§tev. 10 — Letnik V.
PTUJ, 7. marca 1952
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA PTUJSKI OKRAJ
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR. - TELEFON CT. 154
ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANKI PTUJ STbV. 643-90322-0
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOiE
ROKOPISOV NE VRAČAMO	^ TISKA MARIBORSKA TISKARNA
Cena dii 6.—
Borbene zene iz ptujskega okraja
bodo proslavile 8, marec
8. marec je praznik najbolj borbenih,
najbolj naprednih žena na svetu. Letos
poteka 42 let, odkar Je bil na medna-
l^ni konferenci socialističnih žena
ustanovljen Mednarodni ženski dan
pjjegov namen je bil mobilizacija širo-
jjjh ženskih množic za borbo proti bur-
iioazni oblasti. Spočetka je bila glavna
^.gebina tega dne agitacija za žensko vo-
lilno pravico in vključevanje delavk in
jclovnih žena v splošni boj delavskega
razreda za socializem.
Mednarodni ženski dan so prvič pra-
movali 1911. v Nemčiji, Avstriji, na
Danskem in v Švici. Na tisoče in tisoče
delavk se je ta dan udeležilo demon-
stracij proti buržoazni oblasti in vsto-
palo v delavske organizacije. Svoj bor-
beni značaj je ohranil 8. marec tudi v
drugih državah, kljub temu, da so n
pr. nemški socialni demokrati hoteli iz-
ločiti žene iz skupnega boja delavskega
i^reda proti kapitalizmu. Skušali so
usmeriti borbo žena samo v borbo zla
volilno pravico, kar jim je bilo manj
nevarno Pri nas pa so hoteli s prazno-
\'anj€m Materinskega dneva odvrniti
žene od politične borbe in zanimanja z«
javne zadeve. Od 1913. dalje praznuje-
mo Mednarodni ženski dan 8. marec.
Napredne žene v Jugoslaviji so že
pred vojno praznovale 8. marec kljub
preganjanju in nasilju tedanjih oblast-
nikov. Praznovale so ga ilegalno, po zi-
porih v najrazličnejših oblikah v zne-
menju zbiranja žena za boj proti rsž'-
mu, proti fašizacijl države, za enako-
pravnost in svobodo žena, kar so bile
hkrati tudi zahteve delovnih množic
vseh zatiranih narodov.
Kdo lahko z večjim ponosom praz-
nuje 8. marec kot ravno žene v Jugo-
slaviji! V času narodnoosvobodilne
borbe je bil 8. marec mobilizacijski dan
v naši borbi za svobodo, za boljši kruh.
za neodvisnost nažih narodov. V času
obnove nas je vzpodbujal k uspešnej-
šemu delu z ruševinami. Ob izidu zn-
kona o petletnem planu smo napove-
dale boj zaostalosti naže države. V ča-
su napada Sovjetske zveze na Jugosla-
vijo smo z globoko zvestobo podprle
borbo naše Partije in vlade za enako-
pravnost in samostojnost naših naio-
dov. 8. marec nam je bil vedno vzpod-
budnik za poglobitev iskrenih vezi, ki
nas veSejo z naprednimi ženami vsega
sveta.
Letošnji 8. marec praznujemo v času
velikih in težkih naporov za izgraditev
ključnih objektov našega gospodarstva.
Vzgledi velike borbenosti in požrtvoval-
nosti naših borb v narodnoosvobodilni
vojni naj nas vodijo tudi v teh časih,
da bomo z jasno perspektiv v boljšo
bodočnost skupno z delovnimi mnofA-
cami vseh naših narodov vztrajale na
začrtani poti. Ob tem delu pa bomo
zlasti začele odločno borbo za vzgojo
novega človeka, kj bo svoboden, to se
pravi, ki ne bo več odvisen od raznih
nadnaravnih sil, temveč bo v svestl
svojih moči In moči socialistične druž-
be ustvarjal sebi in svojim potomcem
lepše življenje. Zlasti bomo ta boj za
lik naprednega človeka usmerjale naše
žene, da bodo sposobne v naprednem
duhu ohraniti in dalje razvijati prido-
bitve naše ljudske revolucije.
Naj živi 8. marec — mednarodni dan
žena, pobudnik borbe za napredek in
svobodo vsega človeštva!
Čestitamo!
Ol^rajni odftor AFŽ Ptuj čestita vsem ženam
iz ptujskega okraja k Mednarodriomi prazniku
borSenifi zena - 8. marcu - z željo, da postanejo
odločnejše horke za napredno miselnost in napredne
vzgoiiteljice novega rodu.
Okrajni odfjor AFŽ, Ptuj:
Zidni m0\ ii iDllDrni dom v Fluli
Priprave za veliko tombolo
2e objavljenim darovalcem za gradi-
tev kulturnega doma heroja Lacka v
Ptuju so «e pridružili že naslednji:
Tekstilna tovarna v Majšperku je pri-
spevala in že nakazala na tekoči račun
500.000 din; za tombolo bo prispevala
50 metrov blaga. S tekstilci iz Majšper-
ka tekmuje delovni kolektiv »Perutni-
na« v Ptuju s prispevkom 550.000 din.
Za navedenima kolektivoma noCe za-
ostati kolektiv Tovarne tanina v Maj-
šperku z zneskom 250.000 dinarjev.
Pohvaliti moramo razumevanje teh
delovnih kolektivov, predvsem direk-
torjev in upravnih odborov podjetij.
Poleg velikih planskih obveznosti ti
socialistični kolektivi ne pozabljajo na
potrebe po kulturnem sredL^ču. Česti-
tamo jim in jih dajemo za zgled dru-
gim kolektivom. Državno posestvo Tur-
nišče se pridružuje s prispevkom 5 ku-
bičnih metrov hrastovine in 5 kub. me-
trov mehkega lesa, a za tombolo bo pri-
spevalo glavni dobitek — rejenega pra-
šiča. Potrebo po graditvi kulturnega
doma v Ptuju pa vidijo tudi privatniki,
med katerimi je prvi posestnik Urek
Anton iz Mestnega vrha, ki se je za-
vezal podariti 5 kub. metrov mehkega
lesa.
Vabilo
Obveščamo vse delegate In člane
Okrajnega odbora Ljudske prosvete, da
bo v soboto, dne 15. marca 1952, ob
9. uri dopoldne v dvorani Dom« želez-
ničarjev na Ormoški cesti
OKRAJNA SKUPŠČINA
IJUDSKE PROSVETE
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo Okrajnega odbora LPS,
2.	volitve in
3.	diskusija.
Za delegate in Člane Okrajnega od-
bora Ljudske prosvete je udeležba ol>-
vezna.
Okrajni odbor Ljudske prosvete
Ptuj
Mimogrede smo že omenili veliko
tombolo v korist graditve doma. Tom-
bola bo predvidoma letos 8. junija v
Ptuju. Odbor za izvedbo tombole je
aktivno na delu. Zadolžitve članov od-
bora za posamezne naloge, predvsem
za zbiranje dobitkov, kažejo prve sa-
dove dela. Glavni dobitek — enostano-
vanjsko hišo — bo prispeval Mestni
ljudski odbor v Ptuju. Drugi glavni
dobitek, 20 metrov betonske ograje, je
že pripravilo Okrajno remontno pod-
jetje v Ptuju. Sledijo že zgoraj ome-
njeni dobitki tekstilne tovarne v Maj-
šperku in državnega posestva Turniščc.
Odbor meni, da bi moralo število glav-
nih dobitkov doseči vsaj 50, a ostalih
dobitkov do 4000. Odbor si je zadal na-
logo, da zbere vse dobitke do 15. maja.
S tem dnem bi se pristopilo k prodaji
tombolskih kart. Tombola mora po
predpisih v dobitkih vsebovati najmanj
60 odst. vrednosti izdanih tombolskih
kart. Posebnost te velike tombole bo
tudi v tem, da bodo tombolske karte
vsebovale še kupon s številko. Lastnik
tombolske karte bo Istočasno igral lo-
terijo za denarne dobitke od 100.000 di-
narjev navzdol. To vezano tombolo z
loterijo bo lahko lastnik tombolske
karte igral tudi izven območja okraja
Ptuj s tem, da se tombole ne bo po-
trebno udeležiti. Odbor za tombolo je
posebno razgibal naše obrtnike, kateri
bodo ponovno po svojih močeh in za-
vesti dokazali polno razumevanje o po-
trebi okrajnega kulturnega središča. O
obvezah naših obrtnikov bomo poročali
redno v naslednjih številkah »Ptujske-
ga tednika«.
Odbor za graditev doma in sekcija za
tombolo pozivata vsa naša podjetja,
obrtnike in ostale, da prijavijo pri-
spevke v dobitkih in njihovo vrednost.
Prepričani smo, da bodo prijave obvez
darovalcev razgibale vse naše trgovske
in obrtne kolektive ter privatne obrt-
nike v medsebojno tekmovanje.
Odbor za graditev kulturnega doma
heroja Lacka v Ptuju vabi vse bodoče
občinske in vaške odbore Osvobodilne
fronte okraja Ptuj, da podprejo akcijo
zbiranja prostovoljnih denarnih pri-
spevkov, tombolskih dobitkov in pri-
spevkov v materialu, predvsem v lesu.
Odbor vabi tudi vse delavske svete
in upravne odbore naših industrijskih
In obrtnih podjetij ter zadružne zbore
vseh zadružnih oblik, da ob priliki raz-
prave o uporabi lanskoletne akumula-
cije sledijo svetlemu primeru kolekti-
vov Tovarne volnenih izdelkov v Maj-
šperku, kolektivu »Perutnine« v Ptuju,
kolektivu Tovarne tanina v Majšperku,
trgovskemu podjetju »Mlekopromet« v
Ptuju, Pletarni v Ptuju in Čevljarskim
zadrugam v Lovrencu in v Ptuju, ki so
prvi sledili našemu pozivu.
Odbor vabi tudi vse kmetovalce iz
ptujskega okraja, da sledijo zgledu po-
sestnika Antona Ureka iz Mestnega
\T-ha.	prop.
Predpriprave na občne zbore
Zveze borcev NOV
Važna naloga Zveze borcev pred
občnimi zbori je predvsem, da krajevne
organizacije ZB dokončno sprejmejo v
članstvo vse tiste ljudi, ki so aktivno
sodelovali v narodnoosvobodilni borbi
ali jo podpirali, ljudi, ki so bili v raz-
nih internacijah ali fašističnih uniče-
valnih taboriščih, in končno je treba
zbrati tudi vse tiste ljudi, ki so bili
v uj«tniških taboriščih in so se opre-
delili že takrat za NOV, ter ljudi, ki so
se z orožjem v roki borili proti fašizmu
izven jugoslovanskega ozemlja.
Pravilno je, da Krajevne organizacije
Zveze borcev seznanijo prebivalstvo o
številnih uspehih organizacije, o pred-
logih za odlikovanja zaslužnih ljudi iz
NOB, o izvenarmadni vzgoji, o skrbi za
partizanske sirote, katerih so se prav
ob letošnji novoletni jelki spomnili z
lepimi darili itd.
Po navodilih Glavnega odbora ZB
NOV Slovenije naj osnovne organiza-
cije pred občnim zborom dosledno
pregledajo svoj teren in vključijo vse
tiste, ki imajo pogoje za organizacijo
ZB; ostale, ki se ne nameravajo vklju-
čiti, naj krajevni odbori ZB poučijo,
da se pozneje ne bodo mogli sklicevati
na sodelovanje v NOV. — Osnovne or-
ganizacije naj tozadevno vodijo točno
evidenco, kakor so prejeli navodila.
Vzporedno z zgoraj navedeno nalogo
naj odborniki na terenu pregledajo, če
so vsi padli borci NOV in žrtve v se-
znamih žrtev in če so bile za vse žrtve
izdane spomenice.
V zvezi z gornjimi nalogami so se
zadnji čas razgibale osnovne organiza-
cije v Zetalah, Stopercah In Cirkula-
nah, dočim v Narapljah in Majšperku
pa niso pokazali potrebne aktivnosti.
Pozivamo vse, da to nalogo čimprej iz-
vršijo ter se pripravijo na letne občne
zbore.	Mirko S.
Verjetno bo okrožno sodišče spremenilo
ptujskosodno obsodbo Zajčeve skupine
Na letošnjih zadružnih občnih zbo-
rih so kmetovalci, člani KZ in KDZ
povedali svoje mnenje glede tistih za-
družnikov in zadružnih uslužbencev, ki
so doslej na razne načine izrabljali nji-
hovo zaupanje in potrpežljivost za svo-
je špekulacije ter manipulacije ter so
zahtevali, da se v bodoče njihovo de-
lovanje prepreči.
V soboto, 23. februarja t. L Je bil
pred okrajnim sodiščem v Ptuju obrav-
navan konkretni primer preprečevanja
takega delovanja. Razprava zoper ZAJ-
CA rVANA in soobtožence je razkrin-
kala vpričo številnih poslušalcev za-
družnikov in nezadružnikov razne na-
čine protizadružnega delovanja, kakor
tudi ljudi, ki so za to prikladni.
Glavnoobtoženf Zaje Ivan je v zago-
voru razkrinkal najprej samega sebe
kot uslužbenca »Zeleznine«, centralne
zadružne trgovine, kako je oskrbel na
ime zadružnikov iz Grajene dva pri-
vatnika z elektromotorji, na ime za-
družnikov iz Zetal pa privatnike z be-
tonskim železom, druge privatnike z
urami in drugimi stvarmi proti izred-
nemu zaslužlcu. Razkrinkal je tudi po-
slovanje Eletrotehne iz Ljubljane, ki
je prodajala na račun zadružnikov pri-
vatnikom elektromotorje, kakor tudi
poslovanje Industrijskega servisa v Ce-
lju, ki Je prodajal na račun zadružni-
kov betonsko železo. Razkrinkal je delo
poslovodje KZ Grajena, ki je dovolil
zlorabljanje imena KZ Grajena — za
Zajčeve špekulacije, pa tudi uslužben-
ca Čevljarske produktivne zadruge
»Obutev« Junger Franca, ki je hotel
poleg dobrega zaslužka v zadrugi in v
prostem času zaslužiti še pri prodaji
ur za Zajca. V verigo z Zajcem vred
kompromitiranih prodajalcev in kup-
cev je prišlo še 7 soobtoženih, ki so se
sodišču predstavili z Jungerjem vred le
kot slučajni Zajčevi sopotniki in kot
njegovo nujno orodje proti ekvivalentu
ali kaki^nim koli uslugam. V zvezi z
Zajcem so še prišli pred sodišče kot
priče »črni trgovci«, ki so bili lahko
pristopni za dobičkanosnl posel (Vnuk
in Avguštim) v prikriti mreži, po vrsti
socialno ncogroženi uslužbenci ali za-
zasebniki, ki niso mnogo mislili na to,
kdaj bodo z Zajcem na čelu nehali z
nevarnim poslom.
Sodišče je končno izreklo godbo o
družbeni nevarnosti Zajčeve skupine
in odmerilo Zajcu kot iniciatorju in
organizatorju 3 leta in 6 mesecev za-
pora, soobtožencem pa 8—26 krat manj-
šo kazen in še to 3 kazni pogojno (2 do
5 mesecev).
Veliko število navzočih pri razpravi
je ocenilo vseh 8 obtožencev kot str-
njeno celoto, ki nI mogla slučajno na-
stati v vsem obsegu in zapletu šele z
začetkom konca Zajčevega delovanj«
(Tomanič Mirko, Tomanič Jože, Vau-
potičeva in Zlahtičeva) kot tudi ni
moglo med njimi slučajno priti do do-
govora o raznem materialu in očitanih
potrdilih.
Sodba zoper Zajca in soobtožence nI
vzbudila v Javnosti zadoščenja za ško-
do in stopnjo nevarnosti, ki jo je Zaj-
čeva skupina predstavljala za družbe-
no gosp^arstVo, zato Je razširjeno
mnenje, da bo okrožno sodišče na pri-
tožbo javnega tožilca alj celo obtožen-
cev sodbo bistveno spremenilo glede
kazni 6 soobtožencev, zlasti pri Toma-
niču Mirku, ki je kljub predkaznl bil
zopet pogojno obsojen v nasprotju z
mlado Vaupotičevo, ki je bila obsojena
nepogojno. Tudi Tomanič Jože se ne
čuti več kriv od Tomaniča Mirka, da
bi moral sedeti 5 mesecev. Tudi glede
zaplenitve pri preiskavi pri Zajcu naj-
denih denarnih zneskov Izrečeni del
sodbe v javnosti ni našel ugodnega od-
riva, saj je Zaje sodišču zlahka doka-
zoval, da je te zneske pridobil zakoni-
tim potom.
Glede na dejstvo, da razen bolanega
Velunška Otona nikogar ni mogla
gnati v borbo za izredne zaslužke bo-
lezen ali stiska, temveč le »trgovska
žilica« kot je sam priznal Zaje Ivan,
je javnost mnenja, da gre v tem pri-
meru za protizakonito delovanje živ-
ljenjsko situirane skupine ljudi, ki so
sami razen, Zajca, pričakovali občut-
nejšo kazen kot jim jo je odmerilo
sodišče.
Kmetovalci iz Slavšine
SO pomajlali prebivalstvu
Primorske
Veliki akciji frontnih organizacij Slo-
venije za pomoč prebivalcem iz Pri-
morske za omilitev škode, ki so jo utr-
peli vsled snežnih plazov, so se pridru-
žili številni kmetovalci in kmetijski
delavci s področja KLO Slavšina in t>o
zbrali 1400 din. Med darovalce najvišjih
zneskov so se uvrstili Kramberger Lud-
vik, Lovrec Alojz, Golnar Franc. Hor-
vat Anton, Stramič Marija iz Smolinc
in Orvatič Marija, ki so darovali zne-
ske od 50 do 170 din, dočim so prispe-
vali ostali darovalci zneske od 5 — 50
din.
Ljudstvu iz Slavšine bo najbrže naj-
bol" znano, če je kmetovalec An?elj
Alojz iz Slavšine, ki poseduje 9,73 ha
zemlje, pri vsaki socialni j^kciji med
zadnjimi, kot se je izkazal v tej ak-rlji,
ko je prispeval 1 dinar. Ali je bil mogo-
če samo tokrat tako ozkosrčen?
NaroČile ^PTUJSKI TEDNIK"
Kje bodo prireditve za Mednarodni
praznik borbenih žena
Priprave za Mednarodni praznUc bor-
benih žena — 8. marec — so letos iz-
redno razgibale vse žene terenskih or-
ganizacij OF. 2e na seji v začetku fe-
bruarja in na letnem zboru so prevzele
iene razne obveznosti. Imele bodo
zdravstvena in vzgojna predavanja,
.irajše tečaje za šivanje copat in igrač.
Na dan mednarodnega praznika borbe-
nih žena bodo pozdravile napredne že-
ne. Skoraj na vsakem terenu bodo sa-
mostojne prireditve s programom.
Skupna akademija bo 7. marca t 1.
ob 20. uri v Mestnem gledališču z lite-
rarnim in glasbenim programom.
Samostojne prireditve bodo:
V	petek. 7. marca t. 1.. ob 19. uri:
Teren OF Turnišče — v prostorih
zadružne gostilne.
V	soboto, 8. marca t. 1., ob 19. uri:
Organizacija OF Krčevina — pri
Križetu.
Teren OF — Vičava — v prostorih
pri Belšaku.
Ormoški teren OF — v prostorih
Lužnik na Ormoški cesti.
V	soboto, 8. marca t. I., ob 20. nri
Center OF Ptuj — v domu JLA —
Prešernova ulica.
Prešernov teren OF — ▼ dvorani
SKUD (zraven Dijaškega doma).
V	nedeljo, 9. marca t. !., ob 15.
Cankarjev teren OF — v Narodnem
domu.
Teren OF Brstje — v prostorih pri
Potočnikovih,
Ljutomerski teren OF — v prostorih
tovarne perila.
V	nedeljo. 9. marca t. !., ob 16. uri:
Breški teren OF — v zadružnih pro-
storih na Zg. Bregu.
Omeniti moramo v zvezi s priredi-
tvami prav lepo gesto Potrošniške za-
druge In »Preskrbe« v Ptuju, ki sta
prispevali za prireditve po 10.000 din.
Vabimo vse Ptujčane in okoličane,
da se v velikem številu udeležijo aka-
demije v gledališču in terenskih prire-
ditev.	Okr. odbor AF2 Ptuj.
Sneg je v mestu in na podeželju za
nekaj časa zavrl promet
Vsled velikih snežnih padavin je bil
•Udi v ptujskem okraju cestni promet
skoraj popolnoma zaprt. Ceste so jči-
«tili z vprežnimi plugi, avtomobili ter
felo z buldožerji. Nekateri predeli
"^Itraja so bili nedostopni, celo pošta je
nekaj dni zastala.
Po zgledu Ljubljane in drugih več-
jih krajev naše republike se je tudi
^ Ptuju formiral poseben štab za izred-
ne ukrepe z nalogo organiziranja tl-
»cenja zasneženih cest, ulic in zgradb, ki
bile prav tako ogrožene pred veuko
Ježo zapadlega snega. Stab je s strani
yLO in	mobilizirano delovno silo
voznike vodil na delo najpreje ua
^jprometnejše ptujske ceste in trge.
''Mobiliziranim delavcem se je pridružilo
^®liko število prostovoljcev iz Ptuja in
J ^^ižnjih vasi, ki so {»kupno z vozniki v
•I krajšem času v Ptuju in okolici vzpo-
j 6tavili redne prometne razmere.
. Tudi na podeželju je bilo potrebnega
, ^ekaj boja s snegom KLO so v večini
, Pfimerov razumeli potrebo čižčenja
pose>^no na ovinkih in strminah
, fosebno vneti so bili v Vidu. Varsji,
, cerkvi, Pacinju, Juršincih, Vito-
Delavci tovarne aluminija
v Stmišču za Primorsko
^elavci tovarne glinice in aluminija
p ^ Strnižču so na sestanku 27. februarja
0	• sklenili pokloniti oškodovancem
' ^ tolminskem okraju svoj eno-
1	U ^^^ zaslužek. Znatno vsoto (nad 80
fi /^oč dinarjev) bodo nakazali takoj po
. ^'^em izplačilu mezd.
♦
'i -28. februarja so v tovarni glinice in
S^^inija v Stmišču izvolili 40 članov
^^^vskega sveta (od teh dve tretjini
Delavski svet do sedaj še ni iz-
'^Ul predsednika.
marcih, Trnovski vasi, Janeževcih, Gra-
jeni, Polenšaku In Podvlncih, zanema-
rili pa so to delo v Zetalah in Narap-
ljah.
V	Ptuju je pri čiščenju snega sodelo-
valo okrog 60 voznikov ter 200 mobiii-
zirancev. Okrajno avtoprevozništvo je
sodelovalo z vsemi vozili, nekateri
vprežni vozniki pa so prostovoljno na-
daljevali z delom tudi po preteku tri-
dnevnega obveznega roka. Ravnatelj-
stvo ptujske gimnazije je dalo za en dan
za čiščenje snega vse dijake.
Z odstranitvijo snega z ulic, cest in
zgradb je bila preprečena še večja go-
spodarska škoda, ki bi lahko nastaia,
kot je že.
Tudi v Halozah je sneg
napravil ogromno škodo
Nepričakovano veliko snega Je padlo
tudi v Halozah. Napovedovalci mile zi-
me brez padavin so se zelo zmotili, če-
prav je nekaj časa kazalo, da bodo nji-
hova prerekovanja držala. Tako pa Je
globok sneg podrl in oklestil ogromno
število sadnih dreves, predvsem Jablan
in breskev. Pa tudi nekaj ostrešij se je
sesedlo pod ogromno težo. V tem ni
bilo pomoči, če Je kdo očistil sneg s
svoje strehe, ker Je snežni vihar v noči
med 5. in 6. februarjem z ene strani
strehe sneg popolnoma očistil, na drugi
pa nakopičil, da je velika teža le na
eni strani ostrešja to potisnila popol-
noma na stran in zrušila.
V	Halozah se nikdo ne zanima za to,
da bi bila ta velika škoda vsaj ugotov-
ljena in popisana.	^iC
Stran 2
»►PTUJSKI TEDNIK«
Ptuj, 7, marca 1952
Kmetovalci iz Dolene nimaio
pravega zadružnega gospodarstva
Kmetijska zadruga v Doleni je imela
v poslovnem letu 1951 poleg trgovskega
odseka še gostinski obrat in obrtni od-
sek. Vse tri delavnosti so na svojem
področju edinstvene, a prebivalstvu
vsekakor neobhodno potrebne. V KZ je
včlanjenih 160 družin s približno 800
družinskimi člani. Kljub pasivnosti po-
edinih predelov ima KZ dobre objek-
tivne pogoje za obstoj in razvoj, ven-
dar v KZ Dolena ni opaziti odgovarja-
jočega napredka in uspeha. Krivdo je
treba pripisovati subjektivnim razlo-
gom, predvsem slab.emu vodstvu in ne-
zainteresiranosti članov.
Ta dejstva so se jasno pokazala na
občnem zboru, ki se Je vršil prejšnjo
nedeljo. Zbor je bil sklican ponovno,
ker se ga je prvikrat udeležilo le 12 za-
družnikov. Od upravnega in nadzor-
nega odbora sta se občnega zbora ude-
ležila le predsednika Franc Angel in
Martin Glažar, ki sta podala zelo
ekromna in pomanjkljiva poročila. V
razpravo v poslovnem poročilu sta po-
segla tudi zastopnika OLO Ptuj tov.
Janez Glažar in Anton Purg, kot za-
stopnik OZKZ pa tov. Franc Kozel, ki
so poleg kritičnih pripomb nakazali
nekaj smernic glede poslovanja kmetij-
skih zadrug v pogojih novega gospo-
darskega in finančnega sistema.
Upravni odbor je imel v poslovnem
letu 1951 samo 5 sej in še te so se vršile
le ob polovični udeležbi odbornikov,
dočim se nadzorni odbor sploh ni bri-
gal, še manj pa spremljal v smislu
svoje funkcije poslovanja KZ. Dejstvo
je, da je bilo poslovanje prepuščeno
posameznim uslužbencem-poslovodjem.
Gostinski obrat in krojaški odsek sta
poslovala po principu nekega svojevrst-
nega zadružnega zakupa, kar ni v skla-
du z zadružnimi pravili. Razumljivo je,
da tak način poslovanja izključuje
vsako evidenco in kontrolo, katere se
je vodstvo itak odpovedalo že s samo
uvedbo takšne oblike poslovanja.
Dokaz, da obstojajo v KZ Dolena za-
res nezdravi pojavi, je finančni rezul-
tat, ki ga je izkazal letni zaključni ra-
čun. KZ je svojo poslovno dobo sicer
zaključila z din 26.000 dobička, kar je
glavna zasluga marljivega poslovodja
trgovine. Gostinski obrat in krojaška
delavnica sta k omenjenemu znesku
prispevala skupno le din 5000. Celotni
dobiček je KZ morala uporabiti za
kritje poslovne izgube iz prejšnjih let.
Ker obstojajo v KZ tudi še primanj-
kljaji, ki niso poravnani in delno celo
neizterljivi, je KZ v neprestanih teža-
vah s krediti za obratna sredstva.
Novo izvolienemu upravnemu odboru
so zadružniki na občnem zboru posta-
vili vrsto nalog z zahtevo, da se poslo-
vanje na Vseh področjih izboljša. Skle-
nili so, da se mora postaviti poslovanje
v gostilni na zdravo in rentabilno osno-
vo. da ot neuporabni poljedelski stroj
čimprej zamenja, da se popravijo teht-
nice in da bodo pomagali pri gradnji
lastnega poslovnega prostora, ki bi naj
bil združen s pisarno bodoče občine,
Na občnem zboru so izvolili tudi ži-
vinorejsko-mlekarski in vinogradniško-
sadjarski odbor za pospeševanje te vr-
ste proizvodnje, ki ima izredno lepe
pogoje.
Zadružniki želijo in pričakujejo, da
bo novi upravni odbor prevzete naloge
izboljšal s pomočjo bodoče okrajne za-
družne zveze in večjega sodelovanja
samih zadružnikov, in bo na ta način
poslovanje in gospodarstvo KZ Dolena
doseglo tako stopnjo, da bo zares po-
stalo žarišče in gibalo kmetijske pre-
obrazbe svojega področja.	-n
Dornava se prebuja • • •
Kadar se zgodi v Doma vi ka) ne-
rodnega, je tako, kot bi se razletela
bomba gnihh jajc kar po celem ptuj-
skem okraju, vse dobro in lepo pa osta-
ja skrito kot skromna vijolica pod gr-
mom. No, priznati moramo, da se zgodi
marsikaj nerodnega v sicer prijazni va-
sici, saj je znano, da ena garjeva ovca
lahko okuži sto zdravih, pribiti pa mo-
ramo, da je v Dornavi že mnogo takih,
ki jim ni prav nič za to, da bi bili ka-
ke ovčke, ki jih lahko striže kdorkoli
po svoje, ampak, da so ljudje, ki im
je dana človeška glava, ta glava pa je
zmožna samostojno misliti. Glave pa,
ki so se navadile samostojno misliti,
so spoznale, da je nesmisel vseh ne-
smislov, tovoriti navlako zastarelih na-
zorov in dediščino miselne zaostalosti
še v naprej. Otresti se te navlake! :e
geslo teh glav In, ko bodo samostojno
mislile še vse druge glave, bo garjeva
ovca blejala nekje osamljena ... Go-
spodar pa bo zaman čakal na svoje
strižne žrtve.
»Vse gre naprej!« pravijo, »le rak jo
maha nazaj!« No, rakove poti pa Dor-
navčani menda ne bodo več hodili, to
večina vsaj zadnji čas dokazuje.
Cemu ni zadružni dom dograjen?! O.
kar vprašajte!!! Pa saj je bolje, da tega
ne vprašujete, morda bi le marsikoga
oblila rdečica in bi se potrkal na prša.
No, vidite: Ce bi se vsi Dornavčani
o pravem času postavili za zastavo na^
prednosti in ne za rakovo zastavo, bi
zdaj ne bilo tarnanja za prepotrebnim
domom, kajti zdaj bi stal, stal bi in žs-
pi Dornavčanov ne bi bili zaradi nj^,
prav nič boli oguljeni kot so In p^^
stajaliSče?! V voznem redu je v
redu, v resnici^ pa ni in je le opom.^
da so mnogi sicer dobri računarji,
ne življenjski računarji! Vidite, pf '
več desetletji je stekla gorenjska
leznica. V slovesnem loku se umii^',
mestecu — Skofji Loki, ker so se .
njega nekdanji prebivalci v svojih p^jj
ževih mislih uprli. Pa se je železnic^
uprla še njim in se maščuje še potoj^i,
cem. Nekdanji polževci pač niso zn^ij
misliti v naprej. Marsikaj se v ti^^
Ijenju bridko maščuje zaradi polževega
mišljenja in težko je izvoziti, kar
zavoženo.
Dornavski OF odbor, gasilsstvo
IZUD pa so trdno sklenili, da le izvo.
kijo saj bi res ne bilo prav, da bi 2,1,
radi nekaterih zaspalo vse kulturno
prosvetno, politično delo in tako bocJo
napeli vse sile, da dograde v letošnje;^)
letu potrebno dvorano in uradne pra.
store za KLO pri ZD. Prav gotovo o«
k sodelovanju pristopila tudi KZ Dor.
nava, o kateri pričakujemo, da bo i^.
vršila med svojimi sklepi tudi sklep
o tem sodelovanju.
Predvsem: Dornava ne spi, Dorna-/|
je pričela krepkeje dihati in, če
uspavana, še tu -in tam, bo morala nuj.
no spregledati in spoznati, da je spanj^
ki je pokvarjeno s sanjami o preteklo,
sti, smrtno za napredek in kulturo,
pa te smrti ne želimo. Mi hočemo, živ.
Ijenje in to življenje polno luči! -a;,
Ali bo podjetje »Preskrba" obHržalo
prehodno zastavico LRSS?
Trgovsko podjetje »Okrajni magazin
v Ptuju« je doseglo v času svojega ob-
stoja velike in pomembne uspehp na
vseh področjih trgovskega udejstvova-
nja. Od prav skromnih začetkov v letu
1947 je podjetje od leta do leta raslo,
izpopolnjevalo znanje svojih uslužben-
cev, izboljševalo asortiment blaga in
skrbelo za vedno kulturnejšo po-
strežbo.
Posebno uspešno je bilo leto 1951, ko
je podjetje prejelo v znak priznanja od
vlade LRS prehodno zastavo in denar-
no nagrado kot najboljši kolektiv trgo-
vinskih podjetij na drobno v Sloveniji.
Kolektiv je pravilno razumel pomen
prehoda iz dirigiranega in distributiv-
nega načina poslovanja, k prosti in svo-
bodni trgovini. Poslovalnice so nudile
vedno lepši asortiment in s tem se je
od meseca do meseca dvigal pro-
met. Najbolj razveseljivo dejstvo pa je
bila velika sprememba v načinu po-
strežbe, v največje zadovoljstvo odje-
malcev in potrošnikov. Spočetka še nI
bilo vedno in povsod tako kot bi mo-
ralo biti, vendar je imel kupec obču-
tek, da je prodajalec zanj v trgovini
in ne narobe, kakor je to bilo mnogo-
krat poprej.
Okrajni magazin je v letu 1951 pre-
dal polovico svojih poslovalnic posa-
meznim kmetijskim zadrugam na tere-
nu, kljub temu pa zadržal celotni plan
blagovnega prometa. Ta plan je kolek-
tiv z veliko požrtvovalnostjo izpolnil
100 odst. do 10. oktobra 1951 in do
konca leta dosegel realizacijo 147 odst.,
kar je smatrati za izreden uspeh z ozi-
rom na zmanjšano podjetje.
Po reorganizaciji trgovske mreže v
Ptuju je prešlo podjetje z vsemi pse-
ostalimi poslovalnicami v novo podjetje
»Preskrba« z dejavnostjo na veliko in
malo.
Kolektiv je skrbel predvsem za to, da
so bila takoj grosistlčna skladišča v
dovoljni meri založena z vsem blagom
široke potrošnje. S tem je dana mož-
nost ostali trgovski mreži, predvsem
kmetijskim zadrugam v okraju in iz-
ven njega nabaviti vse potrebne pred-
mete v neposredni bližini po konku-
renčnih cenah.
Druga zelo važna naloga, ki jo je
izvedlo podjetje, je branžiranje trgovin.
V	veleblagovnici, ki ostane v doseda-
njem obsegu, se otvori posebni oddelek
za prodajo moške, ženske in otročje
konfekcije znane tovarne »Varteks«
poprej »Tivar«. Velika tovarniška za-
loga nudi odjemalcem pestro izbiro vseh
vrst konfekcije po tovarniških cenah.
Za boljšo preskrbo delovnih ljudi z do-
bro obutvijo in vsakovrstnim usnjem
ter čevljarskimi potrebščinami je otvo-
rilo podjetje na ogalu Krekove ulice
poleg kavarne Moskve, špecialno trgo-
vino. Špecerijske poslovalnice so zelo
dobro založene z vsemi prehrambenimi
predmeti od osnovnih življenjskih po-
trebščin do najfinejših in specialnih
izdelkov prehrambene industrije,
V	centru mesta poslujejo poleg na-
vedenih še špecializirane trgovine s
steklom, železnino, manufakturo in
kratko robo. Na periferiji mesta v in-
dustrijskih krajih, kakor Stmisče in
Majšperk ter v mestu Ormožu, pa osta-
nejo poslovalnice z mešanim blagom,
ki se trudijo vsestransko zadovoljiti
potrošnike.
Kolektiv se zaveda, da so najboljša
reklama solidne cene, vljudna postrež-
ba, lepo urejene izložbe in čistoča v
poslovalnicah.
V	zimskih mesecih Je kolektiv orga-
niziral v nekaterih poslovalnicah sre-
čolov z lepimi dobitki, ki je zbudil pri
odjemalcih živo zanimanje. Srečniki,
katerih številke so bile izžrebane, so »e
veselili lepih in praktičnih dobitkov.
V tolažbo onim, ki sedaj niso imeli
sreče, pa se predvideva ponovitev sre-
čolova v pomladanskih mesecih.
Uspehe, ki jih je kolektiv dosege! 2
izredno požrtvovalnostjo, so rezultat
tesnega sodelovanja med delavskim
svetom, partijsko org^izacijo in sindi-
kalno podružnico. Delavski svet vrši
svojo nalogo z vso resnostjo ih se za-
veda svojih dolžnosti opravljanja pod-
jetja v smislu izgradnje socialistične
trgovine.
Na zadnjem zasedanju je poleg skle-
pa o razpisu novih volitev v delavski
svet sklenil podpreti akcijo za pomoč
prizadetim rojakom v tolminskem
okraju z zneskom din 100.000, a za
gradnjo kulturnega doma heroja Jo-
žeta Lacka din 200.000.
V	letošnjem letu čaka kolektiv t«5žka
naloga odbržati svoj vodilni položaj ne
samo v okrajnem, temveč tudi v repu-
bliškem merilu.
Prepričani smo, da se bodo potrudili
tudi v tem letu s solidno postrežbo in
lepim asortimentom zadovoljiti domače
kupce In pritegniti, kakor v preteklem
letu, odjemalce iz ostalih krajev in tudi
sosedne republike, ki so zelo radi pri-
hajali kupovat v Ptuj.
KZ Gajevci-Gorišnica-Formin
ob zaključku poslovnega leta
v četrtek, 21. februarja, je bil v Go-
risnici občni zbor KZ Gajevci Goriš-
niča—Formin, ki se ga je udeležilo le
45 od 200 članov. Članstvo je s tem do-
kazalo, da se prav malo zaveda dolžno-
sti, kd jih ima do svoje lastne zadruge.
Potrebno bo v najkrajšem času spre-
meniti taki odnos do zadrug, ki bodo
omogočile in posredovale, da bo naš
kmetovalec lahko vnovčll svoje kmetij-
ske produkte. Občni zbor se je vršil
eno uro pozneje.
Predsednik je dal kratko poročilo, iz
česar je članstvo zvedelo le to, da je
zadruga aktivna. Imela je v pretečenem
poslovnem letu 173.000 dinarjev čistega
dohodka. Zaradi tega poročila se tudi
ni mogla razviti diskusija, ker ni član-
stvo aktivnejše poseglo v debato. Manj-
kalo je izčrpno poročilo posameznih
referentov, predvsem pa poročilo taj-
nika Geča Ivana, ki se občnega zbora
ni udeležil. in ga je članstvo upra\n-
čeno kritiziralo.
Ker ni bilo prave osnove za disku-
sijo, se je pr\'i javil k besedi tov. Mur-
šcc, ki je zadrugarjem tolmačil, da nI
namen kmetijskih zadrug trgovina,
ampak pomoč svojim članom pri od-
kupu poljskih pridelkov po najvišjih
dnevnih cenah. Poudaril je, da je v tem
predelu predvsem potrebno podpreti
odkupno politiko, od česar je v pre-
težni meri odvisno tukajšnje prebival-
stvo. Odkup je zadrugi največji in naj-
boljši vir dohodkov. Zakaj bi se s tež-
kimi tisočaki bogatili posamezniki, celo
idejni nasprotniki zadružništva? Za-
druge bodo v bodoče vršile celoten od-
kup vseh poljskih in drugih pridelkov,
zato naj že na občnem zboru mislijo
na to, koga bodo volili v upravni od-
bor, predvsem pa koga bodo nastavili za
odkup pridelkov. Ce bodo zadruge pra-
vilno izvajale odkupno politiko in če
se bo članstvo zavedalo, da mora iti
ves odkup preko njihove zadruge, po-
tem se bodo naše zadruge postavile na
samostojne in trdne noge, bilanca pa
bo pokazala povsem drugačne rezul-
tate.
Tovariš Muršec Je tudi sprožil vpra-
šanje zaradi čebule, češ da se govori,
da je zadrugi zgnilo skoraj vagon če-
bule. To vprašanje je bilo pojasnjeno
od raznih odbornikov. Zadruga je imela
nakupljene 2534 kg čebule. Cena čebuli
je momentalno padla, kupcev ni bilo,
dasl 80 se posamezni odborniki zani-
mali za kupce, ni bilo mogoče spraviti
čebule pravočasno v promet. Iz podat-
kov, ki so jih dali člani upravnega od-
bora, je članstvo zvedelo,- da se je po-
kvarilo do dneva inventure 31. dec.
1951 cca 80 kg, večina pa je bila že prej
prodana.
S finančnim poročilom se ni zadovo-
ljil revizor tov. Veber, ker je bilo pre-
malo izčrpno in premalo analizirano.
Zato jo knjigovodkinja podala podrob-
no poročilo, iz katerega je bilo razvid-
no, kakšno je pravo stanje naše za-
druge. N
Pri volitvah so bili izvoljeni v uprav-
ni odbor 4 člani iz Gajevc, 3 iz Placa-
rovc, 4 iz Formina in 4 iz Gorišnice.V
nadzorni odbor pa je bil izvoljen iz
vsake vasi po en čJan. V okrajno skup-
ščino sta bila izvoljena tov. Rižnar Jože
in Vesenjak Jože, v republiško pa Sta-
nič Stane.
Upajmo, da se bo novi upravni odbor
že od vsega početka zavedal, da jim je
članstvo zaupalo ta mesta in da bodo
vložili v razvoj naše zadruge vse svoje
sposobnosti, da bo zadruga ob letu pri-
kazala večji napredek,	St. St.
Med kmetovalci iz Desternika
so vedrili in oblačili
Kmetovalci in delavci iz Desternika
in okolice ugibajo, kaj vse bo odkrila
preiskava zoper Simonič Vinka star.,
sina Vinka in Mirka," zoper Hrga Jani:a
in Brmež Jožeta, ki so dalje časa slepili
svoje domačine, ustvarjajoč videz, da
.«50 jim nadčloveško naklonjeni, v resni-
ci pa so jih brezdušno odirali ter na
njihov račun lahko živeli. Imenovani so
v Ptuju za rešetkami.
Trgovina z lesom, jabolčnikom, ;.a-
bolkami, krompirjem, fižolom, orehi Jn
drugim je Simoničevim uspevala, saj so
Imeli zveze s Celjem, Puljem in drugl-
gimi kraji, kjer se je dalo s prekupče-
vanjem dobro zaslužiti, zraven tega na
so si tudi pomagali s orekupčevanj-jm
industrijskega blaga. Hrga Janko in
Simonič star sta znala izrabiti pod^e^ie
»Vinn-sadie« v Ptu'u Kmetovalci so 'i-
ma zaupali svoje pridelke, verjeli so
njunim obljubam o visokem plačilu /a
pridelke, nakupovalca pa sta mimo tcjja
podjetja spravljala pridelke v promet
proti dobremu zaslužku v Maribor in
Zagorje, dokler končno niso domačini
z njunim početjem fizično obračunali.
Jože Brmež, poslovodja zadružne gostil-
ne, si je na svojem položaju znal po-
magati, saj mu je Simoničeva in Hrgo-
va druščina iz Desternika lahko sve-
tovala, če se ne bi takoj znašel.
Pri Desterniku smatrajo, da je ostalo
le še malo kmetovalcev, ki bi kdaj r/^-
novno nasedli tem grabežljivim špeku-
lantom ki so mislili, da ljudstvo ne zna
ocenjevati zaslužkov verižnikov in pre-
prečevati njihovega početja.
Ko bo stvar dozorela bodo morali
imenovani pred sodiščem javno razkrin-
kati svoje početje.
MESTNE VES ri
Prvi v Ptuju so izvolili
delavski svet
v nedeljo 2. marca t. 1. je imel vo-
litve delavskega sveta kolektiv Mestne
tkalnice in barvarne, ki so trajale od
8. do 9.30 ure. V delavski svet so si
izvolili najaktivnejše delavce in de-
lavke. Ponovno je bilo izvoljenih ne-
kaj prejšnjih članov.
V diskusiji, ki je bila po volitvah, so
bile poudarjene predvsem naloge, pred
katerimi stoji novi delavski svet.
Novi prispevki za »Partizana«
Za okrepitev telovadnega društva
»Partizan« sta prispevali Čevljarska
zadruga »Obutev« din 7000 din in Vi-
narska zadruga 2000 din.
MOOF je prispeval za Primorsko
10.000 din
Mestni odbor OF je prispeval za po-
moč Primorski znesek 10.000 din. V
teku so še nabiralne akcije na terenih
OF.
Okrajni odbor OF je prispeval 20.000
din in je denar že nakazal. Osnovna
partijska organizacija pri OO OF je
prispevala 370 din.
Z dosedanjim načinom zabav
in veselic ne vzgajamo
množice
Minula je sezona zimskih zabav in
veselic, ki ni zapustila pri ljudeh vtisa,
da bi se bili bolj razvedrili ali razvese-
lili kot so se sicer, četudi so ves čas
za to skrbele razne organizacije, dru-
štva in ustanove. Zabave, ki jim je
glavni cilj pridobitev denarnih sredstev
s prodajo vina,'klobas in skromne ples-
ne glasbe, pri katerih strežejo gostom
funkcionarji društev ali organizacij, ne
predstavljajo nič novega, naprednega,
niti socialističnega, saj so največkrat
brez kulturnega programa, ki bi naj
zabaval vsakogar, kdor si želi razvedrila
in zabave in so le za ljudi, ki jim je
v zabavo edino z vinom in jestvinami
obložena miza in ples v gneči. Tak na-
čin veselic zapušča neprijeten vtis, da
so funkcionarji organizacij in društev
tekmeci poklicnih gostiteljev in nata-
karjev in da je ravno od njihove to-
vrstne spretnosti odvisen uspeh prire-
jene zabave, torej finančni efekt.
Resni ljudje, ki jih val zimskih za-
bav in veselic Iz finančnih ali drugih
razlogov ni zajel, se sprašujejo, kdaj
bodo razne organizacije in društva pre-
šla k delu za zabavo in razvedrilo mno-
žice, ki bo Vsebinsko bogato in vzgojno,
res novo, napredno in socialistično. Vo-
ljeni funkcionarji društev-in organiza-
cij so odgovorni za kulturni napredek
našo mladine in odraslih, zato bo nji-
hovo delo s kulturnimi prireditvami
naletelo na boljši odziv kot zabave in
veselice, na katerih se srečujejo skoraj
vedno Isti ljudje, ki jih v Ptuju pri
kulturnih prireditvah največkrat po-
grešamo.
Izobraževalno-umetniška društva (Ve-
lika Nedelja, Hajdina, Gorišnica) na
podeželju so že pristopila k temu delu.
Ob nedeljah nudijo številnemu ljudstvu
več razvedrila, kot so jim preje nudile
veselice in zabave. Tudi SKUD Jože
Lacko je poskušal ob pustu ljudstvu
nuditi kaj več kot samo običajno pustno
veselico s pijačo, jedačo in plesom, ven-
dar mu ta prvi poskus ni uspel, kakor
je bil zamišljen
Nedvomno bodo marsikje o tem raz-
mislili ter pristopili v kolektivih k kul-
torno-prosvetnem delu. ki bo v drugi
zim*ki sezoni nudfl ljudstvu mnogo
več kot doslej.
Družinam, ki imajo svojce
v inozemstvu!
Sprejemamo naročila za pošiljanje
•Ptujskega tednika« svojcem naših na-
ročnikov in bralcev, ki živijo v ino-
zemstvu Pohitite in ne zamudite pri-
like z naročilom in placMom naročnine
mesečno din 100. —! Informacije v
upravi.
Drugi koncert na Glasbeni
šoli v Ptuju
LJUBLJANSKI GODALNI KVAR.
TET, ki je 3. marca koncertiral z veli-
kim uspehom v Ljubljani, bo v četrtek,
dne 13. marca gostoval s svojim kon-
certnim sporedom v Ptuju.
Kvartet ima za seboj že dolgo in
umetniških uspehov polno koncertno
življenje. Pod imenom Ljubljanski go-
dalni kvartet so se že leta 1931 prvič
predstavili občinstvu štirje mladi
umetniki: Pfeifer, Stanič, Sušteršič in
Bajde. Od tega časa je preteklo mnogo
let, mnogo koncertnih nastopov, ki so
peljali to komorno združenje tako po
naši domovini, kakor tudi v tujino. Med
svoje inozemske uspehe lahko šteje
zlasti sodelovanje na mednarodnem
glasbenem festivalu v Firencah 1. 1934,
Od leta 1941 dalje pa nastopa kvar-
tet v novi sestavi: od prvih članov sU
ostala le proft AK«dcmijc^ /Ifl glasbo il
vzgojitelj mladega violinista Igorja Ozi-
ma I^eon Pfeifer ter prof. Vinko Sušter-
šič; nova člana pa sta koncertni moj-
ster orkestra Slovenske filharmonije
Albert Dermolj in prvi čelist ljubljan-
ske opere Cenda Sedlbauer, ki je bil
dolgoletni ravnatelj bivše Glasbene ma-
tiče v Ptuju.
Po večletnem premoru zaradi obilice
dela in prezaposlenosti stopa sedaj
Ljubljanski godalni kvartet zopet na
koncertni oder. Potrebo po komorni
glasbi in po izvrstnern komornem an-
samblu bo kvartet gotovo v veliki meri
ustregel in njegovo koncertiranje toplo
pozdravljamo.
Na sporedu so kvarteti:
Havdn, d-mol,
Skerjanc, 4. kvartet,
Debussy, g-mol.
Abonente prosimo, da čimprej e dvig-
nejo vstopnici za koncert v pisarni
Glasbene šole dnevno od 9.—11. in od
15.—17. ure. — Ostale vstopnice so na
razpolago istotam.
Ptujski živilski trg
v sredo, dne ."5. marca 1952
Čebula 60—70, čebulček 140, česc
150, fižola 40—50, pšenica 40.—, koruz
20—22, ržena moka 35.—, enotna moki
45.—, bela moka 100.—, ajdova moW
40.—, koruzna moka 30.—, motoviie'
100.—,regrat 100.—,solata andiva 60.-^
peteršilj 40.—, pesa rdeča 25.—, redke*
črna 20.—, zelje v glavah 30.—, kislo
zelje 25.—, kisla repa 14.—, hren
korenje 30—40, fižol luščen 40—50, kaša
ajdova 80—100, prosena kaša 60.-'i
krompir 12.—, surovo maslo 350—400i
mleko 20.—, bučno olje 280—300, sme-
tana 100—120, sir 60—80, perutnina 28(1
do 350 din.
Trgovsko podjetje Rožnik:
Čebula 60.—, česen 110.—, čebulfel*
130.—, fižol 38-^5, riž 320.—, karfijol«
45.—, zelje kislo 20.—, olje bučno 220."
suhe slive 58 din.
Mestna ekonomija Ptu.i:
Mleko 20.—, jajce 8.—, kaša ječmei«
50.—, prosena kaša 53.—, moka koruZ'
na 25 din.
Mestna milarna Ptuj:
Milo 100 din.
5 A H
Sphovski t^den je prelomen na čas ^
30. marca na 5. april in s tem tu®
vse prireditve, ki so bile oblavljene.
Kosmač Anton ponovno brzopotcJ"
prvak. Dno 4. t. m. se je odigral br-"*
turnir SD Ptuj za mesec m.lrec z 20 n^^
leženci. V fina'u so se igraje: raTvr?**'
tako: Kosmač in Rudolf po 7 in P^
točke. Pernat 7, 2unec in Klinar po
in Pp^- no 4 točke itd	, ,
Finalni turnir ŠD Ptuj se je pri^^'
v prvem kolu so bili doseženi slsd®^
rezultati: Drofenik—Modrinjak 0:1.
Klinar 1:0. Pešl—Rudolf 0:1;
č'm so parli^e Berdpn- Kosmač in ^^^
ger—Rvževski preložene.
Ali bodo še naprej propadali
kmetijski stroji?
Pod upravo KLO Pleterjc spadajo
med drugim tudi kmetijski stroji, ki bi
naj služili kmetovalcem sovaščanom za
cenejše in lažje kmetijsko delo. Dose-
danji malomarni odnos do teh strojev
pa ustvarja videz, kot da so ti stroji
našim vasem odveč in da jih je treba
pustiti propasti. Marsikdo je skimal z
glavo, ko je pomislil na stroj za krom-
pir, ki propada pod trnjem na vrtu
bivšega Mešičkovega posestva v družbi
snopoveznice in slamoreznice. Nad šest
mesecev so se jezili kmetovalci iz Žu-
pečje vasi ob pogledu na mlatilnico, ki
je stala na Zunkovičevem dvorišču in
tam na dežju in soncu nemoteno rjave-
la in propadala, dokler je neko noč ni-šo
fantje vsilili pod streho.
Na vseh občnih zborih KZ so se kme-
tovalci odločno uprli, da bi se še v bo-
doče tako ravnalo z zadružno imovino.
Tudi kmetovalci iz Pleterja in Zupečje
vasi zaradi takega gospodarjenja s stroji
zahtevajo, da se prepreči nadaljnja
škoda ali pa da te stroje prevzame «a-
druga, ki jih bo znala ceniti in tudi -a-
biti.
Dopisujte v
»Ptujski tednik"
Ptuj, 7. marca 1952
^PTUJSKI TEDNIK.
Fran 3
ie nekaj iz Majšperka
^udi v Majžperku smo Imeli z letol-
snegom precejšnje preglavice. Ta-
" smo bili cele štiri dni skoro popol-
'"ma odrezani od ostalega sveta, ne
j^o pa točno, po čigavi krivdi »o š^le
»treh dneh vlekli snežni plug. Čakati
morali na lovrenškega, katerega
^^e pa le tretji dan popoldne privif<-
do poslovalnice »Preskrbe« do
«ega pri Majšperku. Ali je plug za
'^je snega tako komplicirana stvar.
bi Majšperčane preveč zadelo, če
i se lotili izdelave lastnega plu^a?
[jjslim, da bi bilo dobro, če bi »občln-
očetje« že sedaj malo na to poml-
tako da nas ne bo drugo leto sneg
jgjel tako nepripravljene. Primernega
jga za to v Majšperku ne primanjkuje
malo dobre volje je treba zraven, pa
^ bomo čalcali tudi drugič na lovren.ški
Jug-
Tudi naša majšperška podjetja so
jpela z letošnjim snegom veliko oprav-
ka, Bilo je potrebno nenehno metati
jpcg s streh poslopij, da bi jih obvaro-
-ali pred škodo in rušenjem. Pri teh
jelih sta se oba kolektiva vsestransko
[,vzela, tako da niso nastale veCie
j)(vare in škoda. Industrijski tir v doi-
jjjii 6 km je bilo potrebno tudi z lopa-
[arni očistiti, da ni prišlo do večjega
jjstoja v transportu surovin in gotovih
[jdelkov. Tudi pri tem delu so naSi de-
Igvci pokazali pravo zavest, da so sam!
gospodarji tega in da jim bo v.se to &lo
[J v njihovo škodo, če pride do zastoja
y produkciji.
Pri razčiščevalnl akciji na industrij-
skem tiru Je posebno treba pohvaliti
delavce oddelka tovarne strojil v Med-
vedcih, ki so zastavili vse svoje aiie
da je razčiščevalna akcija bila hi'ro
končana. Tudi Frontovci iz Sesterž .<;o
priskočili na ponoč, le da na žalost v
premajhnem številu.
Delovni kolektiv tovarne strojil Mr-
šperk je pri vseh omenjenih razčišf.e-
valnih akcijah prijel trdno za delo
Bal se je namreč vsakega zastoja v
produkciji, ker bi s tem imel sam ma-
terialno škodo, to bi trpela tudi sku v
nost, posebno pa mislim zaradi te.jj«
ker tekmuje v čast delavskega uprav-
ljanja z gospodarskimi podjetji, pa jim
ne bi bilo vse eno, če bi z zmnnjšan<|
produkcijo izgubil nekaj dragocenUi
točk.
Pri vsem svojem trdem delu pa ko-
lektiv tovarne strojil ni pozabil na <.vo-
je nesrečne brate iz sončne Primofske
katere je lotos zadela tako huda nesie-
ča. Na svojem .-sestanku 28. II 1932
na predlog tov. direktorja Medveda ko-
lektiv enoglasno odločil, da bodo v p"
delavci in nameščenci dali enodne/nl
svoj zaslužek kot svoj prispevek priisv
detemu ljudstvu Primorske, kar bo
zne.slo okrog 25.000 din.
Tudi kolektiv tovarne volnenih izdel-
kov noče v tem oziru zaostajati. Čelom!
kolektiv je v nedeljo, dne 2. marca (t;-
lal in je celokupni zaslužek namanll
tudi v pomoč prizadetemu ljudstvu Po-
morske.	K. T
V	Dornavi so zbrali nad
10.000 din za Primorsko
v akciji, ki je bila v Domu one-
moglih v Dornavi za pomoč Primorski
so zbrali člani uprave in oskrbovanci
6367 din Med »darovalci največjih zne-
skov so Skriba Marija (400). Saus Miha
(300), Mikec Franček (200). Martinjak
Iledvika (200) Jn ostali, ki so prispevali
zneske med 20 in 100 din.
IZUD v Dornavi je prispeval 4000 din
Oba primera dokazujeta, da je v Dor-
navi veliko ljudi, ki so vedno priprav-
ljeni pomagati, kjer je ljudstvu naše
domovine pomoč potrebna.
Tako KZ TuršVi vrh
^	ne more dalje
Iz službe pri KZ Tur.^Ki vrh odpu-
ščeni Puntieam je nakupil na virman-
ski ček KZ Turški vrh v Ptuju za
32.680 din tekstilnega blaga in ga spra-
vil nn svoj dom, odgovornost za to pa
jp hotel naprtiti Vcseliču in bivšemu
predsedniku KZ Pongračiču. Izrabil je
nnmroč )3ri primopredaji pridržani vir-
manski tek, ki ga je podpisal Pongra-
čič, na račun pri prevzemu blaga v
Pfniu Da jo podpisal Vcscliča.
Puntigamu ni bilo samo do tega. da si
na svoj način na račun KZ Turški vrh
poravna svoje zahtevo, temveč je hotel
spraviti v nczavidni položaj bivšega
predsednika Pon,?račiča in Veseliča.
Par dni potem, ko je pisal v Ptuj zo-
per vodstvo KZ Turški vrh kazenske
prijave, ie vnovčil virmanski ček in si
spravil domov nakupljeno blago.
Člani KZ Tur.ški vrh skimujejo z gla-
vami in zahtevajo, da sodišče primere
^amopašnosti v zadružnem gospodarstvu
najstrožje kaznuje, ker so ravno taki
posamezniki krivi nezaupanja v za-
druge in s tem ?^očasnepa razvoja za-
družnega gospodarstva zlasti v Halo-
zah, kjer je največja potreba po orga-
nizirani borbi proti zaostalosti, bedi in
pomanikanju na skopih vinogradniških
hribčkih.
Razgibar»o •■'^hraževalno delo
v Clrkulanah
v letošnji zimi .«!e je kulturno-pro-
.svetno življenje v Cirkulanah močno
razmahnilo. Kulturno-izobraževalno
društvo ie zelo poživelo svoje delova-
nje, predavanja Ljudske univerze so
dobro obiskana in tudi v izobraževalnih
tečajih je precej uspehov.
Najprej je začel z delom pletarski
tečaj, dekleta pa so začela s ple'teniem
Prvega se je redno udeleževalo 21 fan-
tov, vodil pa jih je tov. Karo. Učili so
se pletenja košar, košaric za sadje ler
opletali steklenice. Razstavo 120 izdel-
kov so imeli 24 februarja, ki jo je oo-
ii?kai« .300. ljudi in-ki so dali priznan je
fantom, ki so se v tako kratkem času
naučili izdelovati tako lične predmete.
Najvzcrnej.še izdelke sq razstavili:
Kline Franc in Kline .lože iz Gruškov-
ca ter Olstrak Vinko ter Petrovič Franc
iz Paradi?a,
V	nedeljo 2 marca pa so odprle svo-
jo razsta\-o tečajnice pletilskega tečaia.
Razstavile so okrog 100 moških in žen-
skih ter otroških jopic, kapic, rokavic,
nogavic in drugega.
Največ in najlepše izdelke so imele
Plešec Angela, Arbajter Terezija, Bom-
bek Jožefa in druge. Učila jih je stro-
kovna učiteljica tov. Hribar Vera, ka-
tere prizadevanje in trud sta rodila lep
uspeh.	-ko.
Na Desterniku so igrali
„Gosposko kmetijo
Marljivi člani desterniške odrske
sekcije ljudsko-prosvetnega društva so
v nedeljo, 24. februarja ix)stavili na
oder veseloigro »Gosposka kmetija«, s
katero so želeli nuditi našim kmetom
in delavcem nekaj prijetne zabave.
Igra je v polni meri dosegla svo)
namen. Mnogoštevilni obiskovalci so
spremljali vedno bolj zapletajoče se
fatalno-smešne scene s prisrčnim sme-
hom.
Vsa družina višjega svetnika Bahov-
ca, ki predstavlja dekadcntno malo-
meščansko družbo, je tvorila po krasni
igri, po kostumih in po tekstu igre lepo
in dobro podano celoto. Bahovec (.Tan-
ko Marinič), je bil vsem svojim soigral-
cem prijeten partner: obvladal je z ma-
lenkostnimi izjemami ves obsežni igr-
ski tekst ter s svojim prirodnim igral-
skim darom in vsestransko vestno pri-
pravo za nastop olajšal delo režiserju
in suflerki, Njegova soproga (Marija
Kralj) je prav mojstrsko obvladala
svojo vlogo in je postavila na oder
resnično »mestno gospo«, ki je bila na-
tančna naravna družinska in družabna
konvencionalna dopolnitev svojemu
možu. Tudi oba njuna otroka: nečimur-
na Ada (Anica Kotnik) in idiotski Vili
(Franc Nograšek) sta svoji nalogi prav
lepo in doživeto rešila. Posebno sled-
nji je podal svojo hvaležno vlogo v
največje zadovoljstvo gledalcev. Gospa
Cvetkova (Kristina Požar) je učinkova-
la zlasti s svojo zelo dobro masko.
Kmet Bregar (režiser Mirko Hamer-
šak) je seveda tudi tokrat igral svojo
Dosedanje delo PLZ
v sektorju Podlehnik
Do pred kratkim je bilo delo PLZ v
podlehniškem sektorju zelo slabo. V sa-
mem Podlehniku je skoraj dve leti ob-
stajal odbor PLZ, toda le na papirju. V
.sosednjih vaseh,stanje ni bilo nič bolj-
še, če ni bilo še slabše. Zgleda, kakor
da bi v tem predelu ne bilo ljudi, ki se
zavedajo važnosti protiletalske zaščite
ter usposobitve širokih ljudskih množic
v tem pogledu.
Znaten napredek glede tega je
ziti zaenkrat vsaj v Podlehniku v zad-
njem času, ko je krajevni odbor PLZ
organiziral seminar ter razdelil knjige
Predavanj se odborniki redno udeležu-
jejo razen Strmšek Lovrenca iz Pod-
lehnika in Verdonik Vikice iz Gorce
knjige pa ljudstvo čita z velikim zani-
manjem.
Odbor si je, ko je začel z agilnim de-
lom, postavil nalogo organizirati mno-
žično predavanje o hišni PLZ, o fani-
tetni službi, ter prvi pomoči in veteri-
narski službi z namenom, da bo organi-
zacija PLZ v Podlehniku zajela sleher-
nega vaščana.
Upajmo, da bodo v kratkem oživele
še sosednje organizacije PLZ. -gn.
sicer kratko vlogo absolutno prirodno
in lepo. Posebno pohvalno moramo pri
njem omeniti njegov čisti, jasno arti-
kulirani govor in sposobnost, da učin-
kovito uporablja lestvico barv odrske-
ga glasu, mimike gestikulacije. Vlogo
samozavestnega in bistrega, hudomuš-
nega Bregar j evega hlapca je igral Vik-
tor Rajšp, ki se je zelo dobro vživel v
vso fabulo in namenjeno mu odrsko
figuro prav prepričljivo upodobil. Ena-
kovredna partnerja sta mu bila zaljub-
ljenca: čedni Janez (Franček Simonič)
in lepa šerca (Ivanka Hočevar), V ce-
loti je zadovoljila tudi teta Neža (Jul-
ka Dobravec), ki si je namah pridobila
simpatije gledalcev. — saj je bila izvr-
ševalka njihovih misli in želja.
Igra je v splošnem prav dobro uspela,
čemur so pripomogli tudi drugi člani
ljudsko-prosvetnega društva, ki so oskr-
beli scenografsko opremo in opravili
vsa druga tehnična dela.
Pred predstavo je član društva na-
kazal občinstvu vzgojno jedro te vese-
loigre, ki naj bi v ljudeh vzbudila raz-
umevanje nujne potrebe ljudske druž-
be po raznih poklicih, po raznolikih
ročnih in duhovnih popriščih kultur-
nega udejstvovanja; utrdila naj bi pre-
pričanje, da lahko vsako, prav vsako
delo, ki ga opravimo vestno in nesebič-
no, prispeva h gospodarskemu, k social-
nemu in političnemu napredku. R. I.
Pionirji, učitelji in IZUD
Markovci za Primorsko
Nesreča, ki jo jo je doživelo primor-
sko ljudstvo zaradi snega in plazov v
letošnji zimi, je povsod izzvala veiiko
jiočustvovanje. Vesti o njej so prišle v
tajbolj oddaljene vasi, O njej so se ^a-
vmali celo pionirji.
Pionirji markovske šole se niso se-
panili samo z nesrečo, temveč tudi z
jabiralno akcijo, ki jo je podvzelo naf^e
ljudstvo v pomoč prizadetemu ljudstvu.
Sami so pričeli zbirati prostovoljne pri-
.9evke, Pravo tekmovanje je potek.^io
sied pionirji osnovne šole in nižje gim-
nazije, pa tudi med posameznimi raz-
redi in oddelki. V nekaj dneh so zbrali
skupno 6200 din ter pri tem pokazali
pravega duha, ki pozna svojega bliž-
njega predvsem v nesreči ter mu dejan-
sko pomaga.
; Učiteljstvo je zbralo v svoji sredi
2300 din, IZUD Markovci pa je uprizo-
ril v nedeljo 2. 3. 1952 igrico »Mladi :n
stari« ter poslal Izkupiček oškodovan-
cem v nesrečni Primorski.
-ič.
teME IN DEKLETA IZ .JABLAN >0!
PODPRLE AKCIJO ZA POMOC
PRIMORSKI
Organizacija AF2 iz Jablan je dosta-
nla Okrajnemu odboru OF v Ptuju se-
znam darovalcev denarne pomoči za
Primorsko, Funkcionarka AFŽ tov. P.v
tisk Ana se je potrudila do vsake nlšfi
in od požrtvovalnih sovaščanov in so-
vaščank zbrala 2451 din. Vaška skup-
nost je prispevala iz svoje blagajne
150 din, Fingušt Marija je prispevala
100 din, Baklan Matilda 80 din, ostale
darovalke pa so prispevale zneske cd
20 do 60 din.
Ceste v Pobrežju so nujno
potrebne navažanja
Krajevni ljudski odbor pri Vidu je
zadnji sej'i obravnaval predloge
Slede nove gostilne pri Vidu, glede za-
iienjave parcele KLO z Lah Ivanom iz
Pobrežja, glede navažanja ccst v Po-
(irežju ter popravila bivi čez Studenč-
'jco.
Po ki'ajši razpravi se je odbor zedi-
^il, da začasno zaradi pomanjkanja lo-
iialov ne bo odprta pri Vidu nova go-
stilna, da bo parcela KLO zamenjana
^Lah Ivanom iz Pobrežja v svrho črpa-
nja proda za posipanje cest in da bo
navažanje cest v gornjem delu Po-
"'^ožja porabljenih 10.100 din, v spod-
njem pa 6100 din. Brvi pri Sodecu in
W Rogini, ki vodita čez Studenčnico,
^odo dali popraviti.
Na tej seji je bil sprejet tudi predlog
^ odvzem odborniške imunitete Sibila
'Martinu, ki je že večkrat grobo kršil
'^bomi.ško disciplino in onemogoča delo
''dbora.
^aj čakajo gasilci iz Pleterja?
,y Pleterjah imamo svojo brizgalno,
je v prostorih bivže strojne zadruce
vasi, nimamo pa še aktivnih ^a-
'Ijcev, ki bi skrbeli, da bi delo gasil-
^•^cga društva tako napredovalo, <'jt
•^spreduje drugod v okraju.
, Ce priznamo, da ima malokatera vas
naša na razpolago vse instrumente
godbo na pihala še izpred vojne ka-
tudi vse instrumente za tambura-
j^*^! zbor, nam morajo zameriti kultur-
[.®'^metniSka in gasilska društva os^a-
vasi v okraju, ki skrbijo za razV'?-
ljudstva svojega okoliša, da »e
nas za to premalo brigamo.
Ker zgledi vlečejo, bi bilo prav, da bi
^asiici v Pleterjah organizirali kallur-
Prireditev, na katero bi prišli godci
® Pihala in tamburasi iz drugih vasi
^ i iz Ptuja in bi dokazali našim fan-
j^. kaj se da ustvariti z dobro vo^io
skrbjo za ljudsko razvedrilo,
j^^o zimo smo zamudili priliko za
^ Zato pa se moramo resno pripravili,
^ bomo prihodnjo dmo nadoknadili
]^^ujeno. Po napornem celoletnem da-
[j^ bo našim sovaščanom prijalo, če se
t^^o čez zimo večkrat razvedrili, kaknr
če bo ob raznih svečanostih in
^^ebih sodelovala naša vaška godba.
Vaupetiču s Hai<^ine tokrat
ni uspelo
Dragoceno šipo na izložbenem oknu
veleblagovnice »Preskrbe« v Ptuju je
v noči 17,—18. februarja t. l. z opeko
razbil v enem oglu Vaupetič Franc iz
Hajdine ter skozi odprtino vzel 3 metre
blaga za srajco, ostalih predmetov pa
ni imel časa pobrati, ker je .bil preje
pregnan.	»
Na vprašanje, zakaj je napravil to
#kodo in kaj je v tem nameraval, se je
Vaupetič izgovarjal na pijanost, v ka-
teri je slučajno prijel do opeke in z njo
razbil steklo
Pred sodiščem si bo Vaupetič Franc
verjetno poskušal pomagati s kakim
drugim izgovorom, saj ni mala stvar
plačati odškodnino za veliko zlomljeno
šipo in še sedeti nekaj časa za ponesre-
čeno vlomilsko akcijo.
ZOPET l^SPEM I.OV NA DIVJE
PRAŠIČE
Ni dolgo, odkar se je ptujska lovska
skupina v lovu na divje prašiče na BoČu
izkazala z bogatim lovskim plenom 120.
kilogramov težkega prašiča V nedelio,
2. marca t. 1. je bil na Boču ponovni
lov na divje prašiče, ki se ga je ude-
ležilo zopet 13 lovcev iz Ptuja.
V lovskem pohodu na Boču sta to-
krat padla prva dva prašiča, ki ju je
podrl lovec iz Poljčan. v drugem po-
hodu pii je padla na strel Rena Jožeta
divja svinja, ki je nosila zarodek 4 sko-
raj dozorelih mladičev merjaščkov
Ptujski lovci so v tej sezoni naveza-
li z lovsko skupino iz Poljčan tesneiše
stike in so povabljeni tudi na bodoče
lovske pohode na srnjake in divje pe-
teline, lovci iz Poljčan pa bodo prišli
na lov nad zajce in fazane.
IZUD in KZ \
im&f^ sl^tipoo ffiaVgo
, Pred nekaj več kot enim letom se je
zbralo v osnovni šoli v Juršincih na
pobudo frontovcev precejšnje število
funkcionai-jev raznih množičnih orga-
nizacij. Namen tega sestanka jo bil,
izvoliti odbor za upravljanje prosvet-
nega doma, oziroma Doma ^udske pro-
svete, kakršno ime je pozneje dobil.
Odbor se je kmalu lotil oranja ledi-
ne na prosvetnem polju, ki je bilo
zelo zapuščeno. 2e lanski predpust se
mu je posrečilo spet oživeti stare in
mlade igralce z uprizoritvijo Jurčičeve
drame »Domen«. Le z velikim napo-
rom posamenzikov in celotnega odbora
so takrat komaj toliko zakrpali^razde-
jani oder, da je bila možna predstava.
Zaradi tega je tudi odbor začel misliti,
kako v najkrajšem času nadomestiti
raztrgane kulise z novimi. Gledal jc na
1o, da se stroški iger zmanjšajo koli-
kor je le mogoče, tako da ostane iim
več sredstev za uresničitev teh načrtov.
Razumljivo je, da po takem varčevanju
ni uspeh izostal. Prihranili so znatno
vsoto denarja, za katero so nabavili tu-
di že potrebno juto za izdelavo novih
kulis. Ta jih Je stala nad 18,000 din.
Pri vsej tej skrbi jih je zalotila po-
mlad 8 svojim delom na poljih in v
vinogradih ter jih začasno odtrgala od
dela. Igralci se tudi tokrat niso ustrašili
žrtev, saj so sredi največjega dela po-
stavili na oder »Dve nevesti«. Finančni
efekt sicer ni bil takšen kot pozimi,
vendar je bil §e zadovoljiv.
Skozi poletje In jesen preteklega
leta se je pa stvar začela sukati čisto
v drugačno smer. Kmetijska zadruga
se je polastila Doma ljudske prosvete
ter v dvorani namestila najprej skla-
dl«če. pozneje na točilnico in plesišče,
potem zopet delavnico itd Celo teleta
«0 bila nekolikokrat v njem zaprta.
Komandir centra predvojaške vzgoje ni
imel toliko čuta odgovornosti da bi
m^nd«?!! nnemocočil uniče-
vanje tako težko pridobljenega Inven-
tarja.
Z nastopom letošnje zime so se pro-
svetarji oosvetovali, ali naj bi še orga-
nizirali kakšno prireditev ali ne. Prvo
vprašanje, ki se je pojavilo je bilo:
kje bi igrali? Saj ni prostora. Odbor se
je vpraševal ali se še sploh splača vsa
muka in skrb. Sklenil ie, da bodo pri-
čeli kljub vsemu graditi oder. Apeli-
rali so na zavedne ljudi, da naj bi po-
magali s prostovoljnimi prispevki, da
bi se graditev pospešila. Mnogi so se
pozivu odzvali, mnogi pa ne. Nekateri
so celo zmerjali zbiralce s pripombami,
ki niso za njih same prav nič častne.
Sedaj imajo oder že zgrajen, da so
lahko gasilci iz Gabernika uprizorili ob
zadnjih dveh nedeljah Gogoljevo »2e-
nltev«.
Izdelava odra jih je precej stala. De-
lo je izvršil Mirko Cobelj, mizarsko de-
lo pa so opravili Martin Zavec, .To/e
Matjašič, Janez Pučko in Franc Slod-
njak. V materialu je največ prispeval
predsednik gasilcev Alojz Osterc in
drugi.
Kmetijska zadruga trdi, da so se
vgnezdili v njihovi zgradbi, IZUD pa
smatra, da se je naselil v Domu ljud-
ske prosvete, torej v prostoru, kamor
po vsej pravici spada. Kmetijska zadru-
ga bi IZUD sicer prepustila oder ter
majhno sobico pred odrom dvorano pa
bi rada obdržala, da bi lahko pobirala
odškodnino od gostov in seveda tudi od
domačinov. Odbor IZUD se s tem ne
more strinjati. Za IZUD zahteva dve
sobi ter dvorano z odrom. S tem seveda
ni rečeno, da zadruga ne bi imela
vstopa v dvorano, da ne bi smela imeti
tam svojih sestankov in zborov. Vsaka
organizacija bi imela tam prostor, ven-
dar pod pogojem, da po uporabi vrne
vse predmete in opremo nepoškodovano
in čisto. Na ta način bi se izognili ne-
potrebnim poškodbam opreme,
IZUD v Juršincih želi trdnega sode-
lovanja z vsemi pošteno mislečimi ljud-
mi. zlasti Pa z zadrugo, ki mu naj nudi
pri preobra7hi vaci vso moralno pomoč,
saj je to tudi njena naloga.	-ac
Popravek
K članku: »Spominska svečanost ob
smrti dr, Matije Murka«, v katerega so
se vrinile nekatere napake, ki kvarijo
smisel in izkrivljajo pomen dela dr
Matije Murka, objavljamo sledeče po-
pravke:
V	prvem stavku drugega odstavka:
mesto ... etimologov pravilno etnogra-
fov. V drugem stavku mesto ... Krempl,
Jarnik, Miklošič ... pravilno: Krempi,
Miklošič .., V tretjem stavku tretjega
odstavka mesto ,.. v knjigi »Spomini«
... pravilno: v članku »Spomini«, ki ga
je objavil Časopis za zgodovino in na-
rodopisje. Mesto začetka četrtega stav-
ka v četrtem odstavku: Ko je končal na
Dunaju univerzo, se je seznanil z veli-
kim Miklošičem. .. pravilno: Na Duna-
ju se je seznanil z velikim Miklošičem,
katerega učenec je bil z Vukom ... V
drugem stavku četrtega odstavka me-
sto ... etimoloških ,,, pravilno etno-
grafskih in leposlovnih, zlasti pa je ob-
javljal epske pesmi jugoslovanskih na-
rodov. V drugem stavku petega odstav-
ka mesto ... leta 1933, ko je bil imeno-
van za častnega člana Muzejskega
društva — pravilno ,,. leta 1933, častni
član Muzejskega društva pa je bil žeo3
leta 1924. V istem odstavku odpadeta
predzadnji in zadnji stavek od: On nas
... do ... tudi slovenščino.
*
V	št. 8'52 Ptujskega tednika se je v
članku »Vaški odbor OF v Slatini noče
biti med zadnjimi« vrinila pomota gle-
de tov. Kokol Antona predvsem v stav-
ku: »Sedaj skupno z njim smatra, da
je prišel ugoden trenutek za izstop iz
OF in zrušitev ZE,« Tov. Kokol je le z
nedelavnostjo zakrival pred organizaci-
jami delovanje članov ZE Topolovec
Andreja in Uršule, ki sta delala na to,
da bi zrušila ZE ter agitirala za izstop
iz Osvobodilne fronte.
★
V	KZ Bukovci so na občnem zboru
sklenili zvišati delež za 300 din. ne pa
na 300 din.
Uredništvo
Novice iz Stoperc
POD TEZO SNEGA SO SE RUSiLA
OSTRESJA
Sneg tudi Stoperčanom nI prizanesel.
Morali smo precej časa čakati, da je bil
preoran sneg na cesti Rogatec—Maj-
šperk—Ptuj. Teža snega ni prizanesla
nekaterim slabim ostrešjem posestni-
kov, ki so podcenjevali obtežitev streš-
nega ogrodja in niso ogrebll snega.
Večjo škodo je utrpel nek posestnik iz
Grdine, kateremu se je porušilo ostrešje
šele, ko se je sneg že napol raztopil.
KMALU BOMO GAZILI PO BLATU
Ko se bo sneg na krajevnih cestah
raztopil, bo nastopila doba blata, ko
bodo zopet trpele njive in travniki ob
cesti. Nekateri posestniki so največkrat
sami krivi škode, ki jim nastane na
travnikih, njivah in posevkih. Namesto
da bi po končanem oranju očistili ob-
cestne jarke, nekateri razorjejo celo
cesto, ljudje pa se potem izogibajo mla-
kam na njive in travnike.
Vaški odbori OF se bodo morali resno
zavzeti za ureditev cest in množično
navažanje. Prav malo bo koristil izbolj-
šanju cest primer dveh posestnikov iz
Tomanja, ki se prepirata zaradi vode,
ki teče pri njunih hišah čez cesto. Z
odločbami KLO Stoperce ne bosta pri-
šla na kraj. Ko bo svojo dolžnost opra-
vil odbornik, mu bo sledil tudi drugi.
SADNO DREV.IE .TE SNEG MOCNO
POŠKODOVAL
Na sončnih legah je že skopnel sneg,
ki je povzročil sadjarjem občutno ško-
do. Skrbnejši sadjarji že odstranjujejo
polomljeno drevje in vejevje. Tudi pri
tem delu bo več zaostankarjev, ki se
navadno zganejo šele, ko dobijo odločbo
od KLO, da je treba očistiti sadno
drevje,
ŠPEKULANTI SO NA DELU
Kmetijska zadruga je sklenila, da bo
odkupovala proti proviziji od kmetoval-
cev živino, tako dobljena sredstva pa
bo porabila za nabavo plemenskega bi-
ka ali drugo plemensko živino.
Kakor se vidi, ta cilj ne bo dose/en,
ker so na delu posamezniki, ki strašijo
kmetovalce, da jih bo KZ opeharila, na
drugi strani pa sami odkupujejo od
kmetovalcev brez dovoljenja živino m
si z dobički polnijo špekulan^-ke žepe.
USPEL GOSPODINJSKI TECAJ
Pred kratkim je koi>Li-I v Stopercah
gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo
lepo število okoliških deklet in ga je
vodila tov. Vrabič-Berce Marija, uči-
teljica.
Zaključek tečaja je bil po .večen po-
častitvi 8. marca, praznika borbenih
žena vsega sveta. V navzočnosti šte-
vilnih žen so dekleta vprizorila »Vrni-
tev« in zapela več slovenskih narodnih
pesmi.
»VOLKODLAKI« V STOPERCAH
24. februarja t. 1. je vprizorila v Sto-
percah igralska družina iz Narapelj dr.
Remčevo dramo »Volkodlaki«, ki je z'?-
lo lepo uspela Igralci so se vživeli v
svoje vloge tako, da so prizori pretre-
sali in ganili gledalce do solz. Budili so
globoka doživetja, kot jih je doživelo
ljudstvo ki so ga preganjali »volko-
dlaki«.
Na predstavi .smo pogrešali krajevne
funkcionarje oblasti in organizacij, na-
vzoče pa je bilo mnogo mladine.
Stran A
»PTUJSKI TEDNIK*
Ptuj, 7. marca 1952
V	Lovrencu bo razstava
kmetijskih strojev
v Lovrencu na Dr. p. bo v sredo 19
marca t 1. priredila Kmetijska zadruga
razstavo kmetijskih strojev. Razstav-
lj€ne bodo vse vrst« kmetijskih strojev,
ki v tem predelu pridejo v poStev.
Istočasno se bodo zbirala naročila za
nakup. Naročene stroje bo kmetijska
zadruga dobavila v najkrajšem času po
razstavi
Kmetovalci, oglejte si In naročite po-
trebne stroje, s katerim} si boste olaj-
šali delo. Razstava bo odprta od 9. do
19, ure v dvorani ZD.
V	Sestržah bi radi imeli
elektriko
24. februarja 1.1. so na sestanku zbra-
ni Sestržani razpravljaU potrebo elek-
trifikacije Sestri In okoliških v&s\:
Medvedce, Jurovska vas, Savinsko m
Stopno. To sicer ni bilo prvič, da so o
tem razpravljali, ker so že pred leti, ko
.<»0 bile elektrificirane sosednje vasi,
uvideli koristnost elektrike.
Na sestanku je bila izražena bojazen
pred velikimi stroški, ki so z elektrifi-
kacijo v zvezi in ki bi jih ta pasivni
predel le z velikimi teiavami zmogel,
če jih sploh bi. Zato so sklenili obrniti
se na bližnjo tovarno v Majšperku, pa
tudi na druge strani po pomoč, da bi
tako čim preje lahko tudj v KLO Se-
strže zasvetila električna luč.	-an.
Dijaški šahovski dvoboj
Dne 4. marca t 1. Je bil na 6 deskah
šahovski dvoboj med V.« razredom dri.
gimnazije v Ptuju in VI. razredom iste-
ga zavoda.
Match je odločil VT. razred v «\'ojo
korist z rezultatom 2.5 : 2.5.
Rezultat po deskah je bil naslednji:
Zunec : Miklavčič 1:0, Petek : Mau-
čič %'M, Bohak : Hauber 1:0, Cvahte :
Debeljak 0:1, Ivanuša : Cič VfM, Cus :
Fekonja K:K. (Prvoimenovani so še-
stošolci.)
V torek 11. marca bo povratni dvo-
boj. Ker Je na g^nmaziji veliko zani-
manje za šah, smo sklenili, da bomo
tudi ml v okviru šahovskega tedna, ki
bo od 30. marca do 5. aprila t. 1., pri-
redili brzotumir in po možnosti kako
simultako.	M. F.
Ljudska univerza v Gorišnici
Pretekli petek je predaval v Ljudski
univerzi v Gorišnici tov. Petrovič Jože,
delovodja obrata državnih elektrarn iz
Ptuja o elektriki, njenem razvoju in
važnosti za človeštvo. Predavanje
trajalo skoraj polne tri ure. Poslušalci
so ves Cas z zanimanjem sledili. Pre-
davatelj je znal na preprost način po-
jasniti in razložiti vse, kar mora vsakdo
vedeti o tej važni pridobitvi. Predava-
nju je prisostvovalo 88 ljudi, ki so r
zadovoljstvom zapustili predavslnico,
obogateni z novimi življenjskimi iz-
kušnjami.	St. St.
Pri Vidu so gled^
»Prisego opolnoči«
Po kratkem presledku je v nedeljo
2. marca t. 1. ponovno gostoval pri Vidu
IZUD Hajdina v prosvetni dvorani z
dramo »Prisega opolnoči«.
Polna obsežna dvorana ljudi iz Vida
In okolice je bila priča, da je igralska
skupina IZUD Hajdina sposobna tudi
za nastopanje na mestnem gledališkem
odru, ne pa samo na podeželskih odrih
in da igralci te skupine v ničemer ne
zaostajajo za poklicnimi tekmeci.
Predvsem so s svojimi vlogami Im-
ponlrall tov. Kampl Maks, tov. Cme-
zlova in tov. Robinščak, ki so doumeli
zamisel avtorja in so dokazali, da so
sposobni vplivati z igro na čustva gle-
dalcev, ki 80 2 nestrpnostjo čakali na
vrhunec dejanja. Posebno zadnje deja-
nje so mojstrsko Izvedli. Marsikomu so
oči zalile solze.
Tov. Vobič je kot režiser ponovno
dokazal s pripravo drame, da se da z
vztrajnim delom podeželjskemu ljud-
stvu nuditi kulturno razvedrilo In da
ima okrog sebe igralce, ki dajejo s svo-
jimi uspehi vzpodbudo za poživitev dela
domače odrske skupine.
Pred kratkim je bila v »Ptujskem
tedniku« izražena želja številnih prebi-
valcev iz Vida, da si želijo živahnejše
kulturne dejavnosti in povabilo ostalih
igralskih skupin iz ptujskega okraja, ki
so že ali se niso pri Vidu gostovali, da
naj zopet pridejo in Jim zagotavljajo
da bodo deležni obilnega obiska in go-
stoljubja. Na to željo so bili Hajdinčani
prvi. In kdo bo sledeči.	-nh-
Nesreča nikdar ne počiva
Levo nogo v gležnju si Je poškodo-
vala 26. febr. t. L pri padcu s košem,
ko je prenažala iz pivnice repo, prilet-
na Cimerlajt Neža iz Brebrovnika.
Zdravi se v ptujski bolnišnicL
Močne poškodbe ustnic In zob Je pri-
zadjal Vagner Titu iz Pleterja 29. febr.
t. 1. udarec z branovlekom.
Po njegovih navedbah se Je tega dne
pripeljal zvečer ob 22. uri domov pijan
gospodar Predikaka Ivan iz Plet^a
štev. 61. Pri spreganju konj se je Pre-
dikaka spozabil nad Vagner jem in ga
udaril z branovlekom po glavi ter mu
prizadjal gornje poškodbe, zaradi kate-
rih Je moral iskati pomoč v bolnišnici.
Priletni Kores Ma'tlja it Nadol si Je
24. febr. t. 1. pri padcu poškodoval
prsni ko5. Padca je po njegovih naved-
bah kriv Jus Jože, ki ga Je tega dne
ob 23. uri na domu napadel z motiko
in ga sunil, da je padel. Prepeljali so
ga v bolnišnico.
Z višine 3 m je padel 29. febr. t. 1.
pri delu Zadravec Jože iz Loperšic in
si pri tem poškodoval prsni koš in gla-
vo. Imenovani je zaposlen pri Vinar-
ski zadrugi v Ormožu. Zdravi se v
ptujski bolnišnici.
Močne opekline na zadku je dobil
27. febr. t. 1. štiriletni Menonl Stanko
12 Strnlšča, ko se Je vsedel v akaf z
vrelim lugom in perilom. Po Icrajšem
zdravljenju bo okreval.
V	pustnem razpoloženju je napadel
Sedlaček Janez iz Majskega vrha s ko-
lom priletnega Ropič Alojza, ko se je
ponoči vračal domov. Prizadjal mu je
več poškodb po glavi in hrbtu.
Razprodafalcem in razpečevalcem!
Glede na okolnost, da moramo pri
vsaki številki sproti poravnati vse ob-
veznosti v zvezi s tiskom, pozivamo vse
razprodajalce in razpečevalce, ki nam
se niso nakazali vsega izkupička za
prodane številke Ptujskega tednika, da
nam vse takoj nakažejo po poštni po-
ložnici na naš čekovni račun pri NB
Ptuj ali pa nam prinesejo v upravo v
Ptuju gotovino, sicer bomo prisiljeni
nadaljnjo pošiljanje tednika ukiniti in
zaostanek izterjati.
Iz istih razlogov naprošamo dolžnike
zaostale naročnine za letos in lani, da
nam zaostanke takoj poravnajo pri
blagajni v naši upravi ali pa potom
položnice.	Uprava
V	Novi vasi bodo v nedeljo
volili odbor OF
Organizacija OF v Novi vasi Je skli-
cala volitve OF, ki bodo 9. marca t. L
v prostorih Brenčič Marije v Novi vasi
Krajevni ljudski odbor in osnovna
partijska organizacija sta v zaskrblje-
nosti, da ne bo delo odbora OF popol-
noma zaspalo in zaostalo za drugimi
organizacijami, večkrat zahtevala od
predsednika OF Ludvika Serdinška, da
bi sklical sejo odbora OF zaradi re*
šitve številnih vpražanj članstva, ven-
dar do seje ni prišlo. Na seji, ki so
jo sklicali na zahtevo članstva, se Je
ugotovilo, da še predsednik Serdinšek
niti ni plačal članarine, čeravno so Jo
že plačali člani organizacije.
Dosedanji predsednik Serdinšek Je
dokazal, da mu res ni do dela organi-
cije OF, zato se za njeno delo niti ni
brigal. Verjetno do tega dela ne bi bil
tako ravnodušen, če bi se moral e pri-
poročilom OF potegovati zg državno
službo, ki jo sedaj ima in Jo smatra
od organizacije OF popolnoma neod-
visno.
Ali bomo nadaljevali po starih
receptih?
v Grajeni ima svojo hišico g. Skaza
Simon in na stanovanju dve delavski
družini, ki mu morata namesto plačila
najemnine opraviti letno po 48 teža-
kov. Ena družina stanuje v 1 sobi, dru-
ga pa v sobi in kuhinji. Za 2 sobi in
kuhinjo dobi torej hišni lastnik Skaza
96 težakov. Zanimivo je, v kakem od-
nosu je g. Skaza do delavcev, ki oprav-
ljata v službi težko delo, v prostem času
pa še morata ležačlti njemu.
Ce že g. Skaza tak odnog ne diši po
izkoriščanju človeka po človeku, bi mu
moral to preprečiti odbor OF s pomoč je
KLO, če si že najemnika v svoji sUski
ne moreta pomagati.
MESTNI KINO PTUJ BO PREDVAJAL
V	MESECU MARCU SLEDEČE FILME;
7. do 10.: ameriški film KEY LARGO,
11. do 13.: fran. film CIX>CHEMERLE
14. do 17.: angl. film LASSIE SI
VRAČA.
Ste že slišali?
»PRESKRBA" v Ptu'u
je otvoiiU specialno trgovino i čevlji, nsnjem in čevljarskimi potreb.
SČinaml na ogla KREKOVE ULlCE zraven kavarne.
Velika zaloga!	Novi lepi modeli!
Nizke cene!
V Litmerku je gorelo
Na pustni večer, 26. II. t. 1. okrog 20
ure je nenadoma Izbruhnil požar na
ostrešju sitanovanjske hišice Kumet
Lovrenca iz Lttmerka. Ognja ni br.o
mogoče takoj v začetku pogasiti, ker ni
blizu vode, pa tudi ljudi ni bilo t^koj
dovolj, da bi gasili s snegom. Kumrovi
so ostali brez strehe. Ker hiša nI bila
zavarovana proti požarni škodi, je tadl
vpraianje, kako si bodo Kumron hl^o
zopet spravili pod streho.
PreLckava po požaru je dognala, da 'e
pri Kumrovih moralo priti nujno do f>o-
ž-ara, saj so imeli na podstrešju seno In
blizu tega pa nezavarovan dimnik.
Kumrovi na opozorilo na nevarnost po-
žara niso reagirali.
Žalostna izkušnja Kumrovih je lahko
resno opozorilo vsakomur, ki se doslej
ni dovolj brigal za požarno varnost na
podstrešju.
Knjigovodja KDZ Središče
Tišman Rudoli v zaporu
Upravni In nadzorni odbor KDZ Sre-
dišče sta se znašla pred vpra.5anjem,
kako bo tej KDZ povrnjena škoda, ki
jo je povzročil s svojim malomarnim
odnosom do dela knjigovodja te KDZ
Tišman Rudolf, ki je bil poklican v
Ptuj na zagovor.
Z revizijo poslovanja v KDZ Sredi-
šče je bilo ugotovljeno, da trpi KDZ
nad 90.000 din škode v denarju In nad
3000 kmečkih bonov, na drugi strani pa
v Središču niso redki ljudje, ki so se
dalje časa spraševali, kaki dohodki
omogočajo Tišmanu tako udobno in
lahkoživo življenje.
Okrožno sodišče v Mariboru bo iz-
reklo zadnjo besedo.
Zadružna dvorana pri Veliki
Nedelji je bila zopet polna
v zadružni dvorani pri Veliki Nedelji
je uprizorilo Prosvetno društvo »Simon
Gregorčič« 24. februarja t; 1. pred šte-
vilnimi gledalci veseloigro »Moja teta
— tvoja teta«.
V soboto zvečer t. marca t. 1. so go-
stovali igralci iz Velike Nedelje v Or-
možu z isto veseloigro. Po udeležbi se
je videlo, da je v Ormožu dovolj ljudi,
ki radi gledajo gledališke predstave in
in se Čudijo spremembe, dagledaj sedaj
Ormožanl predstave igralčev a pode-
želja, dočim so se svojčas igralci iz Or-
moža radi postavili s svojimi deli na
vaseh. Verjetno bodo okoliške gledali-
ške skupine s svojO aktivnostjo zdra-
mile tiste ljudi v Ormožu, ki se doslej
niso preveč brigali ža razvedrilo in
kulturno dejavnost v Ormožu, čeravno
imajo za to lažje pogoje kot podeželje.
Se pred priCetkom spomladanskih
del v kmetijstvu bodo igralci iz Ve-
like Nedelje nastopili na odru z novim
delom.
Iz Zavrča
24. februarja t 1. so igralci družine
v Zavrču predvajali komedijo »Scapi-
nove zvijače«, ki je prav dobro uspela.
Svoje vloge so dobro rešili. Posebno pa
je treba omeniti Jagrič Franca, ki je
igral Scapina.
Nabito polna dvorana }e dokaz, da
haloško ljudstvo hvaležno sprejema
kulturna doživetja.^
Org. Osvobodilne fronte Gorenjski
\Th in Zavrč sta imeli v nedeljo 24.
febr. t. 1. volitve novega odbora. Novo-
izvoljeni funkcionarji so se zavezali, 3a
bodo vložili vse svoje sile v gospodar-
ski in splošni dvig svojih krajev.
Rojstva, poroke in smrti
v februarja 1952
Matično področje JurSinc!
Rojstva: 5 dečkov In 8 deklic.
Poroke: Plohi Janez Iz Most j a in
Matjašlč Ana iz Gerlinc; Matjašič Janez
iz Dragoviča in Stabuc Marija Iz Za-
gorc; ^ri Franc Iz Zagorc in Matjašič
Julljana Iz Kukave; Korošec Franc iz
Lenarta v Slov. goricah in Snajder
Adela iz Lenarta v Slov. goricah; Si-
monič Franc iz Gabernika in Suen Ma-
rija iz Gerlinc.
Smrti: Silak Franc (76 let) iz Bre-
zove; Kralj Gregor (74 let) iz Strmca;
Kokol Antonija (66 let) iz Hlaponc;
Majcen Ivana (72 let) iz Botkovc.
Matično področje Velika Nedelja
V februarju so se rodili 3 dečki in
2 deklici.
Nove družine: Bezjak Franc, Bresni-
ca, in Dovečar Marija, Podgorci; Koci-
per Franc, Sodincl, in Hanželič Marija
iz Strjanc; C^jnko Franc, Mihovci, In
Hergula Ivana iz Mihove; Lesjak Jožef,
Zerovinci, in Kosi Angela iz Lešnlce;
KovaČec Franc, Osluševcl, in Mar Ma-
rija iz Bresnice; Marin Janez, Cvetkov-
ci, in Petek Pavla Iz O/etkovc; Meško
Janez, Gajeva 7, Maribor, in Bezjak
Ljudmila iz Bresnice; Meško Janez, Vel.
Nedelja, in Kosi Marija Iz Senešcev;
Marin Stanko, Drakšl, in Serod Kristi-
na, Sodincl.
Umrli so: Kociper Ludvik, VičancI;
Bač Franc, Lesnica; Krabonja Filip,
Mihovci; Dovečar Ana roj. PavlInIč,
Podgorci; Rajh Anton, Vičanci; Ostre
Franc, Hajndl; Stagar Frančišek Trgo-
višče.
Matično področje 2^vrč
Rojstva: 1 deklica.
Poroke: Jakopič Peter in Težak Ma-
rija iz Peitik št. 32; Kelc Franc In Ko-
kot Katarina s Turškega vrha 106; Ze-
bec Vincenc in Jugovec Terezija s Tur-
škega vrha 3.
Smrti: Stumberger Jožef in Hrastovca
št. 109, star 70 let, in Kolenko Matija
iz ZavTČa St. 8, star 84 let.
Matično področje Podlehnik
Rojstva: 4 dečki.
Poroke: Kozel Franc iz Ložtne in Vi-
do vič Neža roj. Cafuta iz Ložine; Per-
nek Franc iz Stanošine in Gajsar Ana
iz Sedlašeka; Pernat Milan iz Kozminc
in Gabrovec Albina iz Zakla; Murko
Ignac iz Podlehnika in Stopinšek Juli-
jana iz Gorce; Vinko Leopold Iz Dežne
in Zajšek Rozalija iz Stanošine; Cafuta
Andrej iz Ložine in Lamot Cirila iz Lo-
žine; Krivec Jakob iz Gruškovja in Ro-
došek Jera iz Sedlašeka.
Smrti: Stumberger Jožef Iz Hrastovca
Podlehnika; Vaupotič Jožef (1877) iz
Zakla 25; Ferčec Valentin (1952) Iz Lo-
žine in Mlakar-Strmšek Ana (1887) iz
Strajne.
Matično področje Vid pri Ptuju
Rojstva: 3 dečkov in 2 deklici in 1
mrtvorojen ček.
Poroke: Cafuta Stanislav in Draženc
z Verdenik Judito iz Vida; Sprah Franc
iz Sedlašeka in Kostanjevec Ana iz
Pobrežja; Muzek Franc iz Tržca in
Strafela Anica iz Sturmovca; Krajnc
Franc iz Pobrežja in Tement Albina iz
Pobrežja; Fajt Stanko iz Majskega vrha
Z Mlakar Tiliko iz Majskega vrha; Ma-
roh Avgust iz Varej z Bedrač Veroniko;
Geč Anton iz Pobrežja In Smlgoc Ma-
rija iz Dravinjskega vrha; Horvat An-
ton iz Sp. Velovlaka z Jurgec Marijo
iz Pobrežja; Maroh Anton iz VareJ z
Vldovič roj. Habjanič Antonijo; Hronek
Jožef iz Ljubljane z Rlžner Pavlo Iz
Tržca; Cafuta Blaž iz Sedlašeka s Kme-
tec Marijo iz Pobrežja; Princi Franc iz
Sel z Anžel Marijo iz Sel.
Smrti: Sitar Jožef (1871) iz Barlslavc;
Skok roj". Jezovšek Štefka (1895) iz
Sturmovca in Milošič Jožefa (stara 1
dan) iz Pobrežja.
POTROŠNIŠKA ZADRUGA * o. j.
vabi vse svoje člane na
SESTANEK ZADRUŽNIKOV,
ki bo v soboto, 8. marca, ob 18. Ufj
zadružni gostilni na Bregu s sledefj,
dnevnim redom:
1.	Poslovno poročilo.
2.	Izvolitev delegatov za občni zboj
3.	Likvidacija zadruge, \T)rašanjo (j,
ležev, dograditev stanovanjskega
bloka.
4.	Razno.
Zaradi važnosti sestanka je zaželjej
polnc»tevilna udeležba.
Istočasno obveščamo, da se bo dnjj
nedeljo, 16. marca, ob 8. url zjutraj
istem mestu vršil občni zbor zadr\jg
na katerega bodo izvoljeni delegati pr,
jeli pismena vabila.
Upravni oilb(
Vabilo
V nedeljo, dne 9. marca t. 1. bo o|
8. url v Ptuju, v sejni dvorani MlJ
množični sestanek šoferjev iz ptujskej
okraja zaradi obravnave važnih vpn
sanj iz šoferske stroke.
Vabimo vse člane Združenja šoferja
in avtomehanikov, kluba Ptuj, in tuj
nečlane, da se tega sestanki sigun
udeležijo.
O d b(
Vabilo
Sindikat delavcev In uslužbencev ii
podjetij Jugoslavije — okrajni odbor
Ptuju ima dne 16. III. t 1. svojo redu
letno skupščino ob 8. url predpoldne
sindikalni dvorani bivšega Okr. mag;
zina v Ptuju.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine,
2.	Izvolitev: a) delovnega predsei
stva, b) 2 zapisnikarjev in 2 overj
vateljev, c) 3-članske kandidacijsi
komisije, č) 3-članske volilne ka
misije.
3.	Poročilo predsedstva,
4.	Poročilo blagajnika,
5.	Diskusija,
6.	Poročilo nadzornega odbora,
7.	Volitve plenuma in nadzor, odbo:
8.	Sklepi,
9.	Razno.
ZAHVALA
Ob smrti naše matere
Terezije Verze!
se vsem, ki so jo v tako lepem štev!]
spremljali na zadnji poti, najlepše k
hvaljujemo, posebno pa zdravniku to
dr. Mrgoletu za zdravniško pomoč,
župniku ter pevcem pa za pogrebi
svečanost.
Hajdoše, 29. febr. 1952.
Kristina por. Metličar, Antoni
por. Galun, hčeri, ter sin Ant(
MALI OGLASI
MANJŠE POSESTVO s hišo vzame
v najem ter preskrbi starejše ljudi, p
ročen par, brez otrok. Naslov v upra
PRODAM ročno mlatilnico, težki
lahki vprežni voz, hrastove (štuke) plo
in stavbni les za strešno ogrodje. Vpt
šatl v upravi.
PRODAM dve postelji in nočni om
rici, belo barvani iz mehkega lesa. N
slov v upravi.
DRZ. POSESTVO Podlehnik išče ki
varja-molzača. Ponudbe na upravo I
sestva.
MIRNA USLUŽBENKA išče v Ptuju
Sp. Bregu prazno sobo. Naslov v upra
PRODAM štiri traverze. dolge 4,80 n
6 cm, in nov bel emajliran štediln
Vprašati v upravi.
PROSIM CENJENE STRANKE, da ;
kom štirinajstih dni odnesejo popravlj
no obutev, sicer bo zapadlo. Vindiš Ivi
Ptuj, Cankarjeva 1.
SVARIM pred nakupom kakršnih ^
predmetov od Rakuša Henrika, Sp. Bi
pri Ptuju. Rakuša Alojz.
RAZVELJAVI>JAM delavsko kniii
it. 1266339, glasečo na ime Mar
Bratušek iz Ptuja, Sp. Breg 172.
PRODAM DOBRO OHRANJENO ZE
SKO KOLO. Vpra&ajte v upravi
NAJDENA je moška desna volnena
kavica. Vprašati v upravi.
RAZVELJAVLJAM osebno izkaJin
reg. št. 6128, ser, št. 0248441. glasečo
ime Marušek Rudolf iz Draženc št.
in knjižico za dvokolo s štev. ogro
368368.
PRODAM do 1500 kg sladke krme.
dovič Marija- Krčevina 114, p. Graje
Delovno knjižico na ime Lešnik Trt
Crmlja 6. p. Trnov.ska vas, izgublj'
18. februarja t. 1. razglašam za
veljavno.
Prodam dve postelji, dve nočni oi^'
ci. omaro in mizo po nizki ceni. t
na bone. Stepišnik Marija, Mmo
ski trg 7. Ptuj.
Sončna očala sem našel na Vift
Kdor jih je izgubil, jih lahko dofc
upravi licta.
Kaj Je novega na knjižni polici
podružnice
DRZAA^NE ZALOŽBE SLOVENIJE
V PTUJU?
Senoa-Diogenes: Varuj se seljske
roke
Golia: pesmi
Sinclair Lewi«: Elmer Gantry
Pahor: Tako je bilo trpljenje
Mazalek: Murek
Bevk: Morje luči
Bevk: Kaplan Martin Cedermac
Bevk: Med dvema vojnama
Bevk: Pestema
Pahor: Moj tržaški naslov
Pahor: Matija Gorjan
Beck: Volokolamska cesta
Legin: Oklopnica Anjuška
Bučova: Svet brez sovraštva
Ck>gala: Obča metodika
Kemični zbornik: Opombe k beri-
lom Za izobarževalne tečaje
Zoreč: Od vlakna do tkanine
Detela: Botanilca (za višje razrede
gimnazije)
Razen tega so prispeli: Amerikanski
joumali
Pred cepljenjem živine
Ze leta opravljamo zaščitna
cepljenja domaČe živine proti
raznim kužnim boleznim, ki pri-
našajo živinoreji veliko »kodo.
Danes je vsakomur znano, ko-
liko glav živine pogine vsako
leto zaradi kužnih bolezni, ko-
liko se zaradi bolovanja te ži-
vine izgubi na mesu, masti,
mleku, prireji, plemenu, pri pe-
rutnini. na jajcih itd Kakšna
škoda bi šele bila, če se ne bi
vršilo redno zaščitno cepljenje
proti nevarnejšim živalskim
kužnim boleznim. Pri nas, kakor
tudi v drugih državah po vsem
svetu, vsako ieto pocepijo veliko
število živali s cepivom in na
način, ki zagotavlja v primer-
nih pogojih dobro in pri nekih
tudi praktično dolgotrajno za-
ščito živali.
Po pridobitvah današnje ve-
terinarske znanosti se vršijo za-
ščitna cepljenja t dobrim rezul-
tatom že skoro vseh vrst doma-
čih živali. ^ Cepijo se konji, go-
veda, voli, ovce, koze, svinje in
perutnina, kjer v večjem ob-
segu vladajo kužne bolezni, ne-
varne za dotično vrsto živali.
Tako se vršijo v Južnejših pre-
delih naše države množična
cepljenja govedi, ovac in koz
proti vraničnemu prisadu, go-
veda še proti ščitavcu in slinav-
ki ter parkljevki, cepljenje ovac
proti ovčjim garjam, svinj proti
svinjski kugi in svinjski rdečici
in perutnine proti kokošji kugi
in koleri ter delno psov proti
steklini.
Pri nas v okraju pridejo v po-
štev cepljenja svinj proti svinj-
ski rdečici in ohromelosti svinj,
cepljenje kokoši proti kokošji
kugi ter cepljenje psov proti
steklini Kakor vidimo, se v
ptujskem okraju s cepljenjem
borimo predvsem za svinje in
perutnino, medtem ko pri veli-
kih živalih ni večje nevarnosti
razen tuberkuloze pri govedi.
O tuberkulozi pozneje!)
Cepljenje psov za prepreče-
I vanje stekline je v 1. 1952 že iz-
. vršeno in sicer z znatno boljšim
. odzivom kakor lani in prejšnja
leta. Odkar cepimo pse (1948),
. nismo imeli več v okraju niti
» enega slučaja stekline, kar po-
j trjuje veliko koristnost tega
. ukrepa. Tudi \'se boljši f>dziv
. lastnikov, ki iz leta v leto pri-
; vedejo vedno več psov na cep-
ljenje, kaže, da se razumevanje
i kmetovalcev in drugih lastnikov
i psov za izvajanje tega ukrepa,
i Lahko smo prepričani, da tudi
v bodoče več ne bomo imeli
. stekline v okraju, v kolikor bo
. razumevanje lastnikov psov
ostalo tako, kot je bilo letos ali
i' pa se še bolj okrepilo. Tudi bi
i bilo želeti, da bi nekateri KLO
; v bodoče več skrbeli za vpra-
^ šanje kot doslej.
1 Pred nami stojijo sedaj še
- ostala cepljenja, ki se morajo
i izvršiti v prvi polovici tega leta.
Po času je prvo na vrsti ccp- i
Ijenje. kokoši proti kokošji kugi. <
To je treba izvršiti še v teku
marca, ker so področja naših '
krajev še neokužena ter da bi ]
zagotovili zdravje kokoši, ki ;
bodo valile. Zdrave in neoku- '
žene kokoši bodo dale zdrav in 1
odporen podmladek! Ce zamudi- 1
mo ta ugoden čas, se nam bo i
zgodilo isto kot lansko leto, ko
smo cepili sredi poletja v vaseh,
ki 60 že bile močno okužene, pa ,
cepljenje ni pokazalo pričako- ,
vanih rezultatov in je ponelcod ,
ostalo sploh brez kakršnega koli
uspeha Znano je namreč, da ]
ccpljenje proti kokošji kugi v '
že okuženih krajih ne pomaga.
Okrajna veterinarska služba
bo vršila cepljenje proti kokošji
kugi tudi sedaj, posebno v onih
KLO in krajih, kjer je v prejš-
njih letih razsajala kokošja ku-
ga. To cepljenje je važno tudi
zaradi trgovine, posebno zuna-
I nje, ker se tu zahteva Izrecno
samo blago, ki izvira od ceplje-
nih kokoši. To akcijo je treba
organizirati in prijaviti OLO.
Za kokošmi bodo prišle na
vrsto svinje, potem cepljenje
proti rdečici v obsegu kot doslej
in cepljenje proti ohromelosti
v zmanjšanem obsegu, ker je ta
kužna bolezen praktično že iz-
koreninjena v okraju, pa je zato
tudi nevarnost mnogo manjša.
Proti rdečici bomo ceoili po-
vsod, kjer smo jih tudi doslej
ter moramo tudi poudariti, da
bomo le na ta način pojav te
bolezni obdržali v dosedanjih
znosljivih mejah. Cepljenje daje
svinji zanesljivo imuniteto, ka-
tere solidnost in trajanje je od-
visno 1. od kvalitete cepiva, 2.
pravilno izvršenega cepljenja,
3.	zdravstvenega stanje in na-
ra\'ne živl enjske moči svinje ter
4.	od pravilne prehrane in sploš-
ne nege svinje po cepljenju. Vsi
našteti pogoji morajo biti po-
dani, pa bo cepljenje res imelo
dober uspeh.