PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XIX. St. 227 (5602) TRST, sreda 25. septembra 1963 Ameriški senat odobril pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov Za ratifikacijo je glasovalo 80 senatorjev, proti pa 19 - Razgovori Ruska v New Yorku WASHINGTON, 24. — Ameriški senat je danes ratificiral moskovsko pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov. Za ratifikacijo je glasovalo 80 senatorjev, proti pa 19. Odsoten le bil samo en senator zaradi bolezni. Seji senata je prisostvovala —------------------ velika množica. Navzoči so bili tudi številni časnikarji in òla-rn diplomatskega zbora. Senatorji so glasovali javno in poimensko. Od 99 navzočih sena-torjev jih je 80 glasovalo za ratifikacijo, 19 pa proti. Med senatorji, ki so glasovali za ratifikacijo, je 55 demokratov in 2' republikancev. Med nasprotniki pa je 11 demokratov (vsi iz južnih držav) in osem republikancev. Predsednik Kennedy je nekaj u e .. glasovanjem sprejel demokratične voditelje senata in že vnaprej izrekel zadovoljstvo, ker ?° Pogodba ratificirana. Poudaril ie* da gre za «prvi, toda pomem-De2J korak naprej po poti miru». Državni tajnik Dean Rusk je izrekel veliko zadovoljstvo zaradi ratifikacije pogodbe in prav tako tudi ameriški predstavnik v OZN Stevenson. Rusk je izjavil, da je ratifikacija «razlog za veliko zadovoljstvo ameriškega ljudstva in narodov vsega sveta». Dodal je, da je proučevanje pogodbe potekalo «v skladu z veliko tradicijo ameriškega senata». Iz Moskve poročajo, da je danes prispela tjakaj delegacija San Marina, ki je podpisala moskov-sko pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov. Agencija Tass je nocoj v svojem komentarju poudarila, da ratifikacija moskovske pogodbe v ameriškem senatu odpira pot nadaljnjim sporazumom in nadaljnjemu sodelovanju med SZ in ZDA. Agencija dodaja; «Pogodba je bila deležna podpore tako de. mokratov kakor republikancev. Tisti, ki so glasovali proti, so rasisti z juga ali pa senatorji, ki so tesno povezani z monopoli tovarn orožja, ki jim je na tem, da se nadaljuje oboroževalna tek-ma.» Glasilo sovjetskega ministrstva za obrambo «Krasnaja zvezda» objavlja članek pod naslovom «Ne smemo se šaliti z jedrskim orožjem». Članek piše, da kitajski voditelji nedvomno vedo za jedrske poskuse z bombami do 50 megaton. List dodaja, da so v sovjetskih skladiščih tudi bombe, ki dosežejo moč sto megaton. «Sprašujemo se, nadaljuje list, čefnu, spričo takega stanja, vodu telji neke države, katere varnosti je zajamčena z vso močjo sociar lističnega tabora, potrebujejo a<-tomsko bombo. Verjetno mislijq, da bo imetje atomske bombe povečalo njihov vpliv na države 4-zije, Afrike in Latinske Amerikje in jim pomagalo rešiti nekatena "'"""""""“'“‘'iiiiMiiiiiiiinimiiiiiiiimMMiiiMiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiMiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiniimmiiimiiiiNiiMuiiiiimiiiiiiniiiiniimiiiii.. DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA Pred proti prvimi ukrepi vlade naraščanju draginje sporna mednarodna vprašanja s položaja sile. Očitno je, da socialistične države nimajo namena, podpirati teh načrtov, kii nimajo nič opraviti s stvarjo internačio-nalizma.» Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je včeraj razgovarjal v New Yorku z zunanjimi ministri osmih latinskoameriških držav. Govorili so o Kubi. Dean Rusk je ministrom obrazložil tudi svoje mnenie o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o perspektivah nadaljnjega popuščanja napetosti. Danes se je Dean Rusk sestal z drugimi zunanjimi ministri. Zjutraj je imel sestanek z indonezijskim zunanjim ministrom Subandriom, popoldne pa s fili, pinskim zunanjim ministrom in s predsednikom nepalske vlade. Dalje je govoril z zunanjimi mi. niistri Kostarike, Dabomeja in Toga. Zjutraj je Dean Rusk sprejel tudi španskega zunanjega mini. stra Castiello. Govorila sta o a-meriških vojaških oporiščih v Španiji. Predstavnik ameriške de-legacije je izjavil, da so bili raz. govori «zelo spodbudni» in da se bodo nadaljevali. Irski zunanji minister pa se je z Ruskom raz-govarjal o irskem predlogu, naj bi ZDA. SZ, Velika Britanija in Francija sklenile sporazum o prepovedi uporabljanja jedrskega o-rožja. Razgovor Nenni-Wilson LONDON, 24. — Tajnik italijanske socialistične stranke Nenni je imel davi v spodnji zbornici razgovor z laburističnim voditeljèm Wil-sonom. Razgovor je trajal več ko eno uro. Nenni ja spremlja načelnik zunanjepolitičnega urada socialistične stranke senator Vittorelli. Po razgovoru je laburistična stranka objavila iz j avb, v kateri je rečeno, da sta Nenni in Wilson proučila sedanji italijanski politični položaj pred kongresom socialistične stranke In mednarodni položaj zlasti v zvezi z napetostjo med Vzhodom in Zahodom. Izmenjala sta sl tudi poglede, In ta izmenjava se je zaključila «z bistvenim sporazumom» glede stališča, ki naj ga obe Strani zavzemata do večstranske jedrske sile NATO. Govorili so tudi o razorožitvi In evropskem sodelovanju. Izjava pravi na koncu, da se je Wilson sestal tudi s Saragatom v Hamburgu prejšnji mesec, in dodaja, da laburistični voditelji upajo, da bo Saragat obiskal London. Nenni je pozneje izrazil zadovoljstvo zaradi sestanka z laburističnimi voditelji in je dodal, da so govorili o mednarodnih vprašanjih in še posebej o potrebi okrepitve sedanje faze pomirjevanja. Poudaril Je tudi važnost perspektive, da laburistična stranka zmaga na prihodnjih volitvah. MANILA, 24. — Predsednik japonske vlade Ikeda je prispel včeraj v Manilo na tridnevni uraden obisk. Ob prihodu Diemove svakinje gospe Nu v Rim so bile pred južnovlet namskim poslaništvom demonstracije, kakor kaže slika. Včeraj so se demonstracije ponovile. Demons franti so najprej odšli pred južno-vietnamsko poslaništvo, kjer so raztrosili letake. Policaji so jih razgna li. a demonstranti so se pozneje znova zbrali na bližnjem trgu. Policaji so pridržali tri demonstrante • W * • * a}' f: Ostra polemika socialistov, socialdemokratov ta ropablikaacev z Malagodijcm; opozorilo glasila PRI «gospodarski buržoaziji» RIM, 24. — Predsednik republike Segni je sprejel danes guvernerja newyorske zvezne države Rockefellerja, predsednik vlade Leone pa je imel razgovor z ministrom za zaklad Golombom, nato z ministrom za industrijo Tognijem, končno Pa še sestanek z ministri Medicijem, Colombom in Martinel-njem ter guvernerjem državne banke Carlijem v zvezi z jutrišnjo sejo ministrskega sveta. Tudi politični tajnik KD kjoro se je razgovarjal z mini- ——— ---------- ... . . „ , «n Mixlidjem, Colombom in &»««««> ^f^^^tSÓv fognijem, pred tem pa je sprejel guvernerja nevvvorške zvezne države Rockefellerja. Zakladni minister Colombo je P° razgovoru s predsednikom via. e® izjavil novinarjem, da sta prò-, učila gospodarski položaj, vendar PS da niso določili, kakšne ukre-Pe bodo sprejeli v zvezi s tem Položajem in da je zato zelo ver. ietno, da se bo ponovno sestal 8 Predsednikom vlade. Socialisti, socialdemokrati in republikanci odgovarjajo na napa-5?. liberalnega voditelja Malago-flLa na politiko levega centra. «Avanti!» objavlja v svoji jutrišnji številki uvodnik, v katerem Pravi med drugim, da Malagodi-j®v\ nasveti, da bi «vlili zaupanje "alijanskemu gospodarstvu», ne y?.erai je tudi ameriški senat ratificiral moskovsko pogodbo o oelni prepovedi jedrskih posku-s?v, in sicer z 80 glasovi proti 19; Riasovanje je bilo javno in poimensko. Ob tej priliki je Kcnne-**y Poudaril, da gre za prvi, toda Pomembni korak naprej po poti miru. V generalni skupščini OZN je ““ delegacij držav iz Evrope, A-‘r,ke in Azije zahtevalo, naj se “Prejme na dnevni red skupšči-„e tudi vprašanje mednarodne Pomoči za obnovo Skopja. Jugoslovanski delegat Vladimir Popo-t, , ki je govoril med nadaljevanjem splošne debate, je izrazil zadovoljstvo zaradi izboljšanja mednarodnih odnosov kot posledice Prepričanja, da vojna ni neizbež- Poudaril je, da Jugoslavija Podpira predlog za določitev Afri-rb.’ kitinske Amerike in nekateri™ Področij Evrope za ncatom-»»a Področja ; podprl je predlog sklenitev nenapadalne pogodbe {ned NATO in varšavskim pak-i:i Poudaril je nujnost nagle 'kvidaci.je ostankov kolonializma er odprave gospodarske neenakosti in monopolov; končno je iz-upanje, da bo konferenca I ® o svetovni trgovini odobrila •rjavo o načelih mednarodnega gospodarskega sodelovanja. V Alžiru je predsednik republike Ben Bela predvčerajšnjim predstavil skupščini svojo novo vlado ter se v svojem govoru ob-vezal, da se bo v Alžiriji nepreklicno izvedla socialistična revolucija, ki se bo še pospešila, če, bo Prišlo do nove eksplozije v Sahari! ponovil je potrebo revizije e-vianskih sporazumov ter še prav Posebej omenil agrarno reformo v Alžiriji rekoč, da je stranka že Pripravila zadevni načrt, ki bo Predložen skupščini že v začetku oktobra. Medtem ko avstrijske oblasti podaljujejo iskanje atentatorjev v Avstriji, je kancler Gorbach izjavil novinarjem, da so bile zara-m atentatov na Južnem Tirol-“kom in zaradi oprostitve karabinjerjev v Tridenti! «pretrgane niti» za pogajanja med obema državama in da «bo potrebno več casa, da se znova povežejo,» toda Avstrija bo kljub vsemu vztraja-la,?ri. Pogajanjih. italijanski socialistični voditelj Nenni je imel včeraj v Londonu vazne razgovore z laburističnim voditeljem Wilsonom ; dejal je, J*a sta govorila o mednarodnih vprašanjih in še posebej o potre-“1 okrepitve sedanje faze pomirjevanja ter je poudaril važnost Perspektive, da laburistična stranka zmaga na prihodnjih volitvah. katerimi je tudi «beg kapitalov v inozemstvo, ki je delo tistih slojev, ki ,so tako pri srcu liberalnemu preroku», in nadaljuje, da bi bilo treba molčati in pozabiti na «divjo špekulacijo, z gradbenimi zemljišči, na nebrzdano višanje najemhin, na triumf davčnih utaj in na sistem distribucije pod vplivom verižne špekulacije od proizvodnje do potrošnje»; da, celo jamstva bi morali dati, da «ne bomo z ničimer motili tega čudovitega reda». «Desnica pritiska — nadaljuje «Avanti!» — ker misli, da je prišel njen čas za skrajno ofenzivo proti levemu centru. Pritiska, da bi se. z ustvarjanjem preplaha in negotovosti, vrnili nazaj. Eogrešen račun. Dozorel je čas za demokratične rešitve. Mi hočemo napredek, gospodarski razvoj, razvoj proizvodnje in potrošnje; hočemo trdno gospodarstvo, ki bo moglo zagotoviti delavcem vedr.o višjo življenjsko raven. Vemo pa, da je za to potrebno zatreti pojav špekulacije z gradbenimi zemljišči, najemninami, s trgovino. odpraviti davčne utaje, ostvariti. moderen pravičnejši davč. ni Sistem, ne poniževati in zavirati javne pobude v gospodarstvu, ampak napraviti iz nje močno orodje splošnega razvoja dežele v korist skupnosti. Potrebno je gospodarsko načrtovanje, da bi se lotili podedovanih neravnovesij v deželi. Vemo namreč, da napredovanje ni povezano s porazom politike levega centra, ampak z njeno jasno zmago, z močno, odločno in pogumno akcijo, ki bo zmožna premagati odpore in manevre des. niče vseh barv.» Tudi socialdemokratski poslanec Orlandi polemizira z Malagodijem in pravi med drugim, da bi diagnoza Malagodija «dobila prepričljivo potrditev, če bi Francija — kjer so gospodarske motnje mnogo bolj zaskrbljajoče — imela via. do levega centra»; te motnje pa imamo tudi l^ijub temu, da imamo tam v bistvu «konservativno in avtoritarno vlado, ki je ne bremenijo niti hipoteke niti perspektive levega centra». Izredno oster napad na manever gospodarske desnice pa objavlja glasilo FRI «La Voce repubbii cana»; «Ko naši konservativci go-vore o evropski socialdemokraciji, kot o idealu, kateremu bi se moral prilagoditi PSI. pozabljajo, da stoji nasproti tej socialdemokraciji gospodarska buržoazija, ki je zmožna razumeti ali vsaj sprejeti zahteve moderne gospodarske demokracije, medtem ko smo v Italiji — s tega stališča, namreč, kar zadeva zmožnost’ gospodarskega razreda, da čuti nove potrebe — v istem položaju kot smo bili ob razpadu fašizma.» Glasilo PRI poudarja, ' da gospodarski napredek sam še ne označuje demokratičnega razvoja neke družbe, ampak je potrebna neka' druga važna stvar, namreč, «duh večje pravičnosti in temeljnega spoštovanja načela enakopravnosti in dostojanstva vseh ljudi. Toda, ko gospodarska buržoazija ni zmožna doprinesti ali prenesti nujnih žrtev, da bi vznikla stvarna demokracija, more pripisati radikalizacijo položaja le svojemu egoizmu, svoji nesposobnosti, da razume potrebe časa». Potem ko je podčrtala, da je italijanska gospodarska buržoazija med najbolj «nevzgojenimi in nekulturnimi» na »vetu, ki vidi le svoj nos, hkrati pa svetuje italijanskemu delavskemu razredu, naj se zgleduje po zahodni socialdemokraciji, ,da bi bil «vreden' ‘spoštovanja ip demokratičen» «La Voce repubblicana» zaključuje, da ni moč zahtevati, da bi delavski razred pristal na blo. kiranje mezd, ne. da bi gospodarska buritoaldja pristala hkrati na politiko . gospodarskega načrtovanja; «Vsekakor pa, nihče nam ne bo preprečil — v primeru gospodarskega terorizma, ali brez njega — da ne bomo storili svoje dolžnosti kot demokrati, kot bi za gospodarsko buržoazijo po drugi plati ne bilo slabo, če bi se spomnila na določene prece-dense.» Pred odhodom v London je Nenni naslovil pismo na vse člane PSI, v katerem jih opozarja na izredno važnost 35. kongresa stranke in pravi med drugin , da podpora avtonomistični politiki stranke «odpira pót demokratičnemu, socialnemu in gospod: rske-mu napredku dežele mi del T odklonitev tè politike pa Vrgla za več let nazaj zmešnjave, ki jo bo izkoristila la desnica». V poslanski zbornici »o poldanskem zasedanju zače pravo o proračunu mini za prosveto, med katero , _ ročevalec večine dejal met drugim, da bo naloga parlarne ita in prihodnje vlade izdelati n zvojni načrt za šolstvo; kar zadeva zasebno šolstvo, pa da so i tem proračunom postavili «ne katere premise za rešitev tega ■ -praša-nja v pravičnem ravnotežji med raznimi ideološkimi tendencami». Na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. V senatu so začeli razpiavo o proračunu ministrstva za turizem in prireditve, hkrati pa so odobrili zakonski osnutek o ooviša-nju pokojnin bivšim dr avnlm nameščencem im dva ukripa za kritje teh novih izdatkov. i delavcev, pa bi nas j, v Stanje koristila le € nsp dora z-rstva e p o- Močan potres v Peruju LIMA, 24. — Močan potresni sunek, ki je trajal več ko eno minuto, je prizadel danes številna področja Peruja. Sunki so bili pete in šeste stopnje Mercallijeve lestvice. V Limi in v drugih krajih so močno popokali zidovi starih hiš. Do sedaj poročajo samo'o škodi. Prebivalstvo v Limi je v vsej naglici zbežalo na prosto. Ben Bela predstavil vlado skupščini AL2IR, 24. — Predsednik alžirske republike Ben Bela je predstavil včeraj skupščini svojo novo vlado in je ob tej priložnosti, imel kratek govor. Izjavil je, da bo prihodnji teden podal v poslanski skupščini pregled enega leta vladnega delovanja ter obrazložil perspektive delovanja vlade za prihodnje leto. Omenil je zatem zmedo, ki je vladala v Alžiriji, ko je dobila ne. odvjspost, ter napore vlade v pre-teklem letu. Dodal je; «Obvezujem se, da se bo v Alžiriji nepreklicno izvedla socialistična revo-lugli?:» Pozneje je Ben Bela na tiskovni konferenci izjavil: «Ce se bodo obnovili jedrski poskusi v Sahari, se bom temu uprl, toda ne bom delal vojne zaradi tega. Ce bo prišlo do nove eksplozije v Sahari, bo ta pospešila naš socializem. Po. lastili se bomo tega, kar ostaja od privilegijev.» V zvezi z eviamskimi sporazumi je Ben Bela izjavil: «Govori se, da ne spoštujemo evianskih sporazumov. Mi smo drugačnega mnenja. Mi smo njihovi najboljši izvrševalci, ker likvidiramo njihove negativne plati. Potrebno bo proučiti in revidirati evianske sporazume. Storili bomo vse. da se ohranijo dobri odnosi med Francijo in Alžirijo.» Omenil je zatem agrarno reformo v Alžiriji in je izjavil, da je stranka že pripravila načrt, ki bo predložen skupščini v odobritev v začetku oktobra. Agrarna reforma bo omejila privatno lastnino in se bo nanašala na vso zemljo v Alžiriji. Na vprašanje nekega časnikarja je Ben Bela odgovoril; «Ne izključujemo pobude za navezavo odnosov z Vatikanom. Naši odnosi s Cerkvijo ne bi mogli biti boljši.» Zatem je Ben Bela izrekel priznanje alžirskemu škofu Duvalu in dejal, da je bil ta «eden prvih, ki je razumel alžirsko vprašanje». Kar se tiče Izraela, je Ben Bela izjavil; «Mi smo solidarni z našimi arabskimi brati in naše stališče se ne bo nikoli menjalo.» Predsednik alžirske skupščine je javil, da sta se Krim Belkasem in Tit Ahmed odpovedala svojemu poslanskemu mandatu. To so storili še drugi trije poslanci. druge visoke osebnosti. Predsednika sta v kratkih pozdravnih govorih poudarila koristnost sodelovanja Jugoslavije in Čila in izrazila željo po uspešnem razvoju sodelovanja. Z letališča sta se odpeljala v avtomobilu skozi gost špalir ljudstva, ki se je zbralo kljub hladnemu iin deževnemu vremenu, v rezidenco predsednika Tita, kjer je župan Santiaga zaželel visokemu gostu dobrodošlico in ga obvestil, da ga je občinski svet proglasil in vpisal v knjigo častnih gostov Santiaga. V odgovoru na pozdrav, ne besede župana je .Tita izrazil prepričanje, da se bo plodno sodelovanje v preteklosti med glavnima mestoma Jugoslavije im Čila še nadalje razvijalo v sklopu sodelovanja obeh držav. «Zadovoljni in ponospi smo, ko vidimo, da so mnogi Čilenci jugoslovanskega porekla ugledni dr-žavljani vaše dežele in vašega glavnega mesta. Veseli nas, da o-ni kot lojalni državljani Čila še nadalje goje pozitivne kulturne tradicije in stike z našo deželo in se aktivno zanimajo za napredek in razvoj Jugoslavije.» Danes dopoldne je Tito v spremstvu svojih sodelavcev položil venec na spomenik Bernarda Ohi-ginsa. junaka iz borbe čilskega ljudstva za osvoboditev izpod španskega gospostva. Zatem je Tito obiskal vrhovno sodišče, kjer mu je predsednik sodišča Fernan-dez zaželel dobrodošlico in ga pozdravil kot čuvarja miru, notranjega reda in svetovnega sodelovanja, i Ves čilski tisk objavlja tople članke o predsedniku Titu, Jugoslaviji in sodelovanju obeh držav. List «Globe» je na prvi strani objavil fotografijo predsednika Tita in Jovanke Broz z velikim naslovom v srbohrvaščini «Dobrodošel Tito» in uvodnik v srbohrvaščini, List «Ultima bora» v uvodniku pod naslovom «Dobrodošel Tito, heroj antifašistične borbe in graditelj socializma» med drugim piše: «Ljudstvo Čila pozdravlja predsednika Tita kot glasnika nove zavesti v mednarodnih odnosih kot i,vestnika nevezanih narodov Evrope, Azije. Afrike in Latinske Amerike, ki stremijo po novi mednarodni ureditvi na načelih social-miiiii iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiaiiii 11111111111111111 m iiiiim ll|iai||V|||||||||||||||||||||||,|||||ll||||||n|||l||| mini iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia im mi Dvanajst mrtvih, dvajset ranjenih pri eksploziji bengaličnih raket Trije otroci ubiti zaradi eksplozije kotla CASERTA, 24. — Dvanajst mrtvih, 20 ranjenih, 5 hiš porušenih in okoli 10 hiš močno poškodovanih, 168 ljudi brez strehe; to Je bilanca eksplozije v tajni delavnici bengaličnih ognjev, ki je nastala davi v vasi Parete v pokrajini Caserta. . Okoli 5. ure zjutraj, ko so ljud-je še spali in je samo malo ljudi bilo že pokonci, da gredo na de- Tito v Santiagu de C hite Pozdrav predsednika Alessandri ja in župana Fernandeza - Topli članki v čilskem tisku SANTIAGO DE CHILE, 24. — Predsednika republike Jugoslavije, ki je včeraj s soprogo ob 16. uri (po krajevnem času) prispel v Santiago de Chile, glavno mesto Čila, kjer so mu bile izkazane najvišje časti, so na letališču pozdravili predsednik Jorge Alessandri, člani vlade, ljudski poslanci in ne pravice med narodi.» Tudi ostali časopisi objavljajo priložnostne članke o Jugoslaviji, o njeni narodnoosvobodilni borbi in o njeni povojni obnovi. Illllllllllllllll|||l|||l|||l|||||||||||l||||l||||||||||l||||lt1l|||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(||||||||||||||||||||||l||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||| Dr. Schweitzer solidaren z avtorjem «Vikarja» LONDON, 24. — Nobelov nagrajenec za mir dr. Albert Schweitzer je objavil nocoj pismo, v katerem pravi, da podpira nemškega pisatelja Rolfa Hochhuta, ki je avtor gledališkega dela «Vikar» (Der Stell-vertreter). To delo bodo jutri upro-zorili v Londonu. Kakor je znano, kritizira avtor v svojem delu papeža Pija XII., ker je molčal, ko so nacisti preganjali antifašiste in Žide. • V svojem pismu pravi Schweitzer med drugim: «Vsi smo krivi danes zaradi tega, ker smo bili vsi krivi tedaj... Katoliška cerkev nosi največjo krivdo, ker kot velika svetovna organizacija bi bila mogla kaj storiti. Toda tudi protestantska cerkev je bila kriva zaradi dejstva, da je enostavno sprejela strahotno nečlovečnost preganjalca Zidov,» V Bazlu so danes skupine katoličanov protestirale proti uprizoritvi «Vikarja» v tem mestu. Pred močno zastraženim gledališčem ja prišlo do incidentov; tu so ge zbrale skupine nasprotnih demonstrantov, ki so nosili transparente z napisi: «Bazel ni Vietnam». «Svodo-do misli za vse». Skupine enih in drugih demonstrantov so se spopadle, a policaji so jjh kmalu ločili. Policija je izgnala iz gledališča nekatere gledalce, ki so žvižgali, ko se je dvignil zastor. pokonci, lo, se je zaslišala močna eksplozija, ki je prebudila vse prebivalstvo. Ljudje so zbežali ha prosto. Vsi so tekli proti skupini hiš, iz katerih se je dvigal gost oblak prahu. Ko se je prah razgubil, so se opazile strahotne posledice eksplozije. Pet hiš ie bilo porušenih do tai; na njihovem mestu je bil kup razvalin. Sledili so pretresljivi prizori. Moški, ženske in otroci, ki so stokali, ali ki so obupno iskali svojce. Prvi reševalci so bili kmetje, ki so skušali z motikami ali z lopatami odstranjevati ruševine. Medtem so prišli predstavniki krajevnih oblasti, ki so pomagali reševanju. Iz Caserte. Neap-Averse in drugih krajev so lja, Averse in drugin Krajev so priilj gasilci.. Avtomobilisti, ki so vozili mimo, so začeli prevažati ranjence v bolnišnico,-Izpod ruševin so naiprej potegpilj dva s-troka ter 75-letno’ žensko in 18-letnega mladeniča; zadnja dva sta umrla na poti v 'bolnišnied. Pozneje so potegnili izpod ruše- vin drugih deset trupel im dvajset ranjenih. Med prvimi ranjenci, ki so jih rešili, ,je bil 57-letni Antonio Ma-riniello, ki je bil lastnik taj.ne delavnice bengaličnih ognjev. Sedaj ga v bolnišnici stražijo karabinjerji. Zatem so potegnili izpod ruševin še druge osebe, toda za deset od_ njih ni bilo nobene pomoči več: zdravniki, ki so prišli na kraj nesreče,. so ugotovili njihovo smrt. Ranjenih je okoli 20, toda samo 11 so jih odpeljali v bolnišnico. Trupla žrtev so prenesli v cerkev. Jutri bo pogreb na občinske stroške. Zaradi pritiska zraka ob eksploziji so popokale šipe na vseh hišah 200 metrov naokoli. Strahotna eksplozija je povzročila veliko paniko >med prebivalstvom. Večina prebivalstva je mislila, da je potres. Prizadetih je 40 družin. Od teh je sedem stanovalo v hišah, ki so se do tal porušile, Ostale poškodovane hiše pa bodo' morali pozneje porušiti. Skupno je ostalo brez strehe 168 ljudi, ki so jih začasno namestili pri sorodnikih ali drugje. 2upan je razglasil mestno ža-lovanje ter je odredil potrebno pomoč prizadetim družinam. Ne-kateri od prizadetih so ostali brez dela, ker so se skupno s hišami porušile tudi nekatere trgovine. Istočasno so oblasti začele preiskavo, da ugotovijo vzroke eksplozije. Ugotovili so, da je Mari-niello imel v pritličju tajno delavnico bengaličnih ognjev in tudi skladišče smodnika in že dokončanih proizvodov. NOCERA INFERIORE (Salerno), 24. — V kraju Pagani so zgubili življenje trije otroci zaradi eksplozije kotla, v katerem so bile steklenice paradižnikov, ki so jih greli. Žrtve so 9-letna deklica ter en 9-letni in en 8-let.ni deček. Drugih pet oseb pa je bilo ranjenih. Eksplozija je nastala na dvorišču, kjer so na zasilnem ognjišču v velikem kotlu greli steklenice, polne paradižnikov, da bi jih bolje ohranili, kakor se to še vedno dela v številnih krajih južne Italije. Ne daleč od kotla so se igrali trije otroci. Nenadoma je nastala eksplozija in drobci so zadeli tri otroke in drugih pet oseb. Vseh osem --»—n-u -bolnišnico, kjer __ kmalu zatem umrli. so odpeljali v so trije otroci tatorjev. Vse dosedanje iskanje pa je bilo brez rezultata. Predsednik avstrijske vlade Gorbach je v časnikarskem krožku na tiskovni konferenci izjavil v zvezi z Južno Tirolsko med drugim; «Skoda, da so atentati na Južnem Tirolskem in oprostitev karabinjerjev na procesu v Tri-dentu motili ozračje, ki v zadnjem i času ni bilo slabo, za obnovitev dvostranskih pogajanj. Pretrgane so bile niti in potrebno bo več časa, da jih znova povežemo. Toda ideja pogajanj ni umrla. Avstrija bo vztrajala za pogajanja. Kraj, kjer riaj bt pogajanja bila, ni odločilne važnosti. Mogoče je, da bosta zunanja ministra Kreisky in Piccioni imela v QZN možnost obnoviti pogajanja. 2al mi je, da rezultat komisije devetnajstih za sedaj ne more priti do izraza! V komisiji je bilo opravljeno dobro delo in sporazumeli so se o številnih točkah. Imeti je treba potrpljenje, in ne smejo sè zapreti vrata.» ■liiMiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiimiiimiiiiiimiMnmiiHliiiiiiininmimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiviiMiiH Ljudsko posojilo za obnovo Skopja Razglas zveznega odbora SZDLJ Gorbach za pogajanja o Južni Tirolski DUNAJ, 24. — Na današnji se-avstrijske vlade je notranji minister podal podrobno poročilo o včerajšnjih dinamitnih atentatih na področju Ebehsee in o dosedanjih rezultatih preiskave. Minister jfe sporočil, da so odredili večje varnostne ukrepe v vsej Avstriji. Policija nadaljuje iskanje aten- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Jutri se bo pričel vpis ljudskega posojila za obnovo Skopja. V razglasu državljanom, ki ga je objavil v zvezi s tem odbor SZDLJ, se izraža pre. pričanje, da bodo delovni ljudje Jugoslavije tudi tokrat potrdili svojo pripravljenost, da se posledice potresa odstranijo s skupnimi napori vseh narodov in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. «Solidarnost. ki je že doslej tako močno prišla do izraza, ugotavlja zvezni odbor, je osnova obstoja naše socialistične skupnosti in pogoj skupnega življenja vseh narodov in delovnih ljudi Jugoslavije. Zato je pomoč Skopju moralna obveza vseh narodov in vsakega človeka naše dežele.» Okrog 13.000 prizadetih prebivalcev Skopja, ki živijo pod šotori v mestnem parku in na igrišču Jugoslovanske ljudske armade in poleg Vardarja, se bo mdralo v kratkem preseliti v druge kraje zaradi velike vlage in neugodnih zdravstvenih pogojev. Mestni odbor Socialistične zveze je ustanovil 'posebno komisijo, ki skupno z organi mestne skupščine proučuje možnost preselitve prebivalstva iz teh krajev na drugo področje. Poleg tega so v vseh šotorih in naselbinah v Skopju sprejeli vse potrebne zaščitne ukrepe, da bi prebivalstvo zaščitili pred boleznimi in epidemijo. V Skopju se gradijo trije montažni hoteli, v katerih bo prostora za okrog 100 gostov; eden bo v središču mesta blizu prejšnjega hotela «Makedonija», drugi pa ol vhodu v mesto. Do konca oktobra bo verjetno popravljen hotel Doma vojnih invalidov. Rapuna se, da bodo do konca leta dograjeni trije drugi gospodarski objekti. Kakor je znano, so bili ob potresu uničeni ali poškodovani vsi gostinski obrati v Skopju. Danes so prispeli v Skopje sovjetski strokovnjaki, ki bodo vodili delo pri graditvi tovarne mon. lažnih hiš, ki jo je sovjetska vlada darovala Skopju Tovarna, katere graditev še je že začela, bo proizvajala letno 1200 stanovanj. To,varna bo začela proizvodnjo maja prihodnjega leta. Na poti v Skopje je danes prispelo v Beograd 80 pripadnikov inženirskih enot britanske armade, ostalih 30 bo prispelo v petek. Sestavili bodo dve kompletni montažni naselbini za skupno 2000 oseb. Naselbino je podarila britanska dobrodelna organizacija «Vojna siromaštvu». Čilski odbor za pomoč Skopju je nabral doslej 140 milijonov pe-zosov (okrog 5 milijonov dolarjev). Odbor upa. da bo akcija solidarnosti i resegla 200 milijonov pezosov, V tej akciji so pokazali posebno sol.jarnost jugoslovanski izseljenci B. B. Adenauer zopet rovari BONN, 24. — Zahodnonemški kancler Adenauer je govoril da-nes demokristjanski parlamentarni skupini. Ponovno se je izresel proti sporazumevanju med Vzhodom i,n Zdhòdom. Izjavil je, da sedanji razgovori za pomirjenje rjiso «privlačni». Kancler je dalje izjavil, da so francoski predlogi za ustanovitev evropske jedrske sile «zelo važni in vredni največje pozornosti». Ta predlog je namreč sporočil francoski državni tajnik za zunanje zadeve Deloncle v svojem govoru' v Strassburgu. Po njegovem naj bi Angleži in Francozi dali svoje atomsko orožje na razpolago «za evropsko obram. bo». Tako v Londonu kamr v Washingtonu so povsem negativno reagirali na te predloge. De Gallile potuje po departmajih PARIZ, 24. — Do danes opol. dne je bilo francosko državno posojilo dveh milijard frankov (približno 250 milijard lir) že v celoti podpisano. Podpisovanje se je začelo včeraj. Posojilo je francoska vlada razpisala v okviru svojega načrta za gospodarsko stabilizacijo. General de Gaulle je začel danes svoje 20. potovanje po fran-coskih departmajih. Danes si )• ogledal atoms e naprave v Pier-relatte ter center za jedrsko raz. iskovanje v Cadarache. V obeh centrih delajo za ustanovitev francoske «jedrske udarne sile». De Gaulla spremljata državni minister Palewski in notranji minister Roger Frev. Jutri bo de Gaulle nadaljeval svoje potovanje po francoskih departmajih. Zjutraj bo prišel v Orange, kjer bo imel svoj prvi od osemrtajstjh govorov, ki so v načrtu do npdelje. lili II Ufi IHIIIHIH MII II1111111111111III Hilli lllllliimitlMI tl lili llllllt llltill IttlMIIIIHllIlt HII ItlltlllllHlUttMaiHIHII Predlog skupščini OZN za razpravo o pomoči Skopju Govor jugoslovanskega delegata V. Popoviča NEW YORK, 24. — Skupina 35 delegacij držav iz Evrope, Afrike in Azije je danes zahtevala, naj se na dnevni red skupščine OZN vpiše vprašanje mednarodne pomoči za obnovitev Skopja. Med podpisnicami te zahteve so tudi ZDA in Sovjetska zveza. Davi se je v skupščini nadalj£. vala splošna debata. Prvi govor, nitk je bil španski zunanji minister Castiello. Na včerajšnji seji skupščine so govorili češkoslovaški zunanji minister Vaclav David, iranski delegat Aram Abas in jugoslovanski delegat Vladimir Popovič. Popovič je izrazil zadovoljstvo zaradi izboljšanja mednarodnih odnosov kot posledice prepričanja. da vojna ni več neizbežna. Izjavil je, da Jugoslavija podpira predlog za določitev Afrike, Latinske Amerike in nekaterih področij Evrope za neatomska področja. Izrekel se je za sklenitev nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom. Poudaril je nujnost čim hitrejše likvidaci-je še zadnjih ostankov kploniali-zma ter nujnost odprave gospodarske neenakosti in monopolov. Izrazil je upat) ie, da bo 'konferenca OZN o svetovni trgovini odobrila izjavo o , načelih mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Zanzibar bo neodvisen 10. decembra LQNDQN, 24. — Danes _ Londonu uradno javili, da bo Zan. zibat postal neodvisen 10. decembra letos. O tem so se sporazumeli na konferenci med predstavniki ‘Velike Britanije iti zanzibap-skih strank. so v Prenosen jedrski reaktor MOSKVA, 24. — Moskovski radio je javil, da so sovjetski znanstveniki pripravili majhen prenosen jedrski reaktor. Reaktor se lahko prepelje z letalom in daje energijo za dve ali tri leta. Vreme včeraj: najvišj* temperatura 24.5. najnižja 18.2. ob 19. uri 21.9; zračni tlak 1017.1 narašča, veter 7 km severozahodnik, vlage 84 odst., nebo 7 desetin pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 23. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 29. septembra Uroš Sonce vzide ob 5.d4 In zatone ob 17.59. Dolžina dneva 12.05. Luna vzide ob 13.10 in zatone ob 22.12 Jutri, ČETRTEK, 26. septembra Justa Danes zadnji dan vpisovanja otrok v slovenske šole Izidi popravnih zrelostnih izpitov na učiteljišču: 14 novih diplomiranih slovenskih učiteljev - Vpisovanje v vrtce se nadaljuje SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Včeraj so bili objavljeni izidi popravnih zrelostnih izpitov v jesenskem roku na slovenskem učiteljišču v Trstu, ki so se končali v soboto. Izpite je opravilo 9 dijakov, izdelalo jih je 6, trije pa ■o bili odklonjeni. Izdelali so; Marino Ažman, Marija Godina, Marija Mihalič, Barbarino Irma, Neda Lah, Janko Zgur. Kakor smo že poročali, je letos v poletnem roku opravljalo zrelostne izpite 18 dijakov, 8 jih je izdelalo, 9 jih je imelo popravne izpite, 1 pa je padel. Tako je letos na učiteljišču opravilo maturo skupno 14 dijakov, 4 pa so bili odklonjeni. Na Tržaškem in Gori-|kem imamo torej letos 14 novih diplomiranih učiteljev (v Trstu namreč opravljajo zrelostne izpite tudi dijaki iz Gorice). Ne vemo še, koliko od teh novih učnih moči bo dobilo zaposlitev na šolah, koliko jih bo nadaljevalo študij na višjih šolah in koliko si jih bo poiskalo zaposlitev na drugih področjih. Vsem čestitamo in jim želimo obilo uspeha na življenjski poti s trdnim prepričanjem, da bodo prispevali svoj delež, kjerkoli se bodo udejstvovali, za obstoj in kulturni napredek našega naroda. Naš narod od svojih učiteljev največ pričakuje in v svoji zgodovini si je prav od njih vedno največ obetal in ni bil razočaran. Na trgovski akademiji so se zrelostni izpiti končali včeraj; izidi bodo objavljeni verjetno jutri; danes pa se začnejo ustni izpiti na klasičnem in znanstvenem liceju. Vsi izpiti se morajo zaključiti do sobote, ker se prihodnji torek 1. oktobra začne novo šolsko leto. Danes se tudi zaključuje vpisovanje v I. razred enotne šole in v vse druge srednje šole. Zamudniki naj torej pohitijo. Ponovno opozarjamo starše, katerih otroci so letos dokončali osnovno šolo, da je šolanje v enotni srednji šoli po zakonu obvezno. Zaključuje se tudi vpisovanje otrok v osnovno šolo, medtem ko se bo vpisovanje otrok v otroške vrtce nadaljevalo še nekaj dni. V knjigarnah in papirnicah imajo te dni precej dela s prodajo knjig, zvezkov in raznih potrebščin, starši imajo večje stroške, otroci uživajo zadnje dni počitnic, šolniki se vračajo na svoja delovna mesta. Novo šolsko leto je že tu. Delno obnovljena proizvodnja v tovarni Radici V tovarni Radici v žaveljskem industrijskem pristanišču, ki je utrpela hudo škodo zaradi zadnje povodnji, se danes ob 8. uri ponovno prične proizvodnja, toda v omejenem obsegu. V tej prvi fazi bodo zaposlili 40 delavk, ki so zaposlene pri izdelavi hlač na tekočem traku. Enoletni obračun delovanja občinskega resora za ekonoma! Od junija lani do junija letos je občinski odbor sprejel 1307 sklepov, ki se nanašajo na ekonomat • Skrb za brezdomce, za upravljanje občinskih stanovanjskih hiš, za šole itd. Na sinočnji seji tržašega občinskega odbora je odbornik za ekonomat, dr. Vascotto podal poročilo o enoletnem delovanju svojega resora, in sicer od julija 1962 do julija 1963. Potem ko je omenil, za kaj vse mora skrbeti občinski ekonomat, je poudaril, da je najboljši dokaz velikega dela, ki so ga opravili funkcionarji in vse drugo osebje tega občinskega resora, veliko število sklepov, ki jih je odobril občinski odbor v enem letu in ki se nanašajo na ekonomat. Tako je občinski odbor od julija lani do julija letos odobril 1.307 sklepov (v prvih sedmih mesecih letos pa že 753). Poleg tega je občinski svet o-dobril nadaljnjih sedem sklepov. V delovanje ekonomata spada tudi upravljanje občinskih nepremičnin in skrb za dodelitev zatočišča izgnanim družinam iz stanovanj. Tako Je ekonomat med drugim poskrbel za zasilna stanovanja družinam, ki so morale zapustiti nevarne stavbe, ki so jih naselili v nekatere hotele ali pa v občinske zasilne prostore. Med drugimi so bile deležne te podpore tudi družine, ki so ostale brez stanovanj v porušeni stav- bi v Ul. della Tesa zaradi tragične eksplozije 14. julija letos. Odbornik je poudaril, da skuša občina pomagati vsem družinam, ki ostanejo brez stanovanja, čeprav po zakonu to ne spada v njeno pristojnost, ampak predstavlja predvsem človečansko solidarnost občinske uprave do ljudi brez strehe. Pri tem pa bi pripomnili, kar gre predvsem na račun občinskega resora za socialno skrbstvo, da so denarne podpore, ki jih brezdomci dobivajo od občinske uprave za delno plačevanje najemnine v dragih stanovanjih, sedaj postale preskromne zaradi povišanja stanarin. Nato je odbornik dr. Vascotto dal še poseben poudarek vprašanju prevzema občinskih stanovanjskih hiš v občinsko upravljanje, ki jih je od leta 1951 do konca letošnjega junija upravljal zavod za ljudska stanovanja IACP. Teh stanovanjskih hiš je 113 s 1008 stanovanji in 16 poslovnimi prostori, za katere je moral ekonomat poskrbeti za obnovitev najemnih pogodb in vseh drugih zadev, ki se nanašajo na zameno uprave. V ta namen je bil močno okrepljen zadev- ................................................. SEJA CLftVHECft ODBOR» ZVEZE PEPOHTIRAHCEV Tudi bivši interniranci protestirajo zaradi napisa na spomeniku partizanom Opozorilo deportirancem v nacistična taborišča glede izplačila odškodnine in vojne invalidnine Sinoči se je na sedežu v Ulici Zonta sestal glavni odbor Zveze političnih departirancev v nacistič. nih taboriščih, ki je odobril delovanje tajništva in po obširni diskusiji začrtal smernice za nadaljnje delo. Soglasno je obsodil ravnanje tržaške občinske uprave in župana glede napisa na spomeniku padlim partizanom pri Sv, Ani ter je naročil tajništvu, naj pošlje tržaškemu županu protestno pismo z zahtevo, da se na omenjeni spomenik postavi tudi napis v slovenščini. Ob prihodu nacističnega prega-njača in nacističnega zločinca v Rim je vodstvo zveze v imenu svojih članov, ki so pretrpeli vse strahote nacističnega nasilja, poslalo zunanjemu ministru Piccio-niju ostro protestno pismo. Ob strašni katastrofi, ki je zadela Skopje pa je poslalo jugoslovanskemu konzulatu v Trstu sožalno pismo z izrazi sočustvovanja In solidarnosti z jugoslovanskimi narodi. Predstavniki zveze so se udeležili partizanskega slavja v Brki- nih in velike prireditve v Cerknem, medtem pa je tajništvo nadaljevalo s svojim delom ter odposlalo na mednarodni Rdeči križ številne prošnje glede dokumentacije o internaciji posameznikov. Na sinočnji seji je bilo precej govora prav 0 vprašanju izplačila odškodnine bivšim deportirancem. Kakor je znano, je italijanski parlament že pred meseci odobril tozadevni zakon in mora vlada do oktobra izdati potrebne predpise za izplačilo odškodnine. Ni še znano, kakšen bo postopek in kakšne dokumente bodo zahtevali, prav gotovo pa bo imelo veliko važnost zadevno potrdilo mednarodnega Rdečega križa. Zaradi tega je nujno potrebno, da vsi bivši deportiranci zaprosijo vodstvo mednarodnega RK za podatke o njihovi internaciji. Za to so na razpolago potrebni obrazci, ki jih interesenti lahko dobijo na tajništvu zveze bivših departirancev. Prav tako imajo bivši deportiranci pravico do vojne invalidnine. Za predložitev zadevne proš- •llllllll»l»lll»IIIIHHII»lllllllllll»lllll»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH**WllMII»IIIIIIHII»llllll»lll»IIIIHIIIIIIIIIIIIIII|llllllhllllll»illlllllllllllll»IIIHIII»lllllll|llllHIIIIIIIIII» POD VODSTVOM MINISTRA ZA ZUNANJO TRGOVINO SZ PAT0UČEVA Sovjetska gospodarska delegacija v koprski luki in v tovarni Tomos Tovarna Tomos bo izvozila več tisoč mopedov v Sovjetsko zvezo Predstavniki švedskih potovalnih uradov v Kopru in v Piranu Naš koprski dopisnik sporoča: Včeraj se je mudila v Kopru sovjetska gospodarska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino Patoličeva. Člani delegacije, ki jih je spremljal sovjetski veleposlanik v Beogradu Puzanov, so si ogledali koprsko luko in tovarno Tomos. V luki so se zanimali za promet, naprave, za način natovarjanja in iztovarjanja ter za njen perspektivni razvoj. Med prisrčnim razgovorom je direktor luke Danilo Petrinja izročil sovjetskemu ministru spominski album s fotografijami o zadnjem obisku premiera Hruščova v koprski luki. Zatem so goste odpeljali skozi mesto v tovarno Tomos, Tu so se zlasti zanimali za proizvodnjo mopedov ter za njihov plasma na domačem in tujem tržišču, kakor tudi za kvaliteto izdelkov. Tovarna Tomos je namreč nedavno sklenila pogodbo za izvoz več tisoč mopedov v Sovjetsko zvezo. Sovjetski minister Patoličev se je pohvalno izrazil o organizaciji dela v tovarni. Iz Kopra so se sovjetski gostje odpeljali proti Postojni, kjer so si ogledali jamo. Včeraj se je mudila na koprskem obalnem področju tudi skupina predstavnikov švedskih potovalnih uradov in agencij. Ogledali so si turistične objekte v Kopru in v Piranu. V obeh mestih sta jih sprejela predsednika občinskih skupščin. Švedski gostje so prišli v Jugoslavijo z namenom, da se podrobno seznanijo s turističnimi uslugami, da bi lahko posredovali podrobne informacije turistič. nim interesentom na Švedskem. Našemu sodelavcu so se zelo pohvalno izrazili o vsem, kar so videli in doživeli. Razen koprskega obalnega pasu bodo obiskali še Poreč, Rovinj, Opatijo, Postojno, Bled, Bovec in Novo Gorico. Vsega skupaj je bilo 80 predstavnikov vseh turističnih organizacij in uradov na Švedskem. Posredovanje ministra za delo 1. oktobra pogajanja o sporu v gradbeni stroki Ponoči so sporočili iz Rima, da so se na povabilo ministra za delo Delle Faveja sestali na ministrstvu predstavniki delavcev in gradbenikov. Minister se je ločeno razgo-varjal z obema strankama in nato predlagal, naj se predstavniki delavcev in delodajalcev sestanejo 1 oktobra in razpravljajo » vseh delavskih zahtevah brez slehernih omejitev. Nadalje naj sporazumno določijo dnevni red pogajanj in naj store vse, da «e uspešno zaključijo. Ce to ne bo mogoče, se bodo obrnili na ministra. V. tem času bodo sindi- kati preklicali že napovedane stavke. Obe stranki sta sprejeli ministrov predlog in »ta se mu zahvalili. Pogajanja na uradu za delo Spor med delodajalci in delavci, zaposlenimi pri čiščenju in pleskanju ladij, bo morda v kratkem rešen. Ti delavci so že večkrat stavkali, ker sta bila dosedanja sestanka s predstavniki delodajalcev zaman, saj so ponujali delavcem smešno nizke poviške. Danes ob 10.30 pa se bodo predstavniki delavcev in delodajalcev pogajali ob posredovanju funkcionarjev u-rada za delo. Dokler se ne bodo sporazumeli, se bodo delavci vzdr. žali nadurnega dela. Sporazum za pomorščake V Rimu so rešili spor glede o-pravil na krovu ladij Finmare ob njihovem prihodu in odhodu iz pristanišč. Pomorščaki, ki so zaposleni na krovu ali pri strojih, bodo prejeli precejšnja izboljšanja. V družbah «Tirrenia» in «A-driatica» bodo prejeli od 4000 do 8000 lir. V družbah «Italia» in «Tržaški Lloyd» bodo ti dodatki sorazmerni s številom ladijskih prihodov in odhodov, vendar nekoliko nižji od prejemkov prvih dveh družb. Tržaška delegacija na graški velesejem Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, kateremu je predsednik dr. Caidassi poročal o potovanjih tržaške gospodarske delegacije in o razgovorih na Dunaju in v Pragi, predsednik je poročal o razgovorih s predstavniki avstrijskih in češkoslovaških trgovinskih zbornic in državnih zunanjetrgovinskih uradov. Predstavnik je ugotovil, da so povsod naleteli na razumevanje in da obstajajo objektivne možnosti za okrepitev tranzitnega prometa skozi Trst, vendar pa je treba predhodno urediti tržaške pristaniške tarife, ki so previsoke in ne vzdrže tuje konkurence. Nato je predsednik sporočil, da bo tržaška gospodarska delegacija odpotovala na velesejem v Gradec. Prof. Budini na Dunaj Ravnatelj inštituta teoretske fi. zike na tržaški univerzi Budini odpotuje danes na Dunaj, kjer se bo udeležil zasedanja Skupščine mednarodne atomske agencije. Na skupščini bodo potrdili besedilo sporazuma, ki ga bodo podpisali oktobra v Rimu. Po tem sporazumu bodo ustanovili v Trstu center teoretske fizike. Nezgoda mornarja na «Saturni]» Včeraj okrog 18.30 se je na motorni ladji «Saturnia», ki je zasidrana ob pomorski postaji in na kateri je vkrcan, ponesrečil 21-letni pomorščak Luigi Leone iz Neaplja, Ul. Cortile 34. Ko je vlekel neko gumijasto cev, ga je nerodno zadel medeninast priključek na cevi. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši in poklicali rešilni avto RK. Leoneja so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi udarca in ran na čelu, bljuvanja, glavobola ter možganskega pretresa. Leone se bo moral zdraviti sedem dni. če ne bo nje in dokumentacije ni nobenega roka. Zaradi tega vodstvo zveze priporoča vsem bivšim deportirancem, naj napravijo zadevno prošnjo. Potrebne obrazce in informacije bodo seveda dobili na tajništvu zveze, ki jim bo nudilo vso pomoč. Na sinočnji seji je glavni odbor tudi sklenil, da se čimprej zaključi zbiranje dokumentacije, ki bo služila kot podlaga prošnji za priznanje Rižarne za uničevalno taborišče in za proglasitev Rižarne za narodni spomenik. IZ CELJA V TRST Tatinski podvigi mladoletnega pustolovca Zamikal ga je svet, iskal je dogodivščine, znašel pa se je v begunskem taborišču v pričakovanju razprave na tukajšnjem sodišču za mladoletnike. Ktjjmaj 15-letni Marjan V. iz Celja je 11. t.m, zbežal z doma, potem ko je ukradel staršem 12.000 dinarjev. Z avtobusom se je pripeljal v Koper, potem pa na skrivaj prekoračil mejo in prišel v Trst. Tu pa so se začele nevšečnosti. Najprej je izkoristil priložnost, ko je 48-letna vratarica Pierina Razza iz Ul. Ri't/tmayer 6 za nekaj časa zapustila svojo sobico v pritličju omenjene stavbe. Z dvorišča je prišel v notranjost skozi okno im ukradel zlato uro. Razzajeva je tatvino prijavila in stanovalci so agentom povedali, da so tedaj o-pazili nekega 15-letnega fanta, 'ki je prišel iz hiše. Predvčerajšnjim zvečer pa je 19-letna prodajalka Ada Godina, ki je uslužbena v pekami Franceschimi na Trgu Libertà prijavila na komisariatu na Trgu Dalmazia, da ji je nekdo u-kradel 2000 lir iz torbice, ki jo je pustila v omari pri odprtih vratih na dvorišče. Povedala je tudi, da sumi nekega mladega fanta, ki je predvčerajšnjim zju-traj v tujem jeziku ponujal maslo uslužbencem pekarne. Okrog polnoči pa je 59-letni uradnik Arrigo Rota iz Ul. Genova 13 telefonsko obvestil agente letečega oddelka policije, da je v dvigalu stavbe našel na pol zaspanega 15-letnega fanta. Agenti so takoj prihiteli in prevzeli Marjana ter ga spremili na kvesturo. Tam je Marjan izpovedal svoje grehe. 2000 lir je seveda že porabil, ura pa da mu je padla v morje, ko je hodil ob nabrežju in jo je hotel naviti. Marjana so agenti prijavili sodišču za mladoletnike zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami. V pričakovanju razsodbe je sedaj mladi begunec v taborišču pri Sv. Soboti. ni oddelek ekonomata. Občinski ekonomat skrbi tudi za snago v šolah, za opremo šolskih prostorov, kakor tudi za nabavo šolskih učil. Tako se sedaj ukvarja z nabavo premičnin in učil za novi sedež liceja «Petrarca» v Ul. Rossetti in za novo osnovno šolo v Ul. Vasari. Poleg tega pa mora ekonomat skrbeti tudi za vzdrževanje vseh omenjenih premičnin in nepremičnin. Veliko dela je imel ekonomat tudi za občinske volitve lanskega novembra in za parlamentarne volitve letošnjega aprila. Poskrbeti je moral za prostore volilnih sedežev, za njihovo opremo, za volilne žare, kabine, tiskovine, pisarniške potrebščine, razsvetljavo itd. Ker je moralo biti to delo opravljeno v najkrajšem času, saj so skoraj vsi volilni sedeži v šolskih poslopjih, je bila večina uslužbencev ekonomata zaposlena noč in dan. Poleg drugega je odbornik omenil tudi nabavo naprav za mehanizacijo anagrafskega urada, nabavo številnih vozil za občinski avtopark, med katerimi je tudi 14 novih motornih koles za mestne redarje. Na predlog odbornika je občinski odbor sestavil posvetovalno komisijo za nabavke, ki lahko izrazi svoje mnenje v pogledu nabave blaga v vrednosti do 300.000 lir. S tem je bilo ustvarjeno tesno sodelovanje med raznimi občinskimi resori in je bilo delo okonomata samega mnogo olajšano. Poleg vsega tega skrbi občinski ekonomat tudi za občinske športne naprave, in sicer za stadion pri Sv. Soboti, igrišče v Ul. Flavia, igrišče pri Sv. Alojziju, hipodrom na Mon-tebelu in za pokriti bazen. Na seji je župan dr. Franzil obvestil odbornike, da je svet guvernerjev Mednarodne atomske a-gencije z Dunaja odobril sporazum o ustanovitvi mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu. Poleg drugih sklepov navadnega upravnega značaja je odbor potrdil tudi sklep upravnega sveta Acegata o gradnji nove čakalnice na Trgu Cagni (odhodna postaja filovije štev, 19). ‘ Pri padcu v pralnici si je zlomila zapestje S prognozo okrevanja v 30 dneh so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek 60-letno perico Anno Deponte vd. Scoria z Reške ceste 83, ki je uslužbena v občinski pralnici v Ul. Molino a Vento 121. Ko je Depontejeva hotela odpreti prednja vratca pralnega stroja, se je uprla s tako silo,, da se je spotaknila, izgubila ravnotežje in pad. la. Pri padcu pa si je zlomila desno zapestje. V bolnišnico so jo prepeljali z avtom RK. BIL JE NA «POČITNICAH» V NAŠEM MESTU «Turist» iz zahodnega Berlina je kradeI v mladinskem hotelu Njegove žrtve so bili Poljak, dva Američana, dva Avstrijca in še drugi «Turist» iz Berlina je preživljal počitnice v našem mestu na račun drugih turistov, katerim je kradel vse mogoče stvari. 25-let-ni delavec Bruno Astermann je nemški državljan in že več časa gost mladinskega hotela «Tergeste» v Miiramarskem drevoredu 331, V Trstu se je zadrževal več časa, ker je imel svoje posebne namene. Vse pa je prišlo na dan predvčerajšnjim, ko je upraviteljica mladinskega hotela telefonirala agentom s komisariata v Bankovljah, da je ponoči nekdo ukradel 40'j0 lir, ki jih je 43-letni poljski turist Grostal Pedeus iz Varšave hranil v hlačnem žepu, Pedeus je ponoči hlače obesil zraven postelje, kjer je spal, zjutraj pa denarja ni več našel. A-genti so takoj uvedli preiskavo in zahtevali od vseh gostov hotela naj pokažejo svoje kovčke. Astermann se ni mogel upirati in čeprav proti volji je moral odpreti tudi svoj kovček. V tem pa so agenti našli filmski aparat «Crown», ki ga je Berlinčan u-kradel Američanoma Garyju Wel-lesu in Davidu Priggeju, potem so našli transistor «Captain» last dveh Avstrijcev in sicer Davida im Heaperja Flechterja in še en transistor «Goldsport», ki ga je Aistermann ukradel neznanemu turistu. Agenti so v Astermanno-vem kovčku našli še 5000 lir in strašilno pištolo. Astermann je povedal, da je pištolo našel, ker pa je obema ameriškima turistoma ukradel tudi .potne liste in čekovno knjižico, je te skril v neko luknjo v Miramarskem parku, kjer so jih potem tudi našli. Agenti so Astermanna prijavili sodnim oblastem zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami, ukradeno blago in seveda tudi potne liste pa »o vrnili lastnikom. Obisk poveljnika finančnih straž Železna plošča delavcu na nos Včeraj je v bolnišnici prosil za zdravniško pomoč 49-letni delavec Luigi Bacer iz Ul. Campanelle 41, ki je zaposlen pri Italsider v Skednju. Bacer se je ponesrečil malo prej na delu, ko je hotel potegniti pločevino z nekega kupa. Pločevina pa je padla na tla, kjer je udarila v kos lesa. Les je odskočil in udaril Bacerja nad desnim očesom ter mu poškodoval nosno kost. Bacer je sam prišel v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih. C Občinska umetnostna galerija sporoča, da je listek št. 2315 prejel pol žrebanju umetniško sliko slikarja'Gianni ja Rome. Lastnik listka lahko sliko prevzame v sobi 124 občinske palače med uradnimi urami. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllirrfIlllllliillllllllllllllllllllllllllllllllMilllIiiliiiilllllillllliiiililiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiHlllllllllllllliililIllIlllliliiimiiiii ZAHTEVE ZVEZE JADRANSKIH PRISTANIŠČ Včeraj je prispel v Trst glavni poveljnik zbora finančnih straž general Giuseppe Massaioli. Na postaji ga je sprejel poveljnik videmske legije Furbini. Visoki o-ficir je na poveljstvu finančnih straž na pomolu «Bandiera» govoril z oficirji davčne policije treh čet tržaškega pomorskega področja. Pohvalil je delo oficirjev, podoficirjev in moštva videmske legije ter orisal izboljšanje prejemkov za navadne finan-carje in podoficirje. Ogledal si je tudi pomorska prevozna sredstva finančnih straž v Trstu. Nato je odpotoval.-v pegico in Videm,. ,T Danes pa pridejo v Trst učenci akademije finančnih straž, ki si bodo ogledali mejo ter industrijske pristaniške naprave. Prosil je za posojilo in obenem ukradel uro 41-letni Biagio Medelin brez stalnega bivališča je v petelj o-krog 14. ure prišel v ambulanto 70-letnega bolničarja Tommasina Ferrare na Trgu Ponterosso 3. Medelin je meni nič tebi nič prosil Ferraro naj mu posodi 275 lir, ker da mora plačati kosilo v neki gostilni. Ferrara mu je dal 50 lir samo da se ga znebi, toda preden je Medelin odšel iz ambulante, je iz sosednega urada u-kradel Ferrarovo zapestno uro. Bolničarka sodelavka je o tatvini povedala Ferraru in ta je telefoniral letečemu oddelku policije. Agenti so kaj kmalu našli v neki gostilni jopič, ki ga je Medelin pustil kot jamstvo za neplačano kosilo. V žepu jopiča pa so našli tudi Medelinovo fotografijo, zato agentom ni bilo težko Medelina izslediti. Prste je vtaknil med zobčasta kolesa Žrtev nesreče na delu je postal včeraj 16-letni mehanik Elio Ne-grini iz Ul. Bàtterà 28, ki je zaposlen pri mehanični delavnici Stima v Ul. Sterpeto 1. Ko je delal pri stroju za zvijanje pločevine, je nerodno vtaknil levo roko med zobčasta kolesa ter se ranil po prstih. Negrini je zado-bil tudi kitne i,n kostne poškodbe. Na pomoč mu je priskočil delovni tovariš 4Meéni Mario Griso,ni, ki ga je s svojim avtom prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so Negrinija sprejeli na ortopedski oddelek, kije rse bo moral zdraviti 20 dni Trstu je treba priznati vlogo naravnega izhodišča Srednje Evrope V svojem poročilu je beneški župan zahteval tu* di pravično razdelitev državnih pomorskih prog Tržaška občina je včeraj izdala sporočilo o zasedanju Zveze jadranskih pristanišč, ki je bilo v nedeljo v Bariju in o katerem smo včeraj že podrobneje poročali. Vendar navaja poročilo občine nekatere zanimive podrobnosti in obširneje poroča o govoru, ki ga je imel na zasedanju v imenu Zveze jadranskih pristanišč beneški župan inž. Giovanni Fava-retto-Fisca. Beneški župan je uvodoma orisal novo strukturo Zveze jadranskih pristanišč v zvezi z novim statutom in pri tem podčrtal pomen tehničnega sodelovanja trgovinskih zbornic. Gre za različna stališča občinskih in pokrajinskih uprav in trgovinskih zbornic, ki niso več kot redni člani vključeni v : Zvezo jadranskih pristanišč in ki po novem statutu sodelujejo samo kot tehnični strokovnjaki. Nato se je beneški župan obrnil na prisotnega ministra za trgovinsko mornarico in podrobneje orisal pomorski položaj ter zlasti za- do nastopile komplikacije. .........................................................................................................................................lllllllllllllll IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Z 20 cm dolgimi škarjami je napadel lastnega brata Sodišče je napadalca kljub nasprotni zahtevi obrambe obsodilo pogojno na 2 meseca - n, so se na italijanskem trgu Pojavila največja povišanja tudi drugega blaga in sploh življenjskih stroškov, kar pomeni, da sta ta dva pojava v nekaki tekmi •ned seboj, kdo bo višje skočil. Mnogi se bodo vprašali, zakaj se ta vzporednost povišanja sta-usrin in potrošniškega blaga v tako ostri obliki pojavlja šele v 2adnjih časih in zakaj se to ni Pojavljajo v tako zaostreni obliki tudi v preteklih letih. Ce pogledamo, v katere smeri se je v zadnjih letih 'obrnil velik italijanski kapital, v katere dobrine in služnosti so italijanski mo-Popoli investirali svoje velike Profite od dela in proizvodnje, ne bo težko odgovoriti na to vPrašanje. Povišanje stanarin in življenjskih stroškov v tako ostri krivulji navzgor, se je pojavilo vzpo-.. redno z velikimi investicijami monopolov v gradbena področja, v stare mestne nepremičnine in v Prodajalno mrežo potrošniških dobrin. Na teh področjih je koncentracija velikega italijanskega kapitala pozobala vse kar je bilo najboljšega in najbolj donosnega. Preusmerila je svoje profite od •tela in proizvodnje na področja, k* so bila doslej v rokah malih astnikov in tako postavila svo-1° roko še na zadnje ostanke konkurenčnih možnosti. Zato se je vzporedno s tem masivnim posegom velikega kapita-a v nepremičninsko lastnino tu* 1 zniža\a gradbena dejavnost JUdskih stanovanj. Do nedavnega 80 bile državne in krajevne usta-n°ve, ki so gradile ljudska stanovanja, še v stanju, da so našle cenena zazidalna zemljišča, da so ahko čimveč denarja vložile v ejansko gradnjo stanovanj. Ce-j^rav je bila ta dejavnost v Ita-•ii sorazmerno z drugimi zahodnoevropskimi državami na mnogo nižji ravni, je v zadnjih desetih letih polagoma upadala tu-• zaradi manjših kreditov na razpolago za vedno večje potre-6 novih gradenj zaradi koncen-•acije prebivalstva v večja stanovanjska središča. V Italiji so Judske gradnje leta 1951 predstavljale 25 odstotkov vseh sta-Povanjskih gradenj v državi. Le-ta 1962 pa so predstavljale sa-P10 še 15 odstotkov, medtem ko so lani v Franciji predstavljale ®°. v Zahodni Nemčiji 40, v Nizozemski pa 32 odstotkov. Ustanove, ki zidajo ljudska stanovanja, kot na primer Zavod za judske hiše, občine, pokrajinske uprave, razne zadruge med usluž-euci itd., imajo letos v svojih tagajnah velike, čeprav še ved-Po nezadostne vsote denarja, ki i*h ne morejo izkoristiti, ali za-r.adi Pomanjkanja zemljišč, ki so lih zasegli zasebniki, ali pa zato, ker se gradbena podjetja ne javljajo na razpisahe dražbe. Ve-like gradnje dragih in luksuznih stanovanj zaposlujejo sedaj v Ita-iji okrog go odst. celotne delov-ne zmogljivosti teh podjetij. O- stalo zmogljivost pa v največji meri uporabljajo za zidanje sicer neluksuznih, ampak še vedno predragih stanovanj, ki jih delavske družine ne morejo kupiti ali najeti. Pri teh gradnjah doseže dobiček gradbenih podjetij tudi do 40 odstotkov vrednosti gradnje. Razumljivo je torej, da ustanove, ki zidajo ljudska stanovanja, ne morejo plačati tudi visokih pribitkov, saj jim državna uprava po zadnjih spremembah dovoljuje, da sprejmejo ponudbe, ki ne predvidevajo več kot 10 odstotkov dobička. Ce vzamemo še v poštev, da je včasih finansiranje gradnje ljudskih stanovanj v obrokih in da se zaradi tega dela zavlečejo, potem je jasno, da gradbena podjetja usmerjajo svojo dejavnost v zasebne objekte, kjer imajo zagotovljen visok pribitek in kjer se v največ primerih zidanje stanovanja delno plača že vnaprej. Zaradi tega se gradbena podjetja niti ne javljajo na dražbe za zidanje ljudskih stanovanj, ker so po njihovih ocenah izklicne cene prenizke. Zato so za bližnjo perspektivo vsi zasilni ukrepi ali zakoni o začasni odložitvi sodnih stanovanjskih izgonov dejansko samo začasne mere, ki ne morejo v nobenem primeru zaustaviti naglega povišanja stanarin in vedno večje potrebe po delavskih stahova-njih. Izhod iz tega hudega stanovanjskega položaja so delavske organizacije, levičarske stranke in vsedržavno združenje stanovalcev že večkrat nakazali, na žalost pa doslej brez uspeha. Predvsem bi morala vlada z ustreznimi zakoni zagotoviti krajevnim usta- novam in Zavodom za ljudske hiše cenena gradbena zemljišča ne samo nekje v daljnem predmestju, ampak v mestu, da se delavec ne izžene daleč od svojega delovnega mesta; urediti ceno stanarine v zasebnih stanovanjskih hišah po dejanski vrednosti stanovanja, kar bi preprečilo izžemanje stanovalcev; dati na razpolago za gradnjo ljudskih stanovanj mnogo več denarja kot doslej; omogočati zadrugam delavcev in uradnikov dolgoročna in nizkoobrestna posojila za zidanje stanovanj in končno, dokler se ti in še drugi ustrezni ukrepi ne izvršijo, popolnoma ustaviti sodne izgone. Samo s temi in podobnimi ukrepi bodo oblasti lahko zaustavile špekulacije velikega kapitala in zagotovile delavcem dostojno stanovanje. S. S. Dva meseca po potresu v Skopju Dragoceni dokumenti državnega arhiva so v glavnem rešeni Lov kapitala na stare zgradbe ..... KADAR SE ZNANSTVENIKI UKVARJAJO S PSIHOLOGIJO ŽIVALI Nekatere velike antropomorfne opice presenečajo s svojo brihtnostjo Da bi šimpanz mogel do banan, si pomaga s tem, da si podstavi zaboje Coco si je podaljšal palico - Opica je preveč pametna, da bi postala - kuli Tri velike antropomorfne opice — orangutan, gorila in šimpanz — imajo povsem različne značaje. Orangutan je mehak, ljubezniv in zelo miren. Prvi raziskovalci živalskega sveta so bili vanj tako zaljubljeni, da so ga smatrali, da je najbolj pametno bitje v živalskem svetu. Mnogi ljudje menijo, da je gorila divja, nekakšna zver. Toda po neizpodbitnih sklepih psihologov je gorila mirna in plaš-Ijiva žival ter vzorna, kar se tiče ljubezni do reda. Po svojem značaju je gorila nežna in svojega čuvaja v zoološkem vrtu tako ljubi, da ne more brzdati .svoj;?gà ljubosumja,! če se. ,njen čuvaj zavzema in skrbi tudi za druge živali. Šimpanz je bučen, in kaže neverjetno inventivnost, ko se resno ukvarja s kako svojo nalogo. Šimpanz ima smisel za humor in zelo je srečen, če se mu posreči spraviti svoje opazovalce v zagato. Toda vse te tri ^s(e opic so JAltiìX fisi l HI!!!! Gospa Nu zares ne prepriča Svakinja južnovietnamskega diktatorja Diema gospa Nu se sprehaja po Evropi in skuša prepričati javnost, da njen svak in vse njeno sorodstvo, ki si lasti v tej deželi oblast, niso slabi ljudje, da budistov ne preganjajo, da južnim Vietnamcem želijo le dobro in da jih hočejo le rešiti pred komunisti. Gornja slika nam kaže, da ne bo vse res. Res bo prav narobe, žalostno pa je dejstvo, da je vojak ki goni vietnamsko mater z dvema otrokoma in ki ga vidimo na sliki, «od pete do glave» opremljen z ameriško opremo. Sicer pa je to v duhu Kennedyjeve izjave: «Iz Vietnama ne bomo šli. Tam je naša politika preprosta: potolči hočemo komuniste» ""illuni,, n,milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiii",i""i|,l,ll",ll,,"",l"1l,"im*'|i.iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiniiimiiiMmii,,"i" Več zaupanja vase, pa tudi v tuje nasvete. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspelo nfu1 k° Premagati odpor poslov-•h tekmecev. V družini boste orali uporabiti vso svojo diplomacijo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekdo O Prestojnikov bo posegel v vašo "‘Javnost in spravil kaj v red. ravnotežje v čustvenih odnosih in a,7?r° razpoloženje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne anašajte se izključno na srečo ®r bi bilo napak. Nekoliko ne-azpoloženi boste in pesimisti, po-iebno proti večeru. r, rAK (od 23.6. do 22.7.) Ker ste ?,°bro izdelali načrt, vam oo delo 810 od rok. Nekoliko nervozni “0ste, zato skušajte več počivati. LKy (od 23.7. do 22.8.) Trdno "branite svoje stališče, ker imate HOROSKOP prav. Glede čustvenih zadev pa je na vrsti dokaj tvegana odločitev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Cernu rinete v ospredje, ko bolje izhajate v tišini. Zelo prijeten večer z ljubljeno osebo. Na potovanje boste morali. TEHTNICA tod 23.9. do 23.10.) Ce hočete doseči uspeh, morate ubrati pravo pot. Nekdo skuša med vas in ljubljeno osebo vriniti nezaupanje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Paziti boste morali na vsako potezo, kajti sicer boste pogoreli, žinskem krogu. Uveljavili boste svoje sposobnosti, čeprav vam nekdo meče polena. V družini kar prijetno razpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vpliv odgovornejših ljudi bi bil kar na mestu. Preveč ste površni. Tudi v čustvenih zadevah jemljete marsikaj preveč na lahko. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poslovne zahteve vas silijo na pot. Temeljito se pripravite. Neki spor v družini bo lepo poravnan. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce se ne boste lotevali tveganih poslov, bo šlo kar prav. Drugič več previdnosti. Več resnosti tudi v dru- inteligentne, s čimer hočemo reči, da morejo, misliti. Kadar šimpanza spravimo v kak prostor, v katerem visijo banane tako, da jih ne more doseči, si pomaga do njih s tem, da položi zaboj na zaboj, dokler ne more do njih. Vsi znanstveniki so glede tega soglasni, da takšno početje terja pravo individualno razmišljanje. Takšni testi so včasih povezani tudi s kakim presenečenjem, kajti tovrstne opice si včasih izmislijo tudi kako šalo, da bi psihologom, ki se z njimi ukvarjajo, zagrenile delo in življenje. Newyorški raziskovalec psihologije opic dr. Berch si je s časom pridobil izredno spretnost občevanja z opicami, kajti neredko si je moral v zadnjem trenutku poiskati zaklonišče pred konzervami in drugimi predmeti, ki jih je vanj metala preiskovana gorila, ali pa pobegniti pred šimpanzi, ki so si napolnili usta z vodo, da bi ga z njo oškropili. Šimpanz Sultan se je znašel Nekemu drugemu psihologu se je pripetil zelo komičen primer: nekega dne je spravil o-pico šimpanz, v kletko z zaboji in bananami z namenom, da bi videl, ali si bo opica pomagala z zaboji da bi dosegla priljubljeno sadje. Toda šimpanz, ki so mu nadeli ime Sultan, je banane le opazoval. Nato je stopil k znanstveniku, ga potegnil za hlače in privedel pod grozd banan, ki so visele na stropu. Psiholog se je zavedal, čemu ga je opica privedla tja. Sultan se je hotel povzpeti na njegova ramena, da bi dosegel banane. Toda znanstvenik se je pripognil, da bi opica ne mogla do sadja. Sultan pa s tem ni bil zadovoljen, pač pa je ponovno vlekel znanstvenika za hlače in ga tako rekoč prisilil, da se zravna. In tedaj je opica prišla do banan. Ena od najbolj zanimivih plati testiranja živali sestoji v opazovanju obnašanja živali med testiranjem, šimpanz samica — ki so ji nadeli ime Muni — je bila med testiranjem tako nervozna, da je dobila kompleks «umivanja rok». Kadarkoli je prišla na vrsto za testiranje, se je umaknila k vodni pipi in si umivala roke. Šimpanz Coco pa je pri vsakem testiranju dobil želodčne težave. Kadar pri prvem poizkusu mu ni uspelo pravilno rešiti postavljeno nalogo, je tako rekoč pobesnel in začel s pestmi tolči po steni. V nasprotju s šimpanzom gorila ne posveča testom nobene važnosti. Tudi gorila kaže določeno razburjenje, ko ne more rešiti naloge, vendar to bolj zaradi tega, ker v tem primeru ne dobi ustrezne nagrade. Druge vrste opic, ki so na nižji stopnji razvoja, se pri testiranju zelo mučijo in napenja- jo, posebno če jim je psiholog znan. Te opice, kadar nalogo uspešno rešijo, se delajo važne in se glasno hvalijo. Ker sam ni mogel, si je poklical pomoč Vse antropomorfne opice so v duševnem pogledu daleč pred ostalimi živalmi« Te opice more-jt> dejansko misliti. Mišljenje je namreč potrebno, da bi se n. pr. pri reševanju neke naloge sodelovalo z drugo živaljo, posebno ko gre za zavestno in premišljeno sodelovanje. Navedli bomo primer: Pred kletko ne-nega šimpanza je bil postavljen zaboj s hrano. Šimpanz ga ni mogel doseči. Toda za zaboj je bila privezana neka vrv. šimpanz je potegnil za vrv, toda zaboj je bil tako težak, da ga je šimpanz mogel komaj premakniti. In kaj je storil? Poklical je nekega druga šimpanza in ga nagovoril, naj mu pomaga. In tako je obema uspelo potegniti zaboj do kletke in priti do hrane. Pri uporabi orodja so opice daleč pred ostalimi živalmi. Antropomorfne opice ne uporabljajo le že napravljenih orodij, pač pa si jih tudi same napravijo. Takšne opice zlomijo vejo in z njo dosezajo hrano. V kletko neke opice je bilo postavljenih več bambusovih palic. Toda vse te palice so bile preveč kratke, da bi mogla opica s posamezno od njih potegniti k sebi hrano, ki je bila izven kletke. In kaj je šimpanz storil? Cez nekaj minut vseh mogočih poizkusov mu je uspelo, da je konec ene bambusove palice vtaknil v luknjo druge in si tako napravil dovolj dolgo palico. Šimpanz vsekakor najbolj brihten Med antropomorfnimi opicami pa je glede brihtnosti ali inteligence ogromna razlika. O-rangutani težko dojemajo, da bi mogli priti do banan s pomočjo zabojev. Po navadi jim je treba pokazati, kaj morajo storiti, šimpanz pa «razume situacijo» ne da bi mu prej to pokazali. Šimpanz more postaviti tudi štiri zaboje drugega na drugega, če je to potrebno. Neki ljudje, ki so brali članke o brihtnosti opic, so psihologe zoološkega sveta vprašali, zakaj tako pametnih opic ne u-porabimo za koristna dela, kot na primer uporabljamo konja ali psa? Na to vprašanje ni mogoče dati točnega odgovora. Tod>< po mnenju nekaterih psihologov se opice ne morejo uporabljati za človeku koristna dela. In to zato, ker opice ne dopuščajo, da bi si jih človek prilastil kot nekakšne sužnje. Opica je enostavno preveč brihtna, preveč lokava, da bi se mogla znajti v vlogi nekakšnega — kulija. Kolikor je doslej znano, ni še nikomur uspelo, da bi antropomorfno opico napravil na koristno žival. Šimpanzi se sicer pojavljajo v nekih cirkusih kot artisti. Vozijo n. pr., kolo ali celo motorno kolo. Toda šimpanzi pristajajo na« dresuro in opravljajo to delo, le z \to, ker jim vožnja na kolosu ali na motornem kolesu ugaja. > ■ t' Katera od treh velikih ' antropomorfnih opic je najbolj brihtna? Po rezultatih testiranja njihove inteligence je šimpanz prav gotovo prvi. On more dejansko opravljati takšna miselna dela, ki so celo nad onim, kar zmorejo neki primitivni ljudje na naši Zemlji, v testih pa pogosto prekosijo s svojimi miselnimi sposobnostmi, tudi petletnega otroka. (Welt am Sonntag) Jutri bo dva meseca, odkar je strahoten potres uničil prestolnico SR Makedonije. V prvih dneh in tednih je bilo v ospredju reševanje človeka in vsa pozornost svetovne javnosti je bila uperjena v to, koliko ljudi je bilo rešenih in koliko so jih ruševine zasule. Pozneje pa je prišlo na vrsto reševanje materialnih dobrin. Med temi tudi državni arhiv Makedonije. Med nacionalnimi bogastvi, ki so utrpeli največjo škodo pri potresu, je tudi državni arhiv SR Makedonije, t.j. zakladnica večmilijonske dokumentacije o zgodovinski poti makedonskega ljudstva. V dvanajstih letih neutrudnega dela je bilo v državnem arhivu SR Makedonije zbranih, strokovno obdelanih in za znanstveno raziskovanje osposobljenih nad pet milijonov izredno pomembnih dokumentov o zgodovini makedonskega ljudstva. In vse to ogromno bogastvo se je 26. julija v desetih sekundah potresa znašlo pod goro ruševin. Obstajala je nevarnost, da gre vse to neocenljivo bogastvo po zlu. Toda člani kolektiva državnega arhiva Makedonije so se te nevarnosti zavedali. Ce smo prej rekli, da je bila v prvih dneh po potresu glavna skrb — človek, ne velja to za državni arhiv, kajti člani kolektiva državnega arhiva so takoj po potresu začeli reševati kar se je rešiti dalo. Pri tem napornem delu so jim kmalu prišli na pomoč še rudarji iz Knjaževca, pozneje pa tudi mladinska četa in vsem je uspelo izpod ruševin rešiti pretežni del arhivskega bogastva, katerega ce na še sploh ne da določiti. Naloga ni bila lahka, kajti Slo je za specifičen material, za milijonsko dokumentacijo, ki je zelo občutljiva in ki se naglo kvari. Toda zaradi požrtvovalnosti, naglice pri delu, dobre organizacije in pravočasnih ukrepov je največji del, okoli 95 odst., tega nacionalnega bogastva bilo rešenega. Seveda se tu navajajo odstotki po količini, ne pa po vre d-nosti, kajti' tàvrstnó (trhicškb 'bia. go.se ne do ocenjevati s preprostimi številkami in površnimi ocenami. Najbolje bo, da navedemo, kaj je bilo rešeno. Med rešenimi materiali so dejansko najvažnejši in po svoji vrednosti neocenljivi skladi, kot npr. «Bitolski kadilak» z okoli 400.000 prvorazrednimi dokumenti iz obdobja 1607. do 1912. To je edinstveni sklad po svojem bogastvu in tudi obsegu, kar jih p re- IIIIIIIHIIItllllinilllllllllllllllllllllllimllllllltllllllllllHIHIIIMIIItliriMllinillllllllHIIIIHIIHIIIIIMinillHIIIIIIII «Syncom» odličen «relais» WASHINGTON, 24. — Prvič so umetni satelit «Syncom II» uporabili kot «relais» za komunikacije med plovečo ladjo ter neko radijsko postajo v ZDA. Radijska postaja v Fort Dixu v državi New Jersey je poslala sporočilo ladji «Kingsport», ki je plula 40 km od Lagosa (Nigerija) preko umetnega satelita. Z ladje so odgovorili po isti poti in oba sprejema sta bila ocenjena kot odlična. Včeraj je ameriško vojaško letalstvo iztrelilo tajen umetni satelit, o katerem niso dali nobenih podrobnosti, razen tega, da so ga izstrelili z raketo «Thor-Agena», kar da slutiti, da gre za satelit vrste «Disco-verer». Kako uro pred tem so z istega oporišča, vendar pa iz podzemeljskega iztrelišča iztrelili raketo «Titan II» z namišljeno jedrsko konico. Raketa je baje dosegla 6.700 milj oddaljeni cilj. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Ital. akvarel; 12.15: Za naše žene; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba; 17.00: Tipični furlanski ansambel; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Simfonične pesnitve; 19.15: Slataper: «Moj Kras», nato Harmonija zvokov in glasov; 20.00: šport; 20.30: Znani motivi; 21.00: «Antigona», tragedija v treh dejanjih. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Zborovsko petje; 13.30: «El caicio»; 14.30: Jazz. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski cocktail; 12.45: Turistične beležke; 12.52: Operne skladbe; 13.40: Plošče; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Mladinski zbori; 16.00: Pesem za vsakogar; 16.30: Otroški koti- ček; 17.00: I. M. Jarnovič: Koncert za violino in orkester; 17.40: Pojo Chapiro, Richard in Lee; 18.00: Prenos RL; 19.00: «Flipers»; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Beiderbecke; 22.40: Tartinijevi koncerti; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.30: Glasbeni sejem; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 10.00: O-perna antologija; 10.30: Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.00: 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Rita Pavone; 9.00: Italijanski pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.35: Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.15: Mali orkester; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Za vas izbrani motivi; 17.35: Sredozemske igre; 18.35: Vaši izbranci; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Festival neapeljske pesmi; 21.00: Parada orkestrov; 21.45: Glasba v večeru; 22.10: Plesna glasba. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Spomin na Alfreda Pan-zinija; 19.00: Blockove skladbe; 19.15: Španska kultura; 19.30: Vsako večerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schubertove skladbe; 21.30: Straussove skladbe; 22.45: Glasba danes. Slovenija more Jugoslavija. Gre prvenstveno za filmske posnetke, ki so jih v leta dolgem napornem delu zbrali jugoslovanski raziskovalci v Turčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Sovjetski zvezi, Bolgariji, Grčiji, Zvezni republiki Nemčiji, Veliki Britaniji, S poniji, Švedski in celo v ZDA. Ta ogromen sklad je posebno pomemben za makedonsko zgodovinopisje. Prav tako so bili malone v celoti rešeni skladi «Makedonsko revolucionar, no minato» (pisma Goce DeU čeva, sklad Glavnega štaba Ko-sturskega revolucionarnega o-krožja, Lerinskega revolucionarnega okrožja in drugo, nadalje tako imenovani konzulski arhivi, konzulska poročila itd. itd.) Toda kljub ogromnemu uspehu pri reševanju arhivskega materia, la, je škoda velika in se ne more oceniti. Pod ruševinami so še vedno zbirke redkih in zelo pomembnih fermanov in beratov («ukazov» in «odredb») iz dobe med 16. in 19. stoletjem, kot tudi zbirka regulacijskih načrtov mest v Makedoniji v dobi med dvema vojnama, načrti javnih objektov, pošt in drugega iz dobe turške zasedbe. Deloma so bili poškodovani skladi predsedništva vlade Makedonije, ministrstva prosvete, poljedelstva, trgovine in skladi raznih množičnih organizacij. Poškodovan je bil tudi sklad bogate biblioteke ter laboratoriji. Orientalska biblioteka, ki je vse-bivala 3.600 originalnih knji g, je najbolj prizadeta. V steklenih o-marah te biblioteke so bile nameščene mnoge redke in zato še bolj dragocene knjige v turškem, arabskem in perzijskem jeziku, mnoge prve izdaje na orientalskih jezikih, redke enciklopedije, med katerimi tudi zelo redka islandska enciklopedija, redke publikacije ,tiskane v Bitolju in Skopju do 1912. leta, rokopisi knjig in podobno. Mnogo tega je uničenega ali poškodovanega, marsikaj se nahaja še pod ruševinami. Smatra se, da je ta želo dragocena biblioteka uničena za 20 do 25 0dst- Khvr, , Prav tako je občutno poškodovana, deloma pa uničena, tudi strokovna in priročna biblioteka z ogromnim številom enciklopedij, leksikonov, priročnikov, kompletov publikacij iz 19. stoletja. Neke izdaje se po vsej verjetnosti ne bodo mogle nikoli več nadoknaditi. Največ jo škodo pa je utrpel konservatorski in mikrofilmski laboratori j, Kolektiv državnega arhiva SR Makedonije se sedaj trudi, da bi vzpostavil red in rešeni arhivski material uredil. Vse, kar so rešili izpod ruševin, spravljajo sedaj v sedež Zadružnega doma v vasi Rakotinci. Toda tu, ta dragoceni material ne bo mogel dolgo ostati, kajti poslopje ni pri-merilo in delikatnemu materialu grozita vlaga in plesen. Ker gre za zelo občutljivo in hkrati tako dragoceno blago, je bilo sklenjeno, da bodo že do konca oktobra našli državnemu arhivu w strežne in morda celo dokončne prostore. D. M. ■■■Mi g Y/////S/fa g '///////% SREDA, 25. SEPTEMBRA 1963 Sprehod skozi čas: 13.25: Italijanske pesmi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Nogomet od minute do minute; 17.25: Koncert operne glasbe; 18.00: Knjiga meseca; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Športni dnevnik; 20.25: Lahka glasba; 21.05: E. Carsana: «Una vita nuova»; 22.15: Duo Gulli-Cavallo ; 23.00: Sredozemske igre. 4.00: Dobro jutro; 8.05: Opera in balet; 8.55: Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25: Popevke; 10.15: Skrjabin in trije pianisti.; 10.30; Človek in zdravje; 10.40: Poljske narodne pesmi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, ni- maš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi; 12.45: Pihalni orkester JLA; 13.30: Popularni odlomki iz jug. oper; 14.05: Radijska šola; 14.35: Majhni zabavni ansambli; 14.50: Nekje v gozdovih; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Amaterji pred mikrofonom; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Promenadni koncert; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Od skladatelja do skladatelja; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Gluck: Orfej in Evridika; 22.15: Naši plesni orkestri; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Debussy v priredbah; 23.35: Nočni akordi. Ital. televizija 16.45: Sredozemske igre v Neaplju; 18.00: Program za naj-mlajže; 19.00: Dnevnik; 19.15: Gino Rocca: «Tutto»; 20.10: Športni dnevnik; 20.30: Dnevnik; 21.05: TV priredba: «Zanimiv primer»; 21.55: Sredozemske igre; 22.15: Svetovno tekmovanje na harmoniko; 22.50: Sredozemske igre in Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Film: «Aparajito»; 23.15: Šport. Jug. televizija 17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: Ela Peroci: «Muca — copatarica» — slikanica; 18.20: Pionirski TV studio; 19.00: TV obzornik; 19.15: Dokumentarni film; 19.30: Ekspedicija — filmska reportaža; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: «Na zaključku poletja» — zabavno glasbena oddaja; 21.30: IV. mediteranske igre — tekmovanje v boksu. VČERAJ SO SPLAVILI LADJO «POSEIDON» Danes razgovori o CRDA na ministrstvu za delo v Rimu Od njihovih rezultatov odvisen bodoči razvoj položaja Zastopniki treh sindikalnih organizacij iz Tržiča so včeraj zjutraj odpotovali v Rim, kjer se bodo danes sestala s predstavniki vodstva tržiške ladjedelnice na ministrstvu za delo, da bi rešili spor v ORDA. Zato je bila včeraj prekinjena tudi stavka, ki je trajala celih 8 dni ter so s tem delavci še enkrat pokazali svojo dobro voljo za dosego sporazuma ob upoštevanju njihovih pravic. Tako je včeraj prišlo do splavitve 36.0C0-tonske ladje «Poseidon», ki je čakala na to že od 9. t.m. Splavili so jo brez kakšnih svečanosti. Priprave za splavitev so začeli že ob 8. zjutraj, ko so se delavci vrnili na delo in okrog poldne je bila ladja v morju. «Poseidon» je četrta ladja te vrste, ki so jo v tržiški ladjedelnici zgradili za družbo Italmineral iz Palerma. Od rezultata današnjih razgovorov v Rimu je odvisno, ali bo v prihodnjih dneh potekalo v CRDA delo normalno, ali pa bo prišlo do novih stavkovnih gibanj. Občinstvo vsekakor pričakuje, da se bodo razgovori zaključili pozitivno, kar je tudi v interesu splošnega položaja in gospodarskega razvoja v Tržiču. Županov odgovor na interpelacije o UGG Goriški župan dr. Poterzio je te dni odgovoril na dve interpelaciji, ki so jih dne 10. t m. predložili občinski svetovalci PLI in MSI v zvezi s krizo, v katero je zašla go-riška športna organizacija UGG V svojem odgovoru pravi župan, da je občinska uprava vedno z zanimanjem sledila problemom in težavam te organizacije ter ji je tudi že večkrat priskočila na pomoč, ter ji tako pomagala iz zagate. Tudi v bodoče bo občina skušala pomagati v okviru svojih sredstev in po obrambi tega problema od strani občinskega sveta. Seveda pa bi morale priskočiti na pomoč tudi druge ustanove in zasebniki. V tem pravcu bo občinska uprava podprla vsak poziv UGG, ker je njeno delovanje v splošno korist ter prav zato zasluži podporo vseh tistih, ki Ji lahko kaj prispevajo. Mednarodni shod planincev na Matajurju Furlanski odbor za proslavo 100-letnice ustanovitve Italijanskega alpinističnega društva je sprejel prtcTog odbora iz Čedada za pripravo mednarodnega planinskega shoda, ki naj bi bil to nedeljo na VERDI. 15.30: «la grande fuga», zanimiv angleški film v cinema-scopski tehniki, izdelan po resničnih dogodkih. CORSO. 17.00: «I piaceri del mondo», dokumentarni film v barvah. VITTORIA. 16.45: «Uno contro tutti», C. Chaplin in B. Turpin. A-meriški čmobeli film. CENTRALE. 16.30: «Quattro alla morgue», S. Harrys In L. Sirgo. Ameriški čmobeli film. Matajurju. Ob tej priliki bodo odkrili spominski kamen, ki ga bo daroval odbor iz Čedada. Nanj bo pritrjena velika bakrena ploskev, na kateri bodo vtisnjena imena vseh glavnih hribov, ki obkrožajo Matajur. V kapelici bodo postavili dve plošči, eno v latinščini z opisom nastanka kapelice, drugo pa bo daroval vojaški oddelek iz Cedala. Udeleženci , mednarodnega shoda se bodo zbrali ob 9. uri v vasi Matajur, od tam pa se bodo odpravili na vrh, kjer bo svečanost ob 11. uri. Izdajal je čeke brez kritja v banki Pri zadnji razpravi pred goriškim okrajnim sodnikom se je moral med drugimi zagovarjati tudi 32-let-ni Carlo Santi iz Vidma. V obtožnici je bilo rečeno, da je izdal več čekov, za skupno vsoto 208 tisoč lir, ne da bi imel potrebno kritje v banki. To se je zgodilo meseca aprila letos. Obtoženec se je izgovoril, da Je to napravil v dobri veri misleč, da Je na njegovem tekočem računu pri Banca Cattolica del Veneto v Gorici dovolj denarja. Neki njegov sodelavec bi moral namreč položiti toliko denarja na račun, kot je bilo potrebno za izplačilo omenjenih čekov. Dodal je tudi, da je v osmih dneh po izdaji čekov sam poskrbel za kritje. Sodnik pa očividno ni smatral kaj takega kot zadostno opravičilo ter je Santija obsodil na plačilo kazni v znesku 24.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Drž. tožilec L. Bernot; sodnik dr. Fabiani, obramba odv. Portelli. Granala na trgu pred kolodvorom glavnim delavci Pri kopanju jarka pred kolodvorom v Gorici so včeraj naleteli na topovsko granato srednjega kalibra. O najdbi so obvestili bližnje karabinjerje, ki so prostor zastražili ter obvestili posebni oddelek iz Trsta, da jo odnese. Poijrcb Antona Fcrfoljc v Ronkah V soboto 28. t.m. bodo pripeljali v Ronke posmrtne ostanke Antona Ferfolje iz Ronk, ki je leta 1942 padel v Tuniziji kot podoficir italijanske vojske. Prihod je predviden ob 10. uri, popoldne ob 16. pa bo pogreb in bodo njegove zemske ostanke položili v družinsko grobnico. Pokojni Ferfolja izhaja iz zavedne slovenske družine. Pri padcu se je ranila na nogi Z rešilnim vozom Zelenega križa so pripeljali v goriško bolnišnico včeraj okrog 15.30 77-letno Mario Jerbič iz Gorice, Ul. Bosco 29. Zenica je namreč padla na domu tako nesrečno, da si Je prizadejala rano na desni nogi. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju. Bager mu je zmečkal nogo Včeraj nekaj po 17. uri so pripeljali v goriško bolnišnico Sergia Pupina iz Romansa, ki je po nesreči vtaknil desno nogo za gosenico bagerja za kopanje zemlje ter mu je nogo zmečkalo. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Italijanski konzul dr. Zecchin iz Kopru na obisku v Gorici Italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin je v ponedeljek v Gorici obiskal prefekta in goriškega župana. z obema se je pogovarjal o vprašanjih, ki zadevajo italijanske državljane v Jugoslaviji in ki se tičejo skupnih vprašanj obeh sosednih držav. S pokrajinskim tajnikom neposrednih obdelovalcev Ballabenom je proučil vprašanje razlastitve italijanskih državljanov, ki imajo svojo zemljo v Jugoslaviji. Vprašanje poslanca Fortune Poslanec Loris Fortuna je včeraj poslal ministru za trgovinsko mornarico vprašanje, kaj namerava ukreniti, da se zaščiti javni značaj pristanišča Portorosega v Tržiču. Vprašanje je podal v zvezi s prošnjo, ki jo je naslovilo neko podjetje, da bi mu odstopili del pristaniške obale. Tudi neko drugo podjetje je že pričelo graditi skladišče ob kanalu Valenti-nis. Zato je poslančevo vprašanje povsem na mestu. MiiiHiiiiiiiMiiiimiiiiitiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiifMiiimiiiiHintiiiiifiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiMitiMiiMiiiiiiiiiitiiniiiiii SKLEP GORIŠKE OBČINSKE UPRAVE Hranarina v otroških vrtcih se je zvišala za 550 lir Nova hranarina, ki bo znašala 1.550 lir mesečno, predstavlja finančno breme za marsikatero družino Starši, ki pošiljajo svoje otroke v otroška vrtce goriške občine, so s presenečenjem ugotovili, dà se je hranarina za vsakega otroka v tem šolskem letu podražila. Méd-tem ko je znašala lansko leto >.000 lir, se je letos zvišala na 1.550 lir. Ce se upošteva, da g tem še ni zadoščeno otrokovim potrebam, ampak da jih je treba še oblačiti, pripeljati v vrtec in jih odpeljati domov, jih hraniti doma in prenočiti, tedaj se zares ne more razumeti, zakaj se je hranarina podražila. Obiskovanje otroške, ga vrtca postane toliko hujše breme za družine z večjim številom otrok, godnih za vrtec, še celo pa za družine s skromnimi prejemki. Občinska uprava, ki je sklenila zvišati rnesečt.o hranarino, se lahko izgovori, da jo je k temu prisilila podražitev življenjskih stro-škov. Toda kako je mogoče sprejeti takšen sklep, ko pa se skušajo šolska vrata vedno bolj odpreti na stežaj in doseči brezplačni pouk. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi St. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-viSJo dnevno temperaturo 26 stopinj ob 14. url in najnižjo 13 stopinj ob 5.50 uri. Povprečne vlage 70 odstotkov. Pri padcu na domu pa se je ranil v čelo. tudi dve leti star Robert Makuc iz Gorice, Ul. Panni 12. V bolnišnici so mu nudili pfvo pomoč. Ozdravel bo v šestih dneh. Z izleta prosvetnega druitva Skala iz Gabrij na Gorenjsko Nezgoda treh motociklistov Včeraj nekaj po 12. url so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Dolegnano pri Vidmu, kjer sta se z vespo ponesrečila 56-letni Mario Visintin iz Gradiške, Ul. Manzoni 8 in njegova žena 52-letna Maria Visintin, bivajoča istotam. Pri pregledu v bolnišnici so zdravniki ugotovili da si je Visintin zlomil desno nogo, se udaril na desni rami in dobil še druge manjše poškodbe po nogah. Žena Maria pa je dobila precej močan udarec na desni rami. Oba so pridržali v bolnišnici na zdravljenju. Ob 16.30 pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico še 67-letnega Giuseppa Taverno iz Gorice, Ul. T. Grossi 2, ki se je malo prej poškodoval, ko je padel z mopedom v Ul. Matteotti v Stražnicah. Zdravniki so ugotovili, da se je mož odrgnil na več mestih po rokah in na desnem komolcu. Tudi na zdravljenju. Starček in otrok sta padla Včeraj dopoldne ie 60-letni Giovanni Luis iz Mariana tako ne- | njega so pridržali srečno padel na svojem domu, da si je zlomil desno stegnenico. Od- V NEDELJO peljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju. Motociklistični dirki v Gorici in Novi Gorici V nedeljo 29. septembra bo po goriških Brdih prvo motociklistično tekmovanje v pravilnostni vožnji veljavno za prvenstvo Treh Bene-čij. Start bo v Ul. Roma, tekmovalci pa bodo prevozili naslednjo progo: Drevored 20. septembra, pevm-ski most, Grojna, Kalvarija, Uklan-ci. Plešivo, Subid, Kapriva, Blan-chis, Ločnik. Krog bodo prevozili štirikrat, tako da bo proga dolga 165 km. Po četrtem krogu bodo tekmovalci nadaljevali pot čez pevmski most na Travnik, kjer bo cilj. Prijave sprejema motociklistični klub v Ul. Roma (bar Ferigo). V nedeljo 29. septembra bo motociklistično tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Tekmovalna proga bo takšna kot je bila prejšnja leta. Start in cilj bosta na magistrali v Novi Gorici. Tekmovali bodo motocikli vseh jakosti ter tekmovalci s prikolicami. ČETRTI DAN SREDOZEMSKIH IGER V NEAPLJU ODDANE KOLAJNE zlate 10 2 2 1 srebrne 8 4 2 ITALIJA JUGOSLAVIJA FRANCIJA ZAR ŠPANIJA MAROKO Libanon, Grčija, Monaco, Malta, Tunizija, Turčija in Sirija so še brez lovorik. bron. 6 1 2 1 4 1 V moški štafeti 4x200 m prostos Francozi (prvi) - rekord iger Italijani (drugi) - državni rekord Zlato za Bianchetto v kolesarski vožnji na 1 km NEAPELJ, 24. — Vedno bolj ži ratino v arenah Sredozemskih iger, kjer Italijani nadaljujejo z žetvijo prvih mest in zlatih kolajn. Tudi danes so si zagotovili nekaj lovorik predvsem v plavanju tn kolesarstvu. Posebno plavanje je privabilo na rob bazena precejšnje število ljudi, ki so z zanimanjem sledili ostrim borbam v glavnem med domačini in Francozi. Najbolj razbur- ljiva je bila moška štafeta 4x200 m prosto, s katero so Francozi izboljšali rekord iger, medtem ko so dru-goplasirani Italijani v postavi Orlando, Spangaro, Borracci in De Gregorio dosegli s časom 8’28”5 nov državni rekord Prejšnji rekord je bil 8’28”9. V plavanju sta dve zlati kolajni pripadli francoskima predstavnikoma, ena pa Italijanu Cara-melliju. Izidi finalnih tekem so naslednji: 100 M PROSTO: 1. GOTTVALLES (Francija) 56”3 2. Borracci (It.) 57”2 2. Espinosa (Sp.) 57”6 4. Bianchi (It.) 58” 5. Ghalia (ZAR) 58”7 6. Kocmur (Jug.) 59” 7. Frattini (It.) 59” 220 M PRSNO: 1. CARAMELLI (It.) 2’40"8 2. Padron (Sp.) 2’44”5 3. Giovannini (It.) 2’44”5 4. Kiehl (Fr.) 2’44”9 5. Rodriguez (Sp.) 2’45”5 6. Martinez (Sp.) 2’46”6 7. Audoly (Fr.) 2'48”8 8. Gross (It.) 2’49”1 ŠTAFETA 4x200 M PROSTO: 1. FRANCIJA (Gropaiz, Luyce, Pommat, Courtillet) 8’28”3 (nov rekord iger) 2. Italija (Orlando, Spangaro, Borracci, De Gregorio) 8’28”5 (nov ital. rekord) S. Španija 8’41”9 4. ZAR 8’54”9 5. Jugoslavija 8’55”8 6. Turčija 9’50” 7. Tunizija 9’58”3 8. Sirija 10’06” SKOKI V VODO V skokih v vodo sftreh metrov za moške je Italijan Salice osvojil zlato kolajno Sredozemskih iger. Salice je pokazal brez dvoma najboljši slog, njegove izvedbe so bile elegantne in težke, zaradi česar so mu sodniki dodelili največ točk. Na Kdaj bodor dokončali igrišče v Standrežu Odbojkarska ekipa Dom bo tudi letos nastopala v prvenstvenih tekmovanjih v naši deželi. Njeni igralci so že pričeli s treningom, da bi sé na tekmovanje kar najbolje pripravili. Poslužujejo se prosvetne dvorane, kjer lahko za silo vadi ena ekipa. Pogoj za dobro igro pa je čimvečje število nastopov. Zaradi tega potrebujejo celotno igrišče. V Standrežu so mladinci prosvetnega društva Oton Zupančič z veliko voljo pričeli širiti cementno ploščo, da bi jo usposobili za igranje. Započeto delo pa niso izvršili. Pustili so ga nekje na polovici. S tem v zvezi nas je včeraj vprašal starejši domačin iz Stan-dreža, če bo mladina ploskev dogradila. Nismo mu vedeli povedati, kaj namerava. Dodali smo samo to, da se nam zdi samo po sebi umevno, da bo objekt dokončala. Le tega mu nismo ve. deli povedati, kdaj se bo to zgodilo. Verjetno kmalu, ker ima sedaj več časa na razpolago kot poleti. drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Mortera, medtem ko Je bronasta kolajna pripadla proti vsakemu pričakovanju predstavniku ZAR El Saoudu. Večkratni italijanski prvak Mari, pa se Je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Končna lestvica skokov z deske Je naslednja: 1. SALICE (It.) 2. Mortera (It.) 3. Abou El Eeoud (ZAR) 4. Mari (It.) 138,44 točke 137,12 134,57 130,47 Italija VATERPOLO ZAR 8:0 (2:0, 2:0, 1:0, 3:0) Italija 3 3 0 ■ 0 31 0 6 Jugoslavija 2 2 0 0 18 2 4 Francija 2 1 0 1 11 10 2 ZAR 2 0 0 2 2 16 0 Malta 3 0 0 3 0 34 0 KOLESARSTVO pol Tu: Sergio Bianchetto je prinesel Italiji prvo zlato kolajno v dirkališč-nih panogah. Bianchetto je zmagal v dirki na 1 km s startom z mesta in je progo prevozil s povpreč-no hitrostjo 50,919 km na uro. Sploh je v kolesarstvu prišla do izraza premoč Italijanov in Francozov, ki se bodo v glavnem potegovali za najbolj vredne lovorike. V hitrostni vožnji sta se uvrstila v Ifinale dva Italijana (Damiano in rrini) in dva Francoza (Trentln in Morelon). Tudi v zasledovalni vožnji italijansko • francoski finalni dvoboj s Scandellijem in Cu-chom Končno lestvica vožnje na 1 km: 1. Bianchetto (It.) 1’10”75; povpr. hitrost 50,919 km 2. Trentin (Fr.) 1T2”18; 49,861 3. Belhaid (Mar.) 1T6"72; 46,997 4. Perez (Sp.) 1T7”2 TENIS Današnji izidi: SINGLE (moški) Jovanovič (Jug.) • Sombol (ZAR) 6:3, 6:2, 6:3 Pilič (Jug.) - Chaeb (Mar.) 6:2, 6:1, 6:4 • .-,.u* * Maioli (It.)-Kalogheropolos (Gr.) 4:6, 8:6, 6:3, 8:4* - Di Maso (It.) - Badredin (ZAR) 6:3, 6:1, 6:4 Pietrangeli (It.) - Fatili (ZAR) 6:4, 6:4, 6:3 Santana (Sp.) - Prešecki (Jug.) 6:3, 6:0, 7:5 Couder (Sp.) - Kanelopolos (Gr.) 6:0, 6:2, 6:0 DOUBLÉ (molki) Pilič-Jovanovič (Jug.) : Buchald-Chaseb (Mar.) 6:0, 6:0, 6:1 Maioli - Di Maso (It.) : Badrel-din - Sombol (ZAR) 6:1, 6:3, 6:4 Fatbl - Elchafel (ZAR) : Kalivas-Kanolopolos (Gr.) 7:5, 6:3, 6:2 ODBOJKA V telovadnici CONI je bil danes odbojkarski turnir sredozemskih iger. Italija, Jugoslavija in Libanon so gladko prebredle prvo oviro s tem, da so premagale Tunizijo, ZAR in Maroko. Na turnirju sodeluje sedem držav: šest od teh Je nastopilo danes zjutraj, Turčija pa Je imela dan odmora. Italijani so gladko premagali Tunizijce, toda v tretjem setu so močno popustili in komaj zmagali. Edino presenečenje dneva je pripravil Libanon, ki je premagal Maroko. Izidi: Italija-Tunizija 3:0 (15:1,15:7,15:13) Jugoslavlja-ZAR 3:0 (15:5,15:8,15:3) Libanon-Maroko 3:0 (15:3,15:13,15:3) KOŠARKA Ob zaključku Izločilnega dela A skupine košarkarskega turnirja sta sta se Italija in ZAR uvrstili v finalno skupino, medtem ko sta Turčija in Sirija izpadli. Današnji izidi:' Italija - ZAR 86:54 ( 40:19) Turčija • Sirija 88:67 ( 43:37) Španija - Jugoslavija 83:72 ( 39:37) Libanon - Maroko 57:46 (27:20) V finalu, ki bo v petek, bosta naslednja dvoboja: Italija - Jugoslavija in Španija - ZAR. JADRANJE Izidi današnje druge regate jadrnic razredov Star, Snipe in Finn só naslednji: STAR 1. Italija (Cosentino-Florenzano) 2.34T9” 2. Francija 2.35’44” 3. Monaco 2.45’42” 4. ZAR 2.49T0” SNIPE 1. Španija 2.01T3” 2. Monaco 2.03'39” 3. Italija 2.05’16”, 4. Francija 2 uri 05’46”, 5. Turčija FINN 1. Španija 1.58’43” 2. Italija 2.00’27” 3. Francija 2.01’09”, 4. Grčija 2 uri 01T7”, 5. Turčija IMW, 6. ZAR 2.01”37”, 7. Maroko 2.01’57”. ROKOBORBA II. kolo MUSJA Olmo Antonio (Sp.) * Bouzzaoui Mohamed (Mar.) p. t. Fabra Ignazio (It.) - Aly Fouad (ZAR) neodl. Wahoud Ahmad Chahrour (Sir.)-Abboud Abdan (Lib.) s tušem Gahotiz Vasilios (Gr.) - KarakUS Ibrahim (Tur.) neodl. BANTAM: Toma Michele (It.) - Turkhani Foaud (Sir.) p. t Nakcuzi Michel (Lib.) - Karacua-ne Khalifa (Mar.) p. t. Besergyl Unver (Tur.) - Dora (Jug.) p. t. Abdelatie Ibrahim (ZAR) - Benedicalo Rafael (Sp.) p. t. LAHKA: Martinovic Branko (Jug.) • Ga-laktopoulos Petros (Gr.) s tušem- HOKEJ NA TRAVI Italija - Maroko 3:0 (1:0) Španija - ZAR 1:1 (0:0) iiimiiiiiimiftiiliiiMiMmiiiiiiiiiiMiilifiiiiiiiiitmitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiO* DANES DELNO POPOLDNE, DELNO ZVEČER Tretje kolo prvenstva A lige Povratna tekma Interja z Evcrtonom MILAN, 24. — Nogometna zveza je sporočila, da bodo jutri odigrali tretje kolo prvenstva A lige po naslednjem razporedu: V Bologni ob 20.45: BOLOGNA----------------------------------------- ATALANTA v Cataniji ob 15.: CATANIA-SPAL v Firencah ob 20.: FIORENTINA-SAMPDORIA v Genovi ob 20.30: GENOA-ROMA v Turinu ob 15 30: JUVENTUS- BARI v Rimu ob 20.30: LAZIO-MILAN v Mantovi ob 20.: MANTOVA MODENA v Messini ob 16.: MESSINA - LA-NEROSSI Tekmo Inter - Torino so odložili za nedoločen čas, ker bo milansko moštvo igralo jutri povratno tekmo za pokal evropskih prvakov z angleškim Evertonom Tekma bo ob 20. uri in jo bo sodil Madžar Lajos Horvath. Tudi stranska sodnika bosta Madžara, in sicer Gyula Ems-berger in Istvan Farkaš. NOGOMET DUBLIN, 24. — V prvi tekmi za evropski pokal prvakov je španska Barcelona premagala irski Shel-boume 2:0 (1:0). ROKOMET Trening jugoslovanske reprezentance s Koprom KOPER, 24 - Danes popoldne je bila v Kopru prijateljska rokometna tekma med rokometno reprezentanco Jugoslavije in domačim Koprom. Reprezentanca je zmagala z rezultatom 35:10 (13:5). Državna reprezentanca Jugoslavije se pripravlja za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo v Pragi Ker je večina igralcev, kandidatov za državno reprezentanco iz Klubov, ki imajo mehka igrišča, si je reprezentanca izbrala za svoj trening igrišča na koprski obali, ki so betonska. Razen v Kopru bodo igrali prijateljsko tekmo še v Piranu tn nato v Umagu. Na svetovnem prvenstvu v Pragi bodo namreč igrali na trdih igriščih. JOŽE V ER C AN: OtfMAREZIG do MADRIDA 74. Iz Dordogna smo odšli 24. julija. Do svojih novih postojank smo hodili dva dni in dve noči. Skupaj smo zasedli položaje med Villeneuvom in Livradom. Ko smo razporedili čete, sem izkoristil priliko in odšel s svojo ženo Rino v Castillonnes. Tam sva imela svojo osem mesecev staro hčerko Vladimiro. Kmalu po rojstvu sva Jo dala neki ženici v rejo. Hčerka naju ni poznala, in čeprav sva ji prinesla čokolado, bonbone tn piškote, paju je gledala preplašeno. «Pridi no k mamici, dušica!» jo je vacua Rina in je hotela vzeti v naročje. Mlada Vladimira pa se je obračala prestrašena stran, se diit. in branila z vsemi štirimi. «Ne pozna me več, tujka sem ji,» je vzdihnila Rina in se razjokala. Polagoma pa se Je Vladimira le nekoliko umirila in se sprijaznila z nama. Ure so naglo potekale. Morala sva se vrniti. Tedaj sem v naglici še fotografiral hčerko, stisnil rok'- ženici, se zahvalil Jeanetti, ki Je večkrat obiskala ženico in se zanimala za najino hčerko, nato sva z ženp fc. poljubila hčerko in odšla. POSLEDNJI SPOPADI Kmalu potem, ko sem se vrnil v taborišče, so prišli k nam štirje delegati, dva Ceha in dva Poljaka. Dva od teh sta bila španska borca, zdaj sta vodila vsak svojo skupino partizanov v okolici Montaubana. Delegacija je prinesla pismo centralnega komiteja partizanskega gibanja s priporočilom, naj obe skupini sprejmemo v brigado. To smo radi storili. Naše vrste so se spet pomnožile. Zdaj je štela naša brigada že 750 borcev. Po narodnosti borcev je bila res pisana. V njej so bili Slovenci, Hrvati, Cehi, Poljaki, Italijani, Španci in Francozi. Nismo bili še teden dni na tem sektorju, ko smo dobili obvestilo, da se pomika velika kolona Nemcev iz Villerancha proti Villeneuvu. Brž smo zasedli glavne postojanke na obeli straneh ceste in čakali. Ko je kolona prišla med naše zasede, je zabobnelo. Sovražnika smo napadli z mitraljezi, z minometi, z ročnimi bombami iri brzostrelkami. Nemci so poskakali s kamionov in vnela se je bitka. Borba ni trajala še četrt ure, ko se je ena četa že vdala. V četi je bilo 150 mož, med njimi 125 vojakov nekdanje Rdeče armade, povečini Mongolcev in Tatarov, 25 pa Nemcev. Razen enega tatarskega kapetana In beloruskega poročnika so bili vsi oficirji in podoficirji Nemci. Ko smo jih razorožili, je stopil bivši poročnik Rdeče armade Kirnov za korak naprej in prosil za besedo. Rekel je v ruščini: «Tovariši, bratje! Mi, nekdanji borci Rdeče armade, smo bili izdani. Vlasovi pajdaši so nas predali Hitlerju. Ta sramota nas žge. Vrnite nam orožje in dajte nam možnost, da se z ramo ob rami z vami borimo proti nacizmu in obračunamo z izdajavci!» Poklical sem ga k sebi in ga vprašal po rusko: «Povej odkrito, ali sl še boljševik.» «Boljševik sem, komunist,» je odgovoril odločno, «in moja edina želja je, da se borim proti nacizmu in fašizmu.» Tedaj sem mu vrnil pištolo in rekel: «Na, pištolo! Odslej si ti komandir vaše čete.» Kirnov me je strumno salutiral, nato pa stopil pred četo ujetnikov in komandiral po rusko: «Mirno!» Zdaj Je že nastopal kot komandant borcev proti nacizmu, imel ' kratek govor in naposled rekel: «Kdor se želi boriti proti nacizmu, naj stopi korak naprej!» Skoraj vsi so stopili naprej, med njimi tudi nekaj Avstrijcev. Druge Je dal postreliti, vjasovski kapetan in poročnik pa, ki so jima Nemci pustili šarže, so dobiji kot izdajavci kroglo v hrbet. Borba z nemško kolono se Je nadaljevala. Klmovu sem rekel, naj ujetnikom razdeli orožje in kmalu so se na naši strani borili proti Nemcem. Med Nemci je bilo v koloni tudi nekaj Cehov in Poljakov. Tudi ti so prešli na našo stran. Zdaj smo bili že v premoči, Nemci pa so se še vedno borili zagrizeno dalje. Borba je trajala oele štiri ure. Sovražnik je imel 60 mrtvih in nad 100 ranjenih, 255 pa smo jih ujeli. Nemcem smo zaplenili dva oklopnjaka, 2 osebna avtomobila, 12 kamionov in velike količine orožja in municije. Naše izgube so bile razmeroma majhne. Imeli smo 12 mrtvih in 30 ranjenih. Po tej zmagi smo se čutili močne in smo postali samozavestni. Zvečer smo imeli konferenco s komitejem partizanskega gibanja MOI. To je bil zares internacionalen komite, saj je bilo zastopanih v njem kar sedem narodnosti: 8 Francozov, 4 Italijani, 2 Jugoslovana, 2 Spanca, 2 Madžara, 1 Ceh In 1 Rus. Na konferenci smo napravili načrt za osvoboditev Ville-neuva in Livrada. Takoj naslednji dan smo obkolili Villeneue in uničili še zadnjo nemško postojanko na tem sektorju Nemška postojanka je štela 60 mož, od teh smo 20 pobili, 40 pa ujeli. V boju se je odlikovala tudi naša nova ruska četa, ki je šla med prvimi v napad in je imela dva mrtva in štiri ranjence. Brž ko smo osvobodili mesto, smo postavili v njem vojaško m civilno oblast. Tudi štab naše brigade je i,mel tu svoj sedež. V mestu smo zaplenili velike količine orožja, municije, oblek, čevljev in hrane. Vsi naši borci so dobili nove obleke, čevlje in čine francoske armade. Po osvoboditvi Villeneua smo takoj zasedli vse ceste, ki vodijo v mesto, postavili bloke in razporedili straže. Naše čete so vzdrževale tudi red v mestu in v okolici. Druge enote pa so medtem osvobodile Toulouse, Montauban, Agen in večji del severozahodne Francije. Naša brigada Je ostala v Villeneuvu samo nekaj dni, nato se Je preselila v Agen. V Villeneuvu je ostala samo francoska četa kot komanda mesta. Naša brigada je bila priključena sicer drugim francoskim enotam, po nalogu komande divizije smo stražili po cestah, po blokih, skladiščih bencina, opravljali službo v kinematografih, gledališčih itd., vendar smo bili precej samostojni. Priznani smo bili kot internacionalna brigada, nosili smo znake MOI in FTP m Imeli tudi žig Ljudske fronte Nekaj dni po osvoboditvi Agena je organizirala divizija v mestu vojaško parado Mesto je praznovalo dan osvoboditve. Vse hiše so bile okrašene s cvetjem in zastavami. Po ulicah so se vile reke ljudi. Vse je bilo veselo, vse je vzklikalo in prepevalo Pri paradi je sodeloval tudi en naš bataljon. Ko je strumno korakal po mestu, so vsepovsod odmevali vzkliki: «živeli partizani! živeli internacionalen» I Nadaljevanje sledi) UREDNISI VO: TRSI - UL MONTEUJH! b U TELEFON «3-808 IN 04 «38 - ftrftiu predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulica S Pellico lil. Tel 3382 UPRAVA; TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tei St 37-338 - NAROČNINA: mesema «51 Ul - Vnaprej: četrt letna IKOU Ur, poUfiiia 3500 lir, celoletna «4lio lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 cun - Nedeljska posamezna 40 din letni 1920 din. polletno 960 din četrtletno 480 din - Pasini rekiiči račun. Založništvo trpkega tisk Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADI! DZS. Ljubljana, Stritarjeva ulica J I. telet 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800 14-603-86 - OGLASI: (»-ne oglasov Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgi vski 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglas’ se naročajo pri upravi. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn riška Založništvo tržaškega tiska, Trst