Letnik XXXII, številka 1, januar 1985 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Aktualno KPO odstopil zaradi krize vodenja Osrednja tema februarskih razprav v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih je nedvomno bila razreševanje problematike delovanja kolegijskega poslovodnega organa. Očitno je namreč, da je odstop članov KPO dobil svoj velik odmev znotraj kolektiva, saj ni bilo pričakovati, da se bodo razmere, ki so se začele zaostrovati novembra lani, končale na takšen način. Nedvomno je to spoznanje težko za naš kolektiv, saj smo v zadnjih nekaj letih uspešno premagovali poslovne težave in dosegli pomembne gospodarske, poslovne in ekološke uspehe. Gre za medsebojna obtoževanja predsednika KPO Maksa Bastia in podpredsednika Roberta Jedlovčnika (očitki nestrokovnega dela, zlorabljanje pravic samoupravljanja in kazniva dejanja). Dejstvo je, da so se odnosi zaostrili, ter da o pravem vzroku razprtij v Cinkarni vse do 6. februarja nismo bili dovolj dobro informirani, kaj šele, da bi ocenjevali dejanske razsežnosti sporov- Tako je predsedstvo komiteja občinske konference ZK Celje sestavilo komisijo in zahtevalo od izvršnega sveta, da imenuje komisijo, v kateri bodo tudi predstavniki SDK in UNZ. Na ta način naj bi dobili jasnejšo sliko o sporih v Cinkarni in preverili, kako utemeljeni so medsebojni očitki ter ali gre res za kazniva dejanja. Na podlagi utemeljenega suma in na osnovi dokazov omenjenih komisij, katere je potrdilo tudi občinsko partijsko vodstvo in izvršni svet, moramo ta dejstva osvojiti, čeprav je to spoznanje težko, saj smo imeli doslej polno zaupanje v naše vodstvo. Žal je med nami v tej situaciji veliko različnih mišljenj, še več pa oportunizma, stanja ob strani oziroma neopre-deljevanja za dokazana dejstva in predloge občinskih organov. Do končne ocene s strani občinskih organov, predsedstva OK ZKS Celje in IS občinske skupščine Celje ter delovne skupine, ki je razreševala problematiko v DO, je prišlo 6. februarja 1985. Naslednji dan so bili s temi ocenami seznanjeni sekretarji OO ZK in člani predsedstva akcijske konference v Cinkarni, nato pa še OO ZK tozdov in DSSS. Hkrati so potekali informativni sestanki vseh OO ZS po tozdih in DSSS, na te sestanke Tridnevnega seminarja o osnovah mikroračunalništva, ki ga je organiziral mikroračunalniški krožek Ljudske tehnike v drugem tednu počitnic, se je udeležilo 33 otrok (od 13. leta dalje) naših delavcev. Foto: Kolenko pa so bili vabljeni tudi delegati samoupravnih organov. O tem, kako so se odločali, bomo poročali v posebni izdaji Informatorja naslednji dan po seji DS DO. Stališča predsedstva OK ZKS Celje Na osnovi zbranih in dosegljivih informacij ter ugotovitev (Nadaljevanje na 2. strani) Nov silos pri obratu nevtralizacije titanovega dioksida meri v višino preko 21 m, ima premer 6 m in prostornino 333 m', tako da je možno v njem imeti 500 t apnenčeve moke. Foto: Sentjurc Nevtralizacija kislih odplak Poskusni zagon uspel Konec lanskega leta, natančneje od 20. do 24. decembra, smo v obratu nevtralizacije titanovega dioksida izvedli poskusni zagon naprav za uvedbo apnenčeve moke. Pri tem smo porabili 314 t apnenčeve moke, kar predstavlja pri sedanjih cenah hidratiziranega apna, prihranek okoli 808.000 din. Če smo v lanski, februarski številki Cinkarnarja zapisali, da smo na področju razvoja, investicij in varstva okolja na osnovi inovacijskega predloga izdelali kompletno dokumentacijo, lahko sedaj rečemo, da je naložba zaključena. Kljub zakasnitvi izvajalca del Metalne Maribor, smo že pred zaključkom leta 1984 izvedli po- skusni zagon vseh naprav. Zagon je potekal izredno uspešno in je potrdil vse načrtovane predpostavke. Pokazal je, da smo z lastnimi idejami in znanjem, kljub pomislekom in nekaterim nasprotovanjem, pravilno izvedli naložbo. Lahko, bi že obratovali, če se (Nadaljevanje na 4. strani) ustrezne komisije Izvršnega sveta SO Celje, P OK ZKS ugotavlja, da so v delu in načinu vodenja KPO Cinkarne pomanjkljivosti in nepravilnosti, zaradi katerih KPO v tej sestavi ne more več delovati. Zato predlaga komunistom Cinkarne v samoupravnih organih, da se zavzamejo za izrek nezaupnice KPO kot celoti. Predsedstvo zahteva od komunistov v Cinkarni, da v DPO in samoupravnih organih ocenijo posamično odgovornost članov KPO za nastale slabosti in pomanjkljivosti v njegovem delovanju. P OK ZKS zadolžuje komuniste v delovni organizaciji, da se aktivno vključijo v razreševanje nastale problematike v vseh DPO in samoupravnih organih in da storijo vse potrebno, da se delavce v Cinkarni čimprej in celovito informira o vzrokih za nastale razmere. P OK ZKS zahteva od komunistov v Cinkarni, da na osnovi sprejete informacije o zaključkih obeh delovnih skupin in na osnovi stališč in sklepov P OK ZKS z dne 6. 2. 1985 pričnejo v svojih OO ZK postopek ugotavljanja moralno politične odgovornosti vseh, ki jih bremenijo ugotovljene nepravilnosti in kršitve. P OK ZKS ocenjuje, da so bili v zadnjih letih v Cinkarni doseženi pomembni gospodarski, poslovni in ekološki rezultati, pri čemer izreka vsem delavcem Cinkarne Celje za dosežene rezultate vse priznanje. Ker so se v zvezi z dogajanji v Cinkarni pojavljali v delu tiska očitki nenačelnega in nepravočasnega reagiranja DPS oziroma DPO, predsedstvo ocenjuje za potrebno, da se v zvezi s tem razpravlja na Svetu za informativno dejavnost pri SZDL. Predsedstvo in drugi organi DPS bodo v soglasju z DPO in samoupravnimi organi delovne organizacije nudili Cinkarni pomoč pri oblikovanju novih kadrovskih rešitev. Po dogovoru bo družbeni pravobranilec samoupravljanja sodeloval s pristojnimi službami v delovni organizaciji pri pravilni izvedbi vseh sklepov, ki jih bodo sprejeli samoupravni organi v zvezi z razreševanjem sedanjih razmer v Cinkarni. Predsedstvo zavezuje komuniste v Cinkarni, da zagotovijo prek samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vseh strokovnih služb takšne razmere v kolektivu, ki bodo zagotavljale normalni potek proizvodnje in poslovanja- Ocena OK ZKS o odgovornosti članov KPO Delovna skupina v sestavi: Dušan Burnik, Vlado Bukvič, Ivo Potočnik, Ivan Simon, Marjan Drev in Ladislav Kaluža je po sklepu 56- seje predsedstva OK ZKS Celje, dne 21. decembra 1984 sprejela zadolžitev, da preveri delovanje zveze komunistov in ugotovi odgovornost njenih članov za nastale razmere v delovni organizaciji Cinkarne Celje- Določena nesoglasja in kritično gledanje na delovanje KPO so se začela pojavljati občutneje že v jeseni 1983, najbolj pa so se razmere zaostrile od poletja 1984 dalje, še posebej po poluciji žveplene kisline konec julija 1984 in s tem v zvezi s strani predsednika KPO predlaganemu odstopu podpredsednika, tov. Jedlovčnika, odgovornega za proizvodnjo, vzdrževanje in energetiko. Komisija ocenjuje, da so se od tega dogodka dalje notranji odnosi v medsebojnem sodelovanju članov KPO tako zaostrili, da so že vplivali na moteno kolektivno vodenje delovne organizacije. Nekateri pismeni dokumenti od avgusta 1984 dalje, iz katerih izhaja vrsta medsebojnih obdolževanj ne predstavljajo ravni, ki je primerna za vodilne delavce- Pobuda OK ZKS Celje, sprejeta na pogovoru z najodgovornejšimi predstavniki občine in regije, dne 19. novembra 1984, ob prisotnosti vseh članov KPO Cinkarne, da KPO sam na tovariški in samokritični način razčisti medsebojne odnose ter sprejme rešitve za konstruktivno delovanje KPO v bodoče, ni dala uspešnega rezultata. Zaradi nadaljnjega zaostrovanja medsebojnih odnosov in razširitve problematike je predsedstvo OK ZKS ocenilo resnost položaja v delovni organizaciji in sprejelo konkretna stališča in usmeritve za razreševanje problematike. Iz predloženega gradiva in osebnih razgovorov je bilo možno ugotoviti, da je Cinkarna Celje dosegla po letu 1980 pomembne poslovne uspehe v saniranju zlasti ekonomske in ekološke problematike, kije bila značilna in akutna v obdobju po letu 1969 dalje. Za dosežene uspehe imajo svojo zaslugo tako posamezni člani KPO, kakor tudi KPO kot celota- Še posebej je možno ugotoviti pomemben prispevek k ekonomskim in ekološkim dosežkom Cinkarne (dohodkovni rezultati, nekajkratno povečanje konvertibilnega izvo- za v zadnjih letih, ekološka sanacija itd.), ki so bistveno spremenili položaj Cinkarne Celje tudi v širši družbeno-politični skupnosti. V razgovorih pa je delovna skupina tudi ugotovila, da je poleg pomembnih poslovnih uspehov bila prisotna vrsta pomanjkljivosti v vodenju in medsebojnih odnosih vodilnega tea-ma - 5-članskega KPO. Bistvena ugotovitev je, da KPO ni deloval kot koordinirano sinhronizirani kolektivni poslovodni organ s popolnim medsebojnim zaupanjem, informiranjem ter kolektivnimi pripravami, usklajevanjem in dogovarjanjem za vse pomembnejše poslovne odločitve delovne organizacije. Delovna področja za člane KPO so bila sicer opredeljena, vendar premalo precizirana za medsebojno usklajevanje in pretok informacij od KPO in v obratni smeri. Gledanje na koncept vodenja, kreiranja poslovne in razvojne politike je bilo dokaj različno. Omeniti je potrebno, da posamezni člani KPO niso bili zavrnjeni s svojimi predlogi, vsekakor pa je premalo prevladovalo teamsko delo s kolektivno odgovornostjo- Zato je pri nadaljnjem organizacijskem utrjevanju oblik in metod dela v KPO potrebno upoštevati tudi ugotovitve in predloge ZOP-a ter zaključke iz ocene družbenega pravobranilca samoupravljanja o delovanju kolegijskih poslovodnih organov v občini Celje. Delovna skupina ugotavlja, da predsedstvo akcijske konference ZK v Cinkarni ni moglo učinkoviteje poseči v razreševanje nesoglasij med posameznimi člani KPO enostavno zato, ker ni razpolagalo z zadostnimi, predvsem pa pojasnjenimi in argumentiranimi informacijami glede samega bistva in vsebine pojavljajočih problemov, ki pa se navzven v DO niso odražali na poslabševanju družbenoekonomskih predvsem pa samoupravnih in družbeno-poli-tičnih razmer. Ta nesoglasja vsaj na začetku, dokler ni prišlo v tisku do razpihovanja medsebojnih odnosov, niso v Cinkarni dobila pojavne oblike, ki bi terjala takojšnjo in energično angažiranost KPO, predvsem pa ZK pri razčiščevanju teh odnosov. Nasprotno, najodgovornejšim vodilnim delavcem komunistom Cinkarne je predsedstvo akcijske konference dalo in izkazalo popolno zaupanje, da se medsebojni skrhani odnosi zgladijo v samem KPO, Prevladalo je prepričanje, da se večina članov KPO dovolj resno zaveda svoje odgovornosti in da je sposobna nesoglasja razrešiti tovariško, brez večjih posledic za Cinkarno. Čeprav bi predsedstvo akcijske konference moralo bolj kritično izpostaviti vprašanje nesoglasij med člani KPO, predvsem kasneje, ko so ta nesoglasja dobila prvi večji odmev v javnosti -sicer pa je takrat glede na poslano pismo tov. Popitu že posredovalo P OK ZKS - delovna skupina ugotavlja, da verjetno spočetka ni bilo razlogov za kakršnokoli posredovanje DPO, saj je predsednik KPO dal pobudo, da se pri ZOP-u izdela ocena delovanja KPO- Kaže, da seje predsedstvo akcijske konference s tem zadovoljilo in tudi zaneslo na pričakovane rezultate omenjene analize. Člani delovne skupine sodijo, da je bila osnovna organizacija ZK v DSSS, v kateri je povezana večina članov KPO, premalo kritična do pojavov zaostrovanja medsebojnih odnosov in da bi morala odločneje zahtevati takojšnje razjasnjevanje nastalih razmer. Delovna skupina ugotavlja, da je bilo med člani ZK v KPO premalo pripravljenosti, ki je značilna za komunista, da na kritični, samokritični in tovariški način razrešijo medsebojne probleme v KPO. Zato predlagamo komunistom Cinkarne Celje, da ugotovijo odgovornost svojih članov v KPO in da sprejmejo ustrezne partijske ukrepe. Na osnovi poglobljene diskusije v sami delovni skupini, skupina tudi ugotavlja in ocenjuje, da so odgovorni za nastalo si-tuacjo vsi člani KPO Cinkarne, saj niso znali poiskati načina in poti za uspešno razrešitev notranjih problemov. Zato delovna skupina tudi predlaga DPO in samoupravnim organom Cinkarne, da celovito in na osnovi vseh ugotovljenih dejstev obravnavajo in ocenijo delovanje KPO in odgovornost njegovih članov za nastale razmere ter da na osnovi te ocene samoupravni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v najkrajšem času. Delovna skupina je ob razpravah problematike KPO večkrat naletela na nerazrešene probleme tudi v TOZD Veflon ki se vlečejo že dalj časa in v pomembni meri negativno vplivajo na krepitev poslovnega in družbeno-političnega sistema ter delovanja delovne organizacije kot celote. Komunisti v Cinkarni morajo prevzeti pobudo, da te probleme skrbno analizirajo in jih konstruktivno razrešijo- KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA I V CELJU_ Iz poročila komisije za oceno razmer V komisijo so bili imenovani predstavniki SDK, UNZ, izvršnega sveta in družbeni pravobranilec samoupravljanja- V delo komisije pa je bil neposredno vključen tudi predsednik samoupravne delavske kontrole v delovni organizaciji. Člani komisije so celovito in poglobljeno obravnavali podatke o poslovanju Cinkarne od 1979. do 1983. leta ter politiko pridobivanja oziroma razporejanja deviz. Člani menijo, da mora biti poglobljena ocena, urejenost razmer in stopnja dogovarjanja predmet obravnave v samoupravnih organih tozdov in DO. Pri pregledu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja je komisija prišla do ugotovitve, da samoupravni sporazumi oziroma pogodbe (Montene-groturist. Kovinotehna, Adria-tikturist in Steklarna B. K.) niso bili pravilno sprejeti po samoupravni poti. Pogodba z Monte-negroturistom je bila podpisana pred obravnavo delavskega sveta tozd Grafike. Vzporedno z nakupom Kovinotehne je bila podpisana pogodba o poslovnem sodelovanju ki v 10. členu zavezuje Cinkarno, če bo pri polletnem obračunu prometa ugotovljeno, da z dobavami ni dosežena takšna razlika v ceni kot je dogovorjena v 5- členu, v roku 15 dni po izstavitvi obračuna, Cinkarna plača Kovinotehni izpadlo razliko v ceni. Tudi ta pogodba ni bila obravnavana na samoupravnih organih. Tudi sklep DS tozda Metalurgije o skupnem vlaganju v Adriatiktu-rist je bil sprejet po podpisu, pogodbe- V sporazumu s Ste- 1119*. klarno pa ni naveden datum podpisa. Komisija je tudi ugotovila, da je predsednik KPO prejemal dejanski prispevek po Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo od 1. 9. 1983 dalje. To je potrdil DS DSSS, čeprav smo se v delovni organizaciji ob sprejemu pravilnika odločili za postopen prehod ugotavljanja uspešnosti vseh delavcev. Ugotovili so tudi, da stanovanje direktorju DE Marketing ni bilo dodeljeno po pravilniku. Nadalje so ugotovili, da je bila obnova službenega vozila Mercedes izpeljana skladno s predpisi, naknadno pa je bila ugotovljeno kaznivo dejanje ponarejanja zapisnika delavskega sveta, ki bremeni direktorja tozda Transport in predsednico DS tega tozda. Vrsta nepravilnosti je bila ugotovljena tudi v zvezi z predstavništvom v NDR (neupravičeni stroški šolanja in vzgoje otrok, preveliko izplačilo stroškov najemnine prostorov ter neutemeljeno izplačilo OD tajnici predstavništva), ter pri pregledu potnih stroškov za potovanja v tujino. Ugotovitve komisije kažejo, da bo potrebno v delovni organizaciji in tozdih kar najhitreje in temeljito pristopiti k sanaciji nekaterih področij, ki so omogočala ugotovljene nepravilnosti. Hitreje je potrebno izgrajevati sistem samoupravne zakonodaje, zagotavljati njihovo vsebinsko in strokovno povezanost, izgradnjo informacijskega sistema in evidenc, bolj dosledno ugotavljati odgovornost posameznikov in organov za opredeljene naloge in dosledneje vztrajati na njihovi realizaciji- Izdelana ekološka in varnostno-zaščitna ocena (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Opozorili smo, daje nujno, da je vsa merilno-regulacijska in alarmno-informacijska instru-mentacija ter oprema pokrita z živim nadzorom, kontrolo, vsakodnevnimi ali večkratnimi pregledi na izmeno in preizkusi, ker se tehnika lahko pokvari ali po-stanane nezanesljiva. Izobraževanje o nevarnih snoveh za delavce, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi je pomanjkljivo. Opozorili smo, da v Cinkar- ni obstaja okrog 290 del in nalog, kjer je po zakonskih določilih delavcem predpisan preizkus znanja in vsebine, značilne za področje svojega dela. Seminar in preizkus znanja za delavce pri čistilnih napravah je uspešno zaključilo od 21 prijavljenih le 15 delavcev- Prav tako je v oceni popis delavcev s strokovnim izpitom iz svoje stroke. Čim večje število takih strokovnih delavcev daje poroštvo za varno vodenje in projektira- nje, izgradnjo ter razvoj tehnoloških procesov v Cinkarni, ki jih že imamo ali jih načrtujemo. PH-alarmni sistem je inovacija službe za varstvo okolja, katerega namen je, da nas alarmira ob vsakem izlitju jedkih snovi v naše vodotoke, ki vplivajo na kislost ali alkalnost vode. Sestavljajo ga 5 merilnih pH sond, ki so postavljene na različnih mestih in centralnega aparata, regi-stratorja ter dajalca alarmov, ki je nameščen pri stalni dežurni službi tel. 494. Stalni dežurni bo ob alarmu obveščal izmenovo-dje in skupaj bodo takoj ukrepali po predvidenem poslovniku za nevtralizacijo škodljivega vpliva na vodotoke. Blokadno-zaporni sistem predvideva stalen objekt na S-kanalu pred izlivom v vzhodno Ložnico- Ta bi po inovacijskem predlogu imel zapornice, da bi neustrezno vodo zadržali do korekcije, lovilec olj in mazuta ter rešetke za lovljenje večjih predmetov. Poleg tega načrtujemo v oceni še možnost postavitve ovire za prestrezanje plavajočih naftnih derivatov na Hudinji pred izlivom v Voglajno. Takšno zaveso bi ob izlitju namestili gasilci ter lovili plavajoče naftne derivate. Za take objekte bodo zainteresirani še delavci zavarovalnice in drugih OZD, ki leže ob Hudinji. Tretji del zaporno-blo-kadnega sistema predvideva, da po TOZD, na vseh mestih za primere izlitja nevarnih snovi, predvidijo formacijska sredstva za blokado talnih izlivov in jaškov kanalizacije. Meritve S02 in ukrepi ob povišanih koncentracijah so predvideni na več mestih z avtomatskimi merilnimi postajami, ki avtomatsko opozorijo na presežene vrednosti onesnaženja. Tako v občini po odloku za zaščito zraka na področju Celja, organizirajo izredne ukrepe, to je alarme prve, druge in tretje stopnje. To za nas pomeni zmanjšanje ali celo zaustavitev proizvodnje. Zato v oceni predlagamo, da z ukrepi pričnemo preden koncentracije toliko narastejo, da pride do alarmov. To pa bo mogoče najbolje storiti, ko bomo nabavili še dodatne merilne instrumente in jih povezali z računalniško vodeno proizvodnjo. Transport in skladiščenje nevarnih snovi se v naši DO urejuje glede na novo zakonodajo. Stanje se bo zlasti izboljšalo z uporabo novega skladišča (Tehno- mercator), in ko bo zaživel projekt reševanja materialno-skla-diščne in transportne problematike. Strokovno osnovo je pisno že podala služba za varstvo okolja s pripravniškimi nalogami, s posebnim poudarkom na gorljive odpadke, ki se nam v sedanjem času zopet kopičijo. Predlog sistema in razmejitev rednega pospravljanja in odstranjevalca odloženega materiala ni zadnje, kar lahko poveča varnost v DO- Ugotavljanje reda in čistoče sicer poteka občasno na proizvodnem področju. Kljub sprejetim dogovorom, da sestavljena komisija iz vidnih predstavnikov službe za varstvo pri delu, Vzdrževanja in Transporta in skladišč, dvakrat mesečno poskrbi za odvoz vseh kupov in odpadnih materialov na odlagališče, odprodajo Dinosu ali Surovini, prevoz v skladišče za odprodajo odpadnih materialov, ni videti posebnega učinka. V členitvi nalog iz varstva pri delu, varstva okolja in varstva pred požari na posamezne nosilce del in nalog ugotavljamo, da vsaka naloga ne opredeljuje vseh, ki vodijo izvajajo, sodelujejo ali odločajo na posameznih delih ali nalogah. Nalog pa tudi ni vseh, zlasti ne tistih, ki jih zakonodaja predpisuje v zadnjem času. V zaključku so podani predlogi za nadalnje delo, ki ga bo potrebno opraviti po poprejšnje strokovni razpravi in obravnavi ter sprejetju ocene na naslednjih ravneh: - na Koordinacijskem komiteju za SLO in DS Cinkarne - Predsedstvu akcijske konference OOZK Cinkarne (ta bo svojo varnostno politično oceno razširilo še z ekološko oceno) in - delavskemu svetu Cinkarne- Zavedamo se, da absolutne varnosti ni nikjer. Ocena, ki jo bo potrebno tudi vsako leto osvežiti, pa usmerja odgovorne in ostale delavce Cinkarne k samostojni oceni o tem, kdaj je varnost ogrožena in kaj je treba ukreniti. Izdelana ocena je neposredno povezana z razvojnim programom Cinkarne, saj slabi rezultati ne ekološko-varnostno-zaščit-nem položaju, ne zagotavljajo širši družbeno politični skupnosti soglasja, za razširitev in načrtovano nadalnjo rast naše delovne organizacije. Dani PODPEČAN Poreferendumski komentar V nekaterih okoljih v delovni organizaciji se še vedno aktualna vprašanja izjda referenduma z dne 19. decembra 1984. Kot je znano, smo ta dan odločali o sprejetju dopolnitev nekaterih samoupravnih aktov. Rezultati referenduma so bili posredovani delavskemu svetu delovne organizacije 27. decembra ter isti dan objavljeni v lanski zadnji številki glasila, zato jih ni potrebno ponavljati, pač pa posamezna vprašanja bolj konkretizirati. V tozdu Veflon so vsi delavci (razen enega za en akt) glasovali proti sprejemu dopolnil zgoraj naštetih samoupravnih aktov. Nedvomno bi bil rezultat drugačen, če bi bili poprej ustvarjeni pogoji za izmenjavo mnenj in stališč ter s tem tudi izboljšavo tekstov dopolnil samoupravnih aktov. Nujno bo temeljito analizirati stopnjo informiranosti delavcev v tem tozdu, kakor tudi način informiranja. Iz tega razloga je pravno samoupravna služba že zaposlila odgovorne organe v tozdu, da posredujejo utemeljene ugovore, ki so privedli do opisanega stanja (očitana protizakonitost posameznih določil itd ). Skupaj s komisijo za pregled samoupravnih aktov pri SO Celje bomo razčistili vsebino dopolnil in sprememb samoupravnih aktov ter ugotovitve posredovali vsem delavcem Cinkarne- V tozdu Titanov dioksid je strokovno politična koordinacija, prav tako pa tudi OO ZK, dokaj temeljito analizirala rezultate referenduma- Sprejeta je bila ugotovitev, da v razpisnem roku ni bilo dovolj glasov »ZA« za dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi tozd v DO- Glede na izredno veliko število opravičeno odsotnih de- lavcev, bi morala po tej oceni volilna komisija zapečatiti volilno skrinjico in omogočiti odsotnim, da v nadaljevanju izkažejo svojo voljo oziroma stališče. Ker je volilna komisija ob 17. uri odprla skrinjico, je po mnenju OO ZK, pa tudi politične koordinacije storila tehnično napako, kar pomeni, da se lahko referendum razveljavi in se ponovi. Osebno menim, da referenduma zaradi povedanega ni potrebno razveljaviti, ampak le ugotoviti, da samoupravni sporazum o združitvi tozd v DO ni bil sprejet in da se referendum za ta akt izvede po izteku časa, ki ga določa Zakon o izvajanju referenduma. Ostali akti so bili v tozdu Titanov dioksid sprejeti. Ob zaključku pa še naslednje: Ocenjujem, da so bili rezultati referenduma razen nekaterih izjem, dokaj skromni in zaslužijo podrobnejšo analizo. Prav gotovo pa je vzrokov več, med njimi tudi subjektivni, kot so kvaliteta gradiv, saj jih mnogi delavci sploh niso razumeli, preslaba strokovna pripravljenost uvodnih razlagalcev, preveliko število aktov, pa tudi enostransko razlaganje pomena in vsebine teh aktov. Leopold Slapnik (Nadaljevanje s 1. strani) Poskusni zagon uspel nam ne bi 5001 silos med polnjenjem apnenčeve moke povesil in smo ga morali, preden so ga delavci dobavitelja Itas Kočevje izravnali, čimhitreje izprazniti. Hladno vreme oziroma nizke temperature nam sedaj onemogočajo, da bi izravnavo na silosu zalili z betonom. Medtem z delom nadaljujemo in vgrajujemo še dodatne napeljave za avtomatsko in ročno vodenje nevtralizacije. Tako bo možno iz komandne kabine obrata nevtralizacije izvesti vse nastavitve regulacije. Dodatno bomo vgradili še regulacijo dodajanja apnenčeve moke oziroma kislih odplak na osnovi pritiska ogljikovega dioksida (C02), ki pri tej reakciji nastane. Poskusni zagon je dokazal, da lahko z apnenčevo moko nevtraliziramo do 130 m3 kislih odplak (odpadne žveplove VI. kisline) na uro. Ker količine kislih odplak niso enakomerne, je za izravnavo potrebno, da nihajoče količine kislih odplak vodimo v 5- kad, na normalno nevtralizacijo z apnenim mlekom za kompenzacijo. Reakcijo smo vodili pri različnih pH vrednostih od 1 do 5 in ugotovili, daje zadrževalni čas v reakcijski posodi zadosten (C02 se ne razvija več v naslednji, 1. kadi). Zagon je vodil Vojo Ružič, z vodjo nevtralizacije Milanom Pratnemerjem in tehnikoma iz razvojne službe Andrejem Go-vedičem in Ivanom Hrovatičem, nepretrgoma vse izmene- Skupinovodje nevtralizacije, Nikola Pejkovič, Drago Radulj in Tozo Vlajkovič so vsak v svoji izmeni nudili vso pomoč, da je Polnjenje silosa iz avtocisterne Viatorja, ki vsakokrat pripelje 22 do 25 t apnenčeve moke delo potekalo brez zastojev, kljub dodatnemu delu in nalo gam. Posebej je potrebno omeniti ustvarjalno sodelovanje vodje ARM vzdrževanja opreme za Ti02, Dušana Krašovica in njegovih sodelavcev Jožeta Glojnariča in Antona Žagarja, ki so posamezne elemente regulacije nadomeščali in izpopolnjevali kar med poskusnim zagonom in tako tudi izdelali predlog dokončnega sistema-Ugotoviti moramo, da bo nova faza nevtralizacije zelo dobro pokrita z avtomatsko-regulacij-sko-alarmnim sistemom. Vendar sami instrumenti in naprave ne zadoščajo, ker se lahko pokvarijo. Zato je potreben še delavčev nadzor; večkrat na izmeno bo potrebno izvajati kontrolo, preglede in preizkuse delovanja. V ta namen bo v obratu dodatno zaposlenih še pet delavcev, ki jih bo pridobila kadrovska služba in ki bodo morali opraviti poseben preizkus znanja z nevarnimi snovmi- V tako kratkem času še ni bilo moč oceniti vseh učinkov. Videti pa je, daje na filtru pogača sadre debelejša in da je zmogljivost nevtralizacije povečana. Delo nadaljujemo z drugo fazo, to je vtekočinjenjem ogljikovega dioksida- Kot običajno pripravljamo potrebno dokumentacijo in delamo potrebne raziskave. Inštitut Boris Kidrič iz Ljubljane nam je potrdil, da je kvaliteta ogljikovega dvokisa na osnovi analize primerna celo za izdelovanje gaziranih pijač in sodavice, ki jo predpisuje jugoslovanski standard (JUS). Tako načrtujemo 5.000 t novega tržnega proizvoda, ki je tudi izvozno zanimiv. Ko se bo poraba sčasoma povečala, predvidevamo razširitev zmogljivosti. Z uvedbo apnenčeve moke v nevtralizaciji pri pH = 2 do 3 pridemo do čistejše sadre, ki jo je moč izločevati in s kuhanjem pridobiti mavec CaS04 . 0,5 H20, ki veže. Proizvod je možno prodajati, delno pa ga lahko porabimo tudi za proizvodnjo mas in lepil za gradbeništvo. Možna je še proizvodnja gradbenih elementov. Čistejša sadra CaS04.2H20 lahko zamenja naravni gips -sadro za cementarne. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) iz Ljubljane je že potrdil uspešnost zamenjave. Sedaj delamo skupne raziskave za granuliranje tega produkta, da bo sprejemljiv za cementarne. Enak produkt potrebujejo še v Zrečah in drugod kot polnilo. Ogljikov dioksid ponuja tudi možnost izdelave obarjenega kalcijevega karbonata, za katerega Marketing že dela tržno analizo prodaje (količine in cene). Uporablja se ljot polnilo v premazih in drugih proizvodih. Prav tako je možno izdelati vrsto karbonatov, ki delno nadomeščajo uvoz, delno pa jih je moč tudi izvoziti. To so predvsem natrijev karbonat (NaC03), amonijev sulfat (NH4)2 S04 kot gnojilo itd. Iz vsega tega sledi, da bi lahko po grobih ocenah tržnih analiz dosedanjo količino sadre, ki jo odlagamo v Bukovžlaku (okoli 180.000 t/na leto in več, predelali in ob znižanih stroških za apnenčevo moko in nova odlagališča dobili: - do 80.000 t sadre za nadomeščanje naravnega gipsa v cementarnah - do 30.000 t mavca za lastne potrebe in prodajo - preko 5.000 t tekočega ogljikovega dioksida - do 500 t trdega ogljikovega dioksida - 10.0001 in več obarjenega kalcijevega karbonata, - 2.000 t raznih karbonatov itd. Problem odpadne žveplove kisline nameravamo reševati poleg rekoncentracije šfe z opisanimi programi, ki omogočajo ponovno uporabo - reciklažo na tak ali drugačen način. Odlagali bomo le majhen, predvsem tisti del sadre, ki nastane v drugi fazi nevtralizacije, do pH = 8-9 z apnenčevim mlekom. Tako je možno obstoječo in načrtovano tehnologijo, ki je škodljiva za okolje, razrešiti s totalnim recikliranjem. Naš cilj je, da s tehnološko ekološkimi zaokrožitvami odpadek oziroma ostanek predelamo ali ga vračamo v proces ali ga kako drugače koristno porabimo ali prodamo (odpadek spremenimo v surovino). Doseženi manjši stroški proizvodnje in konkurenčnost ter zagotavljanje namenskih količin za izvoz, lahko tudi trajneje razrešijo naše izvozne naloge, ki so glavni cilj naše dolgoročne stabilizacije. Dani Podpečan Izvleček iz poročila Onesnaženje se ne sme ponoviti Komisija, ki je ugotavljala vzroke in opredeljevala osebno odgovornost delavcev za onesnaženje 25. julija 1984 na »S« kislini, je prišla do svojih zaključkov že novembra lani. Zapisnik smo po posredovanju urednice vendarle dobili in tako objavljamo izvleček. Člani komisije so ugotovili, da je bila Cinkarni prizadeta velika škoda, ker je precej omajano zaupanje širšega družbenega okolja v nadaljni razvoj Cinkarne. Materialna škoda za delovno organizacijo je 27.670.802 din izpada dohodka in 950.000 din odškodnine za nastalo škodo v okolici, ki pa še ni dokončna. Da bi se za naprej preprečili takšni in podobni dogodki ter zagotovila ekološko varna in zanesljiva proizvodnja »S« kisline, člani komisije predlagajo, da sodelavci v službi razvoja izvedejo vse odprte naloge v odnosu do firme Petersen ter izdelajo analizo teh. Na proizvodnem področju predlagajo sistemski pristop k reševanju odprtih problemov, izvedbo poskusov, kot predlaga firma Petersen, zagotovitev nemotenega sistema preventivnega vzdrževanja naprav, dati vse pogoje za delo službi kakovosti, zagotoviti ustrezne strokovne kadre ter izpopolniti sistem varovanja. Člani komisije, ki jo je vodil tov. Edo Belak, direktor Marketinga so predlagali ugotovitev odgovornosti posameznih odgovornih delavcev na proizvodnem področju, ki jih pa niso imenovali. Predlagajo tudi, da se o tem obvesti samoupravne organe, kar dosedaj še niso storili. Zapisnik obsega namreč tudi to, da se komisija ni mogla dokopati do dokončnih vzrokov havarije. Zapisnik ne obsega onesnažitve, kije nastala dva dni kasneje, 27. julija. Predsedstvo akcijske konference OO ZK, ki se je sestalo avgusta lani. je bilo sicer seznanjeno z nastalo škodo zaradi onesnaženja 25. in 27. julija, vendar do zaostritve odgovornosti, kot so takrat sklenili, še ni prišlo. Spričo omajane zaupljivosti in odnosov v delovni organizaciji, pa bo najbrž ostalo vse le pri zapisniku. M.G- Remont piritne linije Zmrzali terjale manjšo proizvodnjo Temperatura, ki je v Celju dosegla minus 24 stopinj Celcija, je ogrozila tudi našo proizvodnjo, ki na takšne mrzle dni ni navajena. Največje težave so bile v proizvodnji titanovega dioksida, litopona in modrega bakra. Na žvepleni kislini, ki je delala z zmanjšano zmogljivostjo, so bile manjše okvare, katere so hitro odpravili in na proizvodnjo niso vplivale. Otežkočena je bila tudi Sfostava surovin v obrate ter odprema materiala iz skladišč zaradi prevozov. Naša transportna vozila so v celoti zatajila. Ugotovili so celo, da je verige imel samo en viličar. Zanimivo je, da stvari, ki bi jih morali urediti prej, rešujemo zdaj, ko je že prepozno. V titanu za 150 ton manjša proizvodnja Najbrž bo kar držalo, da takšne zime ni bilo že preko petdeset let. To nas lahko tudi delno potolaži, kajti proti tako dolgotrajnemu ekstremnemu mrazu bi bili brezmočni, kljub še tako dobro premišljenim preventivnim ukrepom. Kot nalašč pa letošnja zimska zaščita ni bila ravno najbolj brezhibno pripravljena, čeprav bi po enajstih letih obratovanja smeli pričakovati, da bo takšen vzdrževalski poseg povsem rutinski. Pa ni bil in zima je terjala svoj oboi - v januarju smo proizvedli okrog 150 ton manj titanovega dioksida. Gotovo bi bilo prijetneje pisati o tem, da smo v lanskem letu znova zabeležili dva rekordna rezultata: prvič smo presegli 22.000 ton celotne proizvodnje, od tega kar 16.274 ton površinsko obdelanih tipov. Bilo bi krivično, če se ob tem ne bi zavedali, da imajo za ta dosežek poleg titanovcev zasluge še vzdrževalci, prav tisti vzdrževalci, ki jih danes v pričujočem prispevku omenjamo kritično, ker tokrat »generala zime« niso vzeli dovolj resno. Odveč bi bilo naštevati vse trpke pripombe, ki so letele na njih. Predvsem je treba zagotoviti, da ta nauk ne bo zastonj. Se kljub PLES Ne bo fOLETJE? V-tilarsikom kljuje. Oboji bomo analizirali, kaj je bilo tokrat narobe in poskrbeli, da bo podobnih neljubih presenečenj v bodoče čim manj. V.R. Posledice mraza v litoponu Nenavadne ohladitve v začetku januarja so povzročile motnje tudi v litoponu in občuten izpad te proizvodnje. Ocenjujemo za 130 do 150 ton manjšo proizvodnjo litopona in za 40 do 50 ton manjšo proizvodnjo cin-kovega sulfata. Izredno oteženo in skoraj onemogočeno je bilo delo na prostem, stopnišča v črnem delu so bila poledenela in so predstavljala posebno nevarnost. Zaradi nizkih temperatur je zmrznil del omrežja industrijske vode in pare v črnem delu, vendar zaradi našega posredovanja niso zmrznili vsaj vitalni deli omrežja-Uničenih je bilo nekaj manjših ventilov parnega in vodnega omrežja. Zaradi hudega mraza se je pokvaril filter. Proces ce-mentacije v fazi čiščenja cinko-vih lužin je bil zaradi nizkih temperatur izredno otežen. Uničeno je okrog 70 do 80 strešnih žlebov, kar predstavlja znatno materialno škodo- Izboljšanje pogojev dela bi pomagalo modremu bakru Težave so imeli v oddelku gašenja apna in oddelku pakiranja. Pakiranje seje ustavilo zaradi strjevanja olja v reduktorju pakirnega stroja. Čistilna naprava za čiščenje odpadnih vod je popolnoma zamrznila. Ves mesec je primanjkovalo pare, kar je povzročilo podaljšanje časa sušenja polizdelka za približno 32 ur. Kritične dneve so ostali praktično brez dela. Krivda je predvsem v tem, da obrati niso toplotno izolirani in tako se energija izgublja. V mesecu januarju ne bodo dosegli načrta-Zahvaljujoč hitri otoplitvi in pripravljenosti delavcev jim bo Lotili smo se problematike Delovanje komitejev za SLO in DS Kot vemo, so komiteji za SLO in DS v tozdih in delovni organizaciji v zadnjih nekaj mesecih precej aktivno sodelovali pri izdelavi obrambnega načrta delovne organizacije. Vendar pa kot operativno politična telesa niso odigrali vloge usklajevalca akcij v vsakdanjem življenju. Za to bo potrebno na tem področju storiti še marsikaj. Kot družba smo prav gotovo preširoko organizirani. O posameznih vprašanjih razpravljamo na različnih ravneh in v okviru različnih teles, pogosto pa o tistih zadevah sprejemamo sklepe, ki skoraj nikogar ne zavezujejo. Koliko komiteji usklajujejo in usmerjajo akcije, je odvisno predvsem od učinkovitosti samoupravnih organov in DPO. V zvezi s to problematiko vam želimo v pogovoru s predsednikom komiteja za SLO in DS na ravni delovne organizacije, tovarišem Marjanom Drevom in organizatorjem SLO in DS, tovarišem Zoranom Justinom, prikazati kako delujejo komiteji v naši delovni organizaciji, in kakšni vzroki so za njihovo slabo učinkovitost. CINKARN AR: Zakaj delo komitejev ni učinkovito? JUSTIN: Vzroki za neučinkovitost so podani kot pri delegatskem sistemu- Ljudje te svoje funkcije, ali če hočete moči, skozi to telo ne izpolnjujejo, ker ne želijo biti posebej aktivni, branijo se, ker to pač zahteva določen napor. Težave so tudi z usposobljenostjo za delo v komiteju. Mislim, da je dovolj, če član komiteja pozna zakon in njegova določila ter smisel obstoja komitejev. Vprašanje je tudi, ali ima delavec samoupravljalec kot član komiteja na voljo dovolj informacij, da lahko na podlagi teh ocenjuje politično varnostne razmere. CINKARN AR: Kakšno je pravzaprav delovanje komitejev v naši DO? JUSTIN: V nekaterih tozdih so komiteji, ki delajo zelo resno, želijo biti informirani in so učinkoviti. V drugih tozdih so člani nedelavni, nimajo želje delati in tudi se redko sestajajo- Zopet drugi so v sredi med tema skrajnima. V zadnjem času se je dejavnost komitejev prebudila. Člani in strokovne službe počasi spoznavajo, kaj je njihovo delo. V smislu osveščanja so bile inšpekcije dobre. Komite mora živeti s tistim kar naredi, ali drugače, če strokovni sodelavec vse pripravi, komite ni naredil nič. CINKARN AR: Kakšna je vloga komitejev pri varovanju družbenega premoženja v naši delovni organizaciji? JUSTIN: Komite za SLO in DS delovne organizacije je lani imel na več kot polovici svojih sej na dnevnem redu varnostno politično oceno. Vendar so te ocene ponavadi le pavšalne, nepoglo-bljene in se ne dotikajo negativnih ocen neprijavljenih kaznivih dejanj. Največkrat se zadovoljijo s stanjem, niso pa pobudniki za hitre in korenite akcije, katere pa so večkrat še kako potrebne. Delovanje komitejev v tozdih je še slabše, saj le-ti ne dajejo povratnih informacij o tem, ali so prijavljeni primer s strani oddelka zavarovanja obravnavali ali ne- Dejansko se tudi na tem področju čuti nezainteresiranost do odgovornosti v naši družbi. CINKARN AR: ln kakšno je mnenje tovariša Dreva? DREV: Komiteji ne delajo tako. kot bi morali, ker imajo do oživitve koncepta SLO in DS dostikrat oportunistični odnos- Operativnega dela je navadno toliko, da dejavnost v komitejih raje potiskamo stran (počasnost urejanja dokumentacije obrambnega načrta) Veliko dela ostaja sekretarjem Zveze komunistov oziroma predsednikom komitejev. Zato mislim, da bi morale bistveno več narediti strokovne službe in organizator SLO in DS, člani komitejev pa bi bolj vodili politiko. CINKARN AR: Kako ocenjujete delo komitejev pri varnostno politični oceni delovne organizacije? DREV: Važen je organiziran pristop. Po oceni razmer je potrebno nakazati probleme in rešitve. Razmerje sil pa ocenjujemo le sivo, ne pa črno in belo-Preveč taktiziramo, kaj je v danem trenutku bolj koristno. Zveza komunistov prevečkrat pristaja na kompromise in na rešitve kratkega roka, premalo pa se oziramo v daljšo prihodnost. Zaključek: Komiteji za SLO in DS morajo biti torej idejna in usmerjevalna sila, ne pa operativni organ, ki bi namesto drugih odločal v situacijah, ki jih štejemo za normalne. Izšpekcija bo zopet prišla, a dejanskega stanja najbrž ne bo ugotovila, saj se iz narejenega ne bo videlo, koliko je komite vložil naporov pri tem delu. Brez politične akcije in osveščanja ljudi ne bomo rešili nobene situacije. M.G. Poročilo o disciplinskih prekrških Premalo discipline Čeprav nenehno ponavljamo ,da je potrebno disciplino izboljšati, ostaja le-ta na nezavidljivi ravni. Disciplinski ukrepi od oktobra 84 do januarja 85 I7KP K K A7M 1 iO, Mci V/dr (ital TiS. ( 1 DSSS Opomin 4 3 1 1 1 Javni opomin 2 8 1 l 1 5 1 Preneh. pog. 3 mes. 1 3 2 3 Preneh. pog. 6 mes- 2 2 1 1 Preneh. pog. 9 mes. 2 Preneh. del- razni- 2 i Denarna kazen 1 Oprostitev i 2 Preneh. pog. 12 mes- i 1 SKUPAJ 8 20 10 4 11 2 Ugotavljanje in uveljavljanje dejanskega prispevka Na razširjenem kolegiju 26. decembra 1985, kjer so bili prisotni predstavniki vseh tozdov in služb je strokovna služba posredovala predlog sistema za ugotavljanje dejanskega prispevka delavcev Cinkarne. Predlog je izdelan z optimalnim poenotenjem meril za posamezna merna mesta v okviru celotne delovne organizacije. Vrednost posameznih meril naj bi posredovale strokovne službe (plan in analize, računovodska, služba kakovosti, služba za ekologijo in druge), dokončni izračun dejanskega prispevka za individualno uspešnost pa naj bi posredovali preko mesečnega obračunskega lista tisti, ki ta dokument izpolnjujejo v posa- mezni enoti. V izdelavi je še tehnično navodilo (predpis) kako izračunati vrednost posameznega merila, ter njegova oblika saj mora biti uporaben za vnos v avtomatsko obdelavo podatkov. Hkrati poteka izdelava oziroma kontrola posameznih programov za zajemanje podatkov. Zaradi morebitnih tehničnih napak (izbira meril, ponderjev, medsebojnih povezav - merilo, ponder, merno mesto, stroškovno mesto, delavec) in za odpravo le-teh, je bilo na razširjenem kolegiju dogovorjeno, da se v prvih treh mesecih tega leta merila za dejanski prispevek le izračunavajo in odkrite napake odpravljajo- Od aprila dalje pa naj bi se ta merila uporabljala tudi za obračun osebnih dohodkov. Ob zaključku želim poudariti, daje uveljavitev dejanskega prispevka zahtevala veliko dela. Pri tem so pomembno vlogo opravili tako poslovodni organi v delovni organizaciji in tozdih kot tudi vodje služb in sodelavci, ki se konkretneje ukvarjamo s področjem nagrajevanja. Jože Hrovatin V zadnjem trimesečju lanskega leta je bilo obravnavanih 58 disciplinskih prekrškov ter izrečenih 55 disciplinskih ukrepov. V treh primerih so bili kršitelji zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni. V tozdu Metalurgija je bilo disciplinskih prekrškov največ, sledijo pa ji Kemija Celje. Vzdrževanje, Titanov dioksid. Transport in skladišča. Grafika in DSSS ter Vefion. Nobene kršitve ni bilo v Energetiki in Kemiji Mozirje. Med lažjimi kršitvami je še vedno največ neopravičene odsotnosti z dela en ali dva dni. med hujšimi pa neopravičena odsotnost pet ali več dni v obdobju šestih mesecev ter vinjenost na delovnem mestu. Potrebno bo še veliko skupnih naporov, da bi se disciplina v naši delovni organizaciji izboljšala. Prvi korak k temu je storjen z zaostritvijo disciplinske in materialne odgovornosti v novem pravilniku o delovnih razmerjih oziroma pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti. Darja Horvat V razpravi Pravilnik o načinu vodenja knjigovodstva Z Ustavo SFRJ je opredeljena tudi funkcija knjigovodstva kot enega od osnovnih izvorov podatkov o gibanju sredstev v družbeni reprodukciji in metod, s pomočjo katerih se ugotavljajo rezultati poslovanja OZD, spremlja razdelitev dohodka in njegova izraba. Knjigovodstvo mora zato kot osnovni vir podatkov o vseh poslovnih dogodkih v prvi vrsti služiti delavcem in drugim organom upravljanja za sprejemanje ustreznih samoupravnih in poslovnih odločitev. Knjigovodstvo kot osnovni vir podatkov za izgradnjo sistema informiranja (v celotnem IS mu pripada tudi posebno mesto) je zato obvezen za vse uporabnike družbenih sredstev. Knjigovodske listine ločimo na izvirne, (sestavljajo se ob nastanku poslovnih sprememb) in izvedene. V 46. členu pravilnika je tudi določeno, daje okvirni rok dvajsetega v mesecu, ko smo za pretekli mesec dolžni posredovati organom upravljanja začasne rezultate poslovanja. Celotno VI. poglavje oprede- ljuje način organiziranja in izvajanja raznih inventurnih predpisov. Pravilnik vsebuje tudi določila, kako dolgo se morajo hraniti posamezne knjigovodske listine, ter na koncu še odgovornost posameznih služb, predvsem RS in PFS ter pravice in dolžnosti vodje računovodske službe in računovodij. Jože Randl Pri sestavi aktov je najvažnejši namen Izid referenduma decembra 1984 jasno kaže, da je potrebno poudariti pravi smisel zakona o združenem delu in zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Zakon o združenem delu na področju družbeno lastninskih razmerij v združenem delu uvaja dva predpisa, ki kažeta novo vsebino navedenih razmerij. Vodenje poslovnih knjig v naši DO že vsa leta poteka ažurno, tekoče, na visoki kvalitetni ravni ter v skladu z obstoječo interno in zunanjo zakonodajo. Vendar nam zakon o knjigovodstvu, sprejet konec leta 1981 nalaga, da moramo tudi naš obstoječi pravilnik o vodenju knjigovodstva uskladiti s tem in nekaterimi drugimi sistemskimi zakoni. Odločili smo se, da ne izdelujemo sprememb in dopolnitev obstoječega pravilnika, temveč izdelamo nov predlog- DS DO ga je na zadnji seji v mesecu decembru tudi dal v javno obravnavo. Pravilnik poleg splošnih in končnih določb ureja še: - obliko in način vodenja poslovnih knjig - kako se izkazujejo sredstva - katere so knjigovodske listine - roke in način seznanjanja delavcev z rezultati poslovanja - kako se sredstva popisujejo in usklajujejo - kako se knjigovodske listine hranijo - pravice in dolžnosti vodje računovodske službe in računovodij TOZD. Knjigovodstvo se vodi v računovodski službi DSSS, nekatere potrebne analize pa tudi v drugih službah. Organizirano je tako, da se vodi za vsako tozd in DSSS posebej. Metodologija za vodenje knjigovodstva je za vse tozde in DSSS enotna. Knjigovodstvo vodimo na podlagi listin, ki jih odgovorni dostavljajo v posamezne oddelke računovodske službe. Vodi se ažurno in sicer se knjiženje v blagajniški knjigi opravi isti dan, ostale poslovne spremembe pa se knjižijo najpozneje v osmih dneh. Zelo pohvalno je, da je velik del knjigovodskega poslovanja pri nas tudi že računalniško podprt, kar na eni strani omogoča ažurnost, na drugi pa kljub stalno novim potrebam administriranja že nekaj let to delo opravlja skoraj isto število ljudi. Poslovne knjige vodimo v knjigovodstvu po predpisanem kontnem planu in so naslednje: - glavna knjiga - analitična kartoteka za terjatve in obveznosti - posebne analitične kartoteke - kartoteke materialov - posebne evidence za OD, OS, Di - dnevnik, v katerega se knjižijo vse poslovne spremembe. V pravilniku je nato v členih od 13 do 37 opredeljeno izkazovanje sredstev (osnovnih, obratnih, itd), kako je obračunana amortizacija, kako se opravi revalorizacija OS. kako se določajo in kaj vsebujejo planske in dejanske cene predmetov dela in kako vodimo zaloge. Prvi govori o pripadanju sredstev določeni temeljni organizaciji, drugi pa o pravici razpolaganja s temi sredstvi. Predpis pripadanja sredstev določeni organizaciji pove, da so sredstva določeni temeljni organizaciji dodeljena, tako da lahko z njimi opravlja družbeno potrebno in koristno dejavnost, niso pa to njena sredstva, niti niso sredstva last delavcev v tej temeljni organizaciji. Poudarjen je samo družbeni namen sredstev, ki se morajo uporabljati za določeno dejavnost. Takšna namenska sredstva so predvsem tudi investicijska sredstva, pri katerih je družbeni namen še posebej poudarjen, glede na to, da so namenjena za pomembno področje razširitve materialne osnove dela. Posamezna temeljna organizacija z investicijskimi sredstvi ne sme ravnati povsem avtonomno, temveč skladno z družbenim namenom, katerega opredeljujejo sistemski zakoni. To pa tudi pomeni, da je v okviru posamezne temeljne organizacije položaj, v katerem posamezna temeljna organizacija ne pristopi k sporazumu o združevanju sredstev za investicijska vlaganja skrajno neresen in neodgovoren, kajti v tem primeru ni prizadet samo družbeni namen navedenih sredstev, ki zavezuje k določenemu dolžnostnemu ravnanju, temveč tudi same ekonomske zakonitosti, na katerih temelji razširjena reprodukcija. Drugi predpis, ki ga zakon o združenem delu posebej poudarja pa je pravica razpolaganja, katere opredelitev lahko zapelje v zmoto, glede na to, da se ta pravica uresničuje z premoženjskopravnimi posli in se tudi ponavadi varuje s premoženjskopravnimi tožbami, pri tem pa vsebina nikakor ni premoženj- skopravna, temveč izraža dru-žbenolastninsko komponento. Zakon o združenem delu omenja tudi še številne druge predpise, katerih pojmi izražajo premoženjskopravno terminologijo, dejansko pa je njihova vsebina nelastninska komponenta. Vse to pomeni, da lahko navedeni zakon hitro zapelje v zmoto. To se kaže predvsem tudi v odnosih med temeljnimi organizacijami, bodisi v okviru posamezne delovne organizacije, bodisi v okviru širšega povezovanja. Ti odnosi kažejo na njihovo nepogodbeno naravo, s tem pa tudi na opustitev slehernih nasprotujočih si interesov, glede na to, da samoupravni sporazum ni in ne more biti sinonim za pogodbo, kar pa pomeni, da morajo navedeni odnosi izražati novo vsebino, ki jo izražajo planski akti. Družbeni namen investicijskih sredstev, kakor tudi vseh ostalih družbenih sredstev jasno pove, da je potrebno z navedenimi sredstvi gospodariti dol-žnostno, pri tem pa takšna dol-žnostna usmerjenost samo izraža ekonomske zakonitosti. Iz njih izvirajoče dolžnosti združevanja sredstev, naj poleg zakonov še posebej poudarimo 10. kongres ZKJ. Delovna organizacija ni in ne sme biti parlament, kjer bi vsakdo odločal tako, kakor bi hotel in kdaj bi hotel. Na tak način bi družbeno določen namen, ki ustvarja določene dolžnosti, izgubil svoj smisel. O tem je govoril tudi Engels, ki je delavcem svetoval, da nad vrati tovarn zapišejo besede: »Vi, ki vstopate, pustite avtonomijo zunaj«. S tem je hotel svetovati in poudariti zahtevo enotnosti. Drago Dular 7. novim laboratorijem /.a procesno vodenje in njegovim delovanjem so bili seznanjeni tudi direktorji tozdov, ki so prvi poklicani za vključevanje modernih naprav v proizvodnjo Dejavnost s področja samoupravljanja Delavski svet delovne organizacije Na decembrski seji delavskega sveta delovne organizacije so delegati na predlog KPO potrdili spremembo dnevnic in nočnin. S temi spremembami se spremenijo nekatere določbe v katalogu pravilnika o povračilih. Dnevnice za službena potovanja v državi: Preko 12 ur odsotnosti 1219,00 din od 8 do 12 ur 635,00 din od 6 do 8 ur 457,00 din NOČNINE ZA POTOVANJA V DRŽAVI - nočnine za službena potovanja v državi se določijo s stroški prenočitve v hotelu B - kategorije po predloženem računu - brez računa 365,00 din - v izjemnih primerih, ko je nujno prenočišče v hotelu A-kategorije se delavcu prizna plačilo do višine 912,00 din KILOMETRINA za 15-000 km letno 17,85 din/km za 20.000 km letno 15,10 din za 25 000 km letno 14,00 din Terenski dodatek 390,00 din Ločeno življenje 8200,00 mes. Kilometrina za prevoz na delo in z dela 6,50 din Veljavnost od 1. 1 - 85 dalje Delegati so delegirali dva člana in namestnika v skupni odbor Progresa Beograd. To so Maks Bastl in Edo Belak ter Aleksander Rojnik in Bojan Horvat- Na predlog PFS so delegati sprejeli sklep o rednem plačilu obveznosti po samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev za izgradnjo rudnika svinčeve in cinkove rude Torani-ca, Kriva Palanka, in sicer o najetju dinarske garancije pri Jugobanki v višini 304 milijonov din s tranšami: za leto 1985 17,7 milijonov din, za leto 1986 132,3 milijone in za leto 1987 154,5 milijonov din. V tem skupnem znesku je vključena tudi dinarska protivrednost deviz v višini 527 tisoč dolarjev. Po pridobitvi devizne garancije se celotna dinarska garancija zmanjša za dinarsko protivrednost devizne garancije. Odbor za splošne in kadrovske zadeve Na januarski seji odbora so člani potrdili program izvajanja zdravstvenega varstva v naši delovni organizaciji za leto 1985 in pravilnik o izrabi počitniških objektov. Na predlog družbenega standarda so potrdili predlog za povišanje nočnin v Logarski dolini in sicer: Cena prenočišča za tuje goste do 3 dni se poviša iz 200 na 330 din, cena prenočišča za tuje goste nad 3 dni se poviša iz 160 na 250 din in cena za delavce Cinkarne in njihove ožje svojce iz 60 na 100 din. Nove cene veljajo od 1. marca 1985 dalje- Komisija za družbeni standard Komisija za družbeni standard je med drugim obravnavala tudi informacijo Prehranskega sveta o potrditvi nove cene obroka od 126 na 160 din z veljavo od 1. januarja 1985 dalje. Ta cena ne velja za naše participirane bloke, ker bomo nekaj časa regresirali to ceno. Pomembna novost je to le za zunanje delavce, ki malico plačujejo z denarjem. Le-ti bodo plačah malico po 170 din, ker se je za 10 din povečala tudi količina kruha. Člani komisije so menih, daje za suho malico premajhna izbira (dodati več mlečnih izdelkov ah sadja), ter zahtevah od službe, da zagotovi boljšo ponudbo, izdela predlog o ažurnejšem obračunavanju blokov ter uredi še vedno nerešen problem nočne malice in malice ob nedeljah in praznikih v titanovem dioksidu- Mala anketa Na katero mesto bi postavili počitniško prikolico? a) Crikvenica b) Vrsar c) Čateške toplice d) Atomske toplice e) Novi grad f) (napišite kraj po lastni izbiri) Če ste se odločili za enega izmed zgoraj navedenih krajev, obkrožite svojo izbiro in pošljite v uredništvo Cinkarnarja! Hvala za sodelovanje! Uredništvo Razpis Preventivno zdravljenje v zdraviliščih Za delavce Cinkarne, ki so potrebni klimatskega zdravljenja organiziramo v mesecu aprilu desetdnevno preventivno zdravljenje v zdraviliščih. Za mesec april smo se odločili zato, ker so cene v predsezoni znatno nižje. V programu zdravstvenega varstva naših delavcev v letošnjem letu so zajeti pogoji tudi za preventivno zdravljenje v zdravilišču. Na objavo se lahko prijavijo delavci, ki menijo, da so zaradi zdravstvenega stanja upravičeni do teh storitev pod naslednjimi pogoji: - mnenje zdravnika - delovna doba - starost - prednost imajo tisti delavci, ki še niso bili na takšnem zdravljenju - Delavci ne morejo storitev koristiti dve leti zapored Ker regresna lestvica za preventivno zdravljenje še ni potrjena, bo objavljena kasneje. Najete zmogljivosti imamo v naslednjih zdraviliščih: Kraj Št. ležišč Čas Cena 10 dni Rogaška Slatina 14 April 19.000.00 Atomske toplice 20 April 20.350.00 Čateške toplice 8 April 22.100.00 Radenci 8 April 19.000,00 Dobrna 6 April 20.000,00 Logarska dolina 5 ni dol- Morje 6 julij-avg. Rok za prijavo je od 20. 2. do vključno 27. 2. 1985. Prijave bo zbirala služba za družbeni standard-kadrovska služba - soba 8. V primeru prevelikega števila prijavljenih, se bo končna razdelitev opravila na podlagi mnenja zdravnika. Posamezna zdravilišča ponujajo naslednje storitve: Zdravilišče Rogaška Slatina - začetni in zaključni zdravniški pregled z laboratorijskimi raziskavami (rdeča krvna slika, krvni sladkor, urin, sedimentacija) - fizikalno in balneoterapijo - izbor po presoji zdravnika, vsak delovni dan en postopek (kopeli, masaže, fango, elektroterapija) - pitno kuro - kombinirano gimnastiko - zdravstveno prosveto in odpustno pismo zdravnika Zdravilišče Atomske toplice - prvi zdravniški pregled - 7 asistiranih vaj v bazenu - 7 asistiranih vaj v trim kabinetu - 4 krat obsevanje - 4 krat podvodna ah suha masaža - ponovni zdravniški pregled - kopanje v odprtih in pokritih bazenih Zdravilišče Čateške toplice - obsega dva zdravniška pregleda - 3-4 zdravstvene storitve dnevno po priporočilu zdravnika specialista - kopanje v vseh termalnih bazenih Zdravilišče Radenci - obsega dva zdravniška pregleda - terapijo po diagnozi zdravnika specialista - kopanje v bazenu Zdravilišče Dobrna - zdravniški pregled z odpustnico - dve terapevtski storitvi dnevno po navodilu zdravnika vsak delovni dan - kopanje v termalni vodi Erna Kolar Nadaljevanje tečaja za začetnike Kaj je to računalnik Piše: Ivan Kolenko V sestavku iz prejšnje številke smo si pojasnili prvih nekaj pojmov iz računalniške terminologije. To so pojmi: softvvare, hardvvare, bit in byte in dve vrsti internih računalniških spominov t.i. RAM in ROM. Na koncu sestavka smo se vprašali, kam s podatki iz RAM-a, da jih ob zaključitvi računalnika ne bi za vedno izgubili. Seveda nam je takoj postalo jasno, da potrebujemo še nek zunanji spomin in ta zunanji spomin si bomo ogledali danes. Večina med vami je že videla magnetne trakove, če ne računalniške pa vsaj magnetofonske. Trak je nekaj širši od običajnega magnetofonskega. Na vsak centimeter takšnega traku lahko spravimo nekaj 100 znakov. Ker je trak dolg nekaj 100 metrov lahko na takšen trak zapišemo tudi po več knjig. V prejšnjem sestavku smo dejali. da je en byte (znak) sestavljen iz 8 bitov. Ta en byte na magnetnem traku ni vpisan v vrsti bit za bitom ampak v koloni, torej bit pod bitom,in je tudi magnetna glava, ki tak trak bere oziroma nanj piše sestavljena iz osmih sekcij. Tako dosegamo večjo gostoto zapisa na traku- Najpogosteje se uporabljajo trakovi z gostoto 1600 Bpi (byte per inch), kar pomeni 1600 znakov na inč (2,54 cm). Vidimo torej, da na en sam inč lahko vpišemo skoraj celo stran A4 formata. Na novejših računalnikih pa se uporabljajo trakovi z gostoto 6250 Bpi, kar predstavlja skoraj 4 strani na inč. Trak je zaradi svoje razmeroma nizke cene (okoli 5000,-din) in svoje fleksibilnosti (lahko ga prenašamo, shranjujemo ipd.) zelo primeren za shranjevanje velikih količin podatkov. Ima pa tudi eno slabo stran. Doseganje podatkov na traku je zelo zamudno. Podatki so na traku vpisani v nekem vrstnem redu, črka za črko, znak za znakom. Predstavljajmo si, koliko časa traja, preden najdemo nek podatek, ki se nahaja, recimo, nekje na sredini traku. Trak se na enoti magnetnih trakov, ki pomeni stik med računalnikom in magnetnim trakom, vrti s hitrostjo približno 2m/sek. Če je podatek približno na 150. m traku, potrebujemo torej 75 sekund, da ta podatek dobimo. To je sicer za realni svet zelo hitro, v računalniškem svetu, kjer se merijo časi dostopa v milisekundah, pa je to neskončno dolgo. Zato so proizvajalci morali poiskati drugo rešitev. Nastala je druga oblika zunanjega spomina, tako imenovani magnetni disk. Magnetni disk si lahko predstavljamo kot gramofonsko ploščo, ki pa na svoji površini nima vrezanih stez, ampak je prevlečena z magnetno snovjo. Po tej magnetni snovi piše in bere podatke magnetofonski glavi podobna magnetna glava. Ta glava se giblje radialno nekaj mikronov nad ploščo, ki se vrti v posebni enoti. Poznamo več vrst diskov. Na velikih računalnikih so najpogosteje v rabi večplastni diski. To so diski, ki so sestavljeni iz več plošč, postavljenih ena nad drugo- Običajno so sestavljeni iz desetih plošč. Razen zadnje plošče, kjer je možno uporabljati samo zgornjo površino, se na ostalih ploščah uporabljata obe površini, torej skupaj 19 površin. Zmogljivosti takšnih diskov se gibljejo od nekaj 10 do nekaj 100 miljonov znakov. Druga vrsta diskov so tako imenovani gibki diski ali diskete oz. floppy diski. Razlika med prej opisanimi diski in disketami je v magnetni plošči. Magnetna plošča je pri disketi samo ena in je iz prožnega materiala. Zaradi svoje prožnosti je spravljena v poseben ovitek, na katerem je izrezana odprtina za magnetno glavo. Plošča se v tem ovitku vrti bistveno počasneje kot disk, funkcionalno pa deluje popolnoma enako. Prednost pred diski pa je njena prenosljivost. Seveda je zmogljivost bistveno manjša in se giblje od približno 100.000 do 2 milijona znakov. Diskete ali floppy diski se uporabljajo predvsem na mikroračunalnikih, na velikih računalnikih pa jih uporabljamo za vnos podatkov. Podatke na diskih dosegamo v zelo kratkem času, saj je potrebno za dostop nekega podatka le povprečno 20 milisekund. V zadnjem času se vedno bolj uveljavlja še tretja vrsta diskov to so t.i. Winchester diski. Odlikuje jih velika hitrost dostopa podatkov in velika zmogljivost ob sorazmerni majhni velikosti. Winchester disk je za razliko od normalnega hermetično zaprt v posebnem ohišju, v katerem so tudi magnetne glave, tako da je stik z zunanjim svetom izveden preko konektorja. Glave se v tem disku gibljejo tangencialno in ne radialno kot pri navadnih diskih. S tem je dosežena veliko večja gostota zapisa, saj spravimo na disk premera 12 inčev (30,48 cm) s samo 4 ploščami do 500 miljonov znakov. Zaradi svojega ohišja je vzdrževanje takega diska zelo nezahtevno, saj ga je potrebno pregledati le na vsakih 10.000 ur obratovanja. Do sedaj smo stalno govorili o nekih podatkih; znakih, črkah, številkah in si z njihovo pomočjo poskušali predstaviti zmogljivost pomnilnika. Nič pa nismo povedali o tem, kako te podatke v računalnik spravimo. Na računalnik so poleg trakov in diskov priključene še druge naprave- To so enote, preko katerih podatke vnašamo v računalnik in jih imenujemo vhodne enote. Imamo pa tudi enote, preko katerih nam računalnik podatke posreduje in jih imenujemo izhodne enote. Ogledali si bomo najprej nekaj tipičnih vhodnih enot- Najprej so se za vhodne enote v računalnik uporabljali čitalci papirnatega traku in kartic- Na takšen trak ali kartico so se podpisovali podatki na posebnih strojih-luknja-čih. Kasneje so luknjače izpodrinili izpisovalniki na magnetni trak in disketo. Oba magnetna medija sta veliko primernejša kot papirnati trak in kartica. Seveda pa lahko čitalec kartic še srečamo na starejših računalnikih. Tudi v naši DO še imamo to enoto na starem računalniku FACOM. Na novejših računalnikih se uporabljajo za komunikacijo človeka z računalnikom tako imenovani zaslonski ali video terminali- Preko video terminala lahko podatke vnašamo, prav tako pa nam jih lahko nanj računalnik tudi posreduje- Vidimo torej, da video terminal uporabljamo za vhodno in izhodno enoto. Sestavni del takšnega video terminala je poleg ekrana tudi tastatura, preko katere z računalnikom kumuniciramo-To je podobna tastatura kot pri pisalnem stroju, le da ima še nekaj dodatnih tipk, s katerimi upravljamo z računalnikom. V zadnjem času se pojavlja drugi tip video terminalov, ki ne potrebujejo več tastature v toliki meri kot navadni video terminal. To so t i. »touch screen« terminali - s katerimi upravljamo računalnik tako, da se s prstom dotaknemo ekrana na mestu, kjer je narisan določen simbol. Tastatura se pri takšnih terminalih uporablja le še za tipkanje podatkov samih, ne pa več za upravljanje računalnika. Kot vhodne enote se na računalniku uporabljajo še nekatere druge naprave. Vsi ste si že kdaj ogledali recept, ki ste ga dobili pri zdravniku in se morda vprašali, zakaj mora administrator napisati določene podatke (datum, rojstva, spol, šifra zdravnika itd.) na točno določeno mesto in v točno določeni obliki. Ti recepti se obdelujejp^ačunalniško in predstavljajte si, da bi moral operater "za vnos podatkov vse te podatke, ki bi bili napisani v različnih pisavah (lepih, grdih) pretipkati v računalnik. Podatke si iz recepta lahko računalnik prebere sam preko posebne enote, ki jo imenujemo OCR (optical cha-racter reader) optični čitalec znakov. Recept v računalniškem centru enostavno vložijo v takšno enoto in zahtevajo od računalnika, da ga prebere- S tem je posel opravljen. V tujini zadnjih nekaj let opremljajo vsak proizvod na določenem mestu z zaporedjem črnih črt- Ta laiku nerazumljiva kombinacija črt predstavlja šifro proizvoda- Ko artikel prinesemo do blagajne, blagajničarka vzame v roke poseben »svinčnik«, ki je povezan z računalnikom. Z njim povleče »črto« preko teh črnih črt in na zaslonu se pojavi cena in naziv proizvoda. Ko je tako »prečrtala« vse proizvode iz naše košare, pritisne na tipko in nam izstavi račun. Kombinacija teh črnih črt se imenuje Bar Code, »svinčnik« pa Bar Code Reader. Vidimo torej, da je paleta vhodnih enot dokaj široka. Seveda je enako široka tudi paleta izhodnih enot. O teh enotah pa kaj več v prihodnji številki. CINKARNA CELJE TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA PONOVNO objavlja LICITACIJO vozila R4, letnik 1979 Izklicna cena je 30.000,00 din. - rezervnih delov za Merce-des-tip 280 S, brez motorja Izklicna cena za posamezne rezervne dele bo razvidna na oglasni deski v tozd Transport in skladišča pred licitacijo, ki bo 27. februarja 1985 ob 10. uri v prostorih tozda Transport in skladišča. Ogled možen eno uro pred licitacijo. O delu na kulturnem področju Lahko bi bilo boljše V tako velikem kolektivu, v katerem je zaposleno več kot dva tisoč delavcev različne narodnosti in kulturnih navad, je težko izdelati ali ponuditi takšen program, ki bi zadovoljil vse potrebe posameznikov. Skratka, Cinkarna je v Jugoslaviji v malem. Pri konferenci OOZS deluje komisija za kulturo. Tako ima vsak tozd svojega predstavnika v tem organu. Tesno sodelujemo z Zvezo kulturnih organizacij: zavodom za kulturne prireditve, s slovenskim ljudskim gledališčem, društvi, osnovnimi šolami in kulturno skupnostjo občine Celje. Načrtujemo, da bomo v letošnjem letu navezali tesnejše stike s kulturnimi skupinami iz delovnih organizacij. Železarna Štore nam je ponudila, da si lahko določeno število naših delavcev ogleda kulturne prireditve v Cankarjevem domu skupaj z njimi, seveda višek prostih sedežev. Znotraj delovne organizacije smo poskušali popestriti dejavnost v sekcijah, kar nam je v določeni meri uspelo- Na novo smo ustanovili moški pevski zbor. Imel je že svoj prvi javni nastop na proslavi ob dnevu republike v Cinkarni. Svoj program pripravljajo za revijo pevskih zborov iz delovnih organizacij, ki bo letos v Štorah, nadalje občinsko revijo v Dobrni, seveda pa se pripravljajo tudi za nastope na vseh proslavah v DO in ostalih tovrstnih prireditvah. Zelo aktivna je recitatorska sekcija, ki ima že bogato tradicijo in je skoraj nepogrešljiva na vseh javnih prireditvah v naši delovni organizaciji- Mogoče bo potreb- no skupini dodati tudi strokovno pomoč pri oblikovanju in izbiri teksta. Sekcija za skeče deluje občasno- Sedaj pripravljajo svoj program za prireditev ob dnevu žena- Občasno organiziramo likovne razstave- Navezali smo stike z vodstvom likovnih amaterjev iz Celja. Prvi rezultati so že tu: S tovarišem Stanetom Petrovičem smo se dogovorili, da bomo preko selektivnega sistema mladim likovnikom omogočili, da razstavljajo v naši delovni organizaciji. Skupaj z našo osnovno organizacijo ZSMS že nekaj let nazaj organiziramo parado in izbiro najbolj duhovitih pustnih mask. Letos bomo sodelovali v organizirani pustni povorki skozi Celje, ki jo organizira Zavod za kulturne prireditve iz Celja. To bo zahtevalo veliko angažiranosti in večje število sodelovalcev. V načrtu imamo tudi organiziranje proslav in srečanje mladih umetnikov. Vsako leto skrbimo za šolanje kadrov. Tako sta doslej dva že uspešno končala nadaljevalno izobraževanje v Radovljici in si pridobila naslov kulturnega animatorja v DO- Žal je to delo zelo razvejano in je skoraj nemogoče brezhibno delati naprej brez profesionalno zaposlenega referenta, ki bi lahko ob tem opravljal še dve ali tri druge naloge. Tudi o tem bo treba enkrat spregovoriti, če si želimo več kulture. V Cinkarni polagamo premalo pozornosti našemu okolju in kulturi pri delu. Mnogo več je narejenega na področju kulturne dediščine, arhiviranja materiala, fotografij od nastanka Cinkarne pa vse do danes. Velik prispevek k temu daje tudi naša tiskarna s tiskanjem zgodovinskih vedut koledarjev in ne nazadnje glasilo Cikarnar, ki je zastavljen in oblikovan tako, da zadovoljuje naše potrebe. Lenart Horvatič Šport in rekreacija Dvakrat 4. mesto Občinske sindikalne športne igre 1984 so za nami. Naše športnice in športniki so se v lanskem letu uvrstili slabše kot leto prej, saj so iz tretjega zdrsnili v obeh konkurencah na 4. mesto- Vzroke za padec ni iskati v slabši kvaliteti posameznih panog, kot so mali nogomet, odbojka, košarka, šah, streljanje in drugi, temveč v udeležbi tekmovanja množičnosti- Po športnih panogah so največ uspeha dosegli člani v smučanju 2. mesto, st- člani v namiznem tenisu 2. mesto, igre spretnosti 2. mesto, streljanje st- člani 2. mesto, namizni tenis članice 3. mesto in kegljanje člani 3. mesto- V konkurenci posameznikov so bili najuspešnejši: Mladen Jazbec 1. mesto v nam. tenisu - st- člani. Srečko Pliberšek 2. mesto v smuč. teku - člani in Herta Franc 3- mesto namizni tenis - članice. Vse omenjene ekipe in posamezniki so za dosežene uspehe prejeli plakete in medalje, ki jih je podelil ZTKO Celje ob razglasitvi najboljše športnice - športnika iz DO Celje za leto 1984 v narodnem domu- Vrstni red tekmovanja množičnosti lil skupine, kjer tekmujejo DO z več kot 500 zaposlenimi: Moški I. Železarna Store 2. EMO 3. AERO 4. Cinkarna 5. Ingrad 6. Kovinotehna itd. Ženske 1. EMO 2. Železarna 3. AERO 4. Cinkarna 5. Ingrad 6. Kovinotehna itd. Vsem športnicam in športnikom iskrene čestitke za dosežene uspehe z željo, da v letu 1985 dosežemo še boljše rezultate. PLANICA 85 - VABI Minilo je pol stoletja od časa, ko je v dolini pod Poncami nastala prva skakalnica. Že takrat je iz Planice odšlo mnogo dobrih glasov, saj je Norvežan B1R-GER RUUD postavil s skokom 92 m nov svetovni rekord. Letos proslavlja naša Planica zlati jubilej, 50-letnico, zato smo se v Cinkarni odločili da organiziramo ogled poletov v SOBOTO 16. 3. 1985 Na osnovi zanimanja v Cinkarni smo rezervirali 3 avtobuse. Odhod avtobusov iz Celja bo ob 5-30 uri izpred Vrtnice, avtobusne postaje in avtobusnega postajališča na Dečkovi c. (gasilski dom). Cena izleta znaša 700,00 din, v kar je vštet prevoz na relaciji Celje - Planica - Celje in vstopni- ca za ogled tekmovanja- Prijave z vplačilom zbira tov. Erna Kolar, družbeni standard -kadrovski sektor do vključno 8. marca 1985. Vse ostale informacije na tel. 180 in 335 Cenejši ogled smučarskih poletov vam omogoča Vaš sindikat- Komisija za šport in rekreacijo Na decemberski seji te komisije so ugotovili, da sredstva iz sklada skupne porabe za športno rekreacijsko dejavnost niso bila zadostna zaradi med letom podraženih najemnin za športne objekte, kijih uporabljamo. To so kegljišča, telovadnice, igrišča za nogomet, odbojko, košarko in tenis- Dvignile so se tudi maloprodajne cene športnih rekvizitov in prijavnice za tekmovanja v občinskem merilu. Tako je za to dejavnost šlo veliko denarja tudi preko naročilnic tozdov in služb, tako daje celotna poraba lani presegla celo 1.200.000 dinarjev. Vodje sekcij so izdelali program za leto 1985 in ga finančno ovrednotili- Skupni znesek je krepko čez 2.000.000 din. V programu športnih aktivnosti so zajeta najpotrebnejša finančna sredstva za izvedbo. Največ denarja potrebujejo smučarska, alpinistična, strelska, planinska, kegljaška in tenis sekcija. Pri obravnavi plana je kegljaška sekcija predvidena sredstva namenila predvsem opremi tekmovalk in tekmovalcev. Le-ta v prejšnjih letih ni bila upoštevana Vili Šuster, predsednik strokovnega sveta za telesno kulturo, predaja Marjanu I.ebanu priznanja za športne dosežke C inkarne v letu 1984 pri najemnini kegljišč- Z ozirom na to, da tekmujeta sedaj ženska ekipa v I. in moška v II. ligi regije, so ta sredstva višja in so za zagotovitev nadaljnjega delovanja nujno potrebna. Po novih pravilih pa sekcija ne bo mogla več nastopati, temveč bomo morali ustanoviti kegljaški klub Cinkarne. Za izvedbo programa planinske sekcije so finančna sredstva potrebna predvsem za prevoze udeležencev izletov na izhodiščne točke. En sam izlet na Triglav, ki ga organizirajo vsako drugo leto stane okrog 100-000 din. Tenis sekcija je po obstoju še mlada, vendar ima že blizu 50 privržencev te lepe igre. Da so aktivni, povedo rezultati, ki so jih dosegli v letošnjem letu. Cilj pa niso le vrhunski dosežki, temveč množičnost. Za uresničitev teh želja pa jim je potrebno lastno igrišče, za katerega imajo idealne pogoje, saj bi lahko pridobili dve igrišči v KS pod Gradom v kooperaciji s Toprom. Igrišče bi izdelali s prostovoljnim delom potrebovali pa bi 400.000 din. Prav tako bi bila smotrna izgradnja rekreacijskih Skupščina KZA V prihodnje več odprtosti Člani cinkarniškega kluba zdravljenih alkoholikov so na osmi redni letni skupščini ugotovili, da morajo biti bolj povezani z bolnišnico v Vojniku ter drugimi tovrstnimi klubi v Celju. Na skupščini, ki je bila prva samostojna, nič več v sodelovanju s KZA Aljažev hrib, so kritizirali premajhno obiskanost vodstvenih delavcev-članov ter zdravniškega kadra obratne ambulante na sestankih kluba, saj se počutijo osamljene. Klub šteje že več kot 15 aktivnih članov od 25 do 60 let starosti in je v lanskem letu imel kar 49 sestankov, na katerih so se pogovarjali o problemih v okolju, kjer živijo- Na tak način so abstinenti pridobivali pomoč tudi svojcev sodelavcev, terapevta, socialne delavke in zdravnika obratne ambulante. Na zadnji skupščini, ki je bila 22. decembra lani v sindikalni dvorani so izvolili novega predsednika tov. Marjana Kraševca ter za eno ali večletno abstinenco podelili priznanja in simbolične nagrade. igrišč ob adaptaciji našega počitniškega doma v Logarski dolini, med njimi tudi tenis igrišče. Strelci že vrsto let ugotavljajo, da nimajo pogojev za normalno delovanje, saj nimajo na razpolago dovolj kvalitetnega orožja, streliva in kar je najbolj pomembno, strelišča. Strelišče, ki je v baraki pri ambulanti in kjer ima svoje prostore tudi namiznoteniška sekcija, je edini športni objekt, s katerim razpolaga delovna organizacija. Na takšnem strelišču naši strelci, ki sicer dosegajo zadovoljive rezultate, ne morejo doseči boljših rezultatov, kar pa prav gotovo ni v ponos SLO in DS v Cinkarni. Z adaptacijo starega objekta bi lahko pridobili nove prostore za strelsko in namiznoteniško sekcijo, ljudsko tehniko itd. V novih prostorih bi bilo možno pridobiti 6 mestno avtomatsko strelišče, sobo za namizni tenis in mali trim kabinet (telovadnica), ki bi bila še kako potrebna našim srčnim in drugim bolnikom. O teh dolgoletnih željah, kot tudi o potrebnih finančnih sredstvih za takšno izgradnjo, pa je težko govoriti. M. L. RESNICIZMI Resnici v oči lahko gleda tudi slepec- Resnico lahko spoznaš le tako, če poznaš tudi laž. Laž ima kratke noge. Resnica pa je včasih tudi z dolgimi ne more dohiteti. Resnica, oblečena v laž, ne more nikdar več biti prava resnica. Lačnemu resnicoljubu so ponudili košček kruha namazanega z lažjo in postal je resnično drugi človek. Ženskam služi laž za obrambo in resnica za napad. Če bi človek vrgel le kapljico laži v ogromno jezero resnice, bi vsa voda dobila priokus po laži. Če bi napravil obratno, bi ostala le osamljena kapljica sredi jezera. Na koncu vam resnično zaupam, da sem vse te resnice napisal s pomočjo laži. Amadeo Nova diplomantka Na višji upravni šoli v Ljubljani je 22. januarja 1985 ob delu diplomirala naša sodelavka Marinka JELENKO, kije zaposlena kot tajnica v Splošni službi. Tovarišici Jelenko iskreno čestitamo ter ji želimo napredovanje. Uredništvo Basen Konec krtove dežele Krti so nekoč imeli v svoji krtovi deželi krtovini marsikatero stvar urejeno skoraj do popolnosti. Vse panoge so bile v silovitem razcvetu. Kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne načrte so presegali kot za šalo. Svojo krtovino so zgradili z rekami znoja, z ogromnim sa-moodpovedovanjem, zato so se vsakega dela lotili z organiziranim in strokovnim pristopom. Tako je bilo nekoč. Danes je slika krtovine povsem drugačna. Pravzaprav so svojo deželo spravili na kant dobro namerni »kadroviki. Zaradi dobrega srca so začeli sprva manj, nato pa vse več zaposlovati naraščaj podganjih in mišjih staršev. Zaradi cvetočega standarda in vsesplošnega blagostanja, se mladina ni posledico manjših ali večjih učila dovolj prizadevno. Vse več je bilo takšnih z nedokončano srednjo ali višjo šolo. Krti so kot uslug in zaradi dobrega srca začeli zaposlovati vse, le krtov ne. Kaj kmalu so se začele pojavljati posledice te neizmerne dobrote. V krtovini je bilo vse manj krtin oziroma lukenj. Podgane in miši pač niso in tudi ne bodo nikoli znale vrtati lukenj. K večji »strokovnosti« jim niso poma-gajjjiiti Večmesečni tečaji. Plačilo za tako butalsko kadrovanje je bilo neizogibno- Lepega dne se je pojavil sovražnik. Krti so bili brez lukenj zelo lahek plen. V krtovini ni ostal niti en samcat krt- Tako je od nekdanje krtovine ostalo le še nekaj miši in podgan, ki pa se še do dandanes niso naučile vrtati lukenj. Nauk: Če drugemu jamo oziroma luknjo koplješ, je bolje, da tudi sam vanjo padeš kot pa da slabo kadruješ. Amadeo Dolenc Aforizmi Ljudje in prašiči smo si v nečem podobni - vsak bi rad bil prvi pri koritu. * Nekatere mačke ne zacvilijo, če jim stopiš na rep - ampak ti dajo odpoved delovnega razmerja * Kljub temu, da smo monarhijo že davno odpravili, pa je pri nas še vedno mnogo - kronanih oslov. * Kaj pomaga, če veš kombinacije za loto in športno napoved, ko pa nimaš kombinacije - kako dohitevati življenjske stroške. Marjan Bradač Rešitev novoletne križanke VODORAVNO: - dedek, peter, loto, oliva, mol, lakaj, bolezen, ov, nit, kit, robi, omelo, ami, ab, na, otoman, ter, zobar, vipava, anam, ka, osa, erik, lonec, roman, zala, ivica, oranje, ar, zajec, mat, erna, alan, metil, pasat, te, potočan, sava, ocet, terezija ar, r, motor, noli, ra, Kadrovske spremembe V mesecu decembru je v našo DO vstopilo 22 novih delavcev, izstopilo pa 9. Stanje na dan 31. 12. 1984 je bilo 2399. Vstopi Svetislav Nikolič, Matjaž Bombač, Feruccio Esterer, tekoči kontrolor, služba kakovosti, Bojana Uršič, tehnolog kakovosti, Nataša Brdnik, Karmen Teršek, pripravnik V. stopnje, kadrovska služba, Marjana Ve-zenšek, I. laborant, razvojna služba, Zdenko Vičič, inventurist, plansko analitska služba, Angela Jus, pripravnik V. stopnje, kadrovska služba, Stanko Di-kič, II. talilec, Metalurgija, Peter Robič, skupinovodja, Drago Horvat, pomočnik zidarja, Mladinko Spasojevič, ključavničar, Josip Vuzem, el. za manj zahtevna dela, Marjan Lavbič, sturgar za manj zahtevna dela, Spomenko Jovič, vzdrževalec, Robert Smeh, Marjan Jeseničnik, pripravnik V. stopnje, vsi Vzdrževanje. Jožo Josič, premikač, Transport, Boris Žnidaršič, pomočnik skladišč, izdelkov, Transport, Peter Rom, pripravnik V. stopnje, Veflon. Izstopi - december Angela Čuček, čistilka splošna služba, Olga Mravlje, ekolog, varstvo okolja, Zoran Polenek, pomočnik valjača, TOZD Metalurgija, Renata Mernik. II. laborant, TOZD Kemija Mozirje, Franco Tušek, šamotar za zahtevna dela, TOZD Vzdrževanje, Mirko Turnšek, ključ, za manj zahtevna dela, Vzdrževanje, Pavel Verhovšek, pakova-lec, TOZD TiO,. Ni dovolj dati leta človekovemu življenju, potrebno je letom dati življenje V knjigah zelo redko najdemo kaj zapisanega o staranju, starosti in starih ljudeh. Zelo značilno je, da se skoraj vsi avtorji, ki opisujejo psiho-socialni razvoj človekove osebnosti, ustavijo nekako pri dvajsetem letu starosti, kakor da se takrat razvoj človekove osebnosti ustavi. Razlogi za takšno malikovanje mladosti in za zapostavljanje starosti so različni: Splošno mišljenje je bilo, da so usihanje sposobnosti, bolezni, telesni in duševni razpad osebnosti in tako dalje, v starosti naravno in normalno dogajanje, s katerim se mora vsakdo sprijazniti. Pomemben vidik je bil tudi ta, daje bolj pomembno zgodnje človekovo obdobje, ker je takrat človek najbolj dovzeten za različne manipulacije. Vendar pa je kljub vsemu razumljivo, da je problem staranja in starosti vedno živ in se pojavlja, čeprav v različnih oblikah, odkar človek živi. O vzrokih staranja strokovnjaki že dolgo razmišljajo, vendar še nimajo dokončnega odgovora. Staranje je posledica nekega dogajanja v samem organizmu pa tudi bolezni in slabih življenjskih pogojev. Nekateri menijo, da se staranje začne, ker se z leti izčrpamo in izrabimo nekatere snovi organizma- Vendar pa je staranje normalen proces, na katerega vplivajo na eni strani dedne zasnove, pa tudi številni znani dejavniki. Povprečna življenjska doba ljudi je danes nekajkrat daljša kot nekoč- Povprečna življenjska doba v Jugoslaviji je leta 1931 znašala za moške 45 in za ženske 46 let, leta 1959 pa že 61,6 za moške in 64,4 leta za ženske. Po statističnih napovedih lahko tisti, ki se rodijo danes, računajo, da bodo živeli v povprečju 67 (moški) in 74 let (ženske). Povprečna življenjska doba žensk se trenutno še povečuje. Zaradi večje biološke odpornosti in bolj zdravega načina življenja živijo ženske povprečno tri do pet let dlje kot moški. Vendar vse govori za to, da se bo ta razlika zmanjšala, ker ženske vedno bolj prevzemajo moški način dela in življenja. Ljudje se običajno ne zadovoljimo s podatki o povprečni življenjski dobi, temveč hočemo »zvedeti«, ali bomo sami živeli manj ali dalj časa od »povprečja«. Včasih je bila zelo razširjena misel, da otroci, katerih starši so živeli dalj časa, doživijo visoko starost. Po tej teoriji so izračunali verjetno starost, ki naj bi jo dočakali otroci. Sešteli so leta, ki so jih dočakali starši in oba dedka in babici in seštevek delili s 6. Zanimivo je, da nekatere ameriške zavarovalnice še vedno zavarujejo na tej osnovi. Taki in podobni izračuni so nezanesljivi, saj danes živimo povsem drugače kot so živeli naši starši in celo stari starši. Sposobnost starejših ljudi Med ljudmi je močno zakoreninjena misel, da sposobnost po dvajsetem ali tridesetem letu življenja nenehno, v pozni starosti pa vedno hitreje upada. Starejši ljudje naj bi bili pozabljivi, miselno in telesno togi in okorni, hitro utrujeni, težko učljivi, ki jih nič ne zanima. O zmanjšanju sposobnosti in storilnosti starejših naj bi govorilo tudi dejstvo, da v poznih letih večini ljudi opeša sluh, vid in telesne moči. Vendar pa lahko zapišemo, da so take in podobne trditve le plod predsodkov. Starejši ljudje so duševno in telesno enako sposobni kakor mlajši ali pa jih celo prekašajo. Res je, da si starejši človek težje zapomni nepomembno telefonsko številko. Tudi novega dela se ne loti tako nestrpno in zagnano, kakor se ga je loteval, ko je bil še mlad. Zato pa ima mnogo več znanja in izkušenj, razsodnosti in zdrave previdnosti. S temi in podobnimi lastnostmi temeljito odtehta in nadomesti posamezne primanjkljaje. Poklicna sposobnost starejših delavcev Vedno znova slišimo, da dosežejo ljudje med tridesetim in štiridesetim letom starosti vrhunec poklicne sposobnosti in dejavnosti. Nekateri delijo poklicne sposobnosti na tri obdobja: obdobje poklicnega oblikovanja in rasti (od 18. do 44. leta) obdobje ohranitve (od 45- do 65. leta) in obdobje upada (po 65. letu). Mnenje, da v poznih srednjih letih popušča delovna sposobnost, je splošno razširjeno, a z ničemer zares dokazano- Resje, da se veliko delavcev predčasno upokoji, toda bolj zaradi neustreznih delovnih pogojev, bolezni, doseženega standarda; ko se jim ni treba več pehati v službi, ne pa toliko zato, ker bi jim zaradi normalnih procesov staranja opešala delovna sposobnost- Prilagajanje na staranje in starost Mnogi ljudje s strahom in potrtostjo spremljajo staranje. Ce bi ugotavljali, kateri ljudje imajo pri tem največ težav, bi se pokazalo naslednje: Posebno težko se prilagajajo na staranje in starost samovešči, vase zaverovani, storilnostno in avtoritativno usmerjeni ljudje, nadalje tisti, ki imajo negativno podobo o sebi, ki so negotovi in nesamostojni, ki nimajo pravih življenjskih ciljev in vrednot- Ti ljudje praviloma prej začutijo pri sebi staranje, med njimi pa še posebno ženske. Več težav lahko pričakujemo tudi pri ljudeh, ki črpajo občutke lastne vrednosti predvsem iz telesne moči, spretnosti ali zunanjega videza. Upokojitev-šok Opustitev poklica in upokojitev je po mnenju mnogih nekakšen mejnik, ko se prične starost v ožjem pomenu besede. Problem upokojitve je značilen za industrijsko razvite dežele. Nekoč se ljudje niso srečevali z vprašanjem, da bi morali opustiti delo zaradi starosti. Na videz so stališča ljudi do upokojitve zelo različna. V resnici pa le lahko ugotovimo nekaj značilnih zakonitosti. Nadaljevanje prihodnjič ZAHVALA Ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tozda Grafike za iskazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem v delovni organizaciji pa želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu- Franc SAJOVIC Upokojeni so bili Magda Marinič, rojena 25. maja 1929 v Mihovljanu pri Čakovcu, se je kot petnajstletno dekle zaposlila v tovarni sladkorja v Belem Manastiru. Z družino se je preselila v Slovenijo leta 1958. »Mož je takoj dobil zaposlitev v Cinkarni pri plinskih generatorjih. Ker nisem imela varstva za majhnega otroka, sem se zaposlila šele leta 1961. Sprva sem delala dva meseca kot čistilka, nato pa sem bila premeščena v obrat cinko-vih čašic, kjer sem delala do upokojitve- Na Celje sem se tako navezala, kakor da sem bila tu rojena. Z možem sva si v Selcah zgradila hišo- Radi smo hodili na morje, največkrat na Brač k tovarišici Katici. Tu smo se počutili kakor doma. Leta 1976 sem opravila vozniški izpit-Vozila sem družino na dopust, včasih pa smo se odpeljali k mojim staršem v Čakovec. Tudi prometno nesrečo sem imela - na Gorjancih, toda ne po svoji krivdi. Dolgčas? Tega ne poznam, saj ima ženska vedno dovolj dela v hiši, rada pa delam tudi na vrtu, ter čuvam vnuka- Sodelavcem želim veliko zadovoljstva, da bi zdravi dočakali upokojitev, hkrati se jim tudi zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga dali ob slovesu. Peter Štefanec se je rodil 23. junija 1926 v Meljanu pri Varaždinu. Leta 1948 se je zaposlil v topilnici. Zaradi visoke temperature je pri tem delu zdržal le šest mesecev, nato je bil premeščen v »mrtvo« pražarno. Po treh letih je bil zaradi zdravstvenih razlogov prestavljen v Transport, kjer je vozil traktor, tako imenovano avtokaro, kombi in celo premikalko železniških vagonov. »V najlepšem spominu so mi ostali časi, ko sva s tovarišem Tekavcem leta 1955 opravila izpit za kinooperaterja. Cinkarna je imela lastni kinoprojektor. Filme smo predvajali v naši sindikalni dvorani, pa tudi po raznih krajih takratnega celjskega okraja. Ko so bili otroci še majhni, sva morala z ženo delati v različnih izmenah. Takrat sem opravljal vsa gospodinjska dela, lotil pa sem se celo kuhanja«. Zaradi infarkta, ki ga je prebolel leta 1973, ni več smel voziti motornih vozil, postal je invalid tretje kategorije. Do upokojitve je delal na tehtnici. Jože Kolar seje rodil 12. marca 1926 v Novakih. Prvo zaposlitev si je poiskal leta 1953, v Lesno industrijskem kombinatu »Savinja« v Celju. Štiri leta poz- neje je prišel v valjarno Cinkarne, kjer je nekaj časa ulival cink nato pa je postal kurjač. To delo je opravljal do leta 1971. Ker je postal invalid tretje kategorije, je bil premeščen na lažje delo -postal je zunanji kurir. Delo v valjarni je vestno opravljal, zato so mu pogosto zaupali dežurstvo. »Pri ulivanju cinko-vih blokov smo večkrat imeli težave. Tekoči cink seje najbolje ulival pri 450°C, če pa ni bila prava temperatura, so bile težave pri valjanju pločevine. Dnevno smo ulili od 4 do 12 ton cinka v blokih. Tudi kurirsko delo sem rad opravljal, saj je bilo zanimivo kljub odvisnosti od vremena. To delo bi še opravljal, če me ne bi leta 1982 prizadela prometna nesreča, katere posledice čutim še danes.« Ob koncu razgovora je sodelavcem zaželel uspešno delo in predvsem zdravja. Anica Jošt seje rodila 5. avgu- sta 1931 v Loki pri Žusmu. Prvo zaposlitev je dobila v takratni Kemični tovarni v skladišču oktobra 1949. Kasneje je delala v proizvodnji ultramarina. Kadar je v tem obratu zmanjkalo surovin, je delala tudi v drugih obratih. Po štirinajstih letih je bila zaradi zdravstvenih razlogov premeščena v obrat baterijskih čašic. »Kljub težkemu delu v kemiji pa tudi v čašicah, sem dočakal^^polno delovno dobo. Tudi jaz sem se pridružila graditeljem v Selcah. Čeprav je hiša polna, saj pri meni živita mati in oče, bom pogrešala sodelavke in sodelavce iz obrata- Iz Cinkarne sem odšla z lepimi spomini in solzami v očeh. Hvala za izredno lepo darilo.« 7 * Leto 1985 bo eno najtežjih po vojni Sedaj, po petih ali šestih letih jugoslovanske krize, lahko že rečemo, da novoletno čestitko (srečnega in zdravega) počasi zamenjuje naslednja: Čeprav smo dosegli veliko pozitivnega, bo vendar naslednje leto eno najtežjih v naši povojni zgodovini. Neokusno bi se bilo v letu, ko bomo proslavili štiridesetletnico revolucije, spraševati po doseženih ciljih gibanja, po preteklosti. Bodimo skromni in sezimo zgolj dve leti nazaj, ko smo v začetku leta v uvodniku zapisali, da ob vstopu v novo leto sebi in vam želimo vsaj nekaj od tistega, kar bi bilo mogoče in kar si želimo uresničiti v tem letu, pa tega najbrž ne bomo povsem ali sploh ne bomo uresničili. Da bo eno najtežjih let v naši povojni zgodovini dovolj zr^ino, da se ne bomo zavili v plašč sivine in pomanjkanja, da bomo odplačali dovolj dolgov, da bomo malo bolj začeli tisto (ne) znano gmoto zadolženosti, ki nas ponižuje pred svetovnimi centri finančnega kapitala, da ne bomo povsem uničili našega turizma, da bomo ukinili bone in spet odprli najbolj odprto mejo v Evropi, da bo malo manj govoričenja o odgovornosti in malo več odstopov in odpoklicev, da bo malo manj »svetinj« in »kultov« in malo več dialoga brez preventivne cenzure in samocenzure, da ne bo birokracija »na vseh ravneh« močnejša kot je bila lansko leto, da bo malo več samoupravljanja in »odrešilnih ekonomskih zakonitosti«. Če začnemo kar po vrsti ugotavljati najpomembnejše želje, potem je seveda negotovo, ali je najtežje že mimo ali pa najhuje šele prihaja. Gotovo pa je, da vedno večji sloji prebivalstva ne zmorejo več s svojimi dohodki plačevati visokih cen. Rešitev je seveda mogoča in je popolnoma v skladu s toliko željenimi ekonomskimi zakonitostmi. Za naše zunanje dolgove se dolgo ni vedelo kako in kaj, dokler ni specializirana angleška firma naredila red v predalih balkanskih uradnikov. Ne gre več za moralna vprašanja o ponižanju, ponosu ali neodvisnosti. Odgovorimo lahko le tako kot je Financial Times: »Kadar gre za jugoslovanske zunanje finance, ste lahko optimist samo tedaj, če gledate naprej v prihodnost. Prav to je tudi storila vlada predsednice Milke Planinc«. Odstopov ali odpoklicev še vedno ni veliko- Še vedno so zgolj posledice znotraj oblastniških bojev. Zunaj te orbite pa je politično samomorilsko zahtevati odpoklic. Kot je dejal Janez Janša na programsko volilni konferenci ZSMS, se zahteva po odpoklicu ponavadi slabo konča za tistega, ki je zahteval odpoklic- Zakaj pa ne... Solze so kot biseri, človek včasih ne ve natanko, ali so prave, * Tovariš, verjemite, da vaš vikend ni zadnja faza izgradnje komunizma! * Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja. Ljubezen do miru se prične s tem, ko prenehaš govoriti o pravičnih vojnah. * Upanje ni nič drugega kot kandidatura za srečo- Verjetno je preventivna cenzura in samocenzura dosegla v svojih »izvajalcih« že kontra-produktivno stopnjo. V dolgotrajnem čiščenju in samočišče-nju so izplavale na vodilna mesta naših medijev osebe, ki so sicer skrajno lojalne, pa tudi popolnoma nesposobne. Nikakršnega diskretnega šarma nimajo več- Na koncu ostaja želja, da bodo samoupravni produkcijski odnosi prevladali nad birokratskimi. kar je bila tudi naša neskromna želja izpred dveh let. Ponudbe mladih so vredne toliko kot izkušnje starih. Človek ima vse vrline in vse napake, ki jih ima vsaka živalska vrsta posebej. * Človek je žival, ki se bori s politiko. Kdor je zamišljen, ni brezdelen. Delo je lahko vidno ali nevidno. * Kdor se hrani z upanjem, umira lačen. * Če hočete v družbi uspeti, ubijte svojo vest- Ivo Jug Povzel iz Mladine Ivo Jug Jamarji v Kolumbiji Piše: Silvo Ramšak Izmerimo, daje jama globoka 110 m in da je dolga preko 800 m. Hoyo del Aire je bolj plitek, kot o njem pišejo Francozi. Kljub temu je z 263. m najglobja kolumbijska jama. Raziščemo še jame Cuchara, Cueva del Indios in brezno Maria II, opravimo geološka, biološka in hidrološka raziskovanja. Zadovoljni smo z rezultati enotedenskega dela, še posebej, ker smo vse te objekte še narisali na milimetrski papir, kar je bilo precej zamudno, saj še prave mize nismo imeli. Veselimo se premika naprej, kajti naveličali smo se prekuhane vode iz luž in vsakodnevnega deževja. Prav zadnje dopoldne pred odhodom pa je bilo čudovito, tako da smo z veseljem slikali okolico- Po nas so okoli poldneva prišli predstavniki naše gostiteljice in nas naložili nekaj na tovornjak, nekaj pa v manjšo terensko Toyoto- Naš premik na novo raziskovalno mesto se je uspešno začel in željno smo pričakovali stike z civilizacijo po enotedenski izolaciji v hribih okolice La Paza. Utrujene in prašne nas premetava sem in tja po tovornjaku. Za nami je 80 km makadamskih poti in v mestu Barbosa zavijemo na asfalt. Bliža se nevihta; mogočni oblaki zastirajo nebo in ustvarjajo svojevrstne motive. V daljavi vidimo nebesni slap, ki v mogočnem curku pada na zemljo. Temni se že, ko se ustavimo ob cesti. Okrepčamo se s čudovitim Kumisom-fermentiranim kobiljim mlekom, ki nas, prijetno hladen in sladak, okrepči in zdrami iz otopelosti-Z zanimanjem pričakujemo snidenje z San Gilom. V mesto pridemo preko reke Suarez. Nastanimo se v dveh penzionih, ki nas zopet presenetita zaradi svoje čistosti. Na Ekvador nas vežejo bolj neprijetni spomini. Naslednji dan se preselimo v prostore firme. Iz sobe, v kateri bomo bivali, preselijo nekaj delavcev. Pet kolegov spi na posteljah, ostali na tleh. Obroki, ki smo jih deležni, so zelo obilni in okusni, predvsem za tiste, ki smo se z takšnim načinom prehrane že srečali. Navdušujejo nas sadni sokovi, ki jih vsako jutro pijemo povsem sveže. Naši »delodajalci« nas seznanijo s projektom, ki ga pripravljajo- Na rekah Fonce in Saurez načrtujejo 3 zajezitve in prav toliko elektrarn z inštalirano močjo okoli 1500 M W. Ker so na področju bodočih zajezitev štiri jame večjih dimenzij, je naša naloga te jame raziskati in dognati, kaj se bo dogajalo z vodo iz zajezitev. Bojijo se, da bi jim prevelike količine odtekale v podzemlje. Starost je popajo prisilila, da se je upognila Prehod preko reke, ki teče skozi hrib, na drugi strani pa pada v trostopenjskem slapu 100 m globoko Še istega dne se odpravimo. Vsi imamo dovolj dela. Darko, Tone in jaz ostanemo pri jami Paramo- Impozanten vhod je skrit v goščavi in strmo pobočje nas popelje dojame. Hodniki jame so široki in ponekod zelo nizki, tako da se moramo tudi plaziti. Na nekaj mestih je potrebno zabresti v globoko vodo. Sprva nam je bolj težko, a se hitro navadimo. Prostoren rov nas pripelje do roba bazena, na katerega dnu teče podivjana reka. Začnemo risati. Nad breznom odkrijem nadaljevanje. Napredovati moram leže, da pa je stvar malo bolj dramatična, so tla lepo mehka in lepljiva in jih pokriva netopirjevo blato- Odkrijem, da se rov razširi in nadaljuje, a ker sem sam, se vrnem do tovarišev. Narišemo kakšnih 60m rova, nakar se moramo iz jame vrniti, saj nas zunaj že čaka prevozno sredstvo- V nadaljnjih raziskavah odkrijemo vse tri vhode v jamo in prav toliko etaž. Preseneti nas tudi cela reka vode, ki teče po še včeraj suhih delih jame. V jami posnamemo tudi filmski material in snemalec Francije navdušen nad motivi, ki jih ponuja jama. Jama je dolga 1280 m in tudi kapniško bogata. S pomočjo Karlija in Jasminka narišem 300 m dolgo jamo Indios, ki je zelo neprijetna za risanje. Nastala je na stiku apnenca s flišem. Ko je voda iskala pot v globino, je oblikovala celo delto in na vsaka dva metra je kakšen večji ali manjši rov. 15 m jame nam vzame uro in pol časa. Najdaljša razdalja, ki jo lahko v nadaljevanju izmerim je 17,5 m, drugače pa uporabljam le prve tri metre merilnega traku. Rov se lomi pod pravimi koti in na vsakem ovinku je veliko razpok, kijih moram označiti na načrtu. Na koncu jame se moram nekajkrat tudi položiti v vodo, da delo korektno opravim. Glavni rov se kar 75 krat »prelomi« in vsakokrat moram izmeriti smer, naklon in razdaljo ter narisati obliko rova v vzdolžnem prerezu, tlorisu in prečnih presekih. Kar 9 ur porabim za risanje v jami in še 11, da jamo »spravim« na papir v merilu. Ob večerih si ogledujemo zanimivo mesto, iščemo spomenike, se gostimo z bajnimi sadnimi in sladolednimi kupami in nasploh kar solidno preživljamo prosti čas- Tretja jama, ki jo.' obiščemo Franci M., Zdravko, Miro, Boris in jaz, je Raskadera. Kar ves dan mine, da narišemo to zanimivo vodno jamo. Ko rišem, zopet preklinjam dan, ko sem s tem delom začel. Glavni rov je zatrpan z blatnim polnilom, ki je, kot veliki podorni bloki razsuto po celem rovu. Napredujeva cik-cak po rovu in si rekreirava vse mišice, ki jih imava- Miro mi pridno pomaga z metrom in kar malo preveč natančen je. Imava tudi nesrečo. Miru se zasmodi karbidovka in celoten rov se v hipu napolni z zadušljivim dimom. Bolj tipava kot normalno hodiva, saj jame ne poznava- Mimo naju švigajo netopirji kot za stavo, in vsake toliko časa se kateri nevarno približa obrazu, obrne in odfrfo-ta drugam. Nadaljevanje prihodnjič »CINKARNAR« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 359, tisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.