBE V OBČINI VIDEM PODŽUPAN ŽUPAN OBČINSKI SVET PREDSEDNIK 1 PODPREDSEDNIK 1 PREDSEDSTVO OBČINE TAJNIK OBČINE VII VODJA OBČINSKE UPRAVE 1 RAČUNOVODJA VArt FINANČNI REFERENT 1 KOMUNALNI ORGANIZATOR V/VI I ADMINISTRATIVNI V SODELAVEC TAJNICA 2 ADMINISTRATIVNI V SODELAVEC TAJNICA-PRIPRAVNIK 1 ŽUPAN * Franc Kirbiš, inž, Tr/.cc PODŽUPAN * Franc To p lak, avtom, mojster, Podlchnik PREDSEDNIK SVETA OBČINE • Friderik Bračič, a vrneI. mojster, Jurovci PODPREDSEDNICA OBČINSKEGA SVETA # Ana Jagarincc. inž. agr.. dipl. org., Leskovec TAJNIK OBČINE 9 Stanko Ropič, VII-inž. agr., dipl. org., P obrežje, vodja občinske uprave, sekretar občinskega sveta RAČUNOVODJA • Darinka Jagarinec, V-ckonomsko komercialni tehnik. Majski vrh. finančni referent KOMUNALNI ORGANIZA TOR * Ivan Pernek, V-ekonomski tehnik. Tržeč, tajnik KS Videm TAJNICA * Brigita Polanee. V-ekonomski tehnik. Leskovec, tajnica KS Leskovec • Otilija Jelen, V-administrativni tehnik. Podlchnik. tajnica KS Podlehnik. KS Dolcna TAJNICA 0 Nada Golob, V-upravni tehnik. Pobrcžje, pripravnica Stanko ROPIČ VODJA OBČINSKE UPRAVE ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ " S KRAJINSKIM PARKOM IN MNOGIMI TEŽAVAMI " Eden redkih krajinskih parkov na našem širšem območju je od sprejetja odloka občine Ptuj doživel že bistvene spremembe s posegi vanj. Na tem območju sta oživeli vasi Zg. in Sp. Šturmovci. S svojo edinstveno lego ohranjata naravno ravnotežje na tem prostoru. Z željo po ohranitvi dostojnega življenja kujemo vaščani načrte za ohranitev življenja v njem in njegovo posodobitev. Vasi sta z bistvenimi posegi v njihov prostor izgubili nekdanji čar neokrnjene narave, kljub temu si želi' "o oživeti kraj v skladu z zahtevami sedanjega časa. aščani želimo v novi občini Videm urediti zadeve v zvezi z mejo med občino Videm in sosednjimi občinami, kajti sedanja meja ni razčiščena in sicer se ne ve, katere parcele bi morale pripadati občini Videm, ker so vaščani Šturmovcev in Pobrežja izgubili veliko zemlje, ki jo sedaj pokriva jezero, odškodnino pa pobira sedanja Mestna občina Ptuj. Šturmovci so postali zaradi bekonskih farm v Dražencih in Čistilne naprave v Ptuju gnojna jama teh odpadnih vod in s tem je mestna občina rešila svoj problem, vide mska pa mora vse to sprejemati in reševati namesto drugih. S komasacijo smo sicer olajšali dela, povečali pridelek, po drugi strani pa smo uničili naravno zaledje, kot so les, divjadše posebej pa se je uničila podtalnica, kajti sodobna kmetijska pridelava uporablja ogromno koncentrirane gnojnice, umetnih gnojil in strupenih škropiv. S tem je uničena podtalnica, zato je skrajni čas, da vasi dobita vodo-k1 bolj zdrave pitne vode. .metijski kombinat ima v okolici vasi ogromne obdelovalne površine, katere obdeluje s svojimi velikimi stroji, uporablja pa ceste vaščanov. Kombinat je sicer obljubil 1,5 milijona SIT, ki naj hi ga poravnal do letošnjega aprila, kar je za koriščenje večdesetletne uporabe cest "kaplja v morje". Stroške obnove in vzdrževanja naj poravnajo vsi tisti, ki ceste uporabljajo. Še posebej je pereč problem ceste od Vidma proti Šturmovcem v času obdelovanja nasada s hmeljem, kajti kombinat z velikimi stroji nanaša na cestišče ogromne količine zemlje, s tem pa je onemogočena vama hoja pešcem, še posebej otrokom na poti v šolo in iz nje. K vsem dosedanjim posegom je v pripravi še en ogromen poseg v ta prostor in sicer nova cestna povezava proti Ormožu. Vaščani nasprotujemo temu predlogu, kajti do sedaj smo bili že mnogokrat izigrani ob podobnih posegih. Ne dovolimo, da se nam uniči tisto malo, kar je od nekdanjega Šturmovca še ostalo. Z omenjeno problematiko seznanjamo novo občino Videm in sosednje občine in od vseh pričakujemo, da bodo nakopičene probleme teh vasi reševali hitreje in prvenstveno v korist vaščanov in s tem tudi v korist občine Videm. Andrej Rozman "GREMO ¥ ŠTURMOVEC PO SRAKAČEK Osnovna šola Videm meji na krajinski park Šturmovci, ki je največji zavarovani preostanek loke v Sloveniji. Ker je med mladimi malo znan, smo se učitelji naše šole odločili, da spoznamo lepote in posebnosti tega parka. Z delom v projektu smo pričeli v šolskem letu 1994/95. Delo so vodili naslednji učitelji: Danica Habjanič, Štefan Murko, Anton Kovačec in Darja Petek, ki je bila tudi vodja projekta. Šturmovci so nas prevzeli in odločili smo se, da jih pokažemo tudi drugim. Nastal je vodnik po naravoslovni učni poti in video kaseta kot pripomoček učencem in učiteljem pri izvedbi naravoslovnih dejavnosti. Naravoslovno učno pot moramo le še označiti z glavnim panojem na vstopnem mestu s smerokazi in kontrolnimi točkami. Postavitev le-teh je povezana s finančnimi sredstvi, zato upamo, da nam bo pri tem pomagala občina. Ker pa nevestni posamezniki odlagajo smeti prav na začetku naravoslovne učne poti, smo učenci 7. in 8. razredov in učitelji aprila 1995 na svetovni dan Zemlje organizirali čistilno akcijo, v kateri smo poskušali očistiti vsaj del črnega odlagališča. Delo je bilo zelo naporno in umazano. Organizirali smo tudi zeleno stražo, ki je vsak dan nadzirala dogajanje v parku. Akcija je potekala tudi v čas' poletnih počitnic. Učenci smo imeli posebne uniforme, vodili pa sm. dnevnik opažanj. Naravoslovna učna pot je dokončana in pripravljena za ogled. Člani turističnega krožka smo prevzeli nalogo, da povabimo otroke pa tudi odrasle sirom Slovenije na obisk v naše kraje. Pripravili smo načrt, kako bomo sprejeli učence in njihove spremljevalce. Najprej bomo učence peljali v učilnico, kjer si bodo ogledali video posnetke Šturmovcev. Nato se bodo razdelili v skupine. Vodili jih bomo učenci turističnega krožka, ki smo se usposobili za vodenje. Naša pot se začne pri glavnem panoju, na katerem je kratek opis parka, zemljevid naravoslovne poti in simbol Drava - Mura. Prav je, da vam na kratko predstavimo našo učno pot. Šturmovci ležijo pod Ptujem, starosto slovenskih mest. Nekoč obširna prodišča se vse bolj zaraščajo in iz njih izginjata značilna flora in favna. Ostalo je le nekaj hektarjev loke in še ta je v nevarnosti, da zaradi prevelikega posega človeka v naravo izgine. Šturmovce si lahko predstavljamo kot zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, ki so zaradi civilizacije postale ogrožene in prezrte. Mnoge vrste ptic, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogroženih vrst, so rod našle zadnje prebivališče. Bogati, a še premalo raziskani so_ svetovi žuželk, dvoživk in plazilcev. Po končanem ogledu se bodo obiskovalci vrnili v učilnico. V naši šolski kuhinji si bodo lahko naročili kosilo ali malico. To pa še ni vse, odigramo lahko tekmo, pripravimo šaljiva tekmovanja, odvisno od našega poprejšnjega dogovora z obiskovalci. Skozi Videm poteka Haloška planinska pot, zato lahko obiskovalce popeljemo na bližnje griče, od koder je prelep razgled na Ptujsko in Dravsko polje. Za obiskovalce smo pripravili tudi ponudbo " lastnoročnih " spominkov. Naravoslovna učna pot je le del širokega projekta, ki si ga je zastavil zavod OŠ Videm. V nadaljevanju projekta bomo raziskovali celotno turistično ponudbo občine Videm, predvsem Haloško planinsko pot, Vinsko cesto, Leskovec z Avguštinom in ravninsko vas. Načrtujemo izdelavo turističnega vodnika po občini Videm in usposabljanje vodičev. Raziskati in oživiti nameravamo kulinarično ponudbo v naših gostiščih in izdelati kažipote, markacije in informativne table ter spominke, značilne za naše kraje. Radi bi uredili tudi muzejsko zbirko Haloze in zanjo poiskali primeren prostor. Menimo pa, da je med zelo pomembnimi našimi nalogami tudi ta, kako bi vzpodbudili krajane za lepšo in bolj urejeno okolico. Vsi ti naši načrti pa so zelo odvisni od finančne podpore, zato upamo, da bomo z njimi navdušili tudi župana občine Videm g. Kirbiša in vse tiste, ki si želijo, da Haloze ne bi bile znane le kot manj razvito okolje, temveč prelep košček Slovenije, ki ga je vredno pokazati tudi drugim. Člani turističnega krožka z mentorico Ksenijo Samojlcnko ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ 7 V letnih počitnicah se mora to vprašanje rešiti z novo pečjo, ki bo zadostovala tudi za prizidek s telovadnico in masardne prostore. V Šolskem letu 2(X)0/2001 namreč prehajamo na obvezno devetletno osnovno šolanje, za kar potrebujemo novo telovadnico in adaptacijo obstoječe šole, da bo zadoščeno zahtevam devetletnega šolanja. Ker kraj šolo nujno potrebuje, so bile v tej smeri že izvedene določene aktivnosti. Leča 1994 je bil izdelan investicijski program za večino šol v bivši občini Ptuj, tako tudi za šolo v Leskovcu. Izdelana je bila idejna zasnova, na osnovi katere je bila naročena lokacijska dokumentacija, izvedena predlokacijska razprava, naročeni projekti. K idejni zasnovi nismo dobili soglasja Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine, ki vztraja na izvedbi prizidka na drugi strani obstoječe zgradbe, kar pa pomeni poseg na sosednje zemljišče, ki je sedal splošno ljudsko premoženje, ki ga bo k delitveni bilanci potrebno pravno prenesti na šolo oziroma občino Videm. V programu republike je izdelava projektne dokumentacije načrtovana v letu 1997, vendar jo bomo zagotovili Že v letošnjem letu. Tudi občina je že v svojem proračunu zagotovila nekaj sredstev, ki jih bomo zagotovo porabili, če ne bo preveč zapletov pri pridobivanju soglasja za gradnjo. Tudi v kraju so že dolgo odločeni, da bodo zagotovili svoj delež, razpravljajo le sc o načinu zbiranja sredstev. Resnično so zavzeti. Svoj delež bodo zagotovili s sredstvi, delom in materialom. O načrtih in predvidenih virih pa več, ko bodo znani bolj zanesljivi podatki. Toliko o šolskih zadevah v kraju pomočnik ravnateljice in vodja OE Lcskovcc, g. Štefan Murko. Pri tem je edini možen odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu, da je šola v kraju nujno potrebna in jt^ moramo s skupnimi močmi obnoviti, po-bno še, ker je rudi republika v tem obdobju pripravljena prispevati svoj delež za obnovo in dograditev šole. Ne izpustimo priložnosti, ki sc samo enkrat ponuja! TR LESKOVEC POTREBUJE NOVO ŠOLO Osnovna šola Leskovec je bila zgrajena davnega 1912. leta. V njej so nabirali znanje že naši dedki in babice. Ker so bili ti kraji slabo naseljeni, je v šolo zahajalo malo otrok. Šola je nudila tudi stanovanja učiteljem. Šolo so z leti modernizirali, vendar več ne zadostuje potrebam današnjega časa. Pripravlja sc program devetletnega šolanja, zato je šola potrebna obnove. Mi, sedaj učenci, smo bili prikrajšani za telovadnico, tehnično delavnico in jedilnico. Šolanja brez tega si v današnjem času ni mogoče predstavljati. Zaradi organizacijskih sprememb je naša šola s sklepom prejšnje ptujske občine postala organizacijska enota osnovne šole Videm. V letu 1995 so izdelali načrte za obnovitev sedanje šole. V teh načrtih je predvidena dograditev prizidka. S tem bi šola dobila ustrezne prostore za telovadnico in ugodne pogoje za devetletno šolanje. Z nekaj sredstvi nam bo priskočila na pomoč država, veliko dobre volje, razumevanja in pridnih rok pa bo potrebnih od samih krajanov: Šola pomeni velik napredek za kraj, zato mislim, da bo zamisel o novi šoli naletela na dober odmev med krajani. Učenci, ki smo nabirali znanje v stari šoli in smo bili prikrajšani za sodobno telovadnico, pa kljub temu želimo mlajšemu rodu, da bi nove objekte uspešno izrabili\ v njih nabirali znanje in ga ponesli daleč v svet. S tem bomo vsi dokazali, da se znanje iz haloŠkih krajev lahko primerja z znanjem iz večjih mest. Zato nam je največja želja sodobna in lepa šola. Pomagajte nam in vse generacije naših mlajših ljudi vam bodo vedno hvaležne. Lidija GRCilČ, 8.r. OŠ Leskovec bodo omogočili nemoten pouk v eni izmeni. O stanju v Leskovcu smo se pogovarjali z g. Štefanom Murkom, pomočnikom ravnateljice in vodjo tukajšnje organizacijske enote, ki je povedal naslednje: Šola v Leskovcu datira z letnico 1912. V tehničnem poročilu je zapisano, da so zunanje stene v dobrem stanju, debelina zunanjcjga zidu je 65 cm, brez betonskih temeljev, stropi leseni, prostori imajo etažno višino 378 cm, okna so dotrajana, potrebna zamenjave, saj so njihove izolacijske sposobnosti minimalne, instalacije so zastarele in niso v skladu s predpisi. Manjka telovadnica, učilnica za tehnični pouk. ni kabinetov in ni ustreznega skupnega prostora. Pouk v obstoječih razmerah seveda mora potekati. Iskali smo rešitve. Eno učilnico smo preuredili v trim kabinet, v katerem poteka večina ur športne vzgoje, ko pouka ni možno izvajati na prostem. Pouk tehnične vzgoje, poteka v učilnici, ki ima ob zadnji steni tri stare klopi, na katerih sta vrtalni stroj in primež, vso ostalo opremo učilnice pa predstavlja ročno orodje. Seveda smo manjkajočo učilnico, ki smo jo namenili za športno vzgojo, morali nadomestiti, sicer bi moral biti en oddelek v popoldanski izmeni. To je bilo možno le, ker smo imeli eno generacijo tako maloštevilno, da smo 12 učencev lahko stisnili v bivšo pisarno. Ti učenci so tako za marsikaj prikrajšani, saj morajo biti vse ure pouka le v tej učilnici, kajti vsi ostali oddelki so številčnejši in se učenci ne morejo stisniti v ta mali ^*rostor. Letos, ko je zima v primerjavi izpred nekaj let veliko daljša in hladnejša, se nam je pokazalo kot velik problem ogrevanje. Pred štirimi leti, ko je bila v gradnji šola na Vidmu, je bila stara peč zamenjana z dvema pečema z Vidma, od katerih pa je istočasno možno kuriti le z eno, ki pa ne pokrije dovolj energijskih potreb, ker je kapaciteta samo ene peči premajhna. Tako sc je letos zgodilo, da smo morali pouk tri dni pred pričetkom zimskih počitnic prekiniti, saj s pečjo ni bilo mogoče došeči predpisanih minimalnih temperatur. S popravilom peči in dodatnim ogrevanjem (elektrika, plin) v vseh učilnicah in hodnikih smo uspeli prebroditi krizo. -1 8 KULTURA, DOGODKI V OBČINI f judska pesem, ples in glasba, kako si lepa, bogata in polna notranje topline, si nastajala s skromnim kmečkim človekom skozi čas... Prisotna si bila povsod: ob trdem kmečkem življenju, ob dolgih zimskih večerih, ob raznih delih, šegah in navadah ter praznovanjih. Naši dedki in babice so te ljuhili in gojili s ponosom in zavestjo, zato si ostala naše bogastvo, ljudsko izročilo naših krajev, naše občine Videm. Ljudsko izročilo, ki se je ohranjalo skozi stoletja in desetletja, je umetnina in narodno bogastvo, s katerim se ponaša naš skromen kmečki človek. Za ohranitev tega bogastva se trudi in skrbi 11 kulturnih društev, ki imajo s svojimi programi jasno začrtano delo in akti-" iosti na kulturnem področju. Programi zajemajo osnovno deja-nost posameznega društva, zagotavljanje pogojev za delovanje, nabava opreme, usposabljanje kadrov, nastopi in gostovanja skupin na prirediftah v občini, Širom po Sloveniji in tudi v inozemstvu, ob jubilejnih obletnicah, koncerte ter druga srečanja. Za organizacijo in koordinacijo dela ter izdelave projektov prireditev na občinskem nivoju v občini Videm skrbi Odbor za prireditve. Osnovni cilj odbora je, da bodo prireditev na nivoju občine ljudje sprejeli za svojo, da bo kraj z njo živci da bo dosežena množičnost in sodelovanje vseh strukiur v občini. Imamo kaj lepega poka7ati in smo sposobni turistu, ki bn jutri prišel k nam v Haloze, ponuditi zraven pristne h a loške kapljice tudi dobrote kmečke kuhinje ter bogato kulturno dediščino. Za nami je že prva uspešna letošnja prireditev "Fašenk na Vidmu", ki je pokazala, da so ljudje voljni in sposobni prispevati svoj delež in da se da s skupnimi močmi brez večjih finančnih sredstev tudi nekaj lepega organizirati in prirediti. Dvaindvajset sodelujočih skupin je pokazalo, da imamo ohranjeno najbogatejšo etnografsko izročilo, saj so skupine znane v "imovini in tujini, najmanj pa doma, zato je bila ta prva prireditev na visokem nivoju. Druga prireditev bo medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin v Sclah 12. aprila 1996, tretja bo Združimo se v pesmi, plesu in glasbi v Vidmu sredi meseca septembra; četrta: a) Božiček za najmlajše v občini Videm b) Silvcstrovsko srečanje občanov občine Videm na Vidmu. V odboru za prireditve razmišljajo tudi o prazniku občine Videm in takrat bi se naj predstavile vse organizacije in društva z delčkom svoje aktivnosti. V bodoče bo tudi potrebno izdelati program za " zahvalno nedeljo ", ko bi se lahko predstavili kmetje, vinogradniki, drobna obrt, kulinarika, naše domače dobrote in zasebne vino teke itd... Odbor za prireditve v občini Videm ima polno idej za razne ■zamisli prireditev na občinski ravni, vendar so vse odvisne od finančnih sredstev in širše podpore v občini, kar pa je tudi osnova za razvoj gospodarstva in turizma v občini Videni. Francka PETROVIČ nizirana pomoč in to na nivoju lokalne skupnosti, jc io bogata naložba v razvoj našah otrok. Tudi na tem področju smo v občini Videm na začetku. volja in optimizem žene naše ljudi naprej tam, kjer je potrebno povleči šele osnovne poteze za razvoj najmlajših občanov. Področju otroškega varstva je posvečena posebna pozornost, čeprav je začetno stanje nezavidljivo. Poskrbljeno jc sicer za vse malošolčke v 4 osnovnih šolah. Glede predšolske vzgoje in varstva v sami občini pa nič. Blizu 80 naših malčkov obiskuje vrtce v Ptuju. Mariboru, Markovcih in Kidričevem. Nekaj deset staršev je po podatkih minulega leta zaman upalo na sprejem svojega otroka v vrtec. Še več naših družin rešuje varstvo pri sosedih in babicah. Vse to in dejstvo, da število otrok v občini narašča, jc vzpodbuda, da je problem potrebno reševati. Beseda je dala besedo in ta idejo, ki je sedaj uresničena. Občina Videm kot ustanoviteljica je v sodelovanju z upravo vrtccv Ptuj (JVVZ Ptuj) in privatno iniciativo ustanovila prvi lastni oddelek vrtca in siccr doma. Družina Horvat v Pobrežju 158 jc zagotovila prostorske pogoje ter samozaposlitev gospodinje kot varuške. Občina Videm in vrtec Ptuj sla prispevala opremo, opravila, formalnosti ter z aprilom odpirata oddelek vrtca za 22 otn starosti od 1,5 do 5 let. Stalno zaposlitev bo dobila še mlada vzgojiteljica začetnica iz Podlehnika. Prvi korak je torej narejen. Če bo interes in potreba Se večja je pri Horvatovih prostora še za en oddelek vrtca in za novo skupino 22 otrok. otm m - mtm - i Čeprav gre za sploh prvi primer ustanovitve vrtca v privatni iniciativi, vlada med vsemi udelcžcnci priprav optimizem. Prvič zato, ker bo omogočeno varstvo doslej čakajočim otrokom pod povsem enakimi pogoji kot v mestnih vrtcih, in drugič, ker se odpira nova možnost samozaposlovanja in novega zaposlovanja v občini nasploh. Ko edinstven primer zaživi, bo gotovo za seboj povlekel nove ideje, pogum in interes morda še kje na drugem koncu občine. Začetek je tu. Lepo in vspodbudno. Da! Tudi pri naših najmlajših, ki so up naše bodočnosti. Pa naj kdo odslej še reče, da v naši občini nimamo vrtca ali, da je to prvoaprilska. P.U. Prijavnico za prijavo otroka v varstvo v OE JVVZ Ptuj, Pobrežje 158, dobijo starši na sedežu občine Videm in na upravi JVVZ Ptuj, Prešernova 29/111 Ptuj. SR —_■..„■-,...;_ii. Otrok se rodi in kar nekaj časa ne shodi, ne spregovori in mu ne zraste prvi zob. Da, tudi ta fenomen ima svoje potrebe, svoj razvoj in svoje zakonitosti. Čc jc ob tem mogoča šc orga- DOPISUJTE V NAŠČ GLASILO ] ZAHVALA - POHVALA Na pustni ponedeljek se je na Vidmu dogajaI prvi fašenk v enoletni zgodovini občine Videm. Pogumna predvidevanja iniciatorja so se uresničila - prišli so vsiki živo ohranjajo izredno bogato etnografsko tradicijo naših krajev; znano že širom Slovenije in E\rope. Hvala vsem - tudi tako se pokaže pripadnost in patriotizem do domačih korenin. Hvala enako vsem. ki so lepo pustno okrasili Videm. hvala še posebej družinam Zemljak - Pobrežje, Lejnščak in Jus - Videmr ki so vzorno pokazali\ kako se pogosti v smislu starega običaja fašenke, ko pridejo k hiši in zaželijo gospodinji in gospodarju dobro letino. KULTURA, DOGODKI V OBČINI PRVIČ BODO OCENILI NAJLEPŠE i REJEN KMEČKI DOM Vaške ženske v Leskovcu, organizirane v aktiv, smo v preteklih letih — sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo skrbele za lastno izobra-j vanje. V preteklem letu smo se odločile, da bomo poskrbele Še za kulturno in družabno življenje na vasi in za ohranjanje izvirnosti podeželja. Uspehe večletnega izobraževanja smo prikazale Širšemu krogu domačinov lani oktobra na kulinarični razstavi, ki smo jo pripravile v sklopu dvodnevne prireditve Jesen v Halozah ". Med petdeset razstavljenimi izdelki jih je bih> veliko kot pravih posebnosti naših krajev. Zima je na podeželju že po tradiciji čas za dopolnilno izobraževanje. Zato smo v zimskem Času organizirale dva enodnevna tečaja s tematiko - peka drobnega peciva in potic ter tečaj izdelovanja adventnih venčkov in desetdnevni kuharski tečaj. Članice a kriva smo polne idej in naš program dela je zelo pester. V mcsecu juniju bomo organizirale strokovno ekskurzijo v Slovenske gorice in Prekmurje. Julija bomo v sodelovanu s kmetijsko svetovalno službo izpeljale akcijo ocenjevanja " NAJLEPŠE UREJENI KMEČKI DOM 'i Za avgust je v pripravi dvodnevni kmečki praznik v Leskovcu z aktivnostmi: kmečke igre, kulinarična razstava, ocenjevanje in izbor najmanjšega klopotca z vrtno veselico ob zaključku. Za zimski čas imamo pripravljen novi sklop izobraževanja, ki je '—isnovan drugače kot v preteklih letih. Jašc starejše članice bodo mlajšim v svojih domačih kuhinjah izdale skrivnosti priprave jedi, ki so malodane že izginile v pozabo. Nadaljevale bomo tudi z večdnevnim kuharskim tečajem. Ob kmetijski svetovalni službi, ki nam pomaga s strokovnimi nasveti, smo do sedaj našle veliko razumevanja na novi občini Videm in na krajevni skupnosti Leskovec. Ida VindJš-BcIšak P.U. Na občini Videm je izražena velika podpora ideji, da se aktivi kmečkih žena združijo » celotni občini in se društveno organizirajo fxj krajevnih sekcijah. Tako bi bilo mogoče nadvse zaželena prizadevanja pri ocenjevanju najlepše kmečke domačije razširiti in poenotiti v občini. Akcija bi lahko potekala na osnovi javnega razpisa v našem občinskem glasilu in to skozi vse leto. Enako bi lahko potekalo stimulativno tinansiranje iz proračuna. gar Ijfe_Hlmllomih)_J V nekaj vrsticah vam predstavljamo župnijo, ki spada po demografski razgibanosti in težavnosti terena v sam vrh mariborske škofije. Da bi zgodovina bila še vedno najžlahtnejša učiteljica, navajamo nekaj dejstev, iz katerih žari ljubezen haloškega vernega človeka. Župnija ima štiri cerkve. Za najstarejšo velja Devica Marija Vnebovzcta v Podlehniku. Za cerkev sv. Duha na Rodnem vrhu žal ne vemo datuma pozidave. Leta 1652 se omenja kot podružnica sv. Vida. Za najmanjše velja svetišče žalostne Matere božje pri Novi cerkvi. Temeljni kamen so ji postavili 22 .8. 1742 bratje minori'~ Sedanja farna cerkev sv. Trojice pa je iz leta 1654 in s svoji»., italjanskim baročnim slogom mogočno dominira nad podlehniško dolino. Po svojih dimenzijah daleč presega vsa podeželjska svetišča. Ozemlje današnje župnije je prvotno spadalo pod pražupnijo Moče. V opisu podružnic sv. Vida pri Ptuju se že leta 1545 omenja tudi podružnica Device Marije v Podlehniku. Prva zapisana krstna matica 2. maja 1784 pa je eden od pisnih virov nastanka sedanjega trojiškega župnijskega urada. Iz zgodovinskih virov lahko trdimo, da današnja župnija zaobsega teren, na katerem so bila nekoč tri samostojna pastoralna področja. Danes župnijo upravljajo redovniški bratje minoriti slovenske province sv. Jožefa, ki živijo v samostanu sv. Trojice ob farni cerkvi na Gorci. V tem samostanu so tudi redovnice Marijine sestre. Cerkev so predvsem ljudje, ne pa zgradbe. Pred vojno je župnija štela več kot 4000 duš, danes pa kakih 2000. Iz krstnih matic je razvidno, da je pred vojno bilo letno okrog 140 krstov. Po letu 1956 pa je število ljudi in krstov začelo močno upadati in še pada. Lansko leto je krščenih 9 faranov, pokopov pa 33. Iz povedanega lahko trdimo, da niti turški vpadi, niti kuga, niti obe svetovni vojni nista izvršili nad Haložani takšnega genocida, kot komunistično eno um je. Ker na žalost nekateri " sultani " ki so v prejšnjem režimu po našem terenu harali, še živijo, o njih in tragediji kdaj drugič. Kaj za naše župljane v tej situaciji pomeni pričakovati Veliko noč in papežev prihod v Slovenijo, pa kar sami ugibajte. Vsekakor tisti, ki ostajamo, z vsemi močmi želimo ohranjati sveto dediščino, ki so temelj naše ljubezni, vere in upanja. Vam pa kličemo: Kar želite sebi, delajte tudi drugim! brat Mirko minorit 10 UUDJE IN DOGODKI 1 & v uBk. V decembru 1995 in januarju 1996 sta južni sneg in žled po 39 letih v naših krajih povzročila ponovno ogromno Škodo v naših gozdovih. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije sicer pregledujejo gozdove in evidentirajo nastalo škodo. Toda v kratkem času, do vegetacije, ne bodo zmogli pregledati vseh gozdov. Zato je veliko gozdno bogastvo v naši občini v veliki nevarnosti pred "gozdno kugo"-lubadarjem. Vse lastnike gozdov pozivamo, v našem skupnem interesu, da čimprej pregledajo svoje gozdove in začnejo iz gozda odstranjevati podrto in polomljeno drevje (izdelajo "gozdni red"). Pred pričetkom sanitarne sečnje so lastniki gozdov dolžni obvestiti področno krajevno enoto zavoda za gozdove, če jim ni bila izdana odločba in sicer na naslov: ZGS - KRAJEVNA ENOTA PTUJ, ZOISOVA 5, 2250 PTUJ. TEL.: 772-725, kjer bodo dobili vse strokovne nasvete o načinu izvedbe del in ukrepih za sanacijo škode. m ©bšam ■mm&M bits fkjf ed bcgunci vsega sveta je polovica otrok. Za njihov zdrav raz\'oj je JVL potrebno zadostiti njihovim mnogokaterim potrebam. Otroci begunci imajo še posebne potrebe in so notranje še posebno ranljivi. Mnogi poznamo njihove razmere, jih razumemo in zato sočustvujemo z njihovimi stiskami. Slovenija in tudi naše okolje se je vključilo v zagotavljanje pomoči v smislu Deklaracije o človekovih pravicah. Protokol št. 1, 2. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic Sveta Evrope in po 26. členu Deklaracije, določata pravico vsakogar do izobraževanja in vzgoje. Zato smo kot mlada država, podpisnica obeh mednarodnih aktov; dolžni pomagati in vzpodbujati tudi k vzgoji in izobraževanju begunskih otrok pri nas. S tem ob posebnih pristopih omogočamo neprekinjen razvoj osebne identitete, utrjujemo psihosocialno stabilnost in vzpodbujamo vsestranski razvoj otrok, ki so največkrat dobesedno iztrgani iz objema svojih družin. Na Ptuju že od maja J992 gostimo begunce. Ker je zagotavljanje osnovnošolskega izobra-: vanj a prioritetna naloga vseh, ki so zadolženi za življenje beguncev, je bila v šolskih letih 92/93 in 93/94 organizirana begunska šola v prostorih Osnovne šole Breg in v prostorih KS Tu m išče. S šolskim letom 94/95 so begunski otroci po priporočilu Ministrstva za šolstvo in šport republike Slovenije vključeni v redne osnovne in srednje šole v Sloveniji. Otroci iz begunskega centra Ptuj so vključeni v učno vzgojni program Osnovne šole Breg in Osnovne šole Videm. V šolskem letu 94/95 je bilo v OŠ Videm vključenih 12 begunskih otrok. Osnovno šolanje je zaključilo 10 otrok, 2 sta pred zaključkom šolskega leta s starši odšla v Nemčijo. Tudi v tem šolskem letu je v Osnovni šoli Videm vključenih 12 otrok. Torej, tudi v našem okolju smo našli dovolj razumevanja in pripravljenosti za humanost najvišje vrste. Škoda je le, da smo domačini o tem dejstvu premalo seznanjeni. Lahko bi bili celo nanj ponosni. V tekočem šolskem letu je v šoli, takorekoč naše občine, 8 begunskih osnovnošolcev od prvega do petega razreda vključenih celo v podaljšano bivanje na priporočilo Ministrstva in z nesebično pripravljenostjo vseh, ki na šoli delajo. Tako so veliko lažje premagane razumljive barierc. tako v predznanju slovenskega jezika, pisanja domačih nalog in podobno. Vsi, skupno z begunci samimi, srčno upamo, da je že blizu čas, ko se bodo vrnili v svoje kraje in domove, če je od njih še kaj ostalo. Posamezni otrok bo gotovo do konca svojih dni pomnil, da je kot begunce k našel toplo zavetje nekoč nekje v neki občini Videm, ki jo bo skupno z organizatorji, animatorji, učitelji in sošolci ohranil v lepem in toplem spominu. Anita PEKLAR V naši občini jc pričelo izhajati glasilo, ki bo na neki način tudi komunikacija med občani, in mislim, da si uredniški odbor zasluži pohvalo. Prav jc, da tukaj v našem glasilu zapišemo tudi nekaj besed o našem okolju, za katerega vemo, da nam ne more biti v ponos. Ves svet se na različne načine ukvarja z vprašanjem onesnaževanja okolja. Tega se lahko lotimo na različne načine in na različnih področjih tudi mi občani občine Videm in tako zapustimo svojim otrokom in vnukom lepšo in bolj zdravo občino, kajti okolje, v katerem trenutno prebivamo, ni naša lastnina. Živimo v zelo lepi občini, ki je sestavljena iz dveh delov, hribovitega-Haloze in ravninskega. Vsi ti predeli še niso zelo onesnaženi, vsekakor pa bodo, če ne bomo lega preprečili mi sami-vsak posameznik. Nekaj je na tem področju že bilo storjenega; če se spomnimo Šturmo-vcev izpred časov, nasičenega z raznimi odpadki, nas tam danes pozdravi povsem drugačna slika. Še vedno pa se v Sturmovce stekajo odplake, ki onesnažujejo in to je naš skupni problem in ne le problem ljudi, ki tam živijo. Proti takim zadregam kot posamezniki ne moremo veliko storiti, toda lahko pa cigaretne škatle, ogorke in druge smeti mečemo v koš in tako prispevamo k čistejšemu okolju, v katerem živimo ter delamo in jc mnogim tudi vir preživetja in zaslužka (kmetije, gozdovi, vinogradi,...). Vendar bi sc tudi večje težave lahko reševale z dobro organizacijo in pristopom. Mislim, da je tukaj primeren čas in kraj, da tudi g. župana in svetnike občine Videm opomnimo, da bi bilo prav, če bi po vsej občini namestili več košev za smeti, kajti če se ti v roki znajde prazna vrečka od bonbonov, ovoj sladoleda in drugo, jo lahko vržeš v koš le, če ta tudi obstaja, drugače pač na tla. Torej ste za čisto občino? Če ste na to vprašanje odgovorili z da, vas pozivam, da tudi v prihodnjih Številkah našega glasila pišete, podate svoje mnenje in predloge o tem, kako našo občino narediti in ohraniti lepo in čisto, saj si tega prav gotovo vsi želimo. Vanja ROPIČ BORZA PONUDBE 11 V prvi številki tega glasila smo sc tudi Člani Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Videm odloČili, da občanom občine Videm predstavimo našo stranko in njeno delovanje. Stranka s kratico SDSS je v naši občini nastala 31. 01. 1995 in takrat štela 11 članov. Danes šteje naša stranka 28 članov. Predsednik stranke je Janez JANŠA, občinskega odbora Videm pa Stanko SIMONIC, na katerega se lahko vsi, ki bi želeli postati člani te stranke tudi obrnete z vprašanji in z veseljem vam bo nanje odgovoril. Znak naše stranke je bordo rdeča vrtnica /. zelenim steblom in listom. Geslo naše stranke je: " Za resnično demokracijo in socialno pravičnost v Sloveniji" Delujemo z namenom omogočiti ljudem, da sodelujejo pri oblikovanju in izražanju politične pobude, dajejo smernice ojim izvoljenim predstavnikom,... Zavzemamo sc za vzpostavitev takšnih družbenih odnosov, ki bodo v pogojih sodobnega podjetništva in tekmovalnosti zagotovili vsakemu posamezniku enake možnosti sodelovanja, pravno varnost in solidarnost. Ker delujemo na področju občine Videm, se zavzemamo tudi za njeno enovito kot edino ušpešno delovanje, saj bo le tako delovanje občine imelo za posledico lepo urejeno občino in srečne ter zadovoljne občane. PREDSEDSTVO V mesecu oktobru je na pobudo najaktivnejših v občini in pod spretnim fotoaparatom prizna-nega fotografa nastala prva promocijska razglednica občine Videm. Da bi bili občani seznanjeni s promocijskimi prizadevanji, je razglednica priloga prvi številki občinskega glasila, ki ima ob vseh običajnih nalogah in namenih tudi promocijski značaj za občane in občino Videm. V primeru, da iz kakršnih koli razlogov razglednice niste prejeli z glasilom, jo zahtevajte ob prvem obisku na občini. Razglednica bo tudi v javni prodaji, zato s podarjeno razglednico razveselite svojega najboljšega prijatelja s pozdravi in povabilom v naše kraje. CENIK REKLAM IN OGLASOV NAŠ GLAS BO OBJAVUAL OB URADNIH OBJAVAH TUDI REKLAME. TODA NE GRE LE ZA REKLAMO, PAČ PA OB TEM ZA PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ V OBČINI VIDEM. CENA OGLASA, KI JO JE POTRDIL SVET OBČINE, JE ODVISNA OD OBSEGA OGLASA: A4/1 - ena stran 24.000 SIT A4/2 12.000 SIT A4/4 6.000 SIT A4/8 3.000 SIT A4/16 1.500 SIT Naročilu sprejemamo v tajništvu. dOTo) (* živinozdravmška ambulanta, d.o o ZA ^