3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. avgusta 2011  Leto XXI, št. 31 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 4. avgusta 2011 Porabje, 4. avgusta 2011 ODPRLA SE JE HIŠA KOLARSTVA STR. 3 ROMAN NEDOTAKLJIVI KOT NALAŠČ ZA FILMSKO ZGODBO STR. 6 Monoštrski zgodovinski dnevi ZGODOVINA, ŠPORT, ZABAVA Če je 29. ali 30. juliuša nekak gorazisko Varaš, si je leko mislo, ka se je kolau časa nazaj zavrtelo pa je prišo v 17. stoletje. V čas, gda so se pri Rabi bíli Törki pa krščanski sodacke. Po varaški ulicaj smo srečali lidi, opravlene kak so se tistoga ipa (1664) nosili sodacke, steri so branili Europo pred Törki, srečali smo Törke, vidli smo pükše, štüke... Od 29. do 31. juliuša so držali v Monoštri zgodovinske dneve, na tej dnevaj je dostavse bilau od športa, plesa, muzike, dapa osrednji dogodek je bila monoštrska bitka (szentgotthárdi csata), stero so v soboto večer tazošpilali tö. Varaška bitka, stera se je po istini odvijala v dolini Rabe od Slovenske vesi do Dolenjoga Senika, je Törkom nej pistila, ka bi prišli prejk Rabe pa bi šli prauti Beči. Törški sodacke so bili na naši strani Rabe, tabor so meli pri Sakalauvcaj pa Dolenjom Seniki, vodo nji je veliki vezir Ahmed Köprülü, krščanski sodacke so bili prejk Rabe po modinski bregaj, nji je vodo Montecuccoli. Krščanskim sodakom so pauleg toga, ka je bijo Montecuccoli dober voj, pomagale višje sile tö. 1. augustuša, gda je bila glavna bitka, se je kauli 11. vöre prej tak začno dež lejvati, ka je Raba vö-vdarila, poplavila, zatok so Törki s svojimi štüki veznili pa težko konjenico so tö nej mogli tak ponücati kak so steli. Krščanski sodacke so nji potisnili v Rabo, dosta nji se je zalejalo potistim tö, gda so že bejžali. Po podatkaj je v tau bitki smrt strpalo 25 gezero törski sodakov, spadnilo je dosti paš (paša je v törskoj soldačiji bijo takši rang kak generališ v krščanskoj), krščanski sodacke so njim krajvzeli 15 štükov pa 40 zastav. »Zmaga (győzelem) pri Monoštri leta 1664 je bila fejst pomembna, ka je bila začetek osvoboditve rosaga izpod Törkov,« je pravo na otvoritvi tridnevnoga programa žüpan Gábor Huszár. Varaš želi v naslednji lejtaj ešče vekše prog-rame, na stere bi pozvau druge rosage tö. 2013. leta de varaš svetijo 30-letnico varaškoga ranga, 2014. leta pa bau 350. oblejtnica bitke pri Monoštri. Na zgodovinski dnevaj je najvekši športni dogodek tö povezani z monoštrsko bitko. Teka od varaške cerkve do križa v Modincaj pa nazaj (9,5 km) se je udeležilo 142 tekačev z Madžarske, Avstrije pa Slovenije. Prvi je grato Zsolt Koszár iz Varaša, steri je letos ešče bole brž leto kak lani, svoj lanski rekord je popravo za tri sekunde (29 min. 49 sec.). Nedela je bila za tiste, steri radi poslüšajo muziko, podnevi so se srečale pihalne godbe (fúvószenekarok), večer sta mejla koncert dva mlada zvezdnika vogrske léke glasbe Kati Wolf pa Nikolas Takács. Programe je organiziralo kulturno društvo Pannon kapu s pomočjov projekta City Cooperation. Marijana Sukič Foto: Zoltán Woki Monoštrski zgodovinski dnevi so se začnili v petek zadvečerek s povorko Teka v različni kategorijaj se je udeležilo več kak 250 lidi Zgoščenka: Pesemske pripovedi Prekmurja Potrna, Pavlova hiša SPEVAJ NAMA, KATICA FAŠIZEM IN SLOVENCI – IZBRANE PODOBE Občutljiva ljubezenska pesem Spevaj nama, Katica je pretresljiv oris nemoči dek-leta v patriarhalni družbi, hkrati pa tudi pesem o bolečini slovesa od ljubega in o moči nesebične ljubezni. Spevaj nama, Katica je tudi prva pesem na zgoščenki z istim naslovom. Sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Marija Klobčar je v spremnem besedilu zapisala: »Lirična pesem Spevaj nama, Katica, ki začenja in hkrati poimenuje tokratni pesemski preplet Prekmurja, na poseben način osmišlja pričujočo zgoščenko. To ni le občutena ljubezenska pesem, ki na obzorje svojega hrepenenja riše sonce, mesec in zvezde: je pesem, ki s preprosto izpovednostjo spregovori o ljudeh, ki so ustvarjali, ohranjali ali spreminjali pesemsko izročilo Prekmurja.« Zgoščenka razgrinja pogled na stiske in radosti preprostega prekmurskega vsakdanjika. Njegovo podobo je stoletja določalo življenje na obrobju, zavezano predvsem obdelovanju zemlje. Tako zaznamovano obrobnost je bilo čutiti v bistveno skromnejši razvitosti, kar je oblikovalo tudi podobo ljudske kulture. Na kulturno podobo pokrajine je močno vplival protestantizem, ki ga je sprožila podložnost ogrskim fevdalcem. Oblikovanje lastne prekmurske književnosti, ki ji je sledilo, je odsevalo tudi v pesemskem izročilu. Na narečna knjižna besedila, ki so se od 18. stoletja vedno bolj približevala prekmurski pokrajinski nadnarečni podobi, so se opirala prizadevanja za versko poglabljanje, hkrati pa tudi prizadevanja za večjo splošno razgledanost. Vse to je posredno vplivalo tudi na podobo ljudske kulture, s pesmijo vred. Tako na evangeličanski kot na katoliški strani je nastalo veliko pesmaric. Kritični pogled prekmurskega in porabskega duhovnika Jožefa Košiča je leta 1824 to stanje ob obravnavi Goričkega označil s tem, da »je Slovencu v hribih vsa znanost to, da zna malo brati in z veliko težavo pisati, kar pa vadijo le s prepisovanjem pesmi«. Zvočna snemanja v Prekmurju v drugi polovici 20. stoletja so pokazala velik vpliv prekmurskih tiskanih pesmaric. Marija Klobčar opisuje tudi druge vsebinske pomene in posebnosti, povezane s protestantizmom, skromne stike Prekmurcev s sosednjimi pokrajinami, sezonstvo: »Delo na tujem je pospešeno spreminjalo tradicionalno kulturo Prekmurja, spremembe pa so postale del nove prekmurske prepoznavnosti ...« Snemalna skupina Glasbenonarodopisnega inštituta je prišla prvič v Prekmurje leta 1955 in se vračala predvsem v šestdesetih letih. Raznovrstnost pesemskih izročil – tako Marija Klobčar - razkriva zgoščenka Spevaj nama, Katica, in sicer »vsebinsko združuje tri ravni: najprej je pripoved o življenju posameznika, zato se vsebinsko dotika njegovih najpomembnejših mejnikov, razpetih med rojstvo in smrt. Med temi so pesemsko najvidnejše poročne šege in šege ob smrti, dopolnjuje pa jih nekaj otroških ritmiziranih besedil.« Pestrost pesemske dediščine Prekmurja odseva tudi jezikovna raven pesmi: nekatere pesmi so v narečju, druge imajo nadnarečno podobo, posamične pesmi odsevajo jezikovne značilnosti sosednjih pokrajin, nekatere pa se zelo približujejo knjižnemu jeziku. Zvočnost pesmi in petja v Prekmurju je predstavila dr. Urša Šivic: »V ospredju pesemskega izbora zgoščenke Spevaj nama, Katica je sicer besedilna vsebina pesmi, pa vendar ima izbor tudi po glasbeni plati bogato podobo: na eni strani kaže stikanje prekmurskih pesmi in petja s tistimi z osrednjeslovenskega območja, po drugi strani izpostavlja posebnosti prekmurskega pesemskega in pevskega izročila; to so posebnosti, po katerih se loči od alpskega izročila in ki razkrivajo njegovo drugačnost in prepletenost z izročilom sosednje Madžarske.« Na zgoščenki je 38 pesmi zelo različnih dolžin, od nekaj sekund do najdaljše tri minute in pet sekund, skupaj 60 minut in 27 sekund. Vsaka pesem je na kratko predstavljena po vsebini, kdo jo poje in kraju, kjer je bila posneta. Ernest Ružič Za razstavo Fašizem in Slovenci – izbrane podobe so se v Pavlovi hiši odločili, ker gre za tematiko, ki je v tem delu Avstrije manj znana, podobno kot drugi dogodki iz polpretekle zgodovine, je poudarila Suzanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen VII za avstrijsko Štajersko. Razstava Fašizem in Slovenci – izbrane podobe predstavlja izbor likovnih del iz likovne zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ilustrirajo slovensko-italijanska razmerja v času fašizma in njihove odmeve. V italijanskih taboriščih se je zbralo nenavadno veliko slovenskih likovnih ustvarjalcev. V nasprotju z režimom v nemških koncentracijskih taboriščih je bilo v italijanskih ustvarjanje dovoljeno oziroma neovirano. Taborišča Gonars, Renicci, Padova, Monigo, Visco in druga so postala nekakšna središča slovenske slikarske kulture. Kot zanimivost: fašisti se niso skrivali in so se pri znanih umetnikih celo dali portretirati, denimo pri odličnem slovenskem risarju Nikolaju Pirnatu, ki je bil interniran v Gonarsu. V tem taborišču je bila kratek čas, dva meseca poleti 1942, na pobudo Nikolaja Pirnata celo neke vrste slikarska šola, ki jo je obiskovalo od 20 do 30 mladih likovnikov. Med predavatelji sta bila tudi brata Nande in Drago Vidmar. V njuni zapuščini se je ohranila umetnostnozgodovinska knjiga, ki je tedaj slikarju Mirku Lebezu služila kot učbenik. Avtor razstave dr. Iztok Durjava je ob odprtju povedal, da italijanski fašisti sami niso pobijali taboriščnikov, ni jih pa motilo, kako so umirali od lakote in bolezni. Ker so Italijani takoj po kapitulaciji poskusili zbrisati vse sledi, so likovna dela slovenskih umetnikov taboriščnikov, med katerimi je bilo več akademsko izobraženih in tudi ljubiteljskih, izjemno pomembna priča in spomenik. Kljub ugodnostim so bila tudi italijanska taborišča predvsem taborišča, kar se zrcali v marsikaterem delu, nastalem med neprostovoljnim življenjem v teh okoljih med drugo svetovno vojno. Na razstavi so dela Nandeta Vidmarja: Večer v Gonarsu, (ki je, mimogrede, del ustvarjanja podaril za stalno zbirko soboške Galerije), Nikolaja Pirnata: Avtoportret; Ivana Miklavca: V kuhinji; Janeza Lajevca: Interniranec Slavko Učakar; Otmarja Dreise: Plakat za slikarsko razstavo; Franja Smoleja: Med uro predavanja; Vladimirja Lamuta: Pred kuhinjo; Janeza Garbajsa: Pred kapelico v taborišču Gonars; Draga Vidmarja: Pogled na taborišče; Rajka Šubica: Monigo; Ivana Čarga: Pogradi in Mirka Lebeza: Bojan Stupica. Razstava Fašizem in Slovenci – izbrane podobe bo v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu odprta do 24. septembra. Razstavo spremlja kakovosten trijezični (slovenski, nemški in italijanski) katalog z razpravama dr. Katje Širok: Obmejni fašizem in slovensko vprašanje ter dr. Iztoka Durjave: Ustvarjanje slovenskih likovnih umetnikov v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Še utrinek z odprtja: popestril ga je avantgardni elektronski duet Klammer in Gründler. -eR- Kulturno podobo Prekmurja je oblikovala zavezanost zemlji. Grabljica v Nedelici leta 1973. Odprla se je hiša kolarstva 23. julijuša se je na Dolejnjom Seniki uradno prejkdala pa odprla hiša kolarstva, s pomočtjav Evropske unije v okviri projekta Saused k sausedi. Občina Dolenji Senik je v projekti kak partner bila zraven z hišov kolarstva. Tisti, štere zanima, od pondejlka naprej si v hiši leko poglednejo kak je gnauksvejta kolar (pintar) delo, kakšno škir je nüco, kak je živo. Projekt pa obnavlanje hiše sta se leta 2009 začnila pod vodstvom žüpana Žolta Moneka. Kak pa zaka je prišla ta ideja, od tauga de zdaj nam on pripovejdo. - Žolti, sto je biu, kak se je zvau tisti kolar, šteri je tü živo? »Gyula Huber se je zvau te kolar, šteri je tü živo pa delo do tridesetoga leta. Potistim ka je mrau, je njegvi sin delo tadala, dapa on je že nej vönavčeni kolar biu, ka je znau, tau se je od oče navčo.« - Kak dugo so živeli v tej hiši? »V osemdeseti lejtaj so ešče živeli v njej, potistim je že prazna bila, samo telko, ka so go vdrževali.« - Kak je prišla ta ideja, ka se obnovi ta kolarska hiša? »Vodja projekta Saused k sau-sedi Andreja Kovač me je gnauk poiskala pa me je pitala, če mamo kakšno idejo, kak bi se mi leko vklučili v te projekt. Mi smo pravli, ka mamo tau hišo. S tejm se mi je edna velka želja spunila, zato ka smo go mi kak občina že davnik steli dojküpiti pa obnoviti, samo nejsmo meli peneze. Velka sreča, ka je lastnik (tulajdonos) vse škeri, pa cejlo pohištvo obrano, ka je v hiši bilau. Pa tau je ešče velka sreča bila, ka so go nej odali, zato ka te čas je eden küpec že na pragi stau.« - Kak je občina leko dojküpla tau hišo? »Tau hišo smo küpili v okviri projekta, ka je bila ena tretina skupnoga proračuna. Tau znamanüje, ka za tri milijaune smo küpli hišo, cejli projekt je pa deset milijaunov biu.« - Ka vse ste napravili v okviri projekta? »Sedemstaugezero je bilau restavriranje, tri milijaune smo dali za ižo, iz drügi pejnez smo obnovili strejo, stené pa vse drügo, ka je ešče trbelo.« - Gda se je začno projekt? »Projekt se je začno leta 2009, gda smo hišo küpli, leta 2010 je bila obnovitev, restavriranje se je pa zdaj februara skončalo. Tak smo meli v plani, ka ta kolarska hiša se na vaški den blagoslovi, ka je nam uspelo, tak smo go te 23. julijuša leko prejkdali.« - Kak se je leko tau vse tak obranilo, mislim ka je starinsko v tauj hiši, če je tak dugo lejt prazna stala? »Tak ka bivši lastnik Ferenc Čuk pa njegva žena Marta sta vsakši keden tü bila, vleti sta v gradci delala, vzimi pa nalagala. Tašoga reda so se večkrat stavili pri njij pa so je nagučavali, aj odajo hišo ali kaj starinskoga iz nje. On je nikdar nikanej odau, zato ka je vüpanje emo v tejm, ka se gnauksvejta še tau obnovi pa v vesi ostane.« - Kakše cilje ma občina s kolarsko hišov? »Naš cilj je tau biu, če kakšne skupine, turisti na Dolejnji Senik pridejo, te aj nika mamo, ka njim leko pokažemo, drugič pa ohranimo edno staro maštarijo, kak škir tak veštauk za mlajšo generacijo. S tejm projektom, tak mislim, smo dosegli tau, ka smo steli.« - Kak si leko lidgé poglednejo kolarsko hišo? »Tü de vöspisano, gde je klüč, pa te tak se leko pogledne.« - Sto je vam pomago strokovno pri tejm, kak aj vögleda kolarska hiša? »Od muzeja Savaria sta nam strokovno pomagala dr. Sándor Horváth pa dr. Endre Nagy. Dostavse je bilau že v zidini, dapa dostavse smo dobili tö. V tejm so nam tö pomagali, ka pa kama naj se deje, ka paše pa ka nej.« - Gda se je kolarska hiša prejkdala, te so prejkdali kip sv. Janoša Nepomukija tü na dvorišči. Ka moramo vedeti od njega? »Prvin kak bi župnik Ferenc Merkli odišo iz Porabja je emo idejo, ka v vsakšoj porabskoj vesi postavi eden taši leseni kip (szobor), šteri je značilen za tisto ves. Na Dolejnjom Seniki teče največ potokov pa še Raba, zato smo si tak zmislili, ka se tü postavi leseni kip sv. Janoša Nepomukija, šteri je svetnik potokov, rek pa mostov. Ferenc Merkli je emo enga spoznanca šteri je kipar, organizacije, drüštva pa občina so pa vküpdale penaze, pa te tak se je 23. julijuša blagoslovo kip Janoša Nepomukija. S tejm, s kolarsko hišov, pa če se ešče vrtec obnovi, tak mislim, eden taši center dobi Dolenji Senik, gde se vrejdno baude staviti pa malo kauli pogledniti.« Karči Holec Žüpan Zsolt Monek Lepau vred vzeta soba Iža se je obnovila v okviri projekta Saused k sausedi Kip sv. Janoša Nepomukija Kolarske škeri OD SLOVENIJE… Za siraute trbej skrbeti z lübeznijov Kokouš z zlatimi djajcami Pismo iz Sobote Človekov žitek je nej nigdar samo lagvi gé. Gda je takši, si človek nika velkoga ne želej. Na, gestejo perauvni tö na toum svejti. Več kak ma, baukše kak njemi dé, eške več bi škeu meti pa nigdar njemi je nej zadosta dobro. Depa, njajmo zdaj perauvne lidi. Kak povejdano, naši žitki so vküper djani z dobri pa lagvi lejt. Pa gda je človeki najbole lagvo gé, si brodi, kak bi leko ovak bilau. Zdaj pa, lidgé smo vsikši ovakši od drugoga, tau vsikši vej. Je pa po tejm leko tak, ka edni lidgé škejo pa se mantrajo, ka lagvo doj bujejo, drugi pa senjajo, kak lagvi čas sam od sebe tamine. Pa so si zatoga volo že inda svejta lidge vözbrodili pripovejsti. Trno dosta je gé takši pripovejsti, ka se človeki leko nika takšoga zgodi, ka se njemi žitek na baukše obrne. Najbole poznane so tiste od zlate ribe, ka ti vse takšo spuni, ka si stoj najbole želej. Po tejm je pripovejst od posance, ka iz nje pidješ pa li samo pidješ pa nigdar pijače v njoj ne sfali. Tadale gé takši sto, ka samo povejš, aj se stolnjek prestre pa je že gori gestija, kak na najvekšom gostüvanji. Kcuj pa de eške buksa, ka bole v njoj pejneze štejš, vse več je nut pejnez. Pa tista pripovejst tö, ka nekak nin dobi takšo kokauš, ka zlate djajce nesé. Buma si brodim, ka v tej lagvi časaj za vse več srmakov, mo pomalek začnoli vörvati v takše pripovejsti. Edna takša kokauš, za stero lidgé vörvlejo, ka bi leko zlata djajca nosila, je gé gnesden loto. Pa edni rejsan senjajo, ka vse bi naredili z velkimi pejnezami, če bi na lotoni dobili. »Čüj, v čuntaj se mi glasi, ka zdaj pa gvüšno na lotoni dobim,« je pripovejdo možakar pri sausednom stoli tam v našoj domanjoj krčmej. »Pa po tejm si najprva dam nauve zobé naprajti, si najboukši auto küpim, po tistim mo tri dni pa tri noči pili, ka de se vse trausilo. Na, gda k sebi pridem, dem na banko, vse pejneze tam nut pistim. Vsikši mejsec mo samo obresti (kamat) brau pa lepau živo. Slüžba? Tau leko že gnes tanjam. Sto de pa eške delo, če takše velke pejneze ma. Dapa, prva bi eške proso, če mi leko edno malo pivo plačaš. Vej pa vejš, do plače je eške daleč gé,« se je prpovest pri sousednom stauli zgotauvila. Ge prpovejsti z lotonom ne maram. Zaprav, ge lotona ranč ne špilam. Meni so bole pri srcej stare prpovejsti. Najbole pa tista o kokauši z zlatimi djajcami. Zakoga volo? Zatoga volo, ka kokauš djajca že nesé. Pa je bole gvüšno, ka tista istinska djajca zlata gratajo, kak pa ka kaj zavadim na lotoni. Pa gda tista moja djajca zlata gratajo, mo leko delo pa mo emo vsefele. Kak prvo mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski eške eden hektar zemlé küpim, ka de dosta dela z gredami mejla pa nede brodila, kak sam ge nikšen nej. Po tejm, gvüšno, ka si vcejlak nauvi auto küpin. Po tejm … Na, zdaj pe rejsan več ne vejm, ka bi eške tadale delo s tistimi prevnaugimi zlatimi djajcami. Vejm pa, ka nikak nemo narejdo. Naši najbole prejgnjim bi kakšna takšna kokauš z zlatimi djajcami eške kak dobro spadnola. Vej go vseposedik iškejo, ka bi nas vö iz toga sraunjeka, kama so nas nut potisnoli, vöpotejgnoli. Na, gvüšno vejm, ka njim moje kokauši z zlatimi djajcami ta ne dam. Tau pa zatoga volo, ka bi se brž začnoli kotiri, od koga je ta kokauš. Tadale bi se nikak nej mogli zgučati, kakšne politične farbe je gé kokauš. Pa tau bi tö gvüšno bilau, ka bi kokauš prva na nikoj djali, kak bi njim prvo zlato djajce znesla. Ja, pa eške tau je gé! Njim takša kokauš nikak ne bi mogla pomočti. Istina, ka zlate djajce nesé. Depa, takše kokauši eške nega, ka bi zlato pamet znesla. Miki Ménje Csaba Böjte na Vogrskom dobro poznajo lidgé, on je tisti frančiškanski barat, steromi bi leko prajli, ka je oče dvejgezero siraut na Erdélskom v Romejnarskom. Za najvekšo nalogo svojoga žitka si je gordau, ka vküppoberé vogrske mlajše, steri nejmajo nej materé pa nej očo, steri gorrastejo na cesti. Deca pride z velkoga srmaštva, dapa gda gorazrastejo, se nji dosta vönavči pa leko se na svoje nogé postavi. Po več mejstaj v Erdéli je spravo pejneze za domove, gde leko tej mlajši živejo pa se včijo. Najvekši daum za te siraute majo v varaši Déva. Menih (szerzetes) Csaba Böjte vidi dosta težki usod (sors), dapa dun rad pripovejda o »svoji mlajšaj«. Meli so prej takšno deklično, steri je oče mrau, mati si je pa žitek vzela. Njau so dali v sirau-tišnico, gde so go s šlagom z mrzlo vodauv dolaprali. Tau je bilau njeno kaupanje. Pozabila je vogrski gunčati. Gda so go vövzeli iz té sirautišnice, so go mogli na nauva včiti na materno rejč. Dapa flajsna je bila pa je dobro pamet mejla, zatok je notadoprinesla, ka je zamidila. V gimnazijo so go dali spisati pa je maturo tö napravila. Tak je leko išla na univerzo se včit zgodovino pa arhivarstvo. Kakši 20 takši mlajšov so že meli, steri so od maloga pri nji gorrasli, tam so ojdli v mlašeči vrtec pa šaulo, po tistim so pa šli se tadala včit, ka so prišli do diplome. Zdaj že tej njini »nekdanešnji mlajši« delajo pa včijo po njini domovaj. Meli so pojbiča, 6-7 lejt staroga, steri je sam živo pri gauš-tji, kak kakša stvar. Ništje se je nej brigo z njim, dokeč so ga oni nej pomilüvali pa ga k sebi vzeli. Bila je ena mati, stera je tisto djesti kradnila, ka so oni v daumi za pisé vödjali, svojo deco je s tistim krmila. Eštje postelo so nej meli, gde bi si leko dojlegli, tak so živeli kak mara. Oni so nji z dobrim srcaum pa z lübeznostjov goraprijali. »Mlajši so nej krivi, če se na svejt narodijo,« pravi Böjte. »Stariš mora se skrbeti za nji. Če pa stariše nejmajo ali uni ne morejo, te smo tau mi. Liki, gda ta deca k meni pride, najoprvin kaudivajo pa tau gledajo, ka bi leko kaj vkradnili. Gda ji pripelam v daum, vonjajo, ka so največkrat nej meli, gde bi se leko kaupali pa sčistili. Gda pa pri nas vö s kaupance pridejo, pa so lepau oblečeni pa počesani, vcejlak ovak vövidijo. Te že človeško formo majo. Dapa ka je najbole potrejbno, je lübezen. Na lübezen z lübeznostjov odgovarjajo.« E. Sukič Pahor obiskal Izrael in palestinska ozemlja Premier Borut Pahor je bil na prvem uradnem obisku v Izraelu in na palestinskih ozemljih. Z izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem sta po pogovorih v Jeruzalemu poudarila pomen neposrednih dvostranskih pogajanj za reševanje spora med Izraelci in Palestinci, v pogovoru z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom pa sta se posvetila stanju v mednarodnem gospodarstvu in financah ter bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Premier Borut Pahor se je drugi dan tridnevnega obiska v Izraelu in na palestinskih ozemljih srečal z izraelskimi in palestinskimi gospodarstveniki. Z njimi je med drugim razpravljal o možnostih, da se prek gospodarskega sodelovanja med Izraelci in Palestinci spodbudi tudi politični dialog. Pahor je nato v Tel Avivu sodeloval pri odprtju izraelsko-slovenske gospodarske zbornice. Zadnji dan obiska je slovenski premier obiskal Ramalo, kjer se je srečal z najvišjimi palestinskimi predstavniki, tudi s predsednikom vlade Salamom Fajadom in predsednikom Mahmudom Abasom. Obiskal je tudi grob nekdanjega palestinskega voditelja Jaserja Arafata in rehabilitacijski center Abu Raja, za katerega je Slovenija v preteklih letih prispevala finančna sredstva. Vlada dala zeleno luč dokumentu nadgradnje zdravstvenega sistema Vlada je potrdila dokument nadgradnje zdravstvenega sistema. Glavni spremembi na področju financiranja zdravstvenega sistema v dokumentu nadgradnje sta odprava prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obvezne participacije, medtem ko prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje ostaja enaka. Predvidene so nove trošarine za zdravju škodljiva živila, kot so sladke pijače, slaščičarski izdelki in živila z visokim deležem nasičenih maščob. Predvideno je tudi zvišanje trošarin za žgane pijače ter tobačne izdelke ter uvedba trošarin za ustekleničeno vodo. zveza.hu … DO MADŽARSKE Neverjeten madžarski večer v Izoli Letos so na slovenski obali v Izoli že devetnajstič organizirali rokometni festival Eurofest, na katerega so prišli ekipe, starši, igralci in navijači iz številnih držav sveta: iz Katarja, Tajvana, Slovenije, Srbije, Hrvaške, Belgije, Nemčije, Avstrije, Portugalske, Češke in Madžarske. To leto je več kot 130 ekip tekmovalo v različnih kategorijah, med njimi tudi madžarska moštva: Simple Clean Szentgotthárd, Hajdúböszörmény, Veszprém (Gimnazija Vetési) in Budimpešta (Kőrösi DSE). Na prireditvi, ki je trajala šest dni, je bil posebni večer prijateljstva, na katerem se je letos predstavila Madžarska. Seveda so za predstavitev prosili nas, Monoštrčane, saj ima občina Izola dobre stike z Monoštrom. Rokometni klub »Monoštrski tigri« je zelo pomemben del monoštrskega rokometa. To moštvo, z navdušenimi starši v ozadju, organizira veliko športnih dogodkov, med katerimi je največji rokometni turnir Arany János (http://aranykupa.eu/), ki se ga že veliko let udeležuje več kot 50 ekip, približno 600 otrok in staršev iz Madžarske, Slovenije, Srbije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Avstrije. Tigri so v prejšnjih letih navezali zelo dobre stike s slovenskimi ekipami, otroci so postali dobri prijatelji in že komaj čakajo na nova srečanja. Na Eurofestu (150 ekip in 3000 udeležencev), ki ga organizira partnersko mesto Monoštra, Izola, smo igrali letos že sedmič. 500 porcij madžarskega golaža se je kuhalo v zadovoljstvo gostov, mogoče je bilo tudi okusiti naše dobro žganje in vino. »Glavni kuhar« je bil Miklós Kiss, ki je zaradi svojega sina ljubitelj rokometa in vodja Euresta, d. o. o., ter organizator Guinessevih kuhanj. Prazni krožniki, čestitke in dobri vtisi so pokazali, da je odlično delal, seveda ne smemo pozabiti tudi pomoči naših navdušenih staršev. Glavni del večera je bil kulturni program in fantastični šotori, v katerih smo gostom ponujali posebnosti naše države in jim pokazali, zakaj je vredno priti na Madžarsko. Prireditev je odprla s petjem Bettina Magyarics, njen prelepi glas je razvnel vsa srca. Veselili smo se, da je veleposlanik Madžarske v Sloveniji sprejel naše vabilo ter prisrčno pozdravil tamkajšnje gledalce. Govoril je tudi župan Monoštra Gábor Huszár, ki smo ga lahko poslušali tudi v slovenščini. S prijazno kratko zgodbo je želel poudariti lepoto Slovenije in to, da ni naključje, da jo pride obiskat toliko ljudi. V nadaljevanju prireditve so se predstavili razni glasbeniki in plesalci iz Hajdúböszörménya oziroma Budimpešte, Eszter Kozma je igrala na flavti in Matej Kozma pokazal skrivnosti madžarskih specialitet. Radi bi se zahvalili za pomoč organizatorjem, zato smo vsi skupaj zapeli dobro znano slovensko pesem za spoštovanje Slovencev ter jim izročili darila za vse lepo, kar smo tam preživeli. Priznali so tudi našo aktivnost. Glavni organizator festivala Tone Barič in župan izolske občine Igor Kolenc, ki je bil tudi glavni pokrovitelj turnirja, sta nas nagradila za sodelovanje, trud in prijaznost. Dobili smo lepe plakete ter lahko rečemo, da je bil na koncu večera vsak dobre volje. V veselje nam je bilo, kar smo lahko naredili za ta cilj. Vsi moramo biti ponosni na Madžarsko, našo lepo državo. Lepo nam je bilo videti smehljajoče se obraze, zadovoljne ljudi in predvsem veselje, ki je napolnilo ta večer. Preostali dnevi so bili zelo razburljivi zaradi dobrih tekem. Monoštrčani smo se letos prijavili v kategorijo letnikov 1994 s sponzorsko pomočjo podjetja Simple Clean. V tej kategoriji je bilo 15 ekip. Odločno smo se borili proti veliko močnejšim in boljšim ekipam (npr. katarska reprezentanca, RK Novi Beograd). Sistem tekmovanja nam ni dovolil, da igramo za medaljo, čeprav smo na koncu ostali neporaženi. Končali smo s tremi zmagami ter tremi neodločenimi izidi. Matej Kozma Pripravlja se strategija o pouku tujih jezikov Nova strategija o pouku tujih jezikov, ki jo sedaj pripravljajo na Ministrstvu za nacionalne vire, predvideva, da se bodo lahko za štiri leta na visoke šole in univerze prijavili le dijaki, ki že imajo jezikovni izpit. Hkrati naj bi za jezikovni pouk in tudi opravljanje izpita poskrbele srednje šole, torej ta naj ne bi bil odvisen od finančnih zmožnosti staršev. Po mnenju državne sekretarke za šolstvo Rózse Hoffmann je precej študentov, ki so sicer končali študij, toda ne dobijo diplome, ker nimajo predpisanih jezikovnih izpitov. Za 20. avgust se bo spekel kruh vseh Madžarov Profesor prava dr. József Korinek je dal pobudo, naj se ob madžarskem narodnem prazniku, 20. avgusta, speče kruh madžarskega naroda, za katerega naj prispevajo pšenico iz vseh madžarskih županij in seveda tudi iz zamejskih pokrajin, kjer živijo Madžari. Prispelo pšenico bodo mleli v mlinu v Mohácsu 13. avgusta, kruh pa bodo spekli na glavnem trgu mesta Pécs 19. avgusta. Petkilogramski hleb naj bi simboliziral složnost in enot-nost Madžarov, kjer koli živijo. Ob kruhu za praznik bodo iz preostale moke spekli tudi 3000 hlebcev, denar, ki ga dobijo s prodajo, pa bodo namenili skladu, ki skrbi za prehranjevanje socialno šibkih otrok. Odvečno moko bodo namenili Fundaciji sv. Frančiška v mestu Déva v Transsilvaniji, ki skrbi za otroke brez staršev. Mednarodna likovna kolonija Od 8. do 18. avgusta bo potekala v Slovenskem kulturnem in informativnem centru 10. (jubilejna) mednarodna likovna kolonija, na kateri bo ustvarjalo deset umetnikov iz Madžarske, Slovenije in drugih držav. Kolonijo organizirata Zveza Slovencev in Galerija - Muzej Lendava. Monoštrska ekipa je trikrat zmagala in trikrat igrala neodločeno Golaž se je kuhal za petsto ljudi Snemanje novega slovenskega filma Šanghaj ROMAN NEDOTAKLJIVI KOT NALAŠČ ZA FILMSKO ZGODBO Ob prekmurskih Filovcih, nekoč znanih po številnih lončarjih, so zgradili romsko vas. Zaradi snemanja novega slovenskega filma Šanghaj po romanu Ferija Lainščka Nedotakljivi in v režiji Marka Naberšnika. Ob šestih glavnih vlogah je 40 velikih igralskih vlog in še več statistov. Nastaja doslej najdražji slovenski film, stal bo okrog dva milijona evrov. To so statistični, na neki način tudi nujni podatki. Za gledalce bolj pomembno je, da bo film tako gledljiv kot Petelinji zajtrk po romanu istega avtorja in režiserja. Film je namreč presegel vsa pričakovanja, kajti ogledalo si ga je krepko prek 100 tisoč gledalcev v kinematografih in gotovo vsaj toliko na televiziji. Režiser Marko Naberšnik je prepričan, da gre pri Nedotakljivih za zgodbo, ki je zelo primerna za film, kar je začutil ob prvem branju romana. Feri Lainšček pa pravi, da kljub šestemu filmu po njegovi literarni predlogi ne more biti ravnodušen. Trenutki, ko se besede za potrebe filma materializirajo, so pač izjemno doživetje. »Vsa vas, ki je recimo nastala v moji domišljiji, je zdaj že konkretno zgrajena ... Vesel sem tudi, da spet sodelujem z režiserjem Markom Naberšnikom in drugimi ustvarjalci, s katerimi smo že sodelovali, se ustvarjalno družili in bili pri tem uspešni.« Šanghaj je ljubezenska zgodba. Glavni protagonisti so člani ciganske družine Mirga. Spremljamo življenje štirih generacij, ki jo v prvi osebi pripoveduje Lutvija Belmondo Mirga. On je tudi osrednji junak zgodbe, romski kralj, ki se odloči ustvariti lastno vas, ki jo poimenuje Šanghaj. Preživlja se s tihotapljenjem in njegov vpliv na okolico s časom narašča. Na svojo stran pridobi lokalno policijo in politiko, kar mu pomaga, da se začasno dvigne nad zakon. Ko se začne razpad Jugoslavije, prekupčevanje s trgovskim blagom zamenja s preprodajo orožja ... Zgodba o večnem hrepenenju po sreči, o ljubezni in družinskih vezeh; zgodba, v kateri se solze mešajo s smehom. Dogajanje je postavljeno v čas razpada Jugoslavije, ko so mnogi pozabili, da se lepota življenja skriva v drobnih rečeh. Belmonda igra Visar Vishkan iz Makedonije. Pravi, da mu je tematika blizu, saj je odraščal med Romi: »To je Balkan, vsi smo enaki. Ne moremo se primerjati denimo z Nemci. Gre za temperament, ki ga ta zgodba in film imata.« Amando igra Asli Bayram, ki prvič sodeluje v slovenskem filmu. Tematika ji je zelo blizu kot njenemu partnerju Belmondu oziroma Visarju Vishkanu. Od znanih slovenskih igralcev v Šanghaju sodelujejo Vlado Novak, tudi glavni igralec v Petelinjem zajtrku, zdaj župan Sviligoj, Bojan Emeršič, Ivo Ban, Tone Kuntner, Andrej Nahtigal, pa tudi Mišo Kontrec, glasbena skupina Langa, godba na pihala Bakovci in številni drugi, skupaj več sto statistov. V Filovcih jih je bilo denimo 82. Svojevrsten rekorder je pisatelj Feri Lainšček. Njegovi romani so, pravijo režiserji in drugi poznavalci, kot nalašč za filmsko predstavitev. Tako so najprej posneli film Halgato po romanu Namesto koga roža cveti, Mokuš je nastal po romanu Ki jo je megla prinesla; po romanu Vankoštanc je film Traktor, ljubezen in rock‘n‘rol, potlej pride Petelinji zajtrk po istoimenskem romanu, sledi Hit poletja, ki je neke vrste nadaljevanje Pete-linjega zajtrka, in zdaj Šanghaj, ki naj bi doživel premiero oktobra prihodnje leto v Murski Soboti. Produkcijska hiša ArsMedia in ustvarjalci filma imajo predvidenih 42 snemalnih dni, zdaj so nekje na sredini, potem ko so delali v Panovcih, Filovcih in Murski Soboti, bodo nadaljevali v Ljubljani in se vrnili v Soboto. Besedilo in fotografije: Ernest Ružič Šanghaj pričakuje župana Sviligoja (Vlado Novak Številni statisti v Filovcih, desno tudi Visar Vishka in Asli Bayram Belmondo in Amanda čakata na režiserjev klic Režiser in scenarist Marko Naberšnik, Amanda-Asli Bayram in avtor romana Nedotakljivi Feri Lainšček, tokrat v vlogi statista, zato bela srajca in kravata, česar na njem sicer ni mogoče videti Ne samo igra/film,tudikruh/kosilo POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK ENA PA ENA STA DVA Potrašeno strašilo je v gredaj s korinami pa roužami najšlo svoj drugi doma. Brž je tapozabilo svoj žitek na paulaj. Je tapozabilo, kak je bilau postrašeno, kak je vodne spalo, vnoči pa gledalo v glüpo kmico. Gda je gor prišlo, ka straja v njem več nega, je žitek lejpi grato. Cejle dneve so ftiči lejtali kauli njega. Na, uni so nej straja od njega meli. Kak bi ga pa meli, vej je pa un nej strašno strašilo. Pavar pa njegva žena sta zavolo toga tö srečniva bila. Radiva sta ga mela. Pa kak je vövidlo, so zavolo vsega toga korine pa rouže tö bole na velke cvele. Njive farbe pa so bile eške bole žive. »Skur vse je tak, kak mora biti,« je pravo pavar. »Kak si tau brodiš, ka skur? Vej je pa vse vredi,« ga je nej razmejla žena. »Eške ne vejm, depa, gvüšno si kaj zbrodim. Tak se mi vidi, kak če bi eške nika falilo eti na naši gredaj,« se je škrabo za vüjo. Pa sta tau tanjala, ka je trbelo delati. Delala sta do večera. Po večerdji sta si doj vsela pa gledala tavö. Ftiči do pomalek spat šli. Eško so malo lejtali es pa ta, eške so popejvali slejgnjo nauto. Den je pomalek vgašüvo. S kmicov je mer na zemlau spadno. Postrašeno strašilo si je zdejnolo. Tau znamenüje, ka uno tö spat dé. Tak spat, kak spijo vrabli v njegvom klobüki pa siničice v njegvi žepkaj od staroga rejklina. Eško gnauk si je zdejnolo. Pavar pa njegva žena pa, kak bi ga čüla. Kak bi vpamet vzela njegvo zdihavanje. Pa kak bi ga najbole razmela v tejm njegvom zdihavanji. Nika sta nej prajla. Samo sta se poglednola pa sta vedla, ka trbej. Vsikši je odišo na svoj kraj pa se prijo dela. Gda se je strašilo na drugi den zbidijlo, je najprva samo z debelim gledalo. Pa je nazaj zaprlo oči. Brodilo si je, ka eške spi, ka eške senja. Gda je znauva poglednolo, je vpamet vzelo, ka ne senja. Vcejlak pri njem je stala ona. Ona, najbole lejpa, ka ji je svejt vido. Na njenom velkom klobüki iz slame so si ftiči že delali gnejzdo. »Ti, ti, ti …« se njemi je zadrgavo gezik. »Ja, ge sam! Najniva vert pa vertinja sta me vnoči naprajla, ka ne boš tak sam med fticami pa raužami. Če njiva dobro razmejm, sam ge tvoja žena. Pa če njiva eške bole razmejm, si ti moj mauž,« njemi je gučala, kak bi se čüla najbole mila nouta. »Ti, ti, ti …,« se njemi je eške tadale zadrgavalo. »Ti, ti pa ge, pa ge…,« je nej mogo vörvati. Depa, den je šau tadale pa se njemi je pomalek enjalo zadrgavati. Pavar pa njegva žena sta gledala vö nad okno. Sta gledala pa se držala za roke. »Zdaj je pa rejsan vse tak, kak mora biti,« je prajla ona. »Ranč tak kak praviš. Nega več skur. Vse je, kak mora biti,« je pravo eške on. Strašilo pa strašilova žena pa sta tam venej popejvala vküper s ftiči pa fticami, stere so njima iz süje trave pa slame že plele gvant za veselo gostüvanje. Tau vse je tak kak v kakšoj srečnoj prpovejsti. Leko, ka stoj ne vörvle, ka je tak bilau. Tisti aj dejo ta za sedem brgouv pa prejk sedem dolauv pa njiva najdejo. Pa po tejm de vsikši vörvo, ka je tau najbole istinska istina. Miki Roš Čezmejni medijski tabor za mlade Srednješolce iz Prekmurja in Porabja so nedavno v Monoštru združevali besede, zabava, izobraževanje in medkulturno povezovanje. Medijski tabor, ki ga je organiziral Gotthárd TV v okviru projekta Mura-Raba TV, je potekal od 18. do 22. julija. V teh dneh so mladi, ki jih zanima novinarstvo, spoznavali ta poklic in televizijo kot medij v vseh njenih oblikah. Petdnevnega medijskega izobraževanja se je udeležilo deset dijakov iz Prekmurja in Porabja. Tabor se je v ponedeljek zjutraj začel v hotelu Lipa, kjer je glavni urednik pri Gotthárd TV Tamás Sulyok pozdravil udeležence in jim predstavil program tabora. Mlade je nagovoril tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Po predstavitvi udeležencev se je takoj začel strokovni prog-ram. Med ogledom enega od poročil Gotthárd TV je glavni urednik Tamás Sulyok razlagal strukturo prispevkov v poročilih, pozneje pa so se mladi že seznanjali s studiem pri Gotthárd TV. Tisti, ki jih je najbolj zanimalo delo snemalca, so lahko osvojili znanje o uporabi kamere in njenih primernih postavitvah, drugi pa so se lahko poglobili v novinarske naloge. S pomočjo sodelavca računalničarja so dijaki dobili sliko tudi o svetu virtualnega studia. Potem ko so udeleženci že osvojili osnove snemanja in novinarskega dela, so lahko spoznali tudi proces montiranja. V petih dneh so lahko svoje znanje preizkusili tudi v praksi, pripravili so več posnetkov in prispevkov, ki bodo objavljeni v dvojezični oddaji Bepillantó/Vpogled. Mladi so zelo uživali v delu in so aktivno sodelovali. Dóra Hegyi, dijakinja monoštrske gimnazije, se je najbolj zanimala za novinarski poklic, napisala je več prispevkov, ki so objavljeni na spletni strani Gotthárd TV. »Na ta tabor sem se prijavila zato, ker me je zmeraj zanimal svet medijev in se želim tudi pogovarjati po slovensko z udeleženci iz Prekmurja in upam, da se bom veliko naučila od njih. Najbolj me zanima novinarski poklic, v katerem sem se že tudi preizkusila, in upam, da bom imela možnost pisati za časopise tudi v prihodnje. V dnevniku Vas Népe v rubriki Séta je bilo objavljenih že več mojih člankov in upam, da bo tudi letos tako,« je povedala. Taborniki so se lahko udeležili tudi raznih izletov in programov. Po ponedeljskem jahanju in kolesarskem izletu smo se v torek in sredo lahko sprostili v monoštrskih termah, zvečer pa smo pripravili zabavo s karaokami. V četrtek smo zopet organizirali sproščujoč program, pomerili smo se v kegljanju. Dijaki so bili seveda zelo uspešni tudi v televizijskem studiu, pred in za kamerami. O ustvarjalnosti porabskih dijakov pričajo tisti kratki filmi, za katere so si sami izmislili scenarij in jih z malo pomoči tudi sami posneli. Medijski tabor se je končal v petek pri jezeru Hársas s piknikom. Vsak udeleženec je prejel tudi potrdilo o sodelovanju na taboru. Nato se je s peko slanine in prijetnimi pogovori končal prvi medijski tabor, ki ga bo Gotthárd TV priredil tudi naslednje leto. Nikoleta Vajda Nagy Dijaki v studiu monoštrske mestne televizije Fante je najbolj zanimalo delo s kamero PETEK, 05.08.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 TOMAŽEV SVET, 8.55 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 9.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 9.25 PROF. PUSTOLOVEC, 9.45 ENAJSTA ŠOLA: STADION, 10.10 GOKART 26, DOK. FILM, 10.25 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 10.50 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.20 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.45 UGRIZNIMO ZNANOST: KEMIJA VONJA, 12.00 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG, 13.00 POROČILA, 13.15 MILIJONI SKRITI V KAMNIH, DOK. FILM, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: JEŽEK, RIS., 15.55 IZ POPOTNE TORBE: IZDELAJ SAM, 16.15 MAKS, DAN. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.20 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.30 KARLI, RIS., 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.50 EKO UTRINKI, 20.00 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 20.35 KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 05.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.45 EVROPSKI MAGAZIN, 15.15 IMPRO TV, 15.45 OPERNE ARIJE: BASIST SAŠA ČANO, 16.00 ŠPIC-CVAK! KATALENA, EDWARD CLUG, VALENTINA TURCU IN MARIBORSKI BALETNI PLESALCI, 16.55 KRAJI IN OBIČAJI: V SMERI SANJ, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 MED VALOVI, 18.15 PODOBE SLOVENIJE: PADNA, DOK. SER., 18.50 KUT GAS, POSNETEK KONCERTA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.45 STUDIJSKI SISTEM, DOK. ODD., 21.40 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.40 OBREDJA: LATINSKA AMERIKA, DOK. SER., 23.30 VEČNO SONCE BREZMADEŽNEGA UMA, AM. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 06.08.2011, I. SPORED TVS 6.05 POLETNA SCENA, 6.35 ODMEVI, 7.15 IZ POPOTNE TORBE: IZDELAJ SAM, 7.35 ŽABJI KRALJ, 8.20 POD KLOBUKOM: PUST JE PRED VRATI, 9.00 PREDMESTNI KROKODILI, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: ŽIVLJENJE BREZ TELEVIZIJE, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 LAURA, POLJSKI FILM, 15.20 RAZVEDRILNA ODDAJA, 16:00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA JERICA MRZEL, 17.00 POROČILA, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 NA VRTU, 17.40 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA KATJA FAŠINK, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.25 OZARE, 18.30 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ - POSNETEK KONCERTA SKLADATELJEV MOJMIRA SEPETA IN JURETA ROBEŽNIKA, 22.15 SADOVI NARAVE: JABUKE IN HRUŠKE, DOK. ODD., 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 POLETNA SCENA, 23.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.25 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 06.08.2011, II. SPORED TVS 10.15 SKOZI ČAS, 10.40 KRAJI IN OBIČAJI: V SMERI SANJ, 11.10 POSEBNA PONUDBA, POTROŠNIŠKA ODDAJA, 11.35 EKO UTRINKI, 12.10 STUDIJSKI SISTEM, DOK. ODD., 13.05 ŠPORT, 14.55 ODDAJA O ŠPORTU, 15.20 DOTIK T-RAJANJA, FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC, 17.15 PARADIŽ: POKRAJINA ŠT. 2, TV-TRILOGIJA, VINKA MÖDERNDORFERJA, 18.15 POZDRAV EVROPI - VPLIVI LJUDSKE GLASBE NA UMETNO, 20.00 OB SMRTI REŽISERJA MIRČA KRAGLJA - DEŽ V PIRANU, SLOVENSKI TV FILM, 20.50 KRALJ, AM. FILM, 22.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 07.08.2011, I. SPORED TVS 6.20 POLETNA SCENA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.00 NINA NANA, RIS., 7.05 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS.,7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 7.25 PUJSA PEPA, 7.30 ANČINE NOGICE, 7.45 MOJSTER MIHA, RIS., 7.55 PENELOPA, RIS., 8.00 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.10 TIMI GRE, RIS., 8.20 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.30 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.45 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 8.50 SMRKCI, RIS., 9.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.25 MAKS, DAN. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.15 KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.50 SMARAGDNA REKA, DOK. ODD., 15.40 NENAVADNA DOGODIVŠČINA, ISL. FILM, 17.00 POROČILA, 17.20 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 18.10 VČERAJ IN DANES: IDA BAŠ, 18.35 DIM, DAM, DUM, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 DVOJNIK, FR. FILM, 21.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.20 POROČILA, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 USODNA NOČ, FR. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 07.08.2011, II. SPORED TVS 10.15 SKOZI ČAS, 10.35 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 11.05 VELIKANI NAŠEGA ČASA: KLAVDIJ PALČIČ, 11.40 MILIJONI SKRITI V KAMNIH, DOK. FILM, 12.30 SADOVNJAKI, DOK. ODD., 13.00 SADOVI NARAVE, DOK. ODD., 13.30 IZGINJANJE ČEBEL, DOK. ODD., 14.25 MARKO HATLAK IN SKUPINA FUNTANGO, POSNETEK KONCERTA, 15.45 ŠPORT, 17.35 NAJLEPŠE AVSENIKOVE MELODIJE, 19.15 SLOVENCI PO SVETU, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZEMLJA V KRČIH, ZAHOD, DOK. ODD., 20.50 KOŠARKA: SLOVENIJA: ČRNA GORA, PRIJATELJSKA TEKMA, 22.45 ŠPORT, 23.10 LJUBICE, ANG. NAD., 0.05 BILO JE..., 1.00 ŽIGA VIRC: NEBO NAD BLOKOM, KRATKI FILM AGRFT, 1.15 DARKO SINKO: DEDEK MRAZ, KRATKI FILM, 1.35 INFOKANAL * * * PONEDELJEK 08.08.2011, I. SPORED TVS 7.00 POLETNA SCENA, 7.30 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 JANKO, METKA IN PAVLIHA, LUTK. PREDSTAVA, 9.15 TOMAŽEV SVET: DOBER TEK, 9.20 PRIHAJA NODI, RIS., 9.30 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 9.45 ALI ME POZNAŠ, POUČNA NANIZANKA, 9.50 MRAVLJINCI, DOK. FILM, 10.05 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 10.35 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.00 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.15 POLNOČNI KLUB, 14.30 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, DOK. FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SMRKCI, RIS., 16.10 NOTKOTI, 16.30 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: PRVAKI, ANG. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 DOSJE: OZDRAVITI ZDRAVSTVO?, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.15 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.55 SOBOTNO POPOLDNE, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.35 POSEBNA PONUDBA, 17.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 17.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.05 PRVI IN DRUGI - VČERAJ IN DANES: IDA BAŠ, 18.25 IMPRO TV: BOŠTJAN NAPOTNIK IN KATARINA ČAS, 19.00 VEČERNI GOST: PROF.DR. OTO LUTHAR, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: CARSTVO - ZAČETEK: UBOGI, UBOGI PAVEL, RUS. NAD., 20.50 KOŠARKA REPREZENTANCA: SLOVENIJA:HRVAŠKA - PRIJATELJSKA TEKMA, 22.50 OPERNE ARIJE: BARITONIST MARKO KOBAL, 23.05 ŠPIC-CVAK KATALENA, EDWARD CLUG, VALENTINA TURCU IN MARIBORSKI BALETNI PLESALCI, 0.25 KNJIGA MENE BRIGA, 0.45 PISAVE: MILENA MOHORIČ, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 09.08.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 TOMAŽEV SVET, 9.00 PRAVLJICE IZ MAVRICE, 9.20 NOTKOTI, 9.35 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 9.55 RIBIČ PEPE: BELA LJUBLJANA, 10.15 ZAPISOVANJE NOT, DOK. FILM, 10.30 WAITAPU, 11.00 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA JOGAN, 13.00 POROČILA, 13.15 SVETI BOBNI, GLASOVI BOBNOV BATA, DOK. ODD., 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SLAVNA PETERICA, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, 17.00 NOVICE, 17.30 PO TRAVNIKIH... S STANETOM SUŠNIKOM: NOEL, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TIMI GRE, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: AVSTRALIJA 1, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ČEZ PLANKE: BOSNA IN HERCEGOVINA, 21.05 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PRAVA IDEJA!, 0.00 PO TRAVNIKIH... S STANETOM SUŠNIKOM: NOEL, DOK. SER., 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL TOREK, 09.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.35 MED VALOVI, 15.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.25 MOSTOVI – HIDAK. 16.55 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 17.50 KOŠARKA REPREZENTANCA: LJUBLJANA - MEDNARODNI TURNIR TEKMA ZA 3. MESTO, 20.00 ŠPORTNI FILM, 20.50 KOŠARKA REPREZENTANCA: LJUBLJANA - MEDNARODNI TURNIR TEKMA ZA 1. MESTO, 22.45 POSEBNA PONUDBA, 23.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.45 USTNIK, ZGODBA O NEKI INOVACIJI, DOK. FELJTON, 1.05 CITY FOLK – LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, DOK. SER., 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 10.08.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.25 MULČKI: VRTEC MIRNA, OTR. SER., 8.50 TOMAŽEV SVET: ROJSTNI DAN, 9.00 ZLATKO ZAKLADKO, 9.15 KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.40 RIBJA ZGODBA, KRATKI FILM, 9.55 MODRO POLETJE:, ŠP. SER., 10.30 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 10.55 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.20 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 12.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, 13.25 TEDNIK, 14.15 DOKUMENTARNI FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 PUJSA PEPA, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 OSMICA, DOK. FILM, 18.30 ROLI POLI OLI, RIS., 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: BALONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 39 STOPNIC, ANG. FILM, 21.25 MOŠKI, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 OSMICA, DOK. FILM, 0.15 TRIKOTNIK: VRNITEV PLEMSTVA, 0.45 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SREDA, 10.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.15 IZVIR(N)I, 14.45 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 15.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.45 SLOVENSKI VODNI KROG: MARTULJEK, DOK. ODD., 16.10 KNJIGA MENE BRIGA, 16.30 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, 17.05 EKO UTRINKI, 17.40 ŽIVLJENJE: PRVAKI, ANG. SERIJA, 18.35 ORLEKI, POSNETEK KONCERTA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 22.50 ODHODI, AM. FILM, 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 11.08.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 TOMAŽEV SVET, 8.55 SEJALCI SVETLOBE: NEDOKONČANA ZGODBA, 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 IZGUBLJENO IN NAJDENO, KRATKI FILM, 10.15 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 10.25 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 12.00 KORENINE SLOVENSKEGA MORJA, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DOSJE: OZDRAVITI ZDRAVSTVO?, 14.20 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 27 SEKUND, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: ČASOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 OBREDJA: EVROPA, ANG. DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 KRAVICA KATKA: FIČEVA KAPA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 VOJNA IN MIR, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 21.40 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 ALDO NICOLAJ: STARA GARDA, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SSG TRST, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 11.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.15 MAHLER V LJUBLJANI: SLOVENSKI KOMORNI ZBOR, 15.05 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 15.55 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.20 EVROPSKI MAGAZIN, 16.45 VELIKANI NAŠEGA ČASA: FRANCO GIRALDI, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 ČEZ PLANKE: BOSNA IN HERCEGOVINA, 18.55 KUT GAS, POSNETEK KONCERTA, 20.00 POLETJE Z GLASBO IN BALETOM, 21.25 KOMISAR LAURENTI, NEMŠ. FILM, 22.55 BEG LUDVIKA XVI., FR. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL