31. številka.
V Trstu, v sredo 17. aprila 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N 0 S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako Bredo in soboto ob 1. uri popoludne
„Edinost" stane:
za vso loto gl. H.-; izven Avst. !>.— gl. za pol« leta „ J).—; „ „ 4.o0 „ za četrt leta „' 1.50; „ „ 2 25 , Posamične Številke »e dobivajo v prodaja! nicali tobaka v Trstu po nov.,
v Sorici in v Ajdovečlnl po «» nov. Na narocbe brez priložene naročnine se tipravnistvo ne ozira.
EDINOST
V*i dopini so pošiljajo uredništvu v nliri Caiintia *t. 28. Vsako pismo mora biti frankovtino, ker nefrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila »o račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove * debelimi črkami h« plačuje prostor, kolikor bi pa
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, oemrtnlce itd.
se ra>'une po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništva v ulici Carintia 28. Odprte reklamacijo ho proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
-
>V *J<(iiih( j* . aSt.
Občni zbor
tržaške možke podružnice družbo sv. Cirila in Metoda dno 7. aprila 1889. (Dalje).
Iz poročila posnemamo nastopne, zanimljivu podutke:
Preteklo leto bilo je za našo po-
izbrane prostore ter se izreče, ali se dajo preustrojiti v šolsko sobe. Ko jo bila komisija dvakrat gori, izjavila je še le, da se dajo pripraviti šolske sobe v (»gledanih stanovanjih ter načelništvu naročila, kako treba vse v ta namen predelati. No uže tu so začele sitnosti s hišnim gospo-
družnico burnejSe, nego bi si je mogel j darjem, ki je zahteval razne odškodnine misliti največji črnoglednež. V baš pre-jamstva od nas, predno je podpisal tekli dobi imeli smo toliko in tako trdih pogodbo. V tem Času je vodstvo v Ljub-bojev, premagati nam jo bilo toliko za- U«11' razpisalo učiteljsko službo ter uložilo prek, kolikor nam jih znajo staviti le v' prošnjo na tukajšni c. kr. deželni šolski Trstu naši nasprotniki. In vender stopamo ' da nam dovoli odpreti v Trstu pri- j z veselim obrazom pred vas, kajti dosegli jt»tno slovensko šolo. Koncem avgusta; smo tudi v tem burnem letu lepih uspe-; meseca dobili smo dovoljenje odpreti šolo, j hov. — Toda sodba o tem gre Vam! flko *mo zadostili prej zahtevam točke l' Na lanskem občnem zboru dne 29. do 4 g 70 šolskega znkona izza 14. maja aprila 1888 bilo je izvoljeno nastopno načel-, 18G9- lota. Ker je bilo načelništvo v tem, ništvo: prvomestnik g. Mate Mandić času nakupilo užo vsa učila in kar je bilo namestnik g. Ivan Bunc, zapisnikar g. L.1 I. razred potrebno, začelo je upisovati ( F u r 1 a n i, namestnik g. Lovro Žvab, bla-1 otroke. Komaj je si. magistrat to izvedel, gajnik g. Srečko Bar tel j, namestnik ' nam upisovanje prepove, češ, da nimamo', g. Fran Žitko. Novemu načelništvu je bila še definitivnoga učitelja. Načelništvo uloži glavna skrb izvršiti na občnem zboru dano proti t mu rek ura na c. kr. deželni šolski mu naročilo ter pregovoriti glavno vodstvo svet ter upisuje dalje. V tom je vod-v Ljubljani, da osnuje ob družbenih tro- stvo imenovalo učiteljem g. Ivana Neker-ških slovensko šolo v Trstu, za katero bo mana dno 20. septembra 1. I. ter se ob tržaški Slovenci uže toliko časa bore. Na enem obrnilo na prečastito tržaško ško-glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, fijstvo s prošnjo, naj nam da učitelja za ki je bila dno 29. julija 1. I. v 1'tuji, po- verstvo. 8 tem jo bilo ustreženo zalito-tegnil se je nas prvomestnik g. M. Mandić vam § 70 omenjenega šolskega zakona; za slovensko šolo v Trstu in skupščina javili smo to c. kr. deželnemu šolskemu nam je prošnjo uslišala ter nam šolo do- svetu s pristavkom, da začetkom oktobra volila. Vodstvo nam je z dopisom od 20. prične na našej šoli redni pouk. Z odlo-julija I. 1. dalo pismeno dovoljenje in nalog, ■ lokom c. kr, mimestništva izza 4. okto-storiti vso potrebne korake, da se šola še bra 1. 1. št. 15880 dobila je družba sv. Ci-oktobra meseca i. I. odpre. Načelništvo je , rila in Metoda dovoljenje odpreti enoraz-napelo vso svoje moči, da v tej kratkoj redno osnovno šolo s slovenskim učnim dobi stori vse, kar je v to svrho bilo po-:.jezikom, ob enem pa tudi naročilo, da naš trebno. Najprej je bilo treba najti primerno j učitelj g. Ivan Nekerman še letos položi stanovanje. Za I. razred smo izbrali one učiteljski izpit. Po tolikih pripravah in prostore, v katerih je bilo do teda j zaba-' prošnjah je bila naposled odprta naša šola višče, za to pa je bilo treba poiskati nov dno 15. oktobra I. 1. Načelništvo je mi-atan. Dobili smo ga v istej hiši. Pozvali, da je sedaj vse prestano in da pojile smo magistratako komisijo, da si ogleda	težko pričeta stvar svojo redno pot,
ne da bi je kedo oviral. A. motili smo se, \ Iff prvej vrsti oddolži so svojej dolž-sedaj so so le začele pravo sitnosti.	nosti s imčrtom životopisa pokojnega druž-
(Konec prih.)	, tvenega .^pokrovitelja cesarjoviča Rudolfa
in potem pr«?ido na družtveno zgodovino, omenjajoč nastopne, najvažnejše točke :
Občni zbor	v fcni lctu Je družtvo v Kmotn<m
oziru posebno dobro napredovalo; to se del. podp. družtva dne 14. aprila 1889. I ,ahko ,.nzvidi jz ćj]a denarnjčarjevega,
Naj močnejše slovensko družtvo v katero nam izkazuje čisti prebitek koncem Trstu, t. j. „delalsko podporno družtvo" U-ta 1888. za dvo tisoči goldinarjev, imelo je letošnji svoj redni občni zbor j Opomniti se mora, da je bilo skoro dn« 14. t. m. v velikoj dvorani družtva1. kroz vse leto na tabli obeleženo od 25 „ Auatria". Na odborov poziv snidlo se jo do 35 bolnikov, torej skoro za 20% več okolo 300 članov. Predsednik, g. M. Man- ■ kakor preteklo leto. Tudi v socijalnem in dic, odprl je zborovanje po 5 uri s po- drugem oziru razvijalo se je družtvo pra-zdravom navzočih družabnikov in družab-! vilno.
nic. V uvodnem svojem govoiu konsta-| K tej veseloj vesti moramo žalibog toval je s posebno radostjo, da so se v! tudi v letošnjem poročilu dodati drugo teku zadnjega družtvenega upravnega leta1 Črno, žalostno. Dne 30. januvarja t. 1. članovi jako točno ravnali po toploj pre- umrl je nanagloma prejasni ceaarjevfč Ru-poroki, katero je polagal vsem družtveni- j dolf, mogočni pokrovitelj našega družtva, kom na srce o priliki občnega zbora dnč katerega smrt je za družtvo neprecenljivo
13. marca 1888., to jo: na vzajemno delovanje v prospe h družtva in m e j s o b n o slogo, mir i ljube-z e n. Plod tega ravnanja pokazal se je v vsestranskem napredku družtvenem, kajti smolo so moro trditi, da jo družtvo na-
izgube.
Tukaj naj sledijo važnejši momenti iz družtvenega gibanja tekom preteklega in v začetku tekočega leto :
Kakor užo zgoraj omenjeno, bilo jo našo družtvo v gmotnem oziru precej
predovalo duševno in gmotno v zadnjemu srečno. Dmžtvena gotovina se jo to leto
lotu tako, kakor šo nikdar prej. Zasluga 7ato je v prvej vrsti posameznih družabnikov, ki so s celokupnem delovanjem do-
pomnožila za 2149 gld. 22 kr., tako, da iznaša vsa družtvcna gotovina koncem 1888. leta 15.815 gld. 09 kr. Vsega pro-
kazali živo svojo zanimanje za prospeh in moženja pa je 19.239 gld. 70 kr.
blagor svojega družtva.
Iz navedenih številk jo razvidno, da
Spominja zatem zbor na težek udarec, je družtvo lepo napredovalo in da so bodo kateri je zadel družtvo valed smrti viso-j gmotni družtveni vspeh tem bolje poka-cega družtvenega pokrovitelja, cesarjoviča zal, ako bodo naši družabniki bolj za-
Rudolfa. Njegov spomin počasti zbor stojo z trikratnim zamolklem „Slava"-klicom.
vedni in čembolj bodo umovali vzajemnost ter gledali na splošno družtveno korist. Glede sprejemanja novih udov v druž-
Konečno predstavi zboru navzočega tvo jo postopal odbor strogo. Sprejemal vladnega zastopnika g. svetnika Vidica, j je lo takšno družtvenike, o kojih so jo katerega pozdravljajo vsi z živio-klicom ! natančno prepričal, da so dobrega obna-iu zatem povabi tajnika gosp. Vekoalava j šanja ter da bodo spolnovali svoje druž-Kalistra, da prečita družtveno kroniko. ' tvene dolžnosti.
PODLISTEK. Sprememba v Kurji Vasi.
Spisal Ivo T r o S t.
(Dalje.)
Bog koji ne plačuje vsake sobote, rekali so Kurjevaščani, pogledal jo Grogo in vzel k sebi soprogo njegovo. Nekaj časa jo tako samčeva]; spomnil pa so je Stva rnikovih besed: „Človeku ni dobro samomu biti." Začel so je i on necega večera na ognjišči raztezati, zdahati in premišljevati naprej in nazaj, slednjič je sklonil so zopet ženiti. To pa jo bila zanj, za „župana" težka stvar. Če so on ženi, zdelo se mu je skoraj tako, kakor da si zbira cesar svojo bodočo soprogo; njegova nevesta mora vsestranski ugajati. In temu principu se Groga ni udaljil.
čast Kurjevaščanom moram reči, da so še dandanes ponašajo — in to v popolnem pravu — s svojimi dekleti. Lepo ao in pridne, a tudi ne brez cvenka. Da, celo izobražena gospodična Ančika Kotni-kova d e k 1 a m o v a 1 a je tedaj, ko jo bil Grogu udovco. Zupan jo je vselej opazoval, ko je stopala sama ali z domačo deklo ob nedeljah iz cerkve. Ni s« dolgo branil v glavo mu Bileči prijetni misli, da
bi jo skoro „vprašal". Lot je imel tedaj nekaj preko pot križev. Boljši del njegovih možganov in s temi tudi razumnost njegova stala je v opoziciji: premlada jo; desnica pa je trdila: čo jo mlada, pa je učena in ljubezniva. Zupan si je mislil zase še : in pa lepa.
Tako jo j« motril užo nekaj nedelj in praznikov stopaje a kopo starešin od maše proti svojemu domu. Svojih sklepov ni razodel nikomur.
Začel se je boljše oblačiti in zahajati h Kotniku. . .
IV.
Mladi Primcc jo vrlo napredoval v širjenju narodne idejo pri svojih domačinih. Sosedje so ga imenovali obično Primčev „gospod" a tudi Priinčev „Slovenec*. Radi so zahajali v bralno sobo poslušat novosti in dobrih nasvetov, kakor tudi za to, da so se kratkočasili v prijetni družbi, pogovarjajo se o tem in onem. Zahajal jo tja tudi stari Kotnik, namenjeni tast županu G rogi; zahajala pa je tja tudi gospiea „Nani", njegova hči. Bila je de-' vetnajstletno brdko dekle. Tri leta bila jo j uže doma, odkar so je vrnila iz šolo v samostanu. Njena prikazen bila jo vsa-j komu ljuba, vender bolj mladoženjim kot starcem ; hrepenela so po nji mladeniška
srca, a tudi Groga jo užo mislil, da jo ima kakor doma. — Ančika bila jo bolj majhno postave, a ne premajhna. Mali pa pravilno okrogli obrazek, kostanjevi mehki lasje spominjali so nehote na slo-večo sliko nebeško devico „Madonna della Sedia". Osobito črni očesoi z dolgimi trepalnicami, pravim nakitom, morali sto očarati vsakoga. Občevala jo z ljudmi pr e-! prosto, ljubeznivo in prijazno. Čutila je t predobro, da jo nizkega rodu, ali ta čut jo ni poniževal, temveč navdajal z nekim i ponosom, kar ji jo nujalo še večjo dražost.
V Kurji Vasi, premda doma, ni imela svoji naobraženosti primerno druščine. Z odkritosrčno prijaznostjo sprejemala je mladega Primca, kadar jo prihajal k njim v pohode. Jako spretno znal se je sukati ! okolu nje. Seznanila sta se bila z nova ! nek večer v bralnej sobi, kajti poznala ' sta se uže od mladih nog, toda v teku let sta so, kar je samo ob sebi umevno, drug drugemu odtujila. Anton jo je od to ' dobe spremljeval dotnov, dasi jo šla z I njo tudi služkinja.
Kake tri tedne potem, ko se je Anton upozual s Kotnikovo, spremljal jo je kakor navadno domov. Služnica je „slučajno" odšla naprej in atem ugodila valjda sebi in onima. Mesec je prijazno svetil v tiho
jesensko noč. Tiho stopata drug tik dru-zega, kakor da str oba istih misli. — Da vender pretrga molk, spregovori on :
„Kaj no gospiea, lep večer jo to?"
„Da, gospod, prav p r i j a z e n večer". — Končala pa je s tako težo na poslednjih zlogih, kakor da izvestno pričakuje nadaljevanja. — Anton ni bil v občevanji s krasnim spolom baš novinec, zato nastavi:
„Taka noč je polna poezijo in neke tajno dobrodejno čarobnosti. Človeku jo tako dobro pri srci, ko gleda srebrno mesečino. Zdi se mu, kakor da se ta čarobni svit popolnoma strinja z obližjem njegovega srca. Neka sladka zadovoljnost ga obvladuje."
„Da, lepo govorite, prav lepo. kdor jo uže sam čutil to bajnoati in čarobnosti, o kojih govorite, res mora mu dokaj dobro deti čar tako noči."
„Dvomim, da bi Vas bil prav umol, gospiea. Čut lepote biva pač v vsakem srci."
„Samo da ni v vsakem enako razvit", dostavlja ona nekako lakonično.
„Hoteli ste, menim reči: Kdor čuti v Brci tudi kaj druzoga, uzvišenejšega, oni ve šoje prav ceniti romantiko takih večerov !"	(Dalje prih.)
Preteklo leto sprejelo Be je v druž-tvo 96 družabnikov in 22 družabnic; izbrisal pa je odbor radi neplačanih tednin 53 družabnikov in 26 družabnic. Umrlo je 1888. leta 6. družabnikov in 1 družab-nica, in sicer družabniki: Selan Franjo, Ban Ivan, Mahnič Franjo, Hrovatin Jakob, Černivec Janez, Krašnja Franjo in dru-žabnica: Mirk Marijana. Bog jim daj večni mir in pokoj !
Rodbinam umrlih udov plačalo je družtvo za pogrebščino 180 gld.
Koncem leta imelo je družtvo jednega častnega uda, 8 ustanovnikov, 36 podpornikov, 905 rednih možkih in 173 ženskih udov.
(Dalje prih.)
Govor drž. posl. Pfeiferja.
v državnozborskej seji dnč 3. t. m.
Obravnava o budgetu finančnega mi-nisterstva daje mi povod, da pri postavki „Stroški davčnih eksekucij" spregovorim o tako imenovanih „opominjalnih pristojbinah".
To so najhujši davek, ker zadevajo prvič najrevnejše ljudi, ki davkov ne morejo plačevati točno in drugič, ker so neizrečeno visoke — prava kazen za uboštvo.
Čo davkoplačevalec ne plača davka o pravem času, se to ne zgodi iz upornosti temveč zaradi toga, ker se za najpotrebnejše stvari, za kruh in sol nema denarja.
Seveda mora finančni erar gledati, da davki redno dohajajo; pa zaradi tega revščine tacega uboščeka ne sme v to porabiti, da jo naredi za nov vir dohodkov ; to ni dostojno države in sploh nečloveko« ljubno ; to je drakonična ostrost,
Po „Sestavi propisov za prisilno postopanje pri izterjevanji davkov", katero je izdalo misterstvo leta 1878. znaša opo-minalna pristojbina 5 kr. na dan prvi teden in 10 kr. na dan drugi teden, od kar se je dostavil opominjevalni list, zatorej v 14 dneh 1 gld. 5 kr. in ker se davki iztir-javajo štirikrat na leto, v letu štirikrat l gld. 5 kr. — 4 gold. 20 kr. in to brez ozira na to, koliko je davka na dolgu.
Se le, ko so narodni zastopniki v državnem zboru in raznih deželnih zborih energično pobijali te neizmerno visoke pristojbine, je finančna uprava dovolila olajšanja, 1. 1882. je znižala opominjalne pristojbine na najvišji znesek 10 kr. za četrtletje, za one davkoplačevalce kateri na leto neso več nego 5 gld. na davkih in prikladah dolžni in h kratu za vse davkoplačevalce ponižala pristojbino za rubežen.
L. 1883. so so opominjalne pristojbine še dalje zmanjšale na znesek 10 kr. pri vseh davkoplačevalcih, ki na leto niso dolžni več nego 20 gold. davkov, če so za tekoče davke ne pa za ostanke minulega leta.
Te ugodnosti so pa vender zavisne od sledečih pogojev:
1.	Da prijemki iz eksekucijskih pristojbin popolnoma pokrijejo tekoče ekse-kucijske troske;
2.	da so izključeni od te olajšave oni davkoplačevalci, pri katerih se morajo zaostanki več nego jednega leta izterjati;
3.	te olajšavo so takoj odpravijo v vsakem davčnem okraji, če bi se vsled njih davčni zaostanki pomnožili, ne da bi se bilo dovolilo počakanje za davke vsled elementarnih nezgod.
Kakor tudi te olajšave ugajajo malemu davkoplačevalcu, a tiči vender krivica v tem, da pojedincu vselej ni mogoče, da bi jih bil deležen, ker posamičnik ne more zabraniti, da ne bi eksekucijski troski celega okraja bili večji nego prijemki, tako, da morajo biti najrevnejši okraji izključeni od te dobrote, v drugem slučaji pa gospodarsko nazadovanje, slaba kupčija, ogorska konkurenca, židovsko vino, prepoved Bemnjev itd., kakor pri nas na Kranjskem zaradi epidemij, lahko prouzroče, da jih jako mnogo ne moro plačati davka, v tretjem slučaji pa kaka tovarna napove
konkurz ali pa začasno ustavi delo ter ostane davku na dolgu, ki šo dalje teko, ali pa kak veleposestnik no plača davkov in potem mora cela občina — kjer j« tovarna, veleposestvo — plačevati navadne, ne ponižane pristojbine.
Te olajšave, gospoda moja, dovoliti bi se morale brezpogojno in bi ne smel biti zanje merodajen ves davčni okraj in bi morale veljati za vse davčne vrate, ne pa tako kakor sedaj, ko no veljajo pri kole-kih, taksah, neposrednih in percentualnih pristojbinah.
Pri tej priložnosti opozoril bi na novo ne baš neznatno postavko dohodkov, ki se opira na določbo § 2. zakona z dno 23. maja 1883. drž. zakona št. 82 ; izvršo se namreč uradnim potom zemljeknjižni upisi, katerim podlage so so dognale v teku kake zapuščinske obravnave, če udeleženci sami no prosijo in potrebni prepisi listin za zbirko listin in obveščenje pristojbine od-inerjajočega urada napravijo se uradnim potom, če stranka o pravem času ne predloži listin, za kar se zahteva dvojna pristojbina, in posledica temu je, da davčni urad s plačilnim nalogom predpiše stranki dvojne propisno pristojbino v znesku 2 gl., če se jodna, 4 gl., če sta se 2 listini prepisali. Če stranka ne plača v tridesetih dneh, se opominja z opominjalnim listkom in preti jej opominjalna pristojbina 1 gl. 5 kr., brez ozira na visokost zneska. (Dobro! Dobro! na desnici.)
Popolna opominjalna pristojbina zaračuna se tudi oni stranki, ki ima doplačati še kacih 10 kr. kolekovine. Tako so da razjasniti, kako da so eksekucijski troški v Krškem okraji lani dosegli 1400 gld. vzlic omenjenih olajšav, dočim so znašali pred 10 leti le kacih 400 gold. (Čujte! Čujte!)
Omenjeno olajšanje dovolilo se jo, kakor uže rečeno, lo za direktne davke — zemljiški davek, prihodninski in pri-dobninski davek, — glede taks, kolkovnih in percentualnih pristojbin je pa ostalo pri starej ostrosti. Mari ni nečuveno, če mora kdo plačati celo opominjalno pristojbino, ker jo za kak kolek 10 kr. ali pa kake pristojbine 2 gl. dolžan P (Tako je ! na desnici.) In tako so godi v resnici.
Vsem civilnopravnem izvrševanji ni nič podobnega teui opominjalnim pristojbinam ; iz tega sledi, kako krivična je ta pristojbina ; je pa tudi ravno tako neopravičena kakor krivična.	(Konec prih.)
Govor državnega poslanca dr. Ferjetnčica
v državnem zboru 11. marca 1889.
(Dalje.)
S sledečim .slučajem hočem označiti njegovo delovanje, kar so tičo ustopine.
Skoro bode dve leti tega, kar so pri-i šli visoki angleški gostje z oskadro v Trst. Hoteli so obiskati jamo. Marljivi okrajni ; glavar, ki bi morda rad dobil kak red. | hitel je v Trst, povabil visoke goste, naročil pri lastniku „Adelsbergerhof-att — velicega hotela, ki je gotovo marsikateremu izmed vas zuan, — obed primeren visokim gostom. Družba se jo jako čudila gostoljubnosti okrajnega glavarja, toda morala si je dati dopasti, ker je okrajni glavar odločno izjavil, da no vsprejme nikacega plačila. Okrajni glavar moral jo nazadnje misliti na plačilo računa — bilo jo kacih 800 gld. On pa ni vedel prav, kdo naj plača, storil jo par zanimivih potov, pa brez uspeha ; nazadnje posegel je v bla-gajnico jame, ima namreč pravico nakaza, — vzel 400 gld, in jih poslal hoteliru s sledečim pismom (čita): „Eu^r \Vohlgebo-renl I m Anl.ugo iibersende ich Ihnen di n Betrag von 400 H., mit welchem ich Ilire Rechnung aus Anlassu — tu so našteti gospoda, ki so bili tedaj prisotni — „beglichett z u haben vviinsche. Ich iiber-lasse es Ihnen, eino weitere Forderung an mich, ala den Voraieher der Grotton-
venvaltungacommiasion im gerichtlichen Wege geltend zu machen und mache Sie nunmehr schriftlich vviederholt darauf aufmerksam. daas, wenn Sie es nicht fiir opportun erachten konnen, meinem be-rechtigten und billigen Wunscho nachzu-kommen, ich mich sehr unliebsam veran-lasst aehen wiirde. gegen Sie mit Repres-salien vorzugehen (Čujte ! Čujte ! na desnici. — Poslanec grof Lažansky: Turško gospodarstvo! — Poslanec dr. Vitezič: Zloraba uradne oblasti!), unter welchen ich Ihnen nur die eine bekannt geben zu sollen glaube, dass ich allen Giiaten dea Hotela Adelsbergerhof den Grottenbesuch verwehren werde. (Čujte ! Čujte ! na desnici. — Poslanec dr. Trojan: Lep okrajni glavar!)
"VVenn Sio daher dio Angelegonheit noch heute nicht in Ordnung bringen, so konnen Sio gewilrtig sein, dass boreits die Montagsbllitter in Triest, Laibaeh und \Vien eine Erkliirung der Grottenver-vvaltungscommiasion in dem oben gedeute-ten Sinne enlhalten worden. (Klici na levici : Oho! Ostudno! Pritiskanje!) Es wird sich alsdann bald herausstellen, ob Ihr Benehmen ein praktisehes gowesen sei.
Adelaberg, ain 5. November 1887.
To pismo bilo je objavljeno v nekem listu, pa ni vzbudilo one pozornosti, ka-j kor jo zaslužuje. Iloteljer je bil vprašan, I kaj misli storiti na to izzivanje. Pa modri j Francoz — ali prav za prav Švicar — jo, odgovoril: Odprtih mi je mnogo in gotovih potov, pa nobenega ne bodem nasto-^ pil, se bodo že našla prilika, da bodo na višjem mestu zvedeli za to nespodobno postopanje uradnika, ki ima vender varovati čast in interese dežele, in ne dvomim, da bodo spoznali, da je uprava Po-' atojinske jame v čisto nepravih rokah-1 Rekel je, da Postojinčani niti ne vedo, I kaj imajo s Postojinsko jamo.
Ko bi mi, menil je, v Švici imeli tak objekt, moral bi obogateti ž njim ves kraj. I Ne prišlo bi na leto le po 3—4000 obis-j kovalcev, temveč 30—40000 in z njihovim denarjem bilo bi pomagano trgovini, j malej obrtniji in kmetijstvu in Postojina, kraj brez dohodkov in dohodkinih virov, moral bi postati biser Krasa. Tako Švicar.
Postavljajo se od tega fakta, omenil bi še dva slučaja iz uradnega delovanja tega gospoda, ki imafa javni pravni interos.
Nek okrajnjan jo nedavno prišel v preiskavo. Ta okrajnjan bil jo tožnik v prej imenovanoj pravdi proti okrajnemu glavarju zaradi razžaljenja časti.
Pri volitvi samej, o katerej sem prej govoril, je nasprotoval okrajnemu glavarju.
Ta okrajnjan prišel je v preiskavo. Jaz priznavam, da je okrajni glavar lahko mialil, da ima po § 83 kazenskega po-stopnika pravico vedeti, da je okrajnjan v preiskavi.
Pa mož so s samim faktom ni zado-volil, katerega jo itak vedel, temveč poslal jo noto dotičnemu okrajnemu sodišču, v katerej jo zahteval, da so mu natančno naznanijo okoliščine slučaja, dokazila, povodi sumnje itd.
Okrajno sodišče si jo mislilo, da to vender ne gre, in so ne ujema z načelom ločitve pravosodja od uprave, da se za take stvari poprašujo in je prav dobro odgovorilo okrajnemu glavarju, da je državno pravdništvo poklicano pretresli dokazila in uzroke sumnjo in da le ta oblast ima pravico dalje postopati.
Stvari no bi omenjal, ko bi no bila velike važnosti, kajti če so politični organi na ta način utičejo v pravosodje, bi to utegnilo biri za državno pravdništvo povod, da v stvari bolj nego sicer z vso strogostjo zakona postopa, da se izogne očitanju, da gleda skozi prste. Jaz no rečem, da je tako bilo v tem slučaji, navedem lo fakt, da se jo bila žo uročila založba. katero jo zavrnilo še le nadsodišče.
Opomnim, da sta ta in pa drugi »lučaj, kateri bodem še omenil, že popolnoma
rešena, da torej ne nasprotuje nobenej določbi, če se o nji govori.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dunajski uradni list je objavil novi vojni zakon, katerega je cesar potrdil. V kratkem bode izdana naredba o vršenju tega zakona. 12. t. m. bila je zadnja dr-žavnozborska seja pred velikonočnimi prazniki in poalanci so so razšli, da se seata-nejo zopet po praznikih. V zadnjej seji je stavil grof Lažanskv interpelacijo na predsednika, zakaj ministri ne odgovarjajo na interpelacije. Našteval je, koliko interpe-lacij je bilo stavljenih na vsacega posamičnega ministra, na koliko je dotičnih odgovoril, na koliko pa ostal odgovora dolžan. Iz teh podatkov jo razvidno, da si ministersko ekscelence ne belijo preveč glavo z odgovarjanjem na interpelacije, najkomodnejši v tem obziru je domobran-ski minister, ki ni odgovoril še na nobeno interpelacijo. Tako postopa h poslanci, on, ki zahteva od narodov največjih žrtev. Domobranski minister misli, da tako užene poslance; kdo ve, ali se mu posreči tudi narode tako ugnati. Kakor z interpelacijami, godi s predlogi. Poslanec lahko stavi predlog, vlada so pa ne potrudi, da bi ga predložila zbornici v pretresovanje. Predsednik je grofa Lažanskega tolažil, naj potrpi, da pride o svojem času tudi njegov predlog na dnevni red, da pa do sedaj ni bilo časa, ker se preveč govori. Sploh se vidi iz vsega postopanja gospoda predsednikovega, aa mu dolge debate niso kaj po volji. Najljubšo bi mu bilo, da bi zbornica vsak vladen predlog sprejela brez besedovanja, da bi poslanci ne storili ni predlogov, ni resolucij in da bi tudi no mučili ministrov z interpelacijami. To bi bil parlament po njegovi volji. — V zadnjej seji pred velikonočnimi prazniki je stavil poslanec Ilerbst resolucijo, v katerej pozivlje vlado naj so loti dela, da izposluje na severni železnici znižanih tarifov. Resolucija je bila sprejeta in s tem je vprašanje o so-vernej železnici zopet na dnevnem rodu. — Ako bi kakemu volilcu palo v glavo vprašati svojega poslanca v državnem zboru, kaj je prinesel volilcem za piruhe, kaj je državni zbor dosegel v zimskom zasedanji, dobil bi kratek, a zanj zelo nepovoljen odgovor. Poslanec bi mu odgovoril, da je sad državnozborskega delovanja v letošnji dobi, da bodo odslej jemali več mladeničev v vojako, da bodo dobrovoljci ispostavljeni nevarnosti, služiti dve leti mesto eno, da bodemo imeli poleg stalno vojske in domobranstva še nadomestno reservo, katera bode imela to izredno čast, hoditi k rednim orožnim vajam; to so glavno pridobitve letošnjega zborovanja, več bi jih bilo težko našteti. Za vojsko skrbeli so zelo, za povzdigo poljedelstva, obrti in trgovine pa no toliko. Ali jo s tein deželam in narodom ustreženo, sodijo naj eaini.
O g e i* s k i honvedski minister jo izdelal na podlagi potrjenega novega vojnega zakona rekrutsko postavo, katero jo predložil uže zbornici. Minister hoče to delo dovršiti še pred velikonočnimi prazniki. — V Semnicu so dijaki napravili demonstracijo proti tamošnjemu državnemu poslancu ko se je povrnil domov, ker je glasoval za novi vojni zakon. Poljedelski minister grof Szapary, ki jo to izvedel, je naročil ravnateljstvu tamošnje šole, naj strogo postopa proti demostrantom. To so menda zadnji vzdihljaji opozicije, katera se je pač lahko prepričala, da tudi na blaženem Mad-jarskem uialo opravi proti vladi in pan-d urjem.
Vnanje dežele
Začasno vodstvo ruskoga komunikacijskega mmistoratva je podeljeno Hub-benotu. O ruskem carju donaša „Kolnisohe Ztg.u karakteristiko, v katerej povdarja,
đa ac je postopanje carjevo v zadnjih letih zelo spremenilo. Dočim je bil car na za-! četku svoje vlade Še nekako bojazljiv/ resen in nezaupen, je dandanas ves drug človek. Sedaj se mu vidi uže na njegovem vedenji ona samozavest, katero Rusi tako ljubijo na svojih carjih in katera vodi in j navdiha tudi vse postopanje Aleksandra III. Tudi onih skrbi se je nekoliko znebil, kajti danes napravi na vsacega jako ugoden utis. Ko so nedavno govorili o pod-' loženji Rusije ter se prepirali, je li ta evropska ali azijska velesila, odgovoril je car: „Čudno se mi zdi, da tako sodite položaj Rusije, poglejte samo na zemljevid in prepričate se, da je to šesti del sveta", s tem je njo položaj označen. — To poletje pride perzijski šah v Peterburg. Kakor listi poročajo, dospejo tja tudi vi-j soki gosti iz Japonskega, ki prinesejo carici najvišji red japonski.
Srbska vlada kani poklicati pro-gnanega mitropolita Mihajla, ki živi sedaj na Ruskem, zopet domov. Minister Tau-Sanovič izdal je novo naredbo, v katerej nalaga vsem političnim uradom, da pri občinskih volitvah postopajo strogo po zakonu ter se ne potegujejo ni za eno ni za drugo stranko. Nova vlada je uže mnogo potrebila mej uradniki, a razumi se samo ob sebi, da ne vso slabo, ki se je zrujalo in ukoreninilo za prejšnih vlad.
Na R u m u n s k e m je sestavil Ca-targiu novi kabinet, o katerem pišejo dunajski in poštanski listi, da ga je prebivalstvo jako hladno sprejelo. No gospodje „šornalisti" so hoteli reči, da novo ru-munsko ministerstvo le njim ni po volji, dočim ugaja rumunskemu narodu. Na interpelacijo bivšega ministra odgovoril je kabinetni predsednik Catargiu, da njegovo ministerstvo popolnoma zameče načela odstopivšega ininisterstva v vnanji politiki. Rumunska hoče živeti z vsemi državami v dobrih odnošajih ter se ne sme vezati z nobeno. Kadar bode sila in Rumunska ne bode več mogla ohraniti nevtralnosti, tačas se nagne na ono stran, kamor jej bode najbolj kazalo. Nova vlada no bode dovolila, da se na Rumunskem kujejo apletke proti tujim državam ter bode strogo postopala proti takim poskusom. Nadalje je rekel novi ministerski predsednik, da jo za državno politiko odgovorno samo ministerstvo in da kralj no upliva nanjo. Nova vlada jo nasprotna vsakej osebnej politiki, zato je Catargiu delal na to, da je vrgel Carpa. Zbornica ima vedno sredstva, da zapreči osebno politiko ter vrže vsako slabo vlado.
Boulangerjeva stranka na Francoskem naglo propada. Poslanec Michelin in podpredsednik razpusčene lige patrijo-tov Gallian sta jej obrnila hrbet ter delata sedaj na to, da osnujeta novo re-publikansko-revizijonistično stranko. Michelin misli, da v enem mesecu doseže to svrho ter osnuje in organizuje novo stranko. — Pravda proti Boutangerju jo uže pričela. Senat je užo posloval kot državn' sodni dvor. Izbrana je komisija, ki bode preiskovala krivde Boulangerja in soobto-žencev. Preiskovanja bodo trajala morda dva meseca. Potem povabijo vso obtožence, da si hberejo odvetnike in senat se sestane zopot kot državni sodni dvor, da izreče razsodbo.
somišljenikov v zagrizenih sovražnikih slo- ker nam je suša leta 1887 zdatno zraanj-
vanstva, štajerskih in koroških poslancih, ki jih vedo podpirajo v njih počenjaju ter so veseli, da morejo o prilikah, ko kak lahonski Abrahamovič odpre svoj kljunček. razliti svoj žolč in gnjev na Slovane.
Koliko škode nam lebko donaša naša nezavednost, spoznamo pač najlažje iz laži, ki jih Lahoni in Nemčurji trose v
šala poljske pridelke, živina pa, edini zalog in zaklad kmetovalca, imela je tako nizko ceno, da še oni, ki rede mnogo glav, niso mogli zdatno pomagati si iz zadreg; kaj pa še le tisti, ki niti repa nimajo, in jim vrhu vsega Še siromaščina gleda z lastnega života, iz streh in zidovja?!
V tem slučaju pomagala nam je Božja
državnej zbornici glede Slovanov in njih j previdnost, bistrost človeškega uma in pod-potreb. Pomisliti moramo zategadelj dobro,! vzetnost ter ljudomilost gospoda Gasparija, predno se pustimo uloviti na trnek, ki nam obrtnika in trgovca v Komnu, ga nastavljajo naši sovražniki ob času vo- Železna proga vije se po vsem svotu,
litev. Volitve v državni, kakor tudi v do- parniki plovijo križem slehernih morja in želni zbor, so za nas velike važnosti. Od J vse te umne napravo služijo človeku, da
njih srečnega ali protivnega izida se nam si lajša živenje. Iz najbolj oddaljenega | 5. Od 1. januvarija do danes iztirjalo se je nadejati zadovoljitev ali zanemarjanje kraja pripiha hlapon in pripelje v malo'
20 kr., elegantno vezana 1. gld. 80 kr., po pošti 5. kr. več.
Poročilo blagajnično o glavnem 2boru 31. marca 1888 ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu izkazuje nastopne svoje: 1. Od zadnjega občnega zbora 15. aprila 1888 do 31. decembra 1888 imelo je družtvo dohodka v znesku gl. 204. 2. Stroškov pa jo bilo za druž-tvene stvari gl. 11.80; tako je ostalo čistega denarja gl. 192.20. 3. Ta denar seje poslal v Ljubljano in sicer prvikrat 8. junija 1888 gl. 100. 4. Drugikrat 3. januvarija izročenih tukajšnemu blagajniku možke podružnice gl. 92.20 skupaj gl. 204.
od vladine strani.	\ dneh iz bogatih dežel potrebni živež in
Nič menj važne niso volitve v dež. drugo stvari v tukajšnje kraje ali drugam, zbor. Resnico to spoznamo osobito mi pri- od tukej se pa vrača z našimi pridelki in morski Slovenci, ki nam vladajo in od- izdelki tija, kjer one potrebujejo. Ali se merjajo pravico po svoje najhujši naši so- Bpominjate dragi domorodci, časa, ko teh vražniki Lahoni.	naprav pri nas še ni bilo? Ni še dolgo,
Dokler so, nedolgo tega, v mestnej Saj so o tem često pogovarjate, ko ste v hiši v Trstu imeli vsaj nekoliko vpljiva slabili letinah v Št»<janu kupovali za drag konservativci, ni bilo opazovati v Trstu denar otrobe, ker moke nij bilo in iz njih one nestrpljivosti in zasramovanja našega 8i kruh in drugo močnato jedi pripravljali, rodu, kakor je žalibog opazujemo dandanes. Bobova doba vam je tudi v spominu, in ko Zlobnost in strankarska zagrizenost naših Be o istih časov pogovarjate, menda še zdaj političnih nasprotnikov presega vse meje. koga v želodcu potišči. Ker ni bilo dru-Lažnjiva politika, najskrajnejša nestrplji- Zega živeža, ste radi zgubljali cel dan za vost in duh uničevanja in morjenja je na pot v Trst in iz Trsta z obloženim osli-dnevnem redu; čeprav pa z lastnimi očmi čem ter prinesli domu gladnim tolažbe — gledamo krivico, ki se nam učinja, čeprav vre6o trdega boba. Kaj pa je bilo z Ljub-vidimo posledice razbrzdanosti in nemoral- Ijano? Tudi tja ste z vozmi in tovorno nosti, ki so jo v deželo prinesli Lahoni živino hodili in večkrat si z vrečino to-s svojim jezikom, navadami in osobito larčkov niste mogli kupiti živeža. S praz-z lahonskim šolstvom — vendar se no- nimi vozmi in neobloženo tovorno živino čemo spametiti ter delovati po lastnem ste se vračali. Spomnim vas še na [slabo prepričanju.	a vendar milejše čase, ko ste mirnik tur-
Hlapci in robovi smo lahonskih pri- šice s štirimi in še več forinti plačevali, tepencev in vsiljencev; na lastnej zemlji To so bili žalostni časi za Kraševca. klanjamo se tujcem ter pripuščamo, da z Človek živeč v bogatstvu in blago-nami počenjajo kar jim ljubo in drago, stanju, le redek čuti se srečnega in zado-Šo celo, ako nas psujejo in zasramujejo, voljnega. Prijatelj, da se olajšaš tožav, raz-mirni smo in molčimo! Lahon, ki pride iz vedriš srce in razženeš domišljujoče oblake kraljestva, nastani se par let v Trstu in nezadovoljnosti in nesreče raz čela, prosim dobi pravico psovati nas s „Sčavo", nas, stopi k človeku — revežu sobratu, v pra-kojih praotci in pradedovi so tukaj bivali veui pomenu besede siromaku in opazuj in nas narodih.	njegovo žalostno stanje ter primerjaj jo
Te baže ljudij dobo si kaj kmalu B svojim in videl boš, kako mahoma porosi mastnih služeb pri svojih prijateljih na ti po vročem nezadovoljnem srcu blago-magistratu — a okoličan ostane vedno dejna hladilna rosa, čutil se boš srečnega raja. Zadosti mu je, da mu gospoda La- jn željo, ki ti vedno bolj in bolj koprnč honi o lepih dnevih puste tolČi in poprav- po nedosežnem, postalo ti bodo zadostlji-Ijati — tržaški tlak, da so gospodin La- vejge. Tako je z našimi ljudmi, katerim honček o deževnