A Št, 61. V Gorici;! v torek dne 1. julija 1913; "Te&u XLIU. Uhajat dfakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik,,i^ide darjtfp.orjrej. Stane na leto* STlO*—* V, leta . . . „ 5*— iu „ ... „¦»•«© Posamične številke stanejo .' : . 8 vin. Ia uročita bre* dopoiltae niroenlae ie ne oslmo. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr, na desno. Upravntštvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati (oco Gorica. Oglasi in poslanice seracunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin.,2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu'30 vin.'vrsta. — Za obliko in vsebino • oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Žalostne posledice bratomornega bela. List *L'iEco«, glasilo italijanske ljudske stranke, je pred kratkim konštatiral, kako mi goriški Slovenci ne napredujemo več v narodnem oziru, ker nas ovirajo strankarski boji. List »L'Kco« je pisal: »Med tem ko napredujejo Slovenci v Istri m v Trstu z orjaškimi kor^i in imajo —• na žatost nas Italijanov — vsako leto kako novo pridobitev, so Slovenci' pri nas v politiki brez orijentacfje, v narodnem delu pa |ih ovirajo politični strankarski boji. Bred leti smo s strahom opazovali agtlnost m smotreno delovanje naših narodnih nasprotnikov, a že nekaj let ne vidimo več pri njih tiste enotnosti v namerim in v vodstvu, ki je v prejšnjih letih pretresati a vsako italijanski čuteče srce. ŠusterŠiČ ne more biti preveč zadovoljen t. gorBkimi Slovenci. A zadovoljni smo mi.« Res je, kar pravi »L*Eco«. Ko so se aačeli Slovenci na Goriškem Mati med seboj, so z veseljem ploskntli z rokami Italijani, češ, sedaj smo na dobrem. In res so bili na dobrem, so in bodo, dokler bodo obstojali med Slovenci bratomorni boji, dokler ne bo ssopet enotnosti v namenih in v vodstvu, ki je v prejšnjih časih .pretresala vsako italijanski čuteče srce. Za časa bojev med napredno in klerikalno stranko na slovenski strani so italijanski listi puščali popolnoma v -miru slovenske klerikalce, ker so vedeli, da od njihove strani se jim ni ničesar »bati, za to jamči že dovoli zveza Gregorčiča s Pajcrjcm; bojevali so se samo proti naprednjukom in »Soči« in hvalili sami pri sebi Gregorčiča in Berbuča kot voditelja klerikalne stranke: zgodilo se je celo to. da sta se našla Gorica« in >Corrioren ter sta skupno udarila po »Soči«, ko je bila trd naroden boj. To so bili pač čudni časi, polni zmot in -strankarskih bojev. Ni bilo enotnosti v n a meni h. Nazadovanje naše in italijansko zado-volinost smo videli in občutili; zato pa se je -Soča«, ko je prešla v last Družbe, postavila na narodno stališče hi prepustila prazno strankarsko bojevanje klerikalcem. Pogledali smo nazaj in videli, kaj je pisala »Soča« dne (5. marca 1873.: Slovenci, ne pustimo se u 1 o v i t i, borimo se v p t v i vrsti za narodnost, katera je zares v veliki nevarnosti še z mero m*. V članku »Naši smotri« smo povdarili: »Slovenci, ki Jim je glasilo *Soča«, se naj oklenejo -pravila, da je narodna dolžno st pr v a in največja. N a r o d po menja v e č k o stranka, narodu i e t r e b a z ag o* o v i ti o b s t a n e k i n razvoj. Pri Slovencih smo prišli žal že tako daleč, da se z največjim cinizmom žrtvujejo narodne koristi, samo da stranka ugodi svoji vladoželjnosti, svojemu hrepenenju po dobičku m vplivu. Globoko smo padli Slovenci. Kje je taborska doba s svojim vzvišenim narodnim čuvstvova-njem, ko se je narod kakor en mož boril za svoje -pravice? T)anes je nevarnost, da izgine to, kar so nam priborili naši budi-telji p»*ed štiridesetimi leti. Kam ršček. Navzoča sta računska izvedenca deželna uradnika rlrovatin in Furlani. Porotna klop: Alojzij Perše, Ivan Kralnik, Božidar Božič, Fran Repič. Fran Roječ, Jos. Klanj-šček, Makso Ličen, Matija Vižintin, Anton pl. Zuccato, Anton Črnigoj, Anton Hrast, Anton Budin. Ivan Konavc. Iz obtožnice posnemamo: Ustanovljen v zmislu deželnega zakona od dne 8. februarija 1869. leta posluje okrajni šolski svet tudi v Gorici in sicer 7* Goriško okolico ter za sodne okraje Kanal in Ajdovščina. Troške, ki se ima za učiteljstvo, »gradbe in vzdrževanje Šol, krije se z dokladami na izravne davke (sedaj 94??), z prispevkom od deže1*? ter kakikrai s prodajo stare šole ali oprave. Vsi ti dohodki izvzemši zadnji, pa prihajajo neposredno na davčne urade, vsled Česar o. š. s. teh zneskov ne dobiva v roke. Način plačevanja troškov ni bil vedno enakomeren, kakor bode razvidno iz poznejših izvajanj. Omeni naj se vžo tukaj, da se je v predmetni dobi kar preveč samo-oblastno nakazovalo in dvigalo velike svote. Kakor okrajni šolski nadzornik je nastopil Franc Finšger svojo službo dne 1. oktobra, W99. leta. Kari Rozina je bil tedaj vže nekaj časa uradnik. Finšger je služboval v taki lastnosti do 31. julija 1912. leta in ako je užival v tej dobi splošno zaupanje, obstoja razlog edino le v tem, ker se ni poznalo neopravičljivega splošnega nereda, ki je bil v njegovemu uradu in samooblastnega njegovega poslovanja. Ob strani v vsem tem neredu mu je stal Kari Rosina, o katerem je bilo splošno znano, da trosi za svoje življenje mnogo denarja. Kmalu po nastopu sedanjega okrajnega šolskega nadzornika prof. dr. Pavlina uvedla se je po dveh deželnih računskih uradnikih natančna irevfeija vsega delovanja, ki je prišla kmalu na sled različnim kaznjiviin dejanjem in ki je potem povzročila sodno kazensko preiskavo. Rosina je pobegnil 24. februarija 1913; javil se je pa prostovoljno dne 12. aprila* 1913 v sodnih zaporih, kjer se je Finšger nahajal vže od 5. istega meseca. Kakor vže omenjeno, ugotovila sta napominana zvedenca, da je vladal v uradu okrajnega šolskega sveta • skrajni nered, in da se je uvedel tak način*poslovanja, ki je le olajSaval izvršitev kaznjivih dejanj in prikrival ugotovitev istih od strani nekaterih oiidov o. š. s., ki' so pregledovali letne račune. Kazenska preiskava je jasno ustanovila toliko glede Finšgerja kakor glede Roshic uprav tipičen način izvršitve dejanj, radi (katerih se ju sedaj mora zvati nred kazenskega sodnika. Za plačilo kakega troška za časa zgradbe novih šol, za kake poprave ali naprave v šolah, za naročnino časopisov itd. je Finšger vedno izdal lastnoročno spisano nakazito davčnemu uradu, 'da mora izplačati dotični znefsek nJemu'ali o. š. svetu. Tudi tozadevno 'pobotnico je Finšger vedno sam snisal m podpisal. Ta način sam na sebi ne bi sicer vseboval nepravilnosti, ako bi se stranki, na korist katere si je Finšger •dvignil denar na davkariji, isti tudi v resnici »zročil in dn h? se v ismsih hranila do-fična nobotnica. V mnosrih slučajih je pa ?-a\ ugotovttcnrt. da stranka ni dobila dvig-ni«M»e svote. Dn teera bi seveda .ne bflo nriSJo, ako 'bi Fin^er nakaizoval denar n nravnost na ime tistega, ki je do plačila imel pravico. Rosina od svoje strani je pa glede* ravno omenjenih troškov sicer nakazoval pri davkariji izplačilo na ime opravičene stranke in v to svrho na lastnoročno spi-isanem nakazilu ponaredil podpis Finšgerja. Rosina je pa vedno le sam pobotnico spisal, podpis stranke na isti ponaredil in si pridržal dotično svoto denarja. Večje zneske dvigala sta na davkariji izključim ali Finšger ali Rosina. Uradni sluga Alojz Pavlin je .pa dvigal denar le po naročilu Rosine, nifodar ipa ne več nego 400 K. Opravičeno je pri tem seveda vprašanje, kako je (bilo imogoče, sda je tako poslovanje toliko časa zamoglo ostati prikrito. Toda tudi to je zakrivil edino le način uradovanja. Finšgerja in Rosine. Vsa izplačila, katera so na podlagi nakazov izvrševale -davkarije v Gorici, Kanalu in Ajdovščini, zapisovale so sicer davkarije v mesečne izkaze, Jri so se ob koncu vsakega meseca vpošiljavali na o. š. s.. Ako bi se bila pri o. š. s. vpisovala izplačila v glavno knjigo, ki je zrcalo vsega denarnega prometa, takoj ob naka«u vsakega »zneska, bi bilo koncem vsakega meseca lahko ugotoviti,'ako se je slovom davčnega'"mesečnega iakaza več izplačalo, kakor se je nakazalo. Pod Finšgerjam in Rosino so še pa izplačila te davčnih mesečnih izikazov upisovala v glavno knjigo naenkrat še le koncem naslednjega leta in še tedaj brez vsake (točnosti, večkrat kar na slepo breiz vsakega ozira na namen izplačila. Članom o. š. s. kakor pregledo-valcem računov ni radi tega preostajalo druzega nego prepričati se, ako se zneski iz davčnih mesečnih izkazov zlagajo z onimi, ki so bili navedeni v glavni knjigi' To se je pač strinjalo. Težavno je bilo toraj delo zvedencev, ki so sedaj pregledali vso tvarino izza poslovanja Finšgerja in Rozine. Radi boljše razvidnosti poraizdelilo se je vsa dvomljiva izplačila i>o ,njih naslovih in ta red upošteva se tudi v predležeči obtožnici. Izplačila so bila za zgradbe novih šol, za poprave, "za šolsko opravo, za učne pripomočke, za posojila, za naročnine časoipisov ,in konečno za različne