Naročnina mesečno 2r> Din, za možem* sno 4(i Um — ne-delčka i/ihija ee-loleino % Um. za inozemstvo I20l)in
Uredništvo |e » Kopitarjevi ul h/lll
Telelom urtslmšlva: dnevna služba 20S0 — nočna «Wh	10 2050

VENEC
Cele. račun: Ljubljana it lO.hMl in lO.Vt>< za inserate; sarnievo 4lv Zagreb *lv VJ.OII, Prasa-I >una | 24.747
Uprava. Kopitar-jeva n. letelon
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec*
Uhaja vsak dan ziuiraj. razen pmidel ika id dneva ihi prazniku
Pod križem
Kdor se na Veliki petek zamisli pred podobo Križanega, kakor je krščanska navada, se bo režko ubranil občutja, da ie dogodek iia Kalvaiiji brezčasoven, da ni navezan na noben čas, pač pa obsega vse vekove kakor učlove-čeni Bog sam, nositelj tega velikega dogodka. Smrt Gospodova na križu je najpomembnejši dogodek v zgodovini in stoji nad vsemi časi, zato more tudi vsaki dobi posebej služiti kot pomoč v vsakem zemeljskem trpljenju.
še vsakomur, kdor je moral v življenju piti iz kupe trpljenja, je bilo v veliko tolažbo, če je videl, da tudi drugi ljudje prenašajo enako usodo. Toda kdor hoče drugim nuditi res prave utehe, ne zadostuje, da jim modruje knjižno modrost, temveč mora najprej s svojim zgledom in življenjem pokazati, da predvsem on sam nekaj razume o trpljenju in bridkosti. Kdor pa pogleda na križ, se takoj zaveda, da na Križanega ni potreba še staviti vprašanje zaupanja. Vsakdo ve. da je Kristus mož bolečin, ki je spoznal trpljenje, kakor nihče drugi. Okusil je revščino in pomanjkanje, pozna lakoto in žejo, pretrpel je preganjanje in zasramovanje, tudi solze in vzdihi mu niso bili tuji; njegovo srce in dušo je zalila smrtna stiska, šel je po krvavem križevem potu in pretrpel grozno smrt —, vse, prav vse je pretrpel Kristus, kar more človek sploh trpeti. V obilnosti seje dopolnilo, kar je napovedal njegov prerok: Glejte, kje je bridkost, podobna moji bolečini!
Ako je toraj sploh kdo upravičen, da govori človeštvu o trpljenju, potem je Kristus upravičen. On pozna trpljenje. In če je kdo v stanu trpečim vliti moči in tolažbe, potem more to edinole Kristus, ki je s svojim trpljenjem rešil trpljenje. Temu odrešilnemu trpljenju se je podvrgel Gospod prostovoljno, iz ljubezni do križa. V njegovi duši je bila ljubezen do trpljenja, kar je vzelo bolečini njeno trpkost, je odbilo ost njene grenkobe in mu gorje spremenilo v blagoslov. S svojo pripravljenostjo trpeti triuinfirn nad bolečino. Celo niegov kri-žev pot je kraljevska pot. Prepričevalno dokazuje, da trpi le zato, kar sam tako hoče. Brez te njegove lastne notranje volje ne bi imeli nasprotniki nad njiin nobene moči. Samo on edini ima oblast, dati življenje in ga zopet vzeti. Pilat se sicer postavlja z lastno močjo, a že mu odgovarja Kristus: »Nikake oblasti ne bi imel nad menoj...« Mučitelji ga pribijejo na križ in na njem tudi umrje, a ne morda z vzklikom: Sedaj je vse izgubljeno! ampak s klicem zmagoslavja: Dovršeno je! Kakor na getzemanskein vrtu, tako je vselej in povsod on tisti, ki gre nasproti svojim preganjalcem s pomembno besedo: Jaz sem!
Kako žalostno vlogo pa igrajo premnogi sodobni kristjani, kadar je treba iti v trpljenje. Dasi so imenovani po Kristusu, beže pred vsakim trpljenjem, kolikor le morejo, ako pa jih križ dohiti, jim je brez očiščevalnega blagoslova. Nasprotno, trpljenje jih stre. Na koncu svojega križevega pota, ki ga morajo nazadnje le prehoditi, so brez volje in brez moči, polni dvomov in nevere^ Ne marajo biti »soudeleženci Kristusovega trpljenja«, ampak venomer sanjajo /ečno sanjo padlega človeka o zemeljskem paradižu, š katero ga trapijo razne moderne filozofije, ki so iz svoje srede zavrgle odrešilni križ.
Ako nočemo tuliti z množico in biti ob zatonu življenja prelahki na božji tehtnici, se moramo z vsem svojim notranjim bistvom sprijazniti z znamenjem Sinu človekovega, mimo katerega ni ne za poedinca, ne za družbo nobene rešitve. Edinole v križu je rešitev. Ako Bog nima drugega kakor križ, da z njim rešuje svet in človeštvo njegove bede, tudi mi ljudje ne bomo z ničemer bolj gotovo obvladali življenja kakor s križem. Brez volje do križa, do odpovedi človek nikdar ne doseže notranje svobode in nravne usovršenosti. Brez žrtev in samo-premagovanja ne bo nikdo zanesljivo vršil svoje dolžnosti. Brez žrtvovanja samega sebe si ni mogoče prav misliti ne ljubezni, ne zakona, ne zvestobe in zato tudi ne življenjske sreče. Kdor se svetu ne zna odreči, ga tudi nikdar ne bo obvladal. Srca niso nikdar tako mirna, kakor če so očiščena v trpljenju. Sele križ Ja življenju najgloblji smisel.
Poglejmo v življenje in ne bo nam težko spoznati, da se prav naša doba odigrava pod križem, ki meče orjaško senco preko vesoljne zemeljske oble. Iščimo zato v križu rešitve problemov in tudi tolažbe. Dobro jesti in piti, se oblačiti v draga oblačila in živeti lagodno življenje, to še ni nikdar osrečilo človeka. Svojo srečo bi v čem podobnem smatral kvečjemu tisti, ki je moral vse življenje težko garati za skorjo kruha. Vendar pa je velika zabloda ravno naših dni, da vsakdo misli, da je življenjska sreča poedinca kakor naroda edinole mogoča v znamenju blagostanja. V resnici pa ni bolj pustega in praznega življenja kakor ga žive po-tratneži s časom in denarjem, ki so prepuščeni sproščenim nagonom svoje sle in svojih muhastih potreb. Kako sc tnarsikaka bogata gospa, varana od svojega moža v gosposkih sobanah čuti kot najnesrečnejše bitje in tisočkrat zavida svojo vratarico za ono malo življenjske sreče, ki jo pri njej sluti. Marsikak bogatin, ki pa je tepen v svojih otrocih, bi kaj raa menjal s svojim uslužbencem, z malim človekom, ki se lahko raduje v krogu svoje drnžinice. Premoženje še ne oslobodi človeka križa. Kdor je oblagodarjen v telesu in v tnatnonu, je po navadi križan v srcu in duši. Oni pa, ki so t.a zunaj križani, skrivajo največkrat v svoji no-
Hitler v delenzivi
Narodno socialistično gibanje pred zastojem —- Izjave berlinskega nadškofa
Berlin, 24. marca. d. Iz Porenja poročajo, da je v Gladbachu bilo aretiranih 180 hitlerjevcev, ki so hoteli korakati po ulici v uniformi hitlerjevskih napadalnih čet. Ko so bili aretirani, so hitlerjevci pričeli groziti policiji, da bodo po 24. aprilu (dan pruskih volitev) poslali v pokoj vso policijo in postavili na njeno mesto hitlerjevske napadalne čete.
Dogodek je značilen za današnji položaj v Nemčiji. Notranji minister je prepovedal za čas velikonočnih praznikov vse javne nastope strank, da zagotovi državi mir. Naro-lni socialisti se temu ukrepu upirajo in braunschweigska vlada, ki • je v Hitlerjevih rokah, je vložila pri državnem sodišču tožbo proti zadevnemu ukazu notranjega ministra. Prav v Brannschvveigu bi se moralo za veliko noč vršiti velikansko zborovanje narodnih socialistov. Toda najhujša prede Hitlerjevim organizacijam na Pruskem, kjer je v teku sistematično pobijanje hitlerjevstva. Na ukaz notranjega ministra Severinga je bilo izvršenih 170 pr-iskav v prostorih hitlerjevskih mpadalnih čet S. A. Vsi protesti osrednjega vodstva Hitlerjeve stranko niso nič pomagali. Policija je zaplenila mnogo materiala. ki dokazuje, da je Hitler mobiliziral svoje čete »za vsak slučaj«. Kancler Briln'ug je sprejel pruskega notranjega ministra Severinga. 0 razgovoru ni bilo izdnno urndno poročilo, vendar dozna-vajo, da dr. Briining odobrava energični nastop pruske vlndo nroti Hitlerjevim četam.
Zanimivo je, da izvaja policija ukrepe proti liitlerjevcem po vsem brezobzirno, medtem ko so kazali posamezni policijski uradniki pred volitvami veliko obzirnost napram hitlerjcvccm in mnogi so z niimi tudi simpiitizirnli. To so delali iz previdnosti, da bi se ne kompromitirali preveč pred narodnimi socialisti, ki bi lahko vs^k hip prišli na vlado in se potem nad njimi znesli ter lih vrgli na cesto. Ko pa je Hitlerjev poraz pri volitvah pokazal. da jc H'!|er šc daleč do znuce in so nedavno nričeli hitlerjevci javno groziti, da bodo odslovili vso sedanjo policijo, ker hočejo imeti eksekutlvno oblast popolnoma v rokah, je nastal v zadržanju policije napram narodnim socialistom
imenovani preobrat. Hitlerjev poraz pri volitv h je imel pričakovani psihološki učinek na javnost in njega posledice se danes kažejo tudi v praktičnem življenju, pokazale se bodo najbrž tudi pri nedeljskih (#edsedniških volitvah in pozneje tudi pri volitvah v pruski parlament. Podoben učinek imajo tudi najnovejše preiskave v lokalih hitlerjevskih organizacij in energično postopanje pruskih oblastev. Dcslej so se smatrale te organizacije za nedotakljive, medtem ko že danes javno razpravljajo o možnosti, da se vojaški odseki narodnih socialistov razpustijo. Poleg tega je tudi razjx>loženje v Reichswehru proti Hitlerju in posebno proti njegovi neredni vojski. Državna armada se pač zaveda, da bi prišla ob vso veljavo v primeru, da zavlada Hitler in uvede svojo milico.
Listi so ponatisnili zelo zanimive izjave, ki jih je podal berlinski nadškof mons. Schreiber dopisniku francoskega lista »Pelit Journal« o od-nošajih med Francijo in Nemčijo ter o razmahu Hitlerjevega gibanja. »To gibanje, je dejal nnd-škof. je zrastlo iz nezadovoljstva in bede, v katero je zašlo nemško ljudstvo po vojni. Jaz ne verjamem, da bi predstavljalo resnično nevarnost za mednarodne odnošaje, pa naj se kaže na zunaj v tej ali drugi obliki. Smatram ga za epizodo, ki bo trajala več ali manj časa. Brez dvoma so hitlerjevci dobri organizatorji. Med njimi se nahaja mnogo častnikov iz nekdanje cesarske armade, ki tvorijo jedro organizacije. Nekatere njihove Ideje so silno vplivate na mladino, ki ljubi izpremembe in bi si rada poboljšala svoj položaj za bodočnost. Kllnb temu jc katoliška mladina po veliki večini kljubovala tej privlačnosti. Na«a mladinska organizacija šteje 500.000 ilobro organiziranih mlnde-nlčev in skoraj prav toliko deklet. Na visokih šolali je od 25 do 30 tisoč organiziranih katoliških akademikov.
Ne verjamem, da se je narodno socialistično gibanje žc ustavilo, mislim pn, dn se bo prav kmalu. Francoske skrbi v tem pogledu se mi vidijo pretirane. Predsedniške volitve so pokazale, da se Jis'18 milijonov volivcev iareklo za mir in pri tem ne omenjam 6 milijonov komunistov. Poleg tega
Moskva in Tokio sta se zopet sporazumela"
ff*
London, 24. marca. Po nekoliko sum'jivem zadržanju sovjetske vlade, ki je bila zadnje čase koncentrirala veliko čet ob reki Amur, je med Sovjetsko Rusijo in Japonsko nastopilo na podlagi bogve kakšne politične kupčije zopet »prijateljstvo«. Danes izjavljata tako sovjetska kakor japonska vlada na najkategoričnejši način, da niti ena niti druga nista koncentrirali nobenih čet na mandžurski meji.
Japonska bo spoštovala pogodbe z Rusijo.
Ta demanti se je objavil v posebnem komunikeju, v katerem se sporoča vsebina razgovorov med ljudskim podkomisarjem za zunanje zadeve Karahanom in japonskim poslanikom v Moskvi Hirolo. V tem komunikeju iz:avljata obe vladi, da hočeta vestno spoštovati določbe portsmouth-skega mira iz leta 1V05. Hirota izjavlja, da njegova vlada v Mandžuriji ne podpira belogardistov, ampak nasprotno budno pazi nad delovanjem ruskih emigrantov, ki ga bo energif.no zatrla, ako bi emigranti kaj zamišljali proti Sovjetski Rusiji. Hirota izjavlja tudi, da transporti japonskih čet po vzhodnokitajski železriri nimajo nobenega strate-gičnega namena, naperjenega proti Eusiji, ampak se tičejo samo varstva interesov japonskih podanikov. Nadzorstvo nad progo je poverjeno zaenkrat japonskim četam, ki imajo svoj glavni stan v Ki-rinu in bodo zamenjane s četami mandžurske dr-
žave, kakor hitro bo U organizirala svojo lastno obrambo. Hirota je nadalje izjavil, da Japonska še ni priznata neodvisne mandžurske države, ampak da je samo napram njej prijateljsko razpoložena. Na vsak način bo Japonska v Mandžuriji zasledovala tako zrano politiko odprtih vrat, ki priznava enakopravnost vsem državam, ki imajo v Mandžuriji gospodarske interese. Japonski poslanik je izrekel tudi upanje, da bodo čete nove mandžurske države lahko prevzele policijsko službo ob vzhodnokitajski železnici v najkrajšem času.
DruStvo narodov pred izvrScnlm dejstvom.
V Londonu pravijo, da je ruska vlada spremenila svojo taktiko zavoljo tega, ker je Japonska zagotovila, da bo pokret ruskih emigrantov v kali zadušila. Kako so se Sovjeti tega pokreta bali, dokazujejo dejstva, ki jih sovjetska vlada sicer sedaj deirantira, ki pa se ne dajo demanti-rati. Na drugi strani pa je Japonski tudi mnogo na tem, da ne razdraži Sovjetov, ker hoče biti ▼ Mandžuriji pripravljena na eventnalna presenečenja od strari Kltaja. Sploh so v Londonu prepričani, da je Japonska aranžirala šanghajsko ekspe-dicijo samo zato, da odvrne pozornost Društva narodov od Mandžurije, kjer so Japonci ustvarili novo državo in obenem svoj vojaški poloiaj tako utrdili, da bo komisija Društva narodov, ki je dva tedna banketirala v Tokiu, sedaj pa se nahaja v
tranjosti tih in miren Nazaret. Tako si življenja brez križa pravzaprav niti prav misliti ne moremo.
Če je temu tako, potem bodimo pripravljeni na trpljenje in ga vzemimo po Kristusovem vzoru prostovoljno nase. To bo odbilo njegovo grenko ost. Pridružimo se vsem tistim tihim in javnim delavcem, ki jih je življenje tudi razočaralo in prevaralo, a zato niso klonili temveč delajo, trpe in zmarruie'o za svoje ideale. Čeprav so jih »dragi« prijatelji neštetokrat : varali, ne nehajo delati dobro. Vse njihovo življenje je skrb, delo in trpljenje, a ga kljub temu ne mečejo od sebe in ne poznajo bojazljivega bega iz življenja. Pogumno stoje in vztrajajo pod križem, dokler jiin ni dano, da ponove za svojim Mojstrom: Dopolnjeno je!
Kristus je snrejel nase bridkost trpljenja zato, ker je trpljenje bila cena za odrešenje. Brez dvorna bi mogel človeštvo odrešiti tudi na kak drug način. Toda hotel ga je rešiti go-snodstva greha ravno s trpljenjem, da je razodel svojo veliko, božjo ljubezen in ljudem s svoiiin zgledom pokazal pot, po kateri edino bodo sebe in druge mogli oteti.
Vsak krščanski človek, ki trpi, nai bi se zavedal te velike resnice. Potem mu ne bo težko, osebnemu trpljenju dodati tudi višji, socialni smisel. Človekovo odrešenje je bilo na Gol-goti dovršeno. Kljub temu pa je božja volja, da se dnevno na nekrvav način obnavlja v da-
ritvi sv. maše. Nekakšno nekrvavo nadaljevanje božjega trpljenja pa se dopolnjuje tudi v osebnih težavah in bridkostih slehernega človeka. Vsi »odrešeni« morajo na ta način z božjo pomočjo sebe odreševati s trpljenjem, vsi moramo svoj osebni delež doprinesti k lastnemu odrešenju v Kristusu. Tako je trpljenje pojmoval tudi sv. Pavel, ki piše, da dopolnjuje na svojem telesu, kar nedostaja bridkostim Kristusovim (Kol. 1, 24). Vsak verni kristjan bi moral biti zato ponosen, da na svoji trnjevi življenjski poti stoji v službi odrešilne volje, da je poklican, da pomaga kot ud skrivnostnega telesa Kristusovega s svojimi žrtvami utrjevati in širiti božje kraljestvo na zemlji.
Slične misli o trpljenju in odrešenju po
trpljenju navdajajo vernega kristjana na veliki petek pri pogledu na Križanega. Križ vrhu Kalvarije nam kliče v spomin, da Odrešenik ni
hotel nebes na zemlji, temveč da mora človek po božjem zgledu hoditi pot križa in trpljenja. Mali, boječi, plašliivi in sebični ljudje se boje križa, treba je velikodušnih in pogumnih Kristusovih posnemalcev, ki svoje trpljenje zastavljajo za rešitev sočloveštva, gotovo pa najprej za rešitev tistih, ki so po jeziku in krvi najbližji. Iz njih potem rastejo veliki značaji, .ta-terim je trpljenje nekaj velikega in ga sprejemajo nase kakor božji dar, da po njem dozorevajo pred Bogom in človeštvom kot junaki močni v veri in močni v trpljenju. Drin.
si mnogo hitlerjevcev želi samo iipremembo vladnega sistema in noče vojne. V ostalem ni Hitlerjev program jasen. Hitlerstvo bi rado pobijalo marksizem, toda pozitivnega ne prinaša ničesnr. Glavna točka njegovega programa jo zgolj kritika.«
Hitlerjevci so hoteli udariti
Leipzig. 24. marca. tg. V tožbi narodnih socialistov proti Prusiji pred državnim sodiščem zaradi hišnih preiskav pri narodnih socialistih je danes zastopnik Prusije ministerialni ravnatelj Badt podal senzacionalno poročilo, da je odločilni povod za postopanje Prusije dalo pismo dr. Cir&-nerja, ki ima datum 8. marca. To pismo pravi, sklicujoč se na navedbe poučene osebnosti, da se opaža v zadnjem času v napadalnih oddelkih narodnih socialistov gibanje, ki daje povod za bojazen. Najprej so mrzlično skrbeli za to, da se preskrbijo predpisane opreme za vse člane SA. Potem so se. posebno v Sleziji, skrbno trudili, d« bi ugotovili zaloge orožja nemške vojske, ter je bilo vse pripravljeno, dn te zaloge zavzamejo z nenadnim napadom. Nemška vojska je zato ukrenila posebne varnostne odredbe. Posebno povzroča skrb tudi ugotovitev, da so na važna mesta napadalnih oddelkov naenkrat postavili bivše častnike. Frick GSbbels in Strasser sta hotela s tem, da sta postavila Hitlerja za kandidata zn predsedniške volitve, pripomoči, da pride Hitler legalno do oblasti. Če pa bi se pokazalo, da Hitlerjeva kandidatura nima upanja na uspeh, bi bilo morda ie takoj prihodnji ponedeljek računati s tem, da bi napadalni oddelki udarili. Državna oblast je po volitvah, ko je videla narodno Bocialis'ične transporte orožja in munlcije, seveda morala storiti svoje korake.
Današnja razprava, ki jo je vodil predsednik dr. Bumke, Je bila zaključena s tem, da je predsednik izjavil, da se bo prizideval doseči poravnavo, tnko da bi bila potem začasna odredba sodišča odveč.
Šanghaju, odkoder se poda na bankete v Nanking, mogla konstatirati v Mandžuriji, kadar bo tjakaj prispela, da ima pred seboj »neodvisno« državo, na čemer ne bo mogla ničesar več spremeniti. Dočim se nahaja ▼ južni Mandžuriji 20.000 japonskih vojakov, se nahaja enako močna divizija pod poveljstvom generala Tamona v Harblnu. Ta divizija je naravnost sijajno opremljena t najmodernejšimi vojnimi sredstvi.
Kaj bo nkrenil Kitaj?
Splošno se sprašujejo, kaj bo ukrenil Kitaj. Zaenkrat sc zdi, da kitajska vlada ne misli na zopetno osvojitev Mandžurija, ker bi njena armada imela na odprtem polju zelo slabe šanse. Mogoče misli Čangkajšek na to, da odpoilje v Mandžurijo kantonsko armado, vendar se pa to ne bo zgodilo, dokler bo v Mandžuriji bivala komisija DruStva narodov. Na vsak način pa so Japonci dobro pripravljeni in gledajo na to, da si ne bi ustvarili sovražnika v Sovjetski Rusiji, ki bi mogla ogrožali Japonsko s severa, medtem ko bi z juga skušali prodreti v Mandžurijo Kantonci.
Nov kitajski protest.
Računi med Kjtajem in Japonsko torej kljub premirju na šanghajski fronti še daleč niso poravnani. Baš sedaj je kitajski zastopnik pri Društvu narodov vložil protest, ker se skuša Japonska v Mandžuriji polastiti carinskih dohodkov in jih odkazati mandžurski vladi, katero imenuje kitajski zastopnik »vlado japonskih marijonet«. Ta atentat na carine ne pomeni samo zopetnega kršenja kitajske suverenitete, ampak ogroža tudi politiko odprtih vrat, ki je garantirana po mednarodnih pogodbah. Kajti carine v Mandžuriji tvorijo vir dohodkov, iz katerih mora Kitaj plačevati svoje mednarodne obveznosti.
Nemiri v Nankingu.
V Nankingu so izbruhnili nemiri. Velika množica nacionalistov je namreč vprizorlla protijapon-sko demonstracijo, ki se je pa kmalu izrodila ▼ demonstracijo proti vladi. Dijaki so popolnoma razrušili nek kinoteater in več oseb ranili. Vlada je morala poslati proli demonstrantom čete mestne garnlzije. Ministrski svet se je zbral na sejo, da podvzame potrebne korake proti povzročiteljem teh izgredov. Brezdvoma so izgredi uprizorjeni od Ka-tonccv ln so naperjeni proti čangkaj-iekn, ki se je zopet polastil diktature.
IVou Tardieu'ev predlog
Pariz, 24. marca. ž. Na podlagi pogajanj, ki jih je tekom včerajšnjih dni vodil Tardieu s poljskim zunanjim ministrom Zalesk!m in razgovorov, ki jih je Imel z nekaterimi državniki Podonavja, se r Iraicoskem zunanjem iriristrstvu izdeluje nov predlog, ki bo te dni predložen rab teresira-pim vladam kot odgovor na nemlko in italijansko spomenico.
Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat še ne bo bistvene spremembe vremena. Temperatura bo le počasi naraščala.
Poslednja pot dr, Stanka Vurnika
Ljubljana, 24. marca.
Kakor ptič, ki se je v silnem zaletu hotel povzpeti do zvezd in jim iztrgati poslednjo skrivnost, pa je s prestreljenimi perotmi omahuil že na začetku svoje poli — leži pred nami strt, nam. Njegovo telo sa je uklonilo neizbežnemu, neizprosnemu, njegovega smelega duha polet pa je z bleščečo, neizbrisno sledjo ostal začrtan nad njim iu nad nami vsemi. On, ki mu je bil okvir sveta pretesen, on, ki jo grebel v globine in se zaganjal v višine — on se mora zdajle zadovoljiti > to ozko, leseno celico, ki jo imenujemo rakev iu v kateri smo ga danes ponesli do skrajnih meja življenja, na poslednji zavinek, tja, kamor smo jih že toliko spremili, pa se nam še nihče nikoli vrnil ni... Največja tragika takihle mladih taleu-1ov jo, da odhajajo od nas, iz naše srede, iz našega duhovnega življenja zmerom takrat, ko se dramijo v speči zemlji novi sokovi, novi vrelci, ko slavi priroda svojo vstajenje. Tako je šel ob vzponu nove pomladi od nas tudi dr. Slavko I''umi!:.
Pokojnika so ua njegovi poslednji poti izpred zavetišča sv. Jožefa spremili številni njegovi ■znanci in prijatelji. Med onimi, ki so mu prišli izkazat poslednjo čast, smo opazili odlične kulturne delavce. Tako bivšega prosvet. šefa dr. Lončarja, univerzitetnega profesorja dr. Kidriča, ravnatelja etnografskega muzeja dr. Županiia, dr. Mala, konservatorja dr. b'teleta, ravnatelja kon-servatorija llubada, predsednika Narodne galerije dr. IVindischerja, dr. Natlačena, profesorja dr. Breznika, skladatelja Premrla in Kimovca, uredništvo »Slovenca* sta zastopala pri pogrebu glavni urednik dr. Ahčin in urednik Ceniti. Tudi na-. š a mlada literarna generacija se je v častnem številu prišla poklonit pokojnikovemu spominu.
Pred zavetiščem sv. Jožefa, odkoder se je razvil sprevod proti sv. Križu, je pevski zbor »Ljubljana« pod vodstvom dr. Dolinarja odpel globoko občuteno žalostinko, ob odprtem grobu pa sta se od pokojnika poslovila ravnatelj etnografskega muzeja dr. Zupanič iu konservator dr. Štele. V imenu -Dom in Sveta*, katerega plodo-vit sotrudnik jo bil dr. Vurnik dolga leta, pa mu je v slovo izrekel nekaj prisrčnih besedi urednik dr. Raj ko Ložar.
Iz govora dr. 'Županiia.
Spremili smo mladega moža na njegovi zadnji zernski poti do roba tihe jame, ki ga bo držala v svojem hladnem naročju, dokler ga ne pokliče angelska tromba k poslednii sodbi.
Pot poti prirodnega človeškega življenja ni prehodi! potnik, ki leži tu pred nami v rakvi sklenjenih rok, kot vosek bledih. S težkim srcem je včeraj naš kulturni zgodovinar zabeležil v anale smrti dr. Stanka V urnika, ki si jo tako lepo začrtal program znanstvenega dela za bodočnost, pa ga je objel mrak groba v cvetu let, v najlepši moški dobi.
Čebelica si bil, dragi pokojnik, na čelnicah, na panjih naših, neumorno delujoča na poHanah našega narodopisja, tenko poslušajoča melodije naših narodnih pesmi, boreča se z ostrim peresom v sferah znanosti, leteča in brneča po višavah slovenske umetnosti iu literaiure.
Izgleda, da so te vilo zavidale za lepe uspehe in Te obtožile pri rojenicah, ki so Ti odmerile prekratko nit življenja in jo prezgodaj prerezale. V Tvoji delavni sobi Etnografskega muzeja bo žalovalo po Tebi pero, ki jo tako hitro in spretno švigalo po gladini papirja, ko si opisoval življenje Slovencev, njihovo narodno umetnost, zlasti arhitekturo hiš in pesmi melodijo. Pero si bo še cesto zaželelo Stanka Vurnika, ali Stanka nikjer več ne bo...
Nagrobni govor konservatorja dr. Steleta.
Iz dna duše zajete, s toplo iskrenostjo pro-Sete so bile tudi poslovilne besede konservatorja dr. Steleta:
-Ko se narava pripravlja, da vzbrsti, si legel, da ne vsianes več med nas. Nisi padel kakor suha veja z drevesa in bi nihče ne potočil solze za njenim koncem. Padel si kakor borec, kakor živa mladika, ki jo odkrehnejo z živega debla, da za-Bkeli in prikliče solze v oči.
Kaj si nam bil, se vprašujemo, ko zagrinjamo prst nad Teboj v skrbi, da brezobzirnež ne bi motil Tvojega mirnega spanja?
Kaj sj nain bil, da srce se nam stiska v bolesti, ko gledamo sveži ta grob?
Kaj si nam bil, vprašujejo okoli stoječi in vsem se odgovor glasi:
Bil je vojak v napredujočih vrstah, bil je zidar v krdelu, ki je gradilo, bil je drug, srce se je z njim veselilo.
Bil je vojak v vrsti kulturnih borcev in sukal kritični meč.
Bil je zidar, na zgradbi je znanosti naše gradil.
Obhajajmo Veliko noč - krščansko!
Katoličanom v mestu in po deželi
Največji praznik celega leta je pred nami.
Naravno, da si vsuk kristjan poleg notranjega veselja, ki preveva njegovo me ob vstajenju Zveličar jevem, privošči tudi nekaj vnapjega rusvese-
Ijeuja, ki se razodeva v boljši jedi in drugih prijetnostih: obiskih prijateljev, izletih, športu itd.
Letošnja velikanoi pa so razlikuje od svojih prednic, ftreeposelnost, beda, pomanjkanje najpotrebnejšega je v tisočerih družinah, da še nc pomnimo takega. Poleg tega o velikinoči šo skoraj hujša zima kakor o božiču. Ljubljanski magistrat, dobrodelna društva oblegajo siromaki; žene, ki nimajo ničesar v lonec dejali. Jesenice, Kropa in mnogi drugi kraji brez dela in zaslužka! Toliko reduciranih na vseh krajih!
Vprašali se moramo: Kako bodo li tisoči naših bratov obhajali velikonoč? Ali jo moremo veselo obhajati sami, ko gledamo, v kakem bridkem pomanjkanju jo bodo preživljali toliki tisoči siromašnih družin?...
Kristjani! Katoličani!
Ljubezen našega Zveliearja, ki je dal kri in življenje za nas, nas priganja da se v leh dnevih največjega veselja spomnimo#onih, ki jim težko pomanjkanje kruha mori veselje celo v teh dnevih. Obhajajmo velikonoč resnično krščansko! Obhajajmo jo s tem, da — vsak po svoji zmožnosti — s polnimi rokami delimo potrebnim darove!
Vprašati se moramo resno: Ali smo doslej v tem oziru storili svojo dolžnost ? Poudarjamo: dolžnost! Le, preveč namreč prevladuje mnenje, da jo lo dobra volja vsakega, kdor ime,
"k" nekaj da onim, ki nimajo. Ne, — kakor imajo vsi pravico živeti, tako imajo tisti, ki imajo vec, kakor sami potrebujejo, dolžnost, pomagati onim, ki potrebnega nimajo, dolžnost, ki izvira k zapovedi ne nasveta ljubezni. Ne samo pomilovanja, dejanske pomoči jc treba redno.
Vprašali se moramo: Koliko sum d osle i od svoje obilnosli sebi pritrgali» Koliko in odrekli nepotrebnim užitkom in zahtevam? Ali nc trn-
Itmo o leh časih bede marsikdaj še denarja za ne-potrebe, morebiti za prazno potrato, za Inksus. —
(ločim mnogi otroiiči milo prosijo kruha, pa ga jim ubogi slarši dati ne morejo?!
Kristjani! Ljubezen Kristusova nas priga- • njaj! Odložimo vso sebičnost in trdosrenost, od-■recimo se vsemu nepotrebnemu, pa delimo potrebnim z obilno, potreseno, zvrhano mero! S kakršno mero namreč bomo merili, s tako sc nam bo odmerjalo.
Četudi nekateri dobrodelnost zlorabijo, vendar resnično potrebni, zaradi tega ne smejo trpeli. Treba je samo previdnosti!
V c lik ono d n i p r a z n i k i naj bodo ! pr a z n i k i n a j v e čj e dobro delti o s t i!
To naše velikonočno veselje, da razveseljujemo | siromake! To naši pirltl! To resnično krščanska velikanoi!
Obhajajmo velikonoi ne samo s lem. da sc sami veselimo in si privoščimo za praznike raznih dobrot, marveč privoščimo in preskrbimo kar največ veselja tudi onim, ki si ga sami v morejo. To bodi pravilo vsem ,katoličanom za letošnjo velikonoč!
Iz seje Odbora zveze mdmfrljcev
Pod predsedstvom gosp, Dragotina Hribarja se je dne 2J. t. m. vršila seja Odbora Zveze industrijcev, katere so se udeležili gg. J.. Dekleva, O, Dračar, Ignac Florjančič, Andrej Gassner, Janko Jovan, Anton Krejči, Karel Noot, A. Praprot-nik, Rihard Skubec in Avgust Westen. Seji je nadalje prisostvoval gosp. narodni poslanec Ivan Mohorič. Glavni tajnik ing. Šukjje je poročal o poteku Centralnega zbora industrijskih korporacij, ki se je vršil v Belgradu v dnsh 14. in 15, i. m., ter o vtisih, ki so jih industrijski de'egati dobili v Belgradu. Položaj je težaven, pri čemer je neugodno še to, da se v Belgradu in v sami Narodni skupščini razširja neprijazno razpoloženje napram industriji, V tej smeri se živahno udejstvujejo iz-vestni belgrajski krogi, k> se očividno prizadevajo odvrniti pozornost javnosti od neuspeha žitnega monopola in od vesti o zlorabah, ki se poročajo v zvezi z žitnim režimom, Protiindustrijsko razpoloženje občutimo najtežje v dravski banovini, katere prebivalstvo je po znatnem delu navezano na zaslužek v lesnem gospodarstvu in v drugih industrijskih panogah. — Poročilo se je vzelo na znanje.
V daljših izvajanjih je gosp. poslanec Mohorič obrazložil sedanje stanje. Osrednja oblastva se smotreno prizadevajo za izboljšanje naše plačilne bilance. V tem cilju se proučuje možnost povečanega izvoza in reguliranje uvoza. Dolžnost industrije bo, da po svojih strokovnjakih sodeluje. Če bi se omejil uvoz, mora domača industrija dati kavtele proti povišanju cen industrijskih produktov.
Odbor je nato razpravljal o deviznem vprašanju. Zveza industrijcev je že pred meseci predlagala potrebne ukrepe za ohranitev devizne zaloge. Od takrat je minulo mnogo dragocenega časa, vendar je upati, da bodo primerni ukrepi še sedaj ugodno vplivali na situacijo. Našo industrijo navdaja skrb za delavstvo, kateremu ne more več
Bil je drug, ki je svoji četi bil zvest v veselju in stiski.
To si bil, Vurnik, in tri sestro so včeraj potegnile črne paičolane na obraz in med nami žalostne strmijo v Tvoj grob: Ali se res ne povrne?
Tri sestre, hčerke naše mlade gospe kulture, ki si jim služil z ognjem mladosti, rotijo Tvoj grob: Vurnika vrnil
Tri sestre, hčerke naše gospe kulture, likovna umetnost, glasba in. narodopisje rotijo Tvoj grob: Nenasitni, mar nam ga ti nadomestiš?
Tvoji drugovi iz Katoliškega akademičnega starešinstva vedo, kaj si nam bil.
Tvoji drugovi pa tudi vedo, da je življenje le mučen san in da ni nesrečen, kdor v grobu leži.
Tvoji drugovi vedo, da iz bede odplaval si k sreči, naprej pa boš živel v sjiominu.
Tvoji drugovi žele: Stanko, vojak in zidar, mimo poči j in večne se luči napij!
Te krasne besede so se tako globoko dojmile vseli prisotnih, da je malokatero oko ostalo suho.
Slava Tvojemu spominu, dr. Stanko Vurnik!
nuditi zadostne zaposlitve. Centralna oblastva morajo posvetiti temu perečemu problemu večjo pozornost. — Mi smo že priglasili zahtevo, da naši denarni zavodi znižajo debetno obrestno mero. Zakonski projekt o obrestni meri, ki je bil te dni predložen Narodni skupščini, ni v skladu z našimi razmerami in bi ta zakon v dravski banovini mogel neugodno vplivati.
Napoved gosp, ministra financ, da umika zakonski načrt o državni trošarini in da se bo državna in banovinska trošarina na vino in žganje v bodoče pobirala samo potom trošarinskih taks, povzroča nove skrbi, Proračun dravske banovine je po dobri tretjini osnovan na donosu trošarine na alkoholne pijače, in tudi občinski proračuni naših mest računajo z znatnimi dohodki iz občinske trošarine na vino in žganje. Vsi ti proračuni bodo prevrženi, čim se neprevidno posega v trošarino na alkoholne pijače. Tudi se je bati, da bodo projektirane spremembe zakonskih predpisov povzročile izredno povečanje konsuma opojnih pijač, zlasti po svobodni žganjekuhi, ter dovadle do alkoholiziranja dežele.
Odbor se je nato bavil s posledicami znižanja prejemkov državnih uradnikov in redukcije številnih železniških uslužbencev. Po mnenju industrije bodo ti ukrepi neugodno vplivali na gospodarsko življenje, ne glede na to, da je veliko število rodbin težko prizadetih.
Socialno ministrstvo dobi lastno palačo
Belgrad, 24. marca. 1. Minister za socialno politiko je odpovedal zakup hiše, v kateri je nastanjeno ministrstvo za socialno politiko in ki znaša letnih 744.000 Din. Vsa leta sem je država plačevala privatnemu posestniku hiše to ogromno najemnino, s katero bi si bila mogla že zdavnaj postaviti svojo udobno palačo, kjer bi namestila svoje ministrstvo. Načrte je izdelal Higienski zavod, sodelovali pa so arhitekti Aleksander Leko, ing. Tomaševič in ing. Hmar. Nova zgradba bo imela 105 oddelkov, dve mali dvorani za konference in ankete ter dve spalni dvorani, vsako z 20 posteljami za služinčad, ki bo nameščena v ministrstvu. Nova zgradba bo stala okoli 0.5 milj. Din ter bo dograjena v časti, da se bo lahko ministrstvo preselilo v njo že do 1. maja 1033.
Venizelos čaka
Atene, 24. marca. tg. Ker Je pričakovati, da bo pariški finančni minister dovolil Grški posojilo, je Venizelos odgodil za današnji dan napove, dani odstop vse vlade, kateri hoče še dalje ostati na čelu, če bodo pogajanja za posojilo v Parizu in Londonu potekala ugodno.
Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno in zmerno hladno.
Glasovi k Marinkovicevemu govoru
Belgrad, 24. marca. 1. V diplomatskih krogih se mnogo komentira govor zunanjega ministra dr. Mariukovičn, ki jo podnl jasnost predvsem v vprašanju podonavskega bloka. Podčrtava se posebno tisti del njegovega govoru, v katerem izrecno poudarja, da bo naša država ostala zvesta svojim dosedanjim trgom, četudi bo na drugi strani sprejela lojalno in iskreno zamisel o gospodarskem sodelovanju petih podonavskih držav. Nemški krogi naglašajo, da so s tem bila odprta' vrata za posebna pogajanja z Nemčijo, ki je naš največji odjemalec mod inozemskimi državami. Tega trga Jugoslavija ue bo žrtvovala na ljubo kakšnemu podonavskemu bloku. Dr. Mariukovič jo s teni Sel neko srednjo pot med anglo-nemško-itatijanskim načrtom, ki bi rad, da se udeležita podonavskega bloka tudi Nemčija in Italija, ter med francoskim načrtom, ki predlaga, da se naj ustvari blok brez vmešavanja velesil. Z drugimi besedami rečeno, Jugoslavija si hoče tudi v tem vprašanju obdržati pravico svobodnega odloče-vanja. V italijanskih diplomatskih krogih se opaža, čeprav ne popoluo zadovoljstvo, vendarle po-mirjenje, ker jo perspektiva nove Avstro-Ogrske, katero fantom jo italijansko politiko nekoliko plašil, zaenkrat izginila. Zunanji minister je tekom današnjega dne sprejel veliko število inozemskih diplomatov, ki so se prišli informirat o gotovih vprašanjih, ki se nanašajo na njegov včerajšnji govor v senatu.
Francosko posojilo - Poljski
Varšava, 24. marca. AA. Listi objavljajo vesi, da so se pogajanja, ki so se vršila v Parizu za sklenitev posojila dveh milijard zlotov, ugodno končala in da bo to posojilo v kratkem dovoljeno poljsko-francoski železniški družbi, ki gradi železniško progo za zvezo med Gornjo Šlezijo in Gdinjo.
Španija brez procesij
Madrid, 24. marca. tg. Letošnji velikonočni prazniki, ki se vršijo prvič v republiki, se močne razlikujejo od prejšnjih. Po vsej gpanjii ue bo namreč razen nekaterih izjem nobenih procesij, temveč se bodo cerkvene slovesnosti vršile samo v cerkvah. Procesije sicer niso prepovedane, vendar se no bodo vršile iz strahu, da jih ne bi nasprotniki motili.
Ukinitev italijanskega jezika na Malti
London, 24, marca. ž. Minister kolonij, odgovarjajoč na neko interpelacijo v poslanski zbornici, je izjavil, da bo vlada takoj izvajala odredbo o m i Vn italiianskeža jezika na vseh šolah na Malti, Razen tega bo italijanski jezik ukinjen kot službeni jezik v državnih uradih. Do sedaj je bil poleg angleškega tudi italijanski jezik službeni jezik pri vseh sodiščih. Zdaj bo italijanski jezile zamenjalo malteško narečje. Na koncu je minister za kolonije naglasil, da je prepričan, da bo ta reforma v skladu z interesi malteškega ljudstva. Zaenkrat Malti ne bo vrnjena ustava, vendar bo pa vlada storila vSe, da se tudi to vprašanje v najkrajšem času reši.
Delni promet na Liški progi
Split, 24. marca. ž. Po šestdnevnih napornih
Zasreba TmH f^1 * » <*<*»i vtok iz ftlgi či - 1 u<!l/ ane^ZJU,ra e prispel v Split zagrebški brcovak. Osebni vlaki, ki prihajajo in Splita, bodo izostali nekaj dni, dokler se popoU
gom °C1 Pr°ga' ki h VBa *amc,iw,a s sue-•
Belgrad, 24. marca. 1. V upravnopolitični služ-bi so napredovali: dr. Franc Orozim, okrajni pod-naceInik v Laškem v (i. skupino, dr. Brolich pri banski upravi v Ljubljani v 7. skupino in Franc HInk za tajmka okr. glavarstva v Ljubljani
Belgrad, 24. marca. 1. Glavni ravnatelj'državnih zeleznic ing. Sreplovič, ki bi imel priti v Liul>-ljano jutri v petek, da so na licu tnesla osebno razgovor z merodajnimi krogi radi redukcij pri ljubljanskem zelezniškem ravnateljstvu, zaradi ka-olisluk praznikov ne bo odpotoval v Ljubljano loda bo vse prošnje in pritožbe, ki so zdaj prispele m ki bodo še prišle, proučil osebno in na-
Kn Ljubljabn°oPOtrebn°' b° P° r"Znikih
, . ,TIst> 24 marca. ž. Vojaško letalo je padlo na piioi1^ mrtev!"'01- Ap"at *
Litiugija velikega petka in velike sobote
Veliki petek
dan Gospodovega trpljena je prvotno veljal pri vseh katoličanih koi dau žalovanja, ko se postimo, kakor pravi sv. Tomaž, vdan, ki se ne dela, a vendar ni praznik, ampak dan žalovanja, kakor pravi cerkvena določba iz Kristusove dobe. Prvotno ni bilo ta dan razen molitve psalmov, ki se je zopet pričela ponoči, nobenih obredov in tako moremo razumeti grajo toledskega koncila, da so v Španiji kraji, kjer so bile cerkve na ta dan 6ploh zaprto. Verniki so imeli la dan strogi post, ki je trajal tudi veliko soboto in se končal šele v ije-deljo zjutraj po slovesnem razglašenju Gospodovega vstajenja (morda je vživanje našega ?/žegna« n i velikonočno jutro tudi v zvezi s tem). Pozneje pa so verniki na ta dan prejemali sveto obhajilo in končno so to navado odobrili tudi papeži, a po umiih stoletjih ee je ta navada zopet opustila.
Kakor že omenjeno, so prvotno molili le peal-me iu opravili nekake molitve. Psalme so poaneje prenesli na prejšnji dan, a molitve so ostalo. Obred s; je privzel svoje ime iz grščine: maša pred-ijiosvečnih kruhov. Obstojal je prvetno iz treh delov: čaščenja križa, običajna služba božja kate-humeuov (berila, evangelij in prošnje) ter zavžitje pr' rl posvečen I h kruhov. Pozneje pa se je vrstni rod na škodo preglednosti izpremenil.
Poglejmo rimski običaj. Papež je šel bos v sprevodu iz I.alerana v cerkev Svetega Križa v Jeruzalemu (v trnsteverskem okraju) in dajal tam ljudstvu poljubljati ostanke svetega kri^a. Nato so brali berila in trpljenje Kristusovo, kateremu jc sledila dolga molitev v obliki litanij. Po tej molitvi so -e verniki prvotno razšli. Važna izprememba, ki je tudi obveljala, se je izvršila v 18. stoletju ko so čaščenje križa prenesli za to molitev in je lako postalo vmesni člen med molitve®«
1 službo božjo in zavživanjem predposvečenih kruhov in tako pretrgalo prvotno daritev. V današnjem prvem delu moremo spoznati prvotno obliko prvega dela svete maše, kol ga je prevzelo krščanstvo od sinagoge. Vstopne molitve in litanij ni, pač pa tri berila, v prcsiedkih pa opravi duhovnik po končanem responzoriju kratko molitev. V prvem berilu nam prerok Ozej odkriva božji načrt za odrešenje človeštva, v drugem daje Gospod Mojzesu naročila radi vživanja velikonočnega jag-njeta, ki je predpodoba Kristusa in po tem lepem stopnjevanju nam sv. Janez slika Kristusovo ponižanje, trpljenje in smrt radi grešnega človeštva. Prošnje, ki slede hranju Gospodovega trpljenja so vzhodnega izvora in so jih molili običajno pred odpustom lcatehumenov. Po teh prošnjah bi moral duhovnik prav za prav prenesti na oltar sveto | hostijo iu moliti Oče naš kot pripravo na sveto i obhajilo, toda v 12. stoletju se je vrinilo vmes čaščenj« svetega križa, star. častitljiv obred, ki je nastal v Jeruzalemu. Duhovnik počasi razkriva I križ in poje: »Glejte le« križa, na katerem je videlo zveličanje sveta,« in zbor mu odgovarja: -.Pridite, molimo I« Nato pretpeva zbor trojni siavospcv v čast sveti Trojici, in sicer najpreje grško in potem še latinsko in za tem očitanja, ki so prav tako vzhodnega izvora. Nato se zopel nadaljuje prvotni o-bred, a pred Oče naš, ki jc bil prvotno na prvem mestu pri sveti mafij z predposvečenim knfhoin — papeži so v znak prijateljstva večkrat pošiljali sosednjim škofom posvečene kruhe — so i so pozneje vrinile ceremonije kot: mašnik pokadi oltar, si umije roke, povzdigne sveto hostijo. jo zlomi, moli tretjo obi čajno predobliajilno molilev in zavžije sveto hostijo.
Sveto bhajilo, ki je bilo nekoč, ta dan običajno, se delj danee le v skrajnem slučaju t. j. kot sv. popotnica.
Velika sobota
Kakor veliki petek je bila prvolno tudi velika sobola radi jpoeta brez liturgije. Lo kalcliumeni
so se zbral; in duhovnik Je molil nad njimi eks-sorcizem in se potem po vzgledu ZveliČarjevem s slino dotaknil njihovega nosu iu ušes ter molil: Odpri se milosti svetegu Duha. Ti, zlobni sovražnik (satan), pa beži, zdaj sodba božja se bliža. Ker jo bil boj med pokvarjenim svetom, kateremu so se morali odpovedali in Bogom težak, po jih na prsih in ramenih mazilih s svetim oljem. Ko je bilo to končano je škof vprašal vsakega posameznega: »Ali et> odpove« hudiču?« Kaleliumen je pokazal s prstom proti zapndu, kraju Solnčnega zahoda in nočne teme in rekel: »Odpovem se ti, salan, tvojemu napuhu in vsem tvojim delom.-' so nato obrnil proti vzhodu in še posvetil Bogu: »Tebi, neuetvarjena Luč, se posvetim!« Sledilo je zopetno polaganje rok, šc en eksoreizem in nato je vsakdo pred vsemi — ponekod tudi na arnbonu molil veroizpoved. Po kratki molitvi jih je škof poslal domov z besedami: »Katehumeni naj odidejo. Dragi sinovi, vrnile ee domov iu pričakujte uro milosti svetega krsta.«
Zvečer so se verniki zopet zbrali in sicer sedaj vsi. Celotna slovesnost je obstojala iz štirih obredov: blagoslova sveče, ki naj bi svetila pri 1 nočni molitvi, nočna molitev sama, blagoslavijanfe 1 krslne vode in svetega krsta in svete daritve. Vsi | štirje doli so šo danes zelo jasno izraženi v sedanjem obredu in se vrste v islem redu kot nekoč Oglejmo si jih p0 vrsti. Blagoslov sveče oziroma luci jo cerkev prispela od Judov, ki so ob koncu svojih eobotnilj slovesnosti, torej istočasno s pričetkom nedeljskih, ki eo jih imeli kristjani, prižgal; I lic. Kristjani so prižgali luč radi vigili e ki se jo vršila ponoči, in jn imela lorej luč sprva zgolj praktični pomen, a je le kmalu |>o«taln simbol Kristusa. Blagoslov ognja in zrn kadila ie poznejšega izvora. Nekdanje inolitvo in velikonočni slnvospev: Exultet« (katerega edinega je smel in sine še danes peli diakon, ki ga jo vČMi tudi i sam sestavil) jo najpomembnejša in najlepša eer- j kvena pesem v vsem letu. polna lirike in polna vsebine, Sveli Iiierouim, star, silejj in na svojo '
škofovsko dostojanstvo preveč ljubosumen mož, je nekoč zelo godrnjal nad diakoni, češ, da puste v tem slavospevu preveč svobode svoji domišljiji in mlad četnemu navdušenju ter vnašanju Vergila (apis mater) v cerkveno pesmi. Drugi zopet so se pohujševali nad besedami: • O erečna krivda, o res ljubezni vreden Adamov greh..., ki pa eo (logmaticno v tej zvezi neoporečene. Ko so po-staviJi svečo na ujeno mesio poleg ambona, se je pričela vtgilija, pričakovanje Kristusovega vstajenja, da, ponekod so celo pričakovali, da se jim bo Gospod opolnoči prikazal. V Rimu je obstojala vigilija iz branja dvanajstih beril iz starega zakona. katera je nato razlagal papež ali kdo drugI izmed duhovnikov. Med posameznimi berili "o verniki premišljevali, kar so elišali in tiho molili, kadar jih jo povabil dinkon: 1'okleknimo, nakar so tako dolgo klečal, da jih je subdiakou pozval: Vetanjle. Nato je škof šc enkrat povzel v skupni prošnji prošnje vsega občestva. Tako je minil večji del noči in žc se je svetlikalo velikonočno Jutro Pevci in verniki so ostali v cerkvi in prepevali litanije, višja dukoščina in kalehumen! pa so odšli v proslor, kjer ee jo delil sveti krst. Tu se ie izvršil blagoslov krstne vodo in takoj nato eo bili katehumeni tudi krščeni. Po prejetem sv. ikrsiu so takoj prejeli sveto birmo. Nato so so foelo-oblečeni novokrščenci vrnili v cerkev, kjer se ie lakoj pričela sveta maša, in sicer s elavospevoin 1 rošnja, berilo in evangelij, molitev nad darovi so poznejšega izvora. Po svetom obhajilu se takoj molijo tudi večernice. Pozneje se je ta sveta daritev opravila v sobolo zvečer, danes pa — žal — že v sobolo zjutraj.
Z lepo molitvijo: "-Vlij nam v duše, Gospod, Duha svoje ljubezni: dfl bomo vsi, ki si nas nasitil z velikonočnim darom, po tvoji očetov,-ki dobroti enega srca,« je bila slovesnost končana in diakon je zapel: Pojdite, maša je končana, alleluia, allelinii.
Umivanje nog v ljubljanski stolnici
NASE NOVE ZMERNE CENE!
MODERNI IAKASTI „
čevlji 0.145-
ISTI IZ BARŽUNA ČRNI ALI *]AVI,SAM0D.75'-
Ljubljana, 24. marca.
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos na veliki četrtek izvršil v stolnici lep liturgični obred umivanja nog. Kakor je Jezus pred zadnjo večerjo umil svojim apostolom noge, tako se ponavlja ta obred na veliki četrtek v vseli škofijskih stolnicah, kjer škof 12 starčkom po Jezusovem zgledu umiva noge. Davi so po slovesni službi božji zapeli evangelij o umivanju nog, nakar je bil obred. Prevzv. g. knezoškofu dr. Gregoriju Rozmanu sta asistirala pri obredu stolni župnik in kanonik dr. Klinar in kanonik dr. Opeka. 12 starčkov je sede pričakovalo slovesnega trenutka, ko jim bo knezcškof umil noge. Dr. Klinar je vlival vodo, nakar je knezoškof vsakemu posebej umival noge in jih poljubil. Ka-
nonik dr. Opeka pa je pripravljal brisače. Po zaključnih molitvah je povabil prevzv. knezoškof vse starčke k 6ebi na okrepčilo.
Letošnjega obreda umivanja nog so se udeležili sledeči starčki: Valentin Sever z Brezovice pri Ljubljani, star 92 let; Janez Marolt iz Kostanjevice, star 92 let; Janez Goltes iz Kamnika, star 89 let; Mihael Mihelič iz Kamne gorice; star 87 let; Valentin Piber iz Ribnega pri Bledu, star 87 let; Jakob Jager iz Ljubljane, star 87 let; Jožef Muren iz Stopič pri Novem mrstu, star 85 let; Jožef Jelnikar iz Kresnic, star 84 let; Ivan Cerar iz Ljubljane, star 80 let; Albin Jelačin iz Ljubljane, star 79 let'; Lovrenc Mikoč iz Ljubljane, star 75 let in Jakob Grč-man iz Ljubljane, star 70 let. Skupna starost vseh 12 starčkov znaša 1007 let.
Veliki petek na Jesenicah
Jesenice, 24. marca.
Položaj na Jesenicah je vedno bolj resen. 1 omanjkanje in lakota naraščata. Skrb je na obrazih samskih delavcev, resigniran obup sije iz oči očetom in materam številnih otrok. Nedolžna mladina, ki je nekdaj v teh dneh uživala toliko lepega in velikonočnega življenja, okuša že v mladih dneh vprav veliki petek trpljenja nedolžnih. — Delo podpornih akcij ne more biti kos svojim nalogam in še obljubljenih podpor od nikoder ni,
250letnica Marijinega spomenika
Pred 250 leti na veliki petek so vzdignili v Ljubljani pred cerkvijo sv. Jakoba, tedanjo jezuitsko cerkvijo, kip Brezmadežne na steber. Bilo je to 27. marca 1682. Delo je izvršil stavbar Marcello
Genovese.
Marijin spomenik je tedaj stal pred velikimi vrati šentjakobske cerkve. Razen bronastega Marijinega kipa je bil ves lesen. V dobi poldrugega stoletja je pa tako opešal, da so ga odpravili, kip pa shranili v cerkvi sv. Jakoba.
Novi kameniti spomenik je postavil šentjakobski župnik Gustav KOslI 1. 1870.; na njem je bilo takrat vse novo, samo Marijin bronasti kip je bil 5e od starega spomenika.
Razvetiavliena sodba
Banska uprava razveljavila sodbo kočevskega okr. glavarstva.
Kočevje, 22. marca.
Dne 4. julija 1981 je posestnik Kaplan Franc iz Rakitnice št. 32 peljal v kočiji župnika in duhovnega svetnika Škulja Karola iz Dolenje vasi v Ribnico, šla sta naproti ist( ga dne za mašnika posvečenemu Pahulju Francetu.
Kdor pozna Dolenjo vas, bo vedel, da cerkev z župniščem stoji na hribčku, ln pot od cerkve precej močno pada proti glavni cesti Ribnica — Kočevje. Ravnokar sta se pripeljala na glavno cesto, ko jima je prišel nasproti sokolski sprevod in je godba začela igrati koračnico. Pri zavoju na cesto sta morala v ostrem kotu zaobrniti in zato tega sprevoda nista mogla videti. Konji, ki niso navajeni godbe, so začeli poskakovati. Voznik se na desno stran ceste ni mogel umakniti, ker je stal tam velik avtomobil, na levi strani ceste so bili radovedreži in po sredi ceste sokolski sprevod. Med radovedneži in sprevodom je bilo še nekaj prostora ln zato je svetnik Škulj rekel vozniku, naj požene, kajti sicer bi konji zavozili aii v sprevod ali' v gledalce.
Radi tega sta se morala svetnik Skutj in posestnik Kaplan zagovarjali pri okrajnem glavarstvu v Kočevju in sta bila dne 10. 8. 1931 kaznovana, in sicer: župnik Škuljj radi prestopka čl. 74 zakona o notranji upravi, storjenega s tem, dn je z besedami in kretnjami ukazal kočijažu, da z brzino vozi proti udeležencem sokolskega sprevoda ter radi prestopka čl. 36 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. storjenega s tem, da je kočijaž po njegovem ukazu vozil po levi strani ceste, na 500 Din denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora. Voznik Kaplan pa je bil za krivega spoznan prestopka 51. 36 gori omenjene uredbe, češ, da je vozil po levi in ne po desni strani ceste ter kaznovan na en dan zaiinra.
kakor da revščina in pomanjkanje lahko čakata tako kakor čaka kdor je sit. Vsem, ki hočejo pomagati, kličemo: Pomagajte hitrol
Prehranjevalna akcija kovinarjev skupine JSZ se zahvaljuje vsem, ki so doslej poslali kak dar. Ce bi kdo, ki prošnje ni prejel, naši revščini hotel pomoči, naj pošlje denar na: Hranilnico in posojilnico Jesenice. Hvaležni bomo zelo tudi za podporo v naturalijah.
Vrnila se je delavska delegacija iz Belgrada. Položaj je ostal žal neizpremenjen.
_ Zoper to razsodbo sta se oba pravočasno pritožila; med tem časom sta imela tudi kazensko j razpravo pri sodišču v Ribnici, ki ju je oprostilo.
Te dni je prejel njun zastopnik dr. Lavrič Janko, odvetnik v Kočevju, dostavljeno razsodbo banske uprave v Ljubljani, ki je pritožbi ugodila in oba oprostila vsake krivde in kazni, češ, da ne eden ne drugi nista ničesar takega zakrivila, na podlagi česar bi mogla biti kaznovana.
Svojevrstna 40letrica
Višnja gora, 25. marca.
Vsepovsod se obhajajo razne 10-, 20-, 30 letnice in o njih večinoma poroča tudi javnost. Jzvan-redno 40 letnico pa obiaja danes Janez Petr'č ali po domače »Matičkov Janez«, kakor ga vsi poznamo: Kljub svojim 76 letom danes že štirideseto leto prinaša sv. olja od dekanijskega urada v Šmarju v Višnjo goro. Njegovih 76 let se mu kar nič ne pozna; le poglejte ga, kakšen korenjak je še! Zato se pa še prav nič ne ustraši za njegova teta : res že dolge poti iz Šmarja v Višnjo goro in jo prehodi še vedno peš. Prehodil jo je ničkolikokrat — kakor pravi sam, in v takih vremenskih razmerah, da je bilo »strah in groza« t
SjKiminja se, da je bila svoj čas podobno tako huda zima kakor je letošnja. Burja je tulila in
ČRNI, RJAVI ALI V MODNIH BARVAH, TUDI S
ŠIROKO PETO D.125"-
ČRNI,R)AVI ALI V MODNIH BAR-
VAH, RAZNE 0.145-
VRSTE
MOŠKI POLČEVLJI ČRNI ALI R]AVI
D. 165'-i D.1Z8-
L|UBL)AN4, Dunajska cesta la CUL JE Aleksandrova ccsta 1 MARiBUk. Gosposka ulica 17
Nočni požar pod Homcem
Gorelo fe v Nožicah pri Holmcu.
Holmec, 24. marca.
V sredo okrog 10 zvečer je nenalno pričelo goreti v skednju posestnika Ulčarja v Nožicah pod holmško cerkvijo. Ognjeni plamen je naenkrat objel slamnato streho lesenega poslopja, v katerem je poleg skednja tudi hlev. V hlevu sta bili 2 kravi in 3 prašiči.
Ko so se zbudili domači, je bi'o že vse poslopje v plamenu, streha pa se je že podirala. Z veliko težavo so rešili iz hleva obe kravi, prašiče pa so morali prepustiti svoji usodi, da so zgoreli. Holmški gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj požara, dolgo niso mogli iz precej oddaljenega stu-
Preprečena smrtna nesreča
Trbovlje, 23. marca.
Kljub zadnji nesreči na kolodvoru se dovaža-nje vina pod roko nadaljuje in bj skoraj postala smrtna žrtev tega uvažanja zopet mlada ženska iz
in. . igfc
anflavin-
*»A STILE
denca spraviti vode do gorečega poslopja. Šclv ko so prišli gasilci iz Duplice, sc jim je to posrečilo, vendar rešiti niso mogli ničesar več. Preprečili so samo, da se požar ni razširil na kakih 15 korakov oddaljeno hišo posestnika Ulčarja, nn kateri so od velike vročine pcokale vse šipe v oknih. Ako oe bi zvečer ponehal veter, ki je pihal ves dan od kamniških planin, bi se bila gotovo užgala tudi ta hiša.
Požar je do tal uničil gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem. Kako je ogenj nastal, si nihče ne zna razložiti, sumijo pa, da je bil podtaknjen Posestnik Ulčar ima precejšnjo škodo.
Kupujte kolke
ProtiluberkuSozne lige
Studenca na Dolenjskem. Malo višje od kolodvora je iz strahu [ired prihajajočo finančno stražo hotela pobegniti čez potok Trboveljščico, ki je radi dežja in tajajočega se snega narasel, da je bila ženski voda do vratu in jo je seveda spod nesla.
Vodja finančne straže g. Oblak je organiziral hitro pomoč, da so žensko rešili in potegnili iz vode na breg, kjer si je kmalu opomogla.
Stiska priganja ljudi do takih obupnih činov, da vse poskusijo, da bi vsaj za praznike prišli do denarja.
zanašala sneg, ko je naš Janez šel po sv. olja v Šmarje; pa je v tem snežnem metežu že takoj v Šmarju zgrešil pot, namesto proti Grcsuplju in domu jo je Janez sekal v največjem viharju ravno v nasprotno smer, proti Škofljici; pot je bila res strašna, snega vedno več — že ga jc bilo strah in groza, kaj bo! Vedel več ni, kje da je in le dobrim ljudem se ima Janez zahvaliti, da se ni izgubil.
»Pa saj se izgubiti nisem mogel,« ee je tolažil Janez, »moja pot je bila sveta, eaj sem bil sveti popotnik,« pa jo je v največjem snežnem metežu na veliki j>etek proti večeru srečno prikrevsal domov. Kdaj je bila tako dolga zima, Janez natančno ne ve; spominja se pa, da je bilo tistega leta, ko je bila tudi dolga zima ko letošnja in so prišle o sv. Jožefu že po6tovke nazaj, pa je bilo povsod še vse polno snega. Žalostne so posedale okrog zvonil« In prezebale sestradane, pa so pokojni g. župnik Razpotnik kupili mesa iu ga sesekanega dali zanesti v »slepe line« v zvoniku in so se tako prezeble in sestradane postovke tešile pogina.
Tista zima in pa letošnja, pravi, da sta si zelo podobni; pa se tudi letošnje poti v Šmarje nič ne boji, čeprav vc, da ne bo nič kaj prijetna, ko ima doma za hišo snega še do strehe. Pa saj je kljub svojim 76 letom korenjak, da malo takih I Le poglejte ga, da je grča — čeprav drži grčavko v roki! Petričev Janez, le korajžno na to sveto pot. In jo boste tako čili in zdravi prehodili na veliki petc.k najmanj še vsaj desetkrat!
„Eno marjetico moram utrgati"
Stanku Vttmikti v spomin
Pravkar sem po Ivanu Pengovu, vestnem va-rihu naše daleč se oglašujoče kukavice v radiu zaslišal žalostno vest: »Umrl je dr. Stanko Vurnik.«
Prevzelo me je presenetljivo občutje kakor pred leti ob prvem srečanju z njim. Bilo je 11. avgusta, na god sv. Filomene 1923. Našla sva se v Kranju, v vročem opoldanskem času. Oba sva bila namenjena v Velesovo, da si ogledava cerkev nekdanjih dominikank in sloveče Kremsersehmidtove podobe. Iskala sva voz na kolodvoru in drugod, nisva ga našla nikjer. Morala sva rotiti peš v prašno pot in vroči dan.
Ob tem potovanju sem zaslutil v mladem ljubitelju umetnosti vse, kar se je lonalu začelo razvijati in se je tako lepo razvilo v Stanku Vurniku. Že takrat je bilo njegovo znanje o glasbeni in upodabljajoči umetnosti veliko. Tako jedrovito so se glasile sodbe in tako živahno so se menjavala imena domačih in drugih glasbenikov: Foerster, Parma, Lajovic, Adamič, Premrl in Wagner, Strauss, Bruckner, Reger in drugi.
»Eno marjetico pa moram utrgati k je nagloma Stanko zaklical in se sklonil v ozaro po droben cvet.
Mimogrede sva se ustavila v Šenčurju, v žnpni cerkvi, ki ji glavni ollar krasi znamenita Šubičeva slika svetega Jurija. Kako vesel je bil Stanko, ko je videl, kako so naši domači umetniki umeli dušo ljudstva in svetnikov, ki jih ljudstvo časti in ljubi. Jurij Šubic se je po tej sliki svojemu zavetniku imenitno poklonil.
Pohitela sva naprej po lepem šenčurskem polju. Ajda je cvetela v jirvein nežnem cvctu in čebele so že polne pričakovanja poletavale preko nje. Stanko je postal in se zamislil: Posavsko polje je tudi tako lepo. Le zdi se nii, da so |>osav«ko čebele glasnejše.'' Stanko jo povsod slišat godbo in pesem. Z dolgim pogledom Jo 5»; večkrat jHigledal preko cvetočih ajdovih razorov
j-Hitiva! Z večernim vlakom se že vrneva, sva rekla.«
Ni 60 več mudil in kmalu sva bila v Velesovem. Ali komaj 6to korakov prej sva še le zagledala cerkev.
»Triumf naše cerkvene arhitektonike!«
To je bil Stankov prvi pozdrav in poklon.
Po vrsti je pričel ogledovati in občudovati: oltarje, podobe, lečo. Najprej plastiko, potem sliko. Že je segel po fotografskem aparatu. Ne, ne, bilo bi prerano!
Pogled se je dalje divil, misel se je poglabljala, Stankova duša je molila.
»V tej cerkvi se more zbrano moliti. Marija v oltarju moli s teboj. Še angel, se vidi, jo skorej nerad moti v molitvi. Kakor bi ji hotel reči: Devica, oprostil Samo za nekaj trenutkov. Moram. Imam važno naročilo in sporočilo!«
Zares! Sveta slika, ki ne vzbudi trenutne verne misli in molitve, ni sveta: ni cerkvena umetnost.
Poslušal sem Stanka in uvidet, kako jasen vpogled ima v raznovrstna vprašanja moderne, prota-ne in cerkvene umetnosti.
. »Velesovske slike imajo po pravici velik sloves v Sloveniji kakor izven nje. Lo, žal, da kazita in motita glavni oltar dve novi stranski sliki. Vse ča-stitljivejši bi bil oltar brez njih! In častitljivejši bi bili obe sliki na drugem kraju. Ne vsebinsko, ne slikovno, ne simetrično ne spadata v okvir glavnega oltarja in njegove globoke skrivnosti.«
Stanko Vurnik je bil izvrsten kritik. Njegove sodbe eo nas prepričevalno uvajale v spoznavanje umetnostnih del in v zaiačaj umetnikov. Dragocene so te sodbe, ker so po načinu tako nove, po vsebini tako bogate, po besedi tako sveže, po misli tako iskrene, in odkritosrčne: stvarne.
Komaj je umetnostna kritika izrekla njegovo ime, že je smrt ulisnila v spominski kamen. Morebiti jo je premotilo Stanislavovo ime in grslo: »Ad maiora natue: zn nekaj višjega si rojen!
Vso ptice bodo skorej spel zapele, vse rože bodo skorej spet zacvetele. Vendar, Stanko, to bo le bežen odmev In odsev neminljive Lejiote, ki jo Tvoj duh že posluša in gleda. In v upanju na prihodnje svidenje bomo ludi mi že jutri spremenili s pokorne žalostne pesmi v zmagoslavne velikonočna.	T[.
Ljubljana
Prvi slovenski glasbeni festival
O binkoštih v Liubliani
Ljubljana, 24. marca.
Slovenci spadamo v tisto skupino evropskih narodov, ki sia jim petje in ljubezen do glasbe najbolj lastna in morda je le mulo narodov, ki bi pas mogli v tem prekositi. Če pa upoštevamo, s kakšno ljubeznijo so pri nas oklepajo najbolj široke množice petja, še več, da pri nas sploh korenini vso petje v narodu samem, torej ue samo v glasbeno izobraženih slojili, moramo reči, da z lopa 110 najdemo sebi primera. V smislu le našo narodne umetnosti in v smislu sodobnih uspehov naše glasbe in pesmi, je povsem upravičeno, da so vrši letos v Ljubljani velik glasbeni festival. Je to prvi slovenski glasbeni festival, sploh prvi festival v Jugoslaviji.
Ta glasbeni festival bo prirejen po vzorcu testivalov v drugih krajih, v Pragi in v Nemčiji. Festival v Ljubljani bo letos o Binkoštih. Priredi ga Glasbena Matica in se bo na njem izvajala izključno le naša slovenska in v veliki večini sodobna glasba. S tem festivalom do združena tudi proslava 60-letnice Glasbeno Matice in 50-letnice obstoja glasbene šole Glasbene Matice.
Prva" prireditev festivala bo 10 .maja s produkcijo šol Glasbene Matice. Nastopijo najprej gojenci klavirskega oddelka pri več klavirjih hkrati. Za tem uasiopi mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Sonca in mladinski godalni orkester pod vodstvom prof. Jeraja.
Festival sam pa se začne 13. maja s komornim koncerlom v filharmonični dvorani. Izvajali ga bodo konservatoristi, ki so združeni v slovenski godalni kvartet in ki jih sedaj vežba prof. Šlajs. Izvajali bodo skladbe Škrjanca, Lipovška, Osterca. V soboto 14. bo ob 11 odprta v veliki dvorani Narodne galerije velika razstava, ki bo podala razvoj slovenske glasbe od prvotnih začetkov do danes. Samo v sliki bo razsfava obsegala 120 portretov slovenskih glasbenikov. Seveda bodo na razstavi tudi rokopisi sodobnih skladateljev in njihovi portreti, dalje statistika glasbenega šolstva, ki bo navajala tudi vse šole, kjer se je ze pred stoletji poučevalo petje, najprej v Mariboru in v šoli pri Šenklavžu v Ljubljani. Razstavljene bodo stare slovenske glasbene knjige, pesmarice in drugo v originalu in v fotografiji. Razstava bo imela tudi popolno zbirko vseh slovenskih gramofonskih plošč. Od otvoritve dalje bo razstava odprta ves mesec maj, kar bo ugodno zlasti za šole. Na raz-stavi bodo seveda tudi razne umetnine, slike in Hipi slovenskih slikarjev iu kiparjev, ki so iskali motive v glasbi. Načelnik odseka za razstavo je dr. Mantuani.
V	soboto 14. maja se vrši seja odbora vseslo-vanske pevske zveze. Udeleže se je zastopniki Bolgarov, Cehoslovakov, Jugosolvanov in Poljakov.
Istega dne b 20 bo simfonični zborovski m instrumentalni koncert. Izvajale se bodo skladbe Bravničarja, Kogoja, Adamiča. Lajovica in Škrjanca. Program pa se še izpopolni.
V	nedeljo 15. maja se ob pol 10 zjutraj vrsi v frančiškanski cerkvi med slovesno službo božjo cerkveni instrumentalni koncert pod vodstvom p. Ilugolina Sattncrja. Izvajali se bosta pred povzdigovanjem Sattnerjeva maša. po povzdigovanju pa Premrlova maša. Vmes se bodo izvajale sklndbe Forsierja in Kimovca, profesor T o m c pa bo igral svojo fugo. Ob sklepu slovesne službe božje bo peta slovenska velikonočna pesem.
Ob pol 12 se vrši v Filharmonični dvorani Gallusov koncert. Na njem bo izvajanih deset mndri-enlov, ki jih bo pel osemglasni mešani zbor. Ob 15 popoldne se vrši zborovski vokalni koncert na Kongresnem trgu. Na njem nastopijo zbori sllla-bol iz Prage, Lisinskk iz Zagreba, Stanko vičr '■/. Belgrada in Slovenski učiteljski pevski zbor iz Ljubljane. Ob sklepu bo vprizorjeno drugo dejanje opere Rista Savina »Gospov»etskt sen.-.
Zvečer ob 20 se vrši operna predstava Brav-ničarjevega Pohujšanja v dolini šenlflorijanski«.
Na binkoštni ponedeljek ob 9 zjutraj se vrši občni zbor Glasbene matice v Filharmoniji in raz-vitie znstave Glasbene matice, ki jo daruje Matici kralj. Ob pol 11 pa bo odkritje spomenikov slovenskih skladateljev. Spomenike dobe: Franc Ger-
2453 raznih kakovosti, v najnovejših barvah in
KLOBUKE
oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobile v lepi izbiri po nizkih cenah pri
M IRKO BOGATAJ
SPECIJALNA TRGOVINA KLOBUKOV LJUBLJANA II STARI TRG 14
Sprejemajo se popravila! Solidna postrežba!
bič, dr. Benjamin Ipavec, Davorin Jenko, Jakob Petelin-Gnllus, I.isinski Vatroslav, Stjepan Mokra-njac, p. llugolin Sattner in Matej Hubad. Spomenike dela sedaj akademski kipar Dolinar in je šest kipov že gotovih, dva pa gta še v izdelavi. Oprsja bodo izdelana v nadnaravni velikosti in bo vsako 05 cm visoko. Prvo misel za te spomenike je sprožil minister n. r. Ivan Hribar, ki je želel, da dobi Davorin Jenko v Ljubljani spomenik. Odsek, ki mu načeluje g. Hribar sam, je lani odkril Jenku spominsko ploščo v Cerkljah, letos pa dobi Davorin Jenko poleg sedem drugih skladateljev šc spomenik v Ljubljani.
Popoldne ob 2 bo nn velesejmskem prostoru tekma slovenskih pritrkovalcev zvonov Pritrko. vanje na zvonove je poseben slovenski običaj in umetnost, ki jo je razvil samo naš narod. Za pri-trkovanjc je Ireba od roda do roda podedovanega in razvitega posebnega ritmičnega čuta. Da se ta naša tipična narodna umetnost dvigne, bo prirejena letos tekma v pritrkovnnju. Prireditveni odbor izda v kratkem poseben oklic, naj se pritrko-valci prično vežbnti in naj se nauče svojih melodij ler naj pridejo tekmovat v Ljubljano. Tekme se bodo vršile na štiri nove zvonove, ki so jih vlile Strojne tovarne in livarne za romarsko cerkev lin Brezjah, intonaciio pa jim je dal p. Hugolin Sattner, in sicer: »b. d, s, g«. Zvonovi bodo težki 5200 kg. Zn tekmovanje bo razpisanih pet nagrad.
Po tekmi slovenskih pritrkovalcev se bo vršila tekma slovenskih pevskih zborov. Tekma se vrši v treh skupinah, najtežji, srednji in lažji. Zbori bodo v skup;ne uvrščeni po prijavljenih skladbah, ki morajo biti slovenske. Skladbe si izberejo zbori sami. žirija pa določi njihovo razvrstitev. Do sedaj ie prijavljenih 25 pevskih zborov za tekme. S to tekmo se zaključi glasbeni festival.
V nedeljo in ponedeljek se vrši kongres Jnž-noslovaaiske pevske pevske zveze, v kateri je organiziranih 250 pevskih zborov iz vse držnve. Kongresa se bodo udeležili delegati vs°h zborov
Prvi slovenski glasbeni festival bo torej veličastna manifestaciji slovenske pesmi, slovenske glasbe in tudi samosvojosti slovenske narodne duše. ki se tako lepo in na lako vzvišen način izraža v glasbi.
Velikonočni pirhi!
0.1 danes dalje točimo orglnalna, pristna, izborna vina
GROFA HERBERSTE1NA KNFZOSKOFA KARLINA GROF \ MEHANA KNEZA WIND!SCHGRAETZA frez ulico po litru Din 4'— cencie!
Hutomat-buffBt »Bai-Dnm«
na StefesanM'!)«! c. f, uaiača ,Vihtoria,,tBl, 23GB
Kai bo danes?
V stolnici ob pol 8 zvečer govor g. kuezoškofa dr. Rožmana.
Drama: Zaprta. Opera: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
0 Postni govor v stolnici. Drevi ob pol 8 je v stolnici sklepni poslni govor prevzv. gosp. Škofa dr. Rozmana, po govoru pa petje žalostink.
0 VseslovansKi kongres narodnih noš. Še lelos doživi Ljubljana lepo in slikovito slovesnost, na kateri bomo spoznali, kakšne lepote imamo Slovenci v svojih narodnih nošah, obenem pa jih bomo mogli primerjati z nošami drugih narodov, zlasti slovanskih. V jeseni, v začetku septembra se vrši namreč v Ljubljani (istočasno z jesensko velesejmsko razstavo) vseslovanski kongres narodnih noš. Kongres pripravlja tukajšnje Društvo za propagando narodnih noš, v katerem je včlanjenih že okoli 1800 prijateljev narodnih noš. H kongresu so obljubili svoje sodelovanje že Cehi in Slovaki, Poljaki, Bolgari, od neslovanskih narodov pa že sedaj Francozi in Romuni. Na vsak način doživi Ljubljana v jeseni krasno manifestacijo narodnih noš in folklore. Udeleženci kongresa se v narodnih nošah poklonijo tudi kraljevski dvojici, v načrtu pa so še izleti po vsej Jugoslaviji.
0 »Viktorija« in »Dunav« priključena na mestno elektrarno. Dodatno k včerajšnjemu poro-
čilu o prežaganem vodu »Elektre« poročamo še, da sta bili takoj priključeni na tok mestne elektrarne palači »Viktorija« in :>Dunav«, ki,sta dozdaj prejemali tok od »Elektre..
O V Zvezdi obrezujejo drevje. Marčni sneli je sicer nekoliko zadržal pomladansko prebujenje, vendar so že nastopili tedni, ko je treba misliti na obrezovanje drevja, Tako so se spravili nad ko-renjaške kostanje v Zvezdi kar z Iestvo na kolesih in z dolgimi žagami. Pod kostanji pa se že grmadijo kupi nažaganih vej, katerih je toliko, da bi kak revež, če bi jih smel odpeljati domov, lahko kuril z njimi najmanj do jeseni.
0 Priklopitev Most k Ljubljani ali Ljubljane k Mostam? Ako greš po Zaloški cesti v smeri proti Mostam ob leonišču ali pa po Vodni a t ske m trgu, veš takoj, da jc združitev obeh občin, kakor smo naznačili v prvem stavku, resnično žc izvršeno dejstvo. Naravna vez med obema je namreč enako blatna cesta tu in tam, zlasti Zaloška cesta v Ljubljani in enako imenovana cesta v Mostah. Ob slabem vremenu je ondi blata na nekaterih krajih toliko, da je prav čudno, ako še ui kak otrok izmed stoterih, ki ga moralo bresti na poti v šole, obtičal v njem. — O tem tožijo zlasti meščani, ki se hodijo krepčat v Moste. — Plačujemo davke, direktne in indirektne, plačujemo kuluk, zato imamo menda tudi pravico zahtevati, da nam bo omogočeno hoditi po cestah vsaj ob straneh, kajti vsakdo si ne more privoščiti avtomobila, ki te — ubogega pešca — drveč obrizga od pete do glave, ko se mu nimaš drugam umakniti nego v —- blato. Dolžnost občine je, skrbeti za vse občane enako in skrbeti za to, da bo mogoče tudi pešcu varno hoditi po posutih obstranskih delih ceste povsod, ne samo ob hišah nekaterih boljših ljudi. Sedaj je pa zaenkrat res, da je blato trdna vez, ki je združila via facti obe občini. — Blatni pešec.
0 Stanje Josipa Rebolja, o katerem smo poročali, da je v Trzinu med pretepom bil v silobranu od nekoga obslreljen, se je včeraj v bolnišnici znatno zboljšalo in je celo upanje, d« Rebolj okreva. Takoj prvi dan pa je kazalo, da Rebolj ne bo preživel noči, vendar je k zboljšanju pripomogla njegova močna narava.
O Dve ponesrečeni ženski. V tovarni Saturnus:: se je včeraj pri delu ponesrečila 3(i-letnn delavko Tereza Derganc. Ta je 6 svojimi tovarl-šicamj prenašala lovore pločevine in se pri tem močno vrezala ob pločevino v desno roko. Druga ponesrečenkn je 54-letnn kuharica Antonija To-nejc, stanujoča na Viču, čuvajnica 444. Včeraj je rezala slanino na stroju, pri tem preveč vtaknila desno roko v stroj, ki ji je od trgal sredinec. Obe ženski sta iskali pomoči v bolnišnici.
O Obstrelil se je. Včeraj je na Kodeljevem, v Lovšetovi ulici 49, preizkušal revolver 29-letni šofer Anton Ravnik. Revolver pa se je pri tem sprožil in strel je zatlel Ravnika v desno roko. Poškodba k sreči ni nevarna, vendar je moral Ravnik v bolnišnico.
© Nadaljnjo aretacije postopačev. V včerajšnji številki smo poročali, da je ljubljanska policija izvršila predvčerajšnjim veliko racijo na množico izredno številnih brezposelnih postopačev, ki beračijo po mestu, število je do včeraj popoldne narastlo na 160. Danes nas je policija tudj uradno obvestila o vzrokih te racije s prošnjo, naj pojasnimo občinstvu, zakaj se te dni dogajajo na cestah ■prizori, da stražnik ustavlja mlade fante in jih odpravljajo na policijo. Vzroki so prav za prav isli, kakor fina jih navedli v našem včerajšnjem poročilu: brezposelnost je prisilila veliko število ljudi k pohajkovanju in beračenju, tako, da so postali že prav nadležni. Ako je kdo kdaj odklonil podporo in inilodur mlademu moškemu, je to storil z motivacijo: »Delat pojdte! Ste še mladi in močni! Danes ima vsak teh pc6topačev pripravljen gladek in največkrat tudj resničen odgovor: »Prav rad, samo dela mi dajte!« S tem velikim številom brezposelnih so obremenjene razne pomožne akcije, karitativna društva in tudi zasebna dobrodelnost, ker postaja občinstvo utrujeno dobrodelnosti ter zaradi teli brezposelnežev trpe šo bolj potrebni, to so družine domačih brezposelnih. Pri nas na deželi še nismo tako daleč, dn ne bi manjkalo dela za pridne in mlade ljudi, nasprotno: v mnogih krajih jih celo manjka, zlasti jih bo manjkalo sedaj na pomlad, na drugi slrani pa brezposelnost v mestu in vso bedo še povečava dotok mladih ljudi z dežele, ki tukaj tonejo v pohajkovanju, prostituciji in kriminaliteti. Predvsc-m proti takim ljudem in proti ljudem z juga, ki tukaj pohajkujejo brez pravega dela in namena, so namenjene sedanje racije. Predvčerajšnjim je bilo aretiranih 120 ljudi, od katerih je policija takoj pridržala 80, včeraj pa jih je bilo aretiranih še 40. Dobra tretjina leh je ali pa še bo izgnana v domovinske občine, zaradi manjših prestopkov, kakor beračenja in podobnega jih bo izročila sodišču 25, oslali pa bodo izpuščeni. Število 160 aretirancev v dveh dnevih pa pomenja za Ljubljano žalosten rekord, ki je možen le v težkih časih.
O Bluze, damsko perilo, rokavice, nogavice in torbice, ima najnovejšp krasno izbiro: šlerk nasl. Karničnik, Stari trg 18.

Kulturna obzornik
Ciciban - ilustriran
Zupančičev Ciciban- je prvič izšel Ista 1915, forej v času, za tedanje otroke najbolj žalostnem. Prišel je bil pa zelo prav: prinesel je otrokom mnogo veselja. Mahoma je postal znan Ln — priljubljen. Po pravici je rečeno:
»Saj koder govor naš je znan. povsod doma je Ciciban .. .c
.Veliote bi skoro dostavili: znan kakor Ribnifan Vrban. In zdaj, ta teden, je izšel ilustriran vCiciban iz leta 1915, ilustrirane so prav vse ju.'.,mice (tiskano je pa tud; popolno besedilo!), do-dnpih pa je še pet novih: Lisica. Pismo, Stari Medo, Veverica, Slovo. Slike je izvrši! Nik. Pirnat (znan tudi žc iz r Ilustriranega Slovenca«). Večina ilustracij je zelo posrečenih. Otrok bo imel dosti, dosti gledati. Izdajateljica ( Umetniška propaganda:) je bila zelo radodarna: nekatere ilustracije gredo kar j »rek o dveh al! še več strani (Ples kralja Matjaža, Dedek Samonog, Žnbe, Zlato v Blatni vasi itd.), vsaka pa zavzema vsaj eno celo stran (format če-tverke). Risano Je vse s peresom in črtnlnikom. Iz vsake risbe pa gleda v nas — prijazna, ljubka fantazija. Tu zdaj vidimo, kakšen je — Ciciban. Kakšen je, kadar se cmeri, kakšen, kadar je priden, kakšen, kadar spi itd. Izvrstno je pogoden tudi Cicibanov — o?e (str. 78)! Ob teh risbah bo otrok še enkrat bolj pazil na tekst in pač marsikaj novega odltril v njem.
Ciciban je bil tudi Hrvatom iprav tako znan ];a(j,or nam; zdaj dobe, kakor čujemo, to ilustrirano izdajo v prevodu St. TomašlJa. Dobe jo tudi Cehi iu Nemci.
Ali jo dobe tudi slovenski otroci onstran dr-žavpih mej? Na zadnji strani se pesnik žalosten
vprašuje: Ne sme beseda kar naprej — svobodna preko vseh teh mej?« In zadnja dva sliha nam vse povesta: »Po naši zemlji se ozrem, — zgrozim se in oči zaprem .. .<
Knjiga stane vezana (kartonirana) 45 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. Gotovo zelo lepo velikonočno darilo.	J. D.
KRSTNA PREDSTAVA V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU
V Mariboru je veliko ambicije in veliko ljubezni do umetnosti in umetniškega ustvarjanja; tudi dobre volje je veliko in če sc iz leta v lelo v tukajšnjem gledališču m nože krstne predstave, jiolem je treba to pravilno razumeti. Kritiki mariborskega gledališča vznikajo drug za drugim na oder s svojimi stvarmi. Za Šnuderlovo »Rajsko ptico«, Rekarjevo »Učlovečenje«, za »Učloveče-njem;: Golouliova »Groteska sedanjosti: in sedaj šilibova »Kaverna«, Je v vsem tem izraz neke bolestne težnje do ustvarjanja kakor je v ožjem krogu kulturnih delavcev nedavno povsem pravilno izjavil eden izmed vodilnih mariborskih duševnih delavcev. Če pa ima lo teženje in vzporedno ustvarjanje svoj primeren korelat na tehtnici literarnozgodovinskega ocenjevanja, je stvar zn sebe, ter ne kaže tukaj o tem razinotrivati. Dejstvo je pač, da je razen eno izmed navedenih oderskih stvari zaenkrat ostalo vse pridržano samo mariborskemu odru. Prav gotovo je tukaj treba neke načelne razjasnitve glede tega, čo naj se to in kar bo še sledilo, ustvarja že s prejudicem, da je na mariborskem odru vzšlo in obenem zatonih). Te in še precej drugih misli so so porajalo ob najnovejši krstni predstavi; pozitivne osnove so namreč brez dvoma podane samo tedaj, če ni prvenec obenem tudi edinec. Kakršni so pn že ti poizkusi, je treba vendarle gledati na nje z velikim zadoščenjem in priznanjem. Tn to ludi ob Silihovl >Kaverni<. Gustav Šilih je obrise tega Rvojega oderskega prvenca zajel zunaj v knvernah svetovne vihre ter ga je pozneje izdeloval in pilil
do sedanje oblike. Potem je zgrabil še režiser za svinčnik in priznati moram, da ga je uporabljal na nekaterih mestih, kjer bi nekrajšanje moglo oderski učinek povsem zrušiti.
Snovno nudi Šilihova zamisel možnost izredno učinkovite obdelave. Zdi se, da je pri celi stvari ravno v vprašanju obdelava iu dramsko arhitektonska zgradnja. Drugačna razdelitev tega snovnega bogastva v posameznih dejanjih in scenah bi dajale prav gotovo obilo oderskega učinka in dinamike. Tako bi morda bila na mestu rekonstrukcija kavernskega zlodela v obliki predigre; sedanje prvo in deloma drugo dejanje bi se moglo zgnesti v prvo dejanje, sedanjo tretje dejanje pa in del sedanjega drugega dejanja v drugo dejanje. Seveda bi se s tem stavile na režiserja precej drugačne naloge, ki bi jim pa bil naš .loško Kovič z lahkoto kos. Mimo tega sicer čislo subjektivnega in teoretičnegu vidika pn so se občutile pri uprizoritvi nekatero rahlosti v prikazu in psihološki zagrabitvi. Tako se dinamično najtivaležnejše dogodki vršijo za odrom ter predstavljajo neobresto-van oderski kapital, ki bi ga trebnlo bolje izkoristiti. Psihološka struktura izkazuje nekatere špranje v vidu nekaterih nepreprlčevalnih doživljanj. Tako je pač psihološko neorganičen preobrat Marijo od drugega do tretjega dejanja, dasi je nu drugi strani vendarle razumljiv. Tudi odločilni moment potrebe po »očiščenju« (Boris!) ne more gledalca osvojiti. Celoten vtis lipi končno na pre-šematsklh menjavah dialogov ter nekaterih brez-veznih nastopih. Ob drugačni razdelitvi sila dragocene snovi . ter psihološke in arhitektonske strnjenosti in kondenzirani zlitosti bi dogajanja prišla vse močneje do izraza ter bi z navezavo Sa morebitnih vzporednih momentov mogln biti to eno naših dramatskih najefektnejših oderskih del.
Avtor sam prikazuje v razgovoru s kritiki celo zgodbo sledeče: »Mladenič, ki je doma pustil dekle, Čaka v kaverni na fronli ofenzive in nevestinega pisma. V frontni atmosferi so spremeni,
Naznanila
Liubliana
VII. Materinsko proslavo priredi krščansko žensko društvo dne 4. aprila ob pol 20 v opernem gledališču. Spored: Otrokova prošnja. Deklama-cija. Manuca išče svoje dete. Deklanmclja. Nastop Ljubljanskega orkestra orglic. Dva računa. Otroška enodejaiikn: P. Zakrajšek. Čudodelna piščal. Otroška igrica v 4 prizorih: p. Krizostom Seko-vanic.
Zborovanje Slomškovo družbo, ki bo dne 29. marca I. I. v beli unionski dvorani bo zanimivo zlasti radi referata: »Razvoj učiteljske duhovne orijentacije. Predavatelj tovariš Venčeslav WiaJuer.
Prosvetno društvo »Trnovo<. v Ljubljani naznanja vsem članom, da so tudi letos udeleži velikonočne procesije na veliko soboto v farni cer-p • /Zbirališče v društvenem domu ob 4 popoldne, rrosim vse člane, da se te cerkvene pobožnosti udeleže polnošteviino s znaki. — Predsednik
Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubliani. liadi skrajšanih počitnic odpade pevski tečaj napovedan za 1. m 2. april. Prihodnji tečaj bo šele v maju in sicer 5., «., 7. in 8. — Odbor.
Društvo »Treznost« opozarja vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki se bo vršil v četrtek dne 31. marca v Delavski zbornici. Vpis novih člnnov(ic) po občnem zboru, — Odbor.
Maribor
Prosvetna knjižnica na Aleksandrovi cesti 6
poldne od M—17^ ^ S°b0l° d°P°IdnC
Jcscnico. Igra »Pasijon«, ki jo je Krekovo prosv. društvo uprizorilo na sv. Jožefa in v nedeljo s tolikim uspehom, se v korist brezposelnih ponovi na velikonočni ponedeljek ob treh in osmih. Opozarjamo nu popoldansko'prireditev okoličane.
St. Vid pri Ptuju. Na Jožcfovo lepo izpadla
KnWVa- 1,gl'--:-A "-Jega nk' ki J'0 J'e »''Pravil po Kolenčevi knjigi nas domačin Avgust Purg čisti
dobiček so bo porabil za ploščo padlim vojakom,
ki jih je v nasi fari čez 100... Igra se ponavlja ua
belo nedeljo popoldne po večemicah.
Konjice. Katoliško izobraževalno društvo vprizori na velikonočni ponedeljek, 28. marca t 1 po vecernicah v Katoliškem društvenem domu dramo v petih dejanjih »Črnošolec«. Med odmori bo igral društveni orkester in prvič godba na pihata. Vstopnice si lalikp vsakdo priskrbi v pred-prodaji v Valenčakovi trgovini. Na svidenje vsi, od blizu in daleč!
Dol. Logatec. Naše prosvetno društvo priredi na velikonočni pondeljek popoldne ob 3 in zvečer ob v proslavo 25 letnice oderskega delovanja tukajšnjega rojaku gosp. Franceta Poženela njegovo jubilejno predstavo »Zlatopdjčan . igrokaz v 4 dejanjih. Naslovno vlogo igra jubilant sam, ki je ustanovitelj dramatike v Dol. Logatcu, kjer ie pred 25 leti kot dijak skupno z ostalimi člani prosv. društva prirejal dramatično predstave. Dolžnost nas vseh je, da rojaka gob njegovem Jubileju počastimo s čim večjo udeležbo pri obeh predstavah. Kat. prosv. društvo.
Novo mesto. Vsled hudega navala občinstva se bo Pasijon ponavljal še na velikonočni ponedeljek popoldne ob 2 in zvečer ob 8.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Jožefa. Velikonočna nedelja: Ob 8 slov. sv. maša; izvaja se: Missa solemnis in C zl. Ig. Mitterer z orkestrom; Gra-dual m sekvenca zl. Jos. Gruber ofert. Terra fre-muit zl. A. Foerster, tantum ergo zl. dr Fr Ki-movec. Po maši: Kristus je vstal, zl. St. Premrl
Cerkev v Križankah. Velika sobota-Ui> pot 8 zvečer slovesno vstajenje Gospodovo. Po trikratnem aleluja: Zveličar naš je vstal iz groba zl. br. Itihar nato procesija z Najsvetejšim (ob ugodnem vremenu). Po procesiji: Te Deum zl Jos. Oruber, Regina coeli in Tantum ergo zl A loerster. Po blugoslovu: Skalovje groba zl. I, Cvek. — Velikonočna nedelja: Ob pol 11 sv. maša z blagoslovom (pridiga odpade). Pojo se razne slovenske velikonočne pesmi. — Velikonočni ponedeljek: Ob 10 nova sv. maša katero daruje č. g. ji. Jožef .Savora iz križanskega' viteškega reda. Izvaja se: Novi mašnik zl. tir. Rihar, Veni Snncte Spirltus zl. A. Foerster. Po slavnostnem govoru slov. sv. maša. Izvaja «e-Missn fjuinta v f zl. A. Faist z orkestrom. Graduai m sekvenca zl. P. Grlesbacher. Po ofertoriiir Terra tremuit zl. A. Foerster, tantum erso zl dr Fr. Kimovec.
Trbovlse
Ponovna volitev v bratovsko skladnico. Vsled nepravilnosti pri oddaji glasovnic je rudarski glavar na pnložtio razveljavil zadnje volitve in odredil nove, ki bodo menda 10, aprila.
lajaj..■■'»IM^a^M.mg.,.....	,,.tiaf. J
njegovi instinkti postanejo primitivnejši. Zadnji udarec pa mu da spoznanje, da jc dekle naiii pozabilo. In uanese, da pride zapeljivec v njefo/ zakop, v kaverno. Tu mu izvabi lajne in ga pri napadu sovražnika pusti v podminirani kaverni, katero razstreli. Toda tekmec pride sicer težko ranjen toda živ v ujetništvo. Po končani vojni se prvi vrne k dekletu. Tedaj pa se pojavi tudi Jrugi iz ujetništva in razvoj se bliža drugemu ziočinu, katerega žrtev postane invalid, povzročitelj kon-llikta pa ujetnik. In tedaj se kakor po očhčujočrm sprosčenju znova vzbudi človek v prvem Naenkrat občuti potrebo popolnega očiščenja; zrto se, dokler ni doseženo, ne zveze z dekletom, katerega zopet ljubi. Drama izzvenevn v upajoči — morda
01 avna nositelja zapletlja.ja sla dekletova mati, ki iz neutemeljenih razlogov protežira Ar-nolda (drugega) proti Borisu (prvemu), iu pa invalid, tip v vojni demoralizirniiegii človeka, ki v d in bol ični špekulaciji povzroča konflikte, šilih je tukaj ustvaril uprav diaboličen tip, ki v svoji preračunljivosti ne pozna nobenih ozirov. Vso druge osebe so več ali manj pasivne in se motajo v situacijah, ki jih li dve osebi ustvarjata. Za-krajškova je kot mali odlično podčrtavnln mimlčno in glasovno neprikrite simpatije, ki jih čuti ta Marijina mati do Arnolda; brutalna brezobzirnost je bruhala iz Furljnnovega invalida. Marijo in Mileno sta z uspelo interpretacijo podajali Stnrčcva in Kraljevo. Tomašič je bil vihrav in temperamenten snubec, Grom dobrodušen striček. Skrbinšek jo tudi pri tej krstni predstavi pokazal, da pojmuje svoje like v smislu nekakega soustvarjanja z avtorjem. Uprizoritev je z veščo roko organiziral režiser Joško Kovič. Morda ni zamisel scenerije v drugem dejanju, kakor je sicer bila čedna, povsem odgovarjala m i Ije ju, v katerem se dejanje vrši. Avtorja je občinstvo, ki je parterne sedeže in lože zelo dobro zasedlo, priklicalo pred zastor ter ga živahno nplavdiralo. Prejel je ludi venec in več šopkov. Značilno pa je: galerija je uinlodane zevala.
Božji mir hodi v nas
Ni prozna beseda Irdilev, da kulturno stopnjo vsakega naroda označuje kultura »rca. Z drugimi besedami: narod stoji na potrebni kulturni stopnji Ie takrat, ako jc v njem razvit čut socialne pomoči in pravičnosti, Rko ima vsak posameznik smisel za pot-ebe splo.inosti in zlasti za potrebe socialno nujbolj prizadetih slojev naroda. Ta m, kjer krize mečejo ljudi brez zaščite na ce-r.to, ni kulture ln splošnega pojmovanja dolžnosti do naroda. Mesto kulturne blagodcjnosti divja grd materijalizem, dokler se sam onemogel ne zruši na tla.
Plemeniti vzgled globoke in resne kulture nam nudi bratski čehoslovaški narod. Zato je njegova država v notranjosti moina in na zunaj auto-ritativna, Kljub izredno visokim socialnim bremenom jc njena finančna in gospodarska moč jaka in zavidanja vredna. To pomeni, da socialno-kul-turna zaščita naroda ni mogla poslabševati gospodarskega razmaha in finančne sile te mlade države, kar se rado trdi pri nas. Skrivnost velikega napredka leži v dušah in v srcih naroda!
Velika noč! Praznik Vstajenja in ožlvljenja prirode, katera naj nam rodi zopel naš vsakdanji kruh.
Mi smo skromni in mali, vendar pa po svoji kulturi vredni, da tudi naša srca in duše sredi grozot materijalizma proglase Božu mir sebi in vsem, kateri so ustvarjeni po Božji podobi.
Božji mir bodi v nas, ko bodo lepo zapeli velikonočni zvonovi in oznanjali Vstajenje Kristusa, kateri je trpet in umiral, da živimo mi. Ko bo Božji mir v nas, naj se duše in srca zganejo v ljubezni do onih, na katere misli Osrednja protitu-berkulozna liga, ko Vam priporoča, da z nakupom liginih kolekov okrasite Božji mir v svojih domovih.
Koledar
Petek, 2o. marca: Veliki petek. Dizma, desni razbojnik.
Osebne vesli
—	Diplomiral je na ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu gosp. Stane Koštomaj iz Maribora. Ir-kreno čestitamo!
Diplomirali so na juridični fakulteti gg. Gabrijel Čop ter Leo in Stojan Pretnar.
. Diplomiral je na juridični fakulteti v Ljubljani gosp. K e p e c Milko. Čestitamo!
—	Imenovanje pri železnici. Z ukazom sta postavljena pri direkciji drž. železnic v Ljubljani za višjega tajnika pele skupine gosp. Ivan Mer-slavič, poverjenik šeste skupine, in za kontrolorja sedme skupine splošnega oddelka gosp, Hijeronim Hvala, dosedanji kontrolor iste skupine pri pro-mctno-komercijalnem oddelku iste direkcije.
: Iz vojaške sluibe. Odrejeni so po službeni potrebi na službo v IV. odsek poročevalskega oddelka glavnega generalnega Štaba poh. popolkovnik Vladimir Martinkovič; za blagajnika 32. pešpolka intendantski podporočnik Božidar Ridl; za upravitelja materijala šabaškega inlendantskega skladišča intendantski podporočnik Josip Vajbl; za vodnika 154. pešpolka peli. podporočnik Krešimir Polič; za pobočnika 12. pododseka obmejne trupe pob. podporočnik Ribard Darer; za vršilca dolžnosti glavnega knjigovodje računskega odseka kontrolno-budžetnega oddelka ministrstva vojske in mornarico nižji vojni uradnik 1. razr. ekonomske stroko Rudolf Salaba; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete zrakoplovne podčastniške šole zrakoplovni poročnik Alojzij Radiu; za vodnika 11. četo 5-1. pešpolka peli. podporočnik Oskar Baranovič; za vršilca dolžnosti knjigovodjo povljstva bregalniške di-vizijske oblasti nižji voj. uradnik 1. razr. ekonomske stroke Ivan Mnjič in za pobočnika 2. pontonirskega polka inženjerski poročnik Blagoje Vuksan.
Gospodi e
f
ako hočete imeti srajce in ostalo perilo lepo in trpežno, kupujte istega samo pri tvrdki F. I. GO-RIČAR, Ljubljaua, Sv. Petra cesta 29. Mi jamčimo za kompletne velikosti, prvovrstne kvalitete v blagu kot izdelavi, ter smo kljub temu v cenah najnižji, ker nam to omogoča večletna lastna izdelava.
Ostes!® vesti
— Zborovanje Slomškove družbe. Kakor že objavljeno, bo zborovanje Slomškove družbe dne 29. t. m. ob 9 v Unionu po nastopnem dnevnem redu: 1. Občni zbor -Slomškovega doma , registrovane zadruge z o. z, 2. Zborovanje Slomškove družbe s predavanjem tov. Venceslava Winklerja o razvoju učiteljske duhovne orientacije. 3. Diskusija o predavanju. 4. Raznoterosti. Pripomnja: Tovariš Winklt1- nam bo pokazal rane, ki more učiteljski stan v sedanjosti, odkrival bo one iz preteklosti in pokazal nam bo smeri za bodočnost. Pridite na zborovanje vsi, ki vam peza življenja še ni zamorila idealov.
—	Razpis književnih nagrad za redne publikacije Mladinske Matice za leto 1932-33. Mladinska .Vatica razpisuje za .svoje redne publikacije sledeče nagrade: !. 3.000 Din za izvirno umetniško in vzgojno "povest, primerno mladini po desetem letu. Povest je lahko zajeta iz sodobnega življenju ali iz naše zgodovine, mora pa imeti zdravo jedro. Obseg: 0 tiskovnih pol male osinerke formata Mladinsko Matice. 2. 2.000 Din za beletristično ali slikarsko delo za otroke od šestega do devetega lela. Snov poljubna; realistična ali pravljična, resna ali šaljiva, oblikovana v prozi, v verzih ali v risbi. Obseg: 3 <lo 4 tiskovne pole istega formata. 3. Po 2.000 Din nagrade zn najboljše spise o razvoju n) tehnike, b) kulture, c) vsemirja in specielno zemlje ler i) o gospodarskem razvoju človeštva. Nagrajena dela, ki bodo tiskana, dobe tudi običajni honorar. Rokopise naj pisatelji predložijo pod geslom, s katerim naj bo opremljena ludi zaprta kuverta /, avtorjevim naslovom. Čas za vlaganje rokopisov je do 1. decembra 1932. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske Malice. Ljubljana, Frančiškanska ulica 0, L nadstropje. Tu dobijo lahko konkurenti tudi vsa podrobnejša navodila. Mladinska Malica.
—	Promet vlakov Liubliana—Kranj—-Ljubljana na velikonočni ponedeljek. V slučaju ugodnega vremena in zadostne frekvence bo vozil na velikonočni poned eljek dne 28. marca t. 1. na progi Ljubljana gl. kol,—Kranj potniški vlak št. 926, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 17.27 prihod v Kranj ob 18.18 in v obratni smeri potniški vlak št. 927, odhod iz Kranja ob 18.33, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.22.
—	Novomeško maturante i:« leta 1022 prosim, dn mi javijo svoje naslove, da jim moram poslati predlog za proslavo desetletnice mature, — Bajuk
Hugo, profesor na gimnaziji v Ptuju.
—	Zahvala Zveze slušateljev Aleksandrove univerze. Ob zaključku nabiralne akcije, ki jo je izvedla letos Zveza slušateljev Aleksandrove univerz« namesto vsakoletnega reprezentančnega plesa, je odboru nabiralne akcije dolžnost, da se zahvali vsem, ki so se odzvali in pomagali akademski mladini Aleksandrove univerze. Dohodek nabiralne akcije znaša 32.140 Din 28 par in se bo razdelil Akademski bolniški blagajni in knjižnicam strokovnih društev, ki so najpotrebnejše akademsko ustanove. Vsem, ki so pripomogli k uspehu naše nabiralne akcije, bodi izrečena globoka zalivala. Za Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze odbor nabiralne akcije: Matija Rotli s. r., predsednik, Albert Kos s, r., tajnik.
—	Na Veliki pc!ek popoldne in na Veliko soboto celi dan bančni zavodi v dravski banovini nc bodo poslcvall, — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
—	Večno ftedi, greje! Original Lulz peč!
—	Družba lova. Lov agrarne skupnosti Stara Fužina—Studor, lil sicer i ovišči Peršivec in »Ukanca se bo oddajal na javni dražbi duo .'{0. marca 1932 ob 18. v hotelu Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru v zakup za dobo od 1. aprila 1982 do 31. marca 1937.
—	Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jili vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proli možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe nn obolenjih sluznico debelega črevesa, ranitvi istega, hemoroidih in tvorih, jemljejo zjutraj iu zvečer četrtinko naravne ^Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgič-nih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred ln p° operacijah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Požar. I z šl. Jerneja: Na Hrvaškem Brodu je posestniku Luzarju pogorelo gospodarsko poslopje, v katerem sta se nahajala pod za mlačvo žila in kašča. — Omenjeni posestnik je v teku zadnjih let sedaj že tretjič pogorel in trpi precejšnjo škodo. — Kdo jo požlgalec, se ne ve in se tudi pri prejšnjih požarih ni moglo ugotoviti.
—	Številne tatvine. Iz Št. Jerneja: Posestnik M. črtalič iz Stare vasi je preteklo noč spal pri sosedu. Ponoči pa so v njegovo hišo vlomili tatovi in odnesli več mernikov pšenice in ajde. — Srebrnja-kova mati na Rdjah je iinela naprodaj krasnega purana. Ponujali so ji zanj 6 kovačev. Sredi noči pa je prišel tat, odnesel rejeno žival in sedaj nima revna mati ne purana, ne kovačev. — Tudi v Vrh-polju in po drugih vaseh tožijo, da je zadnje dni izginilo mnogo kuretnine v tatinske malhe.
Pravi pot za dosego
lepih belih zob
kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč:
Iztisnilo malo količino Chlorodont zobno paste tia suho Chlorodont zobno ščetko - t. j. špecijalna ščotka z zobčastim rezom drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj navzdol. Pomočite Selo nato ščetko v vodo, ter izplaknito si usta temeljto, grgraje s Chlorodont ustno vodo. Uspeh jo presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka jo izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek.
Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chloro dont zobno pasto. Tuba Din 8.—.
—	Vremensko poročilo SPD. Velika Planina,
dne 23. marca 1932. Snega 1 m pršič. Smuka prav dobra. Izgledi za praznike prav dobri. — Krvavec,
dne 23. marca 1932. Snega 1 m pršič. Smuka prav dobra. Izgledi za praznike prav dobri. — Mrzli studenec (Gorje pri Bledu), dne 23. marca 1932. Temperatura —-10" C, veter: sever, sneg: pršič ponekod srež. Smuka prav dobra. Izgledi za praznike prav dobri. Izgledi za smuško turo v okolici: Mrzli studenec—Rudno polje—Praprotnica—Bohinj. Mrzli studenec—Bled. Mrzli studenec—Koprivnik— Nomenj, prav dobri.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 24. marca 1932 ob 7 zjutraj: Barometer 758 mm; temperatura —8" C; vreme jasno in mirno; veter vzhodni; sneg, višina 30 cm; sneg. vrsta srež; smuka prav dobra; skakalnica uporabna; san-kališče uporabno; izgledi za nedeljo odn. praznik prav dobri.
—■ Zahtevajte Gaglova erfurtska semena.
—	Zlata zobna protetika v zobnem ainbulalo-riju Okrožnega urada. Radi številnih vprašanj, ki prihajajo na urad glede zobnih del v zlatu, ponovno sporoča urad članstvu, da se izvršujejo dela v zlatu vsak popoldan od 14 do Iti. Cene posameznih del so sledeče: 1. zlata krona 2(10 Din, 2. plomba iz zlata 120 Din, 3. pri zlatem mostu vsak polni člen 240 Din. Izvršujejo se tudi vsa druga dela v zlatu. Podrobne informacije se dobe v zobnem ambulatoriju Okrožnega urada na Miklošičevi cesli, pritličje levo. Vsa dela v zlatu izvršuje zobozdravnik.
-— Žalostna smrt starke. V Subotici so pretekli ponedeljek zvečer okrog devetih zapazili, da se iz neke lilale koče kadi. Hitro so obvestili policijo in gasilce. V koči so našli staro ženico Katico Hafenbauer vso v plamenih. Grela se je pri ognju, pa se ji jc vžgala obleka. Ker je bila stara in slabotna, ši sama ni mogla pomagati, v koči pa lii nihče drugi stanoval. Starko so vso opečeno prepeljali v bolnišnico, kjer je ponoči umrla.
—	Delavski dom v Subotici. Te dni se jo v Subotici vršila konserenca, nn kateri so razpravljali o gradnji Delavskega doma, ki je za Subo-tico nujno potreben. Sklenili so, da bo zgradila delavski dom Delavska zbornica. Ministrstvo za socialno politiko bo dalo v ta namen 2 milijona brezobrestnega posojila za dobo 12 lel. Delavski doni bo zgrajen po vzorcu doma na SuSnku.
—	Zaprtje. V zdravniški praksi se uporablja naravna rFranz-Joseb-grenčica največ radi lega, ker na mil način odstrnnja vzroke mnogih bolezenskih pojavov.
—	Vinotoč — Cankarjevo nabrežje 5 (poleg franč. nfoslu), nudi pristna štajerska in dalmatinska vina od Din 10,— naprej. Čez ulico Din L— ceneje.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Do-sler A. i'. :Sclilngworte junger Miiil-clien. Zvvfilf Votrilge. 50 strani, nevezano Din 20.50. Dosalcr A. I'.: Srhlagvvorto junger Maimer. Zwttlf Vorlrllge. Tu; strnili, nevezano Din 19.—. Fnhnen-hriu-h Iv.: I>ie evvigcn Tafeln. ReligiOse Vnrtrttge ftlr .luilgirnuen. 122 strnili, nevezano Din 28.—. Fiedlcr F.: Hnusgennsseii Gottes. Jiinglingsnn^prn-clien bei den monallichen Komuiunioneii. 70 str., nevezano Din 27.—. Fromm 11.: 1'riester im I.aicn-frev.nnde. Sehiilungsvortrllge filr Laicnnposlel.
Band 1: Apostola! liir jederniann. 81» strani, ne- i vezano Din 18.— ; Band II: Apostola! flir be.-ilim-mle IVrsonen und Borute. 104 strani, nevezano Din 23. : lioornaert-St?riuiu\: Kunipf um Reiu-heit. Kiu Itn ch f ii r die .tange MiinnervvMl. 2e3 str., vezano Din 120.— ; Nellmair; lutnrnatsorziehung. Probleme und A u [ga bon katholischor Ui.-mein-schaftsoi .-.iehting. 331 slranl, vezano Din 150.- ; Weber A. I'.: Dein Meisten lUck. Ein Utlchletil iiber Charakterhildung lih- junge Leute. 222 str., vezano Din 52.50; Miblielt A.: |>i„ gohlem- (St-hati-kct. 311 strani, vezano Din 07.5<l; IVorlitsrheck A.: 1'ersiiidichkeitspflege. l it .strani, vezano Din 57.—.
— Ivana Cankarja zbranih spisov XH1. zvezek 7. uvodom in opombami Iv. Cankarja je izSel in se dohe po vseh knjigarnah, predvsem pa pri založnici spisov Novi založbi v Ljubljani.
Pred nevarnostjo
gripe, influence in nalezljivih bolezni vratu varujejo
Dobivajo ee v vseh lekarnah. Cena mu-lega zavitka Din S'—, velikega zavitku Din IV—.

Zadnja porodila:
Stanovanjski z€*h@m se pripravlja
liclgrad, 2-1. marca. 1. Ravnokar je prišla vest iz Bukarešta, da je romunska vlada pripravila zakonski predlog, s katerim se bodo na državno intervencijo znižale najemnine. DrŽava v prvi vrsti namerava zaščitili svoje uradnike .zato bo novi najemninski zakon naložil hišnim posestnikom • dolžnost, da znižajo za 15% najemnino za državno uradnike, ako oddajo manj kakor deset sob. Ako jih oddajo več, znaša obvezno znižanje 20 odst. Nadalje določa la zakon znižanje od 20 odst. do 30 odst. za lokale trgovcev, industrijcev in apote-karjev, ki so bili najemniki istega lokala že pet lel. Za izračunanje znižanja se bo vzela najemninska baza od 25. oktobra 192!». Vsak drugi sporazum, ki bi bil tonili zakonu nasproten, izgubi avtomatično vsako vrednost. — K temu je treba pripomniti, da tudi naša vlada pripravlja najemninski zakon, in sicer v resoru ministrstva za socialno politiko. V naši državi .ie problem mnogo težji nego v Romuniji, ker so pri nas najemnine mnogo boli | različne ter se zelo spreminjajo od mesta do mesta in od pokrajine do pokrajine. Zato je socialni minister smatral za potrebno, da v pogledu stanovanjske kontrole podeli večjo oHast našim .samoupravnim telesom, predvsem pa občinam, ki -o svoje dni na lem polju že imele veliko ingerenco, ki so jo pa pot. in postopoma izgubljale. Občine, ki poznajo razmere na licu mesta, bodo v prvi vrsti poklicane, da regulirajo najemninska vprašanja, okrajna glavarstva in banovine pa jih morajo pri tem podpirati. Zakonski predlog. i;i ga pripravlja socialno ministrstvo, bo torej imel značaj okvirnega zakona, ki bo postavil samo glavna načela, podrobnostim kontrolo pa bo prepustil avtonomnim oblastvom. Ministrstvo za socialno poli-
tiko je nadalje prišlo do zaključka, da se no -me napraviti samo razlika od mesta do mesta in od pokrajine do pokrajino, kakor lo |*hlevajo različni deli. ki zahtevajo različno zaščito. Zak. predlog bo potegnil v vsakem mestu gotovo vono, /.a katero s,- bo določila najemnimi. T.-iknrvnui centrii-mi mest, kjer se steka največji trgovski promet, bodo ostali , pogledu najemnine izven kontrole r;i-konn. V Belgradu bodo n. pr. prišle v poštev Temzi je, v Zagrebu Jelačičev lig. v Ljubljani pa cven-luelno del okrog pote. Istotako ho morska obala pri obmorskih mesllli ostala izven območja zakona, ker je naravno vsled svojo lege še bolj draga. DrugI deli mesta pa bodo uživali zaščito zal ona. Minister /.a sne. politiko je bil mnenju, da se mora napraviti tudi razlika v' pogledu veliko li stani vanj .sumili. Velika stanovanja z velikim številom sob ue potrebuje iste zid on-ke zii-iite, kajli kdor ,-i lahko nabavi stanovanj • /. velikim številom sob. la (Jokvzuje, da ga ludi ki.kn plačuje. Zakon -c bo zavrel predvsem z.i mala stmovanja, ter bo v leni pogledu sledil glavnim črl-int •..ivnicnRci a I.oit-cberjevetra najemninske?' i in -4anovanjskej'i z t -. kona v Franciji, ki je v prvi vrsti zaščitil malega človeka, malega uradni:..i, malega obrtnika ie delavca. Zaenkrat se bo smatralo stanovanje »ivlojr-če sc I« treh sob iu prilil.rn, u;. I katere ridaj-o
predsoba, kopalnim, kuhinja, soba za hižkinju, shramba iu klefni prodori, tu mulo stanovanje, katerega hoče zakon piedvvoiii ?>t-<>ititi ler najemnino znižati nn nivo .e-.lauteg.-, življenjskem stan darila. Zakon bo predpisoval in dni širo • možnosti, knlere bodo pos; niezno banovine oziroma občine v skladu y n k liiimi razmerami več ali numj izvajale.
Razpust komunističnih organizacij v CSR
Ostri uhrppi proti hitlerietcem
Praga. 24. marca. V zvezi z najnovejšo komunistično agitacijo v Podkarpatski Rusiji, sla bili razpuščeni »Delnvska pomoč: (Delnickn pomoč v Československu) in Rdeča pomoč« (Ruda pomoč Československa), delavski podporni organizaciji. Razpust obeh društev .je odredilo notranje ministrstvo. V prostorih Delavsko pomoči je policija izvršila preiskavo in policijski komisar je uradni-štvu javil, da jn društvo razpuščeno, ker je prekoračilo v svojem delovanju meje, ki jih določajo društvena pravila. Policija je odnesla vse lislino in tudi blagajniško knjige. Zaplenjeni dokumenti se nahajajo trenutno na policiji in so na razpolago notranjemu ministrstvu.
V smislu društvenih pravil bi morala biti organizacija nepolitično podporno društvo, po zatrdilu oblastev pa jc to bila agitacijska organizacija komunistično stranke. Proti ukrepu notranjega ministrstva se društvo lahko priloži pri najvišjem
Avstrijske 1'mance
Dunaj, 24. marca. Ig. Istočasno, ko je ženevski finančni odbor sklenil, da priporoča posojilo za Avstrijo, so se vršila tudi na Dunaju posvetovanja o tem, da bi so proglasil moratorij za inozemska javna posojila v Avstriji. Narodna banka ima samo še deviz za 75 milijonov šilingov. Če se tudi smatra za popolnoma gotovo, da se bo trimesečni inozemski kredit 190 milijonov, ki zapade 15. aprila, zopet podaljšal, zaenkrat ni videti, kako naj se preskrbi plačilo dunajskega mestnega posojila 7 milijonov, ki zapade meseca maja in za posojilo Zveze narodov okoli FO milijonov, ki zapade začetkom junija. V zadnjih dneh se govori zopet o novem inozemskem kreditu 100 milijonov šilingov, za katerega je predpogoj, da so uredijo dolgovi Credit Anstalta. Ti pa očivi Ino še dolgo no bodo urejeni. Zalo gre sedaj predvsem za ono posojilo, ki ga je Francija obljubila pred meseci v znesku 60 milijonov, zdi se pa, da hoče Pariz stisko Avstrije zaradi gori navedene zapadlosti porabiti za to. da bi ta mali kredit politično izkoristila proli trgovsko-političnim ponudbam Berlina Dunaju. Vodstvo narodne banke pa je mnenja, da tako novo posojilo ne bi bilo priporočljivo če naj bi služilo samo za lo, kakor da se z njim za nekoliko mesecev pokrijejo starejše obveznosti. Do odločitve bo prišlo kmalu po veliki noči.
Francoski proračun
Pariz, 24. marca. Ig. V francoskcm senatu se .io danes načela generalna debata za novi proračun, ki se ima po možnosti končati do konca meseca mnren. Generalni poročevalec Gardey je ugotovil, da jo deficit v Franciji postal kar kronična bolezen. Prvič po dolgih letih so so dohodki ocenili manjši. Deficit za novo proračunsko leto računa poročevalec na (> do 7 milijard, vpoštevaje pri tem manjše prihodke radi Hooverjevega moratorija in radi hipoteknrnih obremenitev tresorja. Želeti bi bilo, da bi se francosko cene v notranjosti znižale, da bi mogla bili Francija potem konkurenčna. Senator Bcrenguer jo liiiglašal. da je ravnotežje francoskega državnega gospodarstva deloma odvisno od rezultatov lausannskc konference. Ko je govoril BeVenguer o varnosti pogodb, ki so potrebne za to, da se doseže zaupanje v mednarodnih odnošajih. je zaklical Tardieu: rPrav dobro! Finančni minister Flandin je v drastičnih številkah pokazal neprestano naruSčmije državnih bremen in izdlakov. Tako n. pr. znaša sedaj proračun za uradnike mul 11 milijard frankov, število državnih uradnikov, ki je znašalo I. 1911. še 017,000, ie narastlo sedaj na 715.000. število civilnih in vojaških vpokojenCcv pn znaša "H.000. Vato -e bili hudi spori s socinlisl: radi obdavčenja, nakar jo bila di hala za danes zaključena.
upravnem sodišču.
Tudi v Užliorodu je i,iia razpušionn Delnvska pomoč z motiv;:.ijo, da ni sploh imela potrjenih pravil. Policija je izvedla preiskavo nn domu uradnikov in zaplenila mnogo lisi in. Društvo je obdolženo, da je rovnlo preti državi.
Kakor javl.ia policijo, je bila Rdeča pomoč ra/.puščonu na podlagi društvenega zakona, ker sije udejstvoval i kot društvo, čeprav ni imela po #vojih pravilih le pravice.
Primi, 24. marca. i:;. češkoslovaško nolranj" ministrovo je prepovedalo v vsej republiki nošenje kljukastili križcev in obenem razpustilo zvezo liarodnosocinlističiie mladine. Prepovedani so iudi njihovi znaki nn zastavah, vrčih, šlampiljknh ii-i. Prepovedana so tudi v -.t naro lne-ociiilisli'na protestna zborovanja.
Praga, 24. marca. Ig. I idnve Novinv poročajo. da namerava &-M:oslovaSka vlada razpisati veliko notranje posojilo.
Dmfone vesli
Jtrlfirnd 21 marca. AA. Z ukazom Ni. Vel. kralja iu na predlog ministra za gozdove in rudnike so napredovali za računske kontrolorj- 7. skupine pri računovodstvu direkcije za gozdove in rudnike v Ljubljani: Julij Lavrenčič kniigovodj.; 8, skupine pri i-li direkuji: pri gozdni upravi v Boh. Bistrici Vinko Ausj-. r. podgozdar Islega razreda 8. skupine, zu podšumarja isle^a razreda T. skupine; pri direkciji za gozdove in rudnike v Ljubljani Jaka .lesenko. jmdšumnr istega razredu 8. skupine pri isli direkciji.
Belgrad. 24. marca. AA. Na podiagi člena 100 obrtnega zakona z 5. novembra I. I. je predpi.-al minister za trgovino iu industrijo pravilnik e obrazcih po obrtnem zakonu. Po t ni prnvilnikti • vse oblasti in vse osebe, ki e morajo ravnali po obilnem zakonu, dolžni rabili izključno samo obrazce, ki jili pn dpiguje ta pravilnik. Teh obrazcev j.- 17 vrsl. Oblasti iu uatonpve bpdo smele pobirati od strank odšknd.iino za izdane obrazce po lastni ceni. ki jo ugotovi ban.
^ Zagreb, 24. umiva, ž Danes je pllnskn-elelt. Irični odbor mestne občine inu I svojn sejo. na |<ii-teri je sklenil, da se zniža cena električnemu toku v kavarnah, ^oslihuih iu obrtnih delavnicah od 1.5 Din uit -I Din za kilovatno uro.
London, 21. marca. Ig. V šangiuiju so se davi začela pogajanja med kitajs' imi in japonskimi delegati. Po prvi seji se jo olicielno -poročile, iia i-dosežen me I delegati Uonlnkl. Konferenca e i o popoldne nadaljevala.
Moskva. 21. marca. Ig. Sovjetska vlada in Sla-lin objavljata skupni sklop vlade in Irnnke, i > kalerem nameravata začeti gradili nove ogromne elektrarne ob srednji Volgi, ki bi proizvajale .S(»> tisoč do I milj. kilovatov. Tc nove elektrarne I -do preskrbovalo z električno silo industrijske okraje, Ivanov, Vosnesensk, Nlžnl Novgorod in N'.'. Tagilsk.
Rim. 24. marea. z. Po v- j Hali i je zavladalo hladno vreme. V Neaplju pada sneg. v CnscoHi. severno od Neaplja, pn je padal sneg nepr -slano šest ur. Tudi v Abrucih i" snežilo zelo dolgo.
MIlan, 24. marca. ž. Včertij so bili lukuj izvršeni poskusi z novim letalom, ki je težko 7im kc in ima motor 80 konjskih sil. Lclulo se lahko dvigne v treh sekundah nn prostoru, dobi-ni i"> metrov. V slučaju motornega defekta letalo lahko Ieli šo 5 km ter si na Iu način lahko izbere primerno meslo za pristanek.
Nesreče v Lunbfi<ini
Ljubljana, 21, marca.
Tigovcc in fotograf Pucko Srečko i/. Zgor. ši-fkc 137 je zvečer Inko nesrečno padel na .-etre v Vegovi ulici blizu leknrne Bnltovec, dn so gn morali inrpcijali z rešilnim avtom v bolnišnico.
1'ecenko Boris, sin Irgovca z. usnjem I: Sti-c-liške ulice 89. ,ie pri smučanju p.ulel in sj zlomil roko. Prepeljali -o gu z douia v bolnišnico.
Kari Frank S. J.
Kaj čuli človek, ho umira
Kalvarija. (Olje Ede Piščanec, akad. slikarice.)
Sovjetski piruhi
Večina ljudi ima pred smrtjo bolj ali manj ferazito čustvo strahu. Smrt je zanje zlo, torej nevarnost. Vzroki in povodi takega pojmovanja so si temeljno različni. Predvsem imamo vsakemu živemu bitju prirojeni čut samoohrane, ko se čuti ogroženo vsled neizogibnega konca življenja. Vendar se ta strah redko pojavlja v dobi zdravja in moči. Samo bolestni ljudje in oni, ki se bojijo smrti (nozo- in tanatofobi) živijo stvarno v stalnem strahu pred smrtjo.
Profesor Miiller, predstojnik medicinske klinike v Erlangenu, piše v svoji, nedavno izišli knjigi: »Die Seelenverfassung der Sterbenden« (Dušno razpoloženje umirajočih); »Čudno je obnašanja ljudi, ki so se vse svoje življenje tresli od strahu pred smrtjo, kadar resno obolijo in morajo računati z najhujšim. Poskušajo varati samega sebe in svojo okolico glede resnosti bolezni. Tudi zdravniki, ki na podlagi skušenj pač lahko točno presodijo stanje svoje bolezni, se v takih slučajih niti malo ne razlikujejo od laičnih ljudi.«
K temu, s čutom samoohrane združenemu strahu pred koncem življenja pride še nesigurnost glede časovne dobe tega konca, kar nas ovira, da bi mogli delati življenjske in delovne načrte za daljšo dobo, dalje misel, da bo umiranje združeno z bolečinami, potem pa še skrbi polno vprašanje, ali s smrtjo preneha sploh vsako življenje ali samo doba naše preizkušnje, o kateri bonio morali dati točne račune. Jasno je, da je odgovor na to vprašanje v zvezi s filozofičnim in še bolj z religi-joznim pojmovanjem v smislu našega zemeljskega bivanja. Za kristjana vsaj smrt, gledana s tega vidika, nima na sebi ničesar, pred čemer bi se moral plašiti, če je svoje življenje uravnaval v duhu resnic po načelih svoje veroizpoved L V nasprotnem slučaju pa postane ravno verovanje, da odloča emrt o načinu posmrtnega življenja, največji povod morečemu strahu.
Kako se očitujejo vsi ti nagibi k strahu, ee se človek v resnici nahaja v smrtni nevarnosti? To raziskuje profesor Miiller prav posebno. Kar pripoveduje, velja samo za ono skupino, pri kateri odloča samo prirodno, naravno gledanje; v posameznih slučajih so odločilni starostna doba, vzgoja, temperament in posebno vrsta bolezni ali življenjske nevarnosti. V splošnem daje prof. Miiller sledečo razlago: »Kdor je kot zdravnik stal pogosto ob smrtni postelji in kdor je tam mogel zbirati skušnje o poteku telesnih in duševnih doživetij umirajočega, mora biti proti mnenju, Češ, da je pri bolnikih prehod iz življenja v smrt združen s telesnimi bolečinami in duševnimi borbami bojazni. Vsem dobra, tudi za umirajoča bitja še vedno skrbeča narava, ali bolje Oni, ki je pisal naravne zakone, skrbi za to, da težave popuste, da pone-huje zavedanje o vseh telesnih smrtnih mukah in povzroča s tem evtanazijo (mirno umiranje). Najlažje umira pač starček v fiziologični starosti. Po-pustitev življenjskih nagibov in s tem pomanjkanje apetita, zmanjšanje veselja do življenja, vedno več starostnih težkoč, osamljenost, vse to ga stori sitega življenja... On opaža, da je svojcem nadležen in tako mu nekam lahko postane slovo od tega »veta, v katerega razvoj in napredek se nikakor ne more prav vživeti. Umrje mirno in udano. Podobno tej starostni smrti je umiranje ljudi, ki so trpeli na dolgotrajnih zavratnih boleznih, vsled raka, težkih krvnih obolenj in počasne jetike. Od
dolgotrajnega bolehanja izčrpano telo postane /edno manj odporno in s to izčrpanostjo pada tudi delovanje možganov, zmanjša se moč presojevanja in pojmovanja. Bolniki so preveč oslabeli, da bi mogli tok misli in duševnih občutij pravilno uravnati ali doumeti. Telesnih bolečin ne čutijo več zavestno in bežne sanje bdečega preidejo počasi v nekako podzavestno sanjarenje in sčasoma v globoko nezavest. Tudi čir v možganih, krvavitve in in zastrupljenje krvi povzročijo kmalu motnje v zavedanju in nezavest. V teb slučajih prehod v nezavest ni združen z nobenim strahom ali s slutnjami smrti. Tudi pri vročičnih boleznih nastopijo kmalu motnje zavesti. Bolniki niso v stanju pravilno presoditi, v kakem položaju se nahajajo. Večinoma niti ne občutijo težke poslednje borbe med telesom in zavratno boleznijo.«
Priznati moramo, da v navedenih slučajih prehod iz življenja v smrt ni združen s telesnimi bolečinami ali duševnimi potresi, če proučujemo samo poslednji stadij umiranja. Kajti velika slabost in seveda še v večji meri motnje v zavedanju ne povzroče samo brezčutnosti napram telesnim mukam, ampak tudi nebrižnost ali brezučestnost za verska razmotrivanja. Takim bolnikom je vse eno, tudi to, kar »pride po smrti«. Kakor, da bi se dogovorili, pripovedujejo duhovniku, da so preveč utrujeni, Četudi sicer napram verskim obveznostim niso ravnodušni. Pri drugih bolnikih, ki ostanejo do poslednjega trenutka pri polni zavesti, kakor n. pr. pri vodeničarjili, astmatikih, diabetikih, obolelih na srčnih hibah in posebej še pri onih nesrečnežih, ki pri polni zavesti končajo nasilne smrti, pa samo takrat ne moremo govoriti o strahu pred smrtjo, če je pozornost tako skon-centrirana na občutke strahu, da je povod tem občutkom — smrt — že povsem pozabljena. V tem smislu je razumeti razlago, da je izrek smrtne kazni »pravzaprav samo izrek smrtnega strahu«. »Pri vseh zakladih niamonal Ne bi hotel doživeti tega še enkrat, strah pred smrtio je hujši od smrti same,« vzklika v Schillerjevi drami razbojnik, ki se je rešil vislic.
Slučaj samomorilcev nam kaže, da je možno premagati strah pred smrtjo, če se kako obstoječe zlo zdi človeku težje in huje od smrti. Kdaj nastopi tak slučaj, je večinoma odvisno o verskem pojmovanju, kaj bo prišlo po smrti. Lahko pač sprejmemo tolmačenje, da veČina samomorilcev dela v stanju duševne zmedenosti, v stanju »težkega duševna potresa«, ki ga seveda lahko sami povzročijo'. Kdor že neprestano računa s tem, da se bo v nujnem slučaju lahko s samomorom rešil kazni ali sramote, tega pač zaneso neodoljive sile predpostavk preko vse odpornosti k temu nenaravnemu koraku.
O tem, koliko povzroča strah pred smrtjo strah pred posmrtno usodo, o tem prepušča prof. Miiller besedo merodajnim, to je duhovnikom in usmiljenkam. Kaj je povedal v tem, bo pač podpisal vsa duhovnik. Ce je umirajoči brez vsakega interesa, se ne zanima tudi ne za svojo usodo po smrti. Gotovo pa je, da je ravno strah pred tem, kaj pride po smrti, pogosto glavni vzrok, zakaj se smrti sploh bojimo. Po spravi z Bogom umrjejo bolniki popolnoma mirno in udano, brezbrižni za vse drugo, kar bi še sicer jim moglo povzročiti skrbi. To prepustijo Bogu, saj sami itak ne morejo več pomagati.
(Stimmen der Zeit, 12, 1031.)
»Sovjet voinstvujuščih bezbožnikov v SSSR« je počastil Veliko noč s posebno izdajo. Imenuje se »Pohod v novo življenje — Protivelikonočni šolski zbornik«, in avtorji upajo, da »bo postal kaži-j)ot za smotreno širjenje brezverstva na sovjetskem ozemlju«. Med »znanstvenimi članki«, ki v ulogi težkih topov odkrivajo knjigo, beležimo »komunistično tolmačenje 10 zapovedi«. Pod četrto zapovedjo se dokazuje, da je treba spoštovati očeta in mater samo, če sta zavedna proletarca in delavca svetovne revolucije. Peta zapoved »Ne ubijaj« je označena kot »tipičen poziv buržujskega hinavstva.« Proletarijat je v svetovni zgodovini prvi razred, ki izhaja z iskreno politiko. Ce je katerikoli posameznik izredno nevaren in škodljiv za revolucijsko borbo, imaš seveda popolno pravico ga umoriti. Stori to s pristankom merodajnega razrednega organa, ki si mu podrejen. A v sili, če moraš hitro odstraniti škodljivca, seveda bi bi bilo neumno čakati na slično avtoritetno dovoljenje.«
Nepopisno sovraštvo do Zveličarja narekuje odgovor na »temeljno vprašanje«; ali je res kdaj živel Kristus? Zavedni brezbožnik redno mora trditi, da ni bilo Zveličarja nikoli na svetu. Pri-jiomniti je treba, da je v teku zadnjih let sovjetsko »javno mnenje« v tem oziru izredno napredovalo in res popolnoma »pojasnilo razredno stališče«. Še pred tremi leti je vodil sam Preobraženski, star priznan teoretičar, eden izmed avtorjev edino zveličavne »Komunistične abecede« tozadeven spor z generalom brezbožnikov Jaroslavskim. Dokazo-i val mu je, da »ni treba vnetosti na ljubo pretirati resnice« in priporočal previdnost, češ, da znanost nima nobenega dokaza za to, da bi bil Kristus zgolj pravljična osebnost. Ta spor se nikakor ni zdel umesten komunističnim veljakom, a je bil vendarle mogoč. Zdaj ni nobenega govora o sličnem sporu vpričo široke javnosti. Noben komunist ne sme dvomiti o tem, da Kristusa sploh ni bilo. Če pa trdi katerikoli znanstvenik v Evropi, da to ni res, dokazuje s tem, da je podrepnik in plačanec kapitalizma. Ali ni tako vse najbolj jasno in enostavno 1 Sovjetske pametne glave so prišle tako daleč, da pišejo zdaj besedo »kristus« redno z malo
Raglje. Ud velikega četrtka do sobote, ko *se vrnejo zvonovi iz Rima«, nadomešča zvonjenje ragljanje.
Salve saneta lacies nostri Redemptoris (Potni prt Veronike). Lesores Burgkinaira (1473—1531).
začetno črko. Ta pravopis razodeva seveda stoodstotno brezverstvo, a z njim vred tudi stoodstotno nepismenost in neumnost.
Splošnemu teoretičnemu delu sledi v zborniku drugi velikonočni. Namenjen je pred vsem .. »šartlju z rozinami« in »pashi« iz sladke skute. Vsi avtorji enoglasno priznavajo, da »so rituelne jedi žalibog prav okusne«. »A ta okusnost«, — piše N. Rumjancev, — »je zvijača sovražnikov: pomaga jim zastrupiti z verskimi bacili mladino in odrasle. Velikonočne jedi obujajo spomine na nekdanje živijenje», zlato dobo naših sovražnikov. Mladina se vnaprej veseli šartlja in pashe in v zvezi s tem z veseljem pričakuje praznike. Pobijati moramo te jedi, ker so nad vse nevarne...«
V poglavju »Deset velikonočnih vprašanj« bo našel mladi brezbožnik zadosti gradiva za pobijanje sovražnikov. A sovražniki morajo biti nepismeni, ker stavijo mlademu prosvitljencu jako nedolžna vprašanja. »Ali je kaj resnice na ljudski veri, da poskakuje tudi solnce od veselja, ko sliši velikonočie zvonove?« — »Ali ima ljudstvo pravico trditi, da je noč t. zv. Vstajenja vedno tiha in temna?« Odgovarjati je treba: »Veter žvižga včasih to noč prav tako hudo kakor pozimi« itd. Tretji in zadnji del zbornika vsebuje leposlovne prispevke, ki se odlikujejo po isti du ovitosti. Pesnik K. Schiirman popisuje »Toljko, vestnega pionirja« (komunist, skavta). Čeprav mal in šibek, s 14 leti, je dokazoval zaostali materi, da ni,.treba hoditi v cerkev. M iti ga ni poslušala. A na Srečo je prišlo pismo s kmetov. Ded je pisal: »Sovjeti imajo prav. Kaj ima kmet od vere?« — To je tako presenetilo mamo, da je nemudoma snela sveto podobo z zida, jo sežgala v štedilniku in Toljki sledila v pijonirski klub. Kakor vidite, je zgodba jako verjetna in torej prepričevalna... Na koncu srečamo še »protiverske družabne igre in humo-ristične točke, ki so jako zabavne. Nekoliko brezbožnikov se je n. pr. zbralo pri prijatelju. Od kraja posnemajo molitev, a potem se pačijo, držijo za trebuhe in kažejo, da se zvijajo od bolečin. Kaj se je zgodilo? »Zdravnik« pojasni, da so to posledice zastrupljenja. Saj je molitev in verstvo sploh — strup. Kako duhovito!
Strašen ciklon je pred par dnevi divjal nad amer. pokrajinami Misslsipi, Alabama, Tennesse, in Kentucky. Mnoga mesta in vasi eo porušena, več tisoč ljudi mrtvih. (V razvalinah mesta Alabama.)
Veliki teden in vraže
Tudi v naših krajih so po deželi ohranjeni razni običaji, ki so v zvezi s posameznimi dnevi velikega tedna in ki so jih svojčas še bolj gojili. Na veliki četrtek n. pr. gnojijo sadno drevje in ga na veliko soboto, ko zvonovi veselo oznanjajo svojo vrnitev, med zvonenjem tresejo. Obenem molijo v čast Sv. Trojice in so prepričani, da bo drevje rodilo obilen sad. — Jajca, znesena na veliki četrtek, so najboljša za valenje. — Na veliki petek se mora konje voditi na napajališče pred solnčnim vzhodom, kar jili obvaruje pred raznimi boleznimi. — Glavobola ne bodo imela dekleta, ki se na veliki petek pred solnčnim vzhodom počešejo in operejo v dežnici svoje lase. — Kdor se na veliki petek vzdrži vsake pijače, mu nobena pijača v letu ne more škodovati.
Zaradi 4 vžigalic
Francoski vladni list »Journal Officiel« prinaša sledečo odredbo: »Na temelju zakonov z dne 2. niarca 1872. 15. marca 1873, čl. VI zakona z dne 29. sept. 1917, ukazov od 30. dec. 1889, 10. ma- : ja 1894, 30. dec. 1911, 27. jan. 1912, 1. okt. 1917, 20. maja 1919, 14. febr. 1921, 24. avg. 1921, 7. maja i 1923, 15. jun. 1925, 31. jul. 1925, 3. aprila, 9. maja, 1. junija, 10. avg. 1. 1926, 4. jan. 1928, 29. junija 1930 in 23. maja 1831 jio zaslišanem poročilu ministra za proračun, določa vlada sledeče: čl. 1. Uprava državne sainoprodaje tobaka in kadilskih potrebščin sme zmanjšati število vžigalic v ploskih lesenih škatljicah velikosti štev. 103 od 28 na 24 kosov v vsaki škatljici.r Sledijo podpisi. — Kateri humorist bi lahko izmislil sličen ukaz? — vpra- : šuje »Intransigeant«.
1'ečni pomniki
V marseljsko pristanišče je te dni prispela ladja »Charco« iz Argentine. Na ladji se nahaja nad sto potnikov, ki. so bili radi raznih političnih pogreškov izgnani iz Argentine. Ladja »Charco« je te nesrečneže poskušala izkrcati že v mnogih pristaniščih, vendar zaman, kajti državne oblasti v vseh lukah v raznih državah in v raznih delih sveta so odklonile sprejem teh političnih izgnancev. Tako vozi ladja že več mesecev in obiskuje razne luke, da bi se znebila teh neljubih gostov. Tudi v Mirseille-u jo jo doletela ista usoda. Čini so zvedele za prihod ladje, so pristaniške oblasti poslale dve torpedovki, ki budno pazita, da sc ne bi kdo izkrcal. Med temi političnimi izgnanci, ki sedaj neprostovoljno potujejo po širnem oceanu, i so predvsem Lilovci, Čehi in Jugoslovani.
Panarabski kongres
Iz Jeruzalema poročajo, da se bo kmalu ▼ Meki sestal panarabski kongres, ki bo razpravljal o skupnem boju zoper imperialistične težnje evropskih držav. Vodilni arabski krogi so že davno uvideli potrebo sodelovanja, a niso mogli poravnati nasprotstva med kraljema Ibn-Saydom in Fej-salom. Zdaj se je to posrečilo. Oba kralja se bosta udeležila kongresa. Slednji bo nalašč prirejen v Jeruzalemu, za vse muslimane svetem kraju, da bi izostale sovražnosti med navzočimi.
Železniška nesreča r Neaplju, Na cestni železnici v Neaplju sta v malem predoru trčila dva voza vsled nepazljivosti pijanega vlnkovodje. 27 oseb je bilo težko ranjenih.
statistika
Pravkar jo prometno ministrstvo objavilo statistiko o postali, brzojuvu jn telefonu za leto 1030, V primeri z J. 1029 jo narastlo število pošt od 4004 na 40J2. Tako prihaja sedaj na eno pošto 3472 prebivalcev jn «2 kvadratnih kilometrov. Pošto so prepeljale 330.000 (300.000)' potnikov, število postnih avtomobilov se jo povečalo od 213 na 328, (ločim jo število vagonov padlo od 301 na 252. Promet je bil v letu 1980 naslednji (v milijonih kom.; v oklepajih podatki za leto 1929): priporočenu pisma 8.7 (9.1), priporočena pisma s povratnico 0.30 (0.41), uradna priporočena pisma 8.2 (7.2), priporočena pisma za odkup 1.8 (0.1), ekspresna priporočena pisma 0.5 (0.3). navadna pisma 115.3 (1100), pisma brez znamk 2.5 (3.2), dopisnico 54.1 (58.65), tiskovine 139.8 (140.4). poslovni papirji 3.4 (2.0). blagovni vzorci 3.0 (2,4) uradne pošiljke 43.05 (85.6); nadalje je bilo sprejetih: 4.8 (4.7) paketov. 0.7 (0.8) vrednostnih pošiljk, 6.4 (6.0) vplačanih nakaznic, 6.3 (5.8) i/.-
lzpremcmbe taksnega zakona. Belgrad, 24. marca. AA. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah stojiijo 1. aprila I. t. v veljavo novi predpisi tarifne št. .99 a taksno tarife, po katerih sc morajo rabili za vse prirMItve ■r. vstopnicami, ki so pouvriene taksi po k, tarifni številki, samo vstopnico državne izdaje Zato je davčni oddelek finančnega ministrstva opozoril finančuo direkcije, da obveste podrejene davčne uprave, da si takoj priskrbe zadostne količino vstopnic vseh vrst iu cen. Posebno se opozarjajo, da so po novih predpisih točke 1 larif. št. 99 a taksne tarife plača 10% doklade na vso vstopnice za gledališko predstave, umetniške koncerte in gledališke predstave prosvetnih društev, za dirko kola jaliačev in za javno vaje in tekme športnih društev, izvzemši javno telovadbo sokol, društev.
Tudi trgovci postajajo zadružniki. Prevalje, 22. marca. V strokovnih listih trgovcev dan na dan beremo napado na konsunino zadružništvo. V Mežiški dolini so pa štirje tamkajšnji Irgovci: Janko Khun, Peter Kohlenbrand, Niko 1'uuzcn-gruber in Alojzij Peče ubrali povsem novo pot :in osnovali: iNahavljalno zadrugo trgovcev Mežiško doline:. Namen zadrugo je tudi: »Nalagati v svojem hranilnem oddelku prihranke svojih članov. Doslej so delali ligovci i-a tako namene, družbo z omejeno zavezo ali pa delniške družbe, — če so pa celo trgovci prišli do prepričanja, da je oblika zadruge bolj primerna, potem je to dokaz, da je zadružna misel zdrava in ima bodočnost ne pa kot se je nekoč izrazil nek mariborski prvak, da so so zadruge že preživele. — Pravi zadrugar.
Sumarična bilanca. V >Narodnih novinnln, službenem glasilu savsko banovine je priobčena najkrajša bilanca: »Jugoslovanske tekstilne tvor-nice Brada Holzner«, d. d.: aktiva 9,378.233.97, pasiva 9,362.966.03, dobiček 15.267 94 Din; vsekakor je to »vzor iu višek publicitete 1
Koliko porabimo parfumerije? V Jugoslaviji se letno porabi približno 300 milij. parfumerije in ostalih kozmetičnih proizvodov. Od tega jc 70% uvoženih proizvodov, 24% pa krije domača produkcija. Glavni domači proizvod je fino milo, ki nspešno konkurira. Povprečna letna domača pro-duAfcija znaša 100—120 vag. Deloma razveseljivo jo dejstvo, da odstotek domače produkcije narašča in bo kmalu dosegel 30%.
Zimski kmetijski tečaj na Vrhniki. V nedeljo dne 6. marca t. 1. so je v Rokodelskem domu na Vrhniki na slovesen način zaključil fiesttedenski rimski kmetijski tečaj. Po zadnjem predavanju jo gospod okr. načelnik Znldnršlč šo enkrat poudarjal in izčrpno orisal velik pomeu takih tečajev in se v toplih besedah zahvalil za izredno zanimanje in lep ter številen obisk, tako udeležencem kakor vsem prireditelje,m zlasti organizatorju tečaja okr. kmet. referentu ing. Mucku, predvsem pa domačinom, ki imajo glavno zaslugo za nadvse lep uspeh tečaja. Na tečaju, ki se je vršil trikrat tedensko ob popoldnevih, jo bila povprečna udeležba 170 oseb. Prihajali so iz vso okolice, celo po dve in tri uro daleč, ter so bili zastopani vsi, iki so bavijo s kmetijstvom od malega do veleposestnika, od kmetskih fantov in deklet do starejših gospodarjev in gospodinj. Prednvalo so jc vsega skupaj 45 ur, od katerih jo odpadlo na kmetijskoHSlrokovna predavanja 24 ur, veterinarstvo 4 in pol, gozdarstvo 4 iu pol, higijeno 3 in na ostalo predmete, kakor zadružništvo, davki, ]>ogodbe, dedno pravo itd. 9 ur.
Sestanek kmetovalcev v občini Guštanj. Doc 20. marca t. 1. se jo vršil v gostilniških prostorih g. Cvitaniča zelo dobro obiskan sestanek kmetovalcev. Udeležencev je biio okrog 80. Sestanek je sklical agilni delavec na polju pospeševanja kmetijstva, načelnik kmetijske podružnice gosp. Beno Kotnik, posestnik iz Podkraja. Nu sestanku so predavali sledeči gg.: Ing. Rado Lah. ravn. Kmet. družbo v Ljubljani o živinoreji, Iravništvu in vnov-čevanju živine, nadalje Vladimir Pušenjak, nad-revizor Zadružne zveze iz Maribora o denarju in denarni krizi. Sestanka se jo udeležil tudi okrajni kmetijski referent g. Zdolšek. l'o triurnem sestanku so sc udeleženci zadovoljni razšli.
Liccnciranjo bikov v dravograjskem okraju. Okr. načelstvo na Prevnljuh razglaša, da se vrši letošnje licenciranje plemenskih bikov v okraju dravograjskem v dneh 11., 12., 13. iu 14. aprila t. 1. po sledečem sporedu: Ponedeljek, 11. aprila v občini Črna na sejmišču iu sicer za občine: črna, Koprivna in del Mežice točno ob 9 dopoldne. Za občino Mežica in del občine Libuče na ob 12 opoldne na istem prostoru. Torek, dno 12. aprila v občini Prevalje na sejmišču ža občino Prevalje, Sv. Danijel in bližnji del Libuč točno ob 8 zjutraj. Ob 11 v občini Guštanj nn sejmišču za občine: Guštanj, Kotlje, Tolsti vrh ter bližnji del Preval,j. Ob 3 popoldne v občini Dravograd (sejmišče) za občino Dravograd, Ojstrico in Libeliče. Sredo, dno 13. aprila v občini Muta pri mostu za občino Muta, Gortina, Pernice, Sv. Primož nad Mulo, Vuzenica, Trbonjc, Sv. Primož na Pohorju, in bližnji del občine Sv. Anton na Pohorju. Ob 2 popoldne za občino Ribnico na Pohorju, ostali del »v. Antona no Pohorju in bližnji del Orlice-Jau-Žovski vrh pri Kosov i koči. četrtek, dne 14. aprila ob 8 v občini Marenberg za občino Mnrenherg, "g. ViSinga, bližnji del Itemšnjka in Vuhred nn sejmišču v Marenbergu'. I si i dan ob 12 v občini Brezno za občine Brezno, ostali del Renišnlkn. Ji&ževski vrli Orlica in Jvapla pri gostilničarju v občini Brezno. Živinorejce opozafjnmo, dn priženejo vso nad 15 mesecev slare bike. Obenem oj>o-zarjamo vse bikorejcc, da bo okr, načelstvo v tekočem lelu strogo pazilo nn lo, dn so skopijo v .srezu vsi zakotni biki. Nesnažnih bikov komisija ne vzame v pregled.
Vinski sejem v Slov. Bistrici. Slovenska Bistrica, 22. marca. Tako živahno že dolgo ni bilo v naSem mestu kol le dni, ko smo imeli vinsko razstavo, katero je organizirala podružnica Vinarskega društva od 19. do 21. t, m. v veliki dvorani Okrajne hranilnice t. namenom, dn svet zainteresira tudi za naša odlična vina. Razstavna
plačanih nakaznic, 0.2 (0.06) hranilnih vplačil, 0.13 (0.04) hranilnih izplačil, 8.5 (2.9) čekovnih vplačil in 2.0 (0.8) črkovnih izplačil; v mednarodnem prometu pa jo bjlo v inozemstvo odpravljenih: 22.6 (22.4) pošiljk, iz inozemstva je bilo spre-eto 36.1 (49.7) pošiljk, tranzitnih pošiljk jo pa bilo 0.8.
Število brzojavnih postaj je narastlo od 1575 na 1667. V notranjem prometu jo bilo odpravljenih 4.7 (4.6) brzojavk, tranzitnih brzojavk jo bilo 0.0 milj. Dolžina brzojavnih linij znaša 20.631 km. V telefonskem prometu jo bilo 1110 (1087) cen-tral, 4 (4) avtomatske, 1218 (1149) javnih govorilnic, 31.354 (80.804) abonentskih glavnih aparatov iu 6920 (2173) stranskih postaj. Tri radio postaje so štele konec 1. 1930 žo 41,082 naročnikov (1929 samo 29.902).
Vsi dohodki so so povečali od 524.1 na 543.2 milj. Din. čisti prebitek pa znaša 171.2 milj. Din.
dvorana je bila okusno prirejena. Iz južno pohorskega vinogorja in dravinjskega vinarskega okoliša je razstavilo 186 vinogradnikov, od najfinejših sortnih, do navadnih mešanih vin. Specialna komisija vinarskih strokovnjakov je že na predvečer ocenila vina in ugotovila, da lanski vinski pridelek kvalitetno res presega vse letnike. Oficielna otvoritev razstave je bilu na praznik sv. Jožefa ob 10 dopoldne; predsednik vinarske podružnice g. Janžekovič je uvodoma posebej pozdravil navzoče, g. okr. načelnika dr, Makarla, kmetijskega referenta pri banski upravi g. ing. Zupančiča, zastopnika mestne občine g. dr. Pučnika, banskega svet« nika g. Gorjana in domače kmetilske strokovnjake in zastopnike vinarskih zadrug in podružnic. Ing. Zupančič jc v krajšem govoru podal zbranim vinogradnikom nekaj upoštevanja vrednih smernic. Obisk na razstavi je bil lep, domačih kupcev je bilo razmeroma precej, tudi avstrijski kupci so prišli. Toda večje kupčije niso bile sklenjene. Okoliški vinogradniki so hvaležni vinarski podružnici, da je vinske kupce zainteresirala za pohorska vina.
Borza
Dne 24. maiv.i.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curiha, Ne\vyorka, Pari/a Prago m Trsta neizpremenjeni, dočim so se učvrstili tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja in Londona. Nove ureditve deviznega prometu je pričakovuti šele prihodnji mesec.
Zadnje dni so je pojavilo znatno povpraševanje za efektivne lire, katerih tečaj je zelo čvrst. Opaža pa se ludi v splošnem večjo povpraševanje za valute iu so njih tečaji čvrsti, kar jo v zvezi z razmerami na deviznem Irgu.
Ljubljana. Amsterdam 2281.77—2293.13, Berlin 1347.32—1858.12, Bruselj 790.18—794.07. Nevvyork 5649.59—5677.85, Curih 1004.35—1099.85, London 206.33—207.98, Pariz 222.59-323.71, Praga 167.97 do 168.83, Trst 293.09—295.49. — Tečaji ua zagrebški boril, kakor tudi na belgrajski borzi, so isti kot nn ljubljanski. Zagreb beleži, le še Nevv-york kabel 5671.59—5699.85. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal na zagrebški liorzi 126.29S Din.
Curih; Pariz 20.84, London 18.90. Nevvvork 518.25, Bruselj 72.25, Milan 26.8250, Madrid 39, Amsterdam 208.C0, Berlin 123.30, Slockholm 102. Oslo 100.75, Kopenhageu 104, Sofija 3.75, Praga 15.35, Varšava 58, Atene 6.60. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.09, Helsingfors 8.75.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30.
Vrednostni papirji
Na zagrebški borzi je bila danes tendenca za vojno škodo slabejša, dočim je bila v Belgradu izredno čvrsta in je njen tečaj narastel na 228. Dolarski papirji so nadalje čvrsti in so njih tečaji nekoliko višji kot včeraj. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 60 kom., 8% Blerovo posojilo 6000 dol. in 7% Blerovo po. sojilo 15.000 dol. — Belgrajska borza izkazuje tale promet: vojna škoda promptna 614 kom. za marec J20 kom., begi. obv. 29.000, 7% Blerovo posojilo 5000 dol. Nadaljo jo bilo zaključenih 10 delnic Narodne banke in 10 delnic Priv. agrarne banke, katerih tečaja sta nižja kot včeraj.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 60 lil., 7% Bler. pos. 55 bi., Stavbna 40 den., Rušo 125 den.
Zngreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 61.25—68, agrarji 29—32, vojna škoda kasa 222—224 (221, 223.50), 3. 222—224, 4. 221—224 (222), 5. in 0. 224 bi., 12. 225 den., 8% Bler. pos. 58.25-58.75 (57.50, 58.50), 7% Bler. pos. 54—55 (53.50, 54, 5-1.25). 7% pos. Drž. hip. banke 54 den., 6% begi. obv. 40.50—41.25.
Belgrad. Narodna banka zaklj. 4650, Priv. agr. banka zaklj. 245, 7% inv. pos. 62—64, agrarji 82 bi. 3. 40,
53.50, 53, 7% pos. DHB 54 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 91.75. \Viener Bank-verein 1 L, Escompteges. 109, Zivno 71. Aussigor Chemische 84, Muudus 29.25, Alpino 12.15, Trbo-vejska 31.30.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bč.. srem., ban. gar. 95—96. Vse ostalo neizpremenjeno. - Promet: 42 vagonov. — Prihodnji tečaji bodo v torek, 29. marca.
Budimpešta. Tendenca: prijazna. - Promet: srednji. - Pšenica: marec 12.65—12.88, zaklj. 12.76 do 12.78; maj 13.86-18.40, zaklj. 13.37-13.38; julij 13.60—13.70, zaklj. 13.69-18.70. - Rž: maj 16.36 do 16.38, zaklj. 16.86—16.87. - Koruza: maj 15.25 do 15.30, zaklj. 15.30-15.32.
Spori
VA8AS V LJUBLJANI
V zadnjih letih eo nastopi inozemskih nogo,.,«-lašev v Ljubljani redki. Precej časa je minulo, odkar smo gledali na zelenem polju inozemsko nogo. metaše. To nam je golovo več škodovalo kot koristilo. No smemo naiprec prezreti dojslva, du je bil naš nogomet takrat nn višini, ko so naši fantje nedeljo za nedeljo igrali mednarodno tekme. Kvaliteta nogometa je rnpidno nazadovala, ko nI bilo voo boljših tekopi. šolo luni je nogomotnu Zveza pomagala našim klubom na noge s tem, da je državno prvenstvo tako organizirala, da so slovenski klubi tekmovali z boljSimi domačimi mošlvi.
Lelo« so naši khibji ne bodo tolikrut srečali z vodilnimi klubi drugih mest našo države. Vpeljan jc drug sistem. Zalo bo pa več terminov na razpolago. Prepričani smo, da bomo radi tega med letom videli šo kako renoinirano inozemsko moštvo, Res, kriza, bo kdo rekel, toda ako nafll fant,jo zaigrajo in dosežejo uspeh, bo vsakdo rad žrtvoval mal znesek za vstopnino.
Žo za veliko noč so nam naši vodilni pripravili malo presenečenje. Povubili so Vasas, ki uživa na Madjarskem glas enega najboljših moštev province. Vasas je železnica rs lii klub, kakršnih jc na Madjarskem zelo veliko. Vasas, ki za praznike gostuje pri nas, je prvak železničarekih klubov Madjarske. Celo profesijonalpi Vasas iz Budimpešte jim jo podlegel, kar jo golovo znak, da to Izborilo amatersko moštvo precej zna. Radi lega bo za naše prijatelje nogometa poseben užitek po več letih videti prvorazredno madjarsko moštvo. Madjarski nogomet si je osvojil Evropo. Povsod, kier so Mad-jarl nastopili, so navdušili gledalce. To bodo gotovo napravili tudi železničarji v Ljubljani.
Naša kluba, Ilirija in Primorje, nujno rabila pred prvenstvenimi tekmami dobre tekme. Letos prvič imajo naši klubj upanje, da pridejo v ožjo lekniovanjc za državno prvonstvo. Tekma z Vasas bo gotovo precej doprinesla k dobri kondiciji naših igralcev. Ilirija in Primorjo pošljeta v boj svoje najboljše igralce«. Ako bodo hoteli naši klubi doseči uspeh proti Madjarom, bodo morali napeli vso sile. Zato se za prazniko obetajo zanimive nogometne tekme.
Akademsko smučarsko prvenstvo
Kombinirano smučarsko tekmovanjo ta prvenstvo univerze, ki sc je vršilo pod pokroviteljstvom rektorja g. prof. dr. A. aerkn, je končano. Vsa tri tekmovanja, ki štejejo za kombinucijo, to so tek na daljavo 16 km, skoki in smuk z Zelenice, so so izvršila v najlepšem redu, tudj nebeški vremeuar jim jo bil vedno jako naklonjen. Poudariti jo treba, da 6o jo trodelno kombinirano smučarsko tekmovanje pri nas letos prvič vršilo in da jc bila ravuo mlada akademska smučarska organizacija, ki ga je v Jugoslaviji uvedla (in do sedaj tudi edina izvedla) po vzorcu švicarskih univerz. K temu ji je samo čestitali in želeti šc mnogo uspehov v nadaljnjem delovanju. Prvi trije plasirani v kombiniranem tekmovanju so: 1. Baebler Leo 031.05 točk (234.76, 156.3, 240); 2. Dečman Tono 625.3 (240, 192.0, 192.7); 3. šoštarič Ivo 553.9 točk (214.5, 18U.S, 152.6). Vsi Irije prejmejo praktična darila in častne diplome. Letošnji program ASO je « tem zaključen.
•
i Na Medvednici Sv. Planina bo smuka za velikonočne praznike zelo ugodna. Na starem snegu pršič.
Občni zbor mariborske zimskn-sportne pnilzvpie
se bo vršil 23. aprila ob 20 v lovski sobi hotela • Orel« v Mariboru z običajnim dnevnim redom. V slučaju, dn ob določeni uri ne bo zbor sklepčen, so bo vršil po pravilih pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih drug občni zbor. Glasovalno pravico imajo samo oni klubi, ki bodo poravnali vac obveznosti.
»DUPPING"
Ruski Eau de Cologne, liter po 30 Din, loči Parlumerija URAN, Mestni trg 11.
m a.) maj
24. - Rž: julij 40.25.
Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 61.50, julij 63.25, oktober 01.50.
Les
Na lesnem trgu v zadnjem času ni nobenih bistvenih Izprcmemb. Prodalo sc ie par vagonov Iramov po noti, Monte trami se nc morejo spraviti v promet; v tem času običajna povpraševanja po tramičih filerjih so lelos tudi izostala. Odjemalci Iramov pa zahtevajo kljub neugodnim cenam le dobro obtesano blago nove produkcije. V bu-kovini sc iščejo testonl vendar le uzuelno blago in sicer !fi ozkega, % širokega blaga; cene pa so zaenkrat nepovoljne. Nekaj več zanimanja je za suhe bukove plohe, žamane in nežamane v I. In II. kakovosti. V drugem lesu ie pa tendenca mlačna. Kupčija v drvah in oglju skoro popolnoma počiva. (Trg. list.) •
Program« tiadio-Llubllnna s
Petek, 25. marca: 15.40 Uvod v prenos. — 16
Wagner-Parsifnl (prenos iz nar. gledališča v Zagrebu). — 22 Časovna napoved, poročila.
Sobota, 26. marca; 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.45 Ruportaža velike procesije in prenos zvonenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 10 Salonski kvintet.
—	20 Godba »Zarja«; Velikonočne pasmi, — 20.45 Trnovski cerkveni zbor. — 21,30 Salonski kvintet.
Drugi programu
Sobota, 26, marca.
Budimpešta; 12,05 Radio-kvintet. — 1S.45 Vokalni konc?rt. — 20 Koncert ojiernega orkestra. Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 21.30 Večerni koncert. — 23 Berlin. — Praga; 18.25 Poljudne češke pesmi. — 19 Legendarna drama. — 22.25 Moravska Ostrava. — Lan-genbcrtf; 13 Opoldanski koncert. — 20 Glusha velike sobote. — Rim: 12.45 Instrumentalni in vokalni koncert. — 20.45 Operni prenos. — Belgrad: 12.05 Radio-orkester. — 20.15 Pester program. — 20.45 Operni dvospevi. — 21.15 Sonata v a-duru (Beethoven). — Berlin: 20 Večerni koncert. — 22.35 Velikonočni program. — 20 Simfonična glasba. _
Stuttgart; 10 Orglarski koncert. — 14.30 Zborovo petje. — 19.45 Flagelanti v Strassburgu. — 20.45 Misterij v sonatah. — 23 II. simfonija Gustava Mahlerja v c- molu. — Milan: 20.20 Izbrana glasba.
—	21 Simfonični konccrt. — 23 Plesna glasba. — Zagreb; 12.20 Plošče. — 19 »Vstajenje«, prenos iz cerkve sv. Marka, — Moravska Ostrava: 19 Praga.
—	22,25 Pesler program. — Trst: 16.50 Pester konccrt. — 19.05 Radio-kvintet, — 20.20 Milano.
Ribnica
Procesija a bularlcami. Kljub trdovratni zimi in velikemu snegu bi človek skoro ne mogel verjeti. kako je bila naša ccrkev v nedeljo zagrnjena v zeleno odojo. Zadnja leta. odkar so upeljali, da gre mladež z buturicami ludi k procesiji okrog cerkve, mladina od leta do lela kar tekmuje, da sc udeleži v čim večjem številu tega obhodu. Prejšnjo čase jo bil pri hiši kmalu kdo prevelik, da bi nesel butaro k blagoslovu. Po navadi so to čast odstopili kaki stari teti, ali pa stari meteri. Danes pa je vse drugače. Otroci se kar pulijo, kdo bo nesel ?žegenc, lako da hoče Imeti vsnlt svojega. Letos je bilo opazili kar po štiri butarice od one hiše. Grajski so nnin zopet razora!I okrog cerkve sneg. Okrog desetih dopoldne pa se je razvila dolga procesija, ki ji po svoji slikovitosti in pobožnem razpoloženju v teh hudih časih marsikomu privabila solze v oči. Podobna procesija okoli cerkve se pri i nas vrši zadnje čase ludi nn Svečnico z prižganimi j svečami. Ribničan, ki jo vnet za lepoto, so kaj rad j udeležuje takih prireditev.
Vesele velikonočne praznike želi Ivan Rebek
prva lugoslovanska tovarna tehtnic in ključavničarska delavnica, koncesiin-rana instalacija vodovodov
Celje
vvv
Srečne in vesele velikonočne praznike želita
Ivan in Bogomir Navaks
sodavičar
Celje, Ložnica pri Žalen
Vesele in srečne velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim gostom
Slavko Furman
hotelir in restavrater
hotel >>Union«, Celjski dom v Celju
Vsem svojim cenjenim odjemalcem Zeli vesele velikonočne prazndie
Josip Jagodic
spocerijska trgovina
Glavni trg in Matija Gubčeva ulica, Celje
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Vekoslav Bornšek
specerijska trgovina Celje, Prešernova ulica
Vesele in srečne velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Celjska milarna, d. / o. z.
Celje
IMSFŽ
Vesele velikonočne praznike želi
Franjo Dol/an
galanterijsko in stavbeno kleparstvr\ koncesijonirani vodovodni instalater
Celje, Za kresijo
Vesele velikonočne praznike želi
Konrad Gologranc
meslni stavbenik Celje
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem MAKS ZABUKOVSEK
modna krojačnica. Velika zaloga pravega angleškega in češkega blaga. Celje
Srečne in vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim gostom
Matija Ubojčič
frizerski salon
Celje, Kralja Petra cesta 22.
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim gostom
Roza Zaniparutti
zajutrkovnlnica in delikatesna Irgovina Celje, Aleksandrova ulica
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20.
Nedelja, 27. tnnrcn, ob 15: VEST. Izven, /nižanc cene.
Ob 20: KAR HOČETE. Premijera. Izven. Ponedeljek. 29. marca, ob 15: TRIJE VA*IU j SVETNIKI. Izven. Znižane cene. I Ob 20: KAR HOČETE. Uven.
(	Opera.
Začetek ob 20.
( Nedelja, 27. marca, ob 15: VIKTORIJA IN XJE!\ J1UZAR. Izven. Znižane cone. Ob 20: AIDA. Izven. Znižane cciip. Ponedeljek, 28. marca, ob 15» BRIVEC PEVll.J-| SK1 Izven. Znižane cene.
Ob 20: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven, Znižane ceno*
as i
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din Naimanjsi 2nesek50in Oglasi nad 9vrstic seračunajo višje Zaoqlese ytroqo ttqovskega in reklamnega znacaia v*aka vntica 2Di«
Naimaniši zne>ek lODin.Pnstoibina za štfro2Din V»akoqid) treba plačati pri naročilu Na pismena vprašaniaodgovarianio I e,če je priložena znamka, tek račun l|ubljana 10 3H9.5-
Beseda samo 50 par Kuharico
samostojno in zdravo, sprejmem za več oseb. Vodovod v kuhinji. Ponudbe z navedbo služb in zahtevkov pod »Trgovska hiša« št. 4037. (b)
Prodajalko
za galanterijo in trafiko, dobro izvežbano moč, iz poštene krščanske hiše, nujno rabim. Tozadevne ponudbe na upravo »SI.« pod »Poštena moč 150«, št. 4035.	(b)
Vzgojiteljico
iščem k 2 deklicama. Pogoj: popolno zdravje in popolno znanje francoskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe z životooisom in zahtevki ter sliko na upravo »Slovenca« pod »Energična« št 4036. (b)
Služkinja
za kmečka dela se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4028. (b)
Beseda samo 50 par ODDAJO: Soba
opremljena, se odda mirnemu gospodu. Krakovska ulica 37.	(s)
Stanovanja IU Posestva
Sobo
lepo, opremljeno, v bli žini cerkve sv. Jožefa, se odda takoj solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4024.
(s)

I!
Beseda samo 50 par
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.


Beseda samo 50 par
Beseda samo 50 par ODDAJO: Lep lokal
2 izložbi, sredina mesta, odstopim proti odkupnini. Naslov v upravi pod št. 3934.	(n)
lonmi
Beseda samo 50 par Kovčeg gramofon
prima, se proda poceni: Miklošičeva c. 7-III, vhod poleg slaščičarne. (g)
Beseda samo 50 par
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava -Merkur«. Liubliana — Šelenburgova ulua 6 II oadstr
Klobuke	500 m cevi
kakor vsako sezijo, izbere za motorno brizgalno 25 lahko po svojem okusu do 30 atm. tlaka, kupi: vsaka dama v modnem Prostov. gasilno društvo, salonu Stuchly • Maške, ' Oplotnica. Ponudbe z Ljubljana, Židovska ul. 3. ! vzorci sprejema naslov (o) do 10. aprila.	(k)
Javna dražba
Dne 29. marca 1932 ob 9 dopoldne se bo v Celju, Prešernova ulica 17, na javni dražbi prodajalo razno pohištvo, oprava mehanične delavnice in prodaialnice ter razni v mehanično stroko spadajoči izdelki kot šivalni stroji, kolesa in posamezni deli ter delci šivalnih strojev in koles.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na sodni deski okrajnega sodišča v Celju.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IIL, dne 18. marca 1932.
1
Beseda samo 50 par Pozor Amerikanci
odn. penziionisti. Več manjših posestev ugodno naprodai. Poizve se brezplačno pri: Dr Mazek, odvetnik. Litija Informacije le osebno interesentom.	(p)
Zidana hiša
z opeko krita, pritlično 3 sobe, kuhinja in klet; elektrika in vodnjak. Poleg vrt in njiva, oddaljena 20 minut od postaje Otoče, pet minut od o-krajne ceste. Zelo lepa solnčna lega. Pripravna za vpokojenca ali leto-viščarja, je radi selitve takoj naprodaj. Valentin Pogačnik, Zgornja Dobrava 31, pošta Podnart. (p)
Parcelo
v severnem delu Ljubljane, ca 500 m-, kupim. Ponudbe na upravo »SI.« ~od »Denar takoj« št. *030.	(p)
Kupim hišo
v kateri je trgovina z mešanim blagom. Plačam do 80 000,— Din takoj. Ponudbe pod šifro »Kupim hišo« št. 4092 na upravo »Slovenca«. (p)
Vino Ccz ulico
Haložan, beli........liter Din 7'—
Cvček ........... „ 9'—
Črno dalmatinsko...... „ 9'—
Kizling • • • .......... 9 -
Burgundec, rdeč........ „ 13-—
Muškat silvanec....... „ 13'—
Sadjevec, la .....„.„ ., 4'— praško šunko, razno salamo, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desertna vina dobite najceneje pri
S. J. lerai. Sv. Petra cest« 38
Grintovec
- obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem -Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene. |r)
Polenovko
namočeno, dobite pri I. Buzzolini v Lingarjevi ulici.	(I)
\\mm\
Beseda samo 50 par Svetla spalnica
dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upravi «S1« pod št. 3932.	(1)
3 kolesa
popolnoma nova. nemške znamke, se prodajo za vsako ceno Miklošičeva cesta 7-III. vhod poleg slaščičarne	(1)
Trgovska oprava
kompletna ali posamezno za modno trgovino, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3933. (1)
Prodamo
Beseda samo 50 par Polenovka
najboljša v delikatesi Ko-Beseda samo 50 par vačič, Miklošičeva cesta
Velika razstava slik
slovenskih umetnikov. — Otvorjena od 19 do 26
št. 32.
(D
Šivalni stroj
---------- —	— — .popolnoma nov, se proda
marca. A. Kos,	Ljubljana, za 1300 Din. Miklošičeva
Mestni trg 25	Nasproti cesta št 7-III.. vhod poleg
magistrata	(r) slaščičarne. (i)
Cevlsl
nn obroke TEMPO«. Gledališka uL
št. 4 Inasproti operet
Rožnodolci!
Ljutomerski rizling z ve-leposestva Kleinoschegg, cviček iz Gadove peči in Viško črnino, vse po Din 11.— čez ulico, Vam nudi za praznike Viktor Je-ločnik, Rožna dolina. (1)
Apno
nudimo poceni. Apnenice. Polzela 111.	(1)
Puhasto perje
čisto, čohano oo 48 Din kg druga vrsta oo 38 Din kg čisto belo goste oo 130 Din kg tn čisti puh po 250 Din kg Razpošt-liam po poštnem povzettu L BROZOVIC - Zagreb. Illca 82. Kemična čistilnica oeria
£	a
| ZB BfiOSrdd zastopništva (samoprodajo) branš:
lilkoliolnli Iptrezalkoliolnili oifaC. živllenlskih in drcperijskili po:retSCin
prevzema za daljšo dobo od ;čno vpebana solventna firma / odgovarjajočimi skladiščnimi prostori kak ir tudi z organ zaci o za pro lajo in avtomobilsko dostavo. — Prvorazredne refcrence.
Ponudbe prosimo na Jugoslovensko RUDOLF MOSSE A D. BEOGRAD, poštni predal 409 pod »Sistematski rad 138"
Ia orehova jedrca
omot 5 kg Din 80.—, Ia purane, kokoši, zaklane, pitane in očiščene 5 kg Din 76.— franko naročnik. Razpošilja G. Drechs-ler, Tuzla.	(1)
Obrt
Beseda samo 50 par
Kdor hoče za praznike
piti dobro vino, dobi najboljšega Šmicbergerja po Din 14.— liter pri
M. Ravtar
Stari trg it. 19.
Frizerski salon
za gospode in dame Ven-delin Sebal, Kolodvorska ulica 35, se priporoča občinstvu za hitro in natančno postrežbo. Cene zmerne.	(t)
Tudi v naši Dodružrrci
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije — Poslovne ure od pol 8 ztu-tra| do pol I popotJne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Stev 3030.
Pozor!
Tukaj se toči pravo domače vino, slivovka, tro-pinjevec in sadni mošt po 5 Din. Poskušnja brezplačna.
Cojzova cesta št. 1
filijala »Jelačin«.
Krušno moko in rženo moka
>e<lnn mrlo. knoite telo ugodno Drl
A VOLK LJUBLJANA
Krčitev« ertie H
Sadno drevje
naročite takoi. da pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. — Drevesnica Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64.	(t)
IV a š denar naj ostane doma!
Nosite^tudi	znamke
JAMA
Zaradi trpežrcosti, elegance in nizke cene je naš čevelj nenadkriljiv domač izdelek.
Odklanjajte tuje ceneno blago, ki žuli Vaše noge, še bolj pa Vaše žepe.
Obisk v naši prodajalni popolnoma neobvezen. Prodajalna	Sv. Petra cesta 20.
Humboldt:
Na Orinohu in v pragozdovih Južne Amerike
(Dalje.)
21. aprila. Po dvodnevnem bivanju v vasici Maypures, ležeči ob velikem gornjem Orinokovem kataraktu, so se popotniki zopet ukrcali. Kakor hitro pa so prišli za zadnjo ogromno brzico, odprl se je pred njimi nov svet. Čutili so, da so prekoračili mejo. ki jo je po9lavila priroda sama med kraji, ležečimi bliže civiliziranemu svetu ob obali oceana, in deželami v notranjosti, še povsem divjimi in nepoznanimi. Daleč na vzhodu so v modrini prvikrat ugledali visoki gorski lanec Kuna-tami; dolg, vodoravni greben jih je s svojo obliko spominjal na Meso v Bergantinu pri Kumani, le da se je končnval v prisekan gorski stožec Vsak dan jim je ta vrli, ki se imenuje Pik Kalitanimi, ob solnčnem zapadu žarel kakor ogenj na horizontu. Noben človek se do tega časa še ni približal tej gori, dasi je le okoli 1200 m visoka. Rdečkasti sijaj, prelivajoč se včasih v srebrnobeli blesket, jo prihajal od velikih lojevčevth listov, ali pa od gnajsa, ki prehaja v sljudast škrlljavec. Vsa dežela je bila tod iz granita, pokrita tu in lam z glinastim peščencem, razvalinami kreme-njaka in rjavim železovcem. še na poti k pristanišču so vjeli na deblu nekega drevesa, iz katerega se dobiva kavčukov sok, neko novo vrsto "sbe. okrašeno s posebno lepimi barvami. Trebuh je bil bel. hrbet in glava kakor iz škrlatnega bar-žunn in le ena sama ozka, bela črta je vezila konico gobčka z zadnjimi kraki. Domačini so pripovedovali Humboldtu, da namažejo papige ono
mesto, iz katerega hočejo populiti perje, s krvjo teh žab, da postanejo nova peresa lisasta. Iz sokov, cedečih se iz kože teh živalic pa napravijajo smrtonosni sirup za puščice. V bližini pristanišča so Indijanci pokaztli možem za te kraje res nekaj nenavadnega: sledove koles v kamenju. Pripovedovali so o nekem neznanem bitju — živali z dolgimi rogmi — ki je za časa obmejne ekspedicije vlekla čolne po dolini Keri od Rio Tapari do Rio Kameji, da so tedanji popoiniki obšli kata-rakte ter si prihranili trud prekladanja. Ubogi Indijanci v Majpures so se tedaj gotovo tako mudili prikazni kaslrilskega goveda kakor nekoč Rimljani slukanskim volom« — slonom Pirove armade.
Šest milj od otoka Halon so prišli nn vzhodni strani najprej do izliva Rio Sipapo, na zapadu pa so našli sotočje Orinoka z Rio Vichada. V bližini zadnjega leži pod gladino veletoka toliko skalovja, da nastane majhen slap. Rio Sipajio ima svoje vire v nekem zelo visokem gorovju, katero se v svojem južnem delu imenuje ravno tako kakor reka. Za Pikom Duida, ki se dviga za misijonom Esmenilda, so se zdeli Keros de Sipapo najvišji v vseh Kordiljerih Parime. Njihova gmota se strmo dviguje iz nižine in tvori silovit skalni zid, končujoč se v nazobčan greben, kateri se razteza od jugojugovzhoda proti severoseverozapadu. Zobje na grebenu so najbrže nagrmadeni granitni bol-vaml. Cerros de Sipapo so kazali v vsaki dnevni uri popotnikom drugčno sliko. Ob solnčnem vzhodu so bile gore zaradi bujnega rastlinstva temno-zelene. Široke, ostre sence padajo tedaj preko sosedne ravnine in se jasno odražajo od blesteče luči, razlivajoč se po zemlji, zraku in vodni površini. Okoli poldneva pa, ko solnce doseže zenit, te močne sence polagoma izginjajo in vse gorovje se odene v plašč redke sopare, ki pa je mnogo
bolj nasičeno modra kakor nižji pasovi nebesnega obloka. Oblike tedaj malone izginejo v sopari, plavajoči okoli skalnega grebena, svetlobni učinki oslab* in pokrajina zadobi izraz tihote in miru.
Pri izlivu reke Zama se je pričelo črno vodovje. V strugah nekaterih rek v južni Ameriki teče namreč črna voda, ali bolje rečeno, množina te vode se zdi črna. temno rjava ali pa zeleno črna. Kljub tej navidezno temni barvi pa so te vode, h katerim spada tudi mogočni Rio Negro z nekaterimi dotoki, najbolj čiste in okusne. Zanimivo ie, da se krokodili ogibajo črnih voda. V senci so reke Rio Negro, Zama in Atabapo črne kakor kavina gošča, v vetru pa postnnejo lepo zelene.
23.	aprila so se popotniki odpeljali dalje po ve-letoku navzgor. Občudovali so gozdne goščave, ki omejujejo oba bregova.
24.	aprila jih je hud dež pregnal iz taborišča in že ob dveh zjutraj so se odpeljali dalje. Bila je še trda noč, ko so zapustili Orinoko iti zapeljali v reko Guavijare, po kateri so dospeli do samotnega misijona. Misijonar je trudnim popotnikom odkazal stanovanje v svojem bornem poslopju. Nenadni poset je samotno živečega moža sicer zelo presenetil, vendar je tujce najljubeznivejše sprejel.
Tod se je razprostirala pred Ilumboldtom povsem nova dežela, preko katere ga je sedaj vodila pot in sicer nekoliko časa tudi po suhem do reko Pimikin, ki se izliva že v Rio Negro. Le težko je bilo tod določili zemljepisno lego redkih indijanskih in misijonskih naselbin. Tod sredi orjaškega pragozda ni bilo drugrga pota kakor neštevilne reke in rečice in iz popolnoma ravne dežele se nI dvigni noben grič, s katerega bi mogel popotnik pregledati divjo pokrajino. Humboldt je mogel določevati lego krajev le astronomičnim potom ln
Konfekcija — moda!
Natceneiši nakup Anton Presker — Ljubljana — Sv Petra cesta 14.
Jougurt
bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna. Dunaiska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«) • Po želji dostavlja tudi na dom. (ti
Kompletne
damske obleke, volnene od 160 Din dalje kostume . . od 400 Din plašče . . od 350 Din bluze ... od 75 Din izdeluje po meri hitro in solidno ter moderno
Eiysee
LJUBLJANA, Novi trg 5 (prej Turjaški trg) Tudi na obrokel
Za velikonočne praznike
Otroške nogavice, par . . Moške nogavice, par . . Ženske nogavice, par . , Ženske flor nogavice, par Moške srajce, komad . . . Moške spodnje hlače, komad Ovratniki, trdi, komad . , . Ovratniki, mehki, komad Samoveznice svila, komad
3-50 Din 3-50 Din 6 50 Din 10— Din 25— Din 16— Din 8— Din 5— Din 7— Din
Razen tega vsi drugi predmeti po znano najnižji — brezkonkurenčni ceni pri Eksportni hiši
»LUNA«
lastnik: A. Prislernik, Maribor, Aleksandrova c. 19.
(""itajte in širite »Slovenca«!
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-fkon. Roden-stock. VoigtISnder, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
fofoodd. Jugoslovanske hniigarne
V L ubUani Zahtevajte ceniki
ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, se ob nenadni in težki izgubi preljube mamike
Miroslave Tomažfč
vsem najtopleje zahvaljujeva: gg. zdravnikoma za njiju skrb, čč. duhovščini, domačim pevcem, šolski mladini za ganljive žalostinke, g. konz. svet. Šketi in učitelju g. Debenaku za v srce segajoče besede, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem drugim, ki so pokojnico v izrednem številu obiskali in jo spremljali na njen novi dom. Zahvaljujeva se tudi vsem ožjim prijateljem, ki so nama ob tej priliki nudili prvo pomoč in tolažbo.
Sv. Marjeta n. Ptuja, dne 23. III. 1932. Žalujoča Ivan in Mici Geč, roj. Tomažič
tako popravljati in izpopolnjevati zemljevid.
26.	aprila so prepluli le tri milje in se utabo-rili na neki skali. Pravega bn ga pa niti ugledati niso mogli, ker segajo bregovi lem dalje v temni pragozd, čim bolj dežuje. Popotniki so mogli le tam pristati, kjer moli iz vode kaka skala ali mala, vzvišena planota.
Že od naselbine San Fernando niso videli krokodilov; tem več pa je bilo v teh vodah sladkovodnih delfinov in velikih, strupenih kač; bile so podobne mogočnim boam. Te strupene kače so bile posebno nevarne kopajočim Indijancem. Včasih je kar po več do pet metrov dolgih kač plavalo ob pirogi. V gozdnem mraku so bili gospodarji mnogoštevilni jaguarja, ki so bili nekoliko manj predrzni kakor ob Orinoku.
27.	aprila. Popotniki so tega dne doživeli lepo noč Crnikasfr oblaki so od čnsa do časa nenavadno hitro plavali preko neba, dasi so doli v spodnjih zračnih plnsteh ni zganil noben vetrič. šele v višini nekoliko tisoč metrov je divjal hud veler, ki je tako naglo gonil oblake. Tod ni silno kričanje motilo trudnih popotnikov pri nočnem počitku. Vajenim večnega nemira ob Orinoku se jim je zdelo v teh novih, tihih gozdovih kur čudno, da niso slišali nadležnih vriskačev. Le okoli čolna je pljuskala voda; tam so se igrali delfini.
30. aprila. Le še pet milj so pluli po reki Atapapo, nato pa so zapeljali v Rio Temi. Toda še predno se je to zgodilo, so ugledali na znpad-nem bregu granitno pečino, ki so jo Indijanci imenovali »Materina skalne. Neki menih je šele nekoliko tednov pozneje pojasnil Humboldtu pomen tega Imena. Ta skala sredi velikanskega pragozda, kamor redko stopi človeška noga. jc neminljiv sramotni spomenik moralnega propada belca in kreposti divjaka iz gozdov.
Za Jugoslovansko tiskarno v UubUanl; Karel Cefc
Urednik: Franc Kreinzar.
Umivanje nog v ljubljanski stolnici
Ljubljana, 24. marca.
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos na veliki četrtek izvršil v stolnici lep liturglčni obred umivanja nog. Kakor je Jezus pred zadnjo večerjo umil svojim apostolom noge, tako se ponavlja ta obred na veliki četrtek v vseli škofijskih stolnicah, kjer škof 12 starčkom po Jezusovem zgledu umiva noge. Davi so po slovesni službi božji zapeli evangelij o umivanju nog, nakar je bil obred. Prevzv. g. knezoškofu dr. Gregoriju Rozmanu sta asistirala pri obj-edu stolni župnik in kanonik dr. Klinar in kanonik dr. Opeka. 12 starčkov je sede pričakovalo slovesnega trenutka, ko jim bo knezoškof umil noge. Dr. Klinar je vlival vodo, nakar je knezoškof vsakemu posebej umival noge in jih poljubil. Ka-
nonik dr. Opeka pa je pripravljal brisače. Po zaključnih molitvah je povabil prevzv. knezoškof vse starčke k sebi na okrepčilo.
Letošnjega obreda umivanja nog so ee udeležili sledeči starčki: Valentin Sever z Brezovice pri Ljubljani, star 92 let: Janez Marolt iz Kostanjevice, star 92 let; Janez Goltes iz Kamnika, star 89 let; Mihael Mihelič iz Kamne gorice, star 87 let; Valentin Piber iz Ribnega pri Bledu, star 87 let: Jakob Jager iz Ljubljane, star 87 let; Jožef Muren iz Stopič pri Novem mestu, star 85 let; Jožef Jelnikar iz Kresnic, star 84 let; Ivan Cerar iz Ljubljane, star 80 let; Albin Jelačin iz Ljubljane, star 79 let; Lovrenc Mikoč iz Ljubljane, star 75 let in Jakob Grč-man iz Ljubljano, star 70 let. Skupna starost vseh 12 starčkov znaša 1007 let.
Veliki petek na Jesenicah
Jesenice, 24. marca.
Položaj na Jesenicah je vedno bolj resen. Pomanjkanje in lakota naraščata. Skrb je na obrazih samskih delavcev, resigniran obup sije iz oči očetom in materam številnih otrok. Nedolžna mladina, ki je nekdaj v teh dneh uživala toliko lepega in velikonočnega življenja, okuša že v mladih dneh vprav veliki petek trpljenja nedolžnih. — Delo podpornih akcij ne more biti kos svojim nalogam in še obljubljenih podpor od nikoder ni,
250leinica Marijinega spomenika
Pred 250 leti na veliki petek so vzdignili v Ljubljani pred cerkvijo sv. Jakoba, tedanjo jezuitsko cerkvijo, kip Brezmadežne na steber. Bilo je to 27. marca 1682. Delo je izvršil stavbar Marcello Gonovese.
Marijin spomenik je tedaj stal pred velikimi vrati šentjakobske cerkve. Razen bronastega Marijinega kipa je bil ves lesen. V dobi poldrugega stoletja je pa tako opešal, da so ga odpravili, kip pa shranili v cerkvi sv. Jakoba.
Novi kameniti spomenik je postavil šentjakobski župnik Gustav Kosti 1. 1870.; na njem je bilo takrat vse novo, samo Marijin bronasti kip je bil še od starega spomenika.
RazveUavliena sodba
Banska uprava razveljavila sodbo kočevskega okr. glavarstva.
Kočevje, 22. marca. Dne 4. julija 1931 je posestnik Kaplan Franc iz Rakitnice št ' 32 peljal v kočiji župnika in duhovnega svetnika škulja Karola iz Dolenje vasi v Ribnico. Sla sla naproti isti ga dne za mašnika posvečenemu Pahulju Francetu.
Kdor pozna Dolenjo vas, bo vedel, da cerkev z župniščem stoji na hribčku, in pot od cerkve precej močno pada proti glavni cesti Ribnica — Kočevje. Ravnokar sta se pripeljala na glavno cesto, ko jima je prišel nasproti sokolski sprevod in je godba začela igrati koračnico. Pri zavoju nu cesto sla morala v ostrem kotu zaobrnili in zato lega sprevoda nista mogla videti. Konji, ki niso navnieni godbe, so začeli poskakovali. Voznik se nu nosno stran ceste nI mogel umakniti, ker je stal lam velik avtomobil, na levi strani ceste so bili radovedi eži in po sredi cesle sokolski sprevod. Med radovedneži in sprevodom je bilo še oei. ii prostora in zato je svetnik škulj rekel voz liil.ni naj pož.me, kajti sicer bi konji zavozili ali v sprevod ali v gledalce.
Kadi tega sta se morala svetnik tskulj in po->->i.iik Kaplan zagovarjati pri okrajnem glavar-stv i \ Kočevju in sta bila dne 10. 8. 1931 kaznovano. in sicer: župnik škulj radi prestopka čl. ' / d ona n notranji upravi, storjenega s tem. da r beseda mi in kretnjami ukazal kočljažu, da z i io \ oz i proli udeležencem sokolskega sprevoda i •i„|i pre-lopka čl. 30 uredbe o zaščiti javnih • in v;.rnosfi prometa na njih. storjenega s tem, la i" k .č i jež po njegovem ukazu vozil po levi i i,, o '.de, na S00 Din denarne globe, v slučaju t izterljivosti na 10 dni zaporo Voznik Kaplan p,, j. bil zn krivega spoznan prestopka čl. 36 gori ■ n »k njene uredb.-, češ. da Je vozil po levi in ne pi, dts.ii strani ceste ter kaznovan na en dan zapora.
kakor da revščina in pomanjkanje lahko čakata tako kakor čaka kdor je sit. Vsem, ki hočejo pomagati, kličemo: Pomagajte hitrol
Prehranjevalna akcija kovinarjev skupine JSZ se zahvaljuje vsem, ki so doslej poslali kak dar. Če bi kdo, ki prošnje ni prejel, naši revščini hotel pomoči, naj pošlje denar na: Hranilnico in posojilnico Jesenice. Hvaležni bomo zelo tudi za podporo v naturalijah.
Vrnila se je delavska delegacija iz Belgrada. Položaj je ostal žal neizpremenjen.
Zoper to razsodbo sta se oba pravočasno pritožila; med tem časom sta imela tudi kazensko razpravo pri sodišču v Ribnici, ki ju je oprostilo.
Te dni je prejel njun zastopnik dr. Lavrič Janko, odvetnik v Kočevju, dostavljeno razsodbo banske upravo v Ljubljani, ki je pritožbi ugodila in oba oprostila vsake krivde in kazni, češ, da ne eden ne drugi nista ničesar takega zakrivila, na podlagi česar bi mogla biti kaznovana.
Svojevrstna 40letn!ca
Višnja gora, 25. marca.
Vsepovsod se obhajajo razne 10-, 20-, 30 letnice in o njih večinoma poroča tudi javnost. Izvan-redno 40letnico pa obiaja danes Janez Petrič ali po domače »Matičkov Janez«, kakor ga vsi poznamo: Kljub svojim 76 letom danes že štirideseto loto prinaša sv. olja od dekanijskega urada v Šmarju v Višnjo goro. Njegovih 76 let se mu kar nič ne pozna; le poglejte ga, kakšen korenjak je šel Zato se pa še prav nič ne ustraši za njegova leta res žo dolge poti iz Šmarja v Višnjo goro in jo prehodi še vodilo peš. Prehodil jo je ničkolikokrat — kakor pravi sam, in v takih vremenskih razmerah, da je bilo »strah in groza«!
Spominja se, da je bila svoj čas podobno tako huda zima kakor je letošnja. Burja je tulila in
k 1	
»C,, 1 •> 1	j v
•1	I
	I'-
	
zanašala sneg, ko je naš Janez šel po sv. olja v Šmarje; pa je v tem snežnem metežu že takoj v Šmarju zgrešil pot. namesto proti Gresuplju in domu jo je Janez sekal v največjem viharju ravno v nasprotno smer, proti Škofljici; pot je bila res strašna, snega vedno več — že ga je bilo strah in groza, kaj bo! Vedet več ni, kje da je in le dobrim ljudem se ima Janez zahvaliti, da se ni izgubil.
»Pa saj se izgubiti nisem mogel,« se je tolažil Janez, »moja pot je bila sveta, saj sem bil sveti popotnik,« pa jo je v največjem snežnem metežu na veliki petek proti večeru srečno prikrevsal domov. Kdaj je bila tako dolga zima. Janez natančno ne ve; spominja se pa, da je bilo tistega leta, ko je bila tudi dolga zima ko letošnja in so prišle o c-v. Jožefu že poetovke nazaj, pa je bilo povsod še vse polno snega. Žalostne so posedale okrog zvonika in prezebale sestradane, pa so pokojni g. župnik Razpotnik kupili mesa in ga sesekanega dali zanesti v »slepe line« v zvoniku in so se lako prezeble in sestradane postovke icšilc pogina.
Tista zima in pa letošnja, pravi, da sta si zelo podobni; pa se tudi letošnje poti v 3:narje nič ne boji, Čeprav ve, da ne bo nič kaj prijetna, ko ima doma za hišo snega se do strehe. Pa saj jc kljub svojim 76 letom korenjak, da malo takih I Le po-lejte ga. da je grča — čeprav drži grfavko v roki! 'etrič.ev Janez, le korajžno na to sveto pot, In jo boste tako čili in zdravi prehodili na veliki potok najmanj še vsaj desetkrnl!
NASE NOVE ZMERNE CENE!
MODERNI LAKA5TI „ ...
ČEVL3I D.145-
ISTI IZ BARŽUNA ČRNI ALI RJAVI, SAMO B 75'-
ČRNI, RJAVI ALI V MODNIH BARVAH, TUDI S
ŠIROKO PETO *D.125-
ČRNI, RJAVI ALI V MODNIH BARVAH. RAZNE D.145-
VRSTE
MOŠKI POLČEVLJI ČRNI ALI R]AVI
D. 105-i D.IZO-

4fumanik
L|UBI.)AN\, Dunajska cesta I a CGIJE Aleksandrova resta 1 MARiBOh, Gosposka ulica 17
Nočni požar pod Homcem
Goreto je v Noticah pri Holmcu.
Holmec, 24. marca.
V sredo okrog 10 zvečer je nenadno pričelo goreti v skednju posestnika Ulčarja v Nožicah pod holmško cerkvijo. Ognjeni plamen je naenkrat objel slamnato streho lesenega poslopja, v katerem je poleg skednja tudi hlev. V hlevu sta bili 2 kravi in 3 prašiči.
Ko so se zbudili domači, je bilo že vse poslopje v plamenu, streha pa se je že podirala. Z veliko težavo so rešili iz hleva obe kravi, prašiče pa so morali prepustiti svoji usodi, da so zgoreli. Holmški gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj požara, dolgo niso mogli iz precej oddaljenega stu-
Preprečena smrtna nesreča
Trbovlje, 23. marca.
Kljub zadnji nesreči na kolodvoru se dovaža-nje vina pod roko nadaljuje in bi skoraj postala smrtna žrtev tega uvažanja zopet mlada ženska iz
\fr\eiiu. iftalii in, A^ anflavin-
pamtilb
denca spraviti vode do gorečega poslopja. Šele ko so prišli gasilci iz Duplice, se jim je to posrečilo, vendar rešiti niso mogli ničesar več. Preprečili so samo, da se požar ni razširil na kakih 15 korakov oddaljeno hišo posestnika Ulčarja, na kateri so od velike vročine porokalc vse šipe v oknih. Ako nc bi zvečer ponehal veler, ki je pihal ves dan od kamniških planin, bi sc bila gotovo užgala tudi ta hiša.
Požar je do tal uničil gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem. Kako je ogenj nastal, si nihče ne zna razložiti, sumijo pa, da je bil podtaknjen Posestnik Ulčar ima precejšnjo škodo.
Kupujte holhe
Protituberhulozne lige
Studenca na Dolenjskem. Malo višje od kolodvora je b. strahu pred prihajajočo finančno stražo hotela pobegniti čez potok Trboveljščico, ki je radi dežja in tajajočega se snega narasel, da je bila ženski voda do vratu in jo je seveda spodnesla.
Vodja finančne straže g. Oblak je organizirnt hitro pomoč, da so ionsko rešili in potegnili iz vode na breg. kjer si je kmalu opomogla.
Stiska priganja ljudi do takih obupnih činov, da vse poskusijo, da bi vsaj za praznike prišli do denarja.
f.
„Eno marjetico moram utrgati"
Stanka Vurniku v spomin
Pravkar sem po Ivanu Pengovu, vestnem varilni naše daleč se oglašujoče kukavice v radiu zaslišal žalostno vest: »Umrl je dr. Stanko Vurnik.«
Prevzelo me je presenetljivo občutje kakor pred leti ob prvem srečanju z njim. Bilo je II. avgusta, na god sv. Filomene 1923. Našla sva se v Kranju, v vročem opoldanskem času. Oba sva bila namenjena v Velesovo, da si ogledava cerkev nekdanjih dominikank in sloveče Kremserschmidtove podobe. Iskala sva voz na kolodvoru in drugod, nisva ga našla nikjer. Morala sva oditi peš v prašno pot in vroči dan.
Ob tem potovanju sem zaslutil v mladem ljubitelju umetnosti vse, kar se je kmalu začelo razvijati in ee je tako lepo razvilo v Stanku Vurniku. Že takrat je bilo njegovo znanje o glasbeni in upodabljajoči umetnosti veliko. Tako jedrovito so sc glasile sodbe in tako živahno so se menjavala imena domačih in drugih glasbenikov: Foerster, Parma, Lajovie, Adamič, Premrl in Wagner, Strauss, Bruckner. Reger in drugi.
»Eno marjetico pa moram utrgati I« je nagloma Stanko zaklical in se sklonil v ozaro po droben i cvet.
Mimogrede sva se ustavila v Šenčurju, v župni cerkvi, ki ji glavni oltar krasi znamenita šubičeva slika svetega Jurija. Kako vesel je bil Stanko, ko je videl, kako so naši domači umetniki tuneli dušo ljudstva in svetnikov, ki jih ljudstvo časti in ljubi. Jurij šubic se je po tej sliki svojemu zavetniku imenitno poklonil.
Pohitela sva naprej po lepem šenčurskem polju. Ajda je cvetela v prvem nežnem cvetu in čebele eo žc polne pričakovanja poletavale preko nje. Stanko jc postal in se zamislil: »Posavsko polje jo tudi tako lepo. Le zdi se mi. da so posavske čebele glasnejše.' Stanko je povsod slišal godbo in pesem. >C dolgim pogledom je šc večkrat |K>gledal preko cvetočih ajdovih razorov
»Hitiva 1 Z večernim vlakom se že vrneva, svn rekla.«
Ni se več mudil in kmalu sva bila v Velesovem. Ali komaj sto korakov prej sva Se le zagledala cerkev.
»Triurni naše cerkvene arhilektonikel«
To je bil Stankov prvi pozdrav in poklon.
Po vrsti je pričel ogledovati in občudovati: oltarje, podobe, lečo. Najprej plastiko, potem sliko. Že je segel po fotografskem nparatu. Ne, ne, bilo bi prerano!
Pogled se je dalje divil, misel se je poglabljala, Stankova duša je molila.
•V tej cerkvi se more zbrano moliti. Marija v oltarju moli s teboj, še angel, se vidi, jo skorej nerad moli v molitvi. Kakor bi ji bolel reči: Devica, oprosti! Samo za nekaj trenutkov. Mornm. Imam važno nnročilo in sporočilo!«
Zares! Sveta slika, ki ne vzbudi trenutne verne misli in molitve, ni sveta: ni cerkvena umetnost.
Poslušal sem Stanka in uvidel, kako jasen vpogled ima v raznovrstna vprašanja moderne, proia ne in cerkvene umetnosti.
»Velesovske slike imajo po pravici velik slove.-
v Sloveniji kakor izven nje. Le, žal. dn kazita in motita glavni oltar dve novi stranski sliki. Vse ča-stitljlvejši bi bil oltar brez njih! In častitljivejši bi bili obe sliki na drugem kraju. Ne vsebinsko, ne slikovno, ne simetrično ne spadata v okvir glavnega oltarja in njegove globoke skrivnosti.';
Stanko Vurnik je bil izvrsten kritik. Njegove sodbe eo nas prepričevalno uvajale v spoznavanj« umetnostnih del in v značaj umetnikov. Dragocene so te sodbe, ker so po načinu tako nove. po vsebin tako bogate, po besedi tako sveže, po misli tai-i iekrene in odkritosrčne: stvarne.
Komaj je umetnostna kritika Izrt kla njegovo ime, ie gn je smrt utisnila v spominski kamen Morebiti jo je premotilo Stanislavovo ime in cslo: »Ad maiora natus: za nekaj višjega si rojen!
Vse ptice bodo skorej spet zapele, vsi' roži' bodo skorej spet zacvetele. Vendar, Stanko, to bo le bežen odmev in odsev neminljive Lepote, ki jo Tvoj duh že posluša in gleda. In v upanju na pri hodnje svidenje bomo ludi mi ie jutri spremenili spokorne žalostne pesmi v zmagoslavne velikonočna.	H.
»
Prvi slovenski glasbeni ieslival
O binkoštih v LmbVani
Ljubljana. 21. marca.
Slovenci »padamo v skupino evropskih narodov, ki sla jim pelje in ljubezen do glasbe najbolj lastna in morda je le uuilo narodov, ki bi nas niogli v iem prekositi, fe pn upoštevamo, « kakšno ljubeznijo so pri nas oklepajo najbolj široke množice petja, še ve?, da pri nas sploh korenini vse petje v narodu samem, torej ne samo v glasbeno izobraženih slojih, moramo reči, da _'•'. lepa ne najdemo sebi primera. V smislu t| nase narodne umetnosti iu v smislu sodobnih uspehov naše glasbe in pesmi, je povsem upravičeno, da sc vrši letos v Ljubljani velik glasbeni festival, .lo to prvi slovenski glasbeni festival, sploh prvi festival v Jugoslaviji.
Ta glasbeni lestival bo prirejen po vzorcu festivalov v drugih krajih, v Pragi in v Nemčiji; Festival v Ljubljani bo letos o Binkoštih. Priredi ija Glasbena Matica in sc bo na njem izvajala Vključno le naša slovenska in v veliki večini sodobna glasba. S tem loptivploni do združena ludi proslava CiO-letnice Glasbene- Malice in 50-letnlce obstoja glasbene šole Glasbene Matice.
Prva prireditev festivala bo 10 .maja s produkcijo šol Glasbene Matice. Nastopijo najprej "ojenci klavirskega oddelka pri več klavirjih j,krati Za tem liaslopi mladinski pevski zbor pod vodstvom g. soma in mladinski godalni orkester pod vodstvom prof. Jeraja.
Festival sam pa se začne 13. maja s komornim koncertom v filharmolnični dvorani. Izvajali •ra bodo konservatoristi, V. i so združeni v slovenski ■'•odalni kvartet in ki jih sedaj vežba prof. šlaj-. Izvajali bodo skladbe Škrjanca. Lipovška, OSlerča. V soboto 1 1. bo ol> It odprta v veliki dvorani Narodne galerije velika razstava, ki bo podala razvoj slovenske glasbe od prvotnih začetkov do danes. Samo v sliki bo razstava obsegala 120 portretov slovenskih glasbenikov. Seveda bodo ua razstavi tudi rokopisi sodobnih skladateljev in njihovi portreti, dalje statistika glasbenega šolstva, ki bo navajala tudi vse šole, kjer so je ze pred stoletji poučevalo petje, najprej v Mariboru in v šoli pri Šenklavžu v Ljubljani. Razstavljene bodo stare slovenske glasbena knjige, pesmarice in drti-;<o v originalu in v fotografiji. Razstava bo imela fudi popotno zbirko vseli slovenskih gramofonskih plošč. Od otvoritve dalje bo razgjjava odprta ves mesec maj, kar bo ugodno zlasti za SoluJNa razstavi bodo seveda tudi razne umetnine, slike in kipi slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so iskali motive v glasbi; Načelnik odseka za razstavo je dr. Mantuani.	*
V	soboto U. maja se vrši seja odbora vseslo-vanske pevske zveze. Udeleže se je zastopniki Bolgarov, Cehoslovakov, Jugosolvanov in Poljakov.
"lste(Ta dne b 20 bo simfonični zborovski in iuslrumeiitr.ini koncert. Izvajale se bodo skladbe Tlravničarja. Kogoja, Adamiča, Lajovica in Škrjanca. Program pa e še izpopolni.
V	iieiHlio 1~>. maja se ot> po! JO zjutraj vrši v frai:-*;šk:tnsR; cerkvi med slovesno službo božjo crkvenj instrumentalni koncert pod vodstvom g. Hiigolina S.ittnerja. Izvajali se bosta pred povzdigovanjem SnPncrjeva maša, po povzdigovanju pu Premrfov.1 maša. Vmes se bodo izvajale, skladbe forsterja in Kimovca, profesor Tome pu bo igral *voin fugo. Ob -klepil slovesne službe božje bo pela slovenska velikonočna pesem.
Ob pol 12 se vrši v Filharuionieni dvorani Gallusov kom < "t. Na njem bo izvajanih deset madri-onlov. ki jih bo pel oseniglasni mešani zbor. Ob 15 popoldne se vrši zborovski vokalni koncert na ivongrcLitem trgu. Na njem nastopijo zbori 11 lakot ' i/. Praae. .LisiuskU iz Zagreba, Stankovi«; i/. Belgrada in Slovenski učiteljski pevski zbor iz Ljubljano. Ob sklepu bo v prizor jent) drugo dejanje opere U ista Savina : Gospoitetttt* sen -.
Zvečer ob 20 se vrši .operna predstava Brav-ničarjevega Pohujšanja v dolini šentflorijaiiskf«.
Nu tiinkoštni ponedeljek ob 0 zjutraj se vrši ohčrt zbor Gin »bana matice v Filharmoniji in raz-vipe za.<4avo Glasbene matice, ki jo daruje Matici kralj. Ob pol II pa bo odkritje spomenikov slo-\enskih skladateljev. Spomenike dobe: Franc Ger-
2453 raznih kakovosti, v najnovej-
_____sih barvah ip
oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobile v lepi izbiri po nizkih cenah pri
M IRKO B O G A T A J
SPECIJALNA TRGOVINA KLOBUKOV
LJUBLJANA I! START TRG 14
Sprejemajo se popravila! Solidna postrežba!
KLOBUKE
bič. dr. Benjamin Ipavec, Davorin Jenko, Jakob Petelin-Gallus, Lisinski Vatroslav, Stjepan Mokra-lijac, p, llngolin Sattner in Matej llubnd. Spomenike dela sedaj akademski kipar Dolinar in je šest kipov že golo\ ih, dva pa sta še v izdelavi. Oprsja bodo izdelana v nadnaravni velikosti in bo vsako tJ5 cm visoko. Prvo misel za le spomenike je sprožil minister n, v. Ivan Hribar, ki je želel, da dobi Davorin Jenko v Ljubljani,spomenik. Odsek, ki lini načeluje g. Hribar sam, jo lani odkril Jenku spominsko ploščo v Cerkljah, letos pa dobi Davorin Jenko poleg sedem drugih skladateljev šo spomenik v Ljubljani.
Popoldne ob 2 bo ua veleseimskem prostoru tekma slovenskih pritrkovnlcev zvonov. Pritrkavanje na zvonove je poseben slovenski običaj in umetnost, ki jo je razvil samo naš narod. Za pri-Irkovunje je treba od roda do roda podedovanega in razvitega posebnega ritmičnega čuta. Da se ta naša tipična narodna umetnost dvigne, bo prirejena letos tekma v pritrkovanju. Prireditveni odbor izda v kratkem poseben oklic, naj se pritrko-valci prično vežbaii in' naj se nauče svojih melodij ter naj pridejo tekmovat \ Ljubljano. Tekme se bodo vršilo na štiri nove zvonove, ki so jih vlile Strojne tovarne iu livarne za romarsko cerkev na Brezjah, intonuciio pa jim je dal ]>. Hugolin Sattner, iu sicer: - b, d, s, g.-. Zvonovi bodo težki 5200 kg. Zn tekmov anie bo razpisanih pel nagrad.
Po tekmi slovenskih pritrkovalcev se bo vršila tekma slovenskih pevskih zborov. Tekma se vrši v treh skupinah, lmitežji, srednji in lažji. Zbori bodo v skupine uvrščeni pu prijavljenih skladbah, ki morajo biti slovenske. Skladbe si izberejo zbori sami, ž;rija pn določi njihovo razvrstitev. I)o sedaj je prijavljenih 25 pevskih zborov za tekme. S lo tekmo se zaključi glasbeni festival.
V nedeljo in ponedeljek se vrši kongres Juž-noslovanske pevske pevske zveze, v kateri je organiziranih 251) pevskih zborov iz vse države. Kongresa se bodo udeležili delegati vseh zborov,
Prvi slovenski glasbeni festival bo torej veličastna manifestaciji slovensko pesmi, slovenske glasbe in tudi samosvojosti slovenske narodne duše, ki se tako lepo ia na lako vzvišen način izraža v glasbi.
Velikonočni pirhi!
01 flanesdal je točimo or'glnaina,nristna,i7>orna vina
GPOFA HKRBERSTEINA KNEZOŠKOFA K A KLINA GROF \ MERANA KNEZA WIND'SCHGRAETZA črez ulico po litru Din 4'— ceneje!
flutomBt-buffBt »Hai-Sam«
na M?mrovi c. palača .Vihtori«', tel. Z3D8
Kai bo danes?
V stolnici ob pol 8 zvečer govor g. knezoškofa dr, Rozmana.
Drama: Zaprta. Oj)«nt: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakobu trg 9.
0 Postni govor v stolnici. Drevi ob pol 8 jc v stolnici sklepni postni govor prevzv. gc.=p. škofa dr. itežmaha. po govoru jia petje žnlosttnk.
0 Vseslovanski kongres narodnih noš. še letos doživi Ljubljana lepo in slikovito slovesnost, na kateri bomo spoznali, kakšne lepote imamo Slovenci v svojih narodnih noa^h, obenem pa jili bomo mogli primerjat! z rtoSami drugih narodov, zlasti slovanskih. V jeseni, v začetku septembra .-e vrši namreč v Ljubljani (istočasno z jesensko velesejmsko razstavo) vseslovanski kongres narodnih noš. Kongres pripravlja tukajšnje Društvo za propagando narodnih ucš, v katerem je včlanjenih že okoli 1800 prijateljev narodnih noš. 11 kongresu so obljubili svoje sodelovanje že Cehi iu Slovaki. Poljaki, Bolgari, cd neslovanskih narodov pa že sedaj Francozi in Romuni, Na vsak način doživi Ljubljana v jeseni krasno manifestacijo narodnih noš in folklore. Udeleženci kongresa se v narodnih nošah poklonijo tudi kraljevski dvojici, v načrtu pn so še izleti po vsej .luaoslaviji.
0 »Viktorija« iu »Dunarc priključena na mestno dekliarno, Dodatno k včerajšnjemu poro-
čilu o prežaganem vodu vEJektre jioročjiuio še, dn .-»ta bili takoj priključeni ua tok uustue elektrarne palači »Viktorija- in Dunav-, ki sta dozdaj prejemali tok od : Flektiv..
_ 0 V Zvezdi obrezujejo drevje. Marčni sneg je sicer nekoliko zadržal pomladansko prebujenje, vendar so že nastopili ledni, ko je treba misliti na obrezovanje drevja. Tako so se spravili nud ko-renjaške kostanje v Zvezdi kar z lostvo na kolesih in z. dolgimi žagami, Pod kostanji pa se že grmadijo kupi nažaganih vej, katerih je toliko, da bi kak revež, če bi jih smel odpeljati domov, lahko kuril 7. njimi najmanj do jeseni.
:■> Priklopltev Most k Ljubljani ali Ljubljane k Mostam? Ako greš po Zaloški cesti v smeri proli Mostam ob I eonisfcu ali pn po Vod-matskem trjfu, veš takoj, da je združitev obeh občin, kakor 3mo naznačill v prvem stavku, resnično že izvršeno dejstvo. Naravna vez mod obema je namreč enako blatna cesta tu in tam, zlasti Zaloška cesla v Ljubljani in enako imenovana cesta v Mostah, Ob slabem vremenu je ondi blata na nekaterih krajih toliko, da je prav čudno, ako še ni kak otrok izmed stoterih, ki ga morajo bresti na poti v šole, obtičal v njem. — O tem tožijo zlasti meščani, ki se hod!jo krepčat v Moste. — Plačujemo davke, direktne in indirektne, plačujemo kuluk, zato imamo menda tudi pravico zahtevati, da nam bo omogočeno hoditi po cestah vsaj ob straneh, kajti vsakdo si ne more privoščiti avtomobila, ki te — ubogega pcšca —■ drveč obrizga od pete do glave, ko se mu nimaš drugam umakniti nego v — blato. Dolžnost občine jc, skrbeti za vse občane enako in skrbeti za to, da bo mogoče tudi pešcu varno hodili po posutih obstranski!) delih ceste povsod, ne samo ob hišah nekaterih boljših ljudi. Sedaj je pa zaenkrat re;i, da ie blato trdna vez, ki je združila via faeli obe občini. — Blatni pešec.
© Stanje Josipa Rebolja, o katerem .-1110 poročali, da jo v Trzinu med pretepom bil v silobrnnu od nekoga obstreljen, se je včeraj v bolnišnici znatno zboljšalo in je celo upanje, da 1,'obolj okreva. Takoj prvi dan pa je kazalo, da Rebolj ne bo preživel noči, vendar jc k zboljšanju pripomogla njegova močna narava.
© Dve ponesrečeni ženski. V tovarni Saturnu« . sa je včeraj pri delu ponesrečila 80-ltMua delavka Tereza Derganc. Ta je s svojimi tovari-šicami prenašala tovore pločevine in se pri tem močno vrezala ob pločevino v desno roko. Druga ponesrečenim ju 54-letna kuharica Antonija Tonejo, stanujoča na Viču, čuvajnica 444. Včeraj je rezala slanino na stroju, pri tem preveč vtaknila desno roko v stroj, ki ji je odtrgal sredinec. Obe ženski sla iskali pomoči v bolnišnici.
© Obstretil se je. Včeraj je na Kodeljevem, v Lovšelovi ulici 4», preizkušal revolver 29-letni šofer Anton Ravnik. Revolver pa .sc je pri tem sprožil in strel jo zadel Ravnika v desno roko. Poškodba k sreči ni nevarna, vendar je moral Ravnik v bolnišnico.
© Nadaljnje aretacije postopačev. V včerajšnji številki smo poročali, da je ljubljanska policija izvršila predvčerajšnjim veliko racijo ua množico izredno številnih brezposelnih poetopačev, ki beračijo !>o mestu, število je do včeraj popoldne na-rastlo na 100. Danes nas je policija tudj uradno obvestila o vzrokih te racije s prošnjo, naj pojasnimo občinstvu, zakaj .se te dni dogajajo na cestah prizori, da stražnik ustavlja mlade fante in jih odpravljajo na policijo. Vzroki so prav za prav isti, kakor smo jih navedli v našem včerajšnjem poročilu: brezposelnost je. prisilila veliko število ljudi k pohajkovanju in beračenju, tako, da so postali že prav nadležni. .Ako je kdo kdaj odklonil podporo in milodar mlademu moškemu, je to storil z motivacijo: :.Delat pojdtet Ste še "mladi in močni! Dane« ima vsak teh pestopačev pripravljen gladek in največkrat tudi resničen odgovor: Prav rad, samo dela mi dajte!« S tem velikim številom brezposelnih so obremenjene razne j>o-možne akcije, karitativna društva in ludi zasebna dobrodelnost, ker postaja občinstvo utrujeno dobrodelnosti ter zaradi teh brezpcselnežev trpe še bolj potrebni, to so družine domačih brezposelnih. Pri nas na deželi še nismo lako daleč, da ne bi manjkalo dela za pridne in mlade ljudi, nasprotno: v mnogih krajih jih celo manjka, zlasti jili bo manjkalo sedaj na pomlad, na drugi strani pa brezposelnost v mestu in vso bedo še povečava dotok mladih ljudi z dežele, ki tukaj tenejo v pohajkovanju, prostituciji in kriminaliteti. Predvsem proti takim ljudem in proti ljudem z juga, kj tukaj jio-hajkujejo brez pravega dela in namena, so namenjene sedanji' racjje. Predvčerajšnjim je bilo aretiranih 120 ljudi, od katerih jo policija takoj jiri-držala 80. včeraj pa jih je bilo aretiranih še 40. Dobra tretjina teh je ali pa še bo izgnana v domovinske občine, zaradi manjših prestopkov, kakor beračenja in podobnega jih bo izročila sodišču 25. estali pa bodo izpuščeni. Število 100 aretirancev v dveh dnevih pa pomenja za Ljubljano žalosten rekord, ki je možen le v težkih časih.
© Bluzo, damsko perilo, rokavice, nogavice in torbice, ima najnovejšo krasno izbiro: šterk nasl. Karničnik, Siurf trg 18.

Kuliurn* obzornik
Ciciban - ilustriran
Župančičev 'Ciciban ie prvič izšel lela 1915, /orej v času, za tedanje otroke najbolj ža kisi nem. Prišel j>* bil pa zelo prav: prinesel je otrokom mnogo veselja. Mahoma je postal znan in — priljubljen. Po pravici je rečeno;
Saj koder govor naš je znan. pov*oi doma .je Ciciban...«
Mehote bi skoro dostavili: znan kakor Rihničan Vrban. in zdaj, ta teden, je iz--el ilustriran v •: Ciciban iz leta 1!H5. ilustrirane so prav* vse piv ntice (ti«katio je pa tud; popolno beiscdilol). dodanih jia ie ie pH novih: Lisica. Ptemo, Stari Medo, Veverica, Slovo. Slike je izvršil Nik. Pirnat (znan tudi že iz »Ilustriranega Slovenca ). Večina ilustra-cii je zelo posrečenih. Otrok bo imel dosti, dosti gledati, i/dajateljica (»Umetniška propaganda ) je uila zelo radodarna: nekatere Ilustracije gredo kar preko dveh ali še več strani (Ples kralja Matjaža, Dedek Samonog, Žabe, Zlato v Blatni vasi itd.), vsaka pa zavzema vsaj eno celo stran (format če-tv: rke). ltisnno je vse s peresom iu črtalnikom. I/, \s: ke risbe pa gleda v nas — prijazna, ljubka fantazija Tu zdaj vidimo, kakšen je — Ciciban. Kak-sen je, kadar se cmeri, kakšen, kadar je priden, kakšen, kadar spi itd. Izvrstno je pogoden tudi Cicibanov — o?e (str. 78)! <>b teh risbah bo otrok še enkrat bolj jiazil nn tekst iu pač marsikaj novega odkril v njeni.
Ciciban je bil ludi Hrvatom prav tako znan kakor nam; zdaj dobe, kakor čujenio. to ilustrirano izdajo v prevodu St. Tomašiča. Dobe jo tudi Celi i in ženici.
•Mi jo dobe tudi slovenski otroci onstran dr-žavnlh mei? Nn zadnji strani so pesnik žalosten
vprašuje: Ne sme beseda kar naprej — svobodna preko vseli teh mej? ln zadnja dva .siilia nam vse povesta: Po naši zemlji se ozrem, — zgrozim se in oči zaprem...
Knjiga stane vezana (kartoniranaj 45 Din. Dobi ee v vseh knjigarnah. Golovo zelo lej>» velikonočno darilo.	,T. D.
KRSTNA PREDSTAVA V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU
V Mariboru je veliko ambicije in veliko ljubezni do umetnosti iu umetniškega ustvarjanja; tudi dobre volje je veliko in če se iz lela v leto
v tukajšnjem gledališču miiožc krstne predstave, poli m je treba to pravilno razumeli. Kritiki mariborskega gledališča vznikajo drug za drugim na oder s svojimi stvarmi, /a Šnudertovo Rajsko ptico, Roharjevo vUčlovečenj; , za • tčloveče-njem Golouhova Groteska sedanjosti ln sedaj šilihova Kaverna . Je v vsem tem izraz neke bolestne težnje dn ustvarjanja kakor je v ožjem krogu knlfurnih delavcev nedavno povsem pravilno izjavil edeu izmed vodilnih mariborskih duševnih delavcev. Ce pn ima to teženje in vzporedno ustvarjanje svoj primeren kovu lat nn tehtnici llteramozgodovinskegn ocenjevanja, je stvar za sebe, ter ue kaže tukaj o tem razmotrivati. Dejstvo je pač, da je razen ene izmed navedenih oderskih stvari zaenkrat ostalo vse pridržano samo mariborskemu odru. Prav gotovo je tukaj treba neke načelne razjasnitve glede tega, če naj so to in kar bo še sledilo, ustvarja že s prejudicem, da je na mariborskem odru vzšlo in obenem zatonilo. Te in še precej drugih misli so se porajale ob najnovejši krstni predstavi; pozitivno osnove so namreč brez dvoma podane samo tedaj, ce ni prvenec obenem tudi edinec. Kakršni so pa že ti poizkusi, je treba vendarle gledati na nje z velikim zadoščenjem in priznanjem. In lo tudi ob Šilihovi »Kaverni;. Gustav Šilih jo obrise tega svojega oderskega prvenca zajel zunaj v knvernah svetovne vihre ter ga je pozneje izdeloval in pilil
Naznanita
LiubHana
VIL Materinsko proslavo priredi krščansko žensko društvo diu -i, aprila ob pol2<) \ opernem gledališču. Spored: Otrokova prošnja. iKkhnna-eiju. Mamica išče svoje dele. Dekhunaeija. Nastop Ljubljanskega orkestra orglic. Dva rai-iiua. Otroška enodejankn: P, Ztikrnjšelt. Čudodelna piščal. Otroška igrica v t prizorih: P. Ki ižostom Seko-vanič.
Zborovanje Slomškove' družbe, ki bo dne
29. marca t. I. v beli unlonski dvorani bo zanimivo zlasti radi referata: -Razvoj učiteljske duhovne orijentacije. Predavatelj tovariš Venčeslav Winkler.
Prosvetno društvo »Trnovo«, v Ljubljani naznanja vsem članom, da se tudi letos udeleii vc-hkonočne procesije na veliko soboto v farni cerkvi. Zbirališče v društvenem domu ob 4 popoldne, t rosim vse člane, da sc te cerkvene pobožnosli udeleže polnoštevilno s znaki, — Predsednik.
Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani, liadi skrajšanih jiocitnic odpade pevski tečaj napovedan za 1. in 'j. april. Prihodnji tečaj bo šele v maju iu sicer •>., 0., 7. j„ _ odbor.
DruStvo »Treznost« opozarja vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki se bo vršit v četrtek dne 31. marca v Delavski zbornici. Vpis novih članovjte) po občnem zboru. — Odbor.
Maribor
Prosvetna knjižnica na Aleksandrovi cesti 6 bo poslovala še na Veliko soboto dopoldne in no-poldne od. 14—17,
Jesenice. Igra Pasjimi , ki jo je Krekovi prosv. društvo uprizorilo na sv. Jožefa in v nedeljo s tolikim uspehom, se v korist brezposelnih ponovi na velikonočni ponedeljek ob treh in osmih. Opozarjamo na popoldansko jirireditev okoličane.
St. Vid pri Ptuju. Na Jožefovo lepo izpadla predstava igre A njega ni , ki jo ie napravil po Kolenccvi knjigi naš domačin Avgust Purg Ci-ii dobiček se bo porabil za ploščo padlim vojakom, ki jih io v naši fari čez 100... Igra se ponavlja na ISclo nedeljo popoldne po večeriiicah.
Konjice. Katoliško izobraževalno društvo vprizori na velikonočni ponedeljek, 28. marca t I po večeriiicah v Katoliškem društvenem domu dramo v petih dejanjih .Crnošolec . Med odmori t>o igral društveni orkester in prvič godba ua pi-tiala. \ stopnice si lahko vsakdo priskrbi v predprodaji v Valenčakovi trgovini. Na svidenje vsi, od blizu in daleč!
Dol. Logatcr. Naše prosvetno društvo priredi nu velikonočni pondeljek popoldne ob H in zvečer ob 8 v proslav o 25 letnice oderskega delovanja tukajšnjega rojaka gosp. Franceta Poženela njegovo jubilejno predstavo Zl.itop iljčan . igrokaz v 4 dejanjih. Naslovno vlogo igra jubilant sam ki je ustanovitelj dramatike v Dol. Logatcu kjer preti 25leti kot dijak skupno /. ostalimi claiii prosv. društva prirejal dramatične predstave. Dolžnost nas vseh je, da rojaka gob njegovem jubileju počastimo s Čim večjo udeležbo pri obeli predstavah. Kat. prosv. društvo.
Novo mesto. Vsled hudega navala občinstva j6.- , Pas'l?? Ponavlial še na velikonočni ponedeljek popoldne ob 2 in zvečer ob 8.
Cerkveni vestnih
Cerkev sv. Južefa, Velikonočna nedelja: Ob S slov. sv. maša; izvaja se: Missa solemim in C zl. Ig. Mitterer z orkestrom; Gradual in sekvenea zl. Jos. Gruber ofert. Terra tre-m uit zl. A. Foersler, tantuni ergo zl. dr Fr Kimovec. Po maši: Kristus jo vstal, zl St. Premrl
Cerkev v Križankah. Velika sobota-Ob pol S zvečer slovesno vstajenje Gospodovo, t'o trikratnem aleluja: Zveličal- naš je vslal iz groba zl. Gr. Rihar nato procesija z Najsvetejšim (o!) ugodnem vremenu). Po procesiji: To Deum zl. Jos. Gruber, Regina eoeli in Tantuni ergo zl. A. Foerster. Po blagoslovu: Skalovje groba zl. I. C vek. - - Vel ikonočn a n e d e 1 j ,i : ob pol i j SV. maša z blagoslovom (pridiga odpade). Pojo se razne slovenske velikonočno pesmi, _ Velikonočni ponedeljek: Ob 10 nova sv. maša katero daruje č. g. p. Jožnf ftavora iz križansk« g i viteškega reda. Izvaja se: Novi mašnik zl. tir. Rihar, Veni Sancte Špiritu* zl. A. Foerster. Pn slavnostnem govoru slov. sv. maša. Izvaja m>-Missa quinta \ f zl. A. Faist z orkestrom. Gradual j ,in sekvenea zl. t'. Griesbacher. Po ofertoriiir j Terra tremuit zl. A. Foerster, tantuni ergo. zl. dr. ' Fr. Kimovec.
do sedanje oblike. Poteui je zgrabil še režiser za svinčnik in priznali moram, da ga je uporabljal na ueksiterih mestih, kjer 'bi nekrajšanje moglo ederski učinek povsem zrušili.
Snovno midi šilihova zamisel možnost izredno učinkovite obdelave. Zdi se, du je pri celi stvari ravno v vprašanju obdelava in dramsko arhitektonska zgradnja. Drugačna razdelitev tega snovnega bogastva v posnmeznih dejanjih iu scenah bi dajale prav golovo obilo oderskega učinka iu dinamike. Tako bi morda bila na mestu rekon-] strukeija kavernskega zlodela v obliki predigre; j sedanje prvo in deloma drugo dejanje bi se moglo zgnesti v prvo dejanje, sedanjo Iroije dejanje pa iu del sedanjega drugega dejanja v drugo dejanje. Seveda bi se s tem stavile na režiserja precej drugačne naloge, ki bi jim pa bil naš .loško Kovic z lahkoto kos. Mimo tega sicer čisto subjektivnega iu teoretičnega vidik i pa so se občutile pri uprizoritvi nekatere ruhlosli v prikazu iu psihološki zngrabitvi. Tako se dinamično nnjhvaležnejše dogodki vršijo za odrom ter predstavljajo neobresto-van oderski kapital, ki bi ga trebalo bolje izkoristili, psihološka struktura izkazuje nekatere špranje v vidu nekaterih neprepričevtllnlh doživljanj. 'Jako jo pač psihološko neorganičen pr 'obrat Marijo od drugega do tretjega dejanja, dasi je na drugi struni vendarle razumljiv. Tudi odločilni moment jiotrebe po »očiščenju (Boris!) ne more gledalca osvojili. Celoti ■u vtis trpi končno na pre-šemalskih menjavali dialogov ter nekaterih brez-veznih nastopih. Ob drugačni razdelitvi sila dragocene snovi ler psihološke in arhitektonske slrnjeiiosli in kondenzirani zlitosti bi dogajanja jirišla vse močneje do izraza ter bi z navezavo še morebitnih vzporednih momentov mogla bili to eno naših dramatskih najefektnejših oderskih del.
Avtor sani prikazuje v razgovoru s kritiki celo zgodbo Medeče: Mladenič, ki je doma pustil dokle, čaka v kaverni na fronti ofenzive in nevestinega pisma. V frontni atmosferi se »premeni,
Trboviie
Ponovna volitei v hratov-ko skludnicu. Vsled
nepravilnosti pri oddaji glasovnic je rudarski glavar nn pritožbo razveljavil zadnje volitve in odredil nove, ki bodo menda 10. aprila.

! njegovi instinkti postanejo primitiviiejši. Zadnji udarec pa mu da spoznnnje, dn je dekle nan> pozabilo. Iu nanese, da pride zapeljive« v njego zakop, v kaverno. Tu mu izvabi tajne in ga pri napadu sovražnika |iusli v podminirani kaveni, katero razstreli. Toda tekmec pride sicer h/.ko ranjen toda živ \ ujetništvo. Po končani vojin se prvi vrne k dekletu. Tedaj pa se pojavi tudi Irugi iz ujetništva in razvoj se bliža drugemu ziočinu. katerega žrtev postane invalid, povzročil« fj konflikta pa ujetnik. In tedaj se kakor po oči-čujočem sproščenju znova vzbudi človek v prvem Naenkrat občuti potrebo popolnega očiščenja; zrto se, dokler ni doseženo, ne zveže z dekletom, katerega zojiet ljubi. Drama izzvenevti v upajoči — morda.
Glavna nositelja zapletljaja -ta dekletova mati. ki i/, neutemeljenih razlogov protežira Ar-nolda (drugega) proti Borisu (prvemu), iu pa invalid, tip v vojni dcmoraliziranega človeka, ki v diabolični špekulaciji povzroča konflikte, silili je tuka.i ustvaril uprav tliaboličeu tip, ki v sviiji praračunljivosti ne pozna nobenih ozirov. \ so druge osebe so več ali inanj pasivne in se motajo v situacijah, ki jih li dve osebi ustvarjata. Za-krajškova je kot mati odlično podčrlavala niiniično in glasovno neprikrite simpatije, ki jih čuti la Marijina mati do Arnolda; brutalna brezobzirnost je. bruhala i z Furijanovega invalida. Marijo in Mileno sta z uspelo interpretacijo jiodnjali Starčeva in Kraljeva. Tomašič je bil vihrav in temperamenten snubec, Grom dobrodušen striček. Skrbin-šek jo tudi pri tej krstni predstavi pokazal, da pojmuje svoje like v smislu nekakega soustvarjanja z avtorjem. Uprizoritev jo /. veščo roko organiziral režiser .loško Kov ič. Morda ni zamisel scenerije v drugem dejanju, kakor je sicer bila čedno, povsem odgovarjala niiljpju, v katerem se dejanje vrši. Avtorja .je občinstvo, ki je parterne sedeže iu lože zelo dobro zasedlo, priklicalo pred zastor ter gn živahno nplauliralo. Prejel je ludi venec ln več šopkov. Značilno pa je: galerija jo malodane zevala,
»
Dnevna kronika
Božji mir bodi v nas
Ni prazna be:;eda trditev, da kulturno stopajo vsakega naroda označuje kultura srca. Z drugimi besedami: narod stoji na potrebni kulturni stopnji le takrat, ako je v njem razvit čut socialne pomoči in pravičnosti, ako ima vsak posameznik smisel za potrebe splošnosli iu zlasti za potrebo socialno najbolj prizadetih slojev naroda, fom, kjer krize mečejo ljudi brez zaščite na cesto, ni kulture in splošnega pojmovanja dolžnosti do naroda. .Mesto kulturne blagodejnosti divja grd materijalizem, dokler se sam onemogel nc zruši na tla.
Plemeniti vzgled globoke in resne kulture nam nudi bratski čchoslovaški narod. Zato je njegova država v notranjosti močna iii na zunaj avtoritativna. Kljub izredno visokim socialnim bremenom je njena finančna in gospodarska moč jaka in zavidanja vredna. To pomeni, da soeialno-kul-turna zaščita naroda ni mogla poslabševati gospodarskega razmaha in finančne sile le mlade države, kar sc rado trdi pri nas. Skrivnost velikega napredka leži v dušah in v srcih naroda!
Velika noč! Praznik Vstajenja in oživljenja prirode, katera naj nam rodi ;iopet naš vsakdanji kruh.
Mi smo skromni in mali, vendar pa po svoji kulturi vredni, da tudi naša srca in duše sredi grozot materijaHzma proglase Božji mir sebi in vsem, kateri so ustvarjeni po Božji podobi.
Božji mir bodi v nas, ko bodo lepo zapeli velikonočni zvonovi in oznanjali Vstajenje Kristusa, kateri je trpel in umiral, da živimo mi. Ko bo Božji inir v nas, naj sa duše in srca zganejo v ljubezni do onih, na katere misli Osrednja protitu-berkulozna liga, ko Vam priporoča, da z nakupom liginih kolekov okrasile Božji mir v svojih domovih,
Kot&dia*
Petek, 23. marca: Veliki petek. Diz-nui, desni razbojnik.
Osebne vesli
—	Diplomiral jc na ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu gosp. Stane K o š L o m a j iz Maribora. Iskreno čestitamo!
—	Diplomirali so na juridični fakulteti gg. Gabrijel Čop ter Leo in Stoian Pretnar.
Diplomiral je na juridični fakulteti v Ljubljani gosp. K e p e c Milko. Čestitamo!
—	Imenovanje pri železnici. Z ukazom itn postavljena pri direkciji drž. železnic v Ljubljani za višjega tajnika pete skupine gosp. Ivan Mer-slavič, poverjenik šeste skupine, in za kontrolorja sedme skupine splošnega oddelka gosp. Hijeronim Hvala, dosedanji kontrolor iste skupine pri pro-melno-komercijalnem oddelku iste direkcije.
- tc vojaške službe. Odrejeni so po službeni potrebi na službo v IV. odsek poročevalskega oddelka glavnega generalnega slaba peh. popolkovnik Vladimir Mailinkovič; za blagajnika 32. pešpolka intendanlski podporočnik Božidar Uiti I; zu upravitelja materijala šabasl-egu intenduntskega skladišča inlendanlski podporočnik .losip Vnjbt; za vodnika 5-1. pešpolka peh. podporočnik Krešimir Polič; za pobočnik i 12. pododseka obmejni' trupe^ peli. podporočnik Itihard Darer; za vršilca dolžnosti glavnega knjigovodje računskega odseka kontrolno-budžetnega oddelka ministrstva vojske in mornarice nižji vojni uradnik I. razr. ekonomske stroke Rudolf Salabn; za vršilca dolžnosti poveljnika I. Peto zrakoplovne podčastniške šole zrakoplov ni poročnik Alojzij Und in; za vodnika 11. čelo 54. pešpolka peli- podporočnik Oskar Barauovič; za vršilca dolžnosti knjigovodje povljslva bregalniške di-vizijske oblasti nižji voj. uradnik 1. raz1', ekonomske stroke Ivan Majič iti za pobočnika pontonirskega polka inženjerski poročnik Blagoje Vuksnn.
Ako liocete imeti srajce in ostalo perilo lopo in trpežno, kunujte istega samo pri tvrdki i''. I. GORI* AR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Mi jamčimo za kompletne velikosti, prvovrstne kvalitete v blagu kot izdelavi, ter smo kljub temu v penah najnižji, ker nam to omogoča večletna laslna izdelava.
Os?«?e vesfš
— Zborovanje Slomškove družbe. Kakor žc objavljeno, bo zborovanje Slomškove družbe dne 29. t. m. ob 9 v Unionu po nastopnem dnevnem redu: 1. Občni zbor Slomškovega doma , registrovanc zadruge z o. z. 2. Zborovanje Slomškove družbe s predavanjem lov. Venceslava NVinklerjn o razvoju učiteljske duhovno orientacije, o. Diskusija o predavanju. I. Raznoterosti. Pripomnja: Tovariš Winklor nant bo pokazal rane, ki morS učitelj«!- i slan v sedanjosti, odkrival bo one i/, preteklosti in pokazal nam bo smeri za bodočnost. Pridile na zborovanje vsi, ki vam peza življenja Se lil zamorila idealov.
—	Raipis književnih nagrad za redne publikacije Mladinske Matice za lelo 1932-33. Mladinska Matica razpisuje za svoje redne publikacije sledeče nagrade: 1. 8.000 Din za izvirno umetniško in vzgojno povesi, primerno mladini po desetem letu. Povest je lahko zajeta iz sodobnega življenja ali i/, naše zgodovine, mora pa imeti zdravo jedro. Obseg: ti tiskovnih pol male osmerke formula Mladinske Matice. 2. 2.0(10 Din za boleti islično ali slikarsko delo za otroke od šestega do devetega lela. Snov poljubna; realistična ali pravljična, resna ali šaljiva, oblikovana v prozi, v verzih ali v risbi. Obseg: 3 do t I likovne pole istega formata. 3. Po J.iMll) Din nagrade za najboljše spise o razvoju a) tehnike, b) kulture, c) vsemirjn in specielno zemljo ter č) o gospodarskem razvoju človeštva. Nagrajena dela, ki bodo tiskana, dobe ludi običajni honorar, Rokopise naj pisatelji predložijo pod geslom, s knlerim naj bo opremljena tudi zaprta kuverta 7. avtorjevim naslovom. Cas -zu vlaganje rokopisov je do 1. decembra 1932. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske Malico, Ljubljana, Frančiškanska ulica 0, I. nadstropje. Tu dobijo lahko konkurenti tudi vsa podrobnejša navodila. Mladinska Matica,
—	Promet vlakov Ljubljana—Kranj—Ljubljana na velikonočni ponedeljek. V slučaju ugodnega vremena in zadostne frekvence bo vozil na velikonočni ponedeljek dne 28. marca t. I. na progi Ljubljana gl. kol,—Kranj potniški vluk st. 926, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 17.27 prihod v Kranj oh 18.18 in v obratni smeri potniški vlak št. 927, odhod iz Kranja ob 18.33, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19.22.
—	Novomeške maturante i/, leta 1922 prosim, da mi javijo svoje na.-love, da jim moram poslali predlog za proslavo desetletnice mature, — Bajuk llugo, profesor na gimnaziji v Ptuju.
Zahvala Zveze slušateljev Aleksandrove
univerze. Ob zaključku nabiralne akcijc, ki jo je izvedla le los Zveza slušateljev Aleksandrove univerze namesto vsakoletnega reprezentančnega plesa, je odboru nabiralne akcije dolžnost, da se zahvali vsem, ki so se odzvali in pomagali akademski mladini Aleksandrove univerze. Dohodek nabiralne akcije znaša 32.140 Din 28 par in se bo razdelil Akademski bolniški blagajni in knjižnicam strokovnih društev, ki so najpotrebnejše akademike ustanove. Vsem, ki so pripomogli k uspehu naše nabiralne akcije, bodi izrečena globoka zahvala. Zn Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze odbor nabiralne akcije: Matij« Roth s, r., predsednik, Albert Kos s. r., tajnik.
—• Na Veiiki petek popoldne in na Veliko soboto celi dan bančni zavodi v dravski banovini nc bodo poslovali. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
—	Večno štedi, greje! Original I.utz peč!
—	Dražba lova. Lov agrarne skupnosti Slava Kužimi—Sfudor, in sicer I ovišči Peršivec iu
Ukanca se bo oddajal na javni dražbi dne 30. marca 1932 ob lil. v hotelu »Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru v zakup za dobo od 1. aprila 1932 do 31. marca 1937.
—	Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih
vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, rauitvl istega, hemoroidih iu tvorili, jemljejo zjulraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgič-nih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali Franz-Josef« vodo pred in po Operacijah. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Požar. Iz št. Jerneja: \'a Hrvaškem Brodu .je posestniku Luzarju pogorelo gospodarsko poslopje, v katerem sta se nahajala pod za mlaevo žita iu kašča. — Omenjeni posestnik je v teku zadnjih let sedaj žc tretjič pogorel in trpi precejšnjo škodo. — Kdo je požigalec, ge ne ve in so tudi pri prejšnjih požarih ni moglo ugotovili.
—	številne tatvine. V/, št. Jerneja: Posestnik M. Crlnlie iz Stare vasi je preteklo noč spal pri sosedu. Ponoči pa so v njegovo hišo vlomili tatovi iu odnesli več mernikov pšenice in ajde. — Srebrnja-kova mali na Rojah je imela naprodaj krasnega purana. Ponujali so ji zanj 0 kovačev. Sredi noči pa je prišel tat. odnesel rejeno žival in sedaj nima revna mali 110 purana, ne kovačev. — Tudi v Vrh-polju iu po drugih vaseh tožijo, da je zadnje dni izumilo mnogo kuretnine v tatinske malhe.
Pravi pot za dosego
lepih belih zob
kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvaneoa zobnega obložka je sledeč:
Iztisnite malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont Kolino ščelko - t. j. špecijatna ščetka 7. zobčastim rezom - drgnile svojo zobe od vsoti strani, kakor tudi od zgoraj navzdol. Pomočite šele nato čeetko v rodu, ter iz.plaknito si usta lemetjto, gturnie k Cliloro-dont ustno vodo. Uspeh ie presenetljiv 1 Neokusna barva zobnega obložka jo izginila in o lane Vnm v Ustih prijeten svež občutek.
Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chlorodont zobno pasto. Tuba Din 8.—.
—	Vremensko poročiio SPD. Velika Planina,
dne 23. marca 1932. Snega i m pršič. Smuka prav dobra. Izgiedi za praznike prav dobri. — Krvavec,
dne 23. marca 1932. Snega 1 m pršič. Smuka prav dobra. Izgledi za praznike prav dobri. — Mrzli studenec (Gorje pri Bledu), die 23. marca 1932. Temperatura —10" C, veter: sever, sneg: pršič po-ne! od srež. Smuka prav dobra. Izgledi za piaz-nike prav dobri. Izgledi za smuško turo v okolici: Mrzli studenec—Rudr.o polje—Praprotnica—Bohinj. Mrzii studenec—Bled. Mrzli studenec—Koprivnik— Nornenj, prav dobri.
Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 24. marca 1932 ob 7 zjutraj: Barometer 758 mm; temperatura —8" C; vreme jasno in mirno; veter vzhodni; sneg, višina 30 cm; sneg. vrsta srež; smuka prav dobra; skakalnica uporabna; san-kališče uporabno; izgled: za nedeljo odn. praznik prav dobri.
—	Zahtevajte (jaglova erlurtska semena.
—	Zlata, zobna protetika v zobnem ambulalo-riju Okrožnega urada. Radi številnih vprašanj, ki prihajajo na urad glede zobnih del v zlatu, ponovno sporoča urad članstvu, da se izvršujejo deta v zlatu vsak popoldan od 11 do 10. Cene posameznih del so sledeče: 1. zlata krona 20(1 Din. 2. plomba i/, zlata 120 Din, 3. pri zlatem mostu vsak polni člen 240 Din. Izvršujejo se ludi vsa druga dela
v zlatu. Podrobne informacije se dobe v zobnem ambulatoriju Okrožnega urada nn Miklošičevi cesti, pritličje levo. Vsa del i v zlatu izvršuje zobozdravnik.
Žalostna smrt starke. V Subolici so pretekli ponedeljek zvečer okrog devetih z pazili, da se iz neke niale koče kadi. Hitro so obvestili policijo in gasilce. V koči so našli slaro ženico Katico Hafenbauer vso v plamenih. Grela se je pri ognju, pa se ji je vžgala obleka. Ker je bila stara in slabotna, si sama ni mogla pomagati, v koči pa ui nihče drugi stanoval. Starko so vso opečeno prepeljali v bolnišnico, kjer je ponoči umrla.
—	Delavski tlom v Subotici. Te dni se je v Subolici vršila konserenca, na kateri so razpravljali o gradnji Delavskega doma, ki je zn Subo-lico nujno potreben. Sklenili so, 1I11 bo zgradila delavski dom Delavska zbornica. Ministrstvo za socialno politiko bo dalo v la namen 2 milijona brezobrestnega posojila zn dobo 12 lel. Delavski doni bo zgrajen po vzorcu domu nn Sušaku.
—	Zaprtje, V zdravniški praksi se uporablja naravna Franz-Josef »-grenčica največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov.
—	Vinotoe — Cankarjevo nabrežje •"> (poleg liane, mostu), nudi pristna štajerska in dalmatinska vina od Din 10.— naprej, rez ulico Din L— ceneje.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Dossler A, P. :šchlag>vorle junger Miid-ehen. Zvviilt Votrage. 50 strani, nevezano Din 20.30. Dosslcr P.: Sclilagvvorto jiinger Miiulirr. /'.voli Vorlriige. ."ti idrani, nevezano Din 19.—. Fahnen-bnicll Iv.: Die evvigen Tnfeln. Religiose Vorlriige fiir Jtinglruuen. 122 strani, nevezano Din 2H,—. Piedler K.: HnusgeaiMsen Gottes. .Kinglingsitnsprn-chen bei den niouallichen Koniinunionen. 70 sir., nevezano Din 27.—. Froinin H.: Pricsler iin Laitm-gevvaiide, S Juilungsvortrilge lil t Lalcnaposlel.
Pand T: Apostolu! fiir jedermaun. Sli .strani, nevezano Din 'S.— : Butni II: Aposlcilat fiir bestim-mte IVrsuneu uud Berufe. IC 4ranl, nevezan < Din '-'3. ; lionrnaert-Mcrnam: K.linjif 11111 Kein-licit. Lin Budi fiir die fftiige Miinuenv ell. Vt .str., vezano Din 120.— ; Sollinair; liitcrnalserzielinag. Probleme und Aufgaben kutbolisclior Geinein-schaflser/.iehiuig. 33! strani, vezano Din 150. ; Weher A, P.: Dein MeisterslUrk. Ein Btlchlein iiber Charaklerbildung Ilir junge Leulo. 222 str., vezano Din 52.50; Wibb«lt A.: Din goldene Schau-kil. 311 strani, vezano Din 07.50; VVorlitsoheck V.: Pcrsonlii hkoitspflege. 11-1 .strani, vezano Diu 57. .
— Ivana Cankarja zbranih spisov XIII. zvezek z uvodom iu opombami Iv. Cankarja je izšel in se dobe po vseh knjigarnah, predvsem pa pri založnici spisov Novi založbi v Ljubljani.
Pred nevarnostjo
gripo, iufluenee lczljivib bolezni vratu varujejo
Dobiv njo o v v seli lekarnah. Cona malemu zavitka Din S' . ga zavitku Din Li' .
Maribor
Tlakovanje in kanalizacija marSh. cest
Licitacija za oddajo del konCana - denarja pa še ni
Maribor, 23. marca.
Včeraj in v ponedeljek so se vršile na mestnem gradbenem uradu licitacije za nabavo granitnega materijala za tlakovanje mariborskih cest, zn napravo novega kanala 1111 Aleksandrovi cesti in za oddajo tlakovalnih del. Zanimanje za licitacije je bilo znatno, ker bodo lo najbrže (.lina javna dela večjega obsega, ki se bodo letos vršila v Mariboru. Poleg domačih tvrdk so i-e licitacije udeležile tudi tvrdko iz Ljubljane in Belgrada.
V pondeljek se je vršila licitacija za nabavo granitnega llakovnbiega materijah!. Dobavo sla prevzeli tvrdki inž. Lenarčič in lShrlich iz Pohorja. Z tla!.ovalnimi deli v Mariboru se je letos /,:.-i gural obrat pohorske, granitne industrije, kar ju za lamošiije kraje velikega pomena, ker živi sk.no vse prebivalstvo od dela v kamnolomih. Včeraj > so licitacije nadaljevale. Za kanalizacijska dela sta se potegovali tvrdki Ne.-vsimbeni in šlajmer & Jelene. Delo je dobila tvrdka Nassimbani, Iti je nudila 27% popusta. Večje je bilo zanimanje za prevzem tlakovalnih del. Konkurirale so tvrdke šlajmer iv Jelene iz Maribora, Obnova d. d. iz Ljubljane. Ljubljanska gradbena družba, tvrdka Mihajlovič i/. Belgrada in inž. Lenarčič iz Ribnice na Pohorju. Dela so bila dldana najnižjemu ponudniku tvdke šlajmer & Jelene, Iti je nudila 26% popusta "a proračunsko svoto.
Knnalizac ijska dela .-e bodo vršila na Aleksandrovi cesti od križišča v Mlinski ulici do uit -ine meje v Krčevini. Del ceste je bil že doslej kanali-ziran, vendar so bila naprave pomanjkljive le n>o segale do KrČevine. Povečanje dosedanjega kanala iu poda I jš k do meslne meje l>o stal okrog 800.(K 1 Dia. Ko bodo kaualizacijska dela gotove. .... ;n f;t.» s tlakovanjem. Tlak ho i/, drobnih granitnih ki-k: lak tlak se je doslej izkazal kol liajodpornejši ler ludi najprimernejši /.11 . učn i niurebi i m ;a ptvkt.p.--vanja ce.-.tišča v svrho poprave raznih pc.lzi-innili napeljav. \-.n redno s tlakovanjem Alek.-androvt ceste se bo tlakovala tudi di.ivo; :t-.i ce-ia na tovorni kolodvor ter Sodna ulica. Obenem s- bo •-■elit:, tudi podzemno st ran išče pred kolodvorom, katirefia lio zidaltf mestna občina v lastni režiji po načrtih gradbenega uradu.
Za pričetek del bi. bilo pob nilakem pri-jiravljeno, lo denarja še ni (.1 nikoder. Tu li mora poprej .še iui:ii.-i:. ivo potrditi Kritin mi iu tako -.-e je bali, da .<•» I;« •, - - : npai zavleklo še v.a nei. i mesecev, predno se bo pričelo /a ris graditi. Najbolj s" zanimajo /a prč; i>-U del množice bre> \e..it>l-nili, ki upajo dobiti \ a j preko poletja zaslužek. Ze sedaj navaljujejo 11:1 ..i,.'-ino in 11:1 p. •uue/.ne Ivrdke, da .-i ,:.:fir;urajo delo. Podporna .-ki'tja občine se bo s pričetkom pomladanski ga vreniein končala in poleni hi bilo nneio potrebno jjvif-r.. občinskimi gradbenimi deli, la se zapeli \-ai naj potrebne;: i del brezpe- .,!;i.
Zadnja pol blagopokoj. Olmarja Huiiu.iin. je pokazala izredno priljubljenost, katere je bil pokojni deležen v vseli krogih prebivalstvu. Posebno v častnem številu so bili zastopani mariborski lovci, dalje pokojnikovi stanovski tovariši, ki so prihiteli na pogreb i/, cele širne okolice ler številni njegovi prijatelji in dobri znanci. Z njim je legel v grob- eden onih redkih mož, Unl< rili izgubo občuti vsakdo, kdor j ■ prišel z njimi v do-tiko. Blag nm spomin!
Bančni in denarni zavodi zaprejo svoje blagajne danes na veliki pete',; ob 12 opoldne zaradi praznikov.
□	Propeljavu in pogreb. Včeraj je mestni pogrebni zavod prepeljal iz Selnice ob Dravi truplo 21 letne Frančiške Medved, ki si je očividno v duševni zmedenosti končata sama življenje. Pogreb pokojnice se bo vršil danes ob pol 4 1111 mestno pokopališče.
i I Lastniki inolnruih vozil in avtomobilov v Mariboru se opozarjajo, da doplačajo radi podra-ženja evidenčnih tablic znesek 5 Din do I. aprila v sobi št. 18 na mestnem policijskem komisarijatu.
t" Izvedba novega obrtnega zakona. Mestno načelstvo nas naproša za objavo: Dne 9. marca t. I. je zndobil zakon o obrtih z dne 5. nov.mlira 1931 obvezno moč. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod zakon, mora v treh mesecih potem, ko stopi la zakon v veljavo, prijaviti svojo obrt ali poklic. Imetniki obrtov v Mariboru se pozivajo, da do 9. junija 1932 prijavijo svojo obrt — bodisi pismeno ali uslnieiio nn zapisnik mestnemu načelstvu v Mariboru. Prijavi je priložili obrtni list ali koncesijsko listino. Pri gostilnah je priložiti krajevno in osebno pravico. Takse se ue bodo nobene pobirale.
J Velikonočni Irg ui letos nudil tistega običajnega vrvenja, kakor smo ga bili vajeni doslej pred temi največjimi pomladanskimi prazniki. Zelenjave, ki je je bilo druga lela v obilici, smo zelo pogrešali. Bila je po večini le i/, južnih krajev. Malo je bilo tudi krompirja in sploh poljskih pridelkov. Tudi špehnrit so lo pot, ko pridejo boli v veljavo prekajitie krače, precej izostali. Prč pa so bile mesarsko stojnico zelo dobro založene s prekajeno robo. Na ribjem Irgu smo pa ;'.elo pogrešali ribe iz Jadranskega morja. Snežni zameti ua liški progi so vzrok, da bedo Mariborčani ua veliki petek brez svežih morskih dobrot iz Adrije. Cene so bile v glavnem stalne, opazila se je samo neznatna običajna nnlegnitev pred večjimi prazniki. Krompir 1.50—1.75, čebuli (i. česen 12 14, zelje, glava 8—5, kurfijola komad 0 12. hren kilogram 12—14, ohrovl glava 3—5, zelena komad .1—2.30, kislo zelje kilogram 3—1, kisla repa 2, šopek peteršilja 0.50, glavnala solata komad 2—3.50, kup radiča 1, špitiače I. jabolka -1—0, jajca O.OO. kokoši 23—35, pur piščancev 25 (15, race 20—30. purani 50—80 Din. Ribe: knbljo 22. lilet 26. fogos 36, knrpi 20 in morska jegulja 22 dinarjev.
□	Namesto venca na grob preminulega g. Otmarja llumnila je darovala gospu Ida Stickler, lastnica kavarne »Central- mariborskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu 200 Din. Vodstvo ji izreku za velikodušen dar naj-prisrčnejšo zalivalo.
j Iz mariborske zelene bratovščine. Mariborska podružnica SLI) obvešča svoje člane, da je dospela kamena sol ter jo dobe člani pri trgovcu Berdajsu na Grajskem Irgu. Ker je dospela manjša količina, se priporoča članom, da se čimprej oskrbijo. — Prihodnje sobno streljanje se bo vršilo nocoj ob 20 v gostilni pri Heleni zajcu ua Meljski cesti.
! Zoltu nevarnost pred Mariborom. Rumena nevarnost se je Mariboru zuntno približala, pa je bila včeraj po odločnem nastopu obmejne policijo zaenkrat odstranjena. Sedem Kitajcev, samih kr< --njarjev, je poskušalo prekoračili mejo s svojimi krošnjami. Pn so jih obmejni organi naložili kar nn prihodnji vlak, ki je vozil v Avstrijo ter jih napotili tja. od koder so prišli.
S<» bile že prave one piške, ki so priletele od Sv. Trojice iz Slov. goric na mariborski trg. Same čistokrvno orpinglonke so bile, katere je zapl- niln policija, kakor smo že včeraj poročali, neki ženici, ki se jo izdajala za Marijo Ravšl Pa se je kasneje izkazalo, da si je to ime samo nadela. v resnici se pa piše Štefanija R. Vč""aj jc pa prejela policija od Irojiških orožnikov še poročilo. da so se lam kurje tatvino zelo razpasle. Verjetno jo, da so piške, ki so bile ukradene sredi Slovenskih goric, romale v mariborske želodi c.
Nn I«j 'viitni i je siavil !•;*«. :'j • 1 '-ni ki okrožnega -idi.-ia se ;.. ■,-u>ovu. i.d včeraj M. Ivan s P ibrež|a. ki si • boiel "pr- javili ;vo'ji! lli.šo, pa je dobil za to i- mesecev ječe. Obtožnica opisuj«;, da j. Ivan /;• sls,v h« ,-v.»> bod i Iii--nakupi' po I Pohorjem večje količine lesa, katerega je po! iu enostavno prodni naprej. Le,, je kupil nn up, k -r jo pripovedovat kmetom, da s' mntn-ravn postavili Ii i o. .- ■•r i., dani : te/k« snr.t-vili les po primerni ceni v denar, o 1,111 šli' nn lin- ter mu zaupali litaL-u za več jurjev vrcdnnsli. Poleni .-.j je spomnil Ivan. da bi rabil v svoji bodoči hiši i • divan. Kupil ya ie pri neki umri-, borski tvr- ,1 ter ga lakoj mimogrede prodal drugam za mnogo nižjo vsoto. Kupil ga " seveda na upanje, prodni p i z-i gotovino. Povod' .-e* je. predstavljal kot In Inik slavili v 1 in !>,;•),.,'hi7tu posestnik, v resnici pa nima nikakega premoženja. Končno so ga njegove kupčije spravile pred sodišče, kjer ga jo zadela že omenjena kazen pot mesecev ječe. Za nekaj časa bo na la način preskrbljen S streho, da mu ne ho treba skrbeli z.a lastno hišo.
□ Radio v vsako hiso! \ se vrste modernih radio-aparatov, sestavne dele, r.idio-potrebščine, po nizkih cenah m na obroke nudi Radio Maribor, Glavni Irg 1 (Državni mcvjt).
CeJle
■ Nočno lek-rnisko slazbo inm v prihodnjem ledini od sobote 2(i. t. ni. do vš: tega petka 1. nprj-la lekarna Pri Mariji p -magaj na Glavnem trgu.
Si'1 I na kasa. \' javni bolnišnici je umriii v sredo 23. t. m. proti večeru v visoki starosti (i4 ic vdova po mizarju iz. <.Y\j . ipavčeva ulica (i. Alojzija Prockert. Na ('■-'r-.ž.i m j« umrl v slarosli
pust
■ Inil.-r
Vi I.
• azarmc
do 28. t. 111. ■ Isti (hm ie umrla na Dobrovi v sla rosi' 19 let Marija Kolnriev.i, hčerka lovernišliega delavca. — Včeraj, v četrtek 24. I. 111. je umrl v javni bolnišciri v slarosli 21 let porestnikov sin ^•naher Pneijo '■/. Pristave. Dn-.ini pokojnik'.• • •čiii mir in pokoj, žalujočim prcu.-lulim na naše iskreno sožalje.
I r.-!'.ni dan ek. •jnep« i-ron ija Irgoicev v Celju, ki bi i..- imel vršili v petek "5. t. m. v Gornjem gradu -za člane trgovce iz - nniicmijskegn okraja, odpele radi praznikov. Vršil -.e bo prve dni prihodnjega mi sera, o čemur bomo člane pr.i-vpčasuo ohvoslili.
Za brezposelne. Okoliši,; irji gg Drofo-nik Anton, Perniov-u- Anton, LeskiK-k" Ivan in Helmjec Viktor, ur ovije sedanji leži;i polož-ij brezposelnih, sf) darovali na prošnjo odbora Polili ž.ne akcije za Celje okolico (>5 !,-■. ni:- - za pirlte v prid brezposelnim z, rodbinami, pristojnim \ okoliško občino. Plemenitim darovalcem izrekamo v imenu brezposelnih najtoplejšo zalivalo.
Od -IcklegM psa niinmlciui. \ celjsko bolnišnico so te dui pripeljali delavko Kiinigun-lo Krotniajer iz. IJrezmi, občina Rdeči breg pri Mariboru. Vgrizn-I jo je dne 28. februarja domači pi s na dvorišču. (V kraja se za to ni dosti zmenila, ker ni vedela, 'lit jo bil pes stekel. fte»« ko je čez dnl.ie čas; poginil na steklini sosedov konj. Iti ga ie vgrizni! isti pes. so ugotovili pri psu sieklino. Nesrečni z >ni želimo okrevanja.
c^ Obrtno gibanje v zadnjem fetrtleiju, iz poročila obrtne ohlasti banski upravi o gibanju obrtništva v zadnjem četrtletju je razvidno, da je bilo v tem čiso prijavljenih prostih obrti v mestu ''olju 21, odiavljeplh pa K, rokodelskih obrtj 25. •i||nv-Ijene 9, koncesljonirani sta bili odjavljeni dve prijavljena pn nobena. Prav lako nI bilo prijavljene niti odjavljeno nobene industrijsko obrti.
Koniece
(■odlui katoliškega izobraževalnega dru. iva bn letos prvič javno nastopila 1111 veliko sohoio i>-> Vstajenju. Godba šleje 2!I korn.ižnih I melskili fantov, ki so se v razmeroma zelo kratkem fci-.ii pod izvrstnim vodstvom marljivega in nadebudnega mladega kapelnika g. Ludvika Sosiča izborilo iz-vežball. Zato vse z zanlniniijein pričakuje lelošni--ga vstajenja, ko se bo prvič pojavila v svojih krasnih uniformah naša nova godba pri velikonočni procesiji.
V stajenje bo v konjiški lindžupnijskl cerkvi v soboto ol) 17.
Velikonočno številko Slovenca- lahko dobile že nn veliko soboto zjulraj pri cerkvi. Kupite si ga za pisanko! ^
Kart Frank S.
Sovjetski piruhi
Kalvarija. (Olje Ede Piščanec, akad. slikarice.)
Večina ljudi ima pred smrtjo bolj ali manj izrazito čustvo strahu. Smrt je zanje zlo, torej nevarnost. Vzroki in povodi takega pojmovanja so si temeljno različni. Predvsem imamo vsakemu živemu bitju prirojeni čut samoohrane, ko se čuti ogroženo vsled neizogibnega konca življenja. Vendar se ta strah redko pojavlja v dobi zdravja in moči. Samo bolestni ljudje iu oni, ki se bojijo smrti (nozo- in tanatofobi) živijo stvarno v stalnem strahu pred smrtjo.
Profesor Miiller, predstojnik medicinske klinike v Erlangenu, piše v svoji, nedavno izišli knjigi: -I)ie Seelenverfassung der Sterbenden« (Dušno razpoloženje umirajočih): »Čudno je obnašanja ljudi, ki so se vse svoje življenje tresli od strahu pred smrtjo, kadar resno obolijo in morajo računati z najhujšim. Poskušajo varati samega sebe in svojo okolico glede resnosti bolezni. Tudi zdravniki, ki na podlagi skušenj pač lahko točno presodijo stanje svoje bolezni, se v takih slučajih niti malo ne razlikujejo od laičnih ljudi.«
K temu, s čutom samoohrane združenemu strahu pred koncem življenja pride še nesigurnost glede časovne dobe tega konca, kar nas ovira, da bi mogli delati življenjske in delovne načrte za daljšo dobo, dalje misel, da bo umiranje združeno z bolečinami, potem pa še skrbi polno vprašanje, ali s smrtjo preneha sploh vsako življenje ali samo doba naše preizkušnje, o kateri bomo morali dati točne račune. Jasno je, da je odgovor na to vprašanje v zvezi s filozofičnim in še bolj z religi-joznim pojmovanjem v smislu našega zemeljskega bivanja. Za kristjana vsaj smrt, gledana s tega vidika, nima na sebi ničesar, pred čemer bi se moral plašiti, če je svoje življenje uravnaval v duhu resnic po načelih svoje veroizpovedi. V nasprotnem slučaju pa postane ravno verovanje, da odloča smrt o načinu posmrtnega življenja, največji povod morečemu strahu.
Kako se očitujejo vsi ti nagibi k strahu, čc se človek v resnici nahaja v smrtni nevarnosti? To raziskuje profesor Miiller prav posebno. Kar pripoveduje, velja samo za ono skupino, pri kateri odloča samo prirodno, naravno gledanje; v posa-ipeznih slučajih so odločilni starostna doba, vzgoja, temperament in posebno vrsta bolezni ali življenjske nevarnosti. V splošnem daje prof. Miiller sledečo razlago: »Kdor je kot zdravnik stal pogosto ob smrtni postelji in kdor je tam mogel zbirati skuš-nje o poteku telesnih in duševnih doživetij umirajočega, mora biti proti mnenju, češ, da je pri bolnikih prehod iz življenja v smrt združen s telesnimi bolečinami in duševnimi borbami bojazni. Vsem dobra, tudi za umirajoča bitja še vedno skrbeča narava, ali bolje Oni, ki je pisal naravne zakone, skrbi za to, da težave popuste, da pone-huje zavedanje o vseh telesnih smrtnih mukah in povzroča s tem evtanazijo (mirno umiranje). Najlažje umira pač starček v fiziologični starosti. Po-pustitev življenjskih nagibov in s tem pomanjkanje apetita, zmanjšanje veselja do življenja, vedno več starostnih težkoč, osamljenost, vse to ga stori sitega življenja... On opaža, da je svojcem nadležen in tako mu nekam lahko postane slovo od tega sveta, v katerega razvoj in napredek se nikakor ne more prav vživeti. Umrje mirno in udano. Podobno tej starostni smrti je umiranje ljudi, ki so trpeli na dolgotrajnih zavratnih boleznih, vsled raka, težkih krvnih obolenj in počasne jetike. Od
dolgotrajnega bolehanja izčrpano telo postane ^edno manj odporno in s to izčrpanostjo pada tudi delovanje možganov, zmanjša se moč presojevanja in pojmovanja. Bolniki so preveč oslabeli, da bi mogli tok misli in duševnih občutij pravilno uravnati ali doumeti. Telesnih bolečin ne čutijo več zavestno in bežne sanje bdečega preidejo počasi v nekako podzavestno sanjarenje in sčasoma v globoko nezavest. Tudi čir v možganih, krvavitve in in zastrupljenje krvi povzročijo kmalu motnje v zavedanju in nezavest. V teh slučajih prehod v nezavest ni združen z nobenim strahom ali s slutnjami smrti. Tudi pri vročičnih boleznih nastopijo kmalu motnje zavesti. Bolniki niso v stanju pravilno presoditi, v kakem položaju se nahajajo. Večinoma niti ne občutijo težke poslednje borbe med telesom in zavratno boleznijo.«
Priznati moramo, da v navedenih slučajih prehod iz življenja v smrt ni združen s telesnimi bolečinami ali duševnimi potresi, če proučujemo samo poslednji stadij umiranja. Kajti velika slabost in seveda še v večji meri motnje v zavedanju ne povzroče samo brezčutnosti napram telesnim mukam, ampak tudi nebrižnost ali brezučestnost za verska razmotrivanja. Takim bolnikom je vse eno, tudi to, kar »pride po smrti«. Kakor, da bi se dogovorili, pripovedujejo duhovniku, da so preveč utrujeni, četudi sicer napram verskim obveznostim niso ravnodušni. Pri drugih bolnikih, ki ostanejo do poslednjega trenutka pri polni zavesti, kakor n. pr. pri vodeničarjih, astmatikih, diabetikih, obolelih na srčnih hibah in posebej še pri onih nesrečnežih, ki pri polni zavesti končajo nasilne smrti, pa samo takrat ne moremo govoriti o strahu pred smrtjo, če je pozornost tako skon-centrirana na občutke strahu, da je povod tem občutkom — smrt — že povsem pozabljena. V tem smislu je razumeti razlago, da je izrek smrtne kazni »pravzaprav samo izrek smrtnega strahu«. »Pri vseh z.ikladih mamonal Ne bi hotel doživeti tega še enkrat, strah pred smrtjo je hujši od smrti same,« vzklika v Schillerjevi drami razbojnik, ki se je rešil vislic.
Slučaj samomorilcev nam kaže. da je možno premagati strah pred smrtjo, če se kako obstoječe zlo zdi človeku težje in huje od smrti. Kdaj nastopi tak slučaj, je večinoma odvisno o verskem pojmovanju, kaj bo prišlo po smrti. Lahko pač sprejmemo tolmačenje, da večina samomorilcev dela v stanju duševne zmedenosti, v stanju »težkega duševna potresa«, ki ga seveda lahko sami povzročijo. Kdor že neprestano računa s tem, da se bo v nujnem slučaju lahko s samomorom rešil kazni ali sramote, tega pač zaneso neodoljive sile predpostavk preko vse odpornosti k temu nenaravnemu koraku.
O tem, koliko povzroča strah pred smrtjo strah pred posmrtno usodo, o tem prepušča prof Miill er besedo merodajnim, to je duhovnikom in usmiljenkam. Kaj je povedal v tem, bo pač podpisal vsa duhovnik. Če je umirajoči brez vsakega interesa, se ne zanima tudi ne za svojo usodo po smrti. Gotovo pa je, da je ravno strah pred tem, kaj pride po smrti, pogosto glavni vzrok, zakaj se smrti sploh bojimo. Po spravi z Bogom umrjejo bolniki popolnoma mirno in udano, brezbrižni za vse drugo, kar bi še sicer jim moglo povzročiti skrbi. To prepustijo Bogu, saj sami itak ne morejo več pomagati.
(Stimmen der Zeit, 12. 1931.)
»Sovjet voinstvujuščih bezbožnikov v SSSR« jo počastil Veliko noč s posebno izdajo. Imenuje se »Pohod v novo življenje — Proti velikonočni šolski zbornik«, in avtorji upajo, da »bo postal kažipot za smotreno širjenje brezverstva na sovjetskem ozemlju«. Med »znanstvenimi članki«, ki v ulogi težkih topov odkrivajo knjigo, beležimo »komunistično tolmačenje 10 zapovedi«. Pod četrto zapovedjo se dokazuje, da je treba spoštovati očeta in mater samo, če sta zavedna proletarca in delavca svetovne revolucije. Peta zapoved »Ne ubijaj« je označena kot »tipičen poziv buržujskega hinavstva.« Proletarijat je v svetovni zgodovini prvi razred, ki izhaja z iskreno politiko. Če je katerikoli posameznik izredno nevaren in škodljiv za revolucijsko borbo, imaš seveda popolno pravico ga umoriti. Stori to s pristankom merodajnega razrednega organa, ki si mu podrejen. A v sili, če moraš hitro odstraniti škodljivca, seveda bi bi bilo neumno čakati na slično avtoritetno dovoljenje.«
Nepopisno sovraštvo do Zveličarja narekuje odgovor na »temeljno vprašanje«: ali je res kdaj živel Kristus? Zavedni brezbožnik redno mora trditi, da ni bilo Zveličarja nikoli na svetu. Pripomniti je treba, da je v teku zadnjih let sovjetsko »javno mnenje« v tem oziru izredno napredovalo in res popolnoma »pojasnilo razredno stališče«. Še pred tremi leti je vodil sam Preobraženski, star priznan teoretičar, eden izmed avtorjev edino zveličavne »Komunistične abecede« tozadeven spor z generalom brezbožnikov Jaroslavskim. Dokazoval mu je, da »ni treba vnetosti na ljubo pretirati resnice« in priporočal previdnost, češ, da znanost nima nobenega dokaza za to, da bi bil Kristus zgolj pravljična osebnost. Ta spor se nikakor ni zdel umesten komunističnim veljakom, a je bil vendarle mogoč. Zdaj ni nobenega govora o sličnem sporu vpričo široke javnosti. Noben komunist ne | sme dvomiti o tem, da Kristusa sploh ni bilo. Če pa trdi katerikoli znanstvenik v Evropi, da to ni res, dokazuje s tem, da je podrepnik in plačanec kapitalizma. Ali ni tako vse najbolj jasno in enostavno! Sovjetske pametne glave so prišle tako daleč, da pišejo zdaj besedo »kristus« redno z malo
Haglje. Ud velikega četrtka do sobole, ko .-se vrnejo zvonovi iz Rima«, nadomešča zvonjenje ragljaaje.
Strašen ciklon je pred par dnevi divjal nad am Kentucky. Mnoga mesta in vasi so porušena, voč
er. pokrajinami Missislpi, Alabama, Tennesse, in tisoč ljudi mrtvih. (V razvalinah mesta Alabama.)
Veliki leden in vraže
Tudi v naših krajih so po deželi ohranjeni razni običaji, ki so v zvezi s posameznimi dnevi velikega tedna in ki so jih svojčas še bolj gojili. Na veliki četrtek n. pr. gnojijo sadno drevje in ga na veliko soboto, ko zvonovi veselo oznanjajo svojo vrnitev, med zvonenjem tresejo. Obenem molijo v čast Sv. Trojice in so prepričani, da bo drevje rodilo obilen sad. — Jajca, znesena na veliki četrtek, so najboljša za valenje. — Na veliki petek se mora konje voditi na napajališče pred solnčnim vzhodom, kar jih obvaruje pred raznimi boleznimi. — Glavobola ne bodo imela dekleta, ki se na veliki petek pred solnčnim vzhodom počešejo in operejo v dežnici svoje lase. — Kdor se na veliki petek vzdrži vsake pijače, mu nobena pijača v letu ne more škodovati.
Zaradi 4 vžigalic
Francoski vladni list »Journal Officiel« prinaša sledečo odredbo: »Na temelju zakonov z dne 2. marca 1872, 15. marca 1873, čl. VI zakona z I dne 29. sept. 1917, ukazov od 30. dec. 1889, 10. ma- ■ ja 1894, 30. dec. 1911, 27. jan. 1912, 1. okt. 1917, i 2«. maja 1919, 14. febr. 1921, 24. avg. 1921, 7. maja 1923, 15. jun. 1925, 31. jul. 1925, 3. aprila, 9. maja, 1. junija, 10. avg. 1. 1926, 4. jan. 1928, 29. junija 1930 in 23. maja 1831 po zaslišanem poročilu ministra za proračun, določa vlada sledeče: čl. 1. Uprava državne samoprodaje tobaka in kadilskih potrebščin sme zmanjšati število vžigalic v ploskih lesenih škatljicah velikosti štev. 103 od 28 na 24 kosov v vsaki škatljict.« Sledijo podpisi. — Kateri humorist bi lahko izmislil sličen ukaz? — vprašuje »Intransigeant«.
Večni potniki
V marseljsko pristanišče je le dni prispela ladja »Charco« iz Argentine. Na ladji se nahaja nad slo potnikov, ki so bili radi raznih političnih pogreškov izgnani iz Argentine. Ladja »Charco« je te nesrečneže poskušala izkrcati že v mnogih pristaniščih, vendar zaman, kajti državne oblasti v vseh lukali v raznih državah in v raznih delih sveta so odklonile sprejem teh političnih izgnancev. Tako vozi ladja že več mesecev in obiskuje razne luke, da bi se znebila teh neljubih gostov. Tudi v Marseille-U jo je doletela ista usoda. Čim so zvedele za prihod ladje, so pristaniške oblasti poslale dve lorpedovki, ki budno pazita, da se ne bi kdo izkrcal. Med temi političnimi izgnanci, ki sedaj neprostovoljno potujejo po širnem oceanu, so predvsem Lltovci, Čehi in Jugoslovani.
Salve saneta facics nostri Rcdcniptoris (Potni prt Veronike). Lesores Burgkmaira (1473—1531).
začetno črko. Ta pravopis razodeva seveda stoodstotno brezverstvo, a z njim vred tudi stoodstotno nepismenost in neumnost.
Splošnemu teoretičnemu delu sledi v zborniku drugi velikonočni. Namenjen je pred vsem., »šartlju z rozinami« in »pashi« iz sladke skute. Vsi avtorji enoglasno priznavajo, da »so rituelne jedi žalibog prav okusne«. »A ta okusnost«, — piše N. Rumjancev, — »je zvijača sovražnikov: pomaga jim zastrupiti z verskimi bacili mladino in odrasle. Velikonočne jedi obujajo spomine ua nekdanjo življenje», zlato dobo naših sovražnikov. Mladina se vnaprej veseli šartlja in pashe in v zvezi s tem z veseljem pričakuje praznike. Pobijati moramo te jedi, ker so nad vse nevarne...«
V poglavju »Deset velikonočnih vprašanj« bo našel mladi brezbožnik zadosti gradiva za pobijanje sovražnikov. A sovražniki morajo biti nepismeni, ker stavijo mlademu prosvitljencu jako nedolžna vprašanja. »Ali je kaj resnice na ljudski veri, da poskakuje tudi solnce od veselja, ko sliši velikonočie zvonove?« — »Ali ima ljudstvo pravico trditi, da je noč t. zv. Vstajenja vedno tiha in temna?« Odgovarjati je treba: »Veter žvižga včasih to noč prav tako hudo kakor pozimi« itd. Tretji in zadnji del zbornika vsebuje leposlovne prispevke, ki se odlikujejo po isti duovitosti. Pesnik K. Schurman popisuje »ToJjko, vestnega pionirja« (komunist, skavta). Čeprav mal in šibek, s 14 leti, je dokazoval zaostali materi, da ni treba hoditi v cerkev. Mati ga ni poslušala. A na Srečo je prišlo pismo s kmetov. Ded je pisal: »Sovjeti imajo prav. Kaj ima kmet od vere?« — To je tako presenetilo mamo, da je nemudoma snela sveto podobo z zida, jo sežgala v štedilniku in Toljki sledila v pijonirski klub. Kakor vidite, je zgodba jako verjetna in torej prepričevalna... Na koncu srečamo še »protiverske družabne igre in humo-ristične točke, ki so jako zabavne. Nekoliko brezbožnikov,se je n. pr. zbralo pri prijatelju. Od kraja posnemajo molitev, a potem se pačijo, držijo za trebuhe in kažejo, da se zvijajo od bolečin. Kaj se je zgodilo? »Zdravnik« pojasni, da so to posledice zastrupljen ja. Saj je molitev in verstvo sploh — strup. Kako duhovito!
Panatabski kongres
Iz Jeruzalema poročajo, da se bo kmalu v Meki sestal panarabski kongres, ki bo razpravljal o skupnem boju zoper imperialistične težnje evropskih držav. Vodilni arabski krogi so že davno uvideli potrebo sodelovanja, a niso mogli poravnati nasprotstva med kraljema Ibn-Saydom in Fej-salom. Zdaj se je to posrečilo. Oba kralja se bosta udeležila kongresa. Slednji bo nalašč prirejen v Jeruzalemu, za vse muslimane svetem kraju, da bi izostale sovražnosti med navzočimi.
Železniška nesreča v Neaplju. Na cestni železnici v Neaplju sta v malem predoru trčila dva voza vsled nepazljivosti pijanega vlakovodje. 27 oseb je bilo težko ranjenih.