spediiloaa la abbanaroeat« poslala — Paitataa platana t ro tortni Leto XXVI. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (*a Inozemstvo 110 lir), za */• leta 50 lir, za '/• leta 25 lir, mesečno 9 Ur. Te- TRGOVSKI LIST Številka 3*. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. ToL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-fll. Rokopisov ne vračamo. POača^n toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, loduatrllo. obrt In dmnarnlitvo nlcl v Ljubljani it. 11.953. LONCESSIONARIO ESCLU8IVO per la pubblicitA dl provemenza italiana ®d ettera: 'STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaia vsak torek in petek______ Liubliana, petek 16. aprila 1943-XXI Cena 0 80 Naj višje cene presnega mleka za prehrano Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Clen 1. — Na j višja cena presnemu, neposnetemu mleku za prehrano se določa takole: 1. pri proizvajalcu liter 2 liri; 2. v Ljubljani, franko mlekarna, vštevši vse javne davščine: a) pri veleprodajalcu liter 2.38 lire, b) pri prodajalcu na drobno liter 2.50 lire. Clen 2. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku in predpisih naredb z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir. Clen 3. — Ta naredba, ki razveljavlja vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 10. aprila 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Spored delavskih tekem Ob zaključku vpisovanja je prireditvena komisija za tekme dela določila naslednji spored za tekme: V nedeljo 18. aprila ob 8. dop.: tekma za krznarje pri tvrdki Rot, Mestni trg 5; tekma za modistke pri tvrdki Sedej, Prešernova 23; tekma za pletilje pri tvrdki Lazar, Rimska cesta 21/a. Sreda 21. aprila ob 8.; tekma za slaščičarje pri tvrdki Pelicon, Wolfova ulica 14. V nedeljo 2. maja ob 8.: tekma izložbenih aranžerjev za moško obleko pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva c. 22; tekma za izdelovalce srajc v tehnični šoli, Aškerčeva ulica. tekma za vezilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica. V nedeljo 2. maja ob 14.; tekma za trgovske pomočnike tekstilne stroke pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva c. 22. V nedeljo 9. maja ob 8.: tekma nameščencev v lesni industriji v tehniški šoli, Aškerčeva ulica; tekma za šivilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica; tekma za lasuljarje v obrtni šoli, Šelenburgova ulica 6; tekma za prodajalke v tekstilnih trgovinah, trgovinah za peri-lo in za žensko konfekcijo bo pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva cesta. Člani komisij in udeleženci tekem bodo morali priti točno na kraj tekem. Dnevni priboljški k plačam in mezdam Na podlagi navodil Duceja se bodo od 21. aprila dalje do konca vojne izplačevale vsem nameščencem v industriji, trgovini, kreditnih zavodih in zavarovalnicah, ki prebivajo v središčih, katera je označilo notranje ministrstvo kot izpostavljena sovražnim akcijam, naslednje dnevne odškodnine: uradnikom po 15 lir, uradnicam po 8 lir, delavcem 10 lir, delavkam in mladeničem izpod 18 let po 5 lir. Bolgarska zunania trgovina Malo zakasnelo je objavila bolgarska generalna direkcija za statistiko številke o bolgarski zunanji trgovini v oktobru in novembru 1942. Po teh podatkih sta se razvijala uvoz in izvoz takole: uvoz oktober november v tisoč v milij. v tisoč v milij. tonah levov tonah levov 1941 52.0 1.426,5 44.1 1.270,4 1942 51.7 1.326,5 47.5 1.053,1 izvoz 1941 79.1 1.333,8 40.4 1.136,7 1942 53.9 1.172,7 60.1 1.474,8 Obseg zunanje trgovine je torej v oktobru tako po količini ko po vrednosti nazadoval, dočim je v novembru izvoz po količini in po vrednosti naraste!. Uvoz v novembru se je povečal samo po obsegu, dočim je po vrednosti nazadoval. To kaže, da so se uvažali v večji meri predmeti velikega obsega in manjše vrednosti. V resnici se je tudi uvoz surovin povečal, dočim so investicijski uvozi res znatno nazadovali. Tudi uvoz potrošnih predmetov je bil v 1. 1942 večji ko v 1. 1941. Enaka strukturna sprememba se more ugotoviti tudi za oktober ter se je v tem mesecu uvoz potrošnih predmetov znatno povečal, uvoz investicijskega blaga in surovin pa je nazadoval. Tri velike skupine: investicijski predmeti, potrošni predmeti in surovine sicer niso natančneje navedeni, vendar pa se ve, da se razumejo kot investicijski predmeti v prvi vrsti stroji, orodje, vozila, ki se večinoma dobavljajo za državo in občine, dočim se kot surovine smatrajo v prvi vrsti kovine, tekstilne surovine, kemikalije itd., potrošni predmeti pa so oni, ki so neposredno določeni za konsum kakor tekstilni izdelki, živila itd. Kadar bodo objavljen« natančne številke o bolgarski zunanji trgovini, se bo videlo, da je uvoz strojev in orodja itd. občutno nazadoval, kakor v tretjem vojnem letu tudi ni drugače pričakovati. Vseeno pa se more ugotoviti, da se giblje bolgarski uvoz še vedno precej visoko, zaradi česar je tudi razumljiva še vedno dobra oskrba Bolgarske z večino uvoznih predmetov. V prvih 11 mesecih 1942 se je skupno uvozilo 469.900 ton v vrednosti 11.306 milijonov levov proti 399.800 tonam v vrednosti 9.053 milijonov v prejšnjem letu. Skupno pa je izvozila Bolgarska v prvih 11 mesecih leta 1942. 418.000 ton blaga za 10.606 mili- Nameščencem, ki prebivajo v drugih središčih pa se bo plačevala do konca vojno naslednja odškodnina: uradnikom po 8 lir, uradnicam po 4, delavcem po 6 lir, delavkam in mladeničem izpod 18 let po 3 lire. Odškodnina se izplačuje za vsak delovni dan. Izplačujejo jih sedanje ustanove, ki so določene za izplačevanje dodatkov k prejemkom industrijskega delavstva ter podobne blagajne, ki se bodo ustanovile za trgovino, denarne zavode in zavarovalnice. V kmetijskem odseku so pristojne sindikalne organizacije podpisale pogodbo, ki stopi v veljavo dne 21. aprila in na podlagi teh pogodb se bodo izplačevali priboljški k mezdam, kakor so jih določila1 kmetijska podjetja. jonov levov proti 396.700 tonam za 7.240 milijonov levov v letu 1941. Po predmetih se izvoz v 1. 1942 ni bistveno spremenil. Najvažnejši izvozni predmeti so tobak, sadje in jajca. Vsi drugi predmeti slede šele v veliki razdalji. Velik dvig vrednosti izvoza pri skoraj enakem obsegu je pač posledica močnega dviga cen. Pasivni saldo bolgarske trgovinske bilance v višini 670.2 milijona levov je znatno manjši ko v prvih 11 mesecih 1941, ko je znašal 1812 milijonov levov. Ta pasivni saldo pa ne dela nobenih skrbi, ker je bolgarska plačilna bilanca, kakor sledi iz deviznih dobroimetij Bolgarske narodne banke, vseskozi aktivna. Pasivna trgovinska bilanca Bolgarske dokazuje samo to, da Bolgarska niti sedaj v vojni nikakor ni bila samo dobavljajoča stranka. Številke o bolgarski zunanji trgovini dokazujejo tudi to, da se je Bolgarski posrečilo, da je premagala vse transportne težave, ki so nastale zaradi vojne v mednarodnem blagovnem prometu. To nikakor ni majhen uspeh ter je zasluga ne samo Bolgarske, temveč tudi držav, ki so bile v trgovinskih odnošajih z Bolgarsko. Bolgarski izvoz jajc Med bolgarskimi izvoznimi predmeti so jajca po vrednosti na drugem mestu. Od vsega bolgarskega izvoza v 1.1941 v višini 45.540 ton in v vrednosti 9.23 milijarde tevov, je odpadlo na jajca 21.607 ton v vrednosti 1.23 milijarde levov. Kako se je razvijal bolgarski izvoz jajc, kažejo naslednje številke: Bolgarska je izvozila jajc: ton 1937 1938 1939 1940 1941 milijonov levov 17.516 430 15.179 436 14.827 512 19.592 807 21.607 1.232 Ta jajca je izvozila Bolgarska v: ton za milijonov levov Nemčijo . . . 15.988 826 Ceško-Moravsko 15 1 Grčijo ... 19 2 Italijo . . . 2.869 210 Francijo . . . 153 9 Švico .... 2.560 183 V letu 1942 se je izvoz jajc zelo zmanjšal, ker se je zaradi slabe žetve in pomanjkanja krmil mnogo perutnine poklalo ter je proizvodnja jajc zelo padla. Slabe posledice lanskega leta se bodo gotovo občutile tudi še letos. Gospodarska nasprotia med Anglosasi Gospodarski in politični interesi med Veliko Britanijo in ameriškimi Zedinj. državami se tem bolj križajo, čim večji je razmah vojne, piše rimski gospodarski tednik »Autarchia e Commereio«, kjer priobčuje našim čitateljem že znani Gennaro E. Pistolese zanimiv članek o anglosaških nasprotjih v latinski Ameriki. Pisec izvaja med drugim: Ta nasprotja niso omejena na posamezna območja, temveč obsegajo vse postojanke od Afrike, Srednjega in Daljnega vzhoda, od Evrope do Južne Amerike. Kažejo se v prav posebnih okolnostih, ki izdajajo organičen načrt: obupna angleška obramba interesov, ki so postali tradicija v praksi in v zgodovini angleškega imperija, na na drugi strani pa neupogljiva severnoameriška volja po posesti teh interesov. Med prvimi sektorji te gospodarske vojne je Južna Amerika, ki pomeni za Roosevelta najnepo-srednejšo točko za vdor njegovega imperializma. Prav tu hoče njegovo vseameričanstvo — čigar obrambo pred namišljenimi grožnjami Osi naj bi v latinski Ameriki opravičila intervencija Zedinjenih držav v evropski vojni — najti sredstva za njegovo duhovno, vojaško in gospodarsko okrepitev. In prav tu se dogaja, da sie britanske postojanke postopoma zmanjšujejo in likvidirajo. Znano je, da so bili britanski finančni interesi v latinski Ameriki pred vojno večji od interesov Zedinjenih držav. Razmerje severnoameriških investicij proti britanskim je bilo 4 :4 in pol. Zedinjene države so bile interesiranie predvsem na proizvodnji surovin, Velika Britanija je pa investirala svoj kapital predvsem v javnih podjetjih ter je zasledovala s tem tudi važne politične cilje. Danes sta za južnoameriško gospodarstvo značilna naslednja či-nitelja: 1. nacionalizacija podjetij in kapitala britanskih finančnih skupin, 2. industrializacija, ki spreminja tradicionalno in izključno obeležje južnoameriške proizvodnje surovin. Kakšno stališče zavzemajo proti tema činiteljema Velika Britanija in Zedinjene države? Anglija se 6kuša upirati in kliče na pomoč Washington za takojšnjo, vzajemno in energično obrambo skupnih anglosaških interesov v Južni Ameriki, Zedinjene države pa so na stališču, da mora severnoameriški kapital sodelovati pri južnoameriški industrializaciji in pri organizaciji trgovine za med-ameriško izmenjavo blaga. (Značilna za to stališče Zedinjenih držav je nedavno sklenjena pogodba v Limi za ustanovitev težke industrije v Peruju, za kar je na razpolago 15 milijonov dolarjev. Prav tako značilna so posojila Zedinjenih držav Venezueli in drugim manjšim državam.) S tem dokončnim stališčem Wa-shingtona morajo Angleži računati, čeprav se še upirajo. Tako svetuje n. pr. »Financial Times«, naj bo angleški kapital zelo previden z investicijami denarja v nekih ameriških državah, ki so že docela v službi Bele hiše. Vpraša-nje, kdo bo povrnil te stroške, ostane odprto. Tako je večji del kapitala, ki znaša 250 milijonov sterlingov, naloženega v argentinske železnice, neproduktiven, kljub temu pa morajo angleški finančniki plačati na leto milijon sterlingov izrednih davkov. Tudi francoski finančniki so vznemirjeni zaradi vedno večjega pritiska Zedinjenih držav. Boje se za svoje interese, ki so bili pred vojno cenjeni na 60 milijard zlatih frankov. Francija je bila namreč za Veliko Britanijo takoj na prvem mestu v teh državah. Iz teh bežnih podatkov, ki označujejo težavni položaj Anglije, moremo napraviti naslednje zaključke: 1. Težnja po osamosvojitvi južnoameriškega gospodarstva je naraven pojav v mladih narodih, moralo bi jo pa voditi prav tako močno stremljenje po politični avtonomiji. Nihče ne more biti nacionalen v gospodarstvu, istočasno pa odvisen v svoji politiki. 2. Velika Britanija se šele zdaj zaveda težnje po nacionalizaciji v Južni Ameriki, čeprav so ji bili znani stvarni predlogi južnoameriških republik. (Naj zadostuje, če omenimo mehiške načrte za nacionalizacijo petrolejskih podjetij, venecuelska obdačenja petrolejskih družb, čilsko davčno politiko glede bakra i. dr.) V Londonu so prepozno spoznali, da ne morejo računati s severnoameriško solidarnostjo in da bodo morali prepustiti Washingtonu veliko dediščino. Američani tolažijo Angleže z zatrjevanjem, da je vse to le začasno v zvezi s severnoameriško pomočjo. 3. Zedinjene države razvijajo svoj gospodarski program v Južni Ameriki prav v času, ko smatrajo v Londonu, da zdaj ni primerna nobena reakcija. Zedinjene države se trudijo, da bi svoj nacionalizem združile z državami Južne Amerike v splošen kontinentalni nacionalizem. 4. Nekatere južnoameriške države verujejo v iskrene namene Rooseveltovega imperializma. Ko zapirajo vrata pred Veliko Britanijo, jih odpirajo Zedinjenim državam. Ali hoče Washington v resnici pomagati Južni Ameriki? Ali so v Zedinjenih državah prepričani, da polagajo temelje trajnemu gospodarskemu sistemu, ki jim bo povrnil sedanja finančna prizadevanja? Ali je Washingtonu usojeno, da ga doleti usoda Velike Britanije s silo zakonov produktivnega naraščanja, ki je noben imperializem anglosaškega kova ne more ukrotiti? Kakšna je torej bodočnost južnoameriškega gospodarstva, kakšni so zakoni in težnje za uresničenje potrebnega ravnovesja? Odgovori na ta vprašanja so preprosti: vsebuje jih konstruktivna in pametna evropska politika mladih narodov, ki črpajo iz sedanjih dogodkov svoje pravilne sklepe. Občni zbori Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor 17. aprila ob 17. v družbeni pisarni. Najmanj 10 delnic je treba položiti šest dni pred občnim zborom. Salus, d. d. v Ljubljani ima 22. redni občni zbor 28. aprila ob 15.30 v Ljubljani v družbeni pisarni, Cigaletova 5. Delnice je treba položiti najkasneje do 22. aprila v družbeni pisarni. 10 delnic daje pravico do enega glasu. Učiteljska tiskarna d. d. v Ljubljani ima 4. glavno skupščino dne 2. maja ob 10. v prostorih Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica. Če skupščina ne bi bila sklepčna, je druga skupščina 16. maja ob 10. na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa ne glede na zastopano delniško glavnico. Iz italijanskega gospodarstva Kmetijsko ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se strogo prepoveduje vsaka uporaba vina za izdelovanje likerjev. Kršitelji tega odloka se kaznujejo z zaporno in denarno kaznijo. Oskrba Italije z živili se je v zadnjih letih zaradi prizadevanja fašističnega režima zelo zboljšala. Leta 1922. je odpadlo od vsega italijanskega uvoza 33% na živila, 1. 1939. pa samo še 12.7%. I:. 1922. je morala Italija uvoziti za vsakega svojega državljana po 92.3 kg živil, 1. 1989. pa samo še 19 kg. Žita je uvozila Italija leta 1922. še 16.4% vsega uvoza, leta 1939. pa samo še 1.4%. V sedanji vojni uvaža Italija živila samo še iz Nemčije, v glavnem pa more sama kriti vso svojo potrebo. Pblmesečne živilske nakaznice so uvedli v Italiji za vojake, ki So na dopustu, za delavce, ki se vračajo iz Nemčije in za potnike, ki se začasno mudijo v Italiji. Na te nakaznice se bodo dobivale enake dnevne količine ko na običajne nakaznice. . V Bratislavi je od 13. do 17. aprila konferenca zastopnikov Italije, Madžarske in Slovaške zaradi ureditve blagovnega prometa med temi državami. Objavljen je bil vladni dekret, po katerem morajo vse tvornice obutve prijaviti število izgotovljenega blaga. Zimski čevlji se od pomladi do jeseni ne smejo prodajati civilnemu prebivalstvu. Prodaja visokih čevljev bo zopet dovoljena po 1. oktobru. Zavod za zbiranje avtarkičnega materiala v Rimu je zbral v prvem trimesečju letošnjega leta 2,147.339 kg starega materiala, ki ga more še uporabiti vojna industrija. Pri zbiranju takega materiala je sodelovalo 404.209 učencev. Največ materiala so zbrali učenci v Bologni, nato v Firenzi in v Rimu. Veliki italijanski koncern za kemično industrijo Montecatini je dosegel lani 179.2 (predlani 175.7) milijona lir čistega dobička. Izplačal bo za lani 10% dividendo. Glavnica družbe znaša 2 milijardi lir. Snia Viscosa v Milanu je imeja pred kratkim svoj občni zbor. V poslovnem poročilu navaja družba, da se je zlasti povečala proizvodnja celuloze iz trsja, ki jo izdeluje tvornica v Torviscosi. Družba je lani dosegla 125.6 (predlani 127.3) milijona lir čistega dobička ter bo izplačala 33 lir dividende od vsake delnice v nominalni vrednosti 300 lir. Poleg tega pa je družba dala 60 milijonov lir za razne socialne namene v korist svojih delavcev in nameščencev. Družba La Rinascente v Milanu, ki ima v vseh večjih italijanskih mestih svoje veleblagovnice, v manjših mestih pa prodajalnice po enotnih cenah, bo izplačala za lansko leto 8% dividendo. Glavnica družbe znaša 54 milijonov lir. Iz čistega dobička bo družba nadalje dodelila rezervnim in amortizacijskim skladom 6 milijonov lir in bodo ti narasli na 34 milijonov lir. Družba zaposluje 6300 nameščencev. Disponiamo di partite di vino, vermut, maršala, fichi secchi ecc. Favorite interpellarci Razpolagamo s partijami vina, vermuta, maršale, suhih fig itd. Prosimo naročil LA MERCANTILE Casella poslale 36 - CnlARI (Brescia) Denarništvo m zavarovalstvo Pospeševanje proizvodnje Hrvatskem Da bi kmetovalci v čim večji meri gojili cikorijo, sladkorno peso in sončnice je objavilo ministrstvo za narodno gospodarstvo v sporazumu s finančnim minis.tr-stvom pogoje za prevzem navedenih proizvodov. Pogoji so naslednji: Za cikorijo: Prevzemna cena za 100 kg zdrave, zrele in rezane korenine cikorije je določena na 220 kun franko kraj proizvodnje ali franko nakladalni vagon. Poleg tega plača proizvajalcu finančno ministrstvo še posebno premijo v višini 140 kun za vsakih 100 kg. Prevzemnik mora poleg tega dati proizvajalcu za vsak katastrski joh nasadov cikorije 10 kg kristalnega sladkorja in 6 kg kavnega nadomestka, oboje brezplačno. Za sladkorno peso: Prevzemna cena za 100 kg sladkorne pese je bila določena 100 kun brez ozira na odstotek sladkorne vsebine. Poleg tega plača finančno ministrstvo državno premijo v višini 80 kun za 100 kg. Pri prevzemu blaga dobi proizvajalec od prevzemnika za vsakih 100 stotov oddane sladkorne pese brezplačno po 10 kg kristalnega sladkorja. Prevzemnik mora poleg tega dati proizvajalcu brezplačno še 40 kg svežih rezancev ali 2 kg posušenih za vsakih 100 kg dobavljene sladkorne pese. Za peške sončnic. Cena je določena za 100 kg na 800 kun franko prevzemni kraj. Državna premija je določena na 700 kun za 100 kg semena. Proizvajalec dobi poleg tega brezplačno od prevzemnika poldrugi kilogram kristalnega sladkorja za vsakih 100 kg dobavljenega blaga. Ce so polja s cikorijo ali sladkorno repo 10 km oddaljena od nakladalne postaje, dobi proizvajalec od prevzemnika še po 10 kun za vsakih 100 kg dobavljenega blaga. Za vsak nadaljnji kilometer se mora plačati še dve kuni. Državno premijo izplača prevzemnik hkrati s prevzemno ceno, finančno ministrstvo pa da prevzemniku potrebna denarna sredstva. Kmetijski senat na Madžarskem Na podlagi zakona o pospeševanju kmetijstva se je ustanovil v Budimpešti kmetijski senat, ki naj zavzame stališče vseh madžarskih kmetovalcev do načelnih vprašanj kmetijske proizvodnje in organizacije. Senat naj tudi izdela načrt kmetijskega pospeševanja, ki naj zagotovi zadostno proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Senat šteje 15 članov. Od teh je šest zastopnikov kmetijskih organizacij, 4 grofje, 2 profesorja, en ministerialni sek-cijski šef, en gospodarski svetovalec in en kmetijski delavec. Funkcijska doba senata traja do leta 1945. Za predsednika senata je bil imenovan grof Laszlo Tomsich. PLETILNA IN TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA * MODNA KONFEKCIJA PLE-TENIN IN PERILA F. KOS LJUBLJANA ZIDOVSKA ULICA 5 Prijava terjatev pri Poštni hranilnici Z ozirom na svoječasni poziv lastnikom čekovnih računov, ki je bil objavljen v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št. 14 z dne 17. februarja 1943, da prijavijo svoje terjatve, objavlja sekvester Poštne hranilnice v Ljubljani, da morajo to terjatev pismeno prijaviti vsi lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ali pri kateri drugi bivši podružnici, ki imajo svoj domicil ali sedež v Ljubljanski pokrajini ali v ostali kraljevini Italiji. Obveznost pr'jave se nanaša samo na imovino, ki je nastala na čekovnih računih pred 15. aprilom 1941. Prijava se mora poslati čimprej Poštni hranilnici v Ljubljani po občini, v kateri bivajo lastniki čekovnih računov (ali imajo sedež), ki mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagateljevega domicila (sedeža). Rok za "prijavo se podaljšuje za en mesec in zapade nepreklicno 17. maja 1943. Razvoj hranilnic v Protektoratu Objavljene so bile končne številke o razvoju hranilnic v Protektoratu. Vloge pri vseh hranilnicah so v letu 1942. narasle od 17 na 20.9 milijarde Kč ali za 22.5%. Značilno je, da so se hranilne vloge bolj povečale ko vloge na tek. račune. Prve so narasle od 13.2 na 16.4 milijarde, druge pa le od 2.3 na 2.7 milijarde K. Hranilnice Protektorata so lani naložile svoja sredstva v znatni meri v nemška državna posojila, ker niso bila posojila Protektorata v zadostni meri na razpolago. Največji dotok vlog je imela Praška hranilnica, in sicer od 4.8 na 5.6 milijarde, Hranilnica mesta Brna od 1.4 na 1.7 in I. moravska hranilnica v Brnu od 0.58 na 0.8 milijarde Kč. Hrvatska banka v Zagrebu je imela lani 0.38 milijona kun čistega dobička, in sicer s prenosom iz prejšnjega leta v višini 2.9 milijona kun. Hranilnica Nezavisne Države Hr-vatske je objavila svoj računski zaključek za lansko leto. Zaključek izkazuje bilančno vsoto v višini 2.572 milijonov kun. Zavarovalna družba Sava v Zagrebu je dosegla lani pri glavnici 10 milijonov kun 1.25 (predlani 0.46) milijona kun čistega dobička. Srbska vlada je izdala naredbo o likvidaciji bank. Po tej naredbi morajo likvidirati vsi denarni zavodi, ki nimajo dovoljenja od direkcije za nadzorstvo denarnih zavodov za poslovanje, če direkcija ugotovi prezadolženost denarnega zavoda, more odrediti likvidacijo denarnega zavoda ali pa proglasiti nad zavodom konkurz. Na Portugalskem je bil znižan diskont od 3.5 »/o na 3%>. Ze lani v septembru pa je bil diskont znižan od 4 na 3.5 %>. Gostilničarski vestnik Točilniške cene za vina »Corriere della Sera« poroča iz Rima 10. t. m.: »Kmetijsko ministrstvo je določilo odstotne pribitke, ki naj se uporabljajo na predpisane- cene za zunanjo prodajo običajnih izbranih specialnih vin, da ae tako dobijo cene za vina v potrošnji pri točilnici ali pri mizi. Za uporabljanje teh pribitkov se razvrščajo občine v štiri razrede glede na število prebivalstva: do 20 tisoč prebivalcev, do 100.000, do 500.000 in (zadnji razred) z nad 500.000 prebivalcev. Za obra- te posebne (extra) kategorije velja v vseh občinah pribitni količnik 130; za I. kategorijo količnik 90 v občinah prvih dveh razredov in 100 v ostalih občinah; za obrate II. kategorije se količnik giblje po razredu občin med 30 do 45 v prodaji ob točilnici in med 35 do 60 v prodaji pri mizi; za obrate III. kategorije ustrezno med 25 do 40 in 33 do 55; za obrate IV. kategorije 20 do 35 in 25 do 50. Ker je to ministrstvo ugotovilo, da se često poskuša obiti zapora, ki velja za likerje in prav tako urednisi glede vina s tem, da se dajejo v promet vinski likeTji po samovoljnih cenah, pojasnjuje, da proizvodnja takih likerjev ni dovoljena in da se morajo njih množine, kolikor bi bile še na trgu, dati v potrošnjo po tisti ceni, ki velja za specialna vina, katerim so takšni likerji sorodni.« Ti novi predpisi veljajo v Kraljevini. Gospodarske vesti »Službeni list« je objavil maksimalni cenik št. 9, ki je stopil v veljavo dne 10. aprila. Cenik velja za kruh, testenine, moko, riž, fižol, olje, slanino, mast, surovo maslo, kis, mleko, sladkor, drva in milo. Cenik mora biti izvešen v vseh skladiščih, prodaj alnicah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem doslej našteto blago, na vidnem mestu. Hrvatska ima sedaj več mleka kakor pred vojno. Kravjega mleka bo imela letos Hrvatska 601 milijon litrov, ovčjega 49.8 in kozjega Ib 121 gnli barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 8 Telefon it. 88-78. ®ssa9. Potniške tarife na železnicah so bile zvišane za 50 °/o, dočim so ostale blagovne tarife neizpre-menjene. Vojni dodatki se bodo uporabili za javna dela. Na Madžarskem so bile zvišane železniške potniške tarife za 50 odstotkov. Zvišanje tarife naj zmanjša potniški promet in s tem omogoči redukcijo potniških vlakov. Istočasno pa so bile znižane nekatere blagovne tarife, tako za drva za 50 %>. Med Bolgarsko in Nemčijo so bile sklenjene nove kompenzacijske kupčije. Tako bo dobavila Nemčija Bolgarski 6000 ton ječmena, Bolgarska pa Nemčiji 6600 ton koruze. Nadalje bo dobavila Nemčija Bolgarski 35.000 ton rži, za kar bo dobila po žetvi od Bolgarske ustrezajočo količino pšenice. Prve pošiljke rži so že prišle na Bolgarsko. Predsednik nemške državne zbornice za književnost je v soglasju s propagandnim ministrstvom odredil, da se smejo v bodoče leposlovne, mladinske in zabavne knjige izdajati samo broširane. Vezava je dovoljena samo pri knjigah, ki so namenjene za knjižnice, še nadalje pa se smejo vezati znanstvene in strokovne knjige ter šolske knjige. • MALI OGLASI • VELIK* PALAČA NAPRODAJ, v centru, odlična pozicija, dobra Investicija. Ponudbe na oglasni oddelek »Trgovskega lista« pod »Breg«. naprodaj hiše in zemljišča v Devici Mariji v Polju, Zalogu in Kor,arJah. Ponudbe na oglasni oddelek »Trgovskega lista« pod »Dobra kupčija«. PRODA SE ZEMLJIŠČE pri Ježici v Izmeri 3400 m*, parceliranih. Ponudbe na oglasni oddelek »Trgovskega lista« pod »Parcelacija«. STAVBNA PARCELA ob Tyrševj cesti 800 m* naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Trgovskega lista pod »Tyrševa«. STARA VILA s stavblSčem naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Trgovskega lista« pod »Poljanska«. Strešno lepenko domačega izdelka tvrdke ANTON RES. LJUBLJANA Ima na zalogi JOS. R. PUH Ljubljana, Gradaika ul.' 22, tel. 25-13 H mio bambino & a letto con 1’infiuenza... Moj otrok je zbolel za influenco... Le cosi dette forme influenzall compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malaftie invernalt rappre-sentate da tosse, febbre, faringltl, tra-cheitl, bronchitl. In tuttl I malannl da raffredamento i rimedio sovrano la n vendlta In tune la armade gvam obuke influmce ob8egaio, poleg resnične in- vsak,lekarni ^ oboJew/, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga E’INUTILE SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI RODINA Contro 11 raffreddore e le forme Influenzall Zoper prehlad in oblike influence OKVIRJE 'zdeluje specialist Wolfova 4 Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem M a gda Zupan — trgovina Ljubljana — Frankopanska ulica Gradišče tovarna bonbonov in peciva j »KUBO« bizoparilniki i KOTLI ZA ŽGANJEKUHO j Pralni kotli - Azbest • FILTRI za VINO - Tovarniške naprave - j K« za sirarne in mlekarne — Priporoča se: S as „KOTLARKA Božič Ivan KOTLARSTVO IN KLEPARSTVO U U BU ANA, Blelweisova c. 35 (bivSe strojne tovarne) - Telefon 37-92 Ivan Vrbinc Ljubljana, Kolodvorska ul. 8 — Telefon 42-98 Stavbeno, pohištveno pleskarstvo, ličarstvo in soboslikarstvo Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. - Izdelava zelo solidna in po zmernih cenah j Specialna zaloga platna, j belega in pralnega blaga ROBERT GOLI : LJUBLJANA • Šelenburgova ulica št. 3 • Vesele, velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. odjemalcem Cvetličarna Split Ljubljana. Fraliikanska ulica Priporoča se D. Čebin premog — drva — koks Ljubljana — Wolfova ulica Telefon 20-58 '••••••••••••••••••••••••••••••••••V1 pMpto&la si A« & t. cenjenemu občinstvu se priporoča Ž>ihevt Trgovina s čevlji in modnim blagom Ljubljana, Prešernova ulica MODNA TRGOVINA I. Eger LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 2 Elektrotehnično podietie BOGATAJ KONGRESNI TRG 19 (poleg nunske cerkve) Izvršuje vse elektrilne Instalacije in popravila. — Trgovina In zaloga vseh vrst instalacijskega materiala. Strokovno in solidno delo, nizke cene! Telefon 20-03 Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. odjemalcem J.Wagner - Šolar Ljubljana, Pred Škofijo žt. 9 { Vesele velikonočne praznike | želi vsem svojim odjemalcem IVAM ZUPANČIČ tovarna metel Ljubljana, Kersnikova 3 ksffi Pauli! zastopstvo ŠKODOVIH zavodov Ves elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na za logi Vesele velikonočne IVO IONTES praznike trgovina s čevlji želi vsem svojim cenj. LjUBLfANA odjemalcem Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega blaga Vam priporočamo znano veletrgovino R.MIKLAUC- PRI,ŠKOFU* LJUBLJANA, Lingarjeva ul. 3 - Pred Škofijo 3 Trgovina na drobno v pritličju — na debelo v I. nadstropju Ustanovljeno leta 1869 Telefon Jtev. 29-09 l • Priporoča se: A. Pintar | trgovina Ljubljana Cesta Arlella Rea Štampilje, etikete tisk z iekloreza A. Telefon 38-61 Liubliana, Dvorni trg 1 Svetlobna telesa, električne stroje In aparate, elektroinstalacljski material, tehnične predmete, elektroinstalacijska dela in vse električne naprave Vam najugodneje nudi tvrdka SLAVO KOLAR ILASTnik MILAN KOLAR | Pr,poroča se »fllip MFEUKS URBANC LMURLlAtiH Ljubljana, Bleiweisova cesta 25a * Telefon 24-66 i 1 ifl •v.v 1 HRANILNICA LJUBLJANSKE POKRAJINE Sedež Ljubljana fo'®' Hronilnic“dravske banovine) Ekspozitura Kočevje Tel.: 35-26, 35-27 SprejeitO VlOSC, Tel.: 1 daje posojila, izvrduje navadna in klirinška nakazila, ter opravlja vse bančne posle Priporoča se mannlakturna veletrgovina b) F. HREHORIČ, Ljubljana Bleiweisova 28 SPOR KMET, moški klobuk NAPISI ČRKE FRANC BRICELJ prejšnji solastnik bivše firme „ PR IS TO V-BRICELJ* Sedaj: Šelenburgova 6 Telef. 38-58 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••? GROM ŠPEDICIJA LJUBLJANA, C. Soške divizije 14/1. NASLOV BRZOJAVKAM: .GROM* - TELEFON INTERURBAN ŠT. 24-51 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. — Zastopniki družbe spalnih vozov S. 0.E. za ekspresne pošiljke. — Vse potrebne informacije brezplačno Ivan Brun ČIČ Ljubljana, Celovška c. 42 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cena zmerna! Delo solldnol Anton Merhar trgovina i: prodaja lesnih izdelkov LJUBLJANA Sv. Petra c. 22 Boko elektro podjetje ▼ Ljubljana Bleiureisova St. 18 | Ivan Rozina | barve in laki I ♦ ! Ljubljana j j Blelwelsova St. 14, £ A. Resman Ijubljana Rimska cesta si. 21 Telefon 44 - 90 • • ia vseh vrst kuriva »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a Boris II. Si spec. meh. delavnica za pisalne, računske, knjigo vodstvene stroje in registrirne blagajne Ljubljana (Dvofakova ulica 3) Via Knafelj 3 Telefon St. 24-07 Priporoča se: JOSIP OLUP, LJUBLJANA Trgovina z modnim, manufakturnim in konfekcijskim blagom na drobno Priporoča se Lenasi & Gerkman Lju&ljana Priporoča se: Janko Česnik Ljubljana Lingarjeva ul. Priporoča se: Manufakfurna Z ^°v/n° A. ŽLENDER LJUBLJANA, Mesfni frg 22 PRIPOROČA SE FRANCUREK TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM HOTIMIROVA UL. 13 \Jtsdt vitikaMČHe' pcazhike zeli vsem ceni. adictnaicetn » OTNIK IM DRUG LASTNIK I. MARINKO LJUBLJANA, Metelkova 13 Priporoča se FII^IP BIZJAK krznarstvo Ljubljana — Kongresni trg * Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. odjemalcem LEOPOLD MAHER LJUBLJANA, Bleiweisova ul. Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana TELEFONI: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Prešernova ulica št. 50 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Obrestovan je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. Isdajatelj »Konioreij Trgovskega li»ta<, njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tUka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, v»i v Ljubljani