List ljudstvu v pouk in zabavo. izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. C. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. — List se dopošilja do odpovedi — Udje „Katoliškega tiskovnega -- — .—"-----— —* ---' in za četrt leta 1 K. _ „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. _ Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta števr5, sprejema naročnino, ir.serate in reklamacije. Za fnserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila* stene beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — lnierati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklanftrije so poštnine proste. Zlomljenal ruska ofenziva. Sv. Ciril in Metod. Dan 5. julija smo obhajali Slovenci vedno slovesno. Po gorah so goreli kresovi, po hišah je bilo praznovanje, po cerkvah službe božje, po društvih govori in petje. Zahvaljevali smo se Bogu, da nam je poslal po sv. blagovestnikih Cirilu in Metodu luč e-dinozveličavne katoliške vere in omike. Kajti ne samo vero sta nam prinesla, ampak ustanovila sta nam tudi podlago za vso našo omiko s tem, da sta nam prinesla abecedo. Prišla sta med nas v eni roki križ, v drugi knjigo, ne pa v eni roki meč in v drugi križ! Letos bomo že drugikrat' obhajali god svojih blagovestnikov v vojskinem času. Tudi letos se ta spomin n bo mogel obhajati slovesno, kajti: Kako se naj veselimo, ko naši tfratje na bojiščih trpijo velike napore in tvegajo svoje življenje za našo varnost?! Pač pa hočemo ta spomin kakor lani tako tudi letos obhajati sicer tiho, vendar pa prisrčno in pomenljivo. Sv, Ciril in Metod sta nam oznanjala ono sveto vero, ki nam zagotavlja m i r, katerega svet ne more dati, Sprli so se narodi in narod je vzdignil o-rožje proti narodu. Naši sovražniki nočejo spoznati, da nam delaio krivico, in da se borijo za slabo reč. Samo On, ki vlada vsemir, lahko poseže tukaj vmes, razsvetli sovražnike, ki se nahajajo v zmoti ter jim vlije duh miru in sprave. Sv. Cirila in Metoda, kii sta prinesla mir našim srcem, prosimo, cla pri Vsemogočnemu sprosita tudi zunanji mir naši avstrijski in s tem tudi slovenski domovini. -V domačem jeziku sta nam oznanjala sv. Ciril in Metod sv. vero. Do srca se pride vsakemu človeku le z domačo besedo. Tuje govorice se človek poslužuje, kadar hoče od tujega človeka usluge, toda med ljubimi domačimi nam je najljubši ljubi domači jezik. Dobro poznavajoč to dušeslovno stran človeškega srca, sta sv. brata, čeprav iz Soluna doma in po rodu Grka, prišla med nas z našo domačo govorico. S tem sta si odprla vrata do naših src. Za to veljata sv. Ciril in Metod med nami tudi kot zaš- čitnika plemenite n a r o <1 n e z a v e s t i, ki ljubi, kar je slovenskega, a. ne sovraži, kar je tujega. Sv. blagovestnika, Vaju prosimo, bodita v teh viharnih časih pri vseh Slovencih skrbna zaščitnika prave in blage narodne zavesti. Naj se nihče, ki je na bojišču in nihče, ki je doma, ne izgubi v teh razburka-nih časih iz naše skupne slovenske hiše. Ljubezen do slovenske zemlie naj gori s starim plamenom naprej v naših srcih, naj se vžiga z večjo silo pri vseh mlačnežih in naj objame z vsem svojim plemenitim žarom našo ljubo mladino. Sv. Ciril in Metod, ščitita Slovence, njih govorico in pravice! S križem in s knjigo sta prišla sv. brata med nas. Katoliško n aro d na omika se je pod zaščito svetih blagovestnikov začela zadnja desetletja mogočno širiti med nami Slovenci. Cerkveno življenje se je nanovo razcvetelo, izobraževalna in gospodarska organizacija je pognala globoke korenine med nami. Vse javno življenje se je med Slovenci prenavljalo v pravem katoliškonarodnem duhu. Bili smo sicer majhen narod, toda z božjo pomočjo in lastnim delom — s sv. križem in s ki':i%o — smo postali trdni, jekleni, močni na zunaj in znotraj. Vojska je naravnim potom ustavila naše organizaftorično delovanje. Toda, sv. Ciril in Metod, ko pride mir, takrat začnemo zopet z novimi silami delovati za blagor ljudstva in Vaju prosimo, da nam zasigurata blagoslov božji, od katerega je vse odvisno. Le obhajajmo dne 5. julija god sv, Cirila in Metoda, ne sicer veselo in šumno, ampak mirno in prisrčno, kakor se spodobi zia sedanji čas in za velike življenjske potrebe našega slovenskega ljudstva. Ali se bodo svinje rekvi-rirale ? Nepošteni prekupci, radi strašijo' ljudstvo, da bo država ta ali oni pridelek rekvirirala, in vedno se naidejo še malopoučeni ljudje, ki mislijo, da država za rekvirirane stvari sploh nič ne plača. Vsled tega imajo prekupci lahko delo, da dobijo za majhen de- nar drage pridelke, katere bi država seveda pošteno plačala. Večkrat pa se zgodi, da prekupci namenoma razglasijo krivo vest, da bo država kaj rekvirirala, čeprav država niti od daleč na to ne misli. Za to je treba vesti o rekviriranju sprejemati vedno z veliko previdnostjo. ■ —............ v In že se nam poroča da so tudi prekupci že na delu, ki izrabljajo to vest za svoje špekulacije nasproti nagemu kmetu. Mi smo se takoj obrnili na c. kr. oblast ter vprašali, koliko je na vesti resničnega. Reklo se je nam, da se še na merodajnih mestih ni niti posvetovalo, še manj pa sklepalo o rekvirirajiju svinj, da ]e torej za sedaj gotovo, da se v kratkem času ne bo pričelo z rekviriranjem svinj. Prosimo torej ljudi, da se naj ne razburjajo dalje in naj ne nasedajo prekupcem in špekulantom na lim. O rekviriranju svinj se ni govorilo še dosedaj na nobenem merodaj-n e m mestu in se na to sedaj nikjer ne misli» Saj imamo itak veliko pomanjkanje masti in z rekviriranjem svinj bi pomanjkanje postalo še večH je. Sicer pa smo se tudi lahko na izkušnjah, ki jih je imela Nemčija koj začetkom vojske z rekviriranjem svinj, mnogo naučili, da si bomo pot rekviriranja dobro premislili, predno krenemo na njo. Pač pa je vseministrski strokovni odbor za pre-skrbovanje ljudstva z živili pred kratkim sklenil priporočati vladi: a) kako naj pospešuje pridobivanje živalske in rastlinske masti in b) kako se naj uredi preskrbovanje prebivalstva z mesom in mastjo. A) Za pridobivanje živalske in rastlinske masti je omenjeni odbor postavil ta-le načela: Vojnopro-metni žitni zavod in osrednji zavod za krmila naj poskrbita za bogato zalogo krmil. V poštev pridejo za krmila krave, svinje, ovce in izmed perutnine gosi; Na podlagi živinskega katastra za govedo se naj u- LISTEK. Legenda o mira. Legendo imenujemo pripovest, v kateri se do-godba čudovito razvija, kakor v pravljicah in v pripovedkah. Legegda se lahko naslanja na zgodovinsko resničnost, navadno pa je plod bujne in proste ljudske domišljije. Legenda se rojdi v narodu,- živi tu umrje ž njim. Priobčujemo legendo o miru, katero je zapisal Ivan Stukelj v „S. N." Kajpada je ta legenda brez zgodovinske podlage. Ivan Stukelj piše: * » V kmečkem domu se je porodil ¡deček, ljuttko dete. polno čilega zdravja. Boter in babica sta z velikim ponosom ponesla novorojenčka h krstu v bližnjo inpnijsko cerkev. Fr*d sr. krstnim obredom so odvrnili dete. Tu glej čudo, namesto deteta je v plenicah «tripala gibka — riba. Sam župnik je zastrmel nad tem čudesom. Cez nekaj časa pa je župnik mirno zapovedal botru: „Ponesite to dnmu! Ako se doma izprement zopet v dete, povrnite se ž njim takoj semkaj, da ie krstim!" Boter in babica sta se vrnila domn k materi in ! glej: riba se je pretvorila nazaj v dete, Zato sta se zoj et napotila v cerkev. Ko so pa pred sv. krstom odkrili dete, je cepetalo v plenicah drobno, živahno — žrebe. Vsi so zastrmeli nad tem novim čudesom. Župnik pa je mirno nasvetoval: „Nesite to zopet domu! Ako se doma iznova iz-premeni v dete, mi je morate precej prinesti, da je krstim!" Boter in babica obljubita. Prišedša domov, sta odgrnila — in glej, mesto žrebeta je v plenicah mirno spavalo dete. Odpravita se z detetom tretjič v cerkev. Babica odgrne pregrinjalce z deteta in glej čudo, namesto deteta gleda iz plenic — zlat klas. Župnik pa sedaj ni odložil obredne knjige, ampak je krstil zlat klas kot pravo dete na ime svetega -ktkoba. Ko sta se boter in Uabica povrnila k materi, se klas pretvoril zopet v dete. Mati ie drhtela od strahu, kaj se bode še zgodil» z njenim detetom, da so se nad nji» pojavil« $9 taka čudesa. A čuj, dete je odprlo usleca in izpregovorilo: ..Gorje, gorje bi Wilo zemlji, ako bi me bil župnik krstil kot ribo. Silne povodnji, kakoršnih še ni bilo od občnega potopa,, bi poplavile plodna polja in ljudje bi potem umirali od lakote!" „Gorje, gorje pa bi bilo zemlji tudi tedaj, ko bi me bil župnik krstil kot žrebe. Vojske proti vojskam, ogromne, orjaške, še s silnejšimi grozotami kakor sedaj bi zadivjale po vsej zemlji. Konjska kopita bi poteptala, poman|drala lepo zemljo, da bi slednjič na njej ostal samo en jezdec in en konj!" „Blagor pa narodom, da me je župnik krstil kot klas. Ko bo ta dozorel, tedaj se povrne na zemljo zopet blaženi mir, po katerem hrepene ljudstva z vso svojo dušo!" Izpregovorivši te besede, je dete umolknilo, za* klopilo oči in sladko zaspančkalo. Odslej ne govori več, ampak se dalje razvija« kakor druga deteta, ličica se mu polnijo in rdeč«, v sa,njah pa se mu krožijo usteca v sladek nasmeh, ko mirno spava v zibiki. K materi prihajajo sorodniki, znanci in soseijfc in imajo veselje z detetom, ki od časa do časa od]# ra svoje leji«, modre oči, iz katerih seva rajski--* nsir. * * Vas Oplotnica, čadramske župnije, v konj tekoč, okraju na Štajerskem, ima to čast, Ga se jfc v nj»j porodilo ono čudesno dete, katero je krstil čadrajBEn ki župnik. Ta govorica kroži že mesec dni tukaj pri nas na Fra^nkolovem in po okolici. Imenitno je gledati ljudi, kako sprejemajo to novico. Tu so lahkoverneži, ki bi takoj verjeli to pripovedko, nko bi jim odločne redi dobivanje surovega masla in loja. Kot središča organizacije za dobavo surovega masla se naj proglasijo velika živinorejska podjetja in mlekarske zadruge. Kar imajo več kakor potrebujejo za lastno potrebo, naj oddajo na določeno zbirališče,, Tje naj pro-dajejo po najvišjih cenah tudi kmetje, ker jim preostaja na surovem maslu. Dobava loja se organizira po javnih in zasebnih mesnicah. Tudi za svinje naj se ustvari natančen kataster. Klanje praset,< manj kot tri mesce starih, se prepove. Za svinje in oddoj-ke se naj določijo najvišje cene po živi vagi. Za nakupovanje svinj se mora imeti posebno dovoljenje. V-poraba masti se naj uredi po celi državi enotno, pri čemur se je freba ozirati na lastno vporabo pridelovalcev. Ogrsko mast naj kupuje in razdeljuje oblast, ne pa' špekulantje. Z oljem (vseh vrst) naj še nadalje razpolaga osrednji zavod za olje in mast kot dose-daj. Za mast in olje se naj posiavijo primerno visoke cene, ki bodo podžigale živinorejce, da pridelajo veliko masti. Za vporabo olja in masti se naj vpeljejo posebne karte. B) Da bo dovolj živine in mesa, naj ustanovi ¡država poseben osrednji odbor za dobavo živine in mesa- Ta zavod naj skrbi, da se ohrani sedanje število goveje živine, da se zviša število klavne živine in da se pomnoži pridobivanje mleka in surovega masla. V to svrho se naj skrbi, naravnost s i -1 i, da ljudje gojijo živinorejo, osobito svinje-r e j o, ker so svinje za dobajvo mesa in masti naj-pripravnejše. Govede se ne sme več zaklali, kakor je na leto priraste. Klanje doma mora dovoliti oblast. Sedanja brezmesna dneva se naj vpeljeta kot prava postna dneva, ob katerih ni dobiti sploh nikakega mesa. Jedilni listi v gostilnah se naj skrčijo. Vlada naj skrbi, da bo iz Ogrske dobila na leto vsaj 300000 govedi in blizu 1,000.000 svinj, kakor v mirnih časih. To so nasveti vseministrskega odbora za pre-skrbovanje ljudstva z živili, katere bodo ministrstva seveda vpoštevala in v kratkem izdala tozadevne odredbe, Toda tudi „V teh nasvetih, ki so se sklepali pred kratkim na Dunaju, še ni sedaj besed in ce govora o rek,viriranju svinj. Mislimo, da smo v tej stvari boljše poučeni, kakor kateri drugi list. Svinjerejci, redite dalje mirno in pridno svinje sebi in splošnosti v korist ter se ne dajte strašiti po neutemeljenih vesteh in se izrabljati po nepoštenih prekupovalcih! Nova sredstva v boja proti trtnim boleznim. Vsled pomanjkanja in silnega podraženja gali-oe in žvepla se trudijo industrijski krogi v zvezi s strokovnjaki na polju zatiranja parazitičnih bolezni rastlin, da bi iznašli nadomestila in nova sredstva, ki bi bila pripravna za zatiranje trtnih bolezni. Tako bo vojska prinesla marsikaj novega tudi za vinogradnike. Pri presojanju novih sredstev proti peronospo-ri je treba ločiti med baker vsebujočimi in baker ne-vsebujočimi sredstvi. Baker vsebujoča sredstva obstoje po večini iz «"'«H« ■!!' !"■"' .................................J'!' 111 1111..... ' -----LLUSH ne ugovarjali neverni Tomaži, Ob orjaški borbi narodov, kakoršne še ni videl svet, ki trpi sedaj pod grozoto vojne s tolikimi žrtvami, ki jih- ni moči prešteti in umeti, je posebno dovzetna priprosta ljudska duša, da išče izhoda v tajinstvenosti. Nekaj nadzem-skega pričakuje, da bo iz tega orjaškega boja prisi-jal — mir. Ta ljubka legenda morda ni plod sedanjih dni, temveč je počivala v narodnem izročilu ter je zdaj vznikia na dan. Mogoče, da je bila tudi kje zapisana, saj naš priprosti narod tako rad pogleda v stare „prerokovanjske knjige." V tej legendi se zrcali pristna slovenska duša, ki tudi v krutih časih rada sanja, baji in pesni. Padlemu četovodji Jožefa Rojnika v spomin« 1- -v- Dne 17. junija, ob pol desetih zvečer, je zadela laška granata našega ljubljenega tovariša četovodjo Jožefa Rojnik, doma iz Braslovč. Ves popoldan je že obkladal nasprotnik naše stališče s težkimi granatami. Proti večeru je malo ponehal, zato smo se začeli prosteje gibati. Grem sprevidel nekaj težko ranjenih: Še mi zažvižga par granat čez glavo v smeri proti našemu stališču. Ko se vrnem, mi sporočijo grozno novico: pred nekaj minutami je granata, zadnja, ki jo je vrgel sovražnik k nam, zadela in ubila našega ljubega Rojnika, ko se je bil oddaljil nekaj koraicov od svojega kritja,. Podelil sem mu še sv. olje. Kar modre galice, katere en del je nadomeščen s kakšno drugo pripravno snovjo, posebno z galunom ali z žveplenokislo glino. Sem spada zmes galice in galuna, t, j. Martinijeva zmes, galice in žveplenokisle gline, ki jo lahko imenujemo vojno zmes, tenaks itd. Ta sredstva je seveda mogoče rabiti le tedaj, če imamo kaj galice na razpolago. Ob popolnem pomanjkanju galice ostanejo taka sredstva brez pomena, ker galun ali žveplenokisla glina same nič ne učinkujeta, temveč galico le toliko zboljšavata, da tudi v manj močnih raztopinah zadostno učinkuje. Ker se je bati, da bo pomanjkanje bakra in s tem tudi modre galice v prihodnjem letu še večje, so velikega pomena zlasti ona sredstva, ki ne vsebujejo bakra. Od doslej znanih sredstev/ spada tukaj sem pred vsem perocid. To sredstvo je menda dobro, če se ga prav pripravi in prav rabi, s ampak tudi tega sredstva primanjkuje, ker se surovine za izdelovanje perocida uvažajo k nam iz Južne Amerike in ta uvoz je sedaj med vojno nemogoč. Med drugimi, priporočljivimi sredstvi vzbuja posebno pozornost novo sredstvo, ki se imenuje skrajšano „Melior", kemijsko pa paraklormetakrezol. To sredstvo izdeluje tvrcEka „Avstrijski rudniški zavodi" (Österreichische Montanwerke) v svoji tovarni v Kaznjovu na Češkem. — Melior je beli, po lizoln dišeči prah, ki se v vodi precej hitro topi. Rabi se tako-le: V kak čeber se napolni 100 1 vode in se vanjo polagoma med vednim mešanjem potrese 1 kg praška Melior. Prašek se hitro raztopi in da tekočino mlečne barve, ki jo pustimo 10 do 12 ur stati in pri tem jo večkrat premešamo. Dobro pri tem učinkuje solnčna svetloba. Po preteku tega časa postane raztopina čista kot voda in se ž njo potem lahko škropi. Melior se rabi brez vsakega drugega pridatka. Ni torej potreba pri tem sredstvu ne apna, ne sode ne druge primesi, kar je gotovo velika njegova prednost. Edina napaka je, da se nič ne vidi, če in kako je trta ž njim poškropljena ali ne. Na drugi strani je pa za trto bolj ugodno, da ni pobeljena. Sicer pa se radi barve tej škropilni tekočini primeša lahko kaka neškodna snov. Melior učinkuje baje ne samo proti peronospo-ri, ampak tudi proti grozdni plesnobi, Učinkuje baje tudi proti škrlupu (fusikladiju), plesnobi in drugim škodljivcem sadnega drevja in uniči tudi krvavo listno uš in kaparje. Škropi se ž njim trikrat na leto kot po navadi proti peronospori. Škropiti je le suhe trte, najbolje v gorkem, solnčnem, brezvetrnem vremenu. To sredstvo je že; lani preskusil sloveči češki učenjak, dvorni svetilk Stoklasa., profesor na agri-kulturnem oddelku visoke tehnične šole v Pragi, ki je njegov glivice zatirajoč učinek preskusil ' in zelo pohvalil. Letos se s tem sredstvom vrše na mnogih zavodih v Avstriji poskušnje, med drugimi tudi v državni trtnici v Novem Mestu na Dolenjskem. Ce se bo to sredstvo obneslo, bo to gotovo velikega pomena za naše vinogradništvo. Želeti bi bilo, da ga tudi naši boljši gospodarji preskusijo. To velja zlasti za one, katerim primanjkuje galice. Melior bo imela v zalogi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani in sicer bo velial 1 kg kake 3 krone. Konečno je omeniti, da se vsled pomanjkanja in silnega podraženja galice od brezvestnih ljudi priporoča tudi mnogo sleparskih sredstev in to zlasti na Ogrskem. Tako poročajo ogrska kmetijska preskuša-lišča, da se je tam ponujal modrobarvan galun kot „bulgarska galica", neko sredstvo pod imenom „Mor-tholin" je modrobarvana voda s pridatkom svinobrod- verjeti nisem mogel, da je resnica; pa je bila: mrzel, bled in krvav je ležal brez življenja na nosilih. Pred par trenutki je še bil s tovariši po svoji navadi vesele volje v svoji „vili", kritju, ki so ga prijatelji krstili po njegovem imenu» Pred par urami je g. štabnemu zdravniku javil dva mrtva — ni mislil, da se jima pridruži še isti večer tudi on. Vsi smo bili vsled izgube dragega bojnega tovariša neizmerno pobiti, brez besede ves večer. — Govoril sem drugo jutro, ko sem blagoslovil njegovo truplo, na obvezovališču s sanitejcem, ki je bil ves čas vojske rajnemu tovariš. Pravil je: Vso noč sem mislil in sanjal o Rojniku, — tudi meni se je taico godilo in gotovo tudi drugim, ki so ga poznali. Saj je bil pri vseh nad vse priljubljen vsled svoje plemenitosti in ljubeznjivosti napram vsakomur, zlasti pa napram ranjencem in bolnikom. Bil je yes čas vojske pri saniteti. Ranjenci in bolniki lahko pripovedujejo, s kako ljubeznijo, irsmiljenostjo in sočutjem je skrbel zanje — prelep zgled svojim tovarišem-sani-tejcem. Zato ga je tudi Rdeči križ. kar se prav redko zgodi, odlikoval z zaslužno svetinjo Rdečega križa. Čislali so ga predstojniki; zaradi njegove porab-nosti, Vestnosti in natančnosti ga je vzel g. štabni zdravnik za svojega pribočnika. Se danes mi je pravil štabni zdravnik: „Rojnik je bil vrl dečko! Opazoval sem ga ves čas vojske, spoznal njegov lep značaj, ga spoštoval in zato vzel k sebi." Posebej mi je povdarjal, da rajni napram njemu o nikomur nikdar ni kaj hudega rekel; Če ga je vprašal o sanitejcib, je vedel Rojnik o njih poročati le najboljše. Bil ¡e mož krščanskega mišljenja, ves navdušen za katoliška društva, za mladinske organizacije; skega zelenila, „Mementhol" je barvana soda ' brex vsake primesi, enako „Permol", ki se ponuja po 8 K 1 kg, med tem ko stane čista soda samo 40 vin. 1 kg. „Cupronil" vsebuje le zelo malo bakra in proti peronospori ne učinkuje zadostno. „Spanyol rez" obstoji tudi po večini iz sode. Sodo so si izbrali sleparji zaradi tega, ker je je še zadosti in se ni kaj posebno podražila. Iz tega vidimo, da sleparstvo na Ogrskem Še posebno cvete. Zato je ogrska vlada prepovedala po* nujanje in prodajanje vsakega sredstva, ki ni od me-rodajne strani preskušeno. Pa tudi našim vinogradnikom svetujem, da se ne poslužujejo sredstev, ki niso od veščakov preskušena in priporočena, najsi pridejo od koderkoli. B. Skalickj. Novi glasovi o perocidn. Z ozirom na zadnji naš članek „Perocid", ti ga je spisal g. Tavčar, vinogradnik na Krasu, smo dobili dvoje izjav slovenskoštajerskih vinogradaiko katere priobčujemo, da se tako sliši mnenje naših domačih vinogradnikov o tem sredstvu. C. g. župnik E. V. pravi: „Perocid je za naše kraje skoro popolnoma za nič. Brezvspešno pa se rabi perocid v vlažnih legah in v mokrotni dobi, ka-koršna je letos. Verjamem g. Tavčarju, da dosežejo na Krasu s perocidom ugodne vspehe, a to menda le radi tega, ker so kraška tla mnogo bolj suha kakor slovenskoštajerska in ker na Krasu navadno mnogo manj dežuje kot v naših krajih. Tla so torej tam na Krasu za* razvoj peronospore mnogo manj ugodna* kot pri nas. Kolikor je meni znano, ni v našem oko* lišu noben vinogradnik z rabo perocida dosegel kakega vspeha proti peronospori. Mnogi so popolnoma natančno tako pripravljali perocidovo tekočino, kot nam svetuje v zadnjem „Gospodarju" g. Tavčar, » so kljub temu imeli od peronospore pokončane goriee« Po mojem mnenju bi se dal perocid v naših krajih rabiti samo v izredno suhih legah in v zelo suhih letih. Pač pa je priporočati, da se pri napravi galifi-ne tekočine rabi galun." j uri j G., vinogradnik v St. Jakobu v SI. gor., piše: „Čudim se, da bi perocid na Krasu res tako u-godno vplival v boju proti peronospori,11 ko pri nas vendar izkušnja kaže, da je perocid popolnoma brez pomena. Jaz ga Še sicer nisem rabil, a moj sosed ga je leta 1914, ko mu je zmanjkalo galice, vzel za tretje škropljenje po grozdnem cvetju, in se je pri pripravljanju tekočine natanko tako ravnal, kakor je to predpisano, a vinograd je bil popolnoma ožgan, do-čim je moj in drugih sosedov vinogradi, ki smo škropili z galico. bili lepo zeleni." Abstinenca. V „ Osterreichische Rundschau" (1. jun. 1916, str. 243—9) poroča Fr. Reinitzer, kakšne učinke ima prepoved alkohola v Rusiji. Zanesljive podatke Je zbral švedski pisatelj dr. A. Karlgren, ki se je mudil dalje časa v Rusiji in proučeval ondotne razmere. Pravi, da je Rusija vsa izpremenjena. Že v mestih se to pozna. Blagostanje očividno raste, Tiste žalostne prikazni pijanih beračev so izginile. Sicer se še pije — vino se dobiva po raznih ovinkih — a ni piva, zlasti pa ne žganja in vsaj splošno vlada velika treznost. Rusi sami pravijo, da se da primerjati prepovedi alkohola le še odprava nevoljništva. Se očitnejše so pa blagovite posledice po deželi. Odkar je prepovedana „vodka", kmetje mnogo ved pa tudi krščanskega življenja;; rad je prejemal av? zakramente na bojišču, pa tudi doma, ko je prišel na dopust. Se teden pred nezgodo — na Binkošti — je šel z nekaterimi tovariši z menoj v četrt ure oddaljeno, deloma opustošeno cerkev k sv. maši. Rojnik je bil naš organist', kadar je prišel na3 polk do kake cerkve z orgijami. Kdo izmed mož pri polku — kolikor jih Še je iz tiste dobe — se ne spo* minja. kako smo bili do solz ginjeni, ko smo prigli avgusta lanskega leta s severnega bojišča na Jug In V cerkvi Sv. Križa pri Trstu po dolgem času — nekateri po celem letu — slišali prvič zopet orgije in lepo slovensko petje pod Rojnikovim vodstvom? Ko smo letos v Logatcu na Kranjskem opravljali sveto velikonočno pobožnost, nam je vsak dan pri sv, maši orgljal in vodil petje dragi Rojnik. Povsod si Je naenkrat sestavil pevski zbor — organisti pri polku, pa pevke dotičnega kraja. Pa idealni pokojnik ni bil samo organist po stanu, ampak z vso dušo je gorel za cerkveno glasbo in petje. Najraje je govoril o cerkveni glasbi, o kateri je imel prav zrelo sodbo. Se pred par dnevi mi je razlagal, kako bi se umetno in zlasti latinsko cerkveno petje naredilo ljudstvu razumljivo in prikupno. Bil je poln lepih načrtov, ki Jih je nameraval vdejstviti po vojski, ki pa spavajo sedaj z njegovimi telesnimi ostanki v laški zemlji. — Njegova duša pa se gotovo raduje v nebesih in vži-va pri večnem Plačniku plačilo za verno, katoliško mišljenje in življenje, za vsa dela usmiljenja in ljubezni do bolnikov in ranjencev na bojišču, za vso čast, ki jo je dajal Bogu z orgl.jtfi.njem in cerkvenim petjem. m. Krajno. delajo, kupujejo živino, plačujejo dolgove, pijejo čaj (brez žganja), jedo že meso in nosijo denar še v posojilnice. Zanimanje za javne stvari je mnogo večje, mnogo več se bere, ustanavljajo se knjižnice in čitalnice, grade ljudski domovi z gostilnami brez alkoholnih pijač.. Po vaseh in družinah je mir, število požarov se .je za polovico in še več zmanjšalo. Zmanjšalo se je tudi število pobojev, samomorov in poblaz-nelosti. Ljudje imenujejo to „Čudež vseh čudežev." A zlasti vesele so žene, da so se jim uresničile „svete sanje." I i Zdi se, da ostane prepoved tudi po vojski. Ko se je uvedlo povpraševanje o tem, je bilo tričetrt odgovorov za to, Zlasti kmečko ljudstvo je odločno za prepoved. Največ težav delajo le veliki žganjarji in pfvovarnarji. Seveda je v Rusiji prepoved alkohola že našla ugojdna tla. Že pred vojsko se je začelo pro-tialkoholno gibanje, ki je dobilo ob tajinstvenem razpoloženju ruskega ljudstva značaj nekake verske družbe. Zadnja leta se je ustanovilo na tisoče takih „bratovstev", t. j. abstinenčnih društev, ki jih vodijo „bratje." Vlada se je iz finančnih ozirov upirala, a ob mobilizaciji je car sam vsako prodajanje alkoholnih pijač s strogimi kaznimi prepovedal, Reinitzer sklepa: Te izkušnje dokazujejo, da trditve o ugodnih posledicah abstinence niso prazne sanje. Dokazujejo, da splošna prepoved alkohola ni nemogoča, le da ji mora poprej razširjeno in krej ko gibanje tla pripraviti. Dokazujejo pa tudi, da bo alkoholizma oproščena Rusija za osrednji sili velika nevarnost, zakaj iz treznosti bo izšel nov rod, bolj zdrav, še krepkejši in številnejši. Ce naj osrednji sili v hfodočnosti vzdr/ita, ne smeta zaostali za, Rusijo, a temveč morata nastopiti tudi tu. v boju zoper alkoholizem, kot prvi nosilki kulture! Roško bojišče. Dogodki na ruskem bojišču. V Bukovlnl. Dne 21. .junija so Rusi prodrli do mesta Gura-humora, Id leži 85 km južno od Cernovic. Naši so ruske napade pri tem mestu odbili. V dolini reke Cere-moš, ki na zahodu meji Galicijo in Bukovino, so Rusa dne 22. junija zasedli mesto Kuty (60 km jugozahodno od Cernovic). Naslednji dan, dne 23. juni;a, so bili vrženi zopet nazaj. Pri mestu Kimpolung in Jokobeny v zahodnem kotu južne Bukovine so se 23, in 24. junija vršili boji, po'katerih so se naše čete v Bukovini umaknile na vzhodni del bukovinskih Karpatov. Dne 25. junija so naši severno od Kutyja odbili ruske napade. Sovražnik, ki je napadal z veliko silo. je imel težke izgube. V Galiciji. Ob Strypi se vrše hudi boji edino le pri kraju Visniovčika (severno od Bučaca). Dne 21. junija so naši odbili velik sovražni naval, Naš zatvorni ogenj jo prizadijal Rusom ogromne izgube. Odslej pa so na gališki fronti samo artilerijski boji in manjši SDopadi patrulj. V Voliniji. Naše in zavezniške čete so v Voliniji v olei živi ki je mestoma dokaj vspešna. Dne 20. junija, smo kljub ljuti sovražni obrambi severozahodno od Lučka pridobili na prostoru in smo vjeli nad 1000 Rusov. Dne 21. junija smo prodirali na črti Lokači. Kiselin, Sokul. Ruse smo vrgli na obeh straneh reke Tivrie čez črto SvintuM—Gorohov. Rusko prodiranje proti Brodyju in Lvovu je ustavljeno. Dne 22, in 23. junija je sovražnik pri kraju Radzivilov severovzhodno od Brodyja zopet silno napadal, a, je bil odbit. Pred Luekom smo potisnili Ruse pri Gorohovu in Lokačih zopet več kilometrov nazaj. Ob reki Lipa, ki se južno od Lučka izliva v reko Styr, so naši pri kraju Halat.vn Gornji dne 24. junija iztrgali Rusom važne višinske postojanke. Tudi pri kraju Toročin (zahodno od Lučka) so naši tega dne vdrli v ruske postojanke, Dne 25. junija so naše in zavezniške čete zahodno od Sokula (ob Styru severno od Lučka) z naskokom zavzele 3 km široko rusko postojanko. Od 18. do 26, junija je bilo v Voliniji vjetih blizu 12.000 Rusov. Ruska ofenziva zlomljena. Z velikansko silo so Rusi dne 4. junija pod poveljstvom generala Brusilova pričeli z ofenzivo proti H&Si fronti Naši so se morali prvi Irip umakniti pre-ogromni ruski premoči. Rusov stoji na fronti od Ru-nunije Bo Pripjet-močvirja okrog 2,000.000 mož z novo in močno artileriio, naših pa je baje samo 700.000 do 800.000 mož. A že pretekli teden se je ruska ofenziva v Voliniji ustavila, v središču (ob Strypi) pa. Rusi itak niso mogli nikamor naprej. Iz novejših poročil pa je razvidno, da je ruska ofenziva t ud j v Bukovini ustavljena^ Črnogledi ljudje so že videli Ruse korakati po sedmograških in ogrskih žitnih poljanah, videli že nad Lvovom in Przemyslom zopet plapolati ruske zastave, a ne eno in ne dirugo se ni obistinilo. Mi smo z božjo pomočjo sovražno ofenzivo zlomili m v Voliniji pridobivamo izgubljene postojanke zopet nazaj. Rusi imajo ogromne izgube. Nepristranski vojni poročevalci pišejo, da so Rusi od 4. do 25 junija izgubili na mrtvih, vjetih in ranjenih 3 0 ,0.0 0 0 d o 3 5 0.0 0 0 m o ž. Samo armadna skupina Kolodin, ki stoji v Voliniji, je izgubila 70.000* mož, med temi 1500 višjih častnikov. Rusi o naših izgubah. Rusi izdajejo obširna poročila o vojnih cloeod-kili na naši severnoizhodni fronti. Iz teh poročil je razvidno, da je ruska ofenziva res zlomljena in da se Rusi v Voliniji umikajo nazaj proti vzhodu, a v sredini (ob Strvpi) ne morejo nikamor naprej, edino v Bukovini so prodrli do blizu sedmograške meje. Rusko uradno poročilo z dne 21. junija trdi, da znaša plen Brusilove armade v času od 4. do 17. juni!a: 3350 častnikov, 169.134 mož, 198 topov, 150 strojnih pušk. 189 metalcev min, 119 artilerijskih municijskih vozov, 35 žarometov in številno vojno gradivo. Danski in nizozemski listi pišejfl, da so ruska jioročila o naših izeubali pretirana. Artilerija in utrdbe. Ruska ofenziva je znova dokazala: utrdbe so izgubile svojo vrednost. Se malo tednov pred rusko ofenzivo so od raznih strani opozarjali na izredno močno našo fronto ob Strypi in v Voliniji ter zlasti naglašali, da je naša besarabska fronta nepremagljiva. Nanovo organizirana in pomnožena ruska ar-tilerija je pa te močne postojanke porušila in izravnala, ravno tako kakor svoj čas naša artilerija rusko fronto ob Dunajcu in še le pred par tedni laški obrambni zid. V boju z močno in številno artilerijo ne odločajo utrdbe, marveč edinole krepka premoč in tehnična popolnost tega orožja samega. To nam bodi vodilo za bodočnost. General Brusilo v. ^^ jriiijrBMMBKI Ruski armadi, ki stoji od Besarabije do Pripjet-močvirja, poveljuje, kakor smo že poročali, ruski general Brusilov. Prvič je ime generala Brusilova (¡ostalo znano v času rusko-japonske vojske. V tej vojni se je tako izkazal, da je postal važen sodelavec pri preuredbi ruske armade in vojaški upravitelj v Podoliji. Po prvi bitki pri Lvovu leta 1914 je veliki knez Nikolai Nikolajevič sporočil v Petrograd, da sta armadi generalov Ruskega in Brusilova vdrli v Galicijo, Tudi tekom naidaljne vojne je imel Brusilov težke naloge. Bil je skoro vedno poražen, a se je znal vedno rešiti. Tajko ga je pri drugi bitki pri Lvovu v okrožju Grodna porazil generalni polkovnik pl. Boroevič. Le vsled dogodkov pri Rava-Ruski in pri Ja-vorovu ni smel Boroevič nadaljevati postopanja in to je Brusilova rešilo. V oktobru 1914 je stala armada Brusilova v okrožju Chyrova in tam jo je porazil general Bolun-Ermolli, a vsled umikanja Nemcev pri Varšavi in Ivangorodu je bilo treba avstrijsko fronto umakniti in zopet je bila armada Brusilova rešena. V decembru 1014 se je armada Brusilov borila v Karpatih, Po bitki pri Limanovu se je morala ruska fronta umakniti in Boroevič je zasledoval Brusilova čez črto Jaslo—Krosno. Divizija, podmairšala Kraut-vvalda je stala že blizu Przemysla in je ogrožala tu zadnje zveze armade Brusilov, toda Brusilov je dobil pravočasno ojačenia in avstrijske čete so se mu u-maknile na. Karpate. V januarju 1915 sta generala Radko Dimitrijev in Brusilov začela boj za Karpate. Brusilov se je vojskoval na črti od prelaza Užok do prelaza Lupkov. Usoda njegove armade je bila odločena v bitki pri Gorlicah. Poročajo, da je Brusilov srednje velikosti in nekoliko okoren, da ima dolgo in sivo brado in strog pogled. •i Esm Italijansko bojišče. Na italijanski fronti ni posebno velikih bojev. Italijani so napadali na, Doberdobski gorski planoti, pri Mrzlem Vrhu, na koroški fronti in na tirolsko-la-ški črti od koroške meje do Adiže. Mi smo povsod obdržali svoje stare postojanke, samo na naši novi bojni črti na italijanskih tleh med rekama Brentoin Acližo smo zadnje dni svoje naprejpotisnjene postojanke pomaknili nekoliko nazaj, tako «la je sedaj naša tamošnja fronta izravnana in smo tako dobro zavarovani pred italijanskimi napadi. Ker se je na ta način naša fronta mnogo skrajšala, je naSe stafflšče mnogo bolj ugoflno kot poprej. Kadorna baje pripravlja novo ofenzivo proti delom koroške in naše tirolske fronte. Naši so blizu švicarske meje prekoračili obmejne grebene in so v gorovju Ortler zasedli več italijanskih postojank. Naše zračno brodovje in podmorski čolni so se proslavili zopet z novimi drznimi Čini. Novo italijansko ministrstvo, ki šteje 19 mož, ne vživa v Italiji prevelikega ugleda, ker je za nadaljevanje vojske, dočim je ljudstvo za to, da bi se nehalo z vojsko, ki ne bo prinesla Italiji nobene pridobit-, ve, pač pa zahteva ogromnih žrtev. V zraku in na morju. Dne 22. junija je napadel oddelek naših zračnih ladij italijanske postojanke pri Tržiču, drug oddelek je pa napadel Benetke in metal bombe na utrdbi Nikolo in Alberoni z vidnim vspehom. Nastalo je več razstrelb in požarov. Dne 23. junija proti večeru je priplulo velikansko italijansko letalo nad Trst in metalo bombe na mesto, ki pa niso povzročile noben« škode.. Med našim zrakoplovcem poročnikom Banfieldom in med italijanskim je prišlo do hudega zračnega dvoboja, v katerem je Italijan podlegel — sovražno letalo je padlo pri Trstu v morje. Dne 24. junija zjutraj je pa napadel oddelek našega zračnega brodovja železniški kolodvor in most v benečans-kem mestu Ponte di Piava ter luko pri Gradežu, O-inenjeni most je bil porušen, kolodvor in luka pa zelo poškodovan. Naša letala so se vrnila nepoškodovana." Isti dan popoldne je Banfield zopet sestrelil veliko sovražno letalo, ki je 4 km od Gradeža padlo v morje. Dne 24. junija predpoldne je napadel naš podmorski čoln v Otrantski morski ožini italijanski križarki oblike „Principe Umberto" in „Fourche." O-be križarki sta bili potopljeni. Tudi laškega rušilca, ki je zasledoval naš podmorski čoln, je zadela enaka usoda. Naš podmorski čoln se je pa vrnil popolnoma nepoškodovan. Italijani rušijo Asiago. Dober cilj za italijansko artilerijo nudi samo-obsebi Asiago, kamor Italijani radi streljajo, da ffi porušili še tiste hiše, ki so ohranjene. Te zabave pa jim nihče ne krati. Saj rušijo hiše, katere so pred malo časom služile kot bivališča njihovih rojakov. — Tako je Asiaigo sedaj kup razvalin. Kolodvor je pogorel, cerkev je sestreljena in vse kar se vidi še s Humbertovega trga, Ki je gla*m trg v Asiagu, so le še razvaline mesta. Trije zapuščeni italijanski železniški vozovi stoje še na tiru in spominjajo, da se ie neicoč od tu |>eljaIo v Vičenco.. Italijanski letalci pri-lete pogosto nad mesto in Binkoštno nedeljo zjutraj se je vnel letalski boj, pri katerem so Italijani žal prekmalu pobegnili. Slovenski domobranci v Italiji. (Izviren dopis.) Pošiljamo Vam pozdrave z italijanske zemlje, katero smo si že priborili mi slovenski junaku Tudi naš oddelek strojnih pušk od domobranskega pešpol-ka št. 26 se je udeležil boja proti laškemu hinavcu. Naše puške so jim zapele smrtno pesem. Kar se tiče našega pešpolka. se je ddeležil med drugim tudi boja na gori Monte Kemp (visoka 2326 m). Tudi oddelek strojnih pušk je bil zraven, ko smo zavzeli goro in zapodili Italijana v tfeg. Lahi so se spustili v beg, da ni bilo ne sluha, ne duha več o njih. Mi korakamo z veseljem za njim, ker nam je moral prepustiti dosti vojnega gradiva in tudi mnogo živil .i Med prodiranjem v laško ozemlje mi je rekei moj prijatelj: „Graber, pojdi sem! Boš vi|del, kaj je tukaj.* Grem gledat in res, bila je utrdba, ki so nam jo Lahi prepustili, polna živeža. Bilo je notri ruma, špe-ha, salam, sira,, makaronov in tudi mnogo, polenta-moke, Avstrijci smo kar segli po mokii in tudi naš oddelek strojnih pušk se udelež'. tega dela. Kar naenkrat si je skoro vsak vojak v kotličili skuhal malo polente. Tudd fižol si kuhnimo. Ravno ko to pišem, kodo dobile pri občini. Natančneje bodo o tem razglasila OKrajna glavarstva Sladkorne karte za vkuhavanje sadja. Na deželi se od dne 1. julija dobijo pri občinsidli uradih tiskovine, katere se morajo izpolniti, ako se hoče dobiti sladkorne karte za vkuhavanje sadja. Tiskovine se lahko vpošljejo na. okrajno glavarstvo v času od 1. julija do 1. oktobra. Dotične sladkorne karte se dobijo na okrajnem glavarstvu. Primerne cene za zgodnji krompir. Mariborsko okrajno glavarstvo je določilo kot primerno ceno za letošnji zgodnji krompir za 100 kg 20 K in sicer na železniški jjostaji, kjer se naklada. Ako pa ima lastnik krompirja do železniške postaje več kot 5 km, se mu plača za 100 kg 20 K 50 v. Te primerne cene veljajo samo do 10. julija 1916. Skrbite za deteljno seme! Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: V Avstrijo se je uvažalo vsako leto iz inozemstvat velike množine rdečega detelj-nega semena, takozvano turško deteljno seme. Vsled vojske se je pa nehal vsak uvoz in treba je skrbeti, da si doma preskrbimo kolikor mogoče veliko množina deteljnega semena, kar je za našo živinorejo neprecenljive važnosti. Kmetom-živinorejcem, se torej priporoča, da že sedaj skrbijo za\ zadostno množino, deteljnega semena in ga še vrhutega toliko pridelajo, da ga bodo mogli prodati, kajti za deteljno seme se bodo ponujajte visoke cene. Zlasti na Slovenskem Štajerskem je vsled ugodnega podnebja kmetom o-mogočeno pridelati več deteljnega semena, kakor ga sam' rabiio in ker je naša domača (štajerska) detelja tudi drugod glede kakovosti na prav dobrem glasu, bo letos, kakor tudi prihodnje leto poprašelvanje po spodnještajerskem detelj nem semenu zelo živahno. Našim poljedelcem se priporoča, da si izberejo drugo deteljno košnjo za pridobivanje deteljnega semena, kajti pri prvi je detelja navadno zelo bujne in velike rasti, vsled česar gre veliko živinske krme v izgubo. Nadalje se ne more zadosti priporočati, da naši kmetje pustijo deteljo dobro dozoreti, kajti dobro dozorelo deteljno seme ni tako občutljivo proti neugodnim vremenskim razmeram, kakor pa nezadostno dozor-jeno. Strniščna ajda je za večino pokrajin naše in sosednjih dežel silno važen strniščni pridelek, ki veliko zaleže za prehranjevanje prebivalstva in kot močno krmilo. Zlasti sedaj ob vojni ima strniščna ajda velikanski pomen in pride kmetovalcem zato še posebej v velik prid, ker se more z njo bolj prosto razpolagati. Sejte torej obilo strniščne ajde, kolikor Vam le razmere dopuščajo, Ce se ajdi ne gnoji s fosfatnimi* gnojili, ni obilega pridelka zrnja, zato gnojite s superfosfatom, če tega ne bo, pa s Tomasovo žlindro ;di vsaj s pepelom. Dobra ajdina letina je največ odvisna. od zgodnjega dozorenja, vsleid česar se ogne jesenski slani, zato naj pride po možnosti zgoda1 v zemljo. Skušajte z vsemi silami ajdo sejati vsaj oko-li sredi mesca julija ali pa takoj, ko ste poželi ječmen, rž ali pšenico, Ako nimaš semena, piši ¡takoj po občini žetvenemu komisarju na okrajnem glavarstvu. Seveda moraš povedati, koliko rabiš ajde za seme. Razne no^ic« Materina ljubezen je močnejša kakor sama smrt. O grobišču Daj-Odži v rodu Nakabara v To-kiju na Japonskem pripoveduje narod naslednjo globoko pesniško zamišljeno ptravljico: V omenjeni ulici je bila majhna prodajalna, v kateri je stari prodajalec prodajal midzuame, otroški sirup jantarjeve barve, Slednji dan o pozni uri ponoči je prihajala v to prodajalno jako bleda in medla žena in je molče kupovala za kieš (najmanjši denar) sirupa. Vsled tega je iz same radovednosti nekoč šel za njo. Ko je pa videl, da gre na pokopališče, je krenil nazaj. Naslednjo noč je zopet prišla, a nakupila ni midzuajne, a pokimala je prodajalcu, naj gre za njo.t In Šel je za njo z nekaterimi prijatelji. Krenila je zopet na pokopališče, kjer je izginila v nekem grobu. A iz glo-bočine groba so slišali prodajalec in njegovi prijatelji otročji jok. Ko so odprli grob, so našli vonjem — truplo žene, ki jih je privedla, in živo dete s skledi-co ostankov sirupa. Mati je bila prerano pokopana, dete se je rodilo v grobu, ali materina ljubezen je bila silnejša od same smrti: duh materin je skrbel za dete in ga hranil . . . Obe nogi ji je odtrgalo. V Domžalah na Kranjskem je dne 21. junija hotela 431etna samska kpčari-ca 'Marija! Komotar iti čez železniški prelaz na državni cesti. Lokomotiva premikalnega vlaka jo je zgrabila in jo vrgla na progo. Odtrgalo ji je obe nogi v kolenih ter je v nekaj minutah izdihnila. Strojevodja ni bil mogel pravočasno ustaviti vlaka,. Ponesrečen-ka je bila nekoliko gluha. Beg dveh avstrijskih častnikov iz^Sibirije. Listi poročajo: V Kodanj sta prispela kot mornarja na nekem parniku dva avstrijska častnika, ki sta v decembra 1915 pobegnila iz nekega sibirskega vjet-niškega tabora ter pred neprestanimi neverjetnimi težkočami in nevarnostmi bežala čez Mukden, Tientsin, Peking, Šanghaj, San Frarcisco v New York. Maribor. Svinjski sejmi v Mariboru prepovedani. Mariborski mestni magistrat razglaša, da so odslej naprej do preklica prepovedani sobotni svinjski sejmi z živimi svinjami na mariborskem svinjskem sejmišču, ker so se pripetili slučaji nalezljive svinjske bolezni. Sv. Križ pri Mariboru, V nedeljo, dne 25. junija, je po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal g. Jožef Gartner, p. rd. Minklič, oče č. g. župnika na Planini, Frajnca Gartner. Pogreb je bil ,v eredo^ dne 28. junija. Cirkovce pri Pragarskem. Zelo smo se začudili, ko smo v zadnjem „Štajercu" čitali, „da se bo v kratkem času pričelo tudi z rekviriranjem svinj," Ali je ta vest resnična? (Odgovor uredništva: Na tej vesti ni ne pičice resnice. Kolikor nam je znano, oblasti še sedaj ne mislijo na rekviriranje svinj. Opnv -jamo Vas na naš današnji članek: „Ali se bo nje rekvirirale?") „Stajerc" nadalje piše: „Zea.te svoje svinje takoj k merjascu, da se oplodijo." Na ta način misli „Stajerc", da bi se dalo rekviriranje svinj omejiti. Tu se je pa naš ptujski prijatelj prav močno vreza!.. Od nas kmetov vsak ve, da ta reč ne gre tako kot si jo predstavlja „Stajerc." Da bi se svinje moglo „takoj" gnati k merjascu, to nam je nekaj novega. Spominjamo se pri tem, kaj je naredila mestna gospa, ki si je kupila večje posestvo na deželi. Nekega deževnega dne je zapovedala hlapcem: „Danes imate čas, pa ženite vseh sedem krav k biku, da se obrejijo. Kadar je lepo vreme, ni časa za to." Brezno ob Dravi. Takozvana flosarska nedelja bo letos dne 9. julija z dvojno službo božjo: ob 7. u-ri in ob 10. uri z vojno procesijo. Celje. Na železniški progi Celje—Grobelno-Rogatec so pokradli neznani tatovi 40 kg telefonske žice v vrednosti 400 K in poškodovali več telefonskih drogov. Petrovče. Od dne 1. julija naprej se bosta obfi tovorna vlaka Štev. 1877 in 1878, ki prevažata oseoe, ustavila tudi na tukajšnji Železniški postaji za toliko časa, da bodo mogli potniki stopiti na vlak ali izsto piti iz vlaka. Šmartno na Paki. Tukajšnji učitelj in poročnik Josip Hergout je bil na italijanskem bojišču težke ranjen. Nahaja se v dunajski Rudolfov! bolnišnici. Vransko. Tukajšnji ljudskošolski učitelj Rih. Pezdevšek je imenovan za poročnika, Dobova. Dvajsetkrat so že naznanjali naši zvonovi smrt domačinov-vojaiKOv, kateri so žrtvovali na bojišču svoje življenje za domovino. Dva vojaka sta pa na tukajšnjem pokopališču položena k zadnjemu počitku. Franc Kopiuč, kmet na Vel. Obrežu, 40 let star, pešec, ranjen v Galiciji, se je zdravil na Dunar ju in doma, umrl v sušici, zapustivši žalujočo ženo in osem nedoraslih otrok.« Ivan 'Setnikar, rojen v Polhovem Gradcu, 19 let star, črnovojnik, stražar, je dne 1. junija t. 1. ponesrečil v.Sotli. Oba pokojna so spremljali k grobu orožniki, vojaki-stražarji železnice in granice ob Sotli, položili na njun grob lepe vence v znak ljubezni in upanja na svidenje. , Tudi begunci-Goričani so dne 6. junija spremljali k grobu rojakinjo iz Oslavja Terezijo Primožiči vdovo, staro. 67 let, katere trije sinovi nosijo vojaško suknjo, tri hčeri si pa služijo tukaj s pridnim delom vsakdanji kruh. — Naše žene in mladenke znajo spretno rabiti koso, črtalo, urno vozijo, orjejo, vzgojujejo otroke in molijo za odsotne može, očete in domovino, v svojem poklicu so sedaj spoštovanja vredne mučenice, vrle junakinje. Konjice. Dne 2. julija popoldne ob 4. uri ima konjerejska zadruga v Konjicah svoj letni občni zbor Vabljeni so vsi konjerejci, zlasti ker bo pogovor glede letošnjega konjskega premovenja v Slov. Bipirici, ki se vr"i dre 12. julija tudi za Ko nji ki ok:aj. Zadnja poročila, došla v sredo, 28. junija. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 27. junija. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Pri J a k o b e n y j u, severno od mesta K u -t y in zahodno od kraja Novo-Počajev so bili ruski napadi odbiti. Pri S o k u 1 u napad Nemcev napreduje. Sicer pri nespremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Skrajšanje naše fronte v prostoru med B r e n-t o in A d i ž o se je včeraj končalo. Vse iz tega ozira od italijanske strani razširjene vesti o pridobitvah in drugih vspehih so, kakor je iz naslednjih podatkov, ki se jih je iz vojaškiih ozirov moglo še le danes objaviti, popolnoma neresnične. V noči na 25'. junija se je pričela že pred tednom pripravljena delna izpraznitev glede ozemlja, ki smo ga po našem napadu pridobili, neugodne prednje Črte. Sledeči predpoldan je sovražnik nadaljeval obstreljevanje postojank, ki so jih naše čete že zapustile. Se le opoldne so pričeli italijanski oddelkfi na posameznih delih bojne črto med reko Aspach in Sugansko dolino polagoma prihajati naprej. V odseku med Adižo in dolino Aspach se je omenjeno obstreljevanje proti že davno zapuščenim postojankam celi dan, kakor tudi naslednjo noč in mestoma še včeraj zjutraj nadaljevalo. Oba dva dni ni bilo na celi fronti nobenih bojev. Naše čete niso izgubile ne vjetnikov, ne topov, ne strojnih pušk, ali kakega drugega vojnega gradiva. Sedal se Italijani že približujejo našim novim postojankam. Danes zjutraj so napadli goro Monte Testean, kjer so bih pod težkimi izgubami odbiti. V doHini P o z i n e je naš topovski ogenj prisilil več bataljonov k umiku. Na primorski fronti so se izjalovili sovražni napadi na krnsko ozemlje in na Mrzli Vrh. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo Berolin, 27. maja. Francosko bojišče. Brezvspešni francoski napadi severozahodno in zahodno od oklopne utrdbe Tlriaumont in južnozaho-kno od trdnjave Vaox. Rusko bojišče. Armadna skupina generala pl. L i n s/i n g e n: Južnozahodno od S o k u 1 a naskočile naše čete ruske črte in vjele več sto mož. Sovražni protinapadi povsod brezvspešni. Vojska med Ameriko in Mehiko neizogibna? Poročila \e Londona pravijo, da je vojska med Mehiko in Ameriko neizogibna, Zastopniki četvero-sporazumnih držav pritiskajo na mehikanskega predsednika Karanca, da bi odjemjal. Cetverosporairumu ne bi bilo ljubo, če bi se Združene države Severne Amerike zapletle v vojsko, ker bi potem Amerika naših nasprotnikov ne mogla več tako podflirati z vojnimi potrebščinami. Loterijske številke. Gradec, dne 21. juiiija 1916: 54 11 31 4 10 Line, dne 24. junija 1916: 34 3 57 70 o Čevljarski pomočniki se sprejmejo. Prav dobra plača, .larčičev naslednik Jos. Fritz, Glavni trg št. 18. Maribor. 429 KoritoHstinlss z večletno prakso, zmožna strojo-pisia in stenografijo, event. tudi hrvaškega jezika se takoj sprejme. Pouudbe: poštni predal 44 Celje. 418 Pekovski učenec se takoj sprejme: Maribor, Tegetthoftstr. š?. 11.' 423 Gospodinja, starejša, pametna oseba, ki zna popolnoma dobro in čedno kuhati, razume vrtna dola, vkuhavanje sadja, zna perilo prati in likati ter opravljati vsa hišna dela, je zelo snažna in je že v boljših hišah služila ter ima dobra spričevala, se sprejme dne 1. julija. Voditi mora gospodinjstvo za tri osebe. Plača 24 h in dobra oskrba. Oglasi se naj na poštnem uradu Podčetrtek. 422 Hišnik (hlapec) za domača opravila se takoj sprejme pri dobri pla^i in hrani. Kranj o Duhek, sve-čar Maribor, Viktringhofova ulica. V kat rem kraju bo letos dobra sadna letina. Naj se mi piše: (os Sver, Dunaj, VII. okraj, Linden-gasse št. 33! 424 Izabelo —vino kupim vsako množino in plačam po 80 v liter. Ro-senkraz Postiach Gradec. 426 Učenec iz dobre hiše in z boljšo šolsko naobrazbo se takoj sprejme v modno in manu fakturno trgovino R. Ster-mecki - Celje. 417 Kontoristinja če mogoče s prakso, sicer samo zelo inteligentna za-začetnica, se v žganjarsii tovarni takoj event. s 1. ali 15. julijem sprejme. Zahteva se stenografija, stroj» pis-je, sigurno računanje, slovenščina in nemščina. Stalno mesto pri dobri plači. Ponudbe v obeh jezikih z navelbo dosedanje delavnosti. Simon Hutter, sin, Ptuj. 427 ---------- r Močan učenec za trgovino z mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri trgovcu Ludviku Pinter v Selnici ob Dravi. 410 Priden krojaški učenec se sprejme. Janez Partlič, krojaški mojster, Studenci pri Mariboru. 411 Zastopniki, ki bi vojake zavarovali, se sprejmejo. Dobra plača in ugodni pogoji. Vpraša ali zglast se pri Okrajnem uradu vdovskega in si-rotinskega zaklada v Ptuju, mino-ritski samostan. Ženitna ponudb i 28. leten inteligenten mladenič, lepe in prikupljive zunajnosti, ne-omadeževane preteklosti, dobrosrčen in trezen, praktičen, mesar in kmetovalec z poznejšo dedščino, si išče tem potom značajno nevesto a primernim premoženjem. Vdova z otroci ni izključena. Morebitne ponudbe z natančnim naslovom pod „J. S. Štras štev. 3U pri Spielfeldu." Za tajnost se častno jamči. 398 Hiša novozidana 2 nadstropna v mestu, še davka prosta, velik vrt, stanovalci plačajo na leto 2832 kron, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K. Več v uprav-ništvu pod „Hiša 30.000 Maribor". 190 Novozidana hiša davka prosta, na Tezni, s 6 sobami 4 kuhinje, rerilna kuhinja, studenec, lepa njiva. Cena 13.000 kron. — Hiša lirez njive, velik vrt, drugo vse. kakor pri prvi. Cena ! 000 K. Tezno 42 pri goBp. Rannar. 178 Vojaške ure nepestnice niklaste ali iz jekla K 10 —, 14'— in 18 K, z radiom svit-lobno ploščo K 14 !■>■>' - 22., z Ia kolesjem K 'J t - 30 —, z radium svitlobno ploščo K 8' 32- —, 36'—, z precizijskim kolesjem K 60"—, srebrna ura z nategljivo zapestnico K 26'—, 30'—, zlata ura z nategljivo zapestnico K 90'—, 100" - 3 letno jamstvo. Zamenjava dovoljena, ali pa denar naz^j. Pošilja se proti povzetju; na bojišče proti prejšnjemu nakazilu denarja poleg 30 v za poštnino. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. i.k. dvorni dobavitelj v Brtim 800 na Češkem 2 D Mladenka v službi, želi stopiti v zakon ali iti za gospodinjo. Stara 32 let. Pismeno se vpraša v Mariboru Bergstrasse št. 5 pri gospe j Roza Rovšek. ' 406 Lepo posestvo z lepim zelenjadnim in sadnim vrtom, hiša z najem-nimskimi stanovanji v največji bližini mesta, se proda. Ludovik Pec, Studenci pri Mariboru „Joeefinen-tal št. 1. 385 Išče se pridno poštero deklo, katera ima priliko tudi v kuhinji se kaj privaditi. Več se izve pri trgovcu I. Traun, Ptujska gora. Katere so pa okoli Celja, se pa lahko zgla-zglasijo osebno v Gosposki ulici št. 32 Celje vsak dan od '/«1 do 7i2 u e popoldne. 386 Pomočnika ter učenca vešča nemškega ter slovenskega jezika sprejme takoj tvrdka Rudolf Pevec t Mozirju. Pogoji pismeno ali osebno takoj. 389 Poštena, pridna dekla, ki zna molzti in sama krave krmiti se sprejme. Ludovik Peč, Studenci pri Mariboru, „Josefinental št. 1". 20 oralov veliko posestvo pri Sv. Tomažu nad Ormožem, 5 minut od farne cerkve in šole, obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja, travnikov, njiv in gozda, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Cena 18000 K Polovica lahko ostane. Naslov: Marija Božič Sv. Tomaž. Stavbeno, umrtno in strojno kjlu-čavnlčarstvo ter popravljalnih avtomobilov Kari Sinkovič-eva vdova Maribor (grad), Brandisgasse št. 2 se priporoča za vsa popravila motorjev, parnih in poljedelskih strojev. Prevzame se dela vrtnih in drugih ograj, pri grobovih, svetilk za grobove, vojnih križer ter vseh ključavničarskih del pri [ stavbah in umetninah. Vsa dela se najboljše izvršijo. 396 Mariborska okolica I Kupim takoj manjše vinngradna posestvo v bližini Maribora, najraje v Kamnici ali Bresterniei. Zeli se solčna, mirna lega in pripravna hiša za poletno stanovanje. Kupnina se takoj izplača. Naslov kupca pove upravništvo „Slov. Gosp." pod „Iiep vinograd št. 375." Vik novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 huhinje z vodo. Veliki vrt r Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove apravništvo pod „Vila 172". Dvenadstropna hiša z velikimi stanovanji v mestu, davka prosta nes* na loto 3216 K, se proda. Lahki plačilni pogoji. Cena 40.000 K. Več pod „Hiša 192". Hiša na voglu novozidana 2 nadstrop*, s prodajalnico, v inestn, ie davk» prosta za stanarino se dobi na jeto 4200 K. Lahki pogoji. Cena 52.000 K. Naslov v npravništv» pod „Davka prosto it. 191. Maribor".______ Sprejme se pridna poštena, močna dekla, sposobna za vsako delo pri Tereziji Bothe, Račje. 888 Mamifakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. 8 •s.- s? .¿¿j regisirovana zadruga z neomejeno zavezo. ca v Htuju Uradne ure bo: vsako Bredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju. Hranilne vloge obrestuje po 4 '/»Voi0(i 1- in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. « Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5 •/•» n» vknjižbo in pwuii»j> po 5 V, •/„ na menice po 6%, na zastavo vredsoefcA listin in tekoči radon pod ugodnimi pogqji Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris rfagiffee posojilnica brezplačno, stranka plača samo kolek» za svinje. Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinko vanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem. F. PfUlI» mest"a lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni.trg št. 15. „D I AN A" kopališka zadruga na Bregu pri Celju ima svoj obrni zbor v sejni dvorari Narodnega doma v Celju dne 3. julija 1916 ob 6. uri zvečer. DNEVNI RED: I 1. Letni račun za 1. 1915. 2 Sprememba pravi!. 3. Volitev naCe!st_?a 4. Slučajnosti. 812 j Vsakovrstne poljedelske stroje kakor: mlatilnice, vitlje, čistilnice za žito, sadne mline in preše ter slamoreznice ima v veliki izberi in jih priporoča veletrgovina z železnino „MERKUR' Peter v Ceiju. 416 STRD iz kupi v vsaki množini medičar Franjo Duhek, ribor. Viktringhofova ulica. Plačam bolje kot drugi. Ma-vsak 424 O o Gobe, Kupim vsako množino leOO posušenih gob (glo- banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti kravše ah prave globanje, potem poSUSene turke, brezovke, žemljailce, jelenovke, bodie^rice sli rumene ježovke, medvedove taee, laške lesieke, navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, p.čemct* golobarke, štorovke i. t. d spoh vse užitne gobr. Trgovci in nabiralci gob. ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Efnpcri gobu v Konjice h št. 62, Štajersko. — P S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst sto pase tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzor je, podlage za ploske nege. brgle, umetne ude, ka ;or roke in noge i. t d. ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdeluje izvrstno in dobro staro-znana brdka Frassc PodgorSek» bandažist, 340 Maribor. Burggass i 7. Cas košnje jetuf pozor kmetovalci I Naročite takoj za poskušajo najboljše kose sedanjosti »Gorenjsko koso«, kt je izdelana iz najfinejše srebrnojeklene tvarine ter se za vsak komad jamči (garantira). Dobi se e:iino prvi gorenjski ras^oiillalni Ivan Savnik 5|ra^ijt.150 (Gorenjsko). Gorenjska kosa 60 65 70 75 cm dolge _6 6V2 7 7Va 8 pesti Cena K. 2*60 2-7-0 2*80 2 90 3 — komad »Gorenjska kosa« je lahka kot pero torej pripravna tudi za ženske! (Zahtevajte ilustrovani cenik zastonj!) kh Brezovih metel kupim vse ko množino Ponudbe z navedbo cene na R. Starovašnik, Konjice. 406 Ni V n o • V "• ■ i-.- f ■ vsem, ki so mojega ljubega moža Lovrenca Žemljic dne 16. junija spremnih k zadnjem počitku. Posebno pa zahvaljujem č. g. dr. Gašperiču, ki so sv. mašo služili in mrtvaške rao itve za pokojnika opravili, nadalje č. g. župniku in usmiljenim sestram v radgonski bolnišnici, ki so tako ljubeznivo pokojniku stregle. Za žalujoče ostale: Marija Žemljic in sorodniki. 426 ekaj časa trajalo da bo naša zaloga na surovinah izčrpana, ker smo pravočasno vse preskrbeli, da zamotemo oddajati Lysoform tudi med poletjem. Kakor znano, pospešuje vroči poletni čas najbolj razširjenje vseh nalezljivih bolezni; zato stori vsakdo dobro, ako kupi že danes zanesljivo desiniekcijsko sredstvo, n. pr. eno steklenico Lysoforma. Cene so sledeče: 100 gramska steklenica Lysoforma . . K i 25 250 „ „ . . K 2 50 1 kos Lysoiorin mila.......K 2'— 1 steklenica Plefferminzlysofom . . . K 2.— Pošiljamo na zahtevo vsakomur zastonj in franko od odličnega zdravnika sestavljeno knjigo „Zdravje in desinfekcija". 5 m Dr. Keletš & Hfluranyi, kemična tovarna, Ujpest. Anglo-Avstrijska Banka. PROSPEKT S cesarskim ukazom z dne 4. junija 1916 1. (drž. yak. št. 170) se je dovolila pod NajviSjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja stoječi Avstrijski družbi Rdečega križa izdaja posojila na žrebe v imenski vrednosti 40 ItlSlijOnOV SftTOn, razdeljeno na 2,000.000 žrebov po 20 kron imenske vrednosti (20.000 serij po 100 štvilk). Po načrtu za žrebanje znašajo veliice dobiteljice K 500.000, K 300.000, K 200.000, 150.000 in K 100.000. Velike dobiteljice se do zadnjega žrebanja ne zmanjšajo nikdar pod znesek K 100.000« Druge dobiteljice so odmerjene s K 50.000, K 40.000, 30.000 in g 20.000 in mnogoštevilne dobiteljice so ustanovljene z zne. ki po K 10.000, 5000, 1000 in 50Q. Posojilo na žrebe se popolnoma poplača od 1916 1. do 1956 1. in ItajntanjSa dobiteljica, s katero mora biti dvignjen vsak žreb v najneugodnejšem primeru, naraste v štiridesetletni dobi razdolževanja od K 30.- do K 48.-. rijsko naj, 27. junija. ' -»ni h papirjih, v katerih se smejo nalagati Učenec i/, dobre hiše in z boljšo šolsko naobrazbo se takoj sprejme v modno in manu fakturno trgovino R. 8ter-mecki - Celje. 417 Za zavarovanje tega posojila obstaja loterijski zaMxd, ki novci varovancev. Loterijski zaklad upravlja nadzorni svet. ki je sestavljen iz zastoj ga kontrolira cesarski komisar. ;ilo. Dvignjeni žrebi, ki se vzamejo iz obtčka, se bodo izplačevali tri mesce po Za kotiranje žrebov na dunajski borzi se bo prosilo, ko se začne oficijalni Žrebalo se bo po nastopno natisnjenih c^BLol^ac^JH zsl ižča^vaso bm Žrebi, po številu 2,000.000, razdeljeni v 20.000 serij po 100 številk z dobi nappd Nemcev dobitka, se okličejo v povračilo potom žrebanj po na-rtu Žrebalo se bo ob dneh, in P°°'aJu 110 naslednji delavnik v prostorih Avstrijske družbe Rdečega križa v navzočnosti cesarske; Avstrijska družba Rdečega križa in Anglo-avstrijska banka vsaka po enega, in sicer taksni med B r e n-za to; v to kolo so se pred prvim žrebanjem vložile številke serij 1 do 20.000 s p Vse iz tega ozi-žrebanje višjih dobiteljic. V ta namen se denejo dvignjene številke serij v srečnostf§tLO,.UriilobitJa}1 ganjem iz obeh srečonosnih koles II in ID se določita vrstnem redu tega načrta. Ko je dvignjena vsaka posamezna dobiteliica, se denejo iz srečonosnih koles II in III dvignjene številke nazaj v srečonosni kolesi in žrebanje se nadaljuje dotlej, da bodo izžrebane vse višje dobiteljice, Ako bi se žreb, na katerega je že prišla dobiteljica, izžrebal ponosno, je to žrebanje neveljavno in dvigniti je treba drug žreb. Vsi v seriji dvignjeni žrebi. na katere ni prišla višja dobiteljica, se izplačajo z najmanjšo dobiteljico. Žrebalni seznami se objavljajo v listu „Wiener Zeitung". Na Dunaju, dne 16. junija 191 S. Anglo-avstrijska banka, S. M. v. Rotschild, Dunajsko Rankovno društvo, c. kr. Vseskuj na avstrijska Zemljanska zajemna ustanova, c. k, priv. Avstrijska zajem alna ustanova za trgovino in obrt, Spodnjo avstrijsko Eskomptno društvc, c. k. piiv. Avstrijska Zemliška Rank a, Union-Banka, Srtdišisa-Ranka nemiškh hranilnic, Vseskupna položna Ranka, Dunajska Lom b ar dna-v in Eskomptna Ranka, c. k. priv. Ranka Meničarno delniško-Društvo „Mercur", c. k. Vseskupna Prometna-Ranka, c. kr. priv. Češka-Union-Ranka, Živnostenskd banka. Avstripskm družba Rdecegra križa izabeio-vino kupim vsiaiSfca ¡n Anglo avstrrske barke in ki no in plačam po 80 v liter. . aenkraz Postfach Gradec. 425 e na Dunaju. b. nimsk žini mesi Studenci tal §t. 1. Išče se pridrn tera ima prij serije m številko, ^/"■^Sedelja ali praznik »o pa okoi-sveta, ki ju pošljeta kolesa I, določenega i. številk sledi neposrednje .no kolo III; z istočasnim dvi- serija in številka tistih žrebov, na katere pridejo v načrtu za žrebanje nastavljene višje dobiteljice v © Na podlagi prospekta se vabi s tem na podpisovanje EBOV 2,000.000 posojila na žrebe Avstrijske družbe Rdečega križa iz leta 1916. (Novi žrebi Avstrijskega Rdečega križa). Pogoji podpisovanja so naslednji: i- Podobna cen® znaša 30 kron za žreb; je plačati takoj, ko ^e naznani pridelitev, najkasneje od tega je položiti 5 kron za žreb v gotovini takoj ob zglasitvi podpisa za varščino, ostanek pa do 31. julija 1916. L, drugače zapade za varščino plačano prvo plačilo ca račun 5 kron za žreb. 2. Rok podpisovanja se prične dne 27 junija 1916, I. in se konia dne 10. iulia1916, i. 3. Podpisuje se v bankah, bančnih hišah in menjalnicah ter na drugih mestih, ki se imenujejo, v običajnih opravilnih urah. 4. Ako se podpiše več žrebov nego, jih je izdanih za podpisovanje, se prideii manjše števiio. Podpisnikom, ki podpišejo ali dO 10 SfebOfe prOStO ali do 100 žrebov z enoletno zaporo prodaje, se daje prednost ob prideljevanju 5. Plačila na račun, ki so se plačala ob podpisu, ki pa postanejo presta, ker seje pridelilo manjš« število žrebov, se porabijo za na daljne odplačilo na podstavi priglasitve prideljenih žrebov, ostanek ki je morda še potreben, pa se mora plačati v roku, določenem v točki 1. Presežek se takoj vrne v gotovini. Izdajatelj ln založnik: Katoliško tiskovno druSUo. Odaovcrnl nridulk: V.kosiav Stapws, Tisk tlakam.« av. Cirila ▼ Maribor«»