530 Ventil 14 /2008/ 6 INTERVJU Ventil: Kako ocenjujete stanje avto- matizacije v stregi in montaži v Slo- veniji v primerjavi s tujino? Dr. HerakoviÏ: Avtomatizacija proi- zvodnih procesov, vkljuïujoï strego in montažo, je eden kljuïnih parame- trov moïi industrije zahodnih držav z vidika poveïanja konkurenïnosti in zmanjšanja odvisnosti od trgov s ceneno delovno silo, obenem pa nam kljub staranju prebivalstva pomaga (oz. bo to bolj izrazito v prihodnosti) tudi pri vzdrževanju življenjskega standarda. Pomembna vloga strege in montaže v proizvodnem procesu se odraža v izredno visokem deležu dodane vrednosti konïnega izdelka. Avtoma- tizacija strege in montaže je zato v povezavi z informatizacijo proizvo- dnih procesov in uïinkovitim, avto- matiziranim zagotavljanjem in kont- rolo kakovosti nepogrešljiva za vz- drževanje konkurenïne sposobno- sti podjetij in njihovo uspešnejše pos- lovanje. V Sloveniji moïno zaostaja- mo v ustvarjeni dodani vrednosti in realizaciji na zaposlenega v primer- javi z razvitejšimi državami Evropske unije. Te države so v povpreïju bolj- še od Slovenije za 2,5-krat in ustva- rijo realizacijo na zaposlenega okrog 200 tisoï evrov. Te številke kažejo na to, da je stopnja avtomatizacije proizvodnih procesov, predvsem pa strege in montaže, v Sloveniji še relativno nizka. Stanje se v zadnjih letih sicer izbolj- šuje, vendar še vedno krepko zaosta- jamo v primerjavi z najbolj uspešnimi državami. V ïasu prihajajoïe krize se v nekaterih podjetjih v Sloveniji že kažejo znamenja potreb po višji stop- nji avtomatizacije strege in montaže, predvsem po fleksibilni avtomatiza- ciji. Tako lahko priïakujemo, da bodo mnoga podjetja izkoristila ta ïas za prestrukturiranje procesa strege in montaže. Zelo pomembno se mi zdi tudi dejstvo, da mnoga podjetja že spoznavajo, kako pomembna sta ne- nehen razvoj in zasledovanje konku- rence ter pravoïasno povezovanje in sodelovanje z univerzami in inštituti. Podjetja, ki so v preteklosti aktivno delovala na ta naïin in vseskozi tudi s pomoïjo raziskovalnih inštitucij optimirala proizvodne procese, tudi s filozofijo “vitke proizvodnje”, bodo zagotovo lažje prebrodila prihajajoïe obdobje. V novembru je bil v prostorih gospodarske zbornice Slovenije peti posvet na temo avtomatizacija strege in montaže – ASM ‘08. Ob tej priliki smo se pogovarjali o stanju in možnostih razvoja avtomatizacije v Sloveniji z vodjem Laboratorija za strego, montažo in pnevmatiko na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani doc. dr. Nikom HerakoviÏem. Ventil: Kje so ovire in na drugi strani možnosti za še višjo stopnjo avtoma- tizacije v Sloveniji? Dr. HerakoviÏ: V EU je okrog 95 % vseh podjetij takšnih, ki se uvršïajo v kategorijo majhnih in srednjih in zaposlujejo preko 90 % aktivnega prbivalstva. Slovenija je v tem pogle- du še toliko bolj izrazita, saj majhna podjetja prevladujejo, od tega pa je skoraj ïetrtina mikropodjetij. V majhnih proizvodnih podjetjih je obiïajno težje vzpostaviti kritiïno maso znanja in pa tudi finanïnih sredstev za uvajanje avtomatizacije v proces strege in montaže, zato v teh podjetjih, pa tudi v nekaterih veïjih, prevladujeta roïna strega in monta- ža. Veliki oviri pri uvajanju avtoma- tizacije strege in montaže sta tudi slovenska tradicionalnost in zaprtost ter mnogokrat celo samozadostnost. Japonska, ki je oz. je bila veliko bolj tradicionalna kot Slovenija, je brez veïjih težav v nekem trenutku uspela združiti svojo tradicijo z izzivi prihod- nosti. In ji je tudi dobro uspelo. Glede samozadostnosti pa lahko reïem le to, da se je pred nekaj leti popolno- ma odprla v svet celo Indija, ki bi po kritiïni masi 1 milijarde ljudi lahko bila samozadostna. Ta samozado- stnost se v Sloveniji kaže že na nivoju mnogih podjetij, ki imajo obïutek, da znajo vse narediti sama, pri tem pa poïasi nazadujejo in se oddaljuje- jo od konkurence. To je slabo. Zelo pomembno je zato biti odprt, ïim veï sodelovati z drugimi, predvsem raziskovalnimi inštitucijami tako na nacionalnem kot tudi na mednaro- Avtomatizacija strege in montaže v Sloveniji Dr. Niko HerakoviÏ 531 Ventil 14 /2008/ 6 INTERVJU dnem nivoju. Tudi država bi lahko z razliïnimi vzpodbudami inR&Dter gospodarsko politiko igrala bolj akti- vno vlogo pri vzpodbujanju uvajanja avtomatizacije strege in montaže v slovenska podjetja. Upajmo, da bo že tolikokrat opevani in na papirju doreïeni model »triple helix« konïno zaživel tudi v praksi. Za to pa je po- trebno spremeniti predvsem mnoge stvari v naših glavah. Mogoïe bo k temu pripomogla tudi prihajajoïa gospdarska kriza. Seveda pa so nekatera podjetja us- pešno sledila trendom v svetu in svojim konkurentom in tako sprotno uvajala tudi avtomatizacijo v stregi in montaži. Predvsem obïutno nižanje cen robotov in druge potrebne opre- me za avtomatizacijo v zadnjih letih je omogoïilo mnogim, tudi manjšim podjetjem, da so zaïela korenito reorganizacijo proizvodnih proce- sov, uvajanja robotov v proces strege in montaže itd. Ni pa nujno, da gle- damo na avtomatizacijo le z vidika popolne zamenjave roïne montaže z avtomatizirano. Pomembno je pre- dvsem pravoïasno predvideti spre- membe, ki bodo potrebne, biti pri- lagodljiv v vseh pogledih, tako z vidika razvoja, proizvodnje, strege in montaže, dobavnih rokov, zlasti pa kakovosti. Zgraditi je treba predvsem takšne sisteme za strego in montažo, ki bodo optimalni z vidika fleksibi- lnosti, produktivnosti in kakovosti. Tu imam v mislih hibridne strežne in montažne sisteme in LCIA – t. i. ceneno avtomatizacijo. Ventil: Ali je Slovenija lahko konku- renÏna glede razvoja strojne opreme za avtomatizacijo proizvodnje in na katerih podroÏjih? Dr. HerakoviÏ: To je težko vprašanje. Obïutek imam, da se glede vprašanja konkurenïnosti omejujemo predv- sem v svojih glavah in da se preveï bojimo drugih. Neštetokrat smo Slo- venci že dokazali, da smo ne samo konkurenïni, temveï celo boljši od drugih, kadar delujemo v primer- nem okolju. Sicer pa so nekatera slovenska podjetja v preteklosti že mnogokrat dokazala, da smo lahko konkurenïni tudi v širšem okolju, kot je npr. danes EU ali celo svet. Nekatera slovenska podjetja na po- droïju strojne in programske opreme za avtomatizacijo, ne samo proizvo- dnje, ampak tudi širše, so danes vo- dilna v svetu in svoje proizvode oz. znanje v glavnem izvažajo. Moramo pa se najbrž zavedati, da so slovenska podjetja težko konku- renïna velikim podjetjem, ko gre za standardno, velikoserijsko opremo za avtomatizacijo proizvodnje. Ve- liko bolj smo lahko konkurenïni z vidika namenskih, posebnih rešitev, kjer so potrebni hiter razvoj, velika prilagodljivost in tudi visoka stopnja znanja. Tega imamo dovolj, le znati ga moramo združiti in izkoristiti. Pri tem pa se moramo zavedati, da to znanje ne more biti zastonj, kot mno- gi priïakujejo. Ko gremo v trgovino, nam namreï nihïe ne da zastonj niti pol žemlje. îe zakljuïim ta odgo- vor, smo v Sloveniji vsekakor lahko konkurenïni pri izdelavi nišnih, ma- loserisjkih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, tehniïne rešitve ter veïji del opreme za avtomatizirano strego in montažo takšnih izdelkov pa smo sposobni narediti sami. Ventil: V novembru ste organizirali posvet o avtomatizaciji strege in mon- taže. Zanima nas, v Ïem vidite smi- sel tovrstnih sreÏanj strokovnjakov iz proizvodnje in drugih z njimi po- vezanih ustanov ter podjetij. Dr. HerakoviÏ: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v soorganizaci- ji MVZT in GZS že tradicionalno prireja letni posvet Avtomatizacija strege in montaže – ASM. Posvet, ki je edini takšen dogodek v Sloveniji, se je uveljavil kot mesto sreïevanja, posvetovanja in aktivne izmenjave mnenj strokovnjakov s tega podroïja, predvsem pa tudi kot mesto, kjer lahko podjetja predstavijo svoje stro- kovne, raziskovalne in komercialne aktivnosti na podroïju širše avtoma- tizacije, še posebej pa avtomatizacije strege in montaže. Posvet ASM je odliïna priložnost za sreïanje strokovnjakov sorodnih podroïij in medsebojno izmenja- vo mnenj ter izkušenj, za promoci- jo lastnega znanja kot tudi znanja podjetja, za preverjanje, kje je po- sameznik ali podjetje na podroïju avtomatizacije strege in montaže v primerjavi z drugimi v Sloveniji in posredno s konkurenco v svetu – gle- de na to, da se posveta udeležijo mnogi predstavniki tujih podjetij, ki delujejo v naši državi. Podjetja lahko predstavijo svoje vizije, izkušnje, izzive, najdejo potencialne partnerje za rešitve problemov itd. Nenazadnje je posvet ASM tudi družabni dogo- dek, kjer lahko strokovnjaki pokram- ljajo s svojimi kolegi in si izmenjajo izkušnje, tako se vrnejo nazaj na svo- ja delovna mesta ohrabreni in obo- roženi z novimi idejami. Osebno mislim, da so takšni dogo- dki nujni in da jih potrebuje tako industrija kot tudi raziskovalna sfera, Posvet ASM ‘08 532 Ventil 14 /2008/ 6 INTERVJU ki lahko na enem mestu zazna in spozna mnoge priložnosti za sodelo- vanje z industrijo in obratno. Že ko sem bil glavni in odgovorni urednik vaše cenjene revije, sem se zavzemal za bolj poglobljeno komunikacijo med predstavniki industrije, med in- dustrijo in raziskovalno sfero ter pre- dvsem za prenos znanja in izkušenj v vse smeri. Za to se zavzemam še sedaj in se bom tudi v prihodnje. Predvsem se mi zdi pomembno, da slovenska industrija pravoïasno zaz- na razvojne potrebe in jih jasno izrazi ter poišïe tiste, ki lahko pomagajo pri uresniïitvi idej. Slovenija je odloïno premajhna, da bi vsak deloval zase. Delovati moramo skupaj, saj lahko le tako ustvarimo kritiïno maso za tehnološki preboj in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Ventil: Kakšno vlogo bo imel vaš la- boratorij v prihodnosti na podroÏju uvajanja avtomatizacije? Dr. HerakoviÏ: Laboratorij, ki ga vodim, ima že v nazivu naštete sko- raj vse dejavnosti, ki jih razvija. La- boratorij za strego, montažo in pnev- matiko – LASIM – sem prevzel pred slabima dvema letoma, ko sem na- sledil prof. dr. Dragico Noe, ki je laboratorij ustanovila. Prof. Noetova, ki je še vedno ïlanica laboratorija kot upokojena profesorica, je po- stavila temelje njegovega delovanja in osnovne usmeritve dejavnosti, ki jih nadaljujemo. Vsekakor so rdeïa nit delovanja laboratorija pedagoška dejavnost, tesno sodelovanje z in- dustrijo in mednarodne aktivnosti. Laboratorij ima sedaj 5 aktivnih ïlanov, ravno ta mesec pa se nam pridružuje še šesti. Nekateri izmed ïlanov laboratorija imajo bogate izkušnje dolgoletnega dela v indu- striji, raziskovalnega in industrijskega dela na priznanih inštitucijah v tuji- ni, kot je RWTH Aachen, in na nekate- rih drugih podroïjih. Mislim, da smo dobra ekipa, ki bo uspešno razvijala dejavnosti laboratorija, to je strego, montažo, pnevmatiko, hidravliko in nekatera podroïja mehatronike tudi v bodoïe. Med drugim pokriva laboratorij omenjene dejavnosti tudi na pedagoškem podroïju in ponuja študentom rednega študija pet pred- metov, študentom izrednega študija pa tri predmete, kot so montaža, strega, hidravlika in pnevamtika. V zadnjem ïasu pospešeno obnavlja- mo in dograjujemo opremo labora- torija. Imamo dva ïlenkasta robota nosilnosti 6 in 20 kg, en robot SCARA z robotskim vidom, manjši krožni montažni avtomat, z januarjem 2009 bomo dobili novo didaktiïno opremo na podroïju hidravlike in pnevmatike, imamo pa tudi nekaj druge manjše raziskovalne in pedagoške opreme. Opremljeni smo tudi s programskim paketom za simulacijo hidravliïnih in pnevmatiïnih naprav DSHplus ter z nekaterimi drugimi programskimi paketi, kot so Robot studio, ProEngi- neer, Labview itd. Vso našo opremo dajemo na razpolago skupaj z našim znanjem tudi industriji. V okviru raziskovalnih in pedagoš- kih dejavnosti na podroïju avtoma- tizacije strege in montaže ter hidra- vlike in pnevmatike posredujemo študentom mnoga znanja že med študijem, še posebej v zakljuïni fazi študija, med izdelavo seminarjev in diplome. Uvajanje avtomatizacije v proizvodnjo bomo tudi v prihodnje podpirali s prireditvami, kot je Posvet ASM. Najpomembnejša vloga pa se mi zdi pri sodelovanju z industrijo. Prepriïan sem, da imamo nekatera znanja, ki bi jih lahko uporabila mno- ga podjetja. Vedno smo in bomo pripravljeni sodelovati v projektih z industrijo doma in v tujini. LASIM – Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko