Posvetovanje mladih v Postojni Aktivno in discfplinirano moramo slediti ustavnim načelom ter se dosledno boriti za politiko zveze komunistov V Postojni je bilo 19. in 20. aprila posvetovanje predsedni-kov in sekretarjev OO ZSMS občine Center. Mladi so se zbrali, da bi skupaj pretresli nekatera aktualna vprašanja v zvezi z delovanjem OO ZSMS in izmenjali mnenja in dose-danje izkušnje. Uvodoma je bil poudarjen idejnopolitični vidik boja ZSMS za samoup-ravljanje in osnove organizira-Bosti ter idejna, koordinaci.i-ska in kadrovska krepitev. Po-trebno je iskati pomen, vlogo in politično izhodišče za delo-van.je ZSMS v zgodovinskih in-teresih delavskega razreda in razvijanju socialističnih -samo-upravnih odnosov v družbi. Dej-stvo je, da je mladina tista potencialna družbena sila, ki bo danes ali jutori prevzela ali že pi-evzema odgovorne funkci-je v našem samoupravnem so-cialistienem sistemu. To velja za vsa področia dnižbenega življenja in tudi za sodekrva-nje mladih v samoupravnih organih, v njihovem okolju, kjer naj se tvorno vključijo v oblikovanje in ursničevanje sprejetih sklepov. V procesu idejne, strokovne in akcijske graditve postajajo mladi vse bolj sposobni za opravljanje odgovornih družbenih nalog. To ,je prav gotovo toliko bolj pomemben element razširja-nja in krepitve splošnega kad-rovskega potenicala v razjne-raii delegatskih odnosov. Vede-ti je treba, da bodo lahko mladi le s pridobljenim zna-njem in z izkušnjami pri druž-frenem delu dali svpj ustvar-jali prispevek naprednemu mladinskemu gibanju tn celot-nemu družbenemu razvoju na-še samoupravne feocialistične skupnosti. Seveda je trebamla. de vzgajati v smislu celotne družbene strukture, saj teme- ljijo dokumenti ZSMS na pro-gramsklh izhodiščdh Zveze ko-munistov Jugoslavije, ki je vo-dilna sila delavskega razreda naše dnižbe. Problerrid, s ka-terirni se srečuje mlada gene-racija, niso vedno samo prob-lemi mladih, ampak vse naše družbe. Zato moramo pri pre-magovanju problemov in od-pravljanju negativndh pojavov sodelovati vsi — vse družbe-nppolitidne stle, od zveze ko-munistov, socialistične zveze, zveze sindikatov in ZSM — se-veda iz istih izhodišč. Osnov-ne organizacije ZSMS morajo pri sprejemanju novih članov uppštevati predvsem fco, da bi bili le-ti delovni, da bi njiho-vo članstvo ne ostalo zgolj verbalno, pač pa, da Li tudi d&laM in akit.ivno sod&lovali, pri reševanju raznovrstnih prob-lemov. Podobno kot v pretsklosti je tudi danes mlada genera-cija nosilka naprednih idej in pomemben člen družbe. Že sam podatek, da je v Sloveniji pri-bližno 400.000 mladincev, starih od 14 do 27 let, je dovolj zgd-vorno dejstvo, da mora tako pomemben del naše družbe bi-ti aktivno vključen v samoup-ravni proces sprejemanja po-membnih odiočitev. Zanimiv je podatek, da je 25 odstotkov vseh zaposlenih mladih. Zato je razumljivo, da so tudi šte-vilčno vedno močneje zasto-pani v delegacijali na vsehrav-neh. — od temeljnih organiza-cij združenega dela in krajev-nih skupnosti, do najvišjih or-ganov republike in federacije. Po. letu 1972, ko so se z uve-ljavljanjem nove ustave zače-le spreminjati družbene raz-mere, so dobili mladi v obli-kovanju odločitev nove naloge. Tako ni vloga mladinskih or-. ganizacij samo njihovo pojitič. no delovanje v okviru SZI>L, ampak se mladlnske organiza-oije s svojo dejavnostjo vklju-čujejo v celotno družbeno ak-tivnost. Pomembni sta tudi dve nalogi mladih: delovanje in združevanje mladine po in-teresdh v olsviru različmh dru-štev in organizacij kot so ta-borniška zveza, planinska zve-za, kulturno — umetniška dru-štva in tudi razne komisije in odbori v okviru ZSMS; dru-ga pomembna naloga je vzgo-ja mladih, saj se v marksistič-nih krožkih in klubih združe-nih narodov odivja živahna študijska oblika zdrnževanja inter^ov. Pomembno vlogo mora imeti mladinska' organizacija tudi pri razvijanju kreativne oseb-nosti mladih, jih vzgajati, da bodo znali razmišljati in biti kritični do dosežkov. Zato je idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje mladih tolikb pomembnejše in rezultati ta-kega dela so že vidni, fteprav še. vedno niso taki, kpt bi že-leli. Vsaka osnovna organizaci-ja bo morala še naprej razvi-jati izobraževalno dejavnost in skrbeti, da bo dovolj druž-bostoviio jasne im razumljive literature. V zadnjem času se znotraj mladinskih organizacij vse bolj uveljavlja samoupravno načelo delovanja, kar ponieni, da je treba o stvareh, o ka-teraih se stolepa, kar naj/več razpravljati in zbrati kar naj-več pripomob in predlogov; sprejeta izho&išča za akcijo pa so obvezna za vse. Za delovanje mladih je p<>-memben tudi idejno — akcij-ski princip dela. Idejno jed-ro je v ustvarjanju novih vred-not, ki pripeljejo do izhodi-šča vsako aktivnost, akcijsko jedro pa je potem, ko posa-meznik delufe v svojem oko-lju. Za uspešno delo je. po-membna pravilna in pravočas-na obveščenost mladih. Centri za obveščanje, ki so sedaj že v vseh občinskoh konferencah, še vedno ne morejo zadovolji-vo informirafci mladih, zato sl mora vsaka osnovna organiza-cija po svojih močeh prizade-vati, da bi izdelala kar najbolj i^pešen in učinkovit informa-cijski sistem. Več pozornosti delu mladih, njihovim težavam in problemom bo treba posve-titi tudi v sredstviii javnega obveščanja. Tu smo zbrali samo nekaj osnovnih misli, ki jih je ute-meljik) in raOTilo poatojnsko posvetovanje mladinskega po-liti&iega aiktiva iz občine L