»obet, fcfcj, v »»k d»" r»Itn ^ « praxnüwT. ,„ued daily Sttvtof. ' Sunday* -i Holktof». PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODN&PODPORNE JEDNOTE Uradaiikl ln upravnlški prostori: M67 South Lawadal« Ava. Of fleo of Publication: 1067 South Lnwndnl« An" Telephone, Rockwell 4004 SSrÍEARXMIU. Orno lisU Je 16.00 ^Toi^'w £TT?itr CHICAGO, ILL., PETEK« 14. FEBRUARJA (FEB. 14), 1941 Subscription »6.00 Yonrly &TEV,—NUMBER 32 Accoptnnco for mailing at »pocinl rat» of posUf prorldad for to —etlon 1103, Act of Oct. », 1017, authorlsad on Juns lUlli _ ZAHTEVA [ÖNCESIJE OD UGOSLAVIJE! ¡rentier in zunanji minister v Nemčiji ANGLIJA SPET SVARI BOLGARIJO BEIXJRAD, 14. febr.—Premier wi«a Cvetkovič in zunanji mi-slfr Aleksander lincar-Marko-} sta na poziv diktatorja Hit-rja dospela v Nemčijo, kjer «ferirata z nacijskimi vodite-Doznava se, da je Hitler ata-drastične zahteve Jugoslaviji, ta je, da mora Jugoslavija do-fliti prehod nemškim četam «ko svojega «zemlja do Grčije vzhodne obale Sredozemskega wja. Napetost na Balkanu se je sil-i povečala kot posledica nacij-eKa pritiska na Jugoslavijo in difarijo. Nemški krogi v Bel-adu so že napovedali, da se bo Kwlavija uktonila prod naciji hc postavila na atran oeišča »rlin-Rim v prihodnjih desetih eh. Domneva je, da sta se ttkovič in Cincar-Markovič rraj sestala z nemškim dikta-rjem v Berchtesgadens Oba i nekaj ur prej odletela iz Ju-slavi je v Monakovo, kjer ju je rejel nemški zunanji minister irhira von Ribbentrop, nakar t odpotovala «l Berchtesgaden i razgovor s Hitlerjem. , , SOFIJA, BOLGARIJA, 14. —Telefonska zveza med I mestom in Bukarešto, Ru-inija, je bila pretrgana danes traj. '(irorila. da bodo nemške četo adirale Bolgarijo in ktmildKo prej do turške meje, se vzdržn-An tlesk i poslanik v Sofiji ort;? Randell je ponovno pori I Bolgarijo, da bo Anglija rtrjjala diplomatične od noša je i jo in pod vzela potrebne kora-če In» dovolila Nemcem vstop svoje (»zemlje. Iz tega sklepa da bo Anglija napovedala voj Bolgariji. Premirje med unijami ADF in CIO Enotna delavska fronta v ItlinoUu JUSTICNI TAJNIK NASTOPIL PR0.1 TI BRIDGES!)! Chicago, 13. febr. — Ullnoiaka delavska federacija ADF in državna divizija unij Kongresa in-duatrijakih organizacij, hud' sovražnici v zadnjih letih, ata naznanili, da vlada popolno ao-gfaaje med njima o vprašanjih delavske zakonodaje, ki je pred državno zbornico. Voditelji o-beh grup ao 8e izrekli za premirje, da se zgradi enotna delavska fronta. To je prvi žarek ki je prišel izza oblakov delav ske civilne jrojne po dolgem času. Pojasnjeno je bilo, da obe organizaciji sponaorirata slične legialativne programe in da sta se odločili za skupen boj prot vsakemu zakonskemu načrtu, k bi ogražal delavske pravice Glavne zahteve obeh uključuje o državni zakon minimalne plače in maksimalnega delovni-ca, garancije, da bodo vojaki po povratku.v civilno življenje do->i 1 i delo in omejitev oblaati sodišč pri izdajanju injunkci. proti unijam, kadar so te zaple ene v konfliktih z delodajalci. Do prvega sporazuma med unijami ADF in CIO je prišlo 1939 v času zasedanja državne zbornice. Te so skupno nastopile, ko je državni senator Simon E. Lantz predložil zakonski načrt, da morajo unije naznaniti oklic stavke deset dni prej. Načrt je vseboval tud druge provizije glede kontrole delavskih organizacij. Unije so zmagale v borbi in načrt je bi porjtfen z veliko večino glasov. Voditelji obeh delavskih grup so izjavili, da se posvetujejo o vseh važnih zadevah, ki se tičejo delavcev. Na podlagi skle njenega sporazuma obe grup mobilizirata svoje sile za bo. proti skupnemu sovražniku, k ai rad uničil pridobitve, ki ao jih delavci izvojevali v zadnjih letih. Zašit ion je glede depot• tacije odrejeno » ' NOVA EVIDENCA ODKRITA Kairo, Egipt, 13. febr. — Oja na angleška oborožena sila je ofenzivi v Eritreji, italijansk oni j i v Vzhodni Afriki. Občila je že Keren, važno želez-križi&če, čigar padec ae čakuje vsak čas. Motorne Ione prodirajo z drugih atra-proti Maaaauju, glavni luk Eritretji ob Rdečem morju čete so samo 36 milj Mene od Asmare, glavnega <*ta Eritreje. Vojne operaci-pri Keren u i>odpirajo anglešk talci. , » Angleški letalci so včeraj me-' bombe na Addia Ababo. •vno mesto Abesinije. Bombe Paeainski pa- fiotj«.. Angleški- boftibniki ao včeraj )n,lW"' bombardirali gnezda ^kih iHtjnih letal v Siciliji. i r a »"ml» »ta bili mesti Ca-<«tn\*Q. Italijanski o-i* M tudi bombar-Anirleško po-Kairu poroča, da ao uničili čez ■ bojhih letal F"k* ofenzive. Hrrlm. |:j Domače vesti ¡MADRID POROCAi^i«"«"« BUNDOVCIPODPRLI AMERIŠKE IZOLACIONISTE Novice is Ponnsylvanlje Čikaški Cehi kupili dve ambulanei Chicago, 18. febr. — Cikaška podružnica Cehoslovaškega pomožnega odbora je naznanila, da je kupila dva ambulančna vozova, ki bosta poslana češki oboroženi sili, ki se nahaja v Angliji. Ena ambulanca je dar Slovaške narodne zveze, druga pa čeho-slovaških katoliških organizacij. Governor Heil za odpravo stavk Chicago, 13. febr.—Governer Wiaconaina Juliua P. Heil je v avojem govoru pred člani organizacije Wisconain Society of Chicago izjavil, da ae bo program narodne obrambe izjalovil, 6e ne bo predsednik Rooaevelt naatopil proti delavakim unijam in prepovedal vae stavke v obrambnih industrijah. On mora stopiti unijam na prate, da ne bodo s stavkami ovirale izvajanja obrambnega programa. Washington, D. C., 13. febr.— Federalni justični tajnik Robert H. Jackson je ainoči odredil novo zaslišanje glede deportacije Harryja Bridgeaa, voditelja u-nij Kongresa induatrijakih organizacij na zapadu. Akcija je bila odrejona na podlagi nove in dodatno evidence, uključene v poročilu, ki ga je sestavil federalni detektivski biro in ka tero obaega 2600 strani. Jackson je izjavil, da bo aretacija Bridgesa kmalu odrejena. Zaališanje ae bo pričelo 31. marca v San Franciacu in vodili ga bodo uradniki divizije za imigracijo in naturalizacijo federalnega justičnega depart-menta. "Na podlagi novo in dodatne evidence, uključene v predloženem poročilu, sem odobril deportacijsko postopanje proti Bridgeau," je izjavil Jack son. "To ne pomeni, da jo ju stični department že izrekel svojo sodbo o tem slučaju. Poročilo federalnega detektivskega biroja omenja le razkrita dejstva, ne pa zaključkov in priporočil, kar je popolnoma pra vilno." Bridges je bil rojen v Avatra liji in ni ameriški državljan. Njegova revolucionarna taktika je vzbudila spWlno pozornost. Čn je vodil mnogo atavk priata-niščnih in skladiščnih delavcev na zapadli in si s tem nakopal sovraštvo magnatov. Prvo postopanje glede deportacije Bridgesa je bilo odrejeno pred dvema letoma po delavski tajnici. Bridges je bil ob dolžen, da je ali je bil član komunistične stranke, politične or ganizacije, Ki propagira nasilno strmoglavljenje vlade. Takrat je vodil zaslišanje Jamea M Landis, dekan pravnega oddelka univerze Harvard. Po zašli šanju velikega števila prič je Landis ugotovil, da Bridges ni komunist, nakar je bilo depor tacijako postopanje ustavljeno. Juatični tajnik Jackson je dejal, da je odredil novo postopa nje proti Bridgesu na podlagi lani sprejetega zakona, ki dolo Ča registracijo vaeh v tujini ro jenih ljudi, ki niso ameriški dr žavljani. Ta vaebuje provizije glede deportacije alehernega ne-državljana, ki je ali je bil član organizacij, ki ao udeležene v prevratnih aktivnoatih ali pa agitirajo za nasilno atrmoglav-ljenje ameriške vlade. Reading, Pa.—Pred dnevi ae je zadušil na farmi s plinom, ki je prihajal iz avtomobilskega motorja, John $tupica. Rojen je bil tukaj in oženjen. — V Burgettstownu jfe pred kratkim umrl Jos. Ferbrežar, atar 64 let in doma iz Smafja pri Ljublja ni; — V Forsat Cityju je umrl Frank Rupnlk, atar 60 let in ro-jefc^jAgatcu. Zapušča tri ai-nove in tri hčert. — V Republi cu, Pa., je pa umrl Anton Novak, star 62 let in doma iz Gabra pri St. Vidu na Dolenjskem. Zapustil je ženo in otroke. 0 DOSEGI SPO-ltoMM'siNitaw RAZUMA Z ITALIJO It Cleveianda Cleveland.—Anton i j a Ogrin ai je zlomila nogo,'ko je padla na obisku svoje avftkinje Alojzije Ogrin, katera ai je tudi zlomila nogo po nesreči. Obe ata v domači zdravniški oskrbi. Nye očita Willkiejv izdajstvo La Follette straši z diktaturo Philadelphia,, Ph., 18. febr. — Senator Nye,' republikanec iz Severne Dakota, je oplazil Wendella L. Willkleji v svojem govoru pred Caalno legijo. Očital mu je izdajstvo, ker je podprl Rooseveltov nalrt za pomoč Veliki Britaniji in da hoče uničiti sistem dveh političnih strank; Nye je oposoril tvoje poslušalce na Willkiejtve izjave v času volilne kampanjo, v katerih je bičal Roosevtltovo adminia-1 racijo in jo obdäftil, da potiaka Ameriko v vojni Sedaj jo revidiral avoje atallšče in podprl načrt, da Roosevelt dobi dikta torsko oblast. Chicago, 13. febr. — Philip U Follete, bivši governer Wiaconaina, je ainoči v avojem govoru po radiu ponovno naglaall, da bo Amerika dobila diktaturo, če bo Rooaevelt dobil zahtevano oblaat od kongresa. Njegov govor je sponaoriral odbor America First. La Follette je poudarjal, da bo ameriška demokracija dobila amrtni udarec, če ae bo U dežela zapletla v vojno. Amerika mora pokazati, da je demokratični aiatem apoaoben reševati naatale probleme ln to bo najboljši odgovor diktatorjem, ki ae norčujejo iz demokracij. On je t|udi udrihal po predaedniku Rboaeveltu in ga obdolžil, da je potisnil problem brezpoaelnoati na atran. Zdaj ao več ne ališi o tem problemu in ne o izboljšanju aocialne za ščite. , Sestanek med diktator« jem Francom in Petainom FRANCOSKI VARNOSTNI UKREPI Madrid, 13. febr.—Tu so da nea naznanili, da je bil doaežen popoln aporazum med Muaaoli | nijem in Francom, ki sta ae včeraj aeatala na konferenci pri Bordgheri, mestu na italijanski I rivijeri. JJradni komunike pra-| vi, da ae je konference udeleill tudi Serrano Suner, španski zunanji minister. Ta ne omenja, I ali je bila tudi Nemčija ropre-zentirana na aestanku. Bern, Švica, 13, febr. — Porodila iz zunanjih diplomatičnih virov ae glaae, da je bila yloga Španije v evropski vojni določena na seatanku med diktatorjema Italije in Španije. Pričakuje ae, da ae bosta Franco in premier Petain danes sestala nekje ob francosko-italijanski tneji. Petain je ainoči dospel na svoje poaeatvo pri Villeneuve-Leu-betu, odkoder ae je nekaj ur po znejo odpeljal v kraj, kjer ae bo vršila konferenca med njim in španakim diktatorjem. Zunanji opazovalci še vedno ugibajo, kakšno vlogo bo Igrala Španija v vojni zdaj, ko je bil naznanjen sporazum med Francom in MusaoHnijem. Mnenje provla duje, da jo Muaaollni zahteval od JFranca, naj pomaga Italiji, ki doživlja porazu v Afriki in Albaniji. Opozoril ga je baje, Koncesije Boliviji in Paragvaju liuonos Alroa, Argentina. 13, febr. — Argentina, Paragvaj in Bolivija ao v soglasju s sprejetimi resolucijami na prejšnji ekonomski konferenci podpisale pet paktov, ki predvidevajo izboljšanje trgovinskih odnošu-jev. Argentinske avtoritete so izjavile, da bodo pukti prinesli gospodarsko olajšaje Paragvaju in Boliviji. Eden pakt določa Imenovanje mešane komisije treh članov, ki izdelajo načrte glede poglobitve reke Pilcomay. Sedet te korni-sije bo v Buenos Airesu. Drugi pakt med Argentino in Paragvajem ae tiče gradnje buz ob reki Paragvaj, s tretjim paktom pa se jo Argentina obvezala, da bo uatanovila rezervni sklad v Paragvaju, ki naj bi ata-biliziral paragvajsko denaratvo in narodno gospodaratvo. Paragvajska vludn je nedavno prevzela kontrolo nad borzo. Argentina ae je a četrtim paktom obvezala, da bo financirala gradnjo železniške proge med mestom Vaculba in VUlamoti-te*, Bolivija. Ta proga bo prva sekcija v omrežju, ki bo zvezalo Yttcuibo s Santa Cruzom ln Su-crom. Dogovor duJJe doltoču argentinsko financiranje polaganja cevi od Orana do bol Ivi j-akega oljnega polja pri Bermejl. Peti ln zadnji pakt določa turi-atom a potnimi llati, ki Jih izda Argentina, Bolivija In Paragvaj, neovirano potovanje po teh dr« lavah. Prod podplaom teh paktov ata Bolivija ln Paragvaj sklenili dogovor glade poglobitve gospodurske kooperacijo. tisoč i tali-v Afriki od febr. — Nemški le-napadli z bom-"«toka If tališča v Libiji, "Točilo uradne čaaopiane r' Druge maae »-•mt.nikov so istočas- no bombardirale Malto, anglešk otok v Sredozemskem morju. Atene, 13. febr. — Italijani so prenehsli z naskoki na grške pozicije, ae glaai komunike vrhovnega poveljstvs. Vsi dooe-dsnji naskoki ao ae Izjalovili in fašisti ao bili vrženi nazaj z ogromnimi izgubami. Waahincton. D. G, 18 febr. — Italija je izčrpala zaloge gaso-lina in olja In to je vzrok, da je njena motorna aila odpovedala v Afriki in Albaniji. Brez ga-solina in olja ne more operirati. Poročila o pomanjkanju gaao- Odloh proti zvišanju mezd v Avstraliji Melbourne, Avatralija, 13. febr.—Arbitražni tribunal treh članov je podal odlok, a katerim je zavrnil zahtevo 600,000 organiziranih delavcev za zvišanje mezd. V odloku je naglaall, da ae je izrekel proti zvišanju zaradi neugodnih goapodarakih razlogov. Tribunal Je naznanil, da unije lahko vlože novo prošnjo za zvišanje mezd (to prihodnjem juniju. Sovjetska armada dobila noveg^ M a Morfkva, 13. febr—General Q. K {okov, ki ae je odlikoval kot vojaški poveljnik v bitkah z Japonci v Mandžuriji in Zunanji Mongoliji, je bil včeraj imenovan sa načelnika armadnega štaba in obrambnega podkomlssrjs. Na- Policija zasliši Nemca glede smrti ruskega špiona Washington, I). C., 13. febr.— Policijo bo zaslišala Wolfa Do-berta, bivšega nemškega vojaškega častnika, in njegovo v Grčiji rojeno ženo Margareto glede zagonetne amrti Walterja G. Krivickega, ki Je bil najden mr tev v sobi nekega hotela zadnjo nedeljo. Oba ata bila prijatelja bivšega načelnika aovjetake tajne policije v centralni Evropi. Dobert Je priznal, da ae jo Krivi ckl ustavil na njegovi farmi, pre den je odpotoval v Washington Policija še ni gotova, ali je Kri vleki izvršil samomor, ali pa ga je ustrelil agent diktatorja Ata-lina. da mora Španija pom^guti Hal liji, ker jo Je slednja podpirala I v čaau španske civilne vojne. Nekateri trdijo, da jo Mussoli ni apeliral na španskega diktatorja, naj prevzame vlogo posredovalca med Italijo in Veliko Britanijo v svrho sklenitve premirja. Vkhy, Francija. 1*. f«br. — Policija Je zastražila vae kraje, po katerih Je potoval španski diktator s svojimi spremljeval cl na sestanek z Mussollnljem. Franco je atopll na francosko ozemlje pri Perplgnanu, odko der ao je odpeljal z avtomobilom proti Italijanski meji. V okoli d Perplgnana ae nahaja več ti aoč španskih lojulistov, ki so pobegnili v Francijo pred In po porazu v civilni vojni. |,ondon, 13. febr. — Predstavi nik vlade Je zanikal poročila, da bosta Anglija in Italija kmalu sklenili premirje. On Je nagla ail, da se bo vojna proti Italiji nadaljevala z vso ardltoatjo, Izjema bi bila le, če bi Mussolil ni apeliral za mir, toda lega mora narekovati Anglija. 806,009 mož v ame riški armadi Letalska sila povečana lina v Italiji ao prejeli tukajšnji «Mil je generala Mareckova, ki uradni krogi. A Dovoz gaaolina j* bil Izbran za načelnika biroja je preprečila angleška blokada vojaškega vetbanja. Remeon Tina Atlantiku In kontrola Sredo-1 mošenko je obdržal pozicijo kot zemskega morja. vojni komisar. Pristani za ameriške bombnike pri Bermudi Hamilton, Bermuda, IS. febr. — Pristani za ameriška bombnike ao bili zgrajeni mnd Bermu-do in grupo otokov, ki ss raztezajo od tu do Grest Sounds. Avtoritete so prepovedale dostop parni kom do teh pristanov brez dovfdjerijs. Ogrski drlavnik govori o vrnitvi demokracije Budimpešta, Ograka, 13 febr. — Izjava bivšega premierja Štefana Bethlena, atarega ogrskega državnika, da ae mora svet vrniti k demokraciji ne glede na to, kdo zmaga v sedanji vojni. Je povzročile senzacijo v tej deželi, ki Je povezana z oalščem Rim «Berlin. Hamo akrbno Izbrani odlomki izjave ao bHI objavljeni v časopisju, toda ti ao vaebovsli trditev, da oblika nemške diktature ne bo končna forma političnega življenja v drugih krajjh Evrope. Bethl*n je govori pred orga-nlzacljo llteratov, katerim Je del razumeti, da ne verjame nacljem, ki govore o uatsnovltvl "novegs r*daM, On je rekel, da ae mora človeštvo vrniti k demokraciji, aicer ne taki, ki izziva notranje apore In neaoglasja, temveč k o-nl, ki vzdržuje, pravilno ravnote-žj« med družabnimi razrrdi. Washington, D. C„ 18, febr.— Ameriška armada je doaegla rekord v številu častnikov In vojakov v mirnem čaau. To znaša aedaj H00,(KM), dasi vsa sila še nI bila mobilizirana zaradi po. manjkanja vojaških barak in opreme. Armada j bi morala Imeti v amlalu programa čez milijon vojakov. Vojni tajnik Henrr L. »tlm-| son Je dejal, 4a konstrukcijo ba-rak ovira alabo vreme in drugi faktorji, nad katerimi njegov department nima kontrole. Stanovanjski problem bo rešen čez nekaj tednov.- Vojaški letalski zlnirl so dosegli svoj cilj, ki Je izvežbenje 7000 pilotov letno. Nadaljnje šole bodo odprte pozneje, da tu* število pilotov poveča na 12,000 letno. Pričakuje ae, da bo A-merika lm<*la armado l,4!iš,WK> v prihodnjem Juniju. Ker Je pričela Izvajati oborožitveni program pozneje kot druge države, ta» vzelo mnogo mesecev, preden ae lio ameriška oborožena aila lahki» primerjala z onimi lujlh držav. Po Izjavi uradnih krogov bo produkcija orožja, bojnega materiala in druge opreme zavzela velik obseg prih<»dnjo Jesen, tiskar se bo stalno večala. V federalni armadi so zdaj tudi državni miličniki. Stavilo teh Opozicija proti pomoči Veliki Britaniji APEL ZA PRIDOBI-VANJE ČLANOV Chicago, 13. febr. — Nem-ško-ameriški bund, nacijaka organizacija, je pozval avoje,člane in pristaše, naj podpirajo utueriške grupe, ki se bore proti vstopu te dežele v vojno in Rooaeveltovemu načrtu za več-| jo pomoč Veliki Britaniji, da ae In» ta lahko borila proti Nemčiji in Italiji. America First Committee, Citizens Keep America Out of War Committee in druge grupe so bile omenjene kot organizacije, katere naj bundovci podpirajo. Nacijska organizacija, ki je znana tudi pod imenom Bin-hoitsfront (enotna fronta), je objavila poziv v avojem glaallu News lietter. Poziv vaebuje u-vodnik, ki ga je apisal Paul A. F. Warnholtt, načelnik organizacije. Uvodnik urgira člane, naj zahtevajo od senatorjev In kongrsanlkov akcijo; storiti morajo korake in voditi močno o-pozicijo proti onim, ki potiaka-Jo Ameriko v vojno In gladijo pot diktaturi v tej delelL "V Ameriki ao organizirana klike, ki tolčejo na vojno bobne," ae glaal uvodnik. "To razpolagajo s ogromnimi ekladl za financiranje vojne propagande. ia drugI strani pa ao tudi organizacije, ki vas bodo podpirale v boju za ohranitev življenj ameriških sinov In ustanov. Te potrebujejo fioančnu * sredstva, du dvignejo odpor ljudstva proti vojnim hujskačem. Pomagajte jim finančno in moralno." WsrnHotftl Je v drugem članku obtožil bivše zavezniške države, da so |H»|M»lnoma oplonlle lu oropale Nemčijo v zadnji ave-tovnl vojni. Tudi v sedanji vojni ao mogočne al le v Londonu na delu, da potegnejo Ameriko v vojno, da bodo lahko ponovno oropale Nemčijo. . - Sinoči Je čikaška podružnica nacljskega bunda Imela ahod v dvorani na naslovu 3S66 No. Western nviv Glavni govornik Je bil Wilhelm Kunze, načelnik bunda. V avojem govoru Je apeliral za pridobivanja novih članov, obenem pa je naglašal, da je glavna naloga bunda agitacija, da se Amerika ne zaplete v evropski konflikt. Kunze Je bil pred nekaj tedni spoznan za krivega podžlgunja rasnsgs sovraštva ln gonje proti Židom in obsojen ua 14 mesecev zapora. On ae nahaja na svobodi p■>«*■« to D^nu a» UnéM* Min -«• M Mrt « to «mm «74* w mto M^ M U m ktai m Ima tU.) m trmah pUUlaUkta ta v »teteK MttelM «lil Ml to NUmi Ottor au.. vtU to laUraai kr mM PROSVETA Wf4» to. tovafefe Am. or TM rUMOUTBO Glasovi BV - naselbin Prijatelju v hpomin _ H p r i n g f i e I d, ML—'Tudi Iv Springfieldu nam nadloge ne [prizanašajo. Tudi tukaj je SNPJ pretekli mesec izgubila dva I ¿lana. Prva je umrla 7, jan. . hčerka družini Bezi$ovšek, atara I komaj 18 let. Kako hud udarec je to za reditelje, ve le tinti, ki | je bil že tako prizadet. Dne 18. jan. pa je umrl moj m f «fcl**Ju m prim* ri volji poljubiti svete biblije. Pre-prosti (telavt( ki se organizirajo in ne zahtevajo drugega kot dostojno piscu, m» ju* tudi sub-verzivni. Tipičen politikon te vrste je Martin Dies, ki ne vidi razlike med komunlati in Roose-velim imi '"new-dealovri" in čigar bojno geslo je "ali biblija ali Marka, tretje poti ni!" Žalostne izkušnje is zadnje vojne s privatnimi organizacijami, ki s« dobile napol policijsko oblast ss gonjo nad "notranjim sovražnikom," še niso pozabljene. Zato je treba vsak korak za privatno policijo odločno pobijati takoj v začetku. je bil rojen v Trbovljah, Slovenija.. Bil je od mladih let premo-gar že v starem kraju kakor tudi tukaj. Bil je priden delavec, skrben za svojo družino in dom. Z njim sva se prvič spoznala pred 24 leti in bila od takrat ne-razdružljiva prijatelja. In tako sva ai tudi hiše skupaj postavila in bila soseda. Frank je bil vedno aktiven in tudi odbornik pri društvih, pri tukajšnjem Slovenskem domu in pri soc. klubu. Vsakikrat sva šla skupaj na sejo in tudi z najinima soprogoma delala skupaj na priredbah. Ko smo (im*|i Še pevsko društvo, sva hodila tudi na pevske vaje in priredbe. Frank je Wl izvrsten tenorist in vedno vesel. Pri soc. klubu smo prirejali tudi igre in pri vsaki sta s soprogo sodelovala. Bil je neumoren delavec za napredek naselbine in >lo ga bomo pogrešali. Frank je bil tudi delegat devete redne konvencije 8NPJ in šestega zbora J8Z. Tudi je rad čital in bil je svest naročnik Prosvete in Proletarca. Kupil je tudi vsako leto Družinski koledar; zanj je bil zadnji letnik 1941, ki ga Je še prečita!. Frank je bil dober Človek in rad je pomagal, ako je le mogel. Mnogo veselih uric sva skupaj imela. Ljubil je tudi cvetlice. Vsako poletje sva jih zalivala in gledala, katera je lep^a. Ko je Umrl, Je mnogo cvetlic pokrivalo njegovo krsto; sploh je bila vsa soba v cvetlicah, med njimi tudi dva rdeča venca. JRnega je poslala JSZ is Chicaga, drugi pa jé bil od tukajšnjega kluba 47 JSZ, Ležal je na mrtvaškem | odru v svojem domu. Za njegov rojstni dan 23. junija smo se prijatelji tudi lani zbrali skupaj v njegovem doitou. Bil je njegov 56. rojstni dan. Veseli amo mu čestitali in tudi oh je bil vesel. S Frankom sva šla zadnja k počitku. Predno sva se razšla, me je še za ramo stre sel in rekel: "Jože, mnogo sva jih že skupaj praznovala." Od vrnem, da sva jih res in upam da jih bova Še mnogo. Toda bi je zadnji za njega. Proti koncu avgusta je zbolel Bolezen se mu je bolj in bol slabšala kljub zdravniški vedi-imel je več zdravnikov. Boleha je za rakom na jetrih. Bolezen j je udano prenašal. Upali in žele II smo, da se obrne na l>oljc, in tudi on je upal. Vsak dan sem ga obiskal in vprašal, kako je "Ho šlo, bo šlo. Jože," je bil nje gov odgovor. Pa ni šlo. Zadnje štiri dni je bil v bolnišnici, kjer je mirno zaspal kot delavec tr| pin. Tukaj sapuščs soprogo Julijo ¡hčer Magdaleno in sestro Julijo Filipich. v stari domovini pa dva brata in štiri sestro. Nam je hu Ido. Soproga ae ne da utolažiti. do v nji delali vojne potrebščine, malo ljudi sedaj še Um dela. las ne je Jih bodo več uposlili, toda le mlade in izučene. Kam naj gremo pa mi, ki smo Že čez petdeset let stari in smo garali za kompanijo po 30 let in več? Za penzijo smo še premladi, za delo dobiti in trdo delati pa prestari. Najbolje bi bilo, da bi nas poslali na kakšno fronto in se nas tako iznebili. Dne 19. febr. bo 35 let, odkar e naju z ženo zvezal v zakonski' jarem Ciril Zupan, v Pueblu, Oolo. Isti dan bo tudi 35 let zakonskega življenja dobro znanemu Pueblčanu Franku Boltezar-ju in njegovi ženi. Skupno smo se vozili k poroki, bili tovariši drug drugemu in imeli smo skupno «vat bo vjfi hiši in eni sobi. Vse je bilo "50-50". Franku in soprogi želiva z ženo še mnogo et sreče! Dobra primera Elimbeth, N. J.—Ves mesec ianuar je bila Prosveta polna ;ritike proti koledarju SNPJ, da-si je slika lepa. Zdi se mi tako kot je bilo v starem kraju. Metliški graščak je imel velik gozd blizu vasice Dobrave. Nobenemu vaščanu ni pustil, da bi bili pasli po njegovem gruntu, mel je svojega čuvaja in svojega pastirja, ki je pasel njegovo čredo. Nekoč se loči mlado tele od graščakove črede. Dobijo ga , ezni sosedje in udarijo po teletu. Nedolžnega telička so v svoji jedo grajščaka ubili in pustili ežati na tleh. Pa so se Dobrav-čani zbrali skupaj in kričali, jaz sem ga,H "jaz sem mu jih dal" itd. Vsi so hoteli biti junaki. Graščak Zavinšek pošlje svo-ega čuvaja na Dobravo, naj izve, kdo je teleta ubil. Vsi sosed-e no nastopili složno in zanikali, da bi bil kdo izmed njih ubil teleta. Nihče ga ni videl in nihče nič vedel. Pa je grajščak odredil, a bo vsak vaščan plačal goldinar kazni radi ubitega teleta. Potem so pa Dobravčani hodili k grašča-cu Zavinšku in ga prosili pomi-oščenja. .. Tudi naši člani bi se branili, da niso nič rekli, ako bi bilo kaj kazni za kritiziranje. A glavni odbor je temu že navajen. Nikoli ne bo vsem ustreženo. Neka Na-dačanka je pisala, da le "staro mamice" ne vidijo številk. Nit ena ženska še ni godrnjala proti koledarju, čeprav hait je več ti soč v Jednoti. Ta prah so dvignili le mošj^dasi ne vsi. Je res tako kakrir pripovedka v starem kraju, knpravi, alfo maček s peč pade, je dekla kriva. Letos so pa nekateri vrgli na ženske. Ne bojte ee! Stare mamice bolj vi dijo kot mlade, ker imajo več očal, in sicer ne samo za "mo-vies", marveč tudi za koledarje Agnea Paaarlch, 540. delovna in z mlado gospodinjo so se dobro razumeli. Sedaj jo krije črna zemlja. Odkar sem bil doma L 1937, mi je umrl brat sedaj sestra, od prej pa že počivajo na šentjurskem pokopa-išču ena sestra ter oče in mati. Naj jim bo lahka zemlja, meni pa ostanejo v spominu, dokler nudi mene ne zapeljejo k večnemu počitku. Žalujoči— r Anton Valentlnčlč, 262. S pota Te dni sem bil v Duluthu, Minn., poklican v eno boljših pe karn. Zelo sem se začudil, ko so me vprašali, kateri čas na moj rojstni dan naj mi _ pošljejo cake". Rekel sem, da ga jaz nisem naročil. Povedali so mi, da ga je naročil odbor neke organizacije. Vsakega nekaj Middleaex, Pa.—Desetega fe bruarja je minilo eno leto, odkar je Carnegie-Ijlinoi« Steel Corp. zaprla svojo tukajšnjo pleharno —Tin Mili. Mnogo Slovencev je vsled tega prizadetih. Stičemo za delom tu in tam. Nekateri so ga dobili drugod, toda ni zadovoljstva, nekateri ga pa še sedaj iščemo. Tin Mili je bila za nas sharon-ske Slovence najboljša tovarna. Dasl je bilo treba trdo delati, se je vendar prilično zaslužilo. Zad I Skupaj sta zrasla v Trbovljah In nje čase so pobrali vso mašlne-živela kot vzorna zakonca. |riJo iz te tovsrne In zdaj insta-Njegov |»ogreb se Je vršil po lirajo nove «troje. Prsvljo, da bo- Nisem mislil, da bom dočakal 35-letnico zakonskega življenja. Ali človek vse prestane, tudi naj liujše in še sedaj zemljo tlačiva, toda bolj rahlega zdravja. Ne vemo pa ne ure ne dneva, kdaj zatisnemo oči in nas več ne bo. Dne 15. sept. 1940 «em pisal zadnjo pismo v staro domovino Ponovo vas mojemu vnuku Antonu Priteklu. Odgovor sem dodbil šele 6. febr. Pravi, da je moje .pismo potovalo tri mesece n pol. Tudi njegovo pismo je hodilo skoro dva meseca. To pismo mi je prineslo žalostno novico, da mu je 7. dec. umrla njegova mati in moja sestra Marija Žitnik, stara 65 let. Po prvem možu se je pisala Pritekel, po drugem pa Žitnik. Njen drugi mož je umrl 10. aprila L 1917 v Youngstownu, O. Tam je ime več bratrancev. Eden od njih Je prišel v Farrell in mi povedal da je Žitnik umrl. Takoj sem se odpravil tja. Z menoj je šel tudi John Novak. Žitnik je ležal pri pogrebniku na golih deskah, pogrnjen z rjuho. Pogrebnik nama pove, da mu bo plačalo mesto in on ga bo odpeljal v jamo. Mislil sem si, da bo pokopan kot živina. Nikdo se ni zanj zavzel in bil ni pri nobenem društvu. V prerani grob ga je spravila preobilica zaužitega alkohola. Z Novakom se pogovoriva, da bo to spet nerodno, če ga pokopljejo kot živino, brez vsakega spremstva. Vprašam po-grebnika, koliko bi stal najrevnejši pogreb, da se ga pokoplje kot Človeka. Rekel je, da mu mesto plača $50; če pa mi hočemo, da bo pokopan kot se spodobi, je potrebno, da mu doplačamo $82.50. Imel bo primerno rakev, obleko, vozOve in seveda tudi ja mo. To je najnižja cena. Ni dosti, toda kje dobiti denar? , Greva tja, kjer je pokojni stanoval. Odpremo kovčeg in v njem dobimo $33.40. To ne zadostuje. Med tamkajšnjimi rojaki sva nakolektala Še $92.50. Sli smo k pogrebniku in mu takoj plačali. Pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku 13. aprila 1. 19ir Ne vem, ali je kdo še potem imaj obiskal Žitnikov grob ali ne. Sedaj je Šla za njim tudi njegova soproga, vdova 24 let. Doma je zapustila «nega sina in hčer iz prvega zakona in enega sina iz drugega sakons, štiri sestre in več bližnjih sorodnikov. Tukaj v Sharnnu pa zapušča podpisanega brata, sestro, orno-ženo Novak, dva bratranca in vnukinjo. Ko sem bil leta 1937 v domovini na obisku, sem stanoval pri moji sestri Mariji, oziroma pri njenem oženjenem sinu Antonu Priteklu, ki vodi tisto malo posestvo. Ona je bila že takrat bolj rahlega zdravja, toda pridna in In res sem prejel lepo okinčan kejk z napisom "Happy birthday". Bil je "angeljsko dober." To ni moj izraz, pač pa onih, ki so ga razrezati in razdelili v bolnišnici St. Mary's za moj 73. rojstni dan in moj 74. godovni dan. Poleg tega sem prejel tudi več steklenic finega kalifornijčana Nekaj teh kapljic sem naškopil na zdrobljeni kruh in pogosti tudi moje dnevne goste, ljubke ptice, ki mi Že zgodaj v jutro delajo koncert s čivkanjem na mojem oknu, skozi katerega imam lep razgled na Superijsko jezero. In kako veselo so se ra-dovale po zavžitju tega "pribolj ška"! Vesel je bil tudi njih varuh, ki pazi na vsak slučaj nevarnosti, kadar njegova krilata jata zoblje. Prejemam ne samo primerna voščila, marveč tudi bodrilna pisma od dobrih vernikov, ki pravijo, da jih veseli, da je prišla moja zadeva na dan. "Veseli nas," pravijo, Mda slišimo dva zvona, ne pa samo enega kot do sedaj: 'Matija je tat'..." Tako komentirajo tisti protest puhle vsebine. Razni člani KSKJ me tudi pismeno prosijo, naj jim pojasnim, zakaj so me napadali in zakaj se zopet jeze nad menoj. Po možnosti jim odgovarjam.— Letošnja zima je tukaj zelo mila. Imeli smo le par mrzlih dni, drugače pa je mehko, kot bi rekel prvi pomladanski dnevi in veliko Superijsko jezero še ni zamrznjeno. V lepih solnčnih dneh se lesketajo srebrnočisti valov-čki po njegovi lepi vodni planjavi. Zadnji mesec sem se srečal tudi z novimi in s par starimi glavnimi odborniki ABZ, ki so šli na Ely, Minn. Tudi sem bil povabljen na tamkajšnji banket, toda iz raznih razlogov nisem šel. Matija Pogorele. Ljubezen daljša življenji Stara izkušnja je, da poročeni ij^- J časa živijo nego neporočeni. Glede t! 5 . šnje bi sicer marsikaj lahko pripomnili 1 je si predstavljajo vse skupaj zelo nuui stično: redno življenje, domačo hrano in i ge podobne stvari navajajo za može kot r*i in pojasnilo. Pri tem pa ne pomialijo ^ ne more veljati tudi za ženo. Tudi ^Jjj ženska živi redno kakor njena poročena niča,"sama s! kuha itd., a navzlic temu j* 1 povprečna življenjska dolgost krajša. ^ • Tu nas znanost preseneča z ugotovitvami osvetljujejo stari problem s popolnoma ši strani. Švedski biolog Erik Agdur v UdJ? imel ijvirno domislico, da bi s poskusi'd2 življenjsko dolgost "srečno poročenih" ? v primeri s samci in "zarjavelimi devic* med njimi, ki so drugače živeli enakoS nje. Izločil je tedaj Člnitelj, ki imn^i redno življenje". In tedaj se je izkazaU zakonsko življenje lahko »samo povečuje odi nost in dobri počatek. Agdur je eksperimentiral s kunci, bdi mišmi in podganami, ki jih je gojil takoj rojstvu bodisi v parih, bodisi posamič v U kah. "Stranski skoki" so bili tako nemoMl ■„. Povečana Življenjska sila v "zakonski m je šla celo tako daleč, da so "poročene" ft celo bolezni, zastrupitve, in celo yečje koli* alkohola bolje prenašale nego samske. Posebno ugodne učinke je imela "ljub* aka sreča" za živali ženskega spola. "Za Ščena dekleta" med podganami so kmalu bila vsako veselje do življenja. Nasprotno so samice kuncev bolj ali manj brezbrižne vali, ki lahko brez moža veselo in požretao vijo tja v dan. Med živalmi so tedaj razliki a baš glede Človeka to vprašanje še ni nd umno rešeno: kdo prenese samčevstvo sld moški ali ženska? Vsekako pa velja za obs, je zakon za vse najboljši. Cim bolj srečen je zakon, temveč up imata lahko zakonca na zdravje in dolgo ljenje. Vse to je res. A kaj, ko je večini konov vse prej nego prečna ?! Italijanski vojni «jetniki m angleškem pa miku. Iü jih odpelje v taborišče. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, a—Kar veselje je pri našem društvu 13 SNPJ, ker so seje precej dobro obiskane. Nekateri člani sploh nobene seje ne zamudijo, za kar jim priznanje. Kot vidim, imajo pri mnogih društvih potežkoče, ker se člani ne udeležujejo sej. Seveda imamo 4udi pri nas dosti takih članov, toda dejstvo je, so naše sije zadnjih par let ved no po volj no obiskane. Na zadnji seji 2. febr. smo tudi glasovali glede stenskih koledarjev. Naše društvo je eno največjih v teh krajih — 138 odraslem in 48 v mladinskem oddelku — in zaključili smo, naj jed nota šev v bodoče izdaja sten ske koledanje, samo črke in številke naj bodo yečje, zanje pa naj potroši približno toliko kot zadnja leta. Naše članstvo je mnenja, ako jednota opusti koledarje, da bo to slabo vplivalo. Zavedamo se, da vsem ni mogoče ustreči, vendar pa je bila večina vedno zadovoljna. S tistim denarjem, ki gre za koledar, se tudi ne bi moglo dosti pomfcgatl brezposelnim, koledarja pa so deležni vsi. S sliko so večinoma vsi za-| dovoljni in jo hvalijo. Dobro se mi vidi, da sem začel ta koledar zagovarjati in sli-1 ko tolmačiti. Res sem prejel, precej kritike, toda zadnje čase I so poaebno članice pokazale v Proaveti, da sem imel prav. Zdi *<> mi, da pri nekaterih ni bil vzrok kritike "nič vredni koledar", pač pa mržnja do gl. odbora, češ sdaj imam priliko, da jih kritiziram. Na 7. febr. sem moral dati -liko tega koledarja v okvir in Jo obesiti v prvem razredu tu-(Dalje aa t. •trasi.) Velemesta v Evropi ' Nemški državni statistični urad je ofaji statistiko o naraščanju nemških velen zadnjih tridesetih letih. Njih število je oi ta do leta večje, deloma so rasla srednja po naravni poti, deloma pa se je njih sto povečalo s priključitvami novih ozemelj» 1933. dalje. Velika Nemčija šteje danea« ši Alzaško in Loreno 72 velemest z vec 1 100,000 prebivalci. V češko-moravskem tektoratu so nkdaljnja štiri velemesta, v p «kern generalnem guvernmentu pa dvt številu velemest je Nemčija v Evropi na prt mestu. Samo dve velemesti se od 1. 1910 dalje 1 povečali. Na Dunaju je nazadovalo it« prebivalstva od preko 2 milijonov na 1.93 lijona, mesto Plauen je nazadovalo od 121 duš na 112,000. Berlin se je več nego pod' namreč od 2 milijonov na 4.3 milijona, je z Essenom, Dueseldorfom, Oberhaui Solingenom, Potadamom, Katovicanii in goščem, v protektoratu pa s Prago, Brno Moravsko Ostravo. Hindenburg se je K podvojil. 28 velemest je postalo šele v času velemestnih, osem med njimi »elei 1933., ko je hitlerizem prevzel oblast. Odi leta je narasel Hamburg za skoraj 600,000| bivalcev, Berlin, Monakovo in Bremen p» 100,000. Z Vključitvami drugih občin * Potsdam odtlej skoraj podvojil, Willhelmifc pa početvoril. Nekoliko velemest, kakur sko, Draždane, Kameniča na Saškem, m furt ob Meni, Duisburg, Wuppertal, kirchen, Bochum in Hindenburg P« J« 1933. izgubilo po nekoliko tisoč prebn Dunaj spet narašča, Plauen stalno nai V evropski Rusiji je 65 velemest, v Britaniji 63. Četrto mesto zavzema It 24 velemesti, Francija pa ima »amo 15 več nego 100,000 dušami. Črnci se ne rodijo črni Malokdo ve, da črnci ne prihajajo m j črni. Pri rojstvu je njihova koža »ve»J včasih pray bela. Sele po dveh, treh ■ postane koža temnejša, čez dober m«** P" stvu pa je muli črnček prav tako črn k« govi starši. Zanimivo pa je. prikupne prirodnosti je bil dr. pa je v Beljaku. Zgubil je očeta Pavle mo6no Priljubljen in vrniti se je moral na dom, po- |v vse" ^oJ1*1- zvesta opora. Končno je moral slediti notranjemu klicu, ki mu je veleval, naj postane zdravnik. Na Dunaju je začel študirati me-1 dicino. Ko se je oženil, je njegovo stanovanje postalo gostoljub-| Glasovi iz movino. Kadar jvu)! hoče, lahko zapusti svojo domovino. 4 Grkinje so odlične uradnice in delavke, četudi sorazmerno mnogo kasneje vstopajo v življenjsko borba kot Žene v zapadnlh evropskih državah ali Ameriki. Na vseh mestih so s solidarnimi nastopi dosegle savijanja vredne položaje. Clm pa se Grkinja poroči, takoj sapusti svbje služ-bamvonosto v pisarni ali kjer koli le ter se"vita posveti svojemu domu in družini. Radi tega pa tudi tako veliko zahteva od moškega, ki naj bi ji bil v zakonu Življenjski drug. Katherine igralka. Hepburn, filmska no zavetišče tovarišem in osta- kajšnje ljudske šole (v Brook- im rojakom. Po promociji leta sidu). Tako nekateri ljubijo to 911 je šel službovat v Istro, od sliko, nti ae pa preklamo radi tam pa se je preselil v Trbovlje. nje, namesto da bi se lotili kam- naselbinlGrWn'e»'a"ame-riškega novinarja (Nsdaljcvanje s 2. strani.) Dopisnik ameriškega dnevnika "New York Times", ki že več let potuje po Bližnjem Vzhodu, Zagrebška policija lovi zarotnike Zagreb, Hrvatska, 13. febr.— Vsi zapori so natrpani z jetniki Id so bili aretirani na obtožbo, da so položili bombo v uradu angleškega konzula dne 4. februarja; pri eksploziji sta bila neki inženir in neka ženska ubita V policijskem lovu na zarotnike je bilo aretiranih več katoliških duhovnikov. Nadškof Stepinac je odpotoval v Rim, da poroča papežu Piju o aretacijah du tMntirnflka Pfarnima fložiportm tinta SSS7-&9 Bo. LavadaU Ava. Chicago, Illinois GLAVNI ODBOR isvašsvALNi onasKi Vtaaaat Catakar. »rtSMSnlk........................MIT a UwwUI» Ar».. Clilaaca. lllla»U r. A. VUkr. «I. tajalk............................H«? a U.Mala A v«.. Cfclaaa* Illlaata M Graitatok, »MMi tal....................IMT a La»a«ala A v*.. < Mca««. lUlMk Jaka V«jrirk. al. ........................IMT a La» atola A»*.. tkica«». Illlftata rSSta aa«avlt*U «la.ila....................HIT S. LawaSala A»a* (kini., Illtaala laku MoUk. ur»Kiilk aU.il........................ MIT 1 LawaSaU Ava.. t"kl*a«.. IIIU.U ronraaoasDNiaii AaSraJ VMrlck. »rvl |Mt4pr*4»4lnik ........................TH r«r««l A*«.. Jaknataira. r*. Frank Salta. Jraal a«tarataaSftik..................HM A. W. Walkac Si.. Mlltraakaa, Wta. », Jr.. ar«I Skatrlktal »a4»rwlaa4ntk .....................Sa« HT. Slrakaaa. Pa. •»t«*, 4n«i su»«kta* r -*r--J—*!**■ tm w. sms au okta. Jakn Klanatk. traljl Sl.trlktni »*4»ra4aa4nlk ....... ........1M Praaaaat St.. Oilaakr. III. NraS Taiatlr. «a« rti SUlrlklnl »a4»r«4aa«lNlk ..........Ml W. Ttk SI.. Walaa«karf. tal«. ooseonsasKi odsski Malh P»tr«»trh. »r»4aa4»*...............................IM U. Illal St.. tn«v«UM. Okla ..IMT a UantSala A »a.. tkl««aa. llltaaU f. A. V Mar.........................................MIT §. UarnSala A»«.. rkl«ag«. lUtaai* Jaka Vaarlrk .....................................MIT S. UaraSala fklaaaa. IlUaala Jaka Oll» .......................................Ml a rraaaact A»a., t'lara«*a* Hllla. |ll. J. Ulrltk......................................IMT a Truiakull A »a.. Cklrat«. HI. Jaaak Zaaa« ......>^.„.»»..1.»......................HM a l««kaN A»a.. IUr«ya. III. ■toaoTNi onssKi Jak« Uarlak. araSaaSnlk ..................................«I« W. M», St.. SarinartaM. lil. fraak ItarM« ............................. ..........Illll Maakaka A»a,. ClavalaaS. Okla Sala« Skalar .......................................................Haa IT. Ar»«. Kmai Frank Vratarlrk ..............................................SIS Ta«ar St.. Uam*. fa. IsSa MSI .......................................................a«a ur. iiiin> f». Fraah Salta, praSaa^nSi rraS Malaal............ Mila« MaSvaaktk....... samassB n au/OSNI OlUiKSl ......MHMIIK.NH s. lA««Sala Ava.. Cklrat«. ISInaia ..........................M Waatria» Ata., rat«. Illtaala ......................HIM AraaSa Ava., Cla«ala«S. Okla Kratka je bila njegova zdrav-l panje ali kaj drugega v korist Ne Pr,Sel .ob lt?llJan*ko' hovnikov. Nekateri vodilni za niška sreča. 2e je nastala sve- SNPJ. Na prihodnji seji bo- «^ke vojne v Grčijo ter se na- rotn|ki B0 pobegnili v Italijo tovna vojna. Med prvimi je bil mo pri našem društvu zopet «tanil v Atenah. Med drugimi Policijft pravl| da 80 lttrotnik vpoklican dr. Tone Jamar. Priče- sprejeli eno novo članico, kate- poročili je poslal svojemu listu nameraVali vbiti angleškega a seje pot trpljenja in junaške- ro je predlagal br. F. Mihelčič. tudl da,JSl člunek 0 KrAki ieni'| konzula, ga premagovanja pa plemenite- R Hochevar ie 27 jan Ameriškega novinarja je se-ga izživljanja v skrbi za druge. pVo8toYoIjno v armado. To presenetila nena-l^ t pri gradnji V Galicijo je moral z Janezi na ' društva ki vadna leP°ta' Uubkoat in fronto, nastopila je strašna ^i-f tfantno.st Grkinj. Mimo tega gRf>omor$kc baze ma in tako si je tudi Tone Jamar £ o™1 J vojaško siutno Mr ca l zanjmal0f kakftnjh ,1BtnoBt, -0 podaljšane nakopal bolezen na pljučih. Leto|^a; Je Grkinj« in kako sodijo o vpra- Honolulu, Havajsko otočje, 13. Hftn MnnirnI ž»nju ljubezni. Ugotovil je, da febr. — Delovne ure pri gadnji gal kot zdravnik svojim Jane-| ^»»"»^r™ i "" ¿|0 «iXm]ie Grkinja ponosna, samozave-1 p0m0rske baze v Pearl Harbor- :ni h zal mnogokrat, ko je med tre-12. febr. morali odpeljati v dni je bil na fronti in je poma-1Prec®J ponehala, t ,. ljubezni gal kot zdravnik svojim Jane- ^uštvu imamo mlado «anico p0 zom. Ob porazu avstrijske voj-¿® V «J110 'Ltna, resna in skrajno nedostop-|ju ao bile podaljšane na 60, da ske pri Lvovu se J^l^l fX^SL? v^l"«- Vsa njena pojava je po «je- ^ pospeši konstrukcija. Za vse govi sodbi zavita v nekakšno ta- ure nad 40 v tednu bodo delavci jinstvenost, ki sije iz oči in obra- prejemali plačo in pol. V ha za. Sicer pa pravi, da je nedo-1 vajskih vodah se zdaj nahaja stopnost Grkinj posledica stro-1 več ameriških ladij. Naznanje-ge roditeljske vzgoje. no je bilo, da se je število de- Kar tiče ljubezni se Grkinje lavcev, nposlenih pri gradnji Amerika ne zahteva objave angleških vojnih ciljev London, 13. febr. — Premier Winston Churchill je na stavljeno vprašanje v parlamentu odgovoril, da ni še noben ameriški reprezentant zahteval, da Velika Britanija pojasni svoje vojne cilje in načrte glede povojne rekonstrukcije. To vprašanje je stavil premierju laborit J. H. Martin. Churchill je v svojem odgovoru tudi naglasil, da bodo vojni cilji pojasnjeni, ko pride pravi čas. Glavna naloga Anglije sedaj je poraz Nemčije in Italije. — v SLOVEČE ZDRAVNIKE IZGUBILI jubljana, 5. decembra.—V rnih urah so nam sporočili je umrl eden izmed naših iglednejsih, zaslužnih znan nih delavcev, univ. prof. dr Plečnik, šef anatomskega ituta na medicinski fakultet erze kralja Aleksandra, brat tekla, mojstra Jožeta Plečni skanjem granat in šrapnelov ju- nišnico. naško vztrajal in prevezoval svo- V nedeljo, 16. febr., se vrši je rojake. Slednjič ga je bolezen važna seja kluba Naprej 11 prisilila k odhodu s fronte. Sel je JSZ. Na tej seji bomo morali skozi razna zdravilišča kot bol- določiti kraj in čas prihodnje nik in kot zdravnik v eni osebi, konference Prosvetne matice.. — w------- -- i h»r« nodvollln v sad- Slednjič je prišel h kadru Jane- Razpravljali bomo tudi o, naši popolnoma razlikujejo od nežne- pomorske baze, pouvojuo v zuu zov v Judenburg in je tam ostal 15-letnici in prvomajski prosi*- »a spola vseh drugih narodov, njin M001"- do prevrata. To je bila pravcata U ki se vrši 26. aprila. Torej Tu se mora moški pošteno mn- - . , - epopeja, kar je dr. Tone Jamar opozarjam vse članstvo, da se res zvesto potruditi, da osvoji \ NemCi »toka/O pod tezo storil dobrega. r gotovo udeleži te seje. . »rce Grkinje. Najprej si mora ¡davčnega bremena Po prevratu se je naselil v Qd čaga do ča8fl mi nekdo p0. sploh pridobiti njeno zaupanje; 18 febr,_Vojnl da Ljubljani, začel je ordinirati v L,. lzti80V Progressive *e!e natoJ® ^^ vek, ki ga morajo plačati Nemci Prešernovi ulici. Njegov «loves^^"^ Illinoita. Well, kdor Jtth- Grška dekleta terjajo od 1oval po raznih me nato pa je bil daljšo dobo M izvedenec ljubljanskega V zvezi s to funkcijo se inogo La vil s problemi pato-(anatomije, a ko je bila o bojen ju ustanovljena v N < i /.a s prvimi pe- semoHtri medicine, je bil «»van za profesorja in je kot ' strokovnjak v tej pa-prevžel vodstvo anatomske-nstltuta. V teh letih je v iavalnici in v secirni dvorani Jil n»'kaj generacij našega vniškiga naraščaja. Bil je i tistih redkih znanstveniki kljub socializaciji nikoli «j celote izpred oči in jim veda zmerom samo *n (!H. C v vsem človeškem ' hanju. Bil je člo-•zrttlne hums nI te te. Kakor Po dna j„Znal v*e niti, ki se-mateftt^ii ustroj člo-"r^anizma, tako je do i11''ankostf fioznal vse ni vdo « loveškvga srca. V I r»(iavalniei ae niso šo-zdrsvniki, temveč lju-'mu j,, dopuščal čas. ; ^ arjal tudi z literar-fiiološktm- de-'tr.^im je oskrboval »jo učbenika snato-" P« je tudi večje "ih razprav. Pozorni njegov svojevrst-u r^m j* neprestano 'l«»mačega izra-niegmre originalne 'nr"v pa med stro-"sšle r»riznanjs. wem bra je umrl v Ijanskega župana, toda bil je njih unijo? (Shčno delajo tudi preskromen, da bi se lotil te od- tehnokrati ) Kaj pa J ^z UM-govorne javne službe, nakar je WA? Nihče ne more imeti nič n i o irov o mesto 7avzel dr Liude- P™ti njej kot organizaciji, puč v t PeHč Pa je dosti narobe pri vodstvu, rov kot le katera druga žena na| Ljubljana, 5. decembra.-Ko- kot je pri mnogih unijah Am- svetu, «.lo aktivno sodeluje v maj je dr. Tone Jamar nastopil pak jaz nisem tega kr v kot zg^vinskih svojo poslednjo pot v objem rod- tudi ni oseba, ki mi pošilja Pro- napočil za vso Grč jo. Udelež-| ne zemlje, že je slovensko jav- gressive Minerja, ako ni njih ba Grkinj v sedanji vojni In ob- nost presenetila novica o nagli vodstvo bolj delavsko zavedno, rambl ni bila posamična, ampak smrti drugega ljubljanskega Mislim, da je vodstvo pri obeh se izraža v popolnem in solidar- zdravnika dr. Jamarjevega pri- rudarskih organizacijah približ- nem nastopu vseh Grkinj', pra-| jatelja. V noči od srede na če- Lo enako. Toda jaz sem še ved- vi ameriški novinar, trtek je umrl nagle smrti hišni Lo mnenja, da bi bila ena unija Mlude Grkinje so neverjetno zdravnik Leonišča, kirurg dr. L poštenimi uradniki veliko bo- Utrogo in resno vzgojene ter vse- Pavle Krajec. Podlegel je za hja m premogarje kot sta pa stransko izobražene. Grkinja možgansko kapjo. Zvečer okrog dve » korumpiranimi voditelji, ponoči ne zapušča doma ter sei 20. ure ga je prvič napadlo. Tri- katerim so premogarji deveta predaja zabavi, kot je to nava-L. je zdravniki, njegovi dobri tova-| t)rjga. Njih prva brigu so njih I du v drugih državah. Grkinja riši in prijatelji dr. Ver£ufi,|stagbe. sama ne hrepeni po zabavi Izven prof. dr. Lavrič in dr. Jemec, ho Joaeph Snoy, 13. domače hiše. Na drugI strani si prizadevali, da mu rešijo živ- --|(Jl |r h, |Ki n.( j da uživajo grš-| Ijenje. Toda ob izredno močnem Poznavalec psov ke žene veliko svobode in pravic, krvnem pritisku je kmalu sledil | _ jmi jazbečar- kakršnih v drugih državah nI. | ÄttiwsvnuM» -i ^ •u-'-rjt :t,'. koiljiv prodajalec. uWo tudi r r povzdigne P drugi napad. Dr. Pavle Krajecl "Ponudili so .... I Minili. Grkinia more bltl na prl- je še sprejel poslednja tolažila ja v nakup. Ali se kaj spoznate | Mlada Grkinja mori> W iz .rok kateheta Premrova, po- na pse?" tem je ob 2. zjutraj tadihnil. tega prav dobro poznam. Pokojnik je bil iz ugledne no- To je Poki gospoda Žolne iz Riš-vomeške d r u ^n e tiskarnarja^ke." IIko lastnica svojega osebnega računa v ¿>anki. Ima pravico, da zahteva svoj osebni potni list. Neomejeno raz|x»laga s svojo i-| .Me flani ne*vor*ke unije United Retail â Wholeaale Empara Drug Ce. pilet i raje lekarno H Mae Da, ImljSa rssavatljava punionl vtrfjo pnelajo .... nova dnevna op rama modarnlsira In vallk« olapéa pogled vaakr prwlajaln«. prtvada ve* <>dj»malcev iS II tudi nakupijo vaé, kar popolna In pravilno rasdaljana /asavaUjava napravi lahkajfti poslad na l#lago-»a laftjo odMIUv nakupovanja. Oflajte »i lo opremo v naSam 10 nsdairopju rs>«Uvnl aohi. all pohlWIU ns Ulefon RAW do I H» IM® poakuano InaislaHjo t« upr»m«- Nrkaj modarna "f^hiraaaast" In "Incarwlr^nl" oprama Ja «daj ns rt s pu lag o v široki IsMrl oblik» In cana. , A. Popolnoma na«prolna »tčlnkujo^a opreais, Hatln aluoil-nuin lad^lka , • j , . . • • • II Itlrl aovna "fluorwtfant* oprama «kioglo »sad«lilv»»iia glatvvlna In i*#djafa ^ if#«i# C. Ilalosa Itlri ravna "flssrsaeasl^ o|irama t ra^t»!ICv.no flašavtno ir» .............M 1.1® COMMONWEALTH EDISON COMPANY 7t Waal Adasia Hum r 1* -SS- PBOßVETÄ POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 187071 EMILE ZOLA PrelotU VLADIMIR LEVSTIK * saMMIMIiaM—M—M» (Se nadaljuje.) 3. HelirijeU tisto noč nI mogla «pati» Zšvest, da se njen mož mudi v Bazeilles-u, tako blizu nemških vrat, jo je mučila,- Zaman si je ponavljala njegovo obljubo, da se vrne ob prvi nevarnosti, in vsak trenotek je prialuškavala, meneča, da se vrača. Okrog desete ure, v hipu, ko je hotela leči, je odprla okno, naslonila se s komolcem in se zagledala ven, kakor izgubljena. Noč je bila temnotemna; jedva je mogla spodaj razločiti tlak Voyardske ulice, mračen, o-zek hodnik, M ae je davil med starimi hišami. V daljavi, proti gimnaziji, se je videl sajasti plamen svetilnika. Solitrast kletni zrak, mi-javkanje jezne mačke, težki koraki zašlega vojaka so se dvigali iz globine do njenih ušes. Za njenim hrbtom pa je letal Sedan, ves poln nenavadnega šuma; naglo dirjanje konj, neprestano grmenje, ki je šlo mimo liki groza smrti. Prisluškavala je, srce ji je bilo s silnim utripom, in še vedno nI čula moževega koraka za ovinkom ulice. Ure so potekale; zdaj se je vznemirjala nad daljnim svitom, ki ga je videla Um onstran obzidja na polju. Tako mračno je »¿Jo, da se j« trudila v duhu zopet zgraditi sliktPftzemlja: tista velika bleda ploskev Um doli so pač morali biti poplavljeni travniki. Kaj pa je pomenil ogenj, ki ga je vjdela zasvetiti in ugasniti zgoraj, očividno na Marfeji? In ntf vseh straneh so vzplamtevali drugi ognji, v Pont Maugis-u, v Frenois-u, skrivnostni ognji, ki so plapolali kakor nad brezšUvilno množico, mr-golečo v senci? Nato je slišala še druge, nenavadne hrupe, in je trepeUla še bolj: teptanje ljudstva na potovanju, puhanje živali, rožljanje orožja in čete jezdecev, ki so dirjale globoko v tej peklenski temi. Naenkrat je počil strel iz topa, en sam strel, strašen in gro-zepoln v brezglasni tišini, ki mu je sledila. Kri jI je oledenela v žilah. Kaj je neki bilo? Nedvomno signal, naznanjajoč, da se Je z uspehom izvršilo kako gibanje, naznanilo, da so Um ns oni strsnl pripravljeni in da solnce lahko vzide 1 Okrog dvanajste ure se je vrgla HenrijeU vsa oblečena na svojo postelj, ne da bi vsaj taprla okno. Trudnost in tesnoba sU ju morili. Kaj ji je bilo, da je drgeUla v takšni gro-znicl, ona, po navadi Uko mirna, ki je hodila a Uko lahnim korakom, da je drugi niti niso čutili živeti? In dremala je v mučni onemoglo-ati, s nepresUno slutnjo zla, ki je visela v črnem nebu. Sredi njenega hudega spanja so nenadoma zopet izpregovorili topovi, z zamolklimi, daljnimi streli, in niso več odnehali; grmeli so v rednih, trdovratnih presledkih. TrepeUje se je vzrsvnsla. Kje je vendar? Ni-čeaar ni več spoznala, nič več ni videla sobe, ki se je zdela polna gostega dima. Nato se je zavedla: megla, ki se dvignila od reke, je morala napolniti sobo. Zunaj so rjuli topovi s podvojeno močjo. Skočila je iz postelje in stekla k oknu poslušat. Is nekega zvonika v Sedanu Je bila uri štiri. Dan se je delal, kalen in umazasosiv v rdečkasti megli. Ničesar ni bilo videti; razločila ni niti poslopij gimnazija, ki je sUl le nekaj metrov daleč. Kje so streljali, Bože moj? Njena prva misel je bila o bratu Mauricu, kajti streljanje je bilo Uko zamolklo, da se je zdelo, kakor bi prihajalo od severa, z one strani mesU. Nato ni mogla več dvomiti, streljali so Um, pred njo. in vztrepetala je za svojega moža. Gotovo, bilo je ▼ Bazeillea-o. A za par minut se je pomirila, včaalh se Ji je zazdelo, da prihaja pokanje z desne strani. Bili so se nemara _y Donchery-u, kjer je vedela, da niso mogli raztrentTïiioiti. In kruU negotovost jo je zagrabila: Ali je v Donchery-u? Ali je v Baze il les-u? Toda ob grmenju, ki jI je polnilo glavô, ni mogla zajeti jaane misli o tem vprašanju. Kmalu je njena muka Uko na-rastla, da se ni več čutila zmožne osUti in čakati. TrepeUje od nujne potrebe, da bi kaj izvedla, si je vrgla šal na rame in odšla iskat novic. Spodaj v Voyardski ulici je obšlo Henrijeto kratko pboUyUanje^tako črno se jI je zazdelo mesto pod temno meglo, ki ga je ovijala. Jutranji somrak se še ni bil spustil do vlažnega tlaka med sUrimi, okajenimi pročelji. V ulici Au Beurre, v ozadju zloglasne beznice, kjer je mežikala svečka, je videla dva pijana Turka z neko ženščino. Morala je zaviti v u-lico Maqua, da najde nekoliko življenja: potuhnjeni vojaki, katerih sence so se plazile ob cestnih hodnikih, nemara strahopetçi, ki so iskali zavetja; visok obklopnik, ki so ga bili poslali za stotnikom, je bil zašel in je ardito razbijal po vratih. Cela reka meščanov, potečih se od strahu, da so se zakasnili ; šele sedaj so se odločevali, da ae nalože na vozičkih in pogledajo, ali je še čaaa, da dosežejo Bouillon v Belgiji, kamor se je bilo že dva dni prej izselilo pol Sedana. Instinktivno je namerila korake proti podprefekturi, v gotovosti, da tam kaj izve; Ukrat ji je prišlo na misel, da si okrajša pot po stranskih ulicah in se Uko izogne vsakateremu srečanju. Toda skozi Four-sko ulico in Laboureursko ulico ji ni bilo mogoče priti: Um so bili tqpovi, brezkončna vr-sU topov in vozov za strelivo, ki so jih morali včeraj poaUvlti v U oddaljeni kot in so jih danes menda pozabili. Niti vojaka ni bilo, da bi Jih stražUi V srce jo je zazeblo ob pogledu na to brezkoristno in mračno topovje, ki je spalo spanje zapuščenoeti v globini pustih u-lic. Tako se je morala vrniti, čez Gimnazijski trg, proti Veliki ulici, kjer so pred hotelom "De l'Europe" ordonance držale konje za vajeti in čakale višjih častnikov, katerih glasovi so se razlegali iz živorazsvetljene obednice. Na trgu Du Rivage in na Turenovem trgu je bilo še več ljudi, skupine skrbečih prebivalcev, ženskih in otrok, pomešanih z razkropljenimi gručami vojakov, ki so hodili brez glave se-mlntja; in Um je videla generala, ki je pre-klinjaje prišel iz hotela "pri Zlatem križu", nato pa napodil konja v besen galop brez ozira na to, koga utegne potepUti. Za trenotek se ji je zdelo, da bi stopila v mestno hišo; a naposled je zavila v ulico Point-de-Meuse, po kateri je prišla do podprefekture. In nikdar prej je ni Sedan do te meje navdal z vtisom tragičnega mesU, kakor danes, ko ga je gledala odetega z umazanim polmrakom in potopljenega v meglo. Hiše so se zdele mrtve; mnogo jih je bilo že dva dni zapuščenih in praznih; druge so ostajale zabite in zaprte, v nas panju bojazni, ki se je razodevala na dsleč. Bilo je jutro drgeUnja, s temi napol opustošenimi ulicami, obljudenimi le še od plahih senc ; naskosi so se videli nagli odhodi, sredi mračnega pobiranja, ki se je vleklo že izza sinočnjega večera. Veliki dan se je bližal, in me^to, kjer je naraščala gneča, se je potepljalo v zlu. Ura Je bila polšeste; visoka, temna pročelja so glušila grom topov, da ga Je bilo jedva slišati. (Dalja prihodnjič) Poljub v tunelu //. Khonherger * Vlak podzemeljske železnice je bil napol prazen. UsUvljal se je pred stenami, obloženimi z belimi ploščicami. Tu in Um je iz teme zasijala fantaatična svetlobna reklama. Sicer pa so samo zelene In rumene luči kazite skladnost teme. Ljudje so utrujeni sedeli na klopeh. Nenadoma se je pred oknom vagona modro zabliskalo in ta hip je vae utonilo v temo. Kratek stik je v hipu predrami! enoličnost, ki je dihala v vagonu. Ne da bi kaj razmišljal, se je T«»m nagnil naprej, iztegnil ro-ke proti dražeatni Američanki, ki je »edela nasproti njemu, ter jo poljubil na usta. Četrt ure nato «ta sedela Tom in dražestna Ray za malo mizico na terasi kavarne. Ni bilo lahko, toda Tom je bil toliko zgovo PCB in zabaven, da Ray ni MOffa odkloniti njegovega povabila v kavarno. Ravnodušno je sedela nasproti njemu in gs poslušala. "Da bi mi ne šteli v zlo polju-t »a, vam moram povedati *g«*l-bo, prav za prav več zgodb," jr dejal Tom in al prižgal cigare-to. "Ijiai *em bil v planin*krm letovišču. Zapomnite si. da se je ondi pričelo moje trpljenje. Zabav je bilo v letovišču toliko, da jim človek ni bil kos. Vsak večer ples na terasi. Ker nisem kaj prida plesalec, sem večinoma sedel in opazoval plešoče pare. Neka mlada, krasna žena me je očarala. Pograbilo me je s toliko silo, da sem pil steklenico za steklenico. Bila je Uko lepa, da sem moral nepresUno misliti nanjo. Kako sem si želel, da bi bil za vedno v njeni bližini. Verjemite mi, da bi s lahkoto našel priložnost ter se lepotici predstavil. Toda takrat sem bil tako neznansko straho|>eten, da tega nisem storil. In tako mi ni ostalo druge-ka kot da sem večer za večerom samo gledal, kako je plesala kakor razkošen oblak v objemu drugih. ^In vendar se mi je slednjič ponudila naravnost otipljiva pri-ložn«>*t, da bi se z njo seznanil. Ko nem odpotoval, so se nenadoma odprla vrata mojega oddelka in moj ideal je sedel nasproti metu. Samo jni sebi se razume, da lu ji takrat lahko poma gal |M>loiiti prtljago na polico, kasneje bi ji mogel med vožnjo ponuditi časopise ali cigareto in pričeti razgovor. Po vsem tem bi ji lahko cel«} povedal, da mi je vše* in jo že delj časa obožujem. Toda čim sem jo takrat |M»gledal, me je presunila taka strahopetnost, da sem ob» M*lel v svojem kotu kot |>obft Razvaline hiš v Aleksandriji, Egipt, ki so jih porušile iUlijan ake bombe. ves čaa pripovedujem. Sami ste bila. Zaslišal sem drdranje vlaka, ki je pravkar siknil iz tunela. Ta hip sem se jasno zavedel, da bo nekaj naslednjih minut odločilo o mojem bodočem življenju. Kakor blisk mi je šinila v glavo misel. Naglo sem se obrnil k siromaku, ki sem ga prej zavrnil. Stisnil sem mu v roko bankovec. — Dam vam še enega, če odvijete v tunelu varovalko, da bo nasUla v vagonu temaA- sem mu naglo naročil. Siromak je storil kot sem mu bil naročil. Meni pa se je slednjič posrečilo to, o čemer sem sanjal pol leta: seznaniti se z vami in premagati v sebi to grozno strahopetnost,. radi katere sem doživel že toliko porazov." Tom je dvignil oči in se zagledal v dekle. Ko je opazil v obrazu dražestne Ray čudovito lep nasmeh, mu je bilo jasno, da je s svojim dejanjem v tunelu zares za vse življenje premagal svojo strahopetnost. fantek, ki ga moti vsak nov sopotnik. Vlak je drvel po prelepi planinski pokrajini, nad prepadi in skozi neštete tunele. Dekle je sedelo v nasprotnem kotu. Tisočkrat me je v tunelih presunila željs, da bi se sklonil k njej in jo poljubil. Z zaprtimi očmi sem sanjaril. Da, vse je bilo kot v snu, za stvarnost mi je manjkalo poguma. Tako sem slednjič prišel do postaje, kjer sem moral prestopiti na brzovlak. Poklical sem noseča in izstopil, ne da bi se ozrl na dekle. Se njenega šmena nisem vedel. To je bilo lani v vročem poletju. Poslej neprestano mislim na ono dekle. Ko sem vse na-Unčno presodil, sem sklenil, da moram temeljito izpremeniti svoje obnašanje, ko jo spet srečam, ter svojo strahopetnost premagati s pogumom. Niti za trenutek pa nisem podvomil, da bi je v življenju ne srečal nikoli več. Kot navadno sem tudi danes čakal na posUji podzemeljske železnice. K meni je pristopil siromak in me poprosit za miloščino. Zavrnil sem ga. ker sem bil pravkar zatopljen v časopis. Ko sem za tre-nutek dvignil oči, nem vas zagledal. kako ste pravkar prišli po stopnišču na postajo. Slednjič vam moram povedati, če tega še sami niste ugotovili, da ste vi ono dekle, o kateri vam HUMOR ^ Bernard Shaw o namenu življenja Slavni irrfki pisatelj iij dramatik Bernard Shaw zbija na rovaš reporterjev in novinarjev pogosto rasne šale. Tako je pred kratkim odgovoril nekemu ameriškemu časnikarju na vprašanje: "Kakšen se vam zdi namen življenje?" "Cisto preprost. Namen življenja je v tem, da si ohranimo življenje do smrti." Časnikar je bil nekoliko razočaran nad takšnim odgovorom, tedaj je pa Shaw še dodal: "Življenje je beg pred boleznijo in nesrečami. In vendar je življenje lepo, kajti vsakih 24 ur naredimo veliko delo: rešimo sami sebe. - Z vsakim koailom, zajtrkom ali večerjo si podaljšamo življenje za šest ur. In v tem je naša sreča. Vendar se pa zavedamo, da bo prišel dan, ko si ne bomo mogli podaljšati življenja niti za uro več, in to nas dela nesrečne." • Slabi časi '-> — AH si bral, da ne sme biti dandanes nihče več lačen? — Da, prav dobro vem, da ne sme biti nihče več lačen. Ko sem zadnjič bil lačen in sem prosjačil. da bi mi dali jesti, sem bil osem dni zaprt. "Piccadilly" življen-sko srce Londona Kari Roaner Z vso pravico imenujejo Angleži Piccadilly "srce Londona". To je res mesto, kjer lahko vidimo tipičen London: velik promet, ogromne in luksuene hotele, razne resUvracije, čajarne in bifete, mnogoštevilna gledališča in kine, drage trgovine, mnogo posUj podzemskih železnic, mogočne reklamne razsvetljave in končno tudi skoraj vsakdanjo meglo. Piccadilly mi je najbolj všeč ponoči. Pravkar pridem iz podzemske železnice po električnih stopnicah. Pred seboj vidim Pic-cadillya, obžarjenega z žark vseh mogočnih barv reklamnih napisov in pri vhodih v razna zabavišča. Vse tO največje križišče v Londonu je napolnjeno z ropotom avtomobilov, ki se vrste po cesUh skoraj drug za drugim, v veliko množico ljudi, ki se gnete po širokih pločnikih in končno da še dež, ki enakomerno pada na pločnik, vsej tej sliki poseben značaj. Na križišču čakam, da se spremeni rdeča luč v zeleno, da lahko prekoračim cesto. Med tem časom slišim okrog sebe prodajalce časnikov: "Evening News" — "Evening SUnddard". Zdaj pa zdaj eden izmed teh glasov utihne, ker je prodajalec najbrž prodal številko. Na svoji levi strani vidim eno izmed najlepših lonkonskih restavracij: The Monico. Pred s krisUlnim steklom obloženimi vrati te restavracije stoji čedno oblečen vraUr. Njegova vijoličaste uniforma je obšiU z zlatimi trakovi. Venomer se odkriva in vljudno pozdravlja: "Dober večer, gospa!" "Dober ve£er, gospodi" "Zvoli-te večerjati, po večerji je ples." Tu pa Um se kdo mimoidočih odloči, da vstopi v resUvracijo. VraUr takoj skoči k vratom, jih na stežaj odpre, se prikloni, jih zopet zapre in nadaljuje svoj posel s pozdravljanjem pešcev pred vrati. Signalna luč se je pravkar spremenila v oranžno in Ukoj nato v zeleno: znamenje, da je prehod križišča dovoljen. S težavo se prerinem do vodnjaka, ki stoji sredi Piccadillyjs. Tsm vidim sedeti sUro ženico, ki skuša mimoidočim prodati šopek vijolic. Le redko kateri jo opazi, še maloštevilnejši pa so tisti, ki kaj kupijo. Srečo sem imel, da je pri vodnjaku tudi bila zelena luč, ker sem Uko Uhko brez čakanja prišel na drugi konec Piccadillyja. Sedaj vidim pred seboj visoko belo sUvbo. Pred to sUvbo stoji mnogo avtomobilov. $lad dolgim vhodom iz petih yjrat vidim napto v žareče rdečih črkah: "Prince of Walles Variety Theatre" — varietejsko gledališče. To je tako imenovano revijsko "Non stop" varijetejsko gledali šče, ki pomeni, da ga lahko ob vsakem času obiščeš in da lah ko v gledališču osUneš, kakor dolgo hočeš. Igra namreč neprenehoma od treh popoldan do dvanajstih ponoči. Pri vhodu Ur. Večina dam gre v to revij sko gledališče v večernih oblekah, gospodje pa skoraj vsi v smokingu. 2e hočem vstopiti v postajo podzemske železnice "Leicester-square", (to je najbližja posUja podzemske železnice "Piccadil Iy"), ko opazim na naaprotnem oglu veliko pinožico ljudi. Radovednost me premaga in brž pohitim gledat, kaj se je zgodilo. Na sredi ceste, obdana od radovedne množice, sU se prepirala prodajalec časnikov in debel gospod, oblečen v smoking in z monoklom na desnem očesu. Moža* kar z monoklom se je razburjal, ker je izgubil "sixpence" (novec, ki je vreden približno 20c). Prodajalec mu Časopisa seveda noče izročiti, ker ni prejel denarja, gospod V smokingu pa ves razburjen maha s palico po zraku PETEK, 14. FEBftmiJ in kriči, da ga je prodiuj goljufal, okradel, itd. ju posUja množica rad, vedno večja, avtomobili?! no nabirati in trobiti, ker J rejo naprej. Končno pr^J žnik, da napravi red. o^l dajalec časnikov in gogjfl razjasnite zadevo. StrSJ ve, komu naj veruje ionJ okoli stoječe ljudi, kako snici bilo. Nekateri trfoj Ima U prav, drujn zopetSl no in skoraj vsi okoli »toS razdele v dva tabora. N«3 ma zagleda atražnik na ¿h? pence", ga da prodajalcu ti izroči gospodu z monoklom nik in drobiž. Gospod ^ ker je zamudil večerno \Z vo v gledališču, prodajalec, smeji, ker se skoraj vsi ]j J simpatije do njega kupjJL Jaz pa sem hitro krenil podzemski železnici, gj pot, za katero potrebuje! na« no 10 minut, sem potreb^ opazovanjem teh raznihg skoraj eno uro. Listen to PAUNDECH'} YUBOSLAV-AMERIC RADIO BROADCit Ivery Saturday, 1:30 to 2M STATION WHl 1410 kflocydta £ (Vint Station oa Trnu Dkl) Featuring s program g Yugoslav Folk M«j TISKARNA S.N.P.J 8PREJBMA VSA ▼ tiikartko obrt »padajoča No« a ara/ni k....................Star ............ r