druge naslove. Vseh sumljivih slučajev sta zvedenca našla v vseh skupinah 297 ter izjavila, da znašajo sumljiva izplacHa skupni znesek K 171844'50, med katerimi so pa všteti tudi oni zneski, katerih izplačilo se n; moglo kontrolirati, ker manjkajo dotični spisi. Neopravičena izplačila za zgradbe in za popravo tvorijo dobri dve tretjini vse-ra dvomljivega zneska. Prvi dvomljivi slučaj se je ugotovil že v oktobru 1899. leta, toraj v prvem mese*" ko je Finšger nastopil svojo službo. Rosina od svoje strani priznava, da si je prilastil prvi znesek na kaiznjiv način leta 1902. Največ sumljivih slučajev, in sicer 27 m tudi največji znesek, K 2239470 se je ugotovil za teto 1905. V onem (letu si je Finšger sezidal lastno hišo. Zgradbe novih šol. Iz poročila računskih zvedencev in potem stavbenih spisov je posneti, da se -je v letih 1900—1912 zgradilo dvajset novih šol. Natanko ugotovljeno je, kddaj in komu še je oddala zgradba, koliko se je dalo za zemljišče. kol'ko so po Ikonečni likvidaciji znašali stroški zgradbe, kedaj so se i.7iplačali posamezni obroki podjetnikom in konečno, koliko se je za vsako šolo preveč izplačalo. Skrajno sumljivo je -de?stvo, da se je od 20 novih Šol edino le g-ledč treh izkazalo, da se ni pre^ več izplačalo. Pravilno je bilo, ako se je ,oodjetni-. kom potom nakazil pri davkarijah izplačalo zaslužene zneske v obrokih, ki se jih je imelo v evidenci in koje so nredlagali dotični inženirji nadzjrateUi. ' Opravičen sum vzbuiajo pa oni obroki, 'ki niso bili. predlagani od inženirjev in ki vsle'd ko-nečne likvidacije niso pritikali podjetnikom. Skoraj v vseh tak-ihslučaiih se pa vidi. da je Finšger sam sebi ali okrajnemu šolskemu svetu nakazal obrok in spisal ter podpisal dotično (pobotnico vedno, ped številkami, ki niso bile v nikaki.avezi z. predmetnim opravilom. V nekaterih takih slučajih se je paČ.Tiaka^al obrok podjetniku; .podpis le-tega na pobotnici je.pa očividnp ponarejen. Dvomljivih takih slu-čaiev ugotovila sta .zvedenca za. leta j 901—1912 kar 50 v katerih •:niso opravičena plačila za 62590'25..Najyeč neopravičenega in sicer za K 13980 je v leru 1905. Povprečno pride-preveč izplačanih K 5000 na vsako leto. Mnogo teh sumljivih slučajev ugotovila je tudi kaaen-¦«ka preiskava: na podlagi podanega ,rna-terjalaj.je pa sum zlorabe uradrie oblasti po .Finšgerju najbolf(utemeljen v 18 slučajih. ¦! -¦: Tudi;pri tzfpla^Mli m poprave se;Je nakazovalo in dvigalo denar na isti način. Še predno>so sepoprave začele aH pa,tudi še leto pozneje, ko so »bile končane, naka-zal je Finšger, vzhc temu, .da je bil račun ponajveSkrat :, vže poravnali, približen znesek aR sebi ali o. S. svetu. Tudi sejni zapisniki, v katerih 'bi pač morale biti razvidne' vsal večje poprave,, ne dajajo v večini slučajev potrebnih pojasnil. Sumljivih azplafci'1 za poprave našla sta zve-denca aa.K «0789'35. Obtožnica pa upošteva edino le ona, ki so na podlagi 'spisov in izpovedb prič najbolj ugotovljena in pri Katerih je vedno .le Finšger lastnoročno spisal in podpisal toliko nakaznico kolikor pobotnico. 18 slučajev. Učni pripomočki. *. Iz različnih računov je značilno, da bo se dvigali zneski pri davkariji v ta naslov, da se je pa dotični denar mnogokrat od- . poslal mnogo pozneje, nego se ga je /Sprejelo na davkariji. Tudi v ta naslov so ,se 1 pa dvigale svote, ki potem niso dospele v roke tvrdk, V itej smeri je isodna preSska-va ugotovila 4 slučaje. Tukajšnja hrambiica . š. sveta ugotovila še druga kasznji-va dejanja, ki so Ipdi zloraba uradne oblasti y splošnom pomenu, ki pa dvorijo 'poseben način te ztorabe v tem, da je Finžgar prJdrlal od strank mu aatipan denar. V tej smej! navaja, se 3 #&*% Rozina. Rosina priznava, da je pričel z kaznih vimi dejanji .vže,leta 1902 in da je v poz-iiejšm letih vedno ,več zakrivil* ker Je rabil mnogo denarja za svoje potrebno življenje, — Na podlagi ugotovitve kazenske preiskave obdolžiti se mora Rosino glede sledečih nakazov: Gr&dbe novih šol: Cepovan, Grgar, Kal, Kozana, Lokavec, Lokve 5084 K 50 vin. Šol s k e po p r a v e: Šempas, Vi-polže, Vrtojba, Šempas, Šempeter, Šmartno, Btfkovica, Gabrije, Vrh, Sovodnje, Črniče, Rihenberg, 'Gradišče, Renče, Kal, Osek, Sv. Križ, Bilje:. 14.957 kron 4 vin. Šolska oprava: 825 'K. Učni pripomočki 530 :K 42 vin. Posojila 1066 'K 46 vin. Časopisi in naročnine 1106 K. Različni naslovi: 21 K. Kakor že omenjeno, je Rosina v vseh ravnokar navedenih slučajih naj način, povsem različen od onega, uporabljenega od Finžgarja, prišel do denarja. To vse Rosina popolnoma priznava. Z ozirom na vse to c. kr. državno pravdništvo obtožuje Franceta Finigarja, pok. Jožefa in Marije Bohinjec, roj. 20. septembra 1865. leta. na Brezjah na Gorenjskem, bi-vajočega v Gorici in semkaj pristojnega, rhn.-kat. veroizpovedanja, oženjenega, bivšega c. kr. okr. šolskega nadzornika, c. kr. profesorja v Gorici, z malim premoženjem, nekaznovanega. Karola Matijo Rosina, pok. Josipa in Rože Marin, roj. 18. januarja 1864. leta v šmihelu pri Novem mestu, bivajočega v Gorici, semkaj pristojnega, rim.-kat. veroizpovedanja, bivšega ofici-jala c. kr. okrajnega šolskega sveta, 'brez premoženja, že kaznovanega. Franceta Finžgarja: a) da je v dobi od leta 1905. do 31. julija 1912; Jeta v Gorici kakor c. kr. ok-, rajni šolski nadzornik in ud c. kr. okrajnega šol. sveta za goriško okolico in sodne okraje Kanal in Ajdovščina, torej kakor državni uradnik v uradu, v katerem je bil zavezan, zaupano mu oblast v naimenu, omenjenemu okr. Sol. svetu škodo storiti, na ta način zlorabil, da je v naslednjih slučajih spodaj označene svote ,pri c. kr. davčnem uradu v Gorici sebi ali okr. š. is. nakazal, dotične pobotnice spisal in podpisal ter dvignjene zneske okr. g. svetu odtegnil, in sicer v naslov: Zgradbe novih 'šol . . iK 22.54T60 Poprava......K 6.018'40 Učni pripomočki ... K 881*10 Posojila......K 3.345'— Naročnine listov ... K 768*86 Na račun A. Gabršček . K 84'64 da je s tem zakrivil duhodelstvo zlorabe uradne -oblasti po § 101 k. z., kaznjivo po § 103 k. z.; b) da je v Gorici spodaj označene zneske, ki so mu bili zaupani vsled njegovega javnega urada kakor c. kr. okr. Šolski nadzornik, oziroma pooblaščenec od c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico ter za sodne okraje iKanail in Ajdovščina, pridržal, in sicer: dne 28. decembra 1907 200 K, ki jih je plačala občina Rihenberg kot obrok za ondotno staro šolo, dne 30. septembra 1908 200 K, ki jih je plačala občina Rihenfberg kot daljni obrok za ondotno-staro šolo, * dne 16. februarja 1910 568 iK,ki jih je plačal Jos. BlaŽTČ kot zadnji obrok za on-[- dotno staro !šok), dne 19. decembra 1911 1000 'K, dne 2. januarja 1911 3500 K in dne 4. julija 1912 500 K, ki jih je iplačal Josip Štrancar, župnik cerkve sv. Urha, za ondotne stare šole; da je s tem zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjenja v zmishi § 181. k. z., kaznjivo po § 182 k. z. obzirom na zakon z dne 9. aprila 1910, št. 73 drž. z. Karola Rosino: a) da je v Gorici v spodaj napomina-nih slučajih-izdal goriškemu ,c. kr. davčnemu uradu neopravičena ukazila, da hna plačati'spodaj otnenjenim osebam jzna-2ene zneske, pni čemur je ponaredil podpis za nakazilo okr. M. nadzorstva, da je nato v vsakem slučaju sestavil pobotnico, v kateri Je neopravičeno denar nafcaizal, in da je vse anoske na davkariji dvignil -lit si jih pridržal, in sicer na naslov. \\ Gradbenih šol .... K 5.084'50 Šolske poprave ... K 14.95^04 Šolska oprava .... K 825'— Učni pripomočki ... .K 530'42 Posojila......K 1.066|42 Caisopisl in naročnine . K 1,106'— Različni naslovi ... K 21'—•. da. je na ta način 'ponaredil javne listine, naredil kriva privatna pisma in s takim zvitim dejanjem drage v zmoto pripravil, s ka*ero bi iimel trpeti c. kr. okr. Sol. svet v Gorici škodo na svoji lastnini, katero je tudi v resnici trpel, da je torej zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197, 199 d, 201 a, 203 kazjzak.; obzirom na zakon od dne % aprila 1910, št. 73 drž. zak. kaznjivo: po* §203kaz. z. F Rosini se pa vrhu tega mora očitati tudi še hudodelstvo poneverjenja in sicer v sledečem slučaju: Dne 30./8. 1912 je Rosina dobil od okr. šolskega nadzornika Dr. Pavlina nalog, da mora odposlali od 10.000 K, katere je posodil -Monte di Pieta, 5500 davkariji v Gorici in 4500 davkariji v Kanalu. Rosina je pa od svote določene za Kanal poslal ondotm davkariji le 4000 K in si prilastil ostalih K 500. Da pokrije to nezvestobo, 'je prilepil v akt razun 4 poštnih recepisov po 1000 K, Se enega za 500 K, katerega je vzel iz druzega akta in to storil na način, da se ni opazilo, da je poštno potrdilo iz prejšnjega časa. Tudi to dejanje Rosina priznava v polnem soglasju z dotičniml spisi. Finšger. Od odločno trdi, d a ni kri v. Obtožnica se imu zdi huda. Pravi, da bi bil ničvreden človek, če bi bil defravdfcai in uničil bi bil svojo družino. Njegova plača mu je. zadoščala za življenje ni pa živel kot milijonar, Vsakdo mora potrditi, da On ni zapravljal. Hodil je ile v kavarno in skrbel za družino. Vnšil je natančno svojo službo, delal do polnoči včasih. Glede* svoje družine je trdil, da ni živela potratno. Vse računske knjige je Imel Rozina; on bo torej vedel natančneje o primanjkljajih. On mu je ukazal za revizije, da naj revizorjem pove vse, kar bi zahtevali. Ne ve, kako se je moglo zgoditi toliko ponevereb in na kakšen .način naj bi bi! on udeležen. Ena reč mu dopade v obtožnici, to je, da se ne govori nikdar o sporazumu med njhn in Rozino. Pravi, da je nevrasteničen, da ga :je zdravil dr. Morpurgo, ki lahko da tozadevne informacije. V trinajstih letih ni nikdar opazil kake defravdacije, on ni Vedel nič, dokler ni Rozina pobegnil. Ko je bil aretiran, je •povedal preiskovalnemu Sodniku, da -on ni nič defravdiral, da naj ,mu predložijo račune pa bo dajal pojasnila. Ali takrat je bila že začeta revizija in šele iz obtožnice je videl, česa vsega se ga dolži. Morda da ie včasih podpisal kak akt, zbog katerega j bi bil odgovoren za kak pregrešek, ali to I ¦bi se bilo zgodilo brez njegove vednosti. Imel je polno opravila,'umevno, da ni mogel kontrolirati vsakega akta, ki mu je bil predložen. Na Mont je znosil milijone, ne ve, kako morejo biti tu primanjkljaji. Rozini je povsem tzaupal, ali on mu ni dajal nikdar točnih informacij. Finšger se obrne proti porotnikom ter pravi, da gre za njegovo čast, da naj torej natančno preiščejo vsako obtožbo, predno izrečejo sodbo, ki bi bila njegova poguba in poguba njegove rodbine. Predsednik ga je med drugim vpraišal: Koliko je (trosil za svojo hče«r, ki je bila na konservatoriju v Pragi. Rekel je, da 120 iK na mesec; preiskovalnemu sodniku je rekel: 70 (K. Potem je bil vprašan, koliko ga stane hiša Rekel je, da 20.000 K. Dobil je posojilo od Monta, 6000 K mu je posodil rajnki oče, drugo so bili njegovi prihranki. Izrekli pa so se dvomi glede prihrankov in dokazano je, da je obtoženec podpiral sovjega očeta, ki je imel številno družino. Da mu je oče dal denar, bi se bil sešel z očetom leta 1905. na Jesenicah, tje bi bil prišel z vlakom državne železntee, al? konstatiralo se je hitro, da leta 1905, <(v katerem si je sezidal F. hišo) še ni tekla državna železnica. Rozina. On priznava svojo krivdo glede* vse-#a, česar je obtožen. Imel je prvotno 80 K tia mesec, potem konično 230 K. Ima 4 otroke. Predsednik ga vpraša, če ije imel lov, Potrdi. Stal ga je lov 1000 K tia leto,,: Predsednik: AU ni bilo preveč v razmerju s plačo? Rozina molči. Priznava, da je ponaredil vse, česar se ga dolži. Priznava tudi ponarejen podpis dr. Pavlina. Ponarejal je de uradna nakazila, ne drugih. Finšger je rekel, da je prišla vsaka pobotnica Rozini v roke, kar Rozina zanika. Gled6 lova pravi, da sta »a s finšger jem kako nedeljo skupno na lov. Gledč svojega poneverjenja meni, da je Fmšger vedel za tu. Vprašan je bil od strani brani-ieljev o raanih okokiosltiih, dr. Gabnšček ga vpraša: ali je bil nered v uradu njegova krivda? Obtoženec: Ne, našel sem nered in nadaljeval v njem. Finšger pravi, da mu je ukazal imeti knjige v redu za vsak slučaj revizije..... Rozina je prišel, po •svoji trditvi v preiskovalni zapor hitro potem, ko je bil aretiran Finšger, ČeS, da ne bo trpel on po nedolžnem radi njegovih malverzacij. V preiskavi so mu pokazali reči, katerih ni on zakrivil, kakor pravi. Danes je pričelo zasliševanje prič; zlasti dolgo je bilo zasliševanje sedanjega okr. šolskega nadzornika dr. Pavlina. Priče imajo povabilo za danes in jutra, vseh 63. Balkan. DanaSnja poročila naznanjajo splošno prodiranje buigarske armade. Boji se vršijo >na vsej srbski in grSki fronti. B u 1 -garija j e začella vo jno, ne da bi jojbiJa napovedala. Srbski' min. predsednik Pasič je dobil tekom debate v skupščini iz Skopija prvo obvestilo o novih bulgarsjkih napadih na srbske pozicije. Ob 2 ponoči so Bulgari napadli srbske predsitraiže pri Štipu, ob tričert na 10 pričeli streljati s topovi in kmalu nato naskočili Srbe na vsej liniji Retka-Bukva-Zlatovo-Nevkazik. Ravnotako so. napadli Srbe pri Balamdovu, hoteč razbiti železniško progo pri GjevgjeJiju. Brzojavka iz Skoplja iz glavnega srbskega stana se glasi: Bulgari so pričeli z napadom tudi na vsej grški fronti. Na srbski strani divja boj, ki se je pričel ponoči, od izvira Zle-tovske reke do Štipa. Če se v ,zadnjem trenofku še ne zgodi naravnost kak čudež, je vojna med zavezniki neizogibna, dejansko se je skoraj že pričela. Poročila iz Sofije in iz Belgrada potrjujejo, da se je tako na srbsko-bulligarski kakor grtško-. bolgarski fronti razvil precej oster boj. Atene 30. Uradno se poroča: Builgar-ska armada je pričela danes s splošnim prodiranjem proti grškim in srbskim pozi- * cijam in sicer v smeri proti Mecikovu, Bogdancem in Gjevgjeliju. Gjevgjeli se že nahaja v bulgarskih rokah. Bulgarsii^ armada je dalje odrezala grške čete, ki se nahajajo pri Elevteri in napadla grški de-tašma v ddini Musiteni. Grški oddelek se je moral umakniti. Solun 30. Iz pristojne strani se potrjuje, da so bulgarske čete danes dopoldne, potem ko so se Srbi umaknili pred bul-garsko premočjo, zasedle Gjevgjeli. »A-gence d'Athenes« javlja: Grško vojno brodovje je dobiflo ukaz, naj nemudoma odpluje iz Tsagezija pred Elevtero. Domače vesti. Pozor, stariši! — Opozarjamo one stariše, ki so vpisali svoje dečke v nemški oddelek na gimnaziji v Gorici, da pristopijo ti dečki lahko k iftpttu za slovenski oddelek! Izpit bo v soboto. — Slovenski otrok v siovetnsko šolo! To je sveta dolžnost slovenskih starršev! Na Triglav 2863 m. — V soboto ob 5*12 zjutraj odidejo nekateri planinci že v Bohinj na Kredarico 2515 m, kjer prenoče; v nedeljo zgodaj na vrh Triglava. Sestop čez Kot ali pa po Tominškovi poti v Aljažev Dom in dalje na postajo Dovje. Drugi oddelek planincev odide pa v soboto z večernim brzovlakom ob 7*28. Odhod iz Dovjega ob 10 ponoči čez Vrata, Breg ali pa čez Kot na Triglav, kamor se pride okrog 8 u-re zjutraj. Dobrodošli dobro opremljeni planinci, posebno kdor se hoče pridružiti drugemu oddelku, naj ne pozabi vstrajnosti doma. — Planinski pozdrav! Umrl je na Angleškem znani slov. publicist Luidovik Furlani, vpokojeni c kr. računski revident. Sodeloval je svoj ¦čas pri »Edinosti«, potem pri celjski »Domovini«. Naj počiva v miru! Zabavni večer prlrede tukajšnji uči-teljlščnlkl v Četrtek, dne 3. julija, ob 8 in pol uri zvečer, na vrtu pri «Zllateiii Je-Jemi«. Vstopnina 1 K, za dijake 40 v. Čisti dobiček je namenjen »Dijaški kuhinji«. NB! iPosebnih vabil se ne razpošilja. •. Slov. bralno In podporno društvo v Gorici sklicuje Ka-'V^de]jiair$rrg-;6. :iugL| 1.1. -izredni občni zbor. Na dnevnemiredu j je.prememba pravil. Odbor. Dijaški koncert v soboto je vspel v vsakem oziru -prav dobro. Omeniti je v prvi vrsti dijaSk-i .zbor, ki je pod.spretnim,, temperamentnim i. M. Kogojem zapel ne-' kaj nitnetnrh in narodnih pesmi. Posebno le-te so bile ipete s tako fineso in s tolikim razumevanjem, da je bil res pravi užitek poslušati te mlade pevce. Gosp. Kogoj se nam je -predstavil tudi kot vrlo dober pianist ter nam. je z redko spretnostjo zaigral šestero težkih kompozicij. Pripomniti pa je treba, da je bolje prodrl kot dirigent v duh podanih nam pesmi kakor pa kot pianist. Tudi pri spremljanju baritonista g. Šimenca se je pokazalo, da bolje obvlada pevski zbor kalkor pa tehniko finega-ddi-katnega spremijevanja. Vsekakor pa je treba priznati, da se je kljub svoji mladosti pokazal kot umetniški talent, ki zna postati &e prvovrsten glasbenik, ako se z vso vnemo posveti muzikaličnim študijam, kar nam ipričajo tudi njegove primeroma prav dobre kompozicije. — xyz. Tombola v Št. Petru. — V nedeljo p'o-poludne je privabila tombola in veselica društva .»Prešeren« obilo občinstva v Stl Peter. Tombolo je dobil domačin Jos. Martelanc, činkvino Pavla Gorkič iz Vrtojbe. Veselica je vspela rzborno. Odlikoval 'se je domači pevski zbor. Nastopilo je tudi Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice. Tombola v Gorici. — V nedeljo se je vršila v Gorici tombola v prid mestnega zavoda ¦zapuščenih dečkov. Tombola je znašala 400 K, činkvina 200 K. Včasih je bilo pri tej tomboli izredno polno občinstva, ne le Iz mesta, marveč v največji meri k okolice. Sedaj to ponehava, dasi je udeležba pri tomboli Še vedno precejšnja. Činkvino je dobil Matevž Ogrizek, upokojeni Železniški strojevodja, tombolo na Marija Cotič iz Podturna. Po stopnicah le padel Lndovik Mi-seliou, trgovec v Raštehi, si zlomil itilnik in umr.l. Nahajal se je ponoči v kavarni Corso v veseli družbi. Hotel je na stranišče, pri tem pa zašel v tem? na stopnice, ki vodijo v klet, in se smrtnonevarno pobil. Prenesli so ga takoj v sanatorij, Ikjer je umrl. Mischou je padel po stopnicah, ko je bil še otrok, (ter se poškodoval, pozneje si je zlomil nogo pri drugem padcu po stopnicah. $>ri itretjem se je ubil. Pokopali so zrogovilili novostrujarji v S. L. S. Iti i vsedli so se in pisali so kuezonadškofu Pismo, v katerem so ga prosili OoriUa TJikama« A. OabrUek (odgov. J. VobCle), Zalaga'; Drnjlb« n Izdajanje Hitov »Soča« in »Primorec«, Narodna obramba. 5. jluHia, v soboto ibo v Gorici veselica »ipri jelenu« v korist družbi sv. C. in M. Nemci so imHi v Gorici letos že 2 Šul~ feralnski veselici, Lahi za Lečo v nedeljo — Slovenci, ustorirao ml svojo dolžnost v soboto! ' ! "*" Izjaua.*) Vsled javnega obrekovanja sva prisiljena tem potom izjaviti, da nimava med seboj nikakega ra^iorja, ne zahteve.. Opominjava obenem, da vsako nadaJjno govoričenje v'tem oziru se bode od stratii. podpisanih sodnijsko postopalo. Vr t o vi n, dne 28. junija 1913. ,! Katl Kandus. Franc CermeJj. *) Za vsebino pod tem naslovom je od- : govorno uredništvo le toliko, kolikor zahtev« iskovni zakon. Sokolski vestnik. Predprodaja vstonnic za tribuno k Sokolski slavnosti v Podgori. — Prodajajo se te vstopnice v Gabrščekovi trgovini v Trgovskem Domu v Gorici. Tržaška Sokolska Župa ie priredila svoj tretji zlet na Gpčine. Zlet se je iz-borno obnese!. Udeležniki s:a ne morejo prehvaliti. Hvalijo sploh vso prireditev, telovadbo, vse je .izvedlo v čast slovanskega imena ob Adriji. Posebno učif^kovit fr bil govor staroste S. S. Z. dr. Ivana Oražna. lilijt)* ti)Uimto ml\o od tvrdke Bergmann & Co., Tetsohen na labt ostane nedosegljivo prej in sloj v svoji uCin-kovitoBti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To sprifinjejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnioah in trgovinah s parfnrai. Bavne tako izknlena je lilijna krema „ManeraB, ki ohrani damttm endovito nežne roke. Dobiva bo v tnbah po 70 vin. povsod. Razne vesti. V Pulju so aretirali poštnega mojstra Nicolicha in restavraterja Jovanovi-ča. Gre za izdajstvo. Nicoiich je tudi poneveril 40.000 K. Aretirana sta bila -potem še brata Smuč: eden teh je narednik 5. dam. polka. Vdova, k« je pojedla srce svojega ljubčka. — V 'Berolinu so obsodili na Trgovska hiša na Gorenjskem v zelo prometnem kraju, stoječa ob križišču glavnih cest, prikladna za vsakovrstno trgovino, tudi za zasebno bivanje ,2142 se proda vsled premenitve življenskega poklica pod I lastno ceno. | Naslov pove uprava tega lista. Kemična tfornica Traisklrchen pri Dunaju ! LIEBLEIN & Co t Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STEARIT (obl. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. ilepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima 50—100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno proizkuSeno). Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Komp. — Ljubljana. faff šivalni stroji so priznano naJboliši. Pouk šivanja in vezenja na stroj breZplaČGA* MClWJn^B[Tr» Nain°vejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez IIVHlfil I • čolnička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se pri • • specialna trgovina šivalnih stroje? in koles III Sili Ioh- Pach> Premier, Bogent, Es-ka itd. JH^ Gorica, magistralna u!. i- Cenftsl zasloni fn Slavnemu občinstvu ulju dno naznanjam, da sem laprl f „18 • Izgotovijene obleke za gospode in otroke prodajam sedaj edino le v CORSO VERDI št 11 (nasproti izceznenn trjin). Z odličnim spoštovanjem I. relbcrbaum. napredek uede! tovnim sredstvom - iORUBiN GASILE - Stotine zdravniških potrdil •potrjuj^ da ee nretraraa zoLenja> piostatitis, ure-tritie in meh. katarjif ko-reiiito ozdravijo s J^Koafeti Oaslif, Urejajo uriniranje, ne da bi Mlo treba rabiti selo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in* ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo aretratna zozenja (proBtatitls, nretptis, cistitis; mehume katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4"—. ^ lornbin Casile, najboljSe protisifilMSno in poživljajoče krilštilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti aifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishiag, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3*50. Vbriiganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrlzganca Gasile E 350. Kdor želi ve&jih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinami izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—1 praktičnega v zemljeknjižnih zadevah ter veščega slovenskega in nemškega jezika sprejme odvetniška pisarna Dr. Mat. Prelnerja in dr, Frana Brnčiča v Trstu, ulica Nuova 13, H. Ifsfop in plaCa po dagooorn. 2ii—a Hiša na prodaj v Opatjemseiu. Ista obsega 5 sob, kuhinjo, veliko skladišče, prostore za trgovino, hlev, 2 kleti, vrt, dvorišče, vodnjak in drugo. Vse skupaj je okoli in okoli obzidano. Trgovina ima icino 50—70.000 kron prometa. — Natančneje se izve v Opatjemseiu št, 78 ali pa v kavarni Schvvarz v Gorici pri g. Mihelič od 8.-10, ure zjutraj. Letovišče Bohinjska-Bistrico Bohinjsko-jezero v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, l1/, ure oddaljen od Gorice. Alpska klima, izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. — Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici mmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmm Kupujte samo dvokolesa »CeHCC* in, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Orfffflfl. VlCforfa so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služIjo za vsakovrstno šivanje in Stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako tipežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po -*o-¦ ""¦" -r" varniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk CflRIM, n Stolnem trnu it. 9. ter grabllCSjin Obračalnike za seno, čistilne in navadne" mlati'nice, slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem FR. STliPKH V LJUBLJANI Marije Terezije cesta št. 1. Ha]oeC]a zaloga orodja In železnlne ter stavbnega materijah. Krasno ilustrovani slovenski, obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na razpolago. A/V/VVAV* wl »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlftl, Oospoafc« ulic* it. 7, I. aatfatr.) — Talofoa it. 78- Batna poltne hranilnice Itef. 8M.MI. Na občnem zbora dne 27. aprila 1913. te je določilo: Hranilne vlog« sa obrestujejo po 5% Stalne večje vloge s enoletno odpovedjo po dogovoru. Realni davek plačuje posojilnica tarna. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja deaarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 57, oz. 6% obresti od posojil. Glavni deleil se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dec.1912.: Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. —Hranilne vloge: 1,022.15605. — Posojila: 898.203-—. — Reiervni zaklad: 125.235-36. ~ Lastno premoženje: Nova s1oy. brivnina y Gorici. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Gorici v Ozki ulici Štev* 1 novo hlgienfčno brlvitlco. Zagotavljam točno in snažno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk Lndovik Coter, 215-4 brive«. ZASTONJ in poštnine prosto prejme vsak na za~ htevanje moj glavni katalog s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, godal, manufaktur, usnjenih in jeklenih izdelkov, gospodinjskih predmetov, optičnega blaga, potrebščin za kadilcem lepotičje, orožja itd. O. in fer. dvorni dobavitelj H/\NNS KONR/U3. raipoiUlainiea t BrtU-u it. 1217 (Čdko). Niklaste žepne ure K 4*20 U srebrne uro , K 8'40 niklasti bndifoikf „ 2-90 I tire z nihalom . „ 8-50 ure s kuharico . , 8-50 i gosli....., 5'80 harmonike . • . „ 5"— j j samokresi . , , „ 6*— Razpošilja po povzetja ali proti naprej poslanem denarja. Nikak rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. —----- ODLIKOVANO —----- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. ČERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. 18. Izdelajo s vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - -Zaloga pohištva omare, mine, postelje, stollce, okvirje, blazine in šuste. - -......• Zaloga: Strujjarskili In res-barskih izdelkov. ...... Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Orafsvka PALM* ' Gorici, Raštslj 3. Zaloga nsnja. Momti stalite od priprostih do najfinejših se I'priporoča gosp. trgovcem in slav. občinstva. Cene primerno nizke. Franc (epar, tovarna slamnikov v Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. F. P. lftdlc 4 Komp., Ljubliana tonama zarezanih sfrelnilton ponudi v vsaki poljubni množini donlno zarezan! strešnik-zakrivač :- s poSevno obrezo in prlveznlm nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! :- Najpreprostejše, naicenaiie In naltrpeinelie kritie streh sedanjosti. •: Na željo poSljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo.