Proti naprednemu učiteljstvu.* Ni dovolj, da jimnanosijo lurško vodo in neumnost v vasi, nosijo jim tudi vse druge klerikalne čednosti: Tohunstvo, ovadužtvo in nasilnost. ,,Kdeči Prapor." Klerikalci imajo že sedaj večino v deželnem odboru, po izvolitvi poslancev iz splošne kurije pa bodo imeli tudi večino v kranjski deželni zbornici. Tega ne prikrivajo nikjer, nikoli in nikomur, zato pa so postali tudi neznansko ošabni in hudobni. Pošten človek bi mislil, da napoči v njih vrstah sedaj res doba miru in resnega dela, kakor so zatrjevali tik * BGorenjecu i dne 25. jnlija t. 1. pred deželnozborskimi volitvami na srojem glavnera zaupnem shodu. Ampak drugo je dana beseda in zopet drugo so njihovi pohlepni načrti. Že brusijo nože in nobeno orožje jim ni dorolj zarjavelo in gnilo, da ne bi šli z njitn na boj proti vsemu, kar ni čisto klerikalnega. Gousno je, gledati jih pri tem delu. S podvojeno močjo pa so se vrgli na napredno učiteljstvo. Naj dela učitelj z uspehom tudi v docela nepolitičnih društvih, a ni njih privrženec — ia teh je jako malo — proč z njim. Vohunijo, nastavljajo pasti, sumničijo in denun<irajo vsepovsod. Grmeki, Fabinci, Silvestri, Korbarji niso več bele vrane, en gros so začeli 8 krvniško obrtjo. Javna obsodba jim ni mar, zaplembe listov id razdružitve Bizobražer valnih" društev se ne boje, ker jih naša vlada menda ne sme videti, ne slišati. Sedaj osvajajo mladino, toda kako! Telovadcem ni vzgojno sredstvo telovadba, ampak razgrajanje in izzivanje. V Komendi je ekslemenatar Fran Terseglav pri tamkajšnem shodu javno naravnost hujskal proti učiteljstvu. -Slovenec" poroča o tem shodu to-lo: nKar se učiteljev tiče, je silno lahko njihovo rovanje onemogočiti in izpodnesti tla, ako se jih že iz početka natančno kontrolira . . . Odločilno je, da Ijudstvo učitelju veliko zaupa, če je pa učitelj nevreden tega zaupaDja, občutijo to ljudje bujše kot razžaljenje, kot prevaro . . . Sicer imajo učitelji pravieo snovati različna tamburaška, pevska in telovadna društva, zato pa ima Ijudstvo tudi pravico in dolžnost učiteljem povsod in vselej nasprotovati, se proti njim z vsemi dopustnimi sredstvi bojevati. Za ta boj je poklicana zlasti raladina." Kaj je namea temu hujskanju? Onemogočiti slehrno, še tako potrebno napravo, posebno na kmetih, če ni že takoj iz početka vsa v klerikalnih rokah; vzeti ljudstvu vsako zaupanje do učiteljstva; nasprotovati z vsemi sredstvi že obstoječim raznim društvom, ki niso popolnoma klerikalna. Vsaka straaka mora skrbeti za svoj obstoj, srae pridobirati novih tal, toda nje delovanje mora sloneti na poštenosti. Taki ljudje pa, kakor so naši klerikalci, s takimi pogubnimi sredstvi ne smejo nikdar sami zagospodariti nad slovenskim narodom. Ia kdo je ta predrzni Terseglav? Šolal se je na kranjski giranaziji, ko je bil njegov varuh še policijski nadstražnik v Kranju. Šel je v semenišče, a ni mu dišalo biti duhovnik, ampak izstopil je in se poročil s prejšnjo šenčursko učiteljico. Odkar je zasedel dr. Lampe stolec deželnega odbornika, je on njegov namestuik v ,,Slovenče?i" politiki. Vidi se, da se je zdel dr. Lampetu najsposobnejši naslednik, ta Terseglav, dejanja pa kažejo, da se trudi učenec celo nadkriliti svojega učitelja. Doktor Krekov nPons asinorum" ni nič proti novodobni gODJi. Še celo prej tako mirni uradnik tobačne tovarne v Ljubljani, sedanji dolenjski poslanec Mandelj, se je moral posluževati laži, da je mogel ščuvati na Dolenjskem proti učiteljstvu. Jutri pa poroča v Škofji Loki nek Podlesnik ,,o boju proti liberalnerau učiteljstvu". Ironija usode je menda hotela, da je vsak izmed teh Davedenih pobojnikov učiteljstva v najožjem sorodstvu z učiteljskim stanom, bodisi kakor sin, mož, brat ali svak. Naše uujne želje so, da ravno v tem času ne sme učiteljstvo prenehati z delom na gospodarskem in kulturnem polju. Naj se ne boji groženj! Vso pažnjo bomo obračali na sklepe deželnega šolskega sveta. Da, tudi glede poli- tičnega delovanja mora biti učitelj prost prav tako, kakor je prost vsak drug državljan. Na objektivnost obeh nadzornikov in obeh zastopnikov učiteljstva v kranjskem deželnem šolskem svetu imamo še dosti rere. »Slovenska Ljudsk. Stranka" hoče ves nerazsodni slovenski svet s strahom, žuganjem in nasilstvom sprariti pod svojo oblast. Proti takemu javnemu zastrupljenju je treba povsod mnogo dobro organiziranih Ijudi, pa najsi so potem katerikoli struje. Zlasti vsi vi, ki pripadate narodno-napredni in socialno-demokratični stranki, bodite pozorni pri tem boju, ki ga je zavzela z vso krutostjo BS. L. S." napram svobodomiselnemu učiteljstvu. Tisti, ki bi morali biti po svojem zvanju oznanjevalci miru in sloge, so zavrgli božje postave, so zašli že daleč s pota. Pripeljimo jih zopet nazaj h Kristusu Kralju.