Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 21. februarja 1923. Jugoslovanske HCmetske Zveze z mesečno prilogo „Občinska uprava". Izhaja r»»ko sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mu f« 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezne Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Damoljubi", Ljub. Ijan*, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati p al Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Dva svetova. Kaj hočemo mi? Mi hočemo avtonomijo. Mi hočemo 1. svoj slovenski deželni ali pokrajinski zbor, ki bo v okviru skupnih osnovnih državnih postav delal svoje lastne postave, katere no bodo potrebovale nobenega potrdila od belgrajsko vlade. Ta pokrajinski zbor bi obstajal iz dveh parlamentov: politični parlament, kjer se bodo delali zakoni o šolstvu in Vzgoji mladine, o organizaciji sodstva, o slovenski politični in finančni upravi; gospodarski parlament, ki bo delal veljavne postave za kraotske, delavske in obrtne zadeve. S k u p n o pa hi oba parlamenta sklepala o proračunih, o davkih, kateri morajo ostati v Sloveniji in se porabiti za potrebe slovenskega krnita, dc-lavca, obrtnika itd. Belgrad dobi toliko, kolikor pride na Slovenijo od skupnih državnih državnih izdatkov. Mi hočemo 2. svojo vlado, ki bo izvoljena od slovenskega parlamenta, od njega odvisna, ne pa od Belgrada. Ta vlada ima dolžnost izvrševati postave, Iti jih bo sklenil slovenski parlament. Bsigrajska vlada te v avtonomne posle slovenske vlade nc sme vtikati. Mi hočemo 3. samouprava okrajnih za-stopov. Okrajna glavarstva naj dobijo svoje okrajne, od ljudstva izvoljene odbore, ki rešujejo zadeve svojega okraja. Okrajni glavar ima izvrševati tudi sklepe tega odbora in če okrajni odbor previdi, da okrajni glavar no dela v korist ljudstva, ima pravico zahtevati, da so odstavi oziroma prestavi. Mi hočemo 4. veliko in široko avtonomijo občin in občinskih odborov, kateri naj ne bodo samo pokorni slugo od belgrajske vlade odvisnih in nastavljenih okrajnih glavarjev, temveč gospodarji svojih občin. Mi hočemo 5. da naai fantje vojaki službujejo v Sloveniji in da se izdatki za vojsko čimbolj omeje. Mi hočemo 6. versko šolo. Katoliški olroci naj se vzgajajo katoliško tudi v šoli m ne pustimo, da bi nam eokolski svobodomiselni učitelji kvarili in pohujševali naše otroke, kot to delajo sedaj. To so nekaleri izmed osnovnih naših W Na Kranfskem je naša skrinjica prva. zahtev. V znamenju teh zahtev gre SLS in z njo ogromna večina slovenskega naroda v boj 18. marca. To jo en svet. Kai hočejo naši nasprotniki? Naši nasprotniki hočejo centralizem. Kaj se to pravi. To se pravi, da hočejo naši nasprotniki 1. da je samo on parlament za celo državo v Belgradu, ki dela postave za celo državo. V tem parlamentu imajo večino Srbi, zato bodo postave, kot smo v teli letih dovolj bridko okusili, take, da bodo v korist južnim krajem našo države, nam pa V škodo. Slovenci s svojimi potrebami in zahtevami ne bodo prišli nikdar v pršfev, ker jih je vedno premalo. Naši nasprotniki hočejo 2. da so pokrajinske vlade imenovane in odvisne sa-mo od belgrajske velesrbske vlade in da morajo izvrševali samo sklope belgrajske velesrbske vlade, na ljudstvo so ne morejo in ne smejo ozirati. Tako kakor vidimo sedaj. Naši nasprotniki hočejo ,!i. da vse uradnike do občinskega tajnika nastavlja in od-stavlja samo belgrajska vlada. Okrajni glavar mora biti eamo služabnik Belgrada, občinski tajnik njegov valpet. Župan in občinski odbor in vse ljudstvo pa tisto, ki bodo llako delali. Naši nasprotniki hočejo 4. da gre ide-herni slovenski vinar in sleherna slovenska milijarda v Belgrad, kjer se s tem denarjem poslavljajo razkošne palačo in red« razni državni iiferanti. V Sloveniji pa naj vse propade: ljudska šola, univerza, bolnica, kmet in obrtnik pa naj životarita 1-roz strokovnih šol. Tako ee danes že godi, 1«. marec pa naj poskrbi, do bo še hujše. Naši nasprotniki hočejo 5. da o šolstvu olulločuje edino le framazonski Belgrad, ki je uvedel za katoliške stroko brezversko sokolsko šolo in. ki je poslal med nnš narod celo armado svobodomiselnega učiSeij-stva, da vceplja katoliškim oirokom brez-verski strup v rr.°a. Naši nasprotniki hočejo R. da vsa naša država oboroži od nog do glave več kot , jo potrebno, kar stane milijardo ljudskega i denarja in draži vojne strasti. Naši nasprotniki hočejo 7. da Slovenci sploh prenehamo biti narod, zato nam hočejo v šolah in knjigah prepovedati materino govorico. Naši nasprotniki hočejo, da postanem« brezpravni flačani belgrajskih krvopijev, ki so dosedaj že izmozgali iz nas milijone in milijone narodnega premoženja in nam zato hočejo vzeti našo kulturo, našo izobrazbo, da bomo ponižneje klonili hrbet. Dva svetova! Ni med njimi kompromisa. Kden zmaga, drugi pade. 18. marca se začenja ftsvobojenje. Dolga !>o potem šo pot in težka. Pa n« strašimo se! Zakaj še daljša bo sicer pot trpljenja in umiranja in večnega tlačanska. veSesrbstva. >• Slovenec:: je pretekli teden prinesel poročilo beograjskega dopisnika, ki je zvedel o tem smo se šo posebej poučili od odličnega radikalnega j>olitika tole: Dr. ŠiisUtmč sc je dogovoril z belgrajskimi po« (likali, da bo pri volitvah nastopil samo-f!oino in da mora njegov boj biti v prvi vrsti nnpcrjm proti SLS, obziren pa mora biti napram samostojnežem, po volitvah — če bo izvoljen — da pa bo moral iti brezpogojno ■/. vcl.\srbskimi radikali. Zato pa bodo > .'i f likali nosili vse stroške za njegovo časopise i:i za nj-errc.v volivni boj proti SI S. Te-kc: oblo/bp. Znkaj vsi smo si na jasna«. kakšno načrte imajo velesrbi z nami Slovenci in Hrvati in kdor se v tem trenutku vo/o 7 najhujšimi slovenskimi sovražniki, letnu je v Sloveniji za vedno od-klenkalo. To tudi dr. šusteršic dobro ve. Zato je v Ljudskem dnevniku odločno utajil vse zveze z radikali in zlil eelo golido zmerjanja na .Slovenca<: in SLS. To zmerjanje nas čudovito spominja na vse one psovke, ki jih je moral pred vo< litvami v ustavotvomo skupščino od strani ptgr Na Krasijskem je naša skrinjica prva. »Kmetijskega lista« požreti »Domoljube, ko Je na podlagi raznih in številnih znakov trdil, da so samostojneži 6amo kmetska podružnica dr. Zerjavova, da je on ustanovil in s stotisoči založil samostojno stranko iu njene voditelje. To je bilo takrat priduša-nja v Kmetijskem listu, da Domoljub laže in laže in zopet laže — prav tako kot da nes dr. Šusteršič vpije uad »Slovencem«. No, in kaj so je pokazalo? Pri neki sod-nijski obravnavi (dr. Žerjav proti dr. Kraigherju) je pod prisego prišla na dan, da je dr. Žerjav res izplačal 400.000 kron (torej 6e več, kot smo mi pred volitvami trdili v »Domoljubu«) samostojnim voditeljem za njihov nastop proti SLS. In kar cela Jugoslavija ve: v zbornici so samostojni, ki 80 pred volitvami navidezno udrihali tudi čez liberalce, čez dra in stru drveli za dr. Žerjavom, ko je slovenskega delavca in kmeta prodajal velesrbskemu kapitalizmu. Kdo danes laže? Ali odlični radikalni politik napram Slovenčevemu dopisniku, ko trdi, da ima dr. šusteršič zveze z najhujšimi slovenožrci — velesrbskimi Pašieevci — ali dr. šusteršič, ki z ogromnim zmerjanjem taji vsako zvezo. Poglejmo znake f 1. Dr. šusteršič je proti spremembi ustave, češ, najprvo naj se ta izpelje in preizkusi, potem bomo sodili. Prav isto je govoril Nikola Pašič dno 18. februarja na kandidatni seji belgrajske radikalno stranke. — Pripominjamo, da dr. šusteršič dobro ve, kako nameravajo velesrbi izpeljati centralizem, če zmagajo: povsod se uvede cirilica, slovenski jezik so odpravi, plemenska društva se razpuste, vsa vodilna mesta zasedejo Srbi itd. Kljub temu, da dr. šusteršič vse to ve, on zahteva, naj se ustava, t. j. centralizem izpelje, tisti centralizem, ki bo dal moč velesrbom, da bodo svojo grožnjo skušati tudi uresničiti. In četudi nobena juha ni tako vroča kot se skuha, tudi velesrbska ne, vendar je gotovo, da bo z zmago centralizma njegov pritisk na nas veliko hujši in pogubnejši kot je zdaj. In dr. šusteršič še vedno trdi: naj se centralizem izpelje lu preizkusi: zakaj tako govori? Vprašajte Pašičal 2. Dr. šusteršič nikdar in nikjer ne napade radikalne stranke, ki je nosilka in najzagrizenejša zagovornica centralizma. Kdor danes pred odločilno bitko ne najde besedice zoper najhujšega eovražnika, ki nas misli utopiti v žlici vode, o tem je težko dvomiti, da ima zvezo s sovražnikom samim. 8. O volivnem delu dr. šusteršiča radikalni minister Županič zelo laskavo poroča v Belgradu in radikalni listi z velikim veseljem zabeležujejo šusteršičeve uspehe, katerih pa hvala Bogu v Sloveuiji nikjer ne vidimo. 4. Dr. šusteršič izdaja dva lista in jih na desettisoče Izvodov brezplačno pošilja po deželi. To takoj stane na stotisoče kron, katerih dr. šusteršič nima. Pa tudi takih prijateljev v Ljubljani nima, ki bi bili voljni etotisoče izmetati za brezuspešno delo. 21 5. Dr. šusteršič jako pridno hodi v Belgrad ua razgovore z merodajnimi radikalnimi gospodi. 6. Dr. Šusteršič so v slučaju, kadar mu to kaže, tudi nič ne pomišlja, zlagati se. V Ljudskem dnevniku jo zapisal, da je prost Kalan prišel za časa, ko je bil Gautsch drugič ministrski predsednik, k šusteršiču prosit, naj izposluje pri njem za i Slovenca« kakšno podporo. Prošt Kalan izjavlja v »Slovencu; , da se to nikdar ni moglo zgoditi, kdor pozna njegovo razmerje do avstrijsko vlade. In kdor pozna prosta Kala-na, moža kristalnocistega značaja, ta bo tudi vedel, kdo resnico govori — prošt Kalan ali dr. šusteršič. Kdo se no spominja dalje, kako je svoj čas dr. šusteršič no nekem zaupnem shodu s tem sramotil navzoče pristaše, ki so ravno v Ljudskem domu otroško nedolžno opisal svoje imenovanje za deželnega glavarja in 8 tem sramotil navzoč pristaše, ki so ravno zato shod sklicali, da so zadeva pojasni. Resnica pa je bila -- zato je izviren spis visoko merodajue in uradno dunajsko osebo na razpolago — da je dr. šusteršič hotel postati minister. Povedali so mu pa, da je to nemogoče in da je najvišje, kar more doseči, deželno glavarstvo. In takoj nato je Šukljo moral napraviti mesto dr. šusteršiču. 7. I)r. šusteršič je nenaprosen, na lastno roko svoj čas prosil pri avstrijski vladi za podporo »Slovencu«, ki je pa le to ni maral sprejeti. Sploh je dr. šusteršič ves čas svojega politikovanja imel z dunajskimi vladnimi krogi najtesnejše zveze, bil jo po svoji naravi vladen človek in zato se ni mogel nikdar navdušiti za češko opozi-cijo. In te svoje vladne narave, ki je prešla v meso in kri, tir. šusteršič ni mogel čez noč sleči. 8. Če vrhu tega Se odličen radikalcc ki ima vpogled v vodstvo radikalno stranke trdi, da je dr. šusteršič zvezan z radikalno stranko — mislimo, da je za trezno mislečega človeka dovolj. Važna iziava. Ministrski predsednik Pašič, voditelj naše notranje politike in mož, ki ima v tem trenutku našo državo bolj v rokah kot vsakdo drugi, je 15. t. m. izjavil na volivnem shodu v Belgradu: Prihodnjo volitve so splošno ljudsko glasovanje, kjer naj narod pove, ali je za spremembo ustave ali ne. Tako jasno izjavo Pašic 5e ni podal. 18. marca ee naj odloči, ali naj ostano centralizem in se izpelje do konca, ali naj pade. 18. marca naj so odloči, ali bosta še nadalje Slovenija in Hrvatska še bolj kot sedaj dve velesrbski koloniji, ki imata dolžnost vzdrževati Velesrbijo 8 svojimi ogromnimi davki, ali pa naj postaneta enakopravni « Srbijo. Pašič je upregel ves državni aparat, da bi narod odgovoril tako, kot on želi, da bi se izrazil za centralziem. Tudi v Slovenijo je vrgel vso silo in kupe denarja, da se bo odgovor zanj ugodno glasil. Najol jo dr, šusteršiča, da razbije SLS, najodločnejšo nasprotnico centralizma, najel je starolibe. ralno stranko, da agitira /a Pašiea, na raz- Eilago so mu samostojneži, ki so po Puclju javili, da so proti avtonomiji, denarja ja dovolj na razpolago — zakaj pa plačujemo davke. Pašic nas jo pozval, da odgovorimo. Odgovor bo dobil. Na vsak »Ljudski dnevnik" in „L,udski tednik" zapiši: Nazaj! Ne sprejmem! Kdo bo izvoren? To vprašanje si stavimo mnogi, ki ni-mam^prilikc, da bi brali »Uradni liste. Da bodo ljudje še malo bolj zbegani, skrbi Kmetijski list, ki trdi, da SLS kandidira kmete na takih mestih, kjer ne bodo izvoljeni. Zato se uam zdi prav, da stvar pojasnimo. Zakon pravi: Izid volitev o volivnih okrožjih se ugotavlja takole: Skupno število glasovalcev se razdeli s številom poslancev, ki spadajo na to volivno okrožje, zvišanim za število I. Dobljeni količnik se vzame za prvi volivni količnik. Liste, ki niso dobile niti toliko glasov, da je v njih obsežen volivni količnik, se ne upoštevajo pri porazdelitvi posameznih mest. Z ostalimi listami sc izvrši račun takole: Število glasov, ki jih je dobila vsaka lista, so razdeli z 1, 2, 3, itd., do številke, odgovarja številu poslancev, ki jih je voliti v dotičnem volivnem okrožju. Od števil, dobljenih s takim deljenjem se vzame toliko največjih, kolikor jo v dotičnem volivnem okrožju voliti poslancev in po njih so dodele poslanci posameznim kandidatnim listam. Mandati, ki pripadajo eni listi, se do-delo posameznim kandidatom iz te liste, pričenši pri nosilcu po vrsti okrožnim kandidatom, po številu dobljenih glasov; glasovi, dobljeni za enega kandidata se seštejejo. Ako dobi kandidat, ki je bil kan-didiran v dveh okrožjih, toliko glasov v vsakem okraju posebe, da bi hil po volivnem izidu izvoljen v obeh erezih, »e proglasita za izvoljena on in njegov namestnik in šele potem se dodele kandidatom prihodnja mesta. To so glavna tozadevna določila zakona. Napravimo račun: Recimo, da je glasovalo 60.000 ljudi; razdeliti je 10 poslanskih mest in za ta mesta se puli 8 strank ali 8 skrinjic, izmed katerih je vsaka dobila takole glasov: Lista A je dobila 80.000 glasov, B 7.400, C 6.600, D 4.800, E 8.600, F 2.800, J 2.600, H 2.200. Skupno število glasoval-oev je 60.000, delimo s številom poslancev 10, zvišanim z 1, dobimo količnik 5494. Sedaj poiščimo največjih 10 številk, ki Bmo jih dobili pri gornjem deljenju. To so: 80.000, 15.000. 10.000, 7.500, 7.400, 6-600, 5000, 4285, 4750. Iz tega sledi, da pripne listi A 8 mandatov, listi B en mandat, listi C en mandat, vse druge listo p« so od ti« praznih rok. Kateri kandidati na listah A, B, C bodo pa sedaj izvoljeni? Glede list B in C je lahko, dobita samo vsaka po en mandat Izvoljen jo torej samo nosile« vsake liste. Listo, ki niso dosegle količnika, odpadejo brez mandata ln ostanejo samo že listo A, B in C. Delimo torej glasove, ki jih Je dobila vsaka teh list: \ 30.000 : 1 = 30.000, 30.000 : 2 = 15.000, 30.000 : 3 = 10.000, 30.000 : 4 = 7.500, 30.000 : 5 = 6.000, 30.000 : 6 = 5.000, 30.000 : 7 = 4.285, 30.000 : 8 « 3.750, 30.000 : 9 = 3.333, 30.000 : 10 = 3.000. B. 7.400 : 1 = 7.400, 7.400 : 2 = 3.700, 4.700 : 3 = 2.166 itd. C. 6.600 : 1 =* 6.600, 6.600 : 2 = 3.300, 6.600 : 8 » 2.200 itd. Lista A pa dobi 8 mandatov, torej je izvoljenih poleg nosilca liste še 7 okrajnik kandidatov. In sicer so izvoljeni tisti okrajni kandidati, Id 8" v svojik okraiih dobili na dotični kandidatni listi največ glasov. To bi bil nekak osnovni primer. Zakon predvideva še slučaje, če nobena lista ne dosežo količnika ali če ga doseže ena sama. To menda v Sloveniji ne bo prišlo v po-štev. Slovensko ljudstvo p« bo 18. marca pokazalo, ia zanj dane« ne obstojajo nikakt komplicirani volivni računi. Vsi posten i Slovennci bomo volili prve skrinjico, prvo .isto, ena stranko. v Na Štajerskem je naša skrinjica druga. Zaupnikom SLS. 1. Volišče. Prihajajo iz več krajev vprašanja, kje so določena volišča za posamezne vasi in občino. Ponekod so pa celo napačnega mnenja, da veljajo za bodoče volitve Se stara volišča. Da ne bo zmešnjave, prosimo, da naši zaupniki po vaseh pouče vse volivce, kje da je določeno volišče. Opozarjamo nadalje vse somišljenike, da morajo vsi občinski uradi razglasiti vsaj deset dni pred volitvami kraj in Čas volitev. Marsikje s« bodete čudili, da so volišča še slabše porazdeljena, kakor so bila pri voljah za ustavotvorno skupščino. Vidite, da je pri razdelitvi volišč v Sloveniji imela glavno besedo SKS oziroma njen poslanec, ki je podpredsednik državnega odbora. Kjerkoli bodete vsled te razdelitve morali hoditi daleč na volišče, vedite, da so vam to napravili naši nasprotniki, da bi s tem kar največ naših volivcev ostalo doma. Odgovor na te nizkotne špekulacije naj bo: Vsak naš mož mora voliti. 2. Zbori naših zaupnik«?. Zadnjo tedne pred volirvamJ bodemo Se v vseh sodnih okrajih sklicali zbore zaupnikov. Na te zbore že dane* opozarjamo in prosimo, d« poskrbite, da am bo ia vsak® občine vsaj en zaupnik sigurno udeležil. ,£HZELR' je nov* znamka. V dobrem leta p« s« j« radi svoja kakovosti take upeljala, da se dobi povsod ta jo zahtevajo vsa gospodinj« Dnevni red inn pa čas in kraj zborov bodemo naznanili z okrožnico. 8. Povejte vsem našim volivcem, da je naša skrinjica prva in da se naša lista imenuje po imenu našega voditelja: Dr. Anton Korošec Tajništvo SLS. Kakršna stranka, ta k kandidat. Ne bilo bi prav, ko bi šli kar tiho mimo kandidatov samostojnežev. Posebno eden je, katerega si morajo dolenjski kmetje malo bolj natančno ogledati. To je novo-j meški zobotehnik Ogrič. Ta mož je pravi i cvet na deblu kandidatne listj samostojnih kmetov. Z največjo silo so se samostojneži po prevratu vrgli na novomeško okolico. Oznanjali so kmetom nov evangelij, da more samo kmet kmeta zastopati in da bodo našemu slovenskemu kmetu ravno samostojneži pripravili nebesa na zemlji ! Oznanjali so, da bo draginja zginila, davki bodo vedno manjši, voj-.kov vedno manj in p* edino kmet bo gospodaril, drugi bodo pa kmetu služili S temi praznimi ! obljubami so res premotili pretežno večino j kmutskega ljudstva v novomeškem okraju, j ki je kar z odprtimi rokami hitelo v na-! ročj« samostojnih generalov, ki so imeli ! svoj sedež na Grmu. Leta minevajo, prišlo j je leto 1923. in kmetje morajo videti, da so jim samostojneži prinesli samo bridka razočaranja. Denar j« izgubil vrednost, draginja je neizmerno narasla, davki to neznosni, samostojneži so dali vso oblast nad Slovenci Srbom v rok«. V Belgrad m steka ves denar, od tam n« prihaja skoraj nič nazaj, I Tudi od gesla »Kmet kmeta«, ki so ' uja imeli samostojneži vedno na jeziku, ni j od prveija začetka nič ostalo. V Belgrad ' so poslali mesarje, krčmarj«, prekupč-t-! vale«, trgovce, niti enega n«, ki bi se pre-| življal zgolj od kmetijstva. In sedaj so nas ' v novomeškem okraju po geslu »Kmet kmeta« osrečili s človekom, katerega živ« j ljenski poklic je, da puli in flika zob«. ! Drugi kandidat v novomeškem okraju je : pa zopet birt. Mi se hočemo pečati za-enšrrat 1« s prvim. Ta možakar jo kaker | divji. Meč« okrog sebe brezmiselne je-i sede, j« zagrizen in strasten, da ga kar pamei mineva ko govori, razgraja in vpija kakor jesihar na trgu. Poleg tega je pa kaj čuden »kristjan«. Ta stranka samo- • stojnež«v je sploh posebna zaščitnica ver« • in zato tudi ni mogla postaviti z ozirom i r.a to dejstvo bolj primernega človeka, kakor j« ta gospod Ogrič. Je namreč ločen i od žene, cerkve nikdar n« vidi od znotraj, ; poleg tega je bil tudi nekoč v čedni družbi, kjer so govorili največja bogokletstva. To je pač idealen zastopnik stranke kme-tijcev. Samostojneži so nanj lahko ponosni. Novomeško kmetako ljudstvo mu bo pa tudi posvetilo, kadar bo prišel med nje, da bo urnih krač tekel nazaj v mesto m«d zadnje ostanke samostojnih kmetijacev. Kako ta čedni kandidat takozvan« kmetijska strank« ceni kmete, Bf j« naj- bolje pokazalo na shodu SLS v Novem mestu. Ko mu je predsednik milostno podelil besedo, se je za uslugo oddolžil t tem, da je začel najnesramnejše govoriti proti okoliškemu kmetrkemu ljudstvu. Kmetom je očital omejenost, zaostalost, neumnost. Spozabil se je tako daleč, da je stavil Radičeve kmete, ki gredo slepo in brezmiselno za velikim pustolovcem 20 stoletja Radičem za vzgled. Seveda je pa ta mož maloir.iseln, da je poprej rohnel proti Radiču. Pet minut kasneje mu je pa bil Radič in njegovi pristaši vzgled politične zrelosti, seveda zato, da je mogel psovati naše kmete za neumne in omejen« in politično nezrele. Sedaj pa poglejmo resnico. Radič je dobil pri zadnjih volitvah okrog 300.000 glasov, njegovo glasilo ima pa komaj 20.000 plačujočih naročnikov. SLS je pa dobila pri zadnjih volitvah' okrog 28.000 glasov, »Domoljub« ima pa sedaj okrog 37.000 plačujočih naročnikov. Tako presojajo pustolovci, ki jih stranka samostojnežev usiljuje našim kmetom, politično zrelost našega ljudstva. Bolj s« še ni nikdar nobena stranka osmešila, ka« kor se j« ta čedna samostojna kmetijska stranka, ki je farbala naše kmete z geslom kmet kmeta, zdaj jim pa ponuja napol divje zobodrce. Vsako »Domovino" in »Kmetijski list" vrni pismonoši. Volit gremo! j 1. vprašanje: Kdo sme voliti? Odgovor: Voliti sme vsak Jugoslovan, ki je že 21 let star in je vpisan v voiivnl imenik. 2. vprašanje: Kdaj bomo volili? Odgovor: Dne 18. marca od 7. ure zjth | traj do 6. ure zvečer. Vsi zavedni mo^je gredo glasovat predpoldne. 8. vprašanje: Ali bomo obveščeni, da smemo voliti? Odgovor: N«! Nobena oblast ne obv©« sti volivca I 4. vprašanje: Ali dobimo volivne le« gitimacije? Odgovor: Ne I Volivnih legitimacij sploh ni. 5. vprašanje: Kaj vzamemo s seboj na volišče? Odgovor: Pozorl Vzemite s seboj eno osebno izkaznico. To je domovinski, krstni ali poročni list; zadostuje tudi delavska ali poselska knjižica, ali pa potni list ali uradna legitimacija, lovski ali orožni list, slui-benl dekret, obrtni list ali diploma. Veljaven je vsak javni dokument ali potrdil« županstva. 6. vprašanje: Kaj povemo volivni ko« misiji? Odgovor: Volivni komisiji po\»ejt«>f Ime, priimek in poklic. 7. vprašanje: Kako oddam svoj glasf Odgovor: Vsak volivec dobi od komk sije eno kroglico. Član volivnega odbora mu razkaže glasovalne skrinjice in ima* nujenuje vse kandidatne listine. Vsaka stranka trna svojo skrinjico. Slovenska ljudska atranka Ima na Kranjskem prvo skrinjico, na Štajerskem pa drugo. Ta skrinjica je označena z imenom dr. Anton Korošec Volivec vzame uato kroglico v desno roko. Nato tapre roko in gre z njo v vse Skrinjice, kar jih j« na volišču. Ko Ima roko v skrinjici Slovenske ljudske stranke, roko odpre, da pade kroglica v skrinjico. B tem ste oddali tvoj glas stranki slovenskega ljudstva. 8. vprašanje: ali je volitev tajna? Odgovor: Iz v»eh skrinjic potegnite za- prto roko, tudi iz skrinjice Slovenske ljudske stranke, četudi ste kroglico že oddali Nihče ne moro vedeti, v katero skrinjico ste spustili kroglico. 9. vprašanje: Ali sem dolžan voliti? Odgovor: Dal Vsak krščanskorolsleči Jugoslovan je brezpogojno dolžan voliti. 10. vprašanje: Za kaj bom šel na volišče? Odgovor: Za življenske pravice slovenskega kmeta, delavca in obrtnika! — Za krščansko šolo In državo! — Za stranico ljudstva, ki hoče porazit kapitalizem! Za avtonomijo Slovenije! — Za revizijo ustave. Gospodarski obzornik. »MAH. Vrednost tujega denarja. O* tiar 12. febr. lB.febr, 19. tobr. K t K v K v ameriški dolarji (eden) 400 — iS2 — 408 — svatrijsk« kron« (sto) — 60 — 44 -- ieikoslov. kron« (ana)--12 —-- angleški funti (eden) — — — —-- francoski franki (oden) 35 20 24 80 -- Italijanske lir« (ena) 19 40 19 20 19 68 bolgarski levi (eden)------- carski rublji (sto) -----• --- nemške mark« (sto) 1 44---- rumunski taji (eden)------ Švicarski franki (eden)------- poljska mark« (»to)------ mažarske kron« (sto)------- g Sprejemanje bankovcev. Bankovcev po Din I-—, —-50 in —-25, poste niso dolžne »prejemati ob enem plačilu: več Dego 60 Din po Din 1-—, več nego 25 Din £ t Din —■•50 In več nego 10 Din po in —-25; prav tako ni stranka dolžna ■prejeti od pojite naenkrat več večjih vsot teb bankovcev, nego je zgoraj navedeno. Bamo glavna državna blagajna sprejema neomejen« količine teh bankovcev. Kovanega denarja niso stranke dolžne sprejemati od poite: po Din 1-— preko 50 Din; po Din —-50 preko 25 Din; po Din —25 preko 20 Din; po Din —-10 preko 10 Din; EDin —-5 preko 5 Din. — Bankovci, pri terib je kaj odtrganega ali pa so po-Ikodovani, se ne smejo sprejemati. — Take bankovce more stranka Kamenjati samo pri Narodni banki. CENE. g Celjski trg. Govedina: v mesnicah 1. vrste I«, II. 16, na trgu I. 18, II. IS; teletina: I. 18.60, |1 17.60; svinjina: L «0, 11.25; alanina: I. 88, II. na deb«lo 54,50; nuut 40, na debelo 88; prekalimo meno I. 87 80, U. S5j liter mleka 8.60; 1 kg Sirovega masi« 60, talnega 89, masla 46; kruh: I kg bolegs 740, črnega 9 50; 1 kg kava Portorfko 65, Santos 50, Kio 42, pražene I. 70, II. 64, III. 50; tladkor: kristal 22, v kockah 24; riž I. 14, II. S); liter nnuiizucga olja 80 do 82, bučnega 82 do 83; 1 kg moke 00 7.70, 0 7 80, 2 7.20, 4 6.00, ti 5.80; kub. uieter trdih drv 126, cent 87.60, kub. meler mehkih 100, cent 80; krma: cent sladkega bona 825, pol sladkega sena 200, kislega sena 176, slame 125. — Ceuc so v dinarjih. g Mariborski trg. Govejo meso 1. vrste 17, 11. 18, III. 14; teletina I. 1», 11. 17.50; svinjsko tneso 22.50 do 28; salo 87.50; čievna must 80; slanina 85 do 87; uiast 40; prekajeuo meso 85 do 40; konjsko meso I. 9, II. 8; kokoši komad 40 do 50; gosi 60 do IX); litor mleka 4.50 do 5; kg surovega masla 52, jajce 1.75 do 2; 1 kg belega kruha 7.60, Črnega 6.50. — Ceuc so navedene v dinarjih. g Vinski trg. Trgovina t viuom počiva. Kriza «« nadaljuje.Vsled počasne uporabe starih vin se opazuje, da je ;>ovpraševsnje po uovem vinu manjše, posebno v Stari Srbiji, kjer trgatev preteklega leta ni ravno posebno dobro izpad Iu. Največje povpraševanje je sedaj po novem vinu iz Hqnata, Bajko in Vršep, to pa zato, ker so najcenejša. Vendar »e pa z večjim prometom ne more računati. Izvoz ovira predrag prevoz, ki znaša n. pr. od Vrčca do meje 2 Dm za 1 liter, dočim stane litor 1.50 Din, tako, da je prevoz za 25 do 80 odstotkov dražji od »amoga vina. Poskusi uvoza vina v Češkoslovaško, Nemčijo in Avstrijo 6e niso obnesli vsled razmer na železnicah in predrage vožnje. Iz Dalmacije so Isvozili nekoliko vagonov vina v Češkoslovaško preko Tre I a, vsled česar so postale cene v Dalmaciji mulo bolj čvrste. Na rgornjem Hrvaškem ponujajo vinogradniki po 2.20 do 2.50 Din iiier ali ni nobene kupčijo vsled slabe kakovosti vina. Pač pa kupujejo v neznatni meri star« viua in plačujejo va koruza 250, fižol >.10 do 425, otrobi 175. — C«ne v dinarjih. Maribor. Pšenica <-V) do 600, rf 400, Ječmen 400, oves 850, nova koruza 4(X), beli fižol 400 Io mmases aaaaasaaasssa šumian » r ssiMžiauii 600, krompir 150 do 176, moka 0 760, moka trn i o 625, otrobi 275, senu 225, slani 175. — Ceut v dinarjih. Vukovar. Pšenica 425, Ječmen 800, oves 237.00 sova koruia £50, atara 825, beti tiiol 400, pi.sauj 575, moka 0 725, otrobi 200. — Cene v dinarjih. lirvd ca elavi. Pfcenica 465, rž 420, ječmen 825, oves 800, nova koruza 2W> do 800, beli fliol pisani 42o, flaoka 0 750, moka za krmo 700, otrobi E20. — Ceue v dinarjih. Cakovec. Pšenica 487 do 500, rž 303.75 do 400, ječmen 802.50 do 875, o v as 837.60 do 343.5u, nova koruza £00, pisani fižol 437.50, mol"b. ; 't, učitel j Olcorn. 8. V Pred osi jah ob 15. uri v Ljudskem domu, o umni prasičjereji za ;r°-spodinje, pomočnik okr. ekonoma Illadnik. 4. V Stari eerkvi pri Kočevju ob 14. un v 4oU, praktični pouk o sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma ZdoISek. 5. V Podgorju pri Kamniku ob IS. ari, gospodarski sestanek ra pospeševanje sadjarstva, pomočnik akonoma Marinček. fi. V Grahovem p<> prvi maši, o gnojonju z naravnim (n umetnim (enojem, pomočnik okr. ekonoma Matjašl?. V DrnEmirju o pridelovanju krtnskih l aallin In o živinoreji, okr. ekonom VV^ruig- Naš denar v naše hranilnice! 8. V Prihovi pri Konjicah t šoli ob 9. uri predavanje o gnojenju; po predavanju praktični pouk o snaženju sadnega drevja in o režnja trt, pomočnik okr. ekonoma Štam-berger. 9. V Sv. Petru na Medvedovem Selu ob 9. uri pri g. Verku, v živinoreji, izboljšanju hlevov in gnojišč, živ. inštruktor Zupane. 10. V Sv. lioncdiktu v soli ob 8. uri, o izboljšanju kmetijstva, olcr. ekonom Štre-kelj. 11. V Dokleževju v Prekmurju v občinskem uradu ob pol 14. uri, o izboljšanju kmetijstva, okr. ekonom Štrekelj. rdgovmm hlevov in o živinnoreji, okr. ekonom Vojsk. 12. V Kraščah v Prekmurju ob 14. uri, o izboljšanju travnikov, o izbiri dobrih plemo-pjakov, pomočnik okr. ekonoma Pavlica. g Kmetijsko šolstvo r Sloveniji. Kmetijska šola na (umu šteje v tekočem šolskem letu 51 učencev, iu sicer 23 Dolenjcev, 11 Gorenjcev, 2 Notranje«, 2 Štajerca, 1 Korošca in 12 Primorcev. — KmoUjska 3ola v Št. Jurju ob južni železnici ima 20 učencev. Od teh je 21 Štajercev, 2 KoroSca, 1 Prekmurec, 1 ; rlrvat in 1 Primorec. — Vinarska ia sadjarska čoln v Mariboru ima skupaj 58 učencev, v I. letniku in v II. letniku 25 učencev. __ j g Mlekarska šola. Pod tem naslovom poroča r.a- j dnji ^Kmetovalec«: Pred vojno so se vršili mle-karski tečaji pri zadružni mlekarni na Vrhniki. To tečaje se jc nameravalo od strani oddelka za kmetijstvo tudi nadalje prirejati, toda vrhniške razmere niso ustanovitvi take šole prijazne. Oddelek za kmetijstvo namerava mlekarsko eolo otvoriti sedaj v Bohinju, in sicer pri zadružni sirarni v Stari Fu- j žini. 1'ričetni koraki za ustanovitev to šole so se j že storili. ,, g Kletarji tečaj. Na Kmetijski Soli na Grmu so je Eredi pretečonoga meseca vršil trodnevni kle-tarski tečaj, katerega^ se je udeležilo 26 obiskovalcev, največ, iz krogov vinogradnikov, gostilničarjev in vinotržcev. Udeležencem se je teoretično in praktično razložilo umno kletarstvo, ki je velikega pomena za na5e vinogradništvo in za zaželjen in potreben izvoz naših vin. Želeti bi bilo, da tdko tečaje v obilnem številu posečajo zlasti naši vinogradniki. Podobni tečaji se vršijo šo ta mesec in sicer tečaj za sadjarstvo od 10. do 18. t. m. in tečaj za pridelovanje in umno vporabo krme. Naj bi so tudi teh tečajev polnoštevilno udeležili nkažcljni kmetovalci. j g Gradba ljutomersko-ormoške železnice. V ! Ljutomeru so začeli gradita barake, ki so potrebne 1 pri gradbi nove železniške zvezo z Ormožem." Tudi potrebni gradbeni materija! že dovažajo. g Neomejen isvoz nase koruze t Albanijo je dovolila sedauja vlada. | g Kje se pridela največ kornze? Pravi ameriški pridelek je koruza. Pred odkritjem Amerike niso noznali te vrste žita ostali deli sveta. V Zdru- ; Kcnih državah se pridela lelno toliko koruzo, da lahko krijeio z n!o tri četrtine sveta. Glavni koruzni fcfiMftuitifitiitiiuiinutrniimuuHmnmuntinnnijttmiminiiiiMiniiiuMiiinittiittunMi^ pas s« razteza od države Ohio pro!.' zapadu do reke Misouri. Največja koruzna žetev je bila 1920, ki se je ceuila na 2150 milijouov dolarjev. Od vse koruzne letine porabijo za lcrmljoiije prešičev 40 odstotkov, konjev 20 odstotkov in goveje živine 15 odstotkov. Ljudje jo porabijo za svojo hrano 10 odstotkov. Med leti 1905 in 1914 se je izvozilo na Angleško skoro ono tretjino ameriško koruzo. Ar-gentinija, tudi kot velika koruzna dežela, je oddala od 1910 do 1920 skoro dvakrat toliko koruze kot Zedinjeno države. Ko so prišli belokožcl v Ameriko, so se učili od Indijancev pridelovanja koruze. Ko bi ne bili naloteli na te vrste žita, bi morali lakote poginiti. g Otežkofen urei surovega jekla In premoga iz sosednjega Rurhrslcega ozemlja v začasno še nezasedeni Remscheid-ski industrijski okraj, v katerem je večinoma kot domača industrija razvito izdelovanje vsakovrstnega orodja, jo povzročil neznosno draginjo in pomanjkanje blaga. L potpe t rHKe s«- p o * p I a t @ •mwim*b-;..'uie»aammBmmmmnMttiiniumtoimmmttuj!iu!iinnK!i d Slovenska ljudska stranka na pohodu. Slovenska ljudska stranka v svoji zgodovini so ni doživela takega valovanja ljudskih množic v njeno okrilje kakor ravno sedaj. Vsa Slovenija nezavestno čuti, da so nahaja pred prvo veliko bitko za lastni obstoj, in da je zmožna to bitko izvojevati samo Sli?. To valovanje ljudskih množic pomenja sijajno zaupnico programu SLS in delu njenih poslancev. Druge stranke se cepijo in lovijo glasove, nobena nima jasnega programa, razen ponižnega klanjanja in ponujanja napram Belgradu — SLS pa žo vsa leta povdarja avtonomijo in se ne klanja in se ne prodaja, so ne ponuja. V tem tiči tudi njena sila in privlačnost. Nedeljski shodi so to pokazali. Povsod se je ljudstvo izjavljalo za Slovensko ljudsko stranko in prisegalo na njen program. Kolikor imamo sedaj poročil, so se vršili sijajni shodi v Žužemberku, Dobrni-eu in Trebnjem, kjor je govoril dr. Korošec, daljo v Novem mestu in Prečni, kjer sta govorila dr. Kulovec in Radešček, v Za-gradcu, Soteski in na Krki, kjer je govoril dr. Mohorič, v Semiču (kandidat Nemanič), v Straži pri Lcskovcu (ravnatelj Žarn), v Toplicah in Gornjih S lisicah (dr. Česnik in Munda), v Moravčah in Pečah (kandidat Štercin), na Vačah (kandidat Kremžar), v Šmartnem pod šmarno goro (dr. Brejc), v Dolu pri Ljubljani in pri Sv. Jakobu ob Savi (kandidat Stanovnik), na Brezjah in v Rotečah pri. Šle. Loki (Brodar, Jan), v Sori (Dolenc), na Igu (žužek), na Rakeku (dr. Puntar in Mazovec), v Hotederšici (dr. Basaj), v Dobrepolju in Strugah (kandidat Škulj io župan Pogorelcc), v Laškem in Rimskih toplicah (Hrastnik in Kogovnik). Poleg tega je bilo še nekaj shodov v krškem okraju, precoj shodov na Štajerskem in v Prekmurju. d Radeče. Shod SLS bo v nedeljo, dne 25. t. m. po zjutranji sv. maši v Narodnem domu. Vsi volivci ste vabljeni, da se udeležite polnoStevilno. d Shod SLS se vrši v nedeljo 25. t. m. dopoldne v Podbrczjah popoldne ob 3. uri v Sp. Dupljah pri g. Jegliču. Poroča g. nar. poslanec Brodar, d Zmaga SLS v Radečah. Pri občinskih volitvah v Radečah je dobila SLS 19 obč. odbornikov, združeni nasprotniki pa 0. d Mi, ki smo spregledali! Gospod uredniki Dovolite, da napiše v »Domoljub« par vrstic tudi žuljava delavčeva roka. Bratjo Slovenci in Slovenke I Dolžnost naša je, da odpiramo oči tistim, ki še niso spregledali. Bratje, pozor, krivi preroki vstajajo in imenujejo noč dan, dan pa noč, svobodo su* ženjstvo, hlapčevstvo pa svobodo, sleparijo čast, zvestobo pa izdajstvo. Bratje, kdo so to? To so lastni bratje, to so poturico, ki so hujši od Turkov. To so sovražniki našo svobode, to so prodanci vseh barv. Bratje Slovenci, bralci >Domoljubovi«t Mi smo predstraža bojevnikov za svobodo mile nam Slovenije, našega jezika, našega gospodarstva, naše kulture in vero naših očetov. Bratje in sestre, mi smo številna armada in neprodirna fronta, ki zakličemo vsakemu sovražniku naše svobode: stoj! Bratje, ml lahko zakličemo demokratom in samostojnim: neboste nas več prodajali, in vsem drugim političnim barantačem: prazna so vaše sanje! Bratje! Srbski časopis, ki se tiska v Belgradu, ki se mu pravi »Tribuna«, je označil 18. marec za dan odločilne volivne bitke med velesrbstvom na eni ter Hrvati in Slovenci na drugi strani, in zasanjal posledico srbske zmage. In tudi ni zamolčal, da bomo plačali račun mi Slovenci in Hrvati. S svojimi denarji, svojim jezikom, s svojo kulturo, svojo vero in menda tudi s svojo grbo, V dosego tega cilja se poslužuje srbski minister Pasič najljoljši politčni vojskovdja narodnih izdane. Tudi v Sloveniji je mobiliziral vse, da bi razbil Sloveosko ljudsko stranko, ki ima na svojem praporu zapisano svobodo Slovenije ali avtonomijo, ker on bi imel rad v Sloveniji dobro molzno kravo, in zraven tega mirno kravo, da ne bi nič brcala. Bratje, » Sloveniji nastopi vee polno strank, v resnici pa samo dve stranki, Slovenska ljudska kot slovenska in za svobodo Slovenije ali avtonomijo, vse druge pa srbijanske za srbsko nadvlado ali centralizem. Bratje Slovenci, ali imamo še kaj narodnega ponosa? Bratje, ali imamo res hlapčevsko kri? Ali smo res pasje narave, kakor so neki pisatelj iz nas norčuje. In ne moremo pogrešati palice in pasjega biča? Gro za biti ali no biti kot Slovenci. Kaj tedaj storiti? Mi moramo nevedne podučiti, podučiti celo vas, v kateri bivamo, posojati in brati Domoljuba, podučiti soseda in tujca ter kuriti s časopisi odpadnikov. Bratje Slovenci! Pred našo pestjo so trepetali sovražniki na bojnih poljanah. Italijanski Kadorna vas jo imenoval najboljše vojake sveta. Bivši nemški generali pa železne junake. Fantje, ofenziva 18. marca. Zmaga! d Dekletom. Kmetsko dekle nam piše: Hud boj se bojuje. Boj za domovino, boj za Slovenijo, boj za krščansko šolo. Bojujejo so volivci med strankami, bojujejo so vsi pravi možje za pravico slovenskega ljudstva in za svobodo krščanske vzgoje. — Kaj pa mo dekleta, ali bomo to vse kar tako brez skrbi gledale in v miru pustile? Ne, nikakor ne smemo! Akoravno nimamo volivne pravice, lahko po svojih močeh veliko storimo za srečon izid volitev, za blagor našega slovenskega naroda. V četrti Na Kranjskem je naša skrinjica prva. Številki »Domoljuba .< jo bil Članek pod naslovom »Vsi na krov?.. Te besede pa veljajo ne samo možem-volivcem, ampak pred vsem tudi nam dekletom, zavedaj oči m se svoje dolžnosti, ki jo imamo napram naši domovini in Cerkvi. Nam ni in ne sine biti vseeno, kako bo vclitev izpadla, kakšni bodo voditelji naše domovine, kakšen bo bodoči naš narod, kako se bo vzgajal itd. To-varišice, dekleta krščanska! Bodimo tudi me v tem boju, v boju za blagor našega naroda, pogumno m neustrašene. Nobena Slovenka naj ne trpi tega, da bi možje volivci zavrgli saini sebe, svojo in svojega naroda svobodo. Posreduj deklo pri svojem očetu, bratu, ženinu, da vsak voli tako, da dobi naša domovina krščanske voditelje, da bo naš narod narod poštenjakov. Zato z vso vnemo odganjajmo od našili hiš sovražnika, ki nas obiskuje v papirnati obleki od znotraj pa je zgrabljiv tiger, ki hoče preslepiti možo volivce in zapeljati vse naše ljudstvo. Dekleta, vrzite v ogenj vse slabo nepovabljene časopise. Imamo dovolj dobrih časopisov, ni nam pa treba in nemara-mo onih, ki samo psujejo in sramotijo vse, kar je dobrega in poštnega. Bodimo vsa dekleta močne in neustrašno junakinje našo slovenske domovine in branilke naše in naših očetov vere! d Uganko, ki smo jo zaur.jiČ zastavili, jo takoj rešil dr. šusteršičev Ljudski dnevnik*. Sam g. dr. šusteršič, veliki nepodkupljivi borec jugoslovanStva, je nena-prošen od ; Slovenca s dobil pri Gnu-tscliu, takratnem min. predsedniku za . Slovenca-: 1 milijon kron današnje vrednosti. Od tega jo obdržal zase — on pravi da kot plačilo za sotrudništvo pri : Slovencu : — 200.000 X današnje vrednosti. Ostalo je romalo za Jeronovo dijaško mizo, ker sSlovc-necr. ni hotel sprejeti. Iz tega bo vsak naredil sodbo o nepodkupljivosti ia nesebičnosti dičnega gospodo. d Liberalni kandidat v Ljubljani bo za starine in mladine prof. Rcisncr, namestnik pa Ravnihar. d Kandidaturo bankirjev na demokratskih in radikulskih listah: Milan Sevčie, glavni akcijonar zPrometno banke kandidira v leskovškem in resavbkein okrožju. Vlada Markovič, glavni akcijonar Privred-ne banke:: in ravnatelj > Izvozno banke;: v okrožju Jasenica. Milivoje Pavlovič iz : Pri-vredno banket v Belgradu v Kolubari. Dr. Voja Gjorgjevič iz :Srpskc banke" o okrožju Kragujevac. Ravnatelj >Balkanske bunker in znani vzdigovalee dinarja Dušan Plavšic v lirvatskcni Primorju. — Kakor se Vidi, bo v bodoče pri nas še prcccj skšefta". d Orjunski razbijači v Mariboru so junaško utajili, da bi imeli kakšno zvezo z razbijanjem Cirilove tiskarne. Stvar je pa tako jasna da noben človek ne dvomi o krivcih. Orjuna je razbila že več tiskarn po Hrvatskem in izvršila še mnogo drugih na-silstev in prav nobenega dvoma ni, da jo tudi roparski napad v Mariboru njihovo delo. Policijska oblast je doslej aretirala 11 Orjuncev, med njimi tudi inž. Alberta Vedernjaka, bivšega ravnatelja Kmetijske 2olo na Grmu. Vsi. aretirani so Sokoli in pristaši dr. Žerjavove stranke. Naši ljudje v Mariboru so ustanovili proti Orjuncem Ljudsko stražo. ti Orjuna v Kranju. V Kranju so je ustanovila Orjuna, ki ima namen izvrševati nasilstva nad našimi ljudmi. Kot član jo vpisan tudi trgovec Janko Sajovic, kateremu naši ljudje dajo veliko zaslužili, d Pozor naročnikom! Z neznatnimi iz-| jemarni so se naši cenj. naročniki livale-! vredno odzvali naši svojedobni prošnji, naj ! hitro obnovo naročnino za tekoče leto. Ve-j lika večina je poslala celoletno naročnino, i manjši del so je poslužil pravico polletnega ! plačevanja. Je pa še nekaj takih, ki so do-I slej odlašali s plačilom. Te naše naročnike tem potom nujno opozarjamo na njih i dolžnost. Naročniki, ki do konca tekočega m o s e c a ne pošl jejo naročnine, bodo prejeli še dve številki, kajti papir je danes predrag, da bi uprava mogla še dalje čakati na plačila zapoznelih naročnikov. Pozor torej vsem, ki se jih tiče! Kdor bi ne imel položnice, naj jo vnovič zahteva. d Proti Slovcncem. V ljubljanski tobačni tovarni odpuščajo delavke in delavce, češ, da ni dela, v Srbiji pa gradijo tri nove tobačne tovarne ,ki jih bodo seveda plačali Slovenci in Hrvati. Tako dela z nami centralizem. Dr. šusteršič pa je še mnenja, naj so izpelje do konca, da se preizkusi. d Korupcija. Belgrajska vlada je dala natisniti v Ameriki znamke, ki stanejo 30 milijonov kron — v Avstriji bi stalo vse skupaj komaj 5 milijonov. Toda — zaslužka bi ne bilo toliko za žepe raznih centralističnih gospodov. Slovenec in Ilrvat itak rada plačujeta. Centralizem naj se pa še dalje preizkuša, kajne, gonp. ilr. Šusteršič? g Županski tečaj v Ljubljani. »Županska zveza ?: za Slovenijo (podružnica za ! ljubljanski okraj) priredi županski poučni ' tečaj v ponedeljek, dne 26. februarja t. 1., v Ljubljani, na verandi hotela >Uniom. Pričctek ob 9. uri dopoldne. Predava poleg dveh predavateljev, določenih od pokrajinske uprave, tudi višji častnik o vojaških zadevah, ki so posebno važne za občine. Po vsakem predavanju strokovna debata in odgovori na vprašanja. Vsi občinski zastopniki ljubljanskega in vrhniškega sodnega okraja nai «e udeleže teca velevaž-nega poučnega tečaja polnoštevilno. d Zlatnike bo začela kovati Narodna banka. Seveda bodo takoj, ko pridejo v promet, izginili v skrinje in nogavice. d Išov zdravnik v Ljubljani. V Ce-gnarjevi ulici v Ljubljani so je naselil g. dr. Iv. Drobiiič, specialist za notr. bolezni. Glej oglas! d Motorno gasilsko hrizgalno je to dni dobilo ljubljansko gasilno društvo. d f Vladni tajnik Venčeslav Polak. V soboto, 17. t. m. smo položili v prerani grob moža, ki zasluži, da mu ohrani trajen spomin tudi širša javnost. — Umrl je In bil položen k večnemu počitku na Črnučah pri Ljubljani vladni tajnik Venčeslav P o-1 a k, ki ga je prišteval med sotrudnike tudi Domol jnl,Saj je bil vsa leta svojega službovanja — popred pri deželnem odboru, sedaj pri oddelku za notranjo zadevo --< v stalnem stiku z občinami, hi še posebej kot referent za gasilstvo z gasilnimi društvi. Zasluži v polni meri, da mu priobčimo daljši spomenik v prihodnji številki, čo nam da uredništvo prostora. — Ljubezen in spoštovanje pa, kojega jo užival blagi pokojnik, mu je slcazala dolga vrsta onih stotin, ki ga jo spremila k večnemu počitku. Krsto so uosili gasilci v paradnih krojih, a poleg zastopnikov občin se je vdeleži-lo pogreba veliko število stanovskih tovarišev z dvornima svetnikoma Tekavčičem-in Staretom na čelu. Med v srce segajočim govorom, ki mu ga je govoril v slovo vladni svetnik dr. Dermastija, ni ostalo suho nobeno oko. Počivaj v miru, blaga duša, v neposredni bližini svojo zveste družice in nežnih otročičev, ki si jih tako iskreno ljubili Mi vsi, ki smo poznali Tvojo plemenito srce, ti ohranimo trajen spomin. d Dr. Ivan Tavčar — mrtev. 19. t .m. je umrl v Ljubljani star 72 let bivši ljubljanski župan, slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar. Bil jo en najznačilnejših in najsposobnejših mož v polpretekli slovenski zgodovini. Dasi globokovemo \ /gojen, ga jo liberalizem potegnil na svojo stran, kateremu je bil vsled svoje sposobnosti dolgo časa voditelj in se je s tem ostro postavil v boj proti večini slovenskega naroda. Vendar pa je mož ostal v svojem srcu veren, pošten in zato korupcije v svoji stranki ni trpel. To ga jo tudi pripeljalo do razkola z mladoliberalci, ki so popolni brezverci in v vsakem oziru brezvestni. Bil je tudi velik prijatelj reveže v. V zadnjih letih jo' njego\n vernost vedno bolj zmagovala, vestno se jo pripravljal na smrt, večkrat je prejel sv. zakramente iu ravno zadnje trdne veliko premolil. Bog daj mir njegovi duši- <1 Na dopin »Odkod naša dotac v Ste'", peli, iiio-rnr.i odgovoriti, da dopisnik najbr/.e i>i praktjfei kmet, ker jo izi-p.r-uaiJ, da srednji grunt dobi 'So do 00 tiscS kron na lato za mleko. Jas računira pa ta-l.o-!<>: Stvdn.i Kruiit ima 2 do 8 k.avo. Te dajo na leto približno ".ioOO 1 mleka. Vsaj polovica mleka so porabi doma. f'<> hi no drutfa polovica prodala po 9 K (leta 1922 je bilo pa po 0 iu 7 K), bi dobil kmet za vso prod. no mleko 11.200 K ali okroglo 10.000 K, no pa 45 H> 60 tisoč. I'a t 'ga denarja no more dali v hranilnico, ker ee je trebn obleci, oboli itd. )n v !o svrho jo treba pritegniti tudi driiRO dohodke: izkupiček /a praSiče, živino itd. — Kodrih. d Debela odeja snega je v ponedeljek in ponoči na torek pokrila naša poli.'?. Dolgo jo čakal sneg, naposled je vendar hotel pokazati, da ga je dosti v zalogi. Obstanka seveda ne bo. d 350 letnico smrti Matije Gubea. Dno 15 .februarja jo minulo 350 let, odkar jo 4 EN 6 P 6 T E m POTPUTE «e»eja in trijnlje m kakor usnencl Najbolj« varstvo proti vlagi! mraza I Na Štaferskem je naša skrinjica drugo. v Zagrebu umrl krute mučeniško smrti voditelj upornih hrvatskih in slovenskih kmetov. Z njegovo siurtjo so je končala krvava »zadnja kmečka vojska« za gospodarsko in Boeialno osvoboditev tlačenih hrvatskih in slovenskih kmetov. d Smrtno ponesrečil so jo diiiuar Matevž Ulčar iz Vrhpolja. Zaposlen jo bil v gozdu Med gorami blizu Vrhpolja, v katerem je sekal drevesa in jih spravljal po strmi drči v dolino. Bil je sam. Pri nevarnem svojem delil jo ponesrečil in so ga našli mrtvega. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Ncvljo. d Strašna nesreča s smodnikom. Delavec Josip Kufcner iz Muljavo pri Litiji jo :17. t m. zvečer prinesel s seboj domov 7 kg smodnika in ga po neprevidnosti položil v bližino razbeljenega štedilnika. Smodnik se jo vnel in raznesel celo hišo. Strašno opekline so dobili: Josip, Leopold in Marija Kutner, ki so jih z rešilnim vozom prepeljali v ljubljansko bolnico. Kar obežaio! ?.e 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena no prava Flzd-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Feller. Elza-obrazns psmada (Jam, solačai opeklini, li3am, hrapovi koži, odstrani ;'.ojcdavcc, ogree, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. — 3 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev. Elza-liliino mieftio milo lepote! — Ideal vseh mil! — Popolnoma neškodljivo, se ;a!to dobro peni in jc milega finega duha. — 4 veliki kosi 7. savojnino in poštnino 35 din. Da-piifio a .rast krepi kožo na glavi, zabranjujc izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prbut in prerano osi-vclost ild. — 2 velita porcelanasta lončka z znvoj-niuo in poitnino 25 dinarjev. En poskus zadostuje, da tudi Vi rečete: Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller. Različno; Lilijno mleko 6Din; brkoma/,3Din; najfinejši Hcfja-pudcr Dr. Klugerja v velikih originalnih škatliah 15 Din; najfinejši zobni prašek »Ilega« v patent-dozah 10 Din; puder za damo v vročicah 2 Din; zobni prašek v Skailjah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; F.achct (dišavo) za perilo 3 Din; šarapon za lose 2 Din; rumenilo za obraz 12 piemov 12 Din; najfinejše parfeme od 15 Din dalje; cvet za lase 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. — Za različne predmete ee računa zavojnina iu poštnina posebej. Na vse gornje cone se računa za sedal žc 57» doplačila. Naročilna pisma naslovili na; Eugen V.Feller ckarnar Stnbica Donjn, Elzatrg SI. 16, Hrvatsko. d Požar na Jesenicah. Na jeseniški postaji jo zgorela lesena lopa, stoječa pri kurilnici, v kateri so bili razni aparati in moderni armaturni deli za lokomotive, ki eo deloma zgoreli in deloma se raztopili. Škode jo povzročil požar oOO.OOO kron. d Roparski napad v Kamni gorici pri Dravijah. Dno 15. februarja ob pol 6. uri zjutraj je prišel v kuhinjo Apolonijo Zdešar v Kamni gorici neznan mož, kateri ji je nastavil samokres in zakričal nad njo: 2Denar sem, če ne crkneš 1 Denar sem k Zdešarjeva se je na to vrgla na roparja in ga podrla na tla in klicala na pomoč. Ropar se jc na to s bilo i znebil Zdešarjeve in zbežal. d ltop v Doliiii. V mlin Marijo Teran v Dolini pri Mirni sta prišla nekega večera dva roparja. Pni ropar je vstopil v sobo, potegnil izpod suknje kuhinjski nož, ga nastavil proti Mariji Uduč in ji zagrozil: ^Cekine! Srebro ali smrt k Udu-čeva je roparju vsa prestrašena izročila denarnico, v kateri je bilo J 8.000 kron denarja. Dragi ropar je medtem stražil v veži. Po izvedenem ropu sla roparja neznano kam odšla. Ropar, kateri jo nastavil Udueevi nož, jo srednjo postave, oblečen jc bil v rujavo obleko, obraz si jo pokril s črno krpo. d Ribniška. Ribničan vpraša gospoda: sGespud, ali so tudi na zvejzdah lidje?« Gospod: /rudi ". :>KSj pa na mejscu?« Gospod: .Tudi>Kulltu pa jih je?« Gospod: ;>01crog 2 milijona«. Ribničan: ?Pretetu se morajo dfOjnjat, kadar jo p r v i k r a j o c.c d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko« kov po ti prignano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, lireg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. comoooaaoaacuRocr.^«,:, Sirom domovine« ICOMKCCOCOOC OUU&Scc S&D-3CCCC3COOCO TRSiKNlK. '1'iiiajsiija mlad črnska Marijina dnišba obhaja že 23 letnico svojega obstoja. V sedanjih razmerah ]e to nekaj veselega. V z«hva!o so en vršilo dn-liovne vaje na mladeniče, katere je vodil jezuit ore Lederkas. V dnevih 7., R in 0. februarja je ukoli 60 mladeniče v hodilo redno in pridno poslušat temeljite govoro. Vs«- petje v cerkvi so oskrbeli (unije sami pod vodstv nv »r- zato »e je ustanovila družba, ki naj lov podraži v korist občini, oziroma občanom. V družbi jo cu sam majhen trgovec, nobenega »nagnala ali verižnika — člani kmečki posestniki. — Divjačine je malo, lov se slabo i/.plaea. Ob novem letu 1923 jo poleg skupiti ;i za divjačino moral vsak član družbe — JS po Števila — doplačati po 021 K', da so zložili letno kupi.Iuo 21.890 K. Grda neresnica je, da do-naša lov lepe dobičke, da se člani družbe na račun obeauov razveseljujejo, popivajo cele dni iu noči in se skrivaj posinehujejo ob-čauom. 7, IGA. Izobraževalno društvo ua lc,u je zadnji čas res pokazalo, da dela za izobrazbo ljudstva. V kratkem času smo imeli že štiri predavanja. 28. jau. je predaval dr. Rožič o zgodovini Jugoslovanov. Na Svečnico popoldne pa g. dr. Puntar o zemljepisnih iu gospodarskih razmerah našo države uaprairi drugim r.ržavam. Pustno nedeljo sta pri obilni udeležbi iz v.,e okolice rudavala gg. prof. Kranje in tir. Adlešič. Prvi je pojasnil na podlagi zgodovine, s kakšnimi boji je prišlo ljudstvo do vlade. Drugo predavanje je pokazalo dobre in slabe strani našo ustave. Slaba stran sedanje centralistično ustavo je posebno ta, ker naj veljajo isti zakOni za vso držav«, ki jo tako različna. Kar je dobro za Maeertouijo iu Albanijo, ui dobro y.a Slovenijo. Če je v Srbiji uradništvo podkupljivo, nI prav, da bi tudi pri nas tako postalo. Č6 v Srbiji radi slabega uradoištva poberejo samo polovico določenih davkov, ni prav, ua .se zato pri nas davčni vijak privija do skrajnosti. Zato je nujna potreb;), da se usta* v« tako popra v j, da si bo slovenska ljudstvo samo delalo take znkoue, ki so zanj primerni. Slovenci no rabimo nobenega prokuratorja, ki bi bil zaupnik JJelgrada, da bi bili naši zakoni izročeni njegovi milosti ali jih sprejme ali ne. Edina rešitev jo zakonodajna avtonomija, tako da bodo imeli zakoni za Slove« nijo veljavo ihI ljudstva samega, ne pa od milosti Bel gradu. Vsa predavanja so bila stvarna, skoraj bi rekli učena. Videlo se je, kako so jih ljud-. jo pazljivo zasledovali. Ižauci so s tem po» kaaalr, da so /aminajo za tako važna vpra-čaiga in da so dovzetni za izobrazbo. »T. JAKO« OB SAVL >Kmct-jski lisU » dno i februarja t. !. ima kar dva dopisa od tn, seveda eba od iste lirme; ker iiaauio samostojnežev konii>j za eno pest V prvwn prflgreva zopet zadrvo obvindkega lova, že?, da t;a jo klerikalni obuinski odbor oddal m 500 K (pravilno 782 K!), ko je dane* vreden 20 tiBod lu-on. Seveda je, pfd štirimi leti pa ni bil. Gozd, ki je takrat veljal 500 K, velja danes 50.009 lcron. T»ke so oddajali lov tudi drugod, namo tolika pumet(iej.ši so, da ne doUijo občinskega odbora, Id »i kriv, da je padla valuta. — Drufti dopis jo prava topovSeinn, ker žalostni dogodek, da jo bil dno 14. januarja t. 1. sinrtaenovarBO obklan predsednik Orla Ivan Miršek, pripisuje klerikalui rzgeji. Ne glede na to, da napadalci niso olani i/obr.iiteialiiega društva, pribijem osamo ....Ij. RAKA PRI KRŠKEM. Volitve so pred durmi in naši »avedni lanije ia možje nestrpno pričakujejo odločilnega dno, ker »o dobro zavedajo, da bo ta dan odločil, ali naj ohranimo svojo slovensko domovino »ase ali naj pa za vedno zginemo v žrela nenasifemu centralizmu. A ne tako naši stari liberalci (menda so v naSi občini trije) U pa tistih par sainostojnežev, ki kot ptič noj vtikajo glave r zemljo, dn nc vidijo resnice. Ti so si ziuislili za tako resen čas pravo predpusino šalo. Znani bivši komunist — sedal »Sokole, ie pozval preteklo nedeljo iz Ljubljano Dolleta Ribnikarja na zaupni sestanek. Da bi pa stvar čim smešaeie izgledala, ie povabil k sestanku vso tri demokrate in vseh pet samostojnih. Upoštevajoč vsestranske stvarno nasvete ceni. zborovalrev so se sedinili enodušno za Franceta Junkarja z Vidma, ta bo njihov kandidat za krški okraj. Pa to ni nikaka tal«, dokler bo Junkav kandidat, no bo suha sokolska blagajna in marsikak poliče!; se bo spil na njesavo zdravje. Da, smešni so naši >na-prednjaki« in pa vneti za dobro stvar, to so pokazali posebno na občnem zboru Ciril-Metodove po-družniro v go-tilni >pri Kunštekii?-. Pri bogatem programu, ki jc trajal do 7. ure zjutraj, so v zne-senih govorili povdarjali zvestobo domovini, iža narod če treba tudi srčno kri, so dejali. Ni čud«, da so navzoče ^Soknlo« tako navdušili, da so se pokazali junake tudi dejansko in tekla je kri >za blagor očetnjave*. Sklenili bo pa, da kaj taeega ne poskusijo ver, ker to boli. Bolelo je Frauceljntt, da je Sel v bolnico, irdč. '/Auko pa srce. ko je drugo julro iskala svojo varovance. Le to je sreča, da je ravno isti dan v šoli zmanjkalo drv... Na predpu.-tno nedeljo so v priborili naši fantje in dekleta burko -Ribičeva hcic: udeležba je bila aelo velika, čemur so p. -cej pripomogli »Sokolih, hoteč nam nagajati s svojo predstavo, pa so dosegli ravno nasproten uspeh. Da — zavedni s« naši fa-rani. — Poročila se je članica tukajšnjih »Orlic« Ho*a Hruševar, sestre 'Orlicet so jo spremile k poroki t krojih. Vrli članici želimo obilo bo»jega blagoslova v novem stanu! ROVTE. Članom i/.obraž. društva: K zadnjemu poročilu ie potreba neltaj izpopolnila. Ce hojo člani »Izobraževalnega društva«, da hn ono kaj več ko hamo »Bralno društvo« jo največ odvisno od njih samih. Društvo bo za poskušnjo vpeljalo drugod običajne »na-seene shoue s poučnimi predavanji ter razgovori vsako prvo nedeljo v mesecu. Ako bo zadostna udeležba, zanimanje in gotova mora potrpežljivosti. Takoj prvič no bodo mogli odnesti udeleženci kakih očitnih ko-risi i, jo pa to ena glavnih poli priti do živahnejšega življenja v društvu. Pol aH eno uro bo že pač žrtvoval vsak enkrat ua mesec zase na ta način! Vršili se uodo prvo nedeljo v mesecu dopoldne aH popoldne kakor boste odločili, — Skrbeti moramo tudi za na-rascaj. Priporočamo utarišem, da poskrbo da ne njihovi 14- ali 16 letni sinovi čimprej© vpišejo v deški odsek društva. Kanje bo poseben pouk in knjige ločene od drugih pa tudi za njih zabavo se bo po možnosti skrbelo. Seveda bo to pod nadzorstvom gospoda znpnika in vse le tedaj če Ne priglasi zadostno Število. Plačati ne bo nič. Društveni prostor je začasno na »tirie«. Vrli in spretni fantje ter deklet« ix i etkovca, večkrat napravijo svojim so-vascanoni kak prijeten večer s dobro prire-m ? kak(>veseloigre ;naj bi še nam kdaj I — Nedavno je in umri daleč nn okrog znani usnjar Franc Sive. N. v m. p.! 18. marca val na volišče za avtonomno f Slovenijo! SEMIČ. Volivni shod SLS dne 18. marca je sijaj-j no u.spel. Velika dvorana društvenega doma , je bila do zadnjega kota polna. Bilo j« kakih 600 poslušaveev, ki so vsi z veliko vztraj-I nostjo sledili najprej stvarnemu govoru našega kandidata Nemaniča, potem pa krasne-mu govoru g. župnika Bajca, ki je svoja temeljita izvajanja zasolil z liiarslkakšno šaljivo in s tom občinstvo tako priklenil, da so vztrajali od 8. do pol 11. ure. Nazadnje se jo soglasno izrekla zaupnica kandidatu Nc-/iianicu, ki jc postal v Beli krajini ljudski ljubljenec. Mi s« volitev nt! bojimo, KAKA PRI KRŠKEM. V jeseni komaj pred štirimi meseci ustanovljeni orlovski odsek in orliški krožek na Raki so pridno povzpenjata više in više. Za dobrobit navdušeni fantje Orli ln deklet« Orlice so se z velikim veseljem oprijeli svoje organizacije. Z ustanovitvijo Orla na Raki je zadito najhujši udarec nasprotni ideji, kar nasprotniki odkrito priznavajo. Med fanti vlada najlepša disciplina in nepremagljiva železna volja. Ustanovili so Kmetijski mladinski klub, kjer so hočejo v vseh gospodarskih panogah napredno izobraževati In stre-miti za napredkom. Prirejajo krasno uspele igre. Le škoda, tla nimajo dvorane, kjer bi se še mnogo lepše razvijala orlovska ideja. Na naši pošti uraduje najhujša nasprotnica orlovsko misli dr. Žerjavova agltatorlca za (špuktrigcl) Domovino, ki prihaja kar zastonj, v čez 280 izvodili na raško pošto, seveda proti volji prebivalstva. Našo gospodinje kurijo peči z njo, druge jo zopet nazaj pošiljajo s pripombo: ne sprejmem. Tako nima nikjer kredita. Pred časom je zopet Rajar poskušal svojo samostojno srečo v gostilni pri Bonom Pepelu, kjer so mn baje njegovi volile! brali čudne levite. In njegovi najljubši prijatelji so ga pustili na cedilu. V nedeljo 4. t. m. je pa g. Ribnikar, kateremu je nam vsem znani agitator Mlakar pot pripravil sem na Kako, hotel volilco prevleči z /erjavovo barvo J. D. S. stranko. Obljubljal jim je celo grmade zlatih časov, kot. samostojneži pred par leti. Silno je rohnel tudi nad klerfknlcL Navzočih jo bilo poleg sokolov tudi nekaj samostojnežev, ki jim je pa seveda mesar Pucelj bolj pri srcu kot pa dr. Žerjav, čeravno je bil on ustanovitelj istih. Samostojneži so zato Ribnikarja potegnili za nos. Predlagali so namreč nekega I r. Junkarja kot kandidata na dr. Zerjavovi listi, češ najbolj pripraven je ta, da Žerja-vovo Skalijo nosi. S tem Junkarjem so žc pri zadnjih občinskih volitvah imeli toliko opraviti, da so je pol fare potapljalo v smehu, ko jc čisto na koncu kot namestnik na kandidatni listi še vedno upa! na zasedbo župansko stolice. .Tunkar je tudi to pot z velikanskim veseljem sprejel mandat v liadi, ° "sUe odpada« pod tem naslovom piše x .»Kmet. listu« » dne 9. febr. 1923, št. 11. dopisnik iz Brusnic in prav Ima, ko pri-7Jia, da odpada Ustje, toda upajmo, da bo t Brusnicah In tadi po dragih občinah SI veni je do 18. marca t. L že skoraj vse lis »L odpadlo, todn ne slabo, ampak le kar j« iu dobrega, a po 18. marcu bo ostalo moiroč«. i! Se par puhlih in gnilih listkov, ki bodo mili! goni a sami od sebe odpadli iu to listj'. £ obležalo uničeno ua tleh. Zato naj pisee tudi ve, da Pavlica ni nihče plačal, in če je on izstopil iz »Samostojne stranko« ni pristnoM k »Slov. ljudski stranki« kar je baje na stan du ▼ Oabrju sam povedal, jo to storil is lastnega uugiba, ker je kot pameten mož spoznal, da »Samostojna stranka« ni za kino. ta prav nič storila in zato dJ nikak figamož. ampak poštenjak, odkritosrčen zaveden Stol venec, ter kot predsednik krojnega šolske*, sveta vnet šolnik. Da je pa sainostojnežem le žal po Pavlicu, se vidi tudi po tem, ker mu še vedno pošiljajo »Kmetijski list«, čeprav ga je žo pig. meno odpovedal, a pisec v »Kmetijskem listu« trdi, da takega tigamoža, kot je Pavlic, odklanjajo, kar seveda ne gre skupaj zakaj so mu na eni strani brezplačno po-Silja list, a na drugi strani ga odklanjajo Nadalje očita pisec, da je zavladalo veliko veselje v klerikalnem Izraelu, toda ue v Izraelu, ampak recimo rajši v Brusnicah, ko vidimo, da sa tudi pri nas ž« pripravlja jama za pokop »Samostojuo stranke«. »Samostojna stranka« že zdihujo in 18. marca t. I. bo zdihnila za vedn o. PRISTAVA PRI TRŽIČU. Velikanska blamaža samostojnih, zadnji izdihljcji SKS v občini Krizo. Par fini prej so naznanjali plakati, da se vrši shod SKS v Pristavi pri Primožiču. Shod sc je vršil dne 18. t. ni. popoldne ob 3. uri. Do tretje ure je bilo že vse nabito poluo po večini po naših pristaših. Shod otvori s tresočim se glasom milijonar g. Ankele od sv, Ane. Navzoči so zuhtevali volitev predsedstva. 'Irdovratnosti somišljenikov SLS so je g. Azman uklonil kot nameravani govornik in g. Sitar Jožef iz Krlžev, pristaš SLS je dobil ogromno večino. Nad pol ure je zbiral g. Ažman misli in začel: »Ko Je preA Jaft leti...« nakar so zagnali navzoči smeh -»Kaj nas briga 358 let«. Zborovanje je nato Erevzel g. Mlakar, ki jo zabrusil g. Ažmana: ■aj pa vendar hočete ko sto brez programa (ker najbrže niso vedeli, da je treba naznaniti okr. glavarstvu vsak javen sliod). V takih škripcih gotovo še ui bil Ažman. Ažman je v svojem govoru vezal otrobe iz »Kine-tijskega lista«, kar je vzbujalo pri navzočih velik smeh. Njegov nameravani govor je nioral preobrniti. Dotaknil so je nekoliko naše stranke, na kar mu je izvrstno odffo-voril slučajno navzoči jurist Campa, obenem razlozil delo SkS in težnje slovenskega ljudstva v naši državi, kar je izzvalo navdušeno odobravanje. Nato sta še govorila gg. vehovc iz boln. blagajno v Tržiču in Sitar iz Križev. \ zaključnem govoru se jc g. Mlakar ponorčeval iz samostojnosti S K S in fcon-.i & A2i,lmn< obžalujem, da ste shod sklica 11 Vi ■— imeli smo ga mi —. JAVOR POD LJUBLJANO. Pod tem naslovom v Domoljuba št. 7 jo pisec v polemiki z Besirfškim agitatorjem dostavil »se nakaj«. predsednik tukaj-čiije kmeiske zveza sc čuti nekoliko užaljenega, ker je še funt. O. župan Trcbeljevsk) je tudi se fant, a s tem še ni rečeno, da ni ,!.a Klesti!. Tako agihišh nesebičnih županov si mora pač. želeti naša SLS oziroma kmetje. Isto velja tudi o tukajšnjem predsedniku Kmetske zveze, ki veliko bere, se vsestransko zanima za napredek kmetskega stann, zato je želeti, naj še dolgo časa iiačcluje tukajšnji kmetski zvezi kot fant ali mož, (o je njegova privatna stvar. Ako se kdo malo pošali s »fantovsko zvezo« — to vendar ni nobena žalitev — pač pa čast za dotlčnega, ker so nm kmetje izročili vodstvo sv»£ stranke. Torej le nikar 3e razburjati radi tako malenkostnih opazk, katere so bolj krajevnega pomena in se v ožjem krogu lahko razbisti ijo. »Dotični«, ki je še celo fant« predlagal za tajnika, kakor pravi pisec -obljublja, da se v delovanje odbora tukajšnje Kmcfsko zvez« ne bo vmešaval. I* «kro on nasvet bt le lirekel, da naj odbor *CnS, £im več Članov pridobiti, ne pa od-Lllatl Vodna polemika « BesnUklm atclta-t« •Jem odbija, »e pa prldohlva. Torej lo naprej x uma »vetilm mečem! NA DOU KAMBNCAH VSI NOVEM MESTU fcHI e Planinska je bil * soboto 10. t m. sestanek »upnikov I« '»»i- jUk je do 60, dasi to bili rabljeni 1« nekateri, kar je dokaj:, kako »lavno bo wiagala SLS. Pod krivo felko. Povest Iz Melernikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec. (Dalje.) VI. Po Naklem jc hodilo slreža ponoči hi podnevi. Slraža pa je obstojala iz kmetov in bričev. Stražniki so postopali strogo in vsakega poliajkovalca so prijeli in odpeljali, i udi viačugarica Prosenka je morala iti v Kranj in komisar Pajk jo jc udinjal pri Poli-čnrju za deklo. Mali Jožek je moral v ječo, odtod pa k posestniku Strupiju, da je gramoz kopal za cesto. Trbojčev iz Strahinja je premišljevat v ječi minljivost vsega posvetnega. Rilo je v adventu 1844. Pri Poglajenu na Pivki so se shajali fantini, zvečine vojaški br-guni, kakor Mejačev, Palovčev, Galetov, Florjančkov, Pretnarjev, Mutec iz Cegelnice in Rantov z Okroglega. Vodja jim je bil Kozjck, ki mu ni bila všeč nova straža. »Kaj bomo res trpeli, da bo la slraža hodila po vusi, kukor bi bili vsi Naklanci največji roparji? Srčnost, fantje, in udarimo po bričih,« navdušuje Kozjek mlade ljudi. »Prav im». Kozjek. Napadimo slražo!« »c oglase posamezni. »Kaj narn pa morejo? Tako jih nakle-tlimo, da se ne bodo ti briČi nikoli več po-< kazali v naših vaseh. Kar jc ta Pajk priro-i mat v Kranj, ni miru in gn ne bo,« modruje vojaški invalid. »Poglejte, tain-le gre slraža!« zaldičc Mulec, gledaje ikozi okno. Nas jc d.isel, onih je pa tudi deset. Ravno prav, vsak naj pograbi enegal« »Kmete pustile,« reče Kozjek, »briČe pa ie namlatite.« Straža se približuje po stezi, napadalci pa se rnzkrope okrog hHee, iskojoč vsak svoje orodje. Kakor bi trenil, skoči Mulec izza vogla fciše in začne izlivati: »Kaj pa hodite, kranjski briči, po naši vasi? Mi vas r<" potrebujemo. Siražitc svojega Pnjk.i, riti mu kdo črev ne zmeša, pas pa pustir pri miru!« »V imenu postave!« zakliče eden izmed bričev * cesarskim orlom na prsih in z rdečo kopo n« glavi. »K«i postav«, fantje, udritel« In začne se boj. Straža je podlegla. Z raztrgano obleko in krvavimi obrazi odidejo iifiči proti Kranju, kmetje pa domov. Kozieka ni bih' nikoder l/muzal se jc počasi po vrlu proti Udnemu borštu Oori na Pečeh jc gleda! poboj na Pivki in se smejal: »Zdaj pa se ne vidimo več, NaklanciU Ko pa je mrak šinil na zemljo, so se že kazali po Nakeiski okolici možje s sabljami in puškami. Patrutjiroli so vso noč. Ko pa se zdani, pripelje se sam komisar Pajk s svojim pisarjem Beskarom. Dolgi "ikfici višnjevega fraka so opletali okrog tankih nog in črni cilinder je mogočno čepel na drobni gievi. Že so prihajali briči in stražniki, vodeč sabo včerajšnje krivce. Pajk sloji med durmi županove hiše in preti s svojim kazalcem desne roke, da so ujetniki glave po-, bešali. »Povežite jim rolcel* zapove komisar. »Kdor se bo branil, mu povežite tudi noge m ga stisnite loko trdo, da mu bo kri brizgala izza nohtov. Vas bom že jaz naučil, kako se javna sltaža napadal« Malert io prihajale in prosile za svoje sinove: »Našega izpustite, gospod komisarl Naš je nedolžen!« »Vam bom že jaz pokazal nedolžnost vaših sinov, pa tudi poluho, ki jo dajete svojim olrokom. Kaj ste kmetje kaj boljši kakor rokovnjači?« kriči komisar. Možje začno godrnjali. Pajk pa dvigne spei svoj mogočni prsi in molk nastane. »Župan, vsaj ti se kaj potegni za nasi Zakaj smo le pa volili?« se oglasi Ranlovko z Okroglega. »Mati, tiho, drugače dam še iebe zapreti,« zapreli komisar. »Jaz ne morem nič pomagali, matere, postava je postava, župun je pa župan,« od^ govarja župan Hiter. »Čemu pa si poilej, če ne moreš nič pomagati?« zavpije Palovka. Ali spel se vzdigne Pajkov prst fn molk nastane. »Mi nečemo straže, ker je ne potrebu« jemo!« zakliče Mutec v železju. »liaskar, lemu možičku petindvajset na zadnjo oplat, pa takoj!« In pristopi brič s palico. Mulec se mortj uleči na stol. Možje so začeli godrnjati. »Ujemite Kozjeka! Ta je zapeljal naše. [antel« zakliče Mejač med možmi. »Dobro. Ali ste šele zdaj spoznati za potrebo, da izdaste Kozjeka, ki je po vaši sodbi glavni krivec? Zadnji čas je, da na« pravimo konec tem potegavsom. MejačL stopite semkaj!« »Našega že ne bosle iepli. jaz ne pu< stim,« se poiegne Mejaška za svojega moža. »Baskar, škarje seml Mejaško naj pa precej eden oslriže do golega!« ukazuje spet komisar. Vaščani so sc pomirili. »Za milostno sodbo prosimo, gospod komisar, ker kmelje potrebujejo fanlov prj delu,« se oglasi naposled oče župan. »Tako se govori, oče župani Vaša bc-seda bo že kaj izdala, ker je primerna,« reče še Pajk. »Fanialine odpeljite v Kranj, bom že videl, koliko je kateri vreden.« Fantje so odkorakali po cesti, uklenjeni na rokah, briči so jih spremljali. Le Mulca je položil župan na legnarje in ga odpeljal proti Kranju. Palice so mu prerešelale hrbet, da ga je moral zdravnik pregledali. Matere so si brisale solze, možje pa so se oddahnili, ko je komisar izpred župnišča pognal svoje konje proli črnemu Kranju. Celo otroci niso pozabili skrivnostnega Paj« kovega prsta in županov Peterček je klical na dvorišču drugim otrokom: »Pojdimo se igrat Pajka!« 'emen - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprakosni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagia in varne ladje I „George Washirtgton" „America" „Pres/dent Roosevelt" „Prssident Harding" Zahtevaj le podrobna pojasnila in brodar. list. 146. , j r| i % i s S LINES Pnnlinnn tHa rodovitnih vrst, vkoreninj«-OCjJljbliC U iC aih divjakov. vkor«nlnjen« »Interni c*> in Imarničev« vlačonke, prodala po dnavnl c«nl Aiofi Gtabar, po»- bi trtnar v Zagorel, p. Jurlinci pri Ptuju. Za pojamilo prosim znamko. Vajenca za vrtnarstvo SPREJMEM TAKOJ. Hrana fa ataaoTanU preet« IVAN SIMKNC, LJubljana, Gradil«« »tov. U. ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. Ljubljana. Siari tr!? šL 34 jnasprotl Šentjakobske dekliške šol«) ORD1NIRA od 8.—12. dopoldne in od 2—5. popoldne. Splolno stavbeno kljačavničarstro In kova« za orod)« TONE LIČAR, Dvo, prt Žoleiuberku, priporoča gg. posestnikom in ^maJ' r o čila. - Sprejmem dobre*. KOVAŠKEGA POMOČNIKA, ki »e razume na sekire, matikc, cepin« itd. Sf^refsi f vajenega tudi malenkostnih vrtnih in gospodarskih opravil, sprejmem takoj ali tudi pozaej«. 1 onud-nik, n« izpod 30 let, mora izkazati svoje do«»-danje daljše podobno službovanje, treznost in poštenost. Plača poleg hrane in stanovanja 1.200 K mesečno. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Domoljuba« pod naslovom »KOCIJAŽ 1007«. v iuinnro ni llllluldlU. ki ima veselje z lepimi in bistrimi konji ter oa razume na poljedelstvo, dobi mcr.io takoj oroti dobri plači pri trgovca IVANU SAV-NIKU v Kranju. 1«* Pekovskega pomočnika z dobrimi spričevali, SPREJMEM TAKOJ. - Obenem sprejmem tudi takoj HLAPCA II KONJEM ki bi imel veselje do snage. — Naslov se izve v upravništvu c-Domoljuba« pod številko 972, Hiš A v kateri je že več let dobro idoča gostilna Pripravna je tudi za vsako diugo obrt. Cena nizka. Pojasnila daje VAL. REMIC, Mošnje štev. 33, p. Radovljica, Gorenjsko. 899 Izrcžitc ta listek in ga pošljite z naročilnim listkom ter sliko — dobite 10 odstotkov popnstal , umetni zavod, LJUBLJANA, CEGNARJEVA ULICA 4. POVEČUJE vse slike in portrete po predloženih slikah. KOPIRA razglednice, male svete podobic«, velike slike, stenske ali za cerkev, križev pot ia drugo v akvarclnih in oljnatih barvah, z ogljem ali najavo sepia-harvo, umetniško izdelane, pripravne za darila, po skrajno NIZKIH cenahl — NAROČITE TAKOJ I — varujte se gcljuiovj — Od potnika zahtevajte legitimacijo! 923 Pohištvo iz trdega lesa fine oblike, mahagoni barve, za več »ob, in kuhinj- BERITE 81HJffRSfO "^J tke oprave po nizki ceni proda posamezno ali vse , skupaj privatnikom ali trgovcem ANTON DERNIČ, Radovljica, Lancovo štev. 33. 970 Pokladajte živini, osobito kravam, mladi govedi in prašičem po 3 Din 50 para kg, ki jc strokovno priznano najtečnejše, nsjizdatnejše, in razmerno najcenejše krmilo. Osušeni zrezki sc najpreje namočijo v vroči vodi ter se pokrmijo ohlajeni ali mlačni. — Naročajte to krmilo takoj pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. BBBSBBSBaaaua*sy..tfttikor tudi druge dobra žepne ure, znpestne ure, svetilne ln stenske ure, ve ižice, prstane, zrv pesttiice, uhane, namizno oiodie, krstna ln birmanska Utiriltt in vso drugo zlatnino in arobr-nino. Pa tudi poraboe predmete, kakor n pr. Škarje, nože, britve, lasestriž' e in brivske stroie, stekioreze, doz« za t<>ban, svalčice ln sinodk«, nažigsče in denarnice kupite dobro in ceno pri Ml: H. SUTTHEH (imefniii Henrl Kaira) v LJnbij hI št 1. N / v V Eaa&BB? Redni brzi poštni parnikl 1* Amsterdama in (herbourga v Južno Ameriko Ria de Jnaefio, Santoa. Monisvlusa ia Buenoa Aliee, Vaa potrebna nuvodlla daje £r. Holantlskl Lloyd. Glavni zastopDik ia JUGOSLAVIJO JUt3Sm.AV£i