.SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA NA JESENIČAN
LEONHARD FRANK
„(Vzrok”
SEZ. 1946-47	ŠTEV. 2
m
mmLW'3t
bo
IJERA 18. JANUARJA 1947
z,-
<2. fr ioo
VZROK
Napisal: Leonhard Frank — Drama v štirih dejanjih — Režiser in inscenator: Tič Srečko — Poslovenil: Ciril Debevec
Oseb e :
Morilec .	.	.	.	.	- , • Mahnič — Pogačnik
Gospodinja ’	, • • .	Jeršič Tončka
Goslač . '.	.	..	.	.	.	.	.	.	,	.	.	Lotrič Franc
Pocestnica	.	k	.	.	.	/	.	.	.	Gostiša Tatjana
Učitelj .	.	.	.-	.	.	.	.	.	.	Tič Srečko
I Korbar
Dva učenca	.	. .	•	■	•	•	•	(	Zupanc
Mati .	.	.	.	.	.	.	.	.	.	v	.	.	Ferjan Dična
Predsednik	.	.	.	.	.	.	.	.	.	.	Markelj Janko
Državni pravdnik	.	■	J	•	Tič Srečko
Zagovornik	.	.	.	.	.	.	;	.	.	v	Čebulj Bojan
Enooki porotnik	.	'	.	.	-. . .	.	.	,.	Culjkar Franc
Drugi porotnik	.	.	.	...	.	.	.	Tomaževič Franjo
Ključar, ,	.	.	...	.	.	.	.Pogačnik #|- Mahnič
Duhovnik .	,	.	.	.	.	.	.	.	.	.	Savinšek Anton
Sluga .	.	.	.	.	...	.	.	.	Stržinar Franc
Porotniki, občinstvo
Mladini neprimerno!
g
€ It i IB M: l ili: K I! ■1111! Si
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA NA JESENIČAN
' * "" ’’	"----- SEZONA 1946/47 — ŠTEV. 2	. v
LKOmiATU) FRANK:
VZROK
(Premiera 18. januarja 1947.)
Nemški pisatelj Leonhard Frank, rojen 4. septembra 1882 v Nurnbergu, je pisal novele („Človek je dober“ iz 1. 1919), romane („Meščani“, „Oc! treh milijonov trije“) in drame ij („Vzrok“, .„Karel in Ana“). ;
' , Frank je eden izmed redkih modernih nemških pisateljev, ki se jim je uprla prusaška miselnost, predvsem njeno brezobzirno nasilje nad osebnostjo, nasilje nad popolno svobodnostjo slehernika, ki uničuje resnično svobodo že v njeni osnovi. V nujni zvezi s tem je njegovo antimilitaristično razpoloženje, ki ga j e izpričal v letih: prve svetovne vojne. Zgrožen nad brutalnim uničevanj cm n ajžlahtn ej šega — človeka, je zaklical v svet besede, ki jih poudarja tudi glavni junak naše drame:- „Mar sp ljudje zato.prišli na svet?“
Vse svoje pisateljsko prizadevanje je Frank posvetil borbi za človeka, ki je v svojem bistvu vedno dober in lep. Zato ga lahko postavimo na tisto vzvišeno mesto, kjer stoje Tolstoj, 'Gorki, Prešeren, Cankar in drugi, ki resno opominjajo nas in Jvse :;pbzndjše generacije: Spoštujte človeka! .
„Vzrok“, imenitno odrsko delo L. Franka, izredno po svoji zgradbi (besedila je začudo malo, opombe so podrobne, pisane sočno in z veliko literarno ambicijo, še več, so dovršena' psihoanaliza; h kateri moreta dramaturg in režiser komaj kaj dodati; na pr.: Morilec spusti roke, ki jih je držal v višini prs, da mu obvisijo kot plavuti morskega psa; ali. v napetem držanju se dvigne, roke iztegne na obe strani, kakor da balansira na vrvi; ali •A prisluškuje z grozo svojega srca.... itd.), predstavlja eno
izmed, njegovih najodličnejših apologij zaupanja v' človeka» hlcrati pa eno izmed najbolj žgočih obsodb nasilja nad njim. To izrazito psihološko dramo moremo registrirati kot izjemno odrsko stvaritev, ki si drzne reševati težak obči problem, ki se razrašča ne iz vsakdanjega, splošnega, ponavljajočega: se doživljanja, temveč iz enkratnega, edinstvenega, trenutnega, a usodnega doživetka. Na ta način je Frank-lahko kar' najbolj spretno služil svojemu vzvišenemu programu.
Gre za neznaten dogodek, mimo katerega bi šlo tisoč in milijon ljudi brez škode za svoj duševni?,izraz,;za svoje življenje in bodočnost, ki pa tega ali onega posameznika lahko uniči in ubije, človek, ki se nikoli ni boril z revščino, ki se je na široko izognil vsemu, kar predstavlja polno človečnost, to je: trpljenju, odpovedi in razumevanju, skratka človek, o katerem Frank z neko trpko ironijo, trdi, da ima „zdravo človeško pamet“, tak človek bi se podobnemu malenkostnemu dogodku kvečjemu nasmehnil. \
Osemleten fantiček; ki je zrasel v silni revščini, na šolskem izletu ne more kupiti skodelice mleka. Učitelj, ki'sovraži revne in slabotne učence, ga pusti stati pred plotom. Ubogi otrok gleda skozi razpoko na gostilniški vrt, kjer sošolci pijejo mleko. V tistem hipu je njegovo življenje uničeno; učitelj ga j e ubil. Prej je bil „tako živ in vesel“. Ob tem neznatnem do-. godku pa je zgubil samozavest in „moč za neupognjeno življenje“ ter mislil, da sme z njim delati vsak vse, kar hoče. To mleko, ki si ga ni mogel kupiti, belo mleko, najpotrebnejša otroška hrana, Simbol nesebičnosti in*radostnega dajanja, človeku iz svojega najglobljega bistva, mu je vedno pred očmi:
• Dvajset let kasneje učenec gre in ubije svojega učitelja.
Ali ni to do kraja smešno in nemogoče?
Morilec je strašno začuden, ko sodišče'odklanja neznatni vzrok, ki ga navaja za svoj zločin: „Kaj se to res nikomur od vas ne bi moglo primeriti?“ Sodniki in porotniki, „ljudje z Ždravo človeške pametjo“, še mu posmehujejo. Morilec podkrepi svojo izpoved z dogodkom, ki je bil zadnji in neposredni povod njegovega zločina. Pri učifelju še je namreč srečal"irhiro-* mašnim in slabotnih! dečkom, ki je prišel po zvezke, da bi dobil
jabolko. Učitelj sejspriča tolike predrznosti — po zvezke hodijo vendar lahko samo bogati dečki —¡razsrdi in drgne dečka v obliki k r i ž a s pečatnim prstanom po čelu. „Moral sem gledati,“ izpoveduje morilec, „kako je učitelj fantička oskrunil in kako mu je v odrevenelo dušo vžgal isti vzrok, ki je uničil mene in moje življenje.“ Kajti „to znamenje na njegovem čelu ne bo nikoli Vfeb prešlo. Ko izgine na zunaj, potem'bo udarilo na znotraj in zaznamovanec bo nosil znamenje v .svoji duši za vse* življenje.“
Mrzle pravice, ki sodi po črki, morilčeva izvajanja ne prepričajo. Ta juštica, ki prizna verodostojnost tistemu, ki priseže' na Kristusa;, ne pozna biblijskega izreka:. Kdor- pravi svojemu bratu raka, to je, kdor mu prpvi s amo bedak, je kriv njegove smrti.
Morilec je obsojen na smrt.
In vendar je morilec razen matere, pocestnice in zagovornika edina polna človeška osebnost, ki se po časopisju bori za čisto človeštvo, za vsakega posameznika, bori še proti tistim najbolj neznatnim, za človekovo življenje najbolj usodnim vzrokom, ko trdi, da je ,,sko.ro: vseh zločinov kriva samo napačna vzgoja in, pa nemoralne socialne razmere.“ Človeško lep je, ko izpove, da so vsi ljudje po naravi dobri, da je bil dober tudi učitelj;: ki, so ga le razmere napravile takšnega, kakršen je bil. Oba, on in'učitelj, sta žrtvi istega vzroka: nespoštovanja človeka.
Frank je poleg toplega lika glavnega junaka postavil še dve čudoviti človečnosti. Najprej morilčevo mater, ki veruje v svojega sina, ker ve, da je dober in da se bori za naj višji cilj. S preprostostjo velikih duš zaupa sinu, velikemu borcu za človeka, ki ga drugi zasmehujejo: „Ampak tvoj članek v časopisu! Kako me je tt> veselilo! Brala sem ga. Ampak jaz sem ga razumela. O, jaz sem tvoj članek dobro razumela!“ Ta mati je sestra lepih mater, ki sta j-ih opisala Cankar in Gorki. Porazno močna je scens ko sin opazi, da v njihovi revni družinski sobici ni ,več križa, simbola trpljenja, razumevanja in polnega žrtvovanja za človeka. Kje je? Mati je križ prodala. Revščina jo je k ippiu prisilila. S strašno grozo zakliče.?,sin: „Tako, Kristusa si prodala? Našega Kristusa!“ Našega! Kristusa malih, in ubo-
gih In dobrih. V odrski literaturi' je malo tako močnih scen, kakor je ona v zadnjem dejanju: Poslednje srečanje, sina in matere. Čez pol ure mu bodo odsekali glavo. Mati mu je prinesla blazinico, ker je zvedela, da so v ječah ležišča zelo trda. Da se bo pred smrtjo vsaj enkrat v življenju nekoliko odpočil. Ne-nadkriljiva tragika: .sin. sreča svojo žalostno, do smrti žalostno, mater. „Zdaj bom tudi’jaz umrla,“ pravi mati, „saj sem ga vendar rodila!“
Pocestnica je morilcu po svoji usodi in karakterju zelo ‘sorodna. V njej je polna človeška kvaliteta. Za njenim umazanim zunanjim življenjem slutimo svetniško, to je, zares človeško polnost. Pocestnica je lepa sestra Sonjice iz „Zločina in kazni“.
Opozarjam na zadnje dejanje,;,M ni samo najmočnejši: protest proti zapostavljanju ter ubijanju človeka, ampak strahotno veličasten krik človeka po svobodi. Vstalo je lepo jutro, ptiček še, je pognal na rešetko in veselo zapel. Obsojenec vidi in sliši vse to in iz njegovega srca plane krik, ki ga ne smemo nikoli' pozabiti. Krik, ki razganja človeka iz stoletja v stoletje, krik po. svobodi! Ta prizor sem videl v nekem francoskem filmu in prepričan sem, da so ga Francozi vzeli iz „Vzroka“: Igral je znameniti Baur. Film so ustvarili med vojno. V Baurovom kriku sem zaslišal krik vse zasužnjene Francije, krik vsega sveta, ki1 so ga tlačili iašisti.
To delO n.e sme iti brez koristi mimo jeseniških ljudi. Tu se moramo naučiti Spoštovanja do človeka, naučiti se, kaj človeka ubija: nepravilna vzgoja in pa nemoralne socialne razmere. Drugi vzrok smo več ali manj odstranili. Obstoja še prvi: napačna vzgoj a. Vzgojo predstavlj ajo naši odnosi do človeka. Te odnose. moramo urediti, do polnosti poplemenititi in jih očistiti tudi najmanjših napak, ker so v njih zakoreninjeni vsi vzroki, ki bi 'povzročili tragično usodo posameznika in nelepo življenje naše slovenske in občečloveške skupnosti..
Dramaturg'
Nekaj ciiaiov iz „Vzroka"
„Ali ste že kdaj razmišljali, kako to, da je vaša eksistenca tako krasno gladka, dočim se morajo milijoni'preživljati v sirox maštvu in blatu? Premišljujte o tem! Kdor tega ne dela, je res šuft!“
„Saj jaz občutim to bedo mnogih morda zato tako žgoče, ker -že od mladih let nisem imel kaj žreti in sem zaradi bede postal tako ničvredna svinja. Se podgana je ponosna in dostojanstvena v primeri z namikhv
„Že tisočletja zahteva človek z rjovenjem, z jokom in Štokom in s ponižnostjo, da bi ga planet preživljal... Jaz sovražim predstavnike tistih, ki to preprečujejo,“
„Socialne razmere so kakor ogromen vodni vrtinec. Zgoraj se vozijo stebri družbe v velikem krogu lagodno in varno po poti svojega življenja, spodaj pa se lijak vedno bolj oži in voda v krogu drvi. Spodaj ljudi -premetava in buta drugega ob drugega, grozotno trenje nastane, divja borba za čfolo, golo življenje. Milijoni so obsojeni, da živijo tam spodaj v uboštvu in da v revščini poginejo. Kdor pa. hoče navzgor, kjer. so krogi široki in kjer polje življenje, tega vtaknejo v ječo ali' pa ga usmrtijo.“ „Če bi bil jaz ljubi Bogec tele države, potem bi določil takole: kdor nekoga obsodi na smrt, ta mu mora tudi sam glavo odsekati. Do skrajnosti svojeročno! Mogoče bi bilo potem število smrtnih obsodb malo manjše.“
Kadar bom jaz umrl, bo blodil moj otrok po soncu, ob vrtnem plotu sedel :	ter s čutečim srcem in s pametjo
premišljeval ta svet, raze med kamenjem in hrošče, ki sede na cvetih.
Mnogo bremen te čaka, dete moje, in mnogo,joka.
Trpeti boš moralo kot vsi.
O, da bi dobra lastnica vrta dala skozi ograjo mojemu otroku samo peščico češenj!
••••••
Iz dramaturgove beležnice
„Zdaj imate vest, ki vam trka na okno; imate plot, ki ne morete preko njega.“
Prazno gledališče.
Ivan Cankar! Glas vpijočega v puščavi.
Slovenci smo bili hlapci, ponižni, prizadevni itd. Poznali pa smo eno samo saboterstvo. Kulturno, Prav zato smo bili hlapci.
Kultura je mati plodnih revolucij. .
Zato so nekulturni ljudje reakcionarji prve vrste!
Z žarometi jeseniškega gledališča nisem zadovoljen. Na odru potrebujemo več luči. Stari Grki so bili zares mojstri. Hoteli so vso luč. Uporabljali so najmočnejši žaromet — sonce, razsvetljač pa je bilZeus. Vesel sem, da moji študentje to razumejo.
Lep glas. Prikupna deklica. Šestnajst let. Prvič na odru. Skušnja za skušnjo. Ustvarili smo Nino: glasovne kadence, poudarke, kretnje, vse smo ji dali.* Vse in — nič. Ker Nina ni za-živela iz nje. Pri vseh predstavah sem bil nestrpen in sem čakal, kdaj se bo Nina prebudila. Bil sem namreč trdno prepričan, da se bo. In danes se je to zgodilo. Ko je prišla s scene, je komaj slišno dihala. Bil je pravi, pristni dih, ki je Maksu tako drag, ■drobceni dih, ki pa ga sliši vsa dvorana. Stanislavski bi dal zanj ; cekin, jeseniški dramaturg pa se samo malo nasmehne, ker ga takoj zresni zehanje občinstva.
Imam navado, da zvečer, ko pridem domov, preberem eno ali dve Prešernovi pesmi. Danes sem bral „Neiztrohnjeno srce“. Ugasnil sem luč in takoj zaspal. Sanjal sem o tem neiztroh-njenem Srcu. Videl sem, kako so ga „razplatili“, in našli v njem sveženj papirjev. Dali so ga mojemu dragemu učitelju na univerzi, ki je tudi stal ob grobu. (Grob ni bil v Kranju, pač pa tik . ob enem izmed triglavskih jezer.) Profesor je sveženj razvil in ves vesel pokazal papirje ljubljanskemu dramaturgu in moji materi. Prešemoya nova tragedija! Obema so sijale oči, moja mati
je bila vsa iz sebe in je vzkliknila: „Vendar!“; Nisem se začudil, kot bi se moral, saj se moja mati nikdar ni' ukvarjala s prešernoslov-jem, njegove pesmi pa so ji zelo všeč. Takoj nato sem se.zbudil in zdaj razmišljam: zakaj Prešeren ni napisal tragedije, ki jo je nameraval napisati? S snovjo si je bil prav. gotovo na jasnem. Kaj tedaj? Oblika? Zanj nemožna strnitev liričnih in epičnih prvin v nov element: dramatičnost? Problemi o odrski ponazoritvi prvenstveno notranjih zašnutkov, zapletov in peripetij? Nerazrešljivost konflikta, ki je tedanji dramski principi niso predvidevali? Pravično in velikodušno priznanje Kolumbu —• Linhartu? Utrujenost ali prekriževalka računov — smrt? Kdo to ve! Razmišljam in najdem: to tragedijo vendar poznam! Tragedija njegovega življenja! Linhart je svojo tragedijo ob prvi uprizoritvi šepetal, Prešeren je šel. dalje: on jo je igral. Rila pa je tako grozotna in katastrofalna,; da se je protagonist izčrpal ob nji. In zdaj ni ih ni igralca, ki bi nastopil v reprizi.
Nenadoma sem doumel /bistvo igralstva.
Človek, kf ni dojel Prešerna, ne more biti slovenski igralec.
Režiser Tič je danes dejal, da so statisti kri pravnega teatra. Podpišem.
Kaj bo s „Tugomerom“?/
Naša uprava bi morala vedeti tole: če hočemo proletarsko gledališče, moramo imeti buržuazno sceno! Tu se stikata dva sovražpa pojma v.zahtevi po d ogn ano s t i, k: pa je ni, če se bojimo vseh številnih žrtev. .
Gledališče je last ljudstva. Ampak samo dvorana. Doslej^še nisem videl zborovanja, na katerem bi bila množica na govorniškem odru, govornik pa bi stal v areni in poslušal govornika — množico. Ampak na Jesenicah so nekateri, kot se zdi, to že vi Jeli. Morda to svojo „revolucionarno“ idejotudi uspešno propagirajo, ker je dvorana običajno precej prazna.
, Janko Markelj je igral Kantorja in hvaležen sem mu ža dobro igro. Na skušnjah se nekaj časa ni znašel. KantorjtKi lik mu je bil zamotana uganka. Ko pa sem mu govoril o Nietzscheju, je vse do kraja doumel in takoj vedel, kaj mora' ljudem;po-
vedati. Nc bom pozabil današnjega zaključka drugega dejanja:.. Kantor ubije. Maksa in nažene družino spat. Ko 'ostane sam, se-vse zruši v-njem, omahne na stol in njegova glava z vso močjo' udari ob mizo. Luč ugasne. V dvorani smeh ¡Pohitim k igralcu m mu čestitam.„Klovn!“ si je grenko dejal. Poslušala sva pri— šrčno hihitanje v dvorani. Bal sem se, da bo v tretjem, dejanju, odpovedal, zato .sem mu dejal: „Misli na Cankarja!“ j,Bom,“ je-dejal in strt odkolovratil v garderobo. V tretjem dejanju je bil zbran in ustvarjalen..
Kulturno pionirštvo je najtežje in 'najstrahotnejše.
Brezpogojna discipliniranost igralca je najtežja in najstrahotnejša.
Poznam in priznam samo eno in edino umetnost, kakor’ poznam in priznam samo eno in edino linijo: poštenost.
To resnico moramo v .gledališču vedno priznavati! Tej resnici moramo v gledališču Vedno služiti!
Gledališče je cirkus: v tistem hipu, ko se odpove svojemu naj— višjemu namenu: katarzi, to se pravi, ko se ne bori več proti popačenosti in napakam svoje dobe, ko j en j a vzgajati.
Priznavam samo borbeno gledališče. Zato v ansamblu ’ ne • prenesem umazanih in nesvobodnih ljudi.
Pravi gledališki človek ni nikoli domišljav in sebičen. Tonam je hotel povedati Linhart, ko je zlezel v šepetalnico. Naš; odlični šepetalec ing. Gostiša ga je dobro razumel.
Spet in spet razmišljam, če je v meni dovolj dobrote, razgledanosti in -kritičnosti. In poguma! In razsipne ljubezni do-vsega, kar je slovensko. Slovenski dramaturg mora imeti vse to... Jeseniški dramaturg še. celo.
Na Jesenicah stroji nikoli ne utihnejo. Neprestano pojo: dejp, delo, delo... Samo v trdem, neprestanem delu je uspeh.
Skoraj bi si upal postaviti tole definicijo: talent je garanje,... združeno s polno človečnostjo.
Maksim,. Gorki bi. -tole povMal igralcu kako boš dojel elo-veka, če ga ne spoštuješ! Če ne čfeniš njegove enkratnosti, ¡njegove polne svobodnosti,
Kaj najbolj ubija umetnost? Zanikanje in tlačenje oseb-.nosti.	..	'	.
Sovražim fašistično „umetnost“ in fašističnega „umetnika“.
K jeseniški kulturni problematiki
Zdi se mi, da bi Jesenice na naj lepši način proslavile Prešernov praznik, če bi vsi delavci naročili Prešernove Poezije. Najboljši jugoslovanski delovni kolektiv naj bo tudi V kulturnem oziru na prvem mestu. Cenene sp besede: Prešeren je last delovnega ljudstva! Ne samo cenene, tudi lažnive so. Takele suhe parole so .zelo smešne in nevarne. Tovarniški sindikat naj poskrbi, da bodo vsi jeseniški delavci dobili Prešerna. Saj so Jesenice središče Prešernovega okraja!
Nič kaj niso zadovoljivi rezultati, ki nam jih nudi stati-tičhi pregled obiskovalcev jeseniške Sindikalne knjižnice. Knjižnico obiskuje samo dobrih 5% Jeseničanov. (Knjižnica ima 706. članov, izmed teh jih je 10% iz okolice.) Ogromno večino obiskovalcev predstavljajo študentje (40%) in delavci (tudi 40%). Ostanek.: zajema nameščence, gospodinje in zasebnike. Pripomniti je treba, da imajo študentje svojo gimnazijsko knjižnico, edinstveno po svojem obsegu in izboru, ki je v štirih mesecih izposodila študentom, ki jih je nekaj nad 600, okoli 2000 knjig, toliko, kolikor jih je izdala Sindikalna knjižnica v mesecu decembru, ko je bil obisk najmočnejši. Če tedaj odbijemo obiskovalce tJ-t študente in profesorje — ki imajo še svojo profesorsko knjižnico, potem je rezultat prav gotovo porazen. In vendar je Sindikalna knjižnica dobro založena z leposlovnimi, strokovnimi, poučnimi in znanstvenimi deli ter se iz meseca v mesec izpopolnjuje, saj ji je KSS v ta namen odobril mesečno nakazilo, ki znaša 4000,- din. Propagandni letak, ki ga je dal natisniti 4CSS, rii imel posebnega uspeha. Nova kavarna pa je vsako soboto in nedeljo zvečer nabito polna. Tam je seveda "••jazz. Tudi na plesnih vajah še kar tare ljudi. In nobena jeseniška gostilna še ni izkazala zgube! Zdaj je naša prva dolžnost, da pravilno usmerimo mladino. Gimnazijska mladina je v tem oziru posnemanja vredna. Storili bi veliko napako, če ne bi pomislili/ na ljudskošolsko mladino in tudi/na najmlajši naraščaj. Mislim, da ne bi bilo preveč težko, dobiti in opremiti otroško čitalnico. Okusno, da naravnost razsipno opremiti! Male mizice, na njih vse polno slikanic, pravljic in cvetja,
- otroški stoli, . na stenah slike naših kulturnih delavcev in junakov ter izbrane umetniške slike,, Nujno potreben bi bil radio. V prijetnem vzdušju tako opremljene knjižnice bi še naši otroci že od vsega početka učili ljubiti knjigo in delo naših, vodnikov. ■ -
Dramatska šola bo, če bodo obiskovalci vztrajali, pomembno dvignila kvaliteto gledališč v našem okraju. Program, ki 'ga iz-vajajo predavatelji (Riko Poženel, magister Koželj, Tič Srečko, dr. Žlebnik, prof. Fortuna in dramaturg SLG) je izredno obširen in več ali manj izčrpno obravnava režijo, inscenacijo, masko;,, psihologijo, odrsko izreko in igro, razvoj .dramatike in gledališča, pregled slovenskega literarnega in kulturno-političnega. življenja' ter gledališče Stanislavskega. Predavanja se vrše v eni izmed predavalnic jeseniške gimnazije, praktične vaje pa ni odru SLG.. Šolo uspešno vodi igralec SLG Ciril Pogačnik.
3.	januarja so se pričela predavanja na večerni delavski gimnaziji. Predavajo profesorji jeseniške gimnazije. Pouk se vrši trikrat na teden (ponedeljek, sreda in petek) od 18.30 do 22. ure. .' vi	.hv|f|Vv>
Obstojajo px‘vi, tretji in peti razred. Vpisalo se je nad 200 delavcev in nameščencev. Profesorski zbor je sklenil;; da bo ž/ dohodki -— šolnina znaša 100 din mesečno- {«$- izpopolnil dijaško in profesorsko knjižnico jeseniške gimnazije.
;t:3$f§efiiškar':Ii}tidsfcai- univerza se letos šele prebuja. Zakaj?
Plesne vaje so trikrat ria teden. Lani smo imeli na Jesenicah mladinsko . gledališče, ki je. bilo na zavidanja vredni višini.
Prav bi bilo, če bi slovensko centralno gledališče kdaj pa kdaj obiskalo Jesenice. Ljubljanski simfonični orkester je go"-“ tovo prepričan, da jeseniški delavci nimajo razumevanja za-glasbo. Slovenski literati so najbrž pozabili na hojo med ljudstvo, iz katerega so zrasli.
f'"; Pred lokalom podružnice Slovenskega knjižnega zavoda j e; stala dolga vrsta ljudi. Ljudje so m i r n o čakali, da pridejo na vrsto. S knjigo pod pazduho so vese J o prihajali iz prodajalne.
Dolga, Še vedno dolga je bila vrsta, ko se je pojavil na pragu •smehljajoči se prodajalec in povedal: „Vse razprodano!“ Ljudje so bili sicer žalostni, a ponosni. „Dobro! Zelo dobro! Kdaj pride nova pošiljka?“
Eh, 'seveda, to se mi je le sanjalo. Šolski primer asociacije: podnevi sem namreč gledal, kako so razdeljevali prašičke.
: ..Novi zbor, ki je prvič nastopi! na proslavi 11. januarja,' je za jeseniško kulturno življenje dragocena pridobitev. Podajanje Simonitijeve harmonizacije makedonske pesmi „Golem me teži ..." je bilo že kar precej dognano in ga je zato občinstvo ž navdušenjem sprejelo. Zdaj. lahko trdimo, da je naše mesto dobilo moški zbor, ki ima pred seboj lepo prihodnost. Ko se .bo dokončno zlil, ko bodo nekateri poedinci, ki doslej preveč izstopajo, dognali, da s tem razbijajo homogenost zbornega izvajanja, ko bodo pevci posvečali polno pozornost čistim nastavkom, pravilnemu dihanju in dirigentu in ko bo ta pridobil na sugestivnosti doslej še nesuverenih namigov, bo zbor:postal. n'e samo učitelj in vzgled posameznih zborov' v okraju, ampak tudi pomembni predstavnik jeseniške pevske kulture v naši {Širši domovini. Pevci — delavci, nameščenci in inženirji jeseniške tovarne;— zaslužijo polno priznanje in pohvalo, posebej še .dirigent "tovariš Ulaga . Zbor naj vestno nadaljuje, s: svojim delom. Čimprej naj določi koncertni program in ga začne študirati. Hkrati naj obiskuje, posamezne ,kraje. v; okraju. Zbor, za-, služi, da se ga vsestransko podpre.
Prav bi bilo, če bi začeli misliti na kulturno ekipo j (gledališče, pevci, fizkuitura, Orkester, glasbena šola, študentje), ki bi na turneji po vsej Jugoslaviji prikazala sliko kulturnega življenja na Jesenicah.
Prav bi bilo, če bi spomladi taka ekipa obiskala,1 Primorsko in Trst.
„Le čevlje, sodi naj kopitar!“ Zapisal sem ta Prešernov stih zá'tiste „vodnike“ jeseniškega kulturho-prošveihega življenja, ki ne vedo ali nočejo vedeti, da to .življenje samo zaviraj oC
Dramaturg
Glas iz občinsiva — ali deset božjih zapovedi
Otvoritvena predstava SLG Jesenice nas je nekoliko razočarala. Kot ljubitelji gledališča Vam hočemo povedati, kaj nam ni bilo všeč.
1. Predstava se je pričela s precejšno zamudo, kar zelo slabo vpliva na gledalce.
: 2 Čeprav se drama godi počasneje kot burka, se nam je ždelo, da moramo posamezne igralce zelo dolgo čakati, predno se jim je zljubilo priti na oder. Tiste pavze, ko igralec čaka na odru, kdaj se bodo vrata odprla in bo soigralec prišel, da bo lahko igra potekala naprej, so mučne i za igralca i za , gledalca.
3.	Kadar so se odprla vrata, si lahko videl veš igralski zbor,, ki je tičal za vrati in potem zbegano zbežal.
4.	Bila je prava drama vseskozi. Vsaj v prvem in drugem dejanju bi lahko videli kakšen veder.-■obraz, ne pa vseskozi same klavmeže brez-življenja. (Posebno ženske vloge).
5.	’„Obleka dela človeka“, pravi pregovor in tudi na odru to drži, Moški so to dobro razumeli in so bili tudi primerno oblečeni. Ženske pa tega ne razumejo in se jim tudi ne .da dopovedati, Posebno Francka je bila obupna v drugem de-
' janju. Pokvarila je igro s svojo „cifasto“ obleko. V tej vlogi bi mi radi videli zdravo dekle z dežele.
6.	Kralj na Betajnovi ima zadnjico vedno malo preveč nabasano in mu preveč stran štrli. Bil je malo preveč siv, drugače nam je bil zelo všeč. Maksu ni kaj očitati. Franca želimo še videti. Opazilo se je, da župnik ni znal vloge. Ani
, se pozna, da je na odru doma. Nina je bila prijetna, samo malo bolj bi morala prikazati strah pred stricem. Francka' ima lep glas, prikazati pa ne more dekleta, ki bi se vanjo pol fare zaljubilo.
7.	Opazilo se je, da se je jezik na vašem odru zelo zboljšal.
8.	Pri celi predstavi nas je motila šepetalka. Želimo, da drugič; šepeta, ne pa da govori tako glasno, da se je slišalo do desete-in enajste vrste.
9.	Pavze med dejanji so bile na sobotni predstavi mnogo predolge. Če ni nikogar, ki bi finansiral plače premikačev kulis, potem je bolje, da se preneha z igranjem; Ali pa preskrbite tudi za premiero podgane, ki bodo plesale-med nogami in krajšale čas.
10 Tovariši režiserji, trudapolno je bilo vaše delo! Upamo, da. bomo še lahko kritizirali in se bomo tudi po. vsaki predstavi , oglasili.
Obiskovalci gledališča
Drobne vesti
25. januarja bo premiera Lipahove burke „Glavni dobitek“.. Režiser Riko- Poženel. Igrajo: Janko Markelj* Weiss Angelca,, Rainer Bogo, Cegnar Franc, Smolej Elica, Lotrič Franc, Iskra. Marica, Ferjan Dična, Jeraša Alojzij in Čuden Slavka.
1. februarja bo premiera prve slovenske igre „Matiček se ženi“, ki jo je napisal naš preporoditelj Anton Linhart. Režiser Tič Srečko. Naslovno vlogo igra dramaturg SLG, Nežko Ančka. Tičeva, Tončka Tatjana Gostiševa, barona Lotrič Fraiic, baronico Novak Marija.
Za proslavo' 11. januarja je SLG naštudiralo predigro iz. Toller j e ve! drame „Naskok na Stroje“.
Tajnik SLG Ivo Pušar je zaradi prezaposlenosti podal ostavko; Njegovo mesto je prevzela tov. Iskra Marica.
palčice.
Premalo zakurjena dvorana.
Če več, toplote bi želeli,
na dani prihajam s, to konkretnostjo:
mi Vas z umetnosj o,
Vi s ploskanjem bi nas ogreli.
Užaljeni igralki Dični.
Ne misli, da usoda tepe Te krivična!
Saj si igralka vestna, mična, in draga vsem — čeprav jezična!
Ne drži. sobe kakor mlada gospo — etična!
Tožba režiserja Tiča nad žalostno psodo režiserskega kolegija.
Sedmoriea se je zagnala proti Tebam, popadali so vsi, zdaj sam prezebam! -
Zakaj se Matiček ne bo ženil.
Le kaj še čakaš, zvitorepi moj Matiček?
I no, za ohcet prav prišel bi sindikalni mi prašiček!
Uprava kalkulira.
Če čankar me, njegov poznanec Lipah . bo poskrbel za 'lep profitek!
Zadeli glavni smo dobitek,
nam dolg ne bo več ropotal po šipah!
'Popravili,', številki:
Stran 3, zadnja vrsta spodaj in stran 4, prva vrsta zgoraj: „.ki sta j o. vodili, med seboj obe enako gnili tradicionalni •stranki, ¿di pa samb napad proti vladajočemu klerikalizmu, bi. i|§§ itd.; stran 7,'vrsta 24, zgoraj: „nizkim instinktom med“ itd.; stran 7, vrsta flfjspodaj: „ljudstvo v nevednosti“ itd.H stran 8, vrsta 6, zgoraj: „bogata fantazija, ki“ itd.
Domoznanski odd, - Arhar 1792
¡GLEDALIŠKI list 1946/1947
3666/1946/1947
792(497.4 Jesenice)
0935366,2
COBISS 0
j
Lastnik ; in izdajatelj: Uprava; Slov. ljudskega gledališča na Jesenicah — Umetniško vodstvo >(Odgov. dramaturg SL G Mahnič Mirko) — Tiskarna „Sava“ Kranj 199 47
KNJIŽNICO IVONfi POTRčfi PTUJ