pbfiMft v
Leto XXIII.
Ljubljana, 13» marca 1941
6tev.ll«
UpravntStvo ln uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, . y Knafljeva ul. flt. 5/11. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 1211313 VS^K CetftCK Račun postne hranilnice, podruž v Ljubljani 8t. 10.711	*	_
Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 11.—, polletno 22.—k celoletno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: četrtletno 15.—> polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev
Družbena načela
nacionalne mladine
Največ prostora v programski knjižici ©mladine Jugoslovenske nacionalne stranke je odmerjeno družbenim in gospodarskim vprašanjem. 2e to dejstvo zgovorno priča, v čem vidi nacionalna mladina eno izmed najvažnejših vprašanj zdajšnosti. Mladina izhaja iz spoznanja, »da bo zdajšna vojna ne glede na končnega zmagovalca pospešila dalj nosežno preobrazbo družbenega in gospodarskega življenja tako glede odnosov med narodi kakor glede notranjega življenja vsakega posameznega naroda.« Do tega spoznanja ni ostala mladina ravnodušna, temveč je prav zaradi njega odredila tudi svoje jasno načelno stališče. Nacionalna mladina se ni zadovoljila samo z golo ugotovitvijo, da so nujno potrebne temeljite spremembe zdajšnjega družbenega reda, temveč je tudi pogumno povedala, kako si novi družbeni red zamišlja. V tem je njena najpomembnejša ustvarjalna vrlina, ki jo varuje pred neplodno kritiko in neresno demagogijo. S kritiko ln demagogijo se zadovoljujejo samo tisti, ki -brez zadostnega poznavanja družbenih vprašanj niso sposobni ničesar prispevati k njih - reševanju.
Celotna zamisel in pojmovanje novega boljšega življenja v družbi dokazujeta da ima napredna mladina globoko socialno sočustvovanje in stvarne poglede na to važno vprašanje. Mladina je zgradila svoj družbeni sestav na globokih nravnih načelih enakih dolžnosti in enakih pravic za vse. »Vsakomur morajo biti pod enakimi pogoji dosegljive vse pravice, ki jih daje družba.« Dolžnosi postavlja mladina na prvo mesto, ker šele izpolnjena družebna dolžnost je izvor družbene pravice za vsakogar Napredna mladina je daleč od cenenih obljub, ki napovedujejo ljudem raj v brezdelju. Ni družbenega reda. ki bi mogel to uresničiti. »Indija Koroman-dija« živi samo v svetu pravljic Pošteno delo kot najvažnejši ustvarjalni činitelj in pravično nagrado za delo postavlja mladina za osnovo boljšemu sožitju ljudi. Mladina poudarja, da more samo v taki ali drugačni obliki pravično nagrajeni trud omogočiti stvarno pravično udeležbo vseh članov družbe na skupno ustvarjenih dobrinah
Drugo osnovno družbeno načelo mladine pravi, da gre korist družbe pred koristjo po-edinca, ker je poedinčeva korist vedno posredno ali neposredno vsebovana v koristi družbe. V soglasju s tem načelom terja mladina, da mora biti smisel za pravilno tehtanje koristi in za prostovoljno podreditev manjše koristi večji koristi najvažnejša družbena odlika vsakega poedinca v novi družbi. Temu načelu daje mladina tak poudarek: »Kjer manjka takšno samospoznanje in volja, mora družbeni red zaščititi in uveljati večjo korist pred manjšo koristjo«. V skladu s tem točno določa mladina razmerje glede pravic in dolžnosti med poedincem in družbo, med delom in kapitalom, med narodom in državo, položaj družine in stanov, vlogo in značaj lastnine in družbeno vlogo države.
Danes se omejujemo samo na očrtan je uvodnih misli k temu obširnemu in podrobnemu socialnemu programu nacionalne mla-
dine. Poleg zgoraj omenjenega spoznanja, da se noben narod ne bo mogel izogniti daljnosežnim družbenim posledicam zdajšne vojne, ugotavlja mladina drugo važno spoznanje, ki je prodrlo že pri vseh narodih, da je namreč konec dozdajšnjega družbenega reda, kateremu sta bila poedinec in poedinčeva korist izhodišče. Ta red je povzročil huda nesoglasja. borbe, zmede in krivice v družbi. Razvoj neogibno drži k takemu družbenemu redu, v katerem se bodo manjše koristi poedincev in manjših skupin morale ravnati po največjih koristih celotne družbe. Tako se bodo tudi odnosi med poedinci preuredili »na čimbolj izravnanih družbenih osnovah, ki naj dado družbi prepotrebnc enotnost in povezanost.« Kakor delo mora tudi kapital vršiti izrazito socialno vlogo. Udeležba na dobrinah se mora ravnati po dolžnostih in delu, ki ga kdo v družbi opravlja.
Mladina odklanja slepo posnemanje tujih družbenih vzorov, ki ne morejo ustrezati našim življenjskim razmeram, koliko so izraz posebne družbene miselnosti ljlidi, gospodarskih razmer kraja in drugih okoliščin, iz katerih so vzrasli Mladina samozavestno pravi: »Preobraziti moramo socialno-gospodarskJ red po naših posebnih prilikah in duhu ter uvaževati vse zdrave prvine našega socialno-gospodarskega sestava in upoštevati sprejemljiva izkustva tujih preobrazb in redov, ki imajo občo vrednost in uporabnost. Najti moramo sebe. de bo novi red zrasel iz nas,
iz naših moči, da bo nosil znamenje naše družbene izvirnosti. Ostati moramo gospodarji svojega duha, ki je mlajši in plodnejši, kakor je duh mnogih drugih narodov.« Za svoje vodilo je mladina vzela staro modrost, ki pravi: »Vse novo ni dobro, vse dobro nI novo.«
Naš družbeni red mora imeti obeležje kmetskega, delavskega in sploh mladega človeka, ki tvori bistvo našega naroda. Mladina odklanja vsak poskus, da bi se nova družba spremenila v brezdušen stroj ali v nagonsko skupnost, kakor sta na primer mravljišče ln čebeljnjak. Nova družba mora imeti vse poteze človečanske plemenitosti in socialnega idealizma, ki jih imajo v taki obilnosti slovanske socialne ideje bratstva in zadruge. Poleg družbenega reda mora nuditi jamstvo za pravičnost in poštenost v družbi tudi nravstveno prenovljeni človek. Mladina veruje v dobrega človeka, ker veruje vase.
Mladina odklanja pri ustvarjanju novega in boljšega družbenega reda in življenja vsako polovičarstvo. Ona zahteva stvarno preobrazbo vsebine družbenega življenja in se ne zadovoljuje samo ■ spremembo zunanje oblike.
Na kraju svojih uvodnih misli k socialnemu programu poudarja mladina potrebo, da zajame preobrazba socialnega reda Jugoslavijo kot celino, in izraža nade, da bo v enotnem, boljšem socialno-gospodarskem redu dobila Jugoslavija močno stvarno vsebinsko vez med vsemi svojimi deli. Mladina je prepričana, da bo neovirana pri svojih naporih za uresničenje boljšega družbenega življenja, ter pričakuje podporo vsakogar, »ki ni suženj sebičnih koristi, ki spoznava razvoj časa in s« zaveda svoje odgovornosti za bodočnost naroda«.
Srbski človek bi branil
vsak del Jugoslavije
Vdanosti srbskega naroda do države posveča članek beograjski »Napred«. V uvodu ugotavlja, da za srbski narod ni večje svetinje, kakor je njegova narodna država. Država je tisto geslo, s katerim morete vsak trenutek zbrati ves srbski narod. List izvaja dalje:
»Med nami so še zmeraj ljudje, ki ne morejo razumeti velike vdanosti srbskega človeka do države Še zmeraj so med nami ljudje, ki se vprašujejo, ali bi Srbi branili s prav tako odločnostjo Slovenijo in Dalmacijo, kakor so pripravljeni braniti Južno Srbijo, Mačvo ali Vojvodino. Ti ljudje naj bi se potrudili za teden dni v Srbijo med srbske kmete, ki stoie danes v službi domovine, pa
bi lahko čuli na lastna ušesa, da je srbskemu kmetu prav tako sveta slovenska kakor hrvatska in srbska zemlja. V tem oziru so Srbi danes res Jugoslovani! Vzrokov za to ne iščimo v njihovi širokodušnosti ali dobrotljivo-sti, temveč v njihovem spoznanju, da smo močni in veliki samo, dokler smo pod krovom Jugoslavije. Srbi so imeli svojo malo Srbijo in so krvavo izkusili, kaj je usoda šibke države. Srbski človek hoče veliko državo Jugoslavijo in odklanja vsako misel na povratek v tesne meje male Srbije. O vsem tem so se zdaj, hvala Bogu, prepričali tudi mnogi, ki so smatrali do nedavnega Srbe samo za izkoriščevalce drugih pokrajin.«
Izpodlradne besede naši
hrabri vojski in mladini
V nedeljo popoldne smo imeli v ljubljanskem opernem gledališču vojaški koncert, pri katerem je sodelovala naša vrla vojska. Prireditev so prenašale vse naše radijske postaje. Bil je to prvi vojaški koncert in je prav odlično uspel. Prirejen je bil v spomin
251etnice ustanovitve prve naše dobrovolj-ške divizije v Dobrudži. Na prireditvi sta imela divizijski poveljnik general g. Ljubo-mir Stefanovič in ban g. dr. Marko Natlačen lepa govora. G. general je v svojih izvajanjih naslovil posebno topel poziv na mladic
no. Dejal je med drugim:
»Ob tej priliki izražam svojo toplo željo, da bi bil ta koncert, namenjen vojski, hkra-tu namenjen tudi vsej naši mladini. Brez rodoljubne in jugoslovensko misleče mladine bi živela naša vojska samo od svoje preteklosti. Z mladino pa ji je dana čvrsta opora za'bodočnost. Upravičeno verujemo, da bo naša mladina tudi danes našla v sebi dovolj pobude za svoje visoke dolžnosti kakor vselej v časih preizkušenj našega naroda. Izpolnila bo svoje naloge tako, kakor to pričakuje od nje domovina, katere polnopravni član je. Zato današnji koncert ni namenjen in po-
svečen samo naši vojski, temveč tudi celotni mladini naše domovine, v katero upiramo danes svoje oči in na kateri slone vse naše nade za boljšo bodočnost Jugoslavije. Vsak jugoslovenski omladinec mora biti globoko prepričan, da se samo v svobodni Jugoslaviji lahko Jugoslovani svobodno razvijajo, svobodno žive in umirajo.«
Svoj govor mladini je zaključil general Stefanovič z nesmrtnimi besedami našega velikega Prešerna: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi.«
Glasilo Nemcev v Jugoslaviji graja lahkomiselne rojake
Glavno glasilo nemške narodne skupine v naši državi »Deutsches Volksblatt« obsoja tiste nemške rojake, ki so bili do nedavnega nadvse pohlevni in niso imeli poguma izpričati svojo nemško narodnost, zdaj pa so postali čez noč ognjeviti nemški nacionalisti, mnogo bolj, kakor se to od koga terja. List nato nadaljuje:
»Ti ljudje danes ne morejo dovolj glasno kričati v svet, da so Nemci in pripadniki nemške narodne skupnosti. Med njimi so možje, ki sede po gostilnah in rišejo karte bodoče Evrope in sveta. Ne manjka med njimi tvdi prerokov, ki napovedujejo razne daljnosežne odločitve. Zopet drugi javnosti docela svojevoljno tolmačijo ukrepe vodstva nemška narodne manjšine v Jugoslaviji. Ta-
ko predstavljajo nekateri ukrepi vodstva za uvedbo športne vzgoje nemške mladine v Jugoslaviji kot sestavljanje »zaščitnih in napadalnih oddelkov«. Početje teh ljudi je za nemško narodno skupnost v Jugoslaviji prav tako škodljivo danes, kakor je bilo pred meseci, ko so se mnogi izmed njih še sramovali svojega nemškega rodu Svoje dni so predstavljali sramoto za nemško narodno skupnost, danes pa predstavljajo nevarnost zanjo. Njim je pripisati, da se pojavlja nezaupanje tam, kjer bi moralo vladati polno zaupanje. Morda žele ti ljudje s takim obnašanjem popraviti svoje nekdanje strahopet-stvo? Pozabljajo pa, da s tem kršijo prvi zakon nemške narodne skupnosti v tej državi, ki se glasi: disciplina.
Nenaden angleški napad
na Lofotsko otočje
Kakor javlja Reuter, so 6. t. m. zvečer angleške vojne ladje izkrcale v neki angleški luki 200 nemških vojakov in 10 norveških pristaiav Nemčije, ki so jih Angleži ujeli pri napadu na Lofotsko otočje predzadnji torek. Hkratu pa je prispelo na teh ladjah v Anglijo 300 Norvežanov z Lofotskega otočja, ki so izrazili željo, da kot prostovoljci stopijo v »vobedno norveško vojsko. Reuterjev posebni dopisnik, ki je na neki vojni ladji spremljal angleško brodovje, katero je izvedlo na-
Ead na Lofotsko otočje, ki je norveško ozem-e, zasedeno od Nemčije, pripoveduje o napadu nekaj podrobnosti.
Za napad je bilo izbrano posebej izurjeno mojtvo angleških mornarjev in vojakov, poleg tega pa več norveških prostovoljcev, mornarjev in vodnikov. Vreme za napad je bilo kljub hudemu mrazu izredno ugodno.
Malo pred zoro so priplule angleške vojne ladje pred Lofotsko otročje. V najkrajšem Času so bili angleški vojaki z vsem orožjem Izkrcani na raznih točkah obale in so pod vodstvom Norvežanov takoj odhiteli, da iz-vrše nalogo.
Že deset minut po izkrcanju so angleški vojaki zasedli poštni in policijski urad. Nato so šli proti tvornicam ribjega olja in so jih Sest uničili. Ena izmed tvornic je bila nameščena na 10.000 tonski ladji, ki je bila z vso zalogo vred potopljena.
Druga skupina angleških mornarjev je napadla tri zaloge bencina in je eno izmed njih zažgala. Prav tako so angleški vojaki uničili elektrarne na otoku. Angleži so razdejali tudi naprave za oporišča nemških vodnih letal (hidroplanov).
■» t *	'	. , 4 V
» r ~ 1 l	V * V\
* " rJ / v " * 1 -«0. M	s al ,
A./ * t* % A ',.(* *'A ? i* '	—\ i \ rt v- jr a
( f* i < • • . i	Pri tem je
padel en nemški mornariški oficir s šestimi mornarji. Enega člana posadke so Angleži rešili.
Napad na Lofotsko otočje je trajal več ur, nato pa so se angleški in norveški vojaki z ujetniki vred spet vkrcali na ladje in je brodovje odplulo proti Angliji. Na povratku je skušalo angleške ladje napasti neko nemško bombno letalo, ki pa ga je protiletalsko topništvo pregnalo
Angleži poudarjajo važnost napada na to otočje. Ribje olje z Lofotskega otočja so pošiljali v Nemčijo, kjer so ga uporabljali za izdelavo glicerina. Prav zdaj se začenja na Lofotskem otočju sezona za izdelovanje ribjega olja. Ob priliki napada je bilo potopljeno 11 nemških ladij s skupno 18.000 tonami.
Raketni torpedi M onemogočili letalske napade
Zdajšna vojna kaže, da tudi z dobrim protiletalskim topništvom in lovskimi letali ni mogoče zanesljivo uničiti sovražnikove bombnike ali jim vsaj preprečiti, da ne bi vrgli bomb. Vsaka vojska si brez dvoma želi tako orožje, ki bi z njim zanesljivo lahko uničila vsako sovražnikovo letalo. S takšnim usneš-nim orožjem, odnosno mun:cijo. si be'iio glave Američani. Kakor pravijo njihova poročila, nameravajo izdelati nekak raketni
torpedo za boj z letali. Vprašanje je le, ali se bo Američanom posrečilo izvesti ta drzni načrt.
V dobro zastraženi delavnici v gorovju na jugu države Nove Mehike že delajo skrivaj poskuse s temi silnimi raketami. Že des^t let se z njimi ukvarja vsruči iški nrofe or Robert Goddard. Praviio, da n etova pyiz?.-devanja niso brez uspeha. Pod nebo švigajo že 50 kg težke rakete s hitrostjo 1200 km na
uro. Vse to pa so šele poskusi, ki naj služijo zgraditvi velikega zračnega torpeda, takšnega, da bo z njim mogoče uničiti cele jate soh vražnikovih letal drugo za drugim, še pre-den bodo mogla vreči svoje bombe na določene smotre.	j Raketne torpede bi vodili po zraku s po« močjo radijskih valov. Imeli bi nekakšna »oči« in bi lahko sami poiskali sovražnikova, letala in jih zbijali na tla. Tak torpedo bii bil napolnjen s termitom, ki se užge s po« močjo vode in spremeni v razbeljene zmes« Pri razpočenju bi se ta zmes razpršila na velike razdalje in užgala vse, kar bi dose-gla. Zadostovala bi ie kapljica termita za uničenje bombnika.
Poskusi so pokazali, da je vse to že tucU izvedljivo. Samo vprašanje pogonskega sred-« stva za tak zračni torpedo še ni rešeno. Pra* vijo pa, da se bo tudi to zgodilo s ootnočjd snovi, ki se imenuje uran 235
Novo orožje bi z lahkoto strlo krila tudi največjim sovražnikovim letalom. Bombni« ld bi potem ne imeli nobenega pomena veČL
o p i § i
KOSTANJEVICA. (Smrtna kosa). Te dn<
je preminil g. Josip Kodrič. Rajnki je spa-dal med tiste redke kremenjake našega po* deželja, ki kljub težkočam vztrajajo na za* črtani poti do zadnega. V tem duhu je vzgo* jil tudi svojo družino. Kodrič je bil dolgat leta član občinske uprave in nekaj let tud4 župan. Kot Sokol je dal društvu na razpola-go svoje prostore, kjer so se vršile javna prireditve. Zaradi nastalih razmer se je bil sicer zadna leta odtegnil javnemu udejštvo* vanju, ostal pa je do groba zvest narodno« napredni misli. Pogreb je najlepše pričal« kako visoko ga je cenila javnost Časten mt| spomin, preostalim naše sožalje.
PETROVCE. Pevsko društvo »Savinja« % Petrovčah pri Celju je imelo pred dnevi ob* čni zbor pod vodstvom predsednika g. An* tona Snajdena, ki je v uvodu pozdravil nav* zoče pevce, nato pa podal poročilo o dru* štvenem delovanju v lanskem letu. Pri volit« v ah so bili izvoljeni: za predsednika Anton Snajden, za podpredsednika Franc Kline, za tajnika Martin Delakorda, za namestnik* Herman Zupane, za blagajnika Leon Polak» za namestnika Stanko Pešec, v nadzorstvo! Franc Žagar in Martin Deršak, za aifatvar* ja Jožef Petrovič, za odbornike: Mihael Zu* panc, Jožef Rancinger, Jožef Ocvirk in Franq Hriberšek. Nato je bil izvoljen za pero vodjo Jakob Roter, ker je bil dozdajšni odlični pevovodja učitelj premeščen iz Petrorfc. Sa* mo sreča, ker smo v bližini našli dobrega! namestnika, da se bo društvo še za aapref lahko razvijalo.
PROZINSKA VAS NAD STOKAMI. (Smrtna kosa). Po hudi bolezni je preminil pred dnevi v ljubljanski bolnišnici preužitkar g, Ivan Furlani. Rodil se je 1. 1863. v Prvačinl na Goriškem. Živel je tam dolga leta, a pa končani svetovni vojni ni imel več tam ob* stanka, zato se je preselil z ženo in sinom v Jugoslavijo v okolico Celja, kjer si je kupil malo posestvo ter pridno delal skoro dal svoje smrti. Bil je naroden in izobražen mož. V svoji mladosti je napisal knjigo »Kmetovo poezije«, ki je bila prav dobra. V mladih letih je bil tudi član Sokola in je nastopil na1 mnogih sokolskih prireditvah. Cital je rad knjige in časopise in je bil zvest naročnik »Dofnovine«. Posebno rad je prebiral lepe povesti v »Domovini« in list priporočal šd drugim. Zdaj ga ni več med nami. Naj bol vrlemu možu in zvestemu našemu naročniku lahka slovenska žemljica. Njegovim svojcem naše iskreno sožalje!
V MLEKARNI
Gospodinja: »Pol litra poganskega mleka.«
Mlekarica:1 »Poganskega?«
Gospodinja: »Da, takšno, ki r; '- "*eno .. .€ ZNAL JI JE ODGOVORITI
Spela: »Ce bi bila vaša žena, h. vara bih( že zdavnaj nalila strupa v kavo.«
Ignac: »Ce bi bili vi moja žena, bi ga
tudi izpil!«
Itlini pregled
V zvezi z razburljivimi vestmi, ki jih razni tuji viri širijo o našem zdajšnjem zunanjepolitičnem položaju, sta predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček sprejela novinarje in jim dala krajšo laja vo, ki pravi:
»Naši pristojni činitelji budno in skrbno spremljajo zdajšnje dogodke ter jih pravilno ocenjujejo. Pri odločanju O teh dogodkih imajo vedno pred očmi naše najvišje narodne in državne koristi :neodvisnost države in njeno ozemeljsko nedotakljivost.«
Vse prestolniško časopisje prinaša to pomirjevalno izjavo z velikim poudarkom. — Iz Berlina poročajo: Na vprašanje nekega tujega novinarja glede odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo, je uradni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva odgovoril, da odličnim državniškim odnošajem z Jugoslavijo ne bi mogli ničesar dodati.
Ravnatelj beograjskega dnevnika »Vremena« dr. Danilo Gregorič piše o zunanji politiki Jugoslavije in pravi med drugim:
Politika Jugoslavije je s svojo daljnovidnostjo dosegla, da je ostala naša država v najhujši vojni vseh časov zelenica miru.
Ta politika ima za osnovo dvoje postavk: sodelovanje s sosedi in istočasno odločna obramba vseh tistih osnovnih načel, na katerih je zidana naša država. Mir, svobodo, neodvisnost in državno celotnost Jugoslavija edino lahko uresniči v sodelovanju s tistimi silami, ki so s svojo dosedanjo politiko do Jugoslavije pokazale, da spoštujejo naš narod in njegove koristi. Jugoslavija lahko s polnim zaupanjem gleda v svojo bodočnost.
Italijanska lista »Giornale dTtalia« in »Piccolo« ocenjujeta nedavno izjavo predsednika in podpredsednika jugoslovenske vlade. »Giornale dTtalia« piše med drugim tole:
•
»Znano je, da tako Rim kakor Berlin ne nameravata vplivati na zadržanje Beograda,
V resnici sta bila Dragiša Cvetkovič in Cin-car-Markovič v Berghofu na sestanku z nemškimi državniki izključno na pobudo Jugoslavije. Zato so bili vsi razburljivi glasovi nesmiselni. Teden dni po vkorakanju nem-« ških čet v Bolgarijo lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da pri tem niso nastale nikake osnovne spremembe v usmerjenosti balkanskih držav.
Dne 10. t. m. zvečer je bil
v ameriškem senatu sprejet Rooseveltov zakonski predlog o neomejeni pomoči Angliji in vsem napadenim demokratskim državam.
Za sprejem zakona je glasovalo 60 senatorjev, proti njemu pa 31. Razmerje po strankah je bilo takole: Od demokratov, torej pristašev Rooseveltove stranke je glasovalo za zakon 49, proti pa 13, od republikanske stranke je glasovalo za zakon 10, proti njemu pa 17 senatorjev. Od neodvisnih senatorjev je eden glasoval za zakon, drugi pa proti njemu. Izpreminjevalni predlogi so bili vsi odklonjeni. Iz Washingtona javljajo, da bodo prve pošiljke orožja in municije v Anglijo odpravljene že ob koncu tedna. Prepeljane bodo velikanske zaloge vojnega materiala, ki že Čaka v skladiščih. Istočasno pa bodo prišla nova angleška naročila, za katera bo Roose-velt zahteval znesek treh milijard dolarjev (240 milijard dinarjev)).
Te dni je po nemški vesti kancelar Hitler po svojem zastopniku izročil predsedniku turške vlade Izmetu Ineniju spomenico, nanašajočo se na vkorakanje nemških čet v Bolgarijo. Kakor poročajo iz Berlina, je v spomenici zagotovilo, da
Nemčija nima nobenih zahrbtnih namenov ne proti Bolgariji, ne proti Jugoslaviji in tudi ne proti Turčiji.
Po nemški zatrditvi vkorakanje nemških čet v Bolgarijo ne ^omeni kršitve bolgarske neodvisnosti in tudi ne predstavlja nevarnosti za balkanske narode, temveč je le obrambnega značaja. Balkanski narodi ne smejo dopustiti, kakor pravi nemška vest, da bi bili zapeljani od kakršnih koli obljub. Za balkanske narode bi bilo zelo nevarno, če bi dovolili, da bi postali morebitne prednje straže velikih narodov v tem boju, kajti to ni boj malih .temveč boj velikih.
Iz Sofije poročajo, da je
angleški poslanik Ren deli v spremstvu in osebjem poslaništva dne 10. t. m. dopoldne odpotoval v Turčijo.
Rendella je spremljal do meje ameriški poslanik Earl. — United Press javlja: Na odločujočih mestih v Angliji izjavljajo, da bodo najbrž neposredno po povratku zunanjega ministra Edena in generala Dilla sprejeti odločilni sklepi glede na novi položaj v Sredozemlju. Pripominjajo, da je najnovejši razvoj položaja na Balkanu v zvezi z nemškim prodiranjem take narave, da Angliji ne dopušča več nadaljevanja njenega dozdajšnjega delno nebrižnega stališča glede križanja sil na balkanskem področju.
»Associated Press« poroča iz Carigrada,
da
Rusija zbira svoje čete na jugu, zlasti ob turški meji.
To tolmačijo kot odgovor na zbiranje nemških čet v Rumuniji in Bolgariji. Isti vir poroča, da je lepo število nemških letal prispelo na Dodekanez, kjer so zavzela vsa letalska oporišča.
United Press poroča:
Turčija bi bila pripravljena vojskovati se izven svojih mej, če bi to sklenila tudi katera druga ogrožena balkanska država, drugače pa ne. Zaradi tega se je Turčija toliko prizadevala za sklenitev balkanske obrambne zveze, ki naj bi preprečila vmešavanje vseh velesil ter obvarovala Balkan vojne, balkanskim državam pa ohranila svobodo.
Po časopisnih vesteh ni
Nemčiji nič znano o kakem posredovanju za mir med Grčijo in Italijo.
Tako so po vesteh listov izjavili v nemškem zunanjem ministrstvu in dostavili, da odnrv šaji med Grčijo in Nemčijo tudi niso najboljši, ker se je Grčija postavila v službo angleških načrtov. Grška vlada najodločneje zanika trditve Muissolinijevega zaupnika Gayde, da je pristop Bolgarije v trojno zva-zo odgovor na nedavno izkrcanje angleških čet v Solunu. Vsa vesti o kakem izkrcavanju angleške vojske na grških tleh so po grški uradni izjavi neresnične.
Associated Press poroča iz Aten, da je
grška vlada Turčiji poslala uradno vprašanje, ali bo Turčija držala vojaško pogodbo iz leta 1933.,
po kateri je Turčija dolžna priti Grčiji na pomoč, če bi bila napadena. Ko je Italija napadla Grčijo, Grki niso zahtevali, naj Turčija svoje dolžnosti izpolni. Pričakujejo pa, da bo to storila, če pride do nemškega nastopa.
Nemški poročevalski urad javlja, da je bil
na mirovnem posvetu za ureditev spora med Francosko Indokino in Siamom dosežen popoln sporazum.
Dogovor o miru je bil nato svečano podpisan v Tokiu. V vrstah politikov posebno poudarjajo, da se je le izredno spretni japonski politiki posrečilo kočljivo vprašanje spora med Indokino in Siamom dovesti do srečne rešitve, čeprav ni bilo mogoče ustreči vsem željam Siama, je vendar posvet v Tokiu ustvaril vse pogoje za razvoj bodočega velikega Siama.
Iz Aten poročajo, da že nekaj dni traja
močna grška ofenziva na albanskem bo jišču.
Grške čete so iz dveh smeri prešle v silovit napad proti Tepeleniju. Čeprav so Italijani v zadnjem času zbrali na albanskem bojišču velike in odlično opremljene sile, se je vendar Grkom posrečilo doseči pomembne uspehe. Italijani so se spočetka branili z velik« odločnostjo, nato pa je začel njihov upor po« puščati. Grški pritisk prihaja do izraza pred* vsem na planoti vzhodno od Trebešinske planine, ki je že vsa v grških rokah. Grki so vzeli Italijanom že vrsto utrdb in jim prizadejali znatne izgube. Po grških službenih poročilih je bilo v teh borbah ujeto precej Italijanov, med njimi en divizijski general in več štabnih oficirjev. Atenska agencija poroča, da so v nedeljo zjutraj Italijani prešli v protinapad, ki pa je bil krvavo odbit 17. bataljon fašistične milice je bil v teh borbah uničen. Grki so se polastili velikanskih zalog italijanskih vojnih potrebščin. Po isti vesti se grška ofenziva dalje uspešno nadaljuje. V grški ofenzivi se udejstvuje tudi angleško letalstvo, ki je med drugim obsulo z bombami Drač.
Zadnje dni so nemška letala
spet močneje napadala London in nekatera druga angleška mesta.
Letalski napad na London v noči na 10. t. m. je trajal do treh zjutraj in je imel velik obseg. V Londonu mislijo, da se je morda ža pričela pričakovana poostrena pomladanska letalska vojna.
V zadnjem času
so nemška letala izvršila več napadov * na angleški otok Malto.
Vseh napadov na Malto je bilo doslej izvršeno okoli 400.
Poročila iz Afrike pravijo,
da Angleži dalje napredujejo na nekaterih afriških bojiščih.
Tako poroča Reuter, da se angleške ln abe-sinske čete vneto udejstvujejo od severoza-pada proti središču Abesinije. Dve najmočnejši skupini italijanskih čet se umikata od Gondara proti Adis Abebi. Italijanskim četam, ki se iz pokrajine Burije umikajo v smeri proti Adis Abebi, sledijo angleške čete, ki so sedaj okoli 300 km oddaljene od Adis Abebe. Angleži so zaplenili precej vojnega gradiva. Pri Kerenu se angleški obroč okoli posadke čedalje bolj zožuje. Angleške čete so med drugim zasedle križišče Kabre Dare, ki je 200 km v notranjosti Abesinije. Po vesteh iz Kaira je abesinski cesar Haile Selasd na ozemlju blizu Tanskega jezera razglasil svojo vlado nad Abesinijo.
Italijanska agencija Štefani pravi, da
se vojna med Italijo in Grčijo more odločiti samo % orožjem.
Kar se je začelo s topovi, se mora tudi • topovi končati. Grčija bo morala nositi posledice, katere ji bo narekoval zmagovalec.
Budimpeštanski list »Pest« poroča iz Berlina, da so po tamkajšnjih vesteh
Angleži zbrali močne oddelke svojih' čet ob sirijski meji.
V Berlinu računajo s tem, da bodo Angleži skušali v najkrajšem času zasesti Sirijo, ki je mandatno ozemlje Francije.
Gospodarstvo
mmmmmmmmmmmammmammmmmm
Sejmi
17.	marca: Podčetrtek, Frankolovo, Semič (v, koledarjih je sejem zapisan na 15. marca, a občina nam je poslala sporočilo, da bo sejem na ponedeljek pred sv. Jožefom) Rečica ob Savinji, Mengeš, Skofja Loka, Trbovlje, Štrigova, St Vid pri Logatcu, Žužemberk, Središče (kramarski), Motnik;
18.	marca: Krško, Begunje;
19.	marca: Ljubno ob Savinji, Ptujska gora (kramarski), Sv. Barbara v Halozah (kramarski), Jesenice;
10. marca: Bogojina, Kočevje, Studenec-Ig, Sv. Trojica v SI. goricah, Irča vas, Dravograd, Kranjska gora, Šmarje pri Jelšah; ti. marca: Sv. Krištof pri Laškem, Smarje-
ta pri Laškem; 32. marca: Šmartno ob Paki, Tržič, Grahovo.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 11. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 Go 12.81) din.
Nemške klirinške marke so bile po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 477.50 din.
Tedenski tržni pregled
GOVED. 2,'a kg. žive teže so se trgovali: v Mariboru: voli I. po 10, II. po 9.75, III. po
9,	telice I. po 9, II. po 8.25, III. po 7.50, krave I. po 7.75, II. po 7, III. po 6.25, teleta I. po 11, II. po 8 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju špeharji po 19 do 19.50, pršutarji po 17 do 18, v Celju: špeharji po 19 do 20, pršutarji po 15 do 16 din.
KRMA. V Mariboru: seno 120, slama 85, v Kranju seno 150 do 200, slama 100, v Celju: lucerna 150, seno 120, slama 65 din za 100 kg.
ZABELA. V Mariboru: slanina 24, svinjaka mast 29, v Kranju: slanina 26, svinjska mast 28 do 32, v Celju: slanina 28 do 29, ■vinska mast 32 din za kg.
KROMPIR. V Mariboru 2.25, v Kranju 2 do 2.25, v Celju 2.75 din za kg.
VOLNA. V Kranju: oprana jezerska volna 112 din za kg.
JAJCA. V Mariboru 1.25, v Kranju 1 do 1.50, v Celju 1.25 din za kos.
MED. V Mariboru 42, v Kranju 36 do 40, T Celju 40 din za kg.
FIŽOL. V Mariboru 7.25, v Kranju t do
10,	v Celju 7 do 9 din za kg.
Drobne vesti
*= Za olajšanje nvoza nafte iz Romunije. Rumunija nam je sicer zagotovila zadostne količine nafte, vendar se pa pojavljajo težave pri uvozu. Da se te težave odstranijo, preučuje ravnateljstvo za trgovino * tujino potrebne ukrepe.
= 100 vagonov jabolk v Nemčijo in češko-moravsko. Dovoljen je izvoz še 100 vagonov presnih jabolk v Nemčijo in Češkomoravski protektorat, in sicer po 40 mark za 100 kg franko meja. Za pošiljke preko Madžarske pa se bo plačalo še po 1.50 marke več. Pri prodaji jabolk v Češkomoravski protektorat je treba določiti cene na podlagi tečaja 15.80 din za eno marko. Za izvoz v okviru kontingenta ne dovoljuje Prizad nobene izvozne nagrade.
— Jugoslovensko-nemška gospodarska pogajanja. Pogajanja naših zastopnikov z zastopniki nemškega ministrstva za prehrano v Berlinu so bila uspešno zaključena. Ugotovljeno je bilo, da Jugoslavija lahko izpolni svoje obveznosti glede dobave turščice Nemčiji. V kratkem se sestane jugoslovensko-nemški odbor, ki bo obravnaval vprašanje izvoza našega mehkega lesa v Nemčijo.
*= Rusija bo razstavljala na beograjskem velesejmu. V Beogradu so se že začele priprave za letošni pomladni velesejem, katerega se udeleži z veliko razstavo tudi Sovjetska Rusija. Njeno trgovinsko zastopstvo je naprosilo upravo velesejma, da odstopi Rusiji drugi veliki paviljon na sejmišču, kar se Je tudi zgodilo. Poleg tega je dobila Rusija na razpolago okrog 500 kvadratnih metrov prostora, kjer bo razstavila kmetijske stroje. Poleg Rusije se udeleže beograjskega velesejma tudi Slovaška, Italija. Bolgarija in še več drugih držav.
= Izvoz našega bavksita v Rusijo. V nedeljo je prispel v Split ravnatelj odseka za rude pri sovjetskem poslaništvu v Beogradu Aleksander Petrovič Antošin ter nakupil večjo količino bavksita in silicija. Prva polil jka bavksita in silicija bo poslana v Rusijo te dni.
e vice
* Sreske seje nacionalistov v Mariboru in Ljutomeru, v nedeljo dopoldne sta bili v Mariboru seji s reških odborov JNS in omla-dine JNS. Predsedoval je dr. Franjo Lipold, izčrpno pa sta poročala o vseh perečih vpra-ianjih zunanje in notranje politike minister g. Ivan Pucelj in podpredsednik mladinskega banovinskega odbora dr. Branko Vrčon. Prav tako je bila v nedeljo v Ljutomeru seja tamkajšnjega sreskega odbora JNS. Od-
borniki so seji poinoštevilno prisastvovalL Predsedoval je g. Franc Skuhala, ki je z lepim uvodnim govorom očrtal delo sreskega odbora v preteklem letu, njegova prizadevanja za razširitev strankine organizacije in poglobitev njenega dela. Nato sta podala zanimivi poročili odposlanca banovinskega odbora JNS in omladinske JNS gg. Milan Mravlje in Andrej Uršič. Oba sta bila deležna za svoja izvajanja navdušenega odobravanja.
*	Sreski seji jugoslovenskih nacionalistov v Slovenjem Gradcu in Kamniku. Nedavno je bila v Slovenjem Gradcu skupna s.reska seja Jugoslovenske nacionalne stranke in nacionalne omladine ob polnoštevilni udeležbi odbornikov. Seji je predsedoval g. Vinko Canjko. V imenu banovinskega odbora JNS in OJNS sta na seji poročala gg. Milan Mravlje in inž. Boris Sancin. Isti večer je bila tudi seja krajevnih odborov JNS in OJNS za Slovenji Gradec. Dalje je bila r Kamniku v dvorani Narodnega doma širša sreska seja sreskih odborov JNS to OJNS, kateri je predsedoval g. Anton Cerar. Kot odposlanca banovinskih odborov JNS in OJNS sta poročala na seji minister g. Ivan Pucelj in banovinski tajnik OJNS g. Andrej Uršič.
*	Ban boter osemnajstemu otroku. V Rad-gonci v bližini Dola pri Litiji ima 45-letni posestnik Franc Oblak tako veliko družino, da ne morejo vsi jesti za eno mizo. 43-letna posestnikova žena Rozalija je namreč pred nedavnim povila v ljubljanski porodnišnici ceemnajstega otroka, krepkega fanta, medtem ko šteje njen najstarejši sin 21 let in pojde v kratkem k vojakom. Izmed 16 živih otrok je deset fantov in šest deklet. Zadnemu otroku je te dni botroval ban g, dr, Marko Natlačen, ki ga je sam držal pri krstu.
*	Novi predsednik Glavne ki družne zveze. Te dni je bila v Beogradu seja osrednega odbora Glavne zadružne zveze. Na seji se je konstituiral na glavni skupščini izvoljeni odbor. Namesto umrlega dr. Korošca je bil soglasno izvoljen za novega predsednika Glavne zadružne zveze predsednik vlade g. Dra-giša Cvetkovič, za podpredsednike pa dr. Fran Kulovec, inž. Vojislav Djordjevič, dr. Jančikovič in dr. Juretič. Predsednik vlade Cvetkovič je imel pri tej priliki daljši govor o nalogah zadružništva v zdajšnih časih.
*	General Uzun-Mirkovič je umrl. V Beogradu je preminil divizijski general g. Dra-gotin Uzun-Mirkovič. Pokojnik je bil eden izmed najodličnejših oficirjev naše vojske in
tuchhold:
8
Smrt ob potu
Kriminalni roman
, Po mišljenju preprostih uslužbencev na posestvu v njeni glavi ni moglo biti vse v redu, zakaj od rajnkega očeta je bila izsilila, da je lahko študirala na visoki Soli v Berlinu kakor njen brat. Kakor ta Je delala tudi izpite. Pozneje se je seveda spet vrnila. Vsi so vedeli, da je storila to na očetovo zahtevo, sicer bi bila dalje študirala kakor moški. Preprostim ljudem se je zdelo to nedoumljivo. Po očetovi smrti je študije nadaljevala. Domov je prišla spet samo zaradi nenadne bratove smrti. V soboto zvečer jo je pripeljal Janez s postaje.
Ali bo ona prevzela posestvo? Naposled bo vodstvo posestva prepustila mogoče celo gospodični Ingi, sorodnici, ki je kot sirota živela že pol leta v gradu, sama pa nadaljevala itudije. To so si grajski ljudje prav za prav želeli, zakaj gospodično Ingo so imeli radi.
Prvi dan po pogrebu je bil deževen in neprijeten. Podoben je bil v tem vsem drugim dnem, ki so potekli po umoru. Toda mračna tišina in postopanje sta se nehala, odkar so rajnkega položili v grobnico. Inšpektor se je le drl po dvorišču in v kuhinji je kakor zmeraj kuharica zmerjala dekle. Samo gori, kjer je spala mlada baronica Elizabeta v svoji dekliški sobi, je bilo vse tiho.
Inga ni hotela zbuditi Elizabete, čeprav sta navadno po osmi uri skupaj zaitrkovali.
Ulrihova sestra je dolgo v noč razmišljala in šele proti jutru čvrsto zaspala. . Ko ise je naposled zbudila Sn začudeno.
gledaje okoli sebe spoznala, kje je, se je z vso silo zavedla žalostne resničnosti. Ulrih je mrtev! Včeraj so ga pokopali. Zaprla je še enkrat oči, kakor bi se bila mogla na ta način oprostiti bolestnih misli. Bilo je zaman. Njen edini brat je mrtev. Naučiti se bo morala prenašati to bridkost. Poleg bolečin za izgubljenim bratom se je dvigalo v njej sovraštvo proti zločincu, ki ji je ugrabil brata. Ce bi ga mogla najti. Če bi ga mogla izvleči iz njegovega skrivališča in ga izročiti pravici! Ne bo imela prej miru, dokler morilec ne bo deležen pravičnega povračila. Oko za oko, zob za zob. Mora se maščevati, mora!
Elizabeta je vstal tako hitro, kakor da ne sme zamuditi niti minute pri iskanju zločinca, in se oblekla. Toliko časa je že minilo, a še ni nikakega sledu za morilcem. Sest dni je že preteklo. Dež, ki je padal vse te dni, je že davno izbrisal sledove in morilca Do čelalje težavnejše razkrinkati.
Ne sme zamuditi časa. Še danes hoče sama jezditi v kapelico, kjer je gozdni delavec našel v soboto opoldne njenega brata v mlaki krvi umorjenega, nedaleč od njega pa njegovega konja, privezanega k mecesnu.
Elizabeta se ni mogla ubraniti vtiska, da oblastvena preiskava ni nagla in spretna.
Gozdni delavec, ki se je v svoji vnemi sam prizadeval najti v kapelici in tam okoli kakšno sled in je pri tem našel nedaleč od trupla revolver, je lahko s svojim tekanjem po usodnem prostoru uničil važne znake. Na pri-
javo delavca je braunsbadska policija prišla sicer že v soboto na kraj dogodka in ga zaprla, toda šele v ponedeljek nato je načel po naročilu državnega tožiteljstva kriminaim komisar preiskavo. Ker se ta še ni prikazal na Zehlenu, gotovo doslej ni ničesar odkril.
Raztelesenje je potrdilo samo že znana dejstva. Nobena izmed krogel ga ni zadela, a orožja, s katerim je bil Ulrik zaboden v srce, doslej niso našli; izginilo je brez sledu kakor zločinec. Bil je roparski umor, kakor je izjavil državni tožitelj Krieger. Roparski umor, saj je zločinec s silo strgal uro iz Ulrikovega telovnika. Prav tako mu je vzel denarnico. Čisto navaden roparski umor? Neki nedoločen občutek se je v Elizabetini duši že od začetka upiral temu naziranju. Včeraj se je ta dvom v njej še okrepil. Ko je namreč snoči z Ingo ponovno govorila o tem, kaj je Ulrik zadnje čase počel, je nanesel pogovor tudi na pošto, ki jo je v zadnjih dneh prejel. Tedaj se je spomnila Inga, da je prav v petek bilo med pošto, ki se je tikala le poslovnih zadev, tudi zasebno pismo. Pismo je bilo v modri kuverti. V petek dopoldne je bilo to pismo prispelo in popoldne je Ulrik odjezdil, ne da bi bil povedal kam.
Elizabeta je začela takoj snoči iskati to pismo, toda njen trud je bil zaman. Pisma nI bilo nikjer.
Lahno je nekdo potrkal na njena vrata. »Ali bediš, Elizabeta?«
»Ti si, Inga?« Elizabeta je odrinila zapah» Nekoliko bleda, objokana in z razkuštranimi plavimi lasmi je vstopila mala Inga. »Ne bi te motila, toda prispelo je neko ekspresno pismo iz Braunsbada.«
Elizabeta je hlastno zgrabila pisanje. Iz Braunsbada? Morda od istega človeka, ki ja
je sodeloval v vseh osvobodilnih borbah. Za gvoje sposobnosti in osebno junaštvo je bil odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Po končani vojni je zavzemal razne visoke položaje.
*	Nenadna smrt odličnega oficirja. V Beogradu je umrl generalštabni polkovnik g. 'Ante Parte. Bil je dodeljen štabu za utrjevanje in je šele pred nekaj dnevi zapustil Ljubljano. Ob odhodu iz Ljubljane je obolel za angino, vendar pa ni nihče pričakoval, da bi mogla lahna obolelost utrniti življenje tega odličnega oficirja. Rajnki je bil v Ljubljani povsod priljubljen. Bodi mu časten spomin!
♦	Novi upravi Obrtne zbornice in Trgovin-skoindustrijske zbornice. Nedavno je minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Andres imenoval na predlog bana naše banovine novo predsedstvo in zbornični svet tako za Obrtno zbornico kakor tudi Trgovsko-indu-strijsko zbornico. Za predsednika Obrtne zbornice "je imenovan Karel Kavka, tesarski mojster v Ljubljani, za podpredsednika pa Rudolf Žitnik, kleparski mojster v Ljubljani. Člani zborničnega sveta so: Rebek Josip, ključavničarski mojster .Ljubljana; Urbas Miroslav, klobasičar, Ljubljana; Josip Ambrožič, izdelovatelj gredež, Ljubno na Gorenjskem; Vahtar Miha, knjigoveški mojster, Maribor; Karel Vidmar, pek, Ljubljana; Peter Zadra-vee, mlinar in Žagar, Ormož; Franc Čamernik, ključavničarski mojster, Cerklje pri Kranju; Franc Virbnik, krojač, Šoštanj, Jurij Verbič, čevljar, Novo mesto; Ivan Vrhovec, krojač, St. Vid nad Ljubljano; Ivan Sojč, kipar, Maribor; Alojz Vimer, tesar, Ptuj; Miha Zalokar, dimnikar, Radovljica; Anton Lečnik, urar iz Celja; Janez Vrečar, mizar, Domžale; Jože Musar, mesar, Ljubljana; Josip Rueh, klepar, ^Brežice; inž. Boleslav Likar, izdelovalec centralnih kurjav, Ljubljana. — Za predsednika Trgovinsko-industrijske zbornice je imenovan Kari Čeč. Predsednik industrijskega odseka je Rihard Skubec in podpredsednik dr. Ciril Pavlin, predsednik trgovinskega odseka Albin Smerkolj in podpredsednik Anton Fazarinc, predsednik gostinskega odseka pa Ciril Majcen. Za člane industrijskega odseka so imenovani: dr. Kozma Ahačič, Ivan Avsenek, Bogomil Burnik, Karel Čeč, Evgen Ivane, Josip Kavčič, inž. Kiepach, inž. Tomo Knez, Alojz Kmetič, Anton Krejči, dr. Emest Rekar, Anton Rojina, Franc Sire in Stane Vidmar; za člane trgovinskega odseka: Maks Cukala, Franc Kamenšek, Edmond Kastelic, Anton Merhar, Ferdo Pinter, Martin Plut, Dragotin Radei. Ivan Robnik Milko K°rf.ir .Tns'r> Sonf-
bil takrat pisal Ulriku? Pisava na kuverti je bila krepka.
»Saj prideš kmalu dol k zajtrku?« je rekla Inga in zapustila sobo.
Elizabeta je prikimala. Nato je odprla pismo in brala. Njeno srce je viharno tolklo. Toda pismo ni vsebovalo pričakovanega presenečena. Bilo je pismo od kriminalnega komisarja Butowa.
»Velespoštovana gospodična plemenita
Schmelingova!
Da sem lahko nepoznan delal, vas doslej še nisem obiskal. Hotel sem prej na licu mesta doseči kak uspeh. Zdaj pa bi želel govoriti z vami; morda jutri v petek dopoldne. Čakal vas bom pod kapelo na gozdni poti s Zehlena in vas prosim, da se poslužite te poti, ne ceste, ker mi je na tem, da naju nihče ne vidi skupaj, če želite, da bi bil najin sestanek ob kakšnem drugem času, vas prosim, da mi to naglo pismeno javite na naslov: pisatelj Bulo-ar, vila »Gozdni mir«. Pod tem imenom namreč bivam v tej vili. Kolikor lahko presodim, sem nekaj važnega odkril, potrebuje mpa vašega sodelovanja.
Braunsbad, 26. aprila.
Vdani
j	Henrik Butow,
kriminalni komisar.« Nekaj važnega je odkril! Elizabeta je še enkrat prebrala ta stavek.
Ozrla se je skozi okno: nič več ni deževalo.
ga to je pogledala na uro: pol devetih. Če se tro obleče, še lahko pride. Zajtrk ji ne bo vzel mnogo časa. Čim prej mora izvedeti, kaj je dognal komisar, a naposled mora tudi videti kraj, kjer je bil izvršen strašni zločin,
ca in Franc Tavčar; za člane gostinskega odseka pa Josip Cajhen, Gojko Hribar, Anton Koritnik, Štefan Mekiž, Miro Peterlin, Josip Serec, Ivan Skrlj, Josip Verlič in Josip Vindi-šer.
*	Nemški list o Jugoslaviji. »Neues Wie-ner Tagblatt« je v svoji številki z dne 4. t m. posvetil v posebni prilogi 20 strani naši državi pod naslovom »Soseda Jugoslavija«. Na uvodnem mestu prinaša izjavo našega ministra za trgovino in industrijo dr. Andre-sa o gospodarskih odnošajih med obema državama, glavni urednik lista pa objavlja članek »Gospodarsko tovarištvo«, ki je prav tako posvečen gospodarski izmenjavi med Jugoslavijo in Nemčijo. Gospodarskim vprašanjem je posvečeno tudi še več drugih člankov jugoslovenskih piscev, toda v prilogi naletimo tudi na prispevke, ki prikazujeio naše kulturno in javno življenje sploh. Dunajskemu listu gre polno priznanje za ta usneli prikaz naše države nemškemu občinstvu. Prepričani smo, da je s tem mnogo pripomogel k boljšemu medsebojnemu poznavanju.
*	Banova uredba o furščičnem kruhu. Ban
dravske banovine je izdal odredbo, ki določa, da smejo peči pekarne v dravski banovini tudi kruh iz turščične moke. Ta kruh se peče v kosih 0.84 kg teže in se sme prodajati po štiri dinarie za kos. Za kruh, ki se peče po tej odredbi, ne veljajo predpisi na-redbe o nakaznicah za kruh in moko.
*	Gosti iz Madžarske. Po poročilih madžarskih listov bodo našo državo pomladi obiskali madžarski izletniki v več skupinah. Nekaj madžarskih gostov je zadne dni že obiskalo Dalmacijo, Hercegovino in Boko Kotorsko.
*	Novi japonski poslanik za Jugoslavijo
Tošitaka Okubo je te dni prispel v Beograd in izročil svoje poverilnice knezu namestniku Pavlu. Japonski poslanik ima svoj sedež v Budimpešti za vse podonavske države.
l »» t
t j .'C * > i i i * ^ -f
f V- _ jk t t K. , '.»'J ''I
, ' j* • '7
'. » - -.ji . !
*	f - ' ' ' —A ' JL	' . 4' . r>k y A „ ■ ^ <- ■ , > f*.*
f \ '.J -4 >	~	A* " ■*! A -	,
' f, |*	i v
%	»	"V,-" /V« <■ *
*	-b 4 i. A • t o	% > . i
Otroci so se pravkar med velikim odmorom prerivali in igrali pred šolo, ko je Elizabetin konj tekel po umazani vaški cesti. Mladi učitelj jo je ljubeznivo pozdravil in skoraj hrepeneče pogledal za njo, medtem ko so se otroci skoraj prestrašeno umaknili konju.
Kako elegantno je sedela na konju. Tesna jahalna obleka je pričala o vitki, vendar polni postavi in o lepih prsih. Odzdravila je milostno kakor kakšna kraljica
Zunaj vasi je ubrala Elizabeta poljsko pot, ki je držala v Braunsbadski gozd in h kapeli.
Vse okoli so se razprostirali njive in travniki. Za brezami s svetlim listjem se je svetlikala reka, na obeh straneh doline so se vzdi-govale v zrak s temnimi gozdovi pokrite gore, ki so resno in molče dajale okvir pomladni sliki.
Elizabeta ni čutila lepote te slike. Poganjajoči posevki so jo spet spomnili na mrtvega brata. Mislila je na to, s kako vnemo je gospodaril, kako je z njo in z Ingo prerešetaval nove načrte za izboljšanje gospodarstva. Sama se ni mnogo razumela na kmetovanje in je rajši mislila na svoje bodoče pravne študije, ki jih je hotela začeti o veliki noči. Inga pa je sedela z žarečimi lid poleg Ulrika in s svojim zanimanjem, ki ga je kazala za gospodarstvo, vzpodbujala Ulrika k še večji vnemi.
Zdaj pa počiva brat pod zemljo. Ne vidi več njiv in rasti na njih.
Znova sta vzplamtela v Elizabeteni duši bolest in gnev. Čutila je, da ne bo mogla dalje časa tu vzdržati. Vse jo je preveč spominjalo na brata. Sla bo proč v Berlin in študirala. Naj prevzame vodstvo posestva Inga, ki ima veselje s tem. Inga bi bila morala postati Ulrikova žena!
4 >	r A'/'«"}-
*	Nemški vojaški narod ceni hrabrost Jw goslovenskega vojaka. Iz Rima poročajo: Nemčija goji, tako pravijo v Berlinu, iskrena čustva do naroda, ki je bil stoletja na braniku proti azijatskim vpadom, ki je šele zdaj začel živeti, ki šele zdaj okreva od hudih ran in ki je s svojimi predniki rešil ln omogočil razvoj ostalih evropskih narodov. Ta narod ne bo nikomur dovolil, da ga i»-koristi kot sredstvo svojih smotrov, ki za njegovo bodočnost nimajo pomena. Nobena skrivnost ni, da je nemški vojaški narod vedno cenil hrabrost jugoslovenskega vojaka.
*	Miklova Zala je prispodoba koroškega slovenstva. »Koroški Slovenec« prinaša razmišljanje o povesti Miklove Zale in pravi med drugim: »Nedavno sem se po naključju zasedel pri knjigi o Miklovi Zali. Čeprav sem jo že večkrat prebral in ponovno videl na odru, me je spet zgrabila in znova sem doživel ta lepi košček naše davne zgodovine. So v naši povesti prizori, ki so neizbrisni. Ali smo se kdaj že zamislili ob tej povesti malo globlje? Zvesta Zala in junaški Mirko poosebljata ves naš rod! Slovenska zgodovina davnih stoletij do naših dni je zgodovina iskrenega domoljubja in rodoljubja Naš narod koraka kakor Zala in Mirko skozi stoletja in ohranja vrline ljubezni in zvestobe v dobrih in slabih dneh. Zmeraj je med nami čuti modre nasvete starega Serajnika ln odločne pozive korenjaškega Mirka. Treba Je dejavnih dokazov zvestobe domu in svojcem, čeprav ta zvestoba terja hude žrtve. Vsaki naši ženi in vsakemu dekletu pritiče naloga rožanske Zale, junakinje požrtvovalnosti in neizmerne ljubezni do doma, moža in svojcev. Vse naše delo in življenje sta borba za domačije, za njihov obstoj in utrditev. Tudi v narodih se vrši ista borba, dvoboj domoljubja in rodoljubja s svetom mrzke strasti, laži in izdajstva. Zvestoba zmaguje vsekakor tudi tod!«
*	Nov most čez Dravo pri Dravogradu. V
»Službenem listu dravske banovine« je napisana gradnja novega kamenitega mostu preko Drave v Dravogradu. Proračun znale 6,505.300 din, kar je vsekakor lepa vsota, ki jo bo država dala za ta kraj, ki je bil doslej močno zapuščen. Most bo iz granita in bo v okras ne samo Dravogradu, temveč vsej Dravski kotlini. V letošnem letu je predvidena skozi trg Dravograd tudi modernizacija ceste, tako da bo v doglednem času ves trg lepo urejen. Dravograjski srez bo na ta
Elizabetin konj je začel korakati počasL Pot je bila na tem mestu močvirnata, kmalu nato pa je držala navkreber.
Tudi Ulrik je jezdil po tej poti, ne da bi bil slutil, da ga je v kapeliic čakal zavraten morilec. Tisti ki ga je čakal, je mogel biti samo človek, ki ga je bil tjakaj povabil.
Navaden potepin? Ne, nikdar ne bi bil Ulr-rik zaradi navadnega potepina pustil doma delo in šel na sestanek. Ker je Ulrik šel, je morala biti zelo važna reč, zaradi katere je doprinesel tako žrtev.
Toda kakšna važna reč je bila? Kakšne ženske se ni moglo tikati, saj bi bila morala to opaziti. Skrivaj je morda pač kdaj ljubil kakšno dekle. To je verjetno, ker je Elizabeta v nedeljo pri brskanju po Ulrikovih papirjih našla zvezan zavitek pisem z napisona: »Po moji smrti naj se neprebrano zažge.« Elizabeta je ustregla bratovi ženi, čeprav jo je mikalo, da bi pisma prebrala Sodila je, da so izvirala pisma od kakšne prve njegove mladostne ljubezni
Ali je morda bil ta zavitek pisem pomemben? Ali je bila kriva umora morda divje maščevalnost dekleta ali ljubosumnega, prevaranega moškega? Ne, Elizabeta tega ni mogla verjeti. Ulrikov značaj ni bil izzivajoč. Ulrik je bil prepošten, da bi prevaral kakšno dekle. Če bi imel razmerje tudi s preprosto mladenko, bi se bil oženil z njo.
Zatopljena v misli je jezdila dalje. Ne, si je rekla tista pisma ne morejo izdati zločinca. Zato jih bo čim prej sežgala in tako ustregla želji rajnkega.
Ko je pogledala okoli sebe, je opazila, da je prijahala že v braunsbadski gozd. Kmalu mora prispeti k vznožju hribčka, na katerem stoji kapelica.
način imel lepo urejeno svojo prestolnico, ki bo v okras in ponos vsemu srezu.
♦	Uredba o državnem računovodstvu. V »Službenih novinah« je objavljena uredba o državnem računovodstvu. Z njo se postavlja yse državno računovodstvo na novo podlago. Dozdajšnji način državnega računovodstva je s tem zamenjan, na njegovo mesto je stopil modernejši, duhu časa in razmeram ustrezajoči način.
♦	Za 200 vagonov pšenične moke iz Slovaške 485 vagonov turščice. Minister za prehrano je dovolil »Pogodu«, da sme uvoziti 200 vagonov pšenične moke iz Slovaške. Po-god bo moko plačal s 485 vagoni turščice.
*	VABILO. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vljudno vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zglasili zaradi dogovora o izplačilu hranilnih vlog, da se čim prej zglasijo v njeni poslovalnici med 8. in 12. uro.
♦	Smrtna nesreča pri čiščenju sadnega drevja. 731etni posestnik Jakob Javšovec v Pavlovcih je pri čiščenju sadnega drevja padel s češnje tako nesrečno, da je obležal mrtev z zlomljenim tilnikom.
*	Potres v Kosovski Mitrovici. Te dni je bil majhen potres v Kosovski Mitrovici in okolici. Potres ni povzročil škode.
*	I>va ponesrečenca iz Planice. Pri tekmi ▼ smuških skokih na veliki skakalnici v Planici je bilo tudi nekaj hudih padcev, ki pa k sred ne bo zapustili prizadetim skakačem hujših posledic. V bolnišnici na Jesenicah ležita naša tekmovalca Ranzinger ln Zalo-kar, o katerih so se razširile razne neosno-Jane govorice. Zdravnik dr. Hafner, ki ju adravi, je povedal, da so vse te vesti brez podlage. Ranzinger si je zlomil nogo, vendar je prelom preprost, tako da pri zdravljenju nI težav. Zalokar ima zlomljeno samo kost pri palcu na nogi. Oba bosta kmalu čisto zdrava.
•	Tudi v Medmurju se rušijo hiše. Kakor
G. Vojvodini je talna voda zadne dni tudi v
edmurju začela rušiti mnoge hišice. Po veČini so to skromni domovi siromašnih družin. V Mačkovcu so bile celo smrtne žrtve Pri neki družini, ko se je podrla zgradba. Večdna pregnancev iz skromnih domov je našla zavetje pri sosedih.
•	Pogrešan parnik se je oglasil. Jugoslo-venski parnik »Dubac«, ki so ga pogrešali le več kakor pet tednov, je zdaj 6rečno prispel v neko ameriško pristanišče. Parnik je odplul lz Indije 5. decembra in od takrat ni bilo več slišati o njem. Že pred petimi, še-
Peto poglavje
Kriminalni komisar Butow je stopal počasi po ozki stezi, ki je držala od kapele navzdol proti gozdni poti, po kateri bo prišla baronica Elizabeta Schmelingova.
Ali bo točna? Pogledal je na uro. Kazala je deset minut pred enajsto. Tedaj je zaslišal brkanje konja in trenutek nato je zagledal tival, na kateri je sedela temno oblečena ienska postava.
Hitel ji je nasproti. Skočila je bila s konja in vodila žival po strmi poti navzgor. Komisarja še ni videla, zato jo je ta lahko še nemoteno opazoval in občudoval njeno visoko, vitko postavo in njen resni, ozki obraz. Toda v njenih ustih in v njenih očeh je bilo nekaj kakor ošabnost in gospodovalnost. Niti malo sledu o zasanjanosti, ki napravlja ženske tako mikavne za moške, ni bilo na njenem obrazu. Komisar je takoj spoznal, da obvladujeta njeno dušo razum in volja, medtem ko srce pri njej ne pride do veljave.
Stopil je k njej in ji pokazal svojo policijsko legitimacijo: »Gotovo imam čast predstaviti se baronici Schmelingovi.«
Elizabeto je presenetilo, ko je kriminalni komisar tako nenadno stopil k njej izza drevja. Trenutek nato pa je že mirno uprla svoj
gjgled vanj. Napravil je nanjo dober vtis.
il je prav za prav videti kakor oficir v ci-vilu. Imel je visoko postavo in njegova drža je bila strumna. V ogorelem obrazu so se mu svetile ostre oči. Tudi nos je bil oster. Širo-kokrajni črni klobuk mu ni prav pristojal, a nositi ga je moral, ker je nastopal kot umetnik, da je prikrival svoj pravi poklic.
»Ali sem že prepozno prišla, gospod Bu-tow?«
stimi tedni bi bil moral prispeti v Ameriko. Ker ga ni bilo, se je pojavila bojazen, da se mu ni kaj pripetilo.
♦	Veliko število deklet je šlo na delo v Nemčijo. Te dni se je odpeljala skupina 543 sezonskih delavcev in delavk v Nemčijo. Med njimi je bilo 443 deklet, ki bodo služile iiot gospodinje, služkinje in delavke v raznih nemških krajih.
♦	Smrt zaradi padca v prepad. Nedavno je šel 30 letni Fric Karnar, delavec kemične tovarne na vrh opuščenega kamnoloma kemične tvornice. Spodaj na ravnini pod kamnolomom so otrod brcali žogo. Fricu se je pa menda, ko je gledal otroke z vrha, zvrtelo v glavi in je padel kakih 25 m globoko na tla. Bil je pri priči mrtev. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
♦	Smrt pod vozom. V Št. Pavlu pri Stični se je pripetila huda nesreča. 581etni posestnik Franc Golob, oče številne družine, je v gozdu naložil voz stelje. Ko jo je peljal domov, je v neposredni bližini hiše, kjer drži cesta tik plitkega vaškega potoka, kolo zašlo čez rob ceste in težko naloženi voz se je zvrnil v potok. Nesrečni gospodar je padel v vodo, tako da je tovor obležal nad njim in ga zadušil. Ko so domači in sosedje prihiteli na pomoč, je bilo že prepozno. Nesreča dobrega gospodarja in skrbnega očeta je v vsej soseski zbudila iskreno sožalje.
♦	Na Dravskem polju je gorelo. Posestniku Matiji Herganu v Sikolah je zgorela domačija. Ogenj se je razširil tudi na sosedno domačijo posestnice Terezije Artenjakove, ki ji je zgorel del hiše. Kaže, da gre za požiga Orožniki so že prijeli neko sumljivo osebo.
♦	Nad 30 zastrupljenih volkov v medsebojni borbi. Kolašinski lovec Vuksan Rado-vič je v eni noči spravil s sveta 30 volkov. 2e nekaj let je bila velika tolpa volkov strah in trepet mirnih ovčarjev v kolašinskem okraju. Lovci so prirejali velike pogone, se postavljali v zasede, zmrzovali po skalnatih predelih. Toda volkovi so se prebrisano izogibali srečanja z lovci. Letošna zima pa je obračunala tudi s to nevarno volčjo tolpo. Snega je bilo toliko, da je dosegel strehe vaških hiš in staj in se ni bilo mogoče umakniti niti 50 korakov daleč iz vasi. Sleherno noč so nad vasjo, kjer prebiva lovec Rado-vi6, zavijali volkovi. Zaman je Radovič z drugimi lovci čistil puško in pripravljal naboje, saj ni bilo mogoče v tolikšen sneg. Nekega dne pa se je Vuksan Radovič vendar spustil do bližnjega potoka. Posrečilo se mu je prav tam, kamor so dan za dnem prilia-
»Prosim, recite mi Biilow, milostljiva gospodična! Četudi ni videti nikjer nobene žive duše, je vendarle treba biti pazljiv. Ne, niste prišli prepozno, saj še ni enajst. Nisem se vam hotel predstaviti prav pred kapelo, lahko bi tjakaj prišc-i kak rad v vednež, Čeprav je gori na straži moj pes. Ali vam lahko privežem konja za ta čas kar tule?«
»Lahko, če mislite, da je tako prav.«
Privezal je konja k bližnji bukvi in nato pokazal na leseno klop, ki je precej skrita pod drevjem malo niže od kapele.
»Gospodična baronica, preden vam pokažem v kapeli svoje včerajšnje odkritje, bi vam rad zastavil neki j važnih vprašanj. V kapelici bi me lahko videl z vami kak izletnik. Zato tudi mislim, da bo treba obisk kapelice omejiti na čim krajši čas. Previdnost je potrebna. Ali vam je prav?«
»Seveda, če je to potrebno. Gotovo pa si le težavno predstavljam, da ste mogli ostati v malem Braunsbadu doslej nepoznani.«
Mož se je malce nasmehnil. »O, nihče me ne pozna. Hočem vam tudi izdati, da sem bil celo v Zehlenu na vašem posestvu in v vasi, ne da bi kdo le zaslutil, kdo sem. Moja obleka seveda ni bila dovolj salonska, da bi se vam mogel predstaviti v njej, zakaj prišel sem kot brezposeln ključavničarski pomočnik. Vaš vrtnar je imel pokvarjeno ključavnico, no, jaz pa sem hotel slišati, kaj govore ljudje o umoru. Kolikor sem dognal, gospod baron tod okoli ni imel osebnih sovražnikov. Večjih vsot navadno tudi ni nosil s seboj, tako da bi lahko brez nadaljnjega sklepal na roparski umor.«
Elizabeta ga je presenečeno pogledala. Kako spretno je postopal in kako jasno je presojal položaj. Očitno torej prav tako kakor
_DOMOVINA St 11
—H—^PtnlMl1 i ii ni 111'i ii ii 11 .»{BTffltt^aauaaaaM
jali tulit volkovi, razmetati kosce zastrupljenega mesa. Nastopila je grozna noč. Na« stalo je krvavo klanje med zastrupljenimi volkovi. Divje tuljenje se je oglašalo v tiho noč vse do zore. Prizorišče borbe med vol-, kovi je bilo drugi dan strašno Od 30 volkov so ostali samo raztrgani kosi, razmetani kaka dva kilometra naokrog.
*	V smrt je šel. Te dni je 691etni posestnik Jakob Slovenc iz Velikega Trgovišča, oča rveh odraslih otrok skočil v reko Sotlo v Ze-lenjaku in utonil. Pri Orešju so ga domačini mrtvega potegnili iz Sotle in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Kaj je moža pognalo v smrt, ni znano. Menda se mu je omra-611 um.
*	Na grobu svoje matere se je ustrelil. 21-letni delavec Ivan Hudolin, doma iz Gornjih Dajn je prišel te dni na pokopališče v Zalem logu, kjer je pokopana njegova predi leti umrla mati Marija. Nesrečnik se je vle-gel na grob in si z dvema streloma iz kara-binke končal življenje. Vzrok samomora je čisto neznan, saj je živel pokojnik s svojci kakor tudi z drugimi ljudmi v najlepšem soglasju.
*	Razočarana nad življenjem je skočila v Savo. Predzadno nedeljo je skočila v Savo in utonila šele 26 letna žena Ivanka Podbev-škova iz Trbovelj. Na bregu je nesrečnica pustila le plašč in torbico, v kateri so bila tri pisma. Poslovilna pisma so bila naslovljena na moža, mater in še nekoga. Moža j« prosila, naj skrbi za otročička, ki šteje komaj eno leto, in ji odpusti, da ga je morala zapustiti za vedno. Mater prosi, naj ji oprosti, da je po tuji krivdi zašla na kriva pota. Tudi v tem pismu je bil otrok njena glavna skrb. Iz pisem izhaja huda zagrenjenost nad kruto usodo, ki ji je uničila vso življenjsko srečo.
*	Slaboumno rejenko je imel zaprto v hlevu. Posestnik Janez Adam na Kozjem vrhu ima že tri leta zdaj 10-letno občinsko siroto Marijo Markačevo pri sebi. Remšni-ška občina mu plačuje za vzdrževanje otroka na mesec 30 din. Toda posestnik ima otroka v hlevu pri živini, kjer je docela zapuščen. Deklica je nekoliko duševno omejena in si sama ne more nič pomagati. Pozimi ni imela tople obleke, a spala je na stelji v hlevu brez odeje. Oblastva so zdaj vzela zadevo v roke.
*	Požig pri Celju. Nedavno noč je nastal požar v Tremerjah pri Celju. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Štora. Kakor je dognano, je neznanec za-
sama ne verjame v roparski umor, medtem, ko državno tožiteljstvo meni, da je bil izvršen čisto navaden roparski umor.
»Ne«, je rekla. »Ulrik je nosil s seboj le toliko denarja, kolikor ga je potreboval. Vendar pa se ne da ugotoviti, kolikšen znesek je imel s seboj na usodni petek.«
»Nabavke pri trgvcih in obrtnikih v Braunsbadu je plačeval redno vsakega prvega v mesecu. Za ta plačila pa je imel še več ko teden dni časa«, je nadaljeval komisar. »Imel je torej le neznatno vsoto s seboj ali pa je morda iz neznanega vzroka vzel več denarja na pot. Ali smatrate to za možno, milostiva gospodična?«
»Mislite menda, da je nesel denar kakšnemu izsiljevalcu?«
Butow ni takoj odgovoril, temveč je nekaj časa gledal pred sebe. »Ne«, je odvrnil nato, »čeprav tudi to ni izključeno. Ne, ne verjamem, da bi šlo za izsiljevanje.«
»Toda«, ga je razburjeno prekinila Elizabeta, »povedati vam moram, da je Ulrik v petek zjutraj prejel iz Braunsbada pismo, in sicer zasebno pismo, dasi je prejemal skoraj brez izjeme le poslovna pisma.«
Komisar se je zganil in oči so se mu zableščale. »Kje je tisto pismo? Ali ste ga šele zdaj našli?«
Elizabeta mu je povedala, kolikor je o pismu vedela. Butow jo je pir tem pozorno gledal in nekajkrat prikimal. »To vsekakor nI tako važno, kakor sem mislil spočetka«, je rekel spet čisto mirno. »Ali gospodična se-strična ve vsaj to, kakšna pisava je bila? Moška ali ženska?«
žgal kup slame ob slamoreznici. Ogenj se je hitro razširil in zajel v pol ure vse poslopje. Na kraj požara so najprej prihiteli gasilci iz Celja, kmalu za njimi pa tudi gasilci iz Gaber j a in iz Laškega.
•	Tihotapska žaloigra na meji. V obmejnem Holmcu pri Sv. Danijelu v Mežiški dolini se je odigrala tihotapska žaloigra, ki je terjala življenje mladega tihotapca. Tihotapska strast je gnala 271etnega jeklarniškega delavca Logarja iz Guštanja čez mejo. Službujoči graničar ga je zalotil in ga pozval naj 6e ustavi. Ker se tihotapec ni ustavil, je graničar uporabil orožje. Ustrelil je Logarja v nogo. Tudi to še ni zaleglo. Ranjenec je tekel dalje. Spet je počil strel, ki ga je zadel v hrbet. Mladi delavec se je mrtev zgrudil.
+ Drzen vlom sredi noči. Nedavno noč so neznani tatovi vdrli v pisarno lastnika us-njarne g. Knafliča v Šmartnem pri Litiji, navrtali železno blagajno in odnesli 8000 din. Oblastva imajo na sumu dve osebi, ki bi prišli v poštev pri vlomu.
♦	Na meji ustreljen. Bivši tovarniški delavec Volentar Anton je rad zahajal Čez mejo po svojih skrivnih potih. Pri tem se ni nikdar zmenil za svarilne klice obmejnih stražarjev. Nedavno pa je bil ustreljen. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico na Preval je.
*	Tihotapca so prijeli. Na cesti iz Limbuša proti Mariboru so zasačili orožniki skupino tihotapcev, ko so nosili sumljive nahrbtnike. Zajeli so glavnega med njimi, nekega Franca Krajška, pri katerem so našli v skrbno skriti vreči 8 kg saharina, vrednega okoli 5.000 din.
*	Kazen za roparski napad. Pred sodniki malega kazenskega senata v Ljubljani je bila te dni petorica obtožencev, ki so lani dobršen čas povzročali precejšnjo škodo tuji imovini na pobudo in s pomočjo svojih že nekoč kaznovanih svetovalcev. Glavni predmet razprave proti obtožencem, 26-letnemu delavcu Feliksu Miru iz Slatine Radencev, 25-letnemu mizarskemu pomočniku Josipu Nahtigalu, starejšemu maloletniku delavcu Stanku P. iz Gorij pri Bledu, prav tako ma-loletnemu Miroslavu P., trgovskemu potniku iz Ljubljane in ženi prvega obtoženca delavki Barbari je bil roparski napad, ki sta ga Mir in Nahtigal lani oktobra izvedla na lastnico papirnice na Sv. Petra cesti v Ljubljani Marijo Majcnovo. Napad pa se je ponesrečil, ker je napadena gospa precej odločno nastopila. Njuna maloletna tovariša pa sta bila obtožena, da sta kradla papir ge. Maicnovi. Pri tej je bil namreč nekaj časa
v službi kot dostavljalec in inkasant tretji obtoženec Stanko P., ki se je dal od Feliksa Mira in Miroslava P. pregovoriti, da je svoji delodajalki iz skladišča, do katerega je imel ključe, odnašal velike količine njene papirne zaloge. Z Mirom sta samo v lanskem septembru odnesla iz skladišča in prodala okrog 70 kg papirnatih vrečic, tri bale tiskovnega in eno balo krušnega papirja. Še prej pa je Stanko P., na Miroslavovo prigovarjanje nekako od februarja pa do avgusta lani izvozil iz skladišča papirja za skupno vrednost okrog 19.000 din. Zadnja obtoženka Barbara pa je bila obtožena, da je pomagala zapravljati tisti denar, ki so ga drugi obtoženci izkupili od ukradenih reči. Obsojeni so bili: Feliks Mir zaradi poskušenega roparskega napada in zaradi nakupovanja ukradenih reči na 20 mesecev robije, 60 din denarne kazni in na dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic, Josip Nahtigal za udeležbo pri roparskem napadu na eno leto strogega zapora in na enoletno izgubo častnih državljanskih pravic, Stanko P. zaradi tatvin na škodo svoje delodajalke na eno leto strogega zapora, Miroslav P. zaradi tatvin, nagovarjanja k tatvini in zaradi nakupovanja ukradenih reči na štiri mesece strogega zapora ter na 600 din denarne kazni ah nadaljnih 10 dni zapora, Barbara Mirova pa na en mesec in 15 dni strogega zapora.
*	Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šolo v Šabcu, konjeniško v Zemu-nu, artilerijsko v Cupriji in avtomobilsko podoficirsko šolo v Beogradu, starost od 18 do 21 let. Pok za prijavo je kratek. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Fran, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismen odgovor priložite znamke ali kolek za 10 din.
♦	Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarrd Franca Para., kape-tana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor pirložite kolek ali znamko za 10 dinarjev.
PREZGODAJ
Stražnik pride v trenutku, ko se vlomilec plazi s svojim plenom skozi okno. »He vi, zdi se mi, da prihajam baš prav!«
»Ne gospod stražnik, malo prezgodaj,« odvrne hladnokrvno vlomilec.
K	MIRKO BRODNIK:
NOVIM ZARJAM
ROMAN IZ SEDANJIH DNI
1. del Grmenje na vzhodu
Nad vso dolino je odmevalo rezko piskanje siren. Mrak je že legal na deželo. Zakrival je Sivino, ki je bila z njo pokrita vsa pokrajina. V tem mraku je bilo videti vse manj otožno, manj zapuščeno, kaKor pa je bilo v resnici.
Velika vrata tovarne so se začela odpirati. Trenutek nato so že jela bruhati doige vrste delavcev. Kdor je stal na griču nad Foret-Longom, je videl pod sabo najprej vse polno dolgih kač, ki so se redčile' in razpletale, potem pa izginjale kakor mravlje. Na tisoče delavcev v potemnelih oblekah je hitelo proti svojim domovom. Tega je čakala žena, drugega starši, tretjega otroci.
Vse mogoče narodnosti so se bile zbrale v teh tovarnah. Od vseh strani neba je zaneslo sem ljudi v borbi za kruhom. Stari in mladi so bili med njimi. Le malo obrazov je bilo videti zadovoljnih in veselih. Skoraj na vsakem si lahko bral skrb, ki je kakor mračen oblak zakrivala čelo.
Bilo je v prvih pomladanskih dneh leta 1940.
Kraj Foret-Long ni bil daleč od nemško francoske meje. Med Nemci in Francozi pa je
že nekaj mesecev divjala vojna. Sicer so bile vso jesen in vso zimo borbe samo izza utrdb, ki so na obeh straneh zagrajevaie mejo, toda vse je kazalo, da se bo zoaj na pomlad začelo prav zares.
Večkrat so že tuja letala obiskala F6ret-Long in ga obmetavala z bombami. Komaj dvajset dni je šele poteklo, kar je prišel zadnji tak obisk. Posledice so se še zdaj videle. Eno izmed kril velike tovarne je bilo precej poškodovano. In nekaj mrtvih je bilo tudi. Napad je prišel nepričakovano, ko ni nihče mislil naij. Saj so mislih zdaj vsi samo na to, kako bi v tovarni izdelali čim več blaga, ki ga je čedalje bolj primanjkovalo. Seveda najbolj podjetniki. Delavcem je ostalo nekaj strahu v kosteh in tudi na njihovih obrazih se je videl ta pritajeni strah, ki ga nič ni moglo pregnati.
Med prvimi, ki so to popoldne zapuščali tovarno, je bila tudi skupina naših ljudi, Slovencev, ki jih je skrb za kruh prignala na ta ognjenik. Bih so po večini mladi ljudje, sinovi z majhnih posestev, ki niso mogla preživljati številnih otrok, mladi ljudie, ki so mislili, kako si bodo prihranili nekaj tisočakov in z njimi potem prišli domov, da si bodo tam ustanovili nov dom. Skoraj vsak izmed njih si je že izbral doma dekle, skoraj vsak izmed njih je ob sobotah računal, kako dolgo
Popotnikoma torha
Haloze dobijo premalo moke
Sv. Barbara v Halozah, marca.
Ker Haloze ne pridelujejo skoro nič žita« je primanjkovanje moke pri nas še občutnej-še. Ljudje se vsak dan zbirajo pred trgovinami in občinskimi uradi ter zahtevajo mo-fco. Ustanovljeni so v posameznih občinah prehranjevalni uradi, toda na karte ne dobe predpisane količine moke.
V teh hudih časih bi bilo pričakovati, da se malo pohiti z delom in vzpostavi red, zlasti v obmejnih krajih.	1
Ljudje so sicer zadovoljni, da nam je prihranjeno vojno gorje, ki ga bodo vojskujoče se države čedalje huje občutile, nekateri pa se le ne zavedajo te dobrote in zato podlegajo tuji propagandi. Res je, da so to le nevedni ljudje, vendar je kljub temu dolžnost oblastev, da poskrbe v obmejnih krajih za zadostno količino živil.
Iz Prekmurja
Povodenj v Prekmurju. Zaradi večdnevnega deževja so prekmurski potoki močno narasli in mnogokje prestopih bregove. Najhuje je narasla rečica Ledava in preplavila razsežno ozemlje. Najobčutneje so bili prizadeti polanski, černelavski in soboški okoliš. V Polani je Ledava preplavila cesto, ki drži v vas, v Černelavcih pa je segla preko pašnikov skoraj do glavne ceste, ki drži iz Murske Sobote proti državni meji. V Murski Soboti sami je Ledava preplavila veliki park in del sveta ob Šiftarjevem mlinu. Ker je pre-plavljanje prekmurskih voda izredno pogosto, je nujno, da bi se želja prekmurskega ljudstva po hitri in dobri regulaciji Ledave in pritokov že vendar izpolnila.
Narodno gledališče iz Maribora je gostovalo v Murski Soboti. Nedavno se je narodno gledališče iz Maribora predstavilo mursko-soboškemu občinstvu z Benedettijevo burko »Dva ducata rdečih rož«. Obisk je bil polno-številen, samo murskosoboške veljake smo
bo moral še ostati tu in se pehati za tujca, in le malokdo si ni želel, da bi čimorej odpotoval odtod, kjer bo zdaj nastal pekel.
Tudi z Dornikovim Janezom, ki je bil doma z Dolenjskega, prav za prav iz Bele krajine, je bilo tako. Ze štiri leta je delal tu. Štiri leta ločen od svoje Zlate. Samo pisma, ki mu jih je ona zmerom pošiljala in ki je on nanje zmerom odgovarjal, so bila še vez, ki ju je družila. In potem ji je Janez nekega dne pisal, naj pride ona za njim. Da ima dobro mesto in da bi se na Francoskem vzela, ker bi on še ostal tu. To je bilo pred letom dni. Dolgo se je Zlata izgovarjala, da ne more pustiti matere, ki je sama, potem pa je nazadnje le pristala na to. Njeno pismo, ki je pomenilo pristanek, je dobil prav tisti dan, ko je v svet prišla novica, da se je na vzhodu vnela krvava vojna.
Janez je bil zdaj v škripcih. Ali naj ji pusti, da pride v te kraje, kjer je nevarnost, da bo divjala vojna? Dolgo se je boril sam s seboj, med svojo ljubeznijo, ki je hrepenela po Zlati, in med razumom, ki mu je veleval, naj počaka, da se vse razčisti. Potem je prišla zima. Pisal je svoji dragi, da ne kaže, da bi se vojna razvnela tudi na tej strani in da bi tako daleč iztegnila svoje krvave roke. Naj le pride ona, ki je že tako dolgo ni videl.
In zdaj, ko je bila najhujša nevihta pred vrati, mu je odgovorila, da bo jutri prišla in da je po velikih težavah le dobila dovoljenje za prihod.
Janez je pogledal na uro. Čez dobro uro pride vlak. Na postajo pojde, prej pa še mora skočiti domov, da bo spodobno oblečen.
Bregarjev Tone iz sosedne vasi, ki je stanoval skupaj z Janezom, je videl, da je fant
pogrešali. Z igro so bili gledalci prav zadovoljni in si talcih gostovanj še žele.
Prekmurskim delavcem je treba najti dobro zaposlitev doma. Večina prekmurskih delavcev si želi, da bi mogla biti zaposlena doma. Ljudje ne gredo radi v tujino. Sicer v tujini tu in tam delavce kolikor toliko dobro plačujejo, a zato morajo delavci trdo delati, kar je včasih zelo škodljivo za zdravje. Odločujoči činitelji naj store vse, da bo čim več naže delovne sile ostalo doma.
Smrt starega Lendavčana. V Lendavi je umrl v 80. letu starosti g. Koloman Kere-■ 'uri, brat upokojenega župnika v Bakov-cih. Bil je do zadnjega čil in zdrav. Blag mu spomini
Severni sij so videli v Prekmurju. Severni sij, ki so ga nedavno opazovali na raznih krajih, je bil viden tudi v Prekmurju, zlasti v severnem delu. Nebo je bilo rdeče obžar-jeno na vsej severni strani. Med prazno vernimi ljudmi je nebesni pojav zbudil mnogo govoric o bližajočih se hudih časih.
Cigan jih je hotel opehariti. Nedavno zvečer so v Murski Soboti trije moški preganjali cigana, ki je v divjem begu tekel proti grajskem parku. Eden izmed neznanih moških je dohitel cigana in ga vrgel ob tla. Ko so radovedneži prispeli na pozorišče, so takoj videli, za kaj gre. Trije židje so prekoračili mejo in obljubili ciganu 200 din, če jih po skritih potih privede do prve železniške postaje. V Murski Soboti so hoteli ciganu izplačati obljubljeno nagrado, pa so imeli samo en petstotak našega denarja. Cigan se jim je ponudil, da ga bo zmenjal, nato pa je stisnil bankovec v žep in jadrno pobegnil proti parku, oni trije pa za njim. Cigan se je naposled vdal in izročil bankovec, ki so ga nato v nekem lokalu izmenjali in odšteli ciganu 200 din. Neznani tujci so trdih, da imajo samo 500 din v našem denarju in da jim ne bi ostalo nič za pot, če bi cigan odnesel petstotak. Tujci so bili v poletnih oblekah in jih je v nočnem hladu zelo zeblo. V kavarne se niso upali iz strahu, da jih ne bi zasačilo oko postave.
Sedem tatov obsojeno. Grofica Ernestina Bathyanyjeva, ki ima svoje posestvo v meji v Prekmurju, je bila že nekajkrat žrtev tatinskih obiskov. Pred kratkim ji je Bratkova vlomilska družba odnesla okrog 25.000 din. Mala prej pa je grofica vložila prijavo zoper nekatere svoje uslužbence, ki so ji kradli denar, perilo in razno orodje. V tej zadevi sta bila na okrožnem sodišču v Soboti obsojena Janez Horvat in Janez Škalič. prvi
zamišljen in ga ni moral motiti. Slutil je, kaj se odigrava v Janezovem srcu. Ko pa sta sa že ločila od drugih in sta sama hitela pioti sivi hiši v predmestju, kjer ju je pod streho čakala skromna sobica, mu je le rekel:
»Na, Janez, kaj se pa držiš tako žalostno?«
»Žalostno?« Janez je podzavestno ponovil Tonetovo besedo, kakor bi se bil pravkar prebudil. »Saj nisem žalosten, ne. Skrbi me pa le... Ali si bral današnje liste?*
»Da, toda v njih piše zelo malo. Ne smejo nam povedati, kako je z nami. Samo kaže vse da ni najbolje. Ce bi bil jaz namesto tebe, bi jo odkuril odtod.«
»Pri tem zaslužku?«
»Kaj zaslužek! Boljša je cela glava kakor denar. Jaz ostanem tu, ker ne vem, kaj naj bi doma počel, ti pa ...«
»Vem, zaradi Zlate misliš.«
Umalknil je spet. Sele čez dolgo je nadaljeval:
»Zdaj je že malo pozno. Cez dobre pol ure bo tu. Sicer pa ... če bo preslabo kazalo, ne bom dolgo ostal. Toliko sem že prihranil, da bo za majhno kmetijo, nekaj polja bom pa še od doma dobil.«
Doma se je naglo preoblekel. Prosil je Toneta, da bi šel z njim, in prijatelj mu je rad ustregel. Tudi on je Zalto dobro poznal, saj so vsi trije hodili skupaj v šolo.
»Samo predolgo ne smeta praznovati svidenja in preveč vneto, drugače bom ušel s postaje,« je dejal Tone in se zasmejal.
Njegov smeh je prihajal od srca, a vendar je čudno mračno odmeval v prazni sobici.
Vlak je imel pol ure zamude. Janez je bil kar na trnih. Silil se je s pogovorom, pa je bil hkrati tako raztresen, da sa je Tone kar postrani gledal.
na dve leti. in dva meseca, drugi pa na dva leti. in tri mesece strogega zapora. Poleg njiju je prišlo na zatožno klop še pet drugih obtožencev, ker so pri mlačvi odnesli večjo količino pšenice ali pa so skrivali ukradene predmete. Obsojeni so bili na kazni od enega meseca do 40 dni zapora. Oba glavna krivca morata povrniti grofici 34.000 din.
Naši na tujem
Iz kolonij naših rojakov v Ameriki
V	New Yorku so se poročili Janez Holeček z Amalijo Kovačičevo, Jurij Koprivšek z Ge-raldino Nagličevo in Marijan Bandelj z Iza-belo Hoferjevo.
V	Exportu si je končal življenje Janez Ko-govšek. Obesil se je v mrtvašnici. Doma je bil iz Rovt pri Logatcu in je štel okrog 60 let. V Waukeganu pa se je obesil Janez Špilek, star 59 let. Po rodu je bil s Štajerskega.
V	kraju Jereju se je smrtno ponesrečil Ja-ftob Tekavec, star 63 let, doma iz Šturja Ti Blokah. V Clevelandu je avtomobil do smrti povozil Miho Pavloviča. Pokojnik je štel 29 let in se je rodil v Ameriki.
V	Hisholmu je umrl Miha Grivec, doma iz Srednjega Lip>ovca pri Žužemberku. Pred leti ga je povozil avto, pa je ostal živ, toda dobil je raka na prsih in trpel je hude bolečine, dokler ga ni rešila smrt.
V	Broocklynu je postala žrtev materinstva Marija Mihelčičeva, stara 39 let, doma iz Zdihovega v Beli krajini.
V	St. Catharini v Kanadi je umrl Jože Mo-lek, v Pitsburgu pa Marija Rihtarjeva, stara 65 let, doma iz Brusnic pri Novem mestu.
V	Clevelandu so umrli: Nikolaj Herak, star 49 let, doma iz Braslevice, občina So-šice pri Žužemberku, Josipina Jesenovčeva, stara 50 let, doma iz vasi Jepava, Uršula Ka-lacova, stara 63 let, doma iz okolice Loža na Notranjskem, Franc Kalin, star 52 let, doma iz Plač na Vipavskem, Marija Mrharjeva rojena Matetova, stara 41 let, doma iz Dolenje vasi pri R;bnici in Frančiška Martinjakova, doma iz Velike Cešnjice.
V	Fort Smithu je umrl Anton Ocepek, star 51 let, doma iz Potoka pri Vačah na Dolenjskem. v Hibbingu Frančiška Zagornikova,
Na postaji je bilo polno ljudi z velikimi kovčegi. Videlo se je, da se marsikdo pripravlja za odhod. Odhod prvega vlaka proti Parizu je bil določen za osmo uro zvečer, a zdaj, ko je bila komaj šesta, je bil že ves peron poln čakajočih. Vmes je b lo dosti uniform. po večini so bili mladi ljudje, ki so prišli morda šele pred dnevom aii dvema na dopust, pa so jih zdaj hitro poklicali nazaj na fronto. Spremljale so jih žene, starši, otroci, in pogled na majhne skupine ljudi, ki so se molče poslavljali in niso vedeli, ali se bodo še kdaj videli, je bil hudo žalosten.
Janez se je malo zamotil, ko se je oziral okoli sebe. Potem pa mu je iznenada skoraj zastalo srce in kri mu je zalila obraz. V daljavi se je začul žvižg vlaka, ki ga je pričakoval
Njegova Zlata prihaja!
S Tonetom se je zrinil k izhodu, da je ne bi zgrešil.
Dolga vrsta vagonov je prirohnela na postajo. Skoraj povsod so bili le vojaki, ki so prihajali na fronto. Saj je bila komaj petdeset ali šestdeset kilometrov daleč! Le malo je bilo vmes civilistov. Redki so še prihajali na to nevarno ozemlje.
Dolgo je Janez zaman strmel v množico. Zlate ni bilo nikjer. Šele čisto na koncu jo je zagledal, kako je stala še pri vagonu in imela tri velike kovčege, ki jih je kakor brez moči gledala. Hotel je skočiti k njej, toda vratar, ki je stal ob ograji, ga ni pUstil. Poklical je postrežnika, ki ni imel dela, in ga poslal po prtljago, potem pa je zaukal, da ga je Zlata takoj spoznala in se ozrla proti njemu.
»Zlata!«
Zaklical ji ie, nai izroči prtljago strežniku,
stara 62 let, v Sheyboganu Anton Prime, sta* 52 let, doma iz Ilirske Bistrice, v Benningu Janez Maršič, star 71 let, doma iz Gruševja pri Prihovi, v Garryju Joža Ahčin, star 63 let, doma iz Poljan pri Ribnici, v Fairportu Janez Palčič, star 70 let, doma z Vrhnike, v Milwaukeeju Nikolaj Vrbnik. doma iz Šoštanja.
V	Clevelandu je zadela srčna kap Gregorja Marolta. Star je bil 43 let. Doma iz Raven pil Blokah.
V	Clevelandu je umrl Franc Smrekar, sta* 65 let, doma iz Dolenje vasi pri Višnji gori, v Chicagu Anton Prešern, star okrog 70 let, doma iz Vrbe na Gorenjskem, v La Salleju Andrej Robič, star 67 let, doma iz Lipe pri Mozirju, v Falls Creeku Angela Pojetova, rojena Zakrojškova, stara 42 let, doma v Ber-winu pri Chicagu, Alojz Darovec, star nad 70 let, doma iz okolice Novega mesta, v St. Josef Walleju Marija Wallyjeva rojena Mar-kičeva, stara 80 let, doma iz Gorič nad Kranjem. v Portlandu Janez Vukovič, star 33 let, rojen v Ameriki, v Johnstonu Jože Kav-šek, star 51 let, doma na Dolenjskem, v Gi-rardu Alojzija Pezdirjeva, doma iz MošenJ pri Radovljici, v New Dulutu Neža Skoleto-va, stara 73 let, v Columettu Miha Klobučar, star 80 let, doma iz Dupličev.
V	Danvilleju se je smrtno ponesrečila Terezija Lavvrence, rojena Zganjarjeva, stara 30 let. V Roundupu se je v rudniku smrtno ponesrečil Maks Polšak, star 35 let, rojen na Westfalskem.
V	Garryju je umrl Lojze Ahčin in v Bon Carbu Anton Bratkovič, star 62 let, rojen v Šapljanah na Primorskem.
Za naše rudarje v Alzaciji in Loreni važna uredba. Lani oktobra je izdala Nemčija uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja v Alzaciji in Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razširjeno tudi na Alzacijo in Loreno. Ta uredba je zelo važna za naše rudarje, ki so zaposleni v Aizaciji in Loreni. V smislu pogodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Nemčijo iz leta 1929. so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledu dajatev iz socialnega zavarovanja. Za rentn;ke, ki že prejemajo rente iz alzaško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali rudarskega zavarovanja, pa velja tole: Od 1. januarja leta 1941. dalje se bodo vs*» rente in pokoinina preračunale na novo. Dokler se ne ugotovs proračunski zneski, bodo koristniki prejemali nrimeren predujem.
in hitro pride. Malo nato je že stala zraven njega, vsa zardela v obraz, in oči so ji od sreče sijale.
»Janez, bala sem se, da te ne bo,& je šepnila, ko jo je objel in poljubil. »Skrbelo me je, ali si dobil mojo pošto. Oh, kako je bila ta pot dolga!«
»Saj si zdaj pri meni,« ji je tiho rekel. »Zdaj je vse dobro...«
Vedel je, da so te besede laž, pa jih je moral reči, da jo je potolažil. Potem se je spomnil, da ni sam.
»Poglej, Tone je tudi prišel z menoj. Saj ga še nisi pozabila?«
»O, nisem ga,« je veselo rekla, in podala Janezovemu tovarišu roko. Potem ;e dejala: »Veš strašno sem utrujena. AH si dobil zame kakšno stanovanje?«
»Sem, Zlata. Pri znancih. Kakor doma se boš počutila.«
»Priden si, Janez.«
Strežnik je zdaj že prinesel kovčege in čakal. Janez mu je naročil, kam naj jih nes& in ga plačal. Potem je naročil voz — vsi avtomobili so bili na razpolago samo vojakom — in odpeljali so se v mesto.
Voz je bil ozek in komaj so vsi trije sedeli v njem. Zlata se je stiskala k Janezu, ki je trdno držal njeno roko. Tako je bila ubita, da bi bila skoraj zaspala med enakomernim zibanjem počasnefa voza. Potem je voz obstal in Janez je dejal:
»Tu smo, d rs "a moja! Vidiš, Hodn;kovl ža) gledajo skozi okno!«
n.
Pri Hodnikovih so se zbrali številni Slovenci, ki so zvedeli, kdo pride. Ko je Zlata stopila v prostorno kuhinjo, so jo pozdravi'*
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Turščični pečenjak s slanino. Sedem decilitrov mleka raztepi s pol četrtim decilitrom turščične moke, dodaj sol in malo na drobno •zrezane in razpuščene slanine. Vlij to za zmes za prst debelo v dobro namazano kozo, speci v pečici naglo in rjavo teT povezni
na krožnik.
Pečeni cmoki. Vzemi čašo mleka, čašo moke in kos sirovega masla, dobro zmešaj in kuhaj, dokler se ne loči od posode in je precej gosto. Nato primešaj še tri jajca. Zajemaj z žlico cmočke in jih peci. V petih minutah je tak cmok na vroči masti pečen.
2abja juha. Zarumeni moko na masti ble-dorumeno, dodaj drobno zrezanaga zelenega peteršilja, limonovih olupkov, malo majaro-na in soli. Zalij s kropom. Ko se to lepo skuha, dodaj žabie kračice in jih pusti vretile kakih 20 minut, da ostanejo cele. Ako pa hočeš imeti obaro, prilij manj vode.
Prepečenec iz turščičnega zdroba. Skuhaj mehko dva debelejša krompirja. Ko ju olupiš, ju zelo dobro zmečkaj in daj v posodo, kjer imaš četrt litra mleka. Primešaj malo turščičnega zdroba, dodaj dve celi jajci in osoli. Ce hočeš, tudi malo posladkal. Vso zmes dobro premešaj in daj na pomazano pekačo. Kadar je že napol pečeno, deni po vrhu še malo sirovega masla. Speci zlatoru-mcno. Tako pripraviš zelo okusen prepeče-
nejo precej kolomaza in pepela, ki lahko povzročata motnje v prebavilih. Priporočlji-vejše je namazati kokošje noge z mazavim milom ter jih po 24 urah oprati v topli vodL Nato je treba namazati noge z mešanico petroleja in sezamovega olja (en del petroleja in 10 delov sezamovega olja). Ta postopek je treba večkrat ponoviti, dokler ne postanejo noge čisto gladke. Po vh tega je treba ko-košnjak temeljito očistiti.
Listnica uredništva
Del pri Hrastniku. Gotovo bi bili objavili sliko, če bi jo bili prejeli. Morda smo jo tudi prejeli, pa je bila preslaba za kliše. Zal sa po enem letu spričo obilice slik, ki jih prej« memo, ne moremo več spomeniti, kako ja bilo. Uredništvo zmerom skuša ustreči dopisnikom, kolikor more in sme, zato nam je zamera nerazumljiva.
Kmetijski svetovalec
nec.
Praktični nasveti
Snov za zamašitev razpok v peči. Dobro
zmešaj osem delov ilovice, en del preseja-nega lesnega pepela, en del kuhinjske soli, en del železnih opilkov. en del galuna in en del navadnega kleja. Vse to mešaj, da postane skoraj trdo, nato pa zamaši vse razpoke in špranje. V peči smeš zakuriti šele, ko se ie to mazilo posušilo.
Krastave ali apnene noge kokoši je mogoče zdraviti na več načinov. Najpreprostejši je namazati kokošje noge s kolomazom in jih potresti s pepelom. Tako nastane na nogah nepredušen oklep, ki povzročitelje krasta-
vosti — pršice v nekaj dneh zaduši in kraste se začno počasi luščiti. Ta način odpravljanja krast pa ima slabo stran v tem, da se kakoši kljujejo no nogah in pri tem pogolt-
Sajenje vinske trte
Sadimo vinske trte navadno v drugi polovici marca in v aprilu. Le, če vreme nagaja, se sadijo tudi v prvi polovici maja. Zemlja v času saditve ne sme biti premokra.
Cepljenki, ki jo nameravaš vsaditi, prikrajšaj glavne korenine na kakih 10 centimetrov, stranske pa na pet centimetrov dolžine. Vrh-ne (rosne) korenine čisto odreži. Poganjke ob-režemo na eno zdravo ol?o. Če sadimo že jeseni, obrežemo poganjke šele pomladi.
Tako za saditev pripravljene trte pomočimo v mešanico iz vode, kravjeka in ilovice, da se trte prej primejo.
Saditi pa ne smeš v tesne luknje, temveč v jame, da rast ne bo ovirana. Zasajena trta mora stati čim bolj pokoncu, kar dosežeš s tem, da tik ob trti postaviš količek Glavne in stanske korenine se enakomerno razgrnejo in se zasujejo že z godnem kompostom (okoli devet kilogramov na trto), ki se pri spodnjem delu trte pritlači nato pa se jama zasuje s prstjo. Prst se tudi mora pri-tlačiti. Trto moraš naravnati in paziti na ce-pilno mesto, ki mora baš še gledati iz zemlie. Kolikor zdaj moli trte iz zemlje, pokrij z rahlo zemljo dva centimetra visoko. Okoli trte napravi kolobarček, ki naj zadržuje deževnico, kar je važno, če je suša.
Če ti manjka komposta, vzameš enako količino hlevskega gnoja za pognoiitev. Toda ta gnoj se trte, odnosno njenih korenin ne sme neposredno dotikati, ker bi to škodovalo rastlini. Korenine in podzemsko debelce za-sujemo najprej z izkopano prstjo in šele nato dodamo gnoja, pritlačimo in zasuiemo jamo s prstjo, katero spet pritlačimo, kakor smo že gori omenili.
Na semenski krompir moramo paziti.
Krompir je zelo občutljiv za vlago in toplo-
to. Zato v kleti za semenski krompir toplina nikdar ne sme biti višja od 8 stopinj Celzija. Skrbimo tudi, da bo klet stalno suha in zračna. Semenski krompir od časa do časa prebe-rimo in odstranimo, kar je bolnega. Skušaj-mo na vsak način preprečiti, da bi krompir odganjale cime, ker je tak krompir, ki zdaj odganja cime, slab za seme.
Od prezgodne setve nimamo koristi. Mnogi mislijo, da bodo več pridelali, če bodo prej sejali. To pa ne drži. Zemlja se mora prej izsušiti in od pomladnega sonca ogreti, da bo seme dobro pognalo in bo rastlina lepo uspevala. Če je zemlja prevlažna, seme po večini sploh ne požene, ker zgnije in postanejo plen raznih škodljivcev. Torej ne sej in ne sadi prezgodaj.
Pokončavanje mahu na travnikih. Glavni
vzrok, da se mah širi, je v izčrpani, pusti zemlji. V visokih in visečih legah zlasti pogostoma rase mah zato, ker se tam redkokdaj gnoji. Mah se uničuje z modro galico, ki mah docela požge. Se tako dober način pokončavanja pa mahu nikoli za stalno ne odpravi. Prvo leto ga ne bo, v drugem se pa spet pojavi. Popoln uspeh dosežemo samo z gnojenjem travnika. Da se ruša hitro ob-rase, je treba najprej gnojiti z dušikom. V ta namen vzamemo gnojnico ali apneni dušik. Za dopolnilno gnojilo damo mešanico super-fosfata in kalija. Se boljše je Tomaževa žlindra, ki se počasi razkraja. Priporoča se tudi nitrofoskal, ki je mešanica vseh treh glavnih gnojil. To pa samo tedaj, ako nismo že prej potrosili apnenega dušika. Pred gnojenjem se mora travnik zelo dobro prebranatd in je treba odstraniti čim več mahu. Ne pozabiti apna. Tega potrebuje trava še največ. Vsako leto ga potrosite na jesen ali zgo-| daj pomladi.
veseli obrazi, kakor bi jim bila prinesla sonca. Vsak jo je izpraševal, kako je doma, kaj je v domovini. Čeprav so se nekateri šele nedavno priselili v te kraje, vendar so jo obsipali z vprašanji, kakor bi bila domovina že daleč za njimi, kakor bi bili že skoraj pozabili, kako je tam, kjer so jim tekla prva leta, kjer so izkusili toliko težkega življenja, pa tudi toliko lepega. Svetel žarek jim je bila, topel pozdrav.
Zlata je slutila, kaj pomeni tem ljudem, ki jih teže skrbi, njen prihod. Prijazna je bila z vsakomer, kakor bi bil njen brat. In Janez je bil vesel, ko jo je videl, kako ji žari obraz, ko pripoveduje o domu in o ljudeh, ki so bili marsikomu blizu.
Po večerji so se gostje razšli. Zlata je kar nekam pozabila svojo utrujenost in dejala Janezu, da bi si rada zvečer ogledala mesto. Seveda jo je rad vzel s seboj. Hodila sta po ulicah, ki pa so bile le slabo razsvetljene, in še čedalje manj luči je bilo povsod. Skoraj edini ljudje, ki sta jih srečevala, so bili vojaki.
Govorila sta o vsem, kar ju je še čakalo.
Janez ji je povedal, kaj se obeta. Da bo vojna najbrž že prav kmalu zadivjala z vso silo in da še ne ve, ali bo sploh mogoče ostati tu. Rekel ji je, da je že mislil odpotovati kam globlje v Francijo in si tam poiskati dela, saj dobrih in izučenih delavcev povsod potrebujejo.
Tudi ona je mislila, da bo tako najbolje. Čemu bi človek tvegal glavo, če to ni potrebno? In potem se bosta vzela, in če ne bo vojne kmalu konec, se bosta vrnila domov. Janez ji je tudi povedal, koliko si je prihranil in koliko bi še rad nabral.
»Zelo si moral skopariti, da ti je toliko ostalo,« mu je smehljaje se rekla, a obraz ji je žarel. Torej sta še bliže svojemu skupnemu cilju, kakor pa si je ona prej mislila.
»Vedel sem, za kaj delam,« je tiho odvrnil. »Veš, lepo je tu... toda zdaj, ko si ti prišla, me je začelo spet vleči v domovino. Prej je nisem tako zelo pogrešal.
Stopala sta po ulicah. Od devete ure dalje je bila odrejena popolna zatemnitev in zato sta morala pohiteti, da bosta prišla domov še pred tem trenutkom.
Noč je bila jasna in tiha. Od nekod je silil na ulice soj mesečine. Stopala sta roko v roki in molčala.
»Zlata, še nekaj dni in za zmerom boš moja...« '
»Ali nisem že zdaj?« je zašepetala in obstala.
Stala sta tako na cesti. V soju mesečine je Janez videl njen obraz, ki se mu je nasme-hoval, videl je njene oči, ki so ga gledale tako globoko, tako vdano. Tiho jo je prijel okoli pasu in jo privil k sebi.
V tem je na bližnjem zvoniku ura odbila deveto. Kakor na ukaz so ugasnile redko posejane svetilke in znašla bi se bila v globoki temi, če ne bi bilo mesečine. Vse je bilo mrtvaško tiho, le kakšen zapoznel korak se je kje fiul. Ob robu pločnikov so stale drobne svetilke s sinjim steklom, ki so dajale komaj toliko svetlobe, da se človek ni zaletel v kakšen zid.
»Nisva več daleč,« je šepnil Janez Zlati. »Ali se mar bojiš teme?«
»Ne, Janez, saj si ti pri meni,« mu je tiho odgovorila.
Vendar je čutil, kako njena roka drhti.
Stopala sta oprezno dalje.
»Vidiš, doma tega ne bi bilo,« ji je rekel Janez.
»Doma tudi tebe ne bi bilo,« je odvrnila. »Rajši sem pri tebi, kakor bi bila zdaj doma.«
Iz hvaležnosti za te besede ji je še bolj stisnil roko.
Nekakšna tesnoba se ga je polotila in ni si vedel razlagati, odkod in zakaj. V daljavi se je čulo bobnenje. Ali prinaša veter odmeve topov s fronte? Ali je pa vse skupaj samo plod njegove vznemirjene domišljije?
Zlata mu je pripovedovala, kako je potovala. Kako je morala čakati na mejah, kako so ji vso prtljago nekajkrat premetali. Kako je morala ostati poldrug dan v Parizu, da je dobila dovoljenje za odhod v kraj za fronto. In niti besede francoskega ni znala. K sreči je naletela na nekega Hrvata, ki je prav tako prišel od doma in je znal nekaj francoskih besed. Ta Hrvat je ostal kar v Parizu, ker je rekel, da ne mara nositi glave na trg.
»Ali je res tako nevarno tu pri vas? Hrvat je vedel toliko povedati!«
»Saj vidiš, da ni,« jo je skušal Janez potolažiti, pa o resničnosti svojih besed sam ni bil preveč trdno prepričan.
»Dobro, da moja mati ne ve, kako hudo je tu« mu je rekla. »Drugače me ne bi bila pustila potovati. Zmerom sem skrivala časnike pred njo. Sicer pa bi jih ji bila morala jaz brati, ko sirota tako slabo vidi.«
»Se dve ulici imava do doma. Čez pet minut bova tam,« je povedal Janez. »Jaz pa stanujem petdeset korakov stran.«
»Bova pa blizu skupaj,« je odvrnila in sa mu nasmehnila.
Kaj pravijo Angleži
o svojih pomorskih izgubah
Angleška admiraliteta je objavila nekaj novih podatkov o dosedanji pomorski vojni. Predvsem pobija admiraliteta v svojem poročilu nemška in italijanska službena poročila o angleških izgubah v dozdajšnjih 18 mesecih vojne.
Tako navaja admiraliteta, da so imeli Angleži ob nastanku vojne samo 15 oklopnic ln linijskih ladij, medtem ko Nemci in Italijani trdijo, da so doslej potopili že 34 takih angleških ladij. Angleži so ob nastanku vojne nadalje razpolagali s sedmimi matičnimi ladjami za letala, sovražnik pa trdi, da jih je potopil 13. Nemci in Italijani navajajo tudi, da so potopili 40 križark in 13 podmornic več, kakor jih je ob nastanku vojne štela angleška vojna mornarica.
Glede izgub angleškega trgovinskega bro-dovja navaja admiraliteta, da so sovražni podatki pretirani za 100 odstotkov. Poročilo admirali tete pripominja, da so bila slična pretiravanja ugotovljena tudi v svetovni vojni. Tako so na primer Nemci v aprilu leta 1917. navedli za 24.7 odstotka več angleških ladijskih
izgub, kakor so dejansko znašale, v septembru leta 1918. pa za 135.6 odstotka večje izgube od dejanskih.
Glede izgub nemškega in italijanskega trgovinskega brodovja navaja admiraliteta, da so doslej Nemci in Italijani izgubili skupno 401 trgovinsko ladjo, katere je povečini potopila angleška mornarica ali pa lastne posadke. Te ladje so štele skupno nekaj nad dva milijona ton.
Nevtralne ladje, ki so plule pod sovražnim nadzorstvom in so bile potem potopljene ali od Angležev zaplenjene, predstavljajo 61.000 ton. Število teh ladij je 34. Angleži so doslej zaplenili 54 sovražnih ladij z 281.000 tonami. Te ladje so zdaj že v službi angleške trgovinske mornarice. Angleški uradni podatki niti ne upoštevajo izgub, ki jih je utrpelo sovražno brodovje radi min, katere sta položila angleška vojna mornarica in letalstvo.
Dalje navaja admiraliteta, d aje v nevtralnih lukah zaprto trenutno 69 nemških trgovinskih ladij s skupno 350.000 tonami in 110 italijanskih ladij s skupno 645.000 tonami.
Drevesa, katerih sok in hlap
sta nevarna človeku
Obale srednjeameriške celine in zapadno-indijskih otokov so po Večini obrobljene s pasom mangrovnikov, to je dreves, ki se odlikujejo s tem, da se dvigajo njihove korenine v lokih nad zemljo in vodo ter da stoje drevesa na njih kakor na podstavkih. Za pasom mangrovnikov se širijo gozdovi, kjer rasto manganilova drevesa, o katerih domačini trdijo, da prinašajo nesrečo. Prej so mislil, da gre tu za praznoverje, zdaj je pa ugotovljeno, da imajo ta drevesa res čudne lastnosti.
Pod vročim solncem izločajo ta drevesa iz svojih listov toliko hlapov, da začno človeka v bližini peči oči, ki se mu tudi pozneje vnamejo, tako da lahko celo oslepi.
Zdravju nevaren je tudi sok iz teh dreves, ki je že večkrat povzročil smrtne bolezni. Če hočejo manganilov gozd izsekati, morajo biti zelo previdni, ako ga zažgo, se je treba varovati dima, kadečega se iz njega, ker je v tem dimu zlasti mnogo nevarnih hlapov.
Žena starogrškega modrijana Sokrata ni bila prepirljivka
Ksantipa je bilo ime ženi grškega modrijana Sokrata (v petem stoletju pred Kristusom). Razni starodavni pisatelji nam jo slikajo kot prepirljivo ženo, ki je ubogemu Sokratu grenila življenje. Zlasti rimski pisatelj Gelij piše tako o njej; mnenje tega moža se je potem razširilo v svet Gelijeva nelepa zasluga je, da še danes ljudje mislijo, da je bila Ksantipa takšna žena, kakršna ne sme biti. Zato še danes marsikateri mož reče svoji sitni ženi Ksantipa.
Pa poglejmo, kaj je resnica glede te žene. Predvsem vemo, da so bile žene starih Grkov navezane samo na gospodinjstvo. Mož se je izživljal predvsem v javnosti, medtem ko je bila žena privezana na dom in jo je mož zanemarjal. Zanimivo je, da Sokratov učenec slavni modrijan Platon nikjer v svojih spisih ne pripoveduje ničesar slabega o Ksan-tipi. Ko je bil Sokrates v ječi in čakal na smrtno kazen, na katero so ga obsodili po krivem, ker tedanjemu svetu niso prijali nje-gjovi visoki nravnostni nauki, nam Platon slika ganljiv prizor: »Ksantipa je sedela z
otrokom zraven svojega moža, se jokala in vzdihovala. Sokrat pa je pozval svojega prijatelja Kri tona, naj odvede Ksantipo domov, ker ni mogel prenašati žalosti svoje ljubeče žene.
Imamo pa tudi pričevanje Sokrata samega o tem, kakšna je prav za prav bila njegova žena. Sam je priznaval njeno dobro srce, ko je govoril svojemu sinu: »Če ne moreš prenašati tako mater, potem ne moreš prenašati niti srečo samo.
Pravzaprav je bila Ksantipa ubožica v zakonu. Kako naj bi bila vesela svojega moža, ki je bil čudak, ki ni nosil niti čevljev in je imel pozimi in poleti na sebi zmerom isti plašč in ničesar drugega. Medtem ko so njegovi tovariši prejemali plačo za svoje poučevanje, je bil Sokrat zmerom brez denarja. Grški komik Aristofan se je javno posmehoval Sokratu, češ da si iz same skoposti ne da striči lase in se ne koplje.
Kljub vsemu temu je prišla Ksantipa v zgodovino kot prepirljiva in sitna žena.
X	Nikola Tesla je izpopolnil svoj izum smrtnih žarkov. Jugoslovenski rojak Nikola Tesla je izpopolnil svoj izum tako imenovan nih »smrtnih žarkov«. Pravi, da z njimi lahko ustavi delovanje letal na daljavo 400 km. Stroški za potrebne priprave bi znašali dva milijona dolarjev. Stroji bi lahko bili izdelani v nekaj mesecih. Po tem času bi bila Amerika docela zavarovana pred vsakim tujim napadom. Tesla je iznajdbo ponudil v nakup vladi Zedinjenih držav, piše »New-york Times«.
XI	Vsa industrija v Angliji dela samo za vojno. Anglija in Zedinjene države so v zad-nem času preusmerile svojo proizvodnjo. Po-
sebno v Angliji je vlada izdala odločne ukrt»-^e, da bo industrija zanaprej izdelovala samo orožje in municijo. S posebnim zakonom je bilo skrčeno izdelovanje predmetov* ki «o potrebni za vsakdanje življenje, na najmanjšo mero.
X Moskovski radio je večkrat ponovil rusko uradno izjavo glede prihoda nemške vojske v Bolgarijo. Več večerov zaporedno je moskovski radio objavil v bolgarščini besedilo uradne izjave o stališču ruske vlade glade prihoda nemšlke vojske v Bolgarijo. Kakor smo že poročali, naglaša ruska uradna izjava, da prihod nemške vojske v Bolgarijo ne pomeni okrepitve miru na Balkanu,
temveč samo razširjenje vojne na Bolgarijo.
X Letalske bombe, ki zanesljivo zadevajo.
Zedinjene države so v tehniki druge države že močno prekosili Tako so jih prekosile tudi s svojimi bombami. Neko podjetje v New Yorku je zdaj dobilo patent za izdelovanje takih bomb, ki še na tako daleč gotovo zadenejo. Skrivnost tega patenta kajpada nihče ne izda. Na teh bombah je namreč naprava, ki omogoča, da bombe zmeraj dosežejo svoj smoter. Seveda je taka naprava silno draga.
X Star fašistovski borec je padel v Albaniji. Italijanska agencija Štefani poroča, da je na albanskem bojišču padel na čelu svoje čete stari fašistični borec Fragonaro, glavni organizator italijanskega kmetijstva po fašistovskih načelih in član vodstva fašistične stranke.
X Šola nevtralnosti spada v Jugoslavijo. Švicarski Ust »Basler Nachrichten« poudarja, da je Jugoslavija res nevtralna in pravi celo tole: »Če bi prišlo kdaj na vrsto vprašanje o ustanovitvi visoko šole za nevtralnost, potem je brezpogojno treba to šolo ustanoviti v Jugoslaviji.«
X Klanje goveje živine v Rumuniji prepovedano. Rumunska vlada je prepovedala vsako klanje goveje živine. Ta ukrep je bil izdan zaradi silnega nazadovanja goveje živine, ki so je v zadnjem letu toUko poklali, da
so cele pokrajine ostale brez goved. Mesarji bodo smeU v bodoče prodajati le svinjsko, ovčje, kozje in konjsko meso.
X Smrtna obsodba 18 holandskih zarotnikov. Po vesti nemškega poročevalskega urada je nemško vojaško sodišče v Haagu končalo razpravo proti 43 holandskim državljanom, ki so bili voditelji skrivnega zarotni-škega združenja. Obtoženci pripadajo različnim strankam in pokUcem. Obtožnica jim je očitala vohunstvo, zahrbtno vojskovanje in pripravljanje umorov nemških vojakov s strupenimi kisUnami. Smoter tega skrivnostnega združenja je bil, da se z vsemi sredstva ovira življenje nemške zasedbene sile v Holandiji. Skrivno združenje je imelo raz-streUvo in orožje. Njegovi člani so bili oblečeni po vojaško. Obsojeno je bilo 18 obtožencev na smrt, šest je bilo oproščenih, osta-U pa so bili obsojeni na zaporno kazen.
X Gibraltar je zdaj otok. Dela pri prekopu, ki loči angleško trdnjavo Gibraltar od kopnega, so končana. Prekop je globok pol-sedmi meter. Čezenj drži most, po katerem se bo vršil promet med Gibraltarjem in Španijo. DogradiU so tudi napravo, s katero je ob vsakem času mogoče spustiti vodo v prekop. Tako je Gibraltar postal otok.
X Potopljena italijanska podmornica. Angleška admiraliteta javlja: Dne 6. marca je italijanska podmornica »Amfitrite« poskusila napasti neki angleški konvoj v Egejskem morju. Spremljajoče angleške vojne ladje so podmornico takoj potopile.
X Nemci zavračajo vesti o aretacijah čeških profesorjev. Nemška ofclastva na Češkem uradno zavračajo, kakor javlja nemški poročevalski urad, vse govorice, da so zadne čase tam prijeli 540 profesorjev in učiteljev ter zaprU v Pragi 29 gimnazij. Pouk v čeških šolah ni bil prav nič omejen.
X Potopitev italijanske križarke. Angleška adimiraUteta javlja, da je italijansko križar ko razreda Condottiere neka angleška podmornica torpedirala in potopila.
X Po pet tankov na dan za Anglijo. Zastopnik Cryslerjevih tvornic v Ameriki je izjavil, da bo podjetje od 1. junija dalje izdelalo vsak dan po pet tankov s po 35 tonami za angleško vojsko.
X V Bolgariji zapirajo komunistične prvake. Moskovski radio je poročal, da je bilo po prihodu nemške vojske zaprtih čez 100 bolgarskih komunističnih prvakov, med njimi vsi glavni voditelji.
X Potopitev norveškega parnika, ki je bil v nemški službi. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je podmornica »Sealion« ob norveškem obrežju potopila norveški parnik, ki je vozil vojne potrebščine za Nemce. Ko je podmornica dala ladji znamenje, naj se moštvo umakne v rešilne čolne, je poveljnik odgovoril: »Hvala lepa!« In storil po zapovedi. Parnik so nato s topovskimi streli potopili.
D I O
Liubliana
od 16. do 23. marca
Nedelja, 16. marca. 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Instrumentalni dueti. Klavir in harmonij. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.20: Pre-
tos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. —
.50: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.05: V razvedrilo (plošče). — 11.00: Nedeljski koncert. Sodelovali bodo: P. Stojkovič (violončelo), profesor Marjan Lipovšek (klavirska spremljava) in radijski orkester. — 12.30: Objave, poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Otroški zbor »Zvonček«. — 13.50: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17.00: Kmetijska ura: Vinarstvo in prehrana prebivalstva (Konrad Pečovnik). — 17.30: Domač koncert Sodelovali bodo zbor policijske straže in radijski orkester. — 19.00: Napovedi, poročila.
—	19:30: Ura slovenske pesmi in besede: Pevsko društvo »Sava«. Svoje pesmi bo bral Mile Klopčič. — 20.30: Mojstri violine (plošče). — 21.15: Pesmi in popevke bo pela Tea Laboše-va, članica gledališča v Ljubljani (pri klavirju profesor Marjan Lipovšek). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz bara v nebotičniku.
Ponedeljek, 17. marca. 7: Jutrnji pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Ci-trači igrajo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 17.30: Šramel »Ljubljana«. — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Sestav in gibanje prebivalstva Slovenije (dr. Svetozar Ilešič). — 19: Napovedi, poročila, objave.— 19,25: Nac. ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Koncert operne glasbe (Boris Popov, Član ljubljanske opere in radijski orkester).
—	21.30: Nekaj za ples (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila.
Torek, 18. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — >7.05: Napovedi, poročila — 7.15 J>isan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Pisana šara (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester.
—	14.00: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor).— 17.30: Radijski orkester. — 18.40: Znanost in »aša obleka (prof. Adlešič). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19 25: Nacionalna ura: Slovenski živelj v preteklosti (ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal). — 19.40: Plošče. — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica pielena Kelharjeva). — 20.: Koncert vojaške godbe 40. pehotnega oolka triglavskega. — 21.30: Češka lahka glasba (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Zabavni spored radijskega orkestra.
Sieua, 19. marca: 9.00: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 9.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Len-ček). — 10.00: Prenos iz stolnice. — 11: Ci-»ermanov kvartet. — 11.45: Pevski zbor »Go-sposvetski zvon«. — 12.30: Objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Jožefom in Jožicam (radijski orkester). — 17.00: 4001etno misijonsko delo (dr. Ehrlich). — 17.30: Veseli zvoki (Kmečki trio ln radijski orkester). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalno predavanje: Vojaška oddaja — 19.55: Uvod v prenos.
—	20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, napovedi in poročila).
Četrtek, 20. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. *— 7.05: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Operne fantazije (plošče). — 13.00: Napovedi. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plesne pesmice bosta pela Jožek in Ježek. — 14.00: Napovedi. — 17.30: Ruske romance (pel bo Aleksander de Make, pri klavirju Kaška-rov). — 18.20: Komorna glasba (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf KolariČ). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25 Nacionalno predavanje: Beograd govori. — 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Pesmi Sivica, Logarja in Raičiča to pela Zlata Gjungjenčeva (pri klavirju prof.
Lipovšek). — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila.
Petek, 21. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: V marcu na Jadranu in na otočku Silbi (Mira Engelmanova). — 12.00: Iz domačih gajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Spored slovenskih skladateljev (radijski orkester). — 14.00: Napovedi. — 14.10: Tujskoprometno poročilo: Smuk v planinah. — 17.30: Narodne pesmi ob spremljavi klavirja (sestre Stritarjeve in profesor Lipovšek). — 18.10: Ženska ura: Mati in otroci (Marija Kovačeva). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19 25: Aktualna ura: Strokovna socialna šola (Jože Tome). — 19.40: Plošče. — 19.50: Izseljenska poročila. — 21.00: Sonatna ura II. za violino in klavir: Lota Paumgartnova (violina), prof. Marjan Lipovšek (klavir). — 22.00: Napovedi, poročila.
Sobota, 22. marca. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Kar brez napovedi plošče hitijo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Kar brez napovedi plošče hitijo. — 14: Poročila
—	17: Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva. — 17.30: Otroški svet (plošče).
—	17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Vojno in kreditno gospodarstvo (dr. Josip Mihelak). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Smarsko-rogaško-koz-janski okraj (dr. Pavel Strmšek). — 19.40: Pisana Sara (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Iz Celja v Celje« Potovanje po šmarsko-rogaško-kozj an-skem okraju. Besedilo napisal dr. Pavel Strmšek. Izvajali bodo člani radijske igralske družine s sodelovanjem domačinov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
ZGODBICA IZ GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA
Ko je nekoč neka znamenita pevka iz Beograda gostovala v ljubljanski operi, je bilo potrebno tudi nekaj časopisne reklame. V to svrho si je pevka kar sama poiskala med novinarji mladega moža, ki ji je to oskrbel.
Mladi novinar je svoje delo opravil tako odlično, da je bila opera vse tri dni, kakor dolgo je pevka nastopala, polna do zadnjega kotička.
Ko se je potem pevka poslavljala od Ljubljane, je bil na peronu ljubljanske železniške postaje prisoten tudi mladi novinar. Lokomotiva je že zapiskala, ko je lepa pevka stopila k novinarju, ga objela in ga dvakrat poljubila z besedami: »Za vsak časopis, ki ste v njem pisali za mene, po en poljub!«
»Velecenjena gospodična«, je gin j en rekel mladi novinar. »Nisem delal za vas le v teh dveh Ustih, temveč sem poročal o vaših uspehih še desetim drugim časopisom v Beogradu in Zagrebu...«
Sargov
KALODONT
proti zobnemu kamnu
OBE STA SE ZMOTILI
Mati gleda Jerico, kako meče sladkor ko« šček za koščkom v svojo kavo in jo pokaral »Veš kaj, Jerica, mislim, da sta dva koščka čisto dovolj I«	!
»Jaz sem tudi mislila, mamica, da je dovolj a sem se prepričala, da ni«, se odreže Jerica.
Zahvala
Podpisani ANTON KELBL, posestnik, Bo« hinjska Bela št 16, sem utrpel požarno Skoda Zavarovan sem bil pil domači zavarovalnici
»JUGOSLAVIJI«
ki mi je škodo takoj ocenila in nI twS takoj
izplačala odškodnino v moje popolno zado« voljstvo. Zaradi tega to nvanovalafoo nako« mor priporočam.
Bohinjska Bela, 80. decembra 1940,
Kelbl Attton
V STANOVANJE SE VZAME
starejša družina z odraslimi delavci.
Oskrbništvo Novi klošter, Sv. Peter, Savi, dolina.
Ali se hoče te i znebiti
REVMATIZMA, PROTINA
Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključen je rok in nog, nate-zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napieduiejo.
NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. — Pišite mi takoj, pa dobite od mojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. Poštna nabiralnica: PANNONIA APOTHEKE, BUDAPEST 72, Postfaeh 83. Abt H. 286.


,-Drava" je prava
MARIBOR, Sodna ulica 1, v lastni palači. Glavno zastopstvo: Ljubljana, Pražakova ul. 8/1 ln v Subotlci, Manojlovičeva 5.
MALI OGLASU
Naslovi Insereotov oglasov s šiframi ostaneio ttrogo talni.
ZARADI VELIKE ZALOGE
raznega blaga še vedno najceneje lahko kupite v trgovini Ferdo Horvat, Bogo-jlna, Prekmurje.	—71
HLAPEC H KONJEM
in za kmečko delo se sprejme. Plača 350 din. Graščina Thurn pri Velenju. —77
SPREJME SE
1 ali 2 otroka v dobro oskrbo za plačilo. Naslov v upravi »Domovine«.
zavarovalnica malega človeka
Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje — za doto ln gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužltek in pokojnJno. Denar zavarovancev (njihova premi jska rezerva) Je varno naložen.
Kdor želi sebi ln svojcem dobro, se zavaruje pri »DKAVI«!
Zhatevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike in potnike za vse krade.
LOKOMOBILO 4 HP,
v dobrem stanju, prodam v Prekmurju. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine«.
—78
POSESTVO,
srednje veliko in zelo rodovitno, pri Raj-henburgu, prodam. Več pove Mihael Voučak, Rajhenburg št. 83._—73
JABOLCNIK
Ako nimate nič pijače za domačo rabo ali pa je bo premalo, naročite jablus, iz katerega napravite izvrsten sadjevec brez vsakega pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 48.50, 100 litrov 79.50 din. Za uspeh jamčimo. Sprejeli čez tisoč pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Re-nier, Podčetrtek.	—51
MOSTOVA ESENCA wMOSTINu
Z nafto umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhniml stroški pripravi Izborno, obstojho in zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—,
2	steklenici po poŠti din 75.—, 8 steklenice po pošti din 100.—.
Preizkušen redilnl prašek
REDIN ZA PRAŠIČE
Pri malih prašičkih po-
^spešuje »REDIN« prašek AS »J ■f?inf|P hitro rast, krepi kosti in MuJH^Kv jih varuje raznih bolezni. fiBBMl Večji prašiči pa se ču-~ # W * # dovlto hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANO, LJubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski de) Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANO, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Kdo je najboljši grafolog?
Uganili ste že, da je najboljši graTolog F.T. Kar. mah, priznan po vsem. svetu in nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija poslovni uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo in katerih ae morate ogniti, prilike, ki jih morate Izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag in nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje.
Vse to dobite popolnoma brezplačno, ako kupite najnovejšo knjigo »Vaša Učna draž« (Osebni vpliv). S pomočjo te knjige si boste zasigurall Vašo ljubezen, Vaše zdravje in večno privlačnost. Knjigo donite diskretno zapakirano za ceno din 40 Pošljite še danes rojstne podatke in vsa važnejša vprašanja, ki Vas zanimajo za bodoče življenje, na moj natančni naslov: F. T. KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na ček. račun 17455.
63719 Po ceni in dobra zapestna ura ShoeKI Proof, lepo kromirano ohišje s svetlo* filmi Številkami in kazalci	^
63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoč«
■ sekundnim kazalcem	"
63710 Ista s p rima anker kolesjem na 19 kamnov s sekundnim kazalcem
Eahtevajte cenik, zastonj In poštnine prostati
H. SUTTNER, Ljubljana 61
lastna protokoliran a tovarna oz » Švici.
PRODAM HIŠO
Ribič, Kompolje, Boštanj.	—72
SPREJMEM VAJENCA,
poštenega, zdravega in pridnega v uk za trgovino z železnino, dvokolesi in špece-rijo. Nasloviti je na Vilar, Ljutomer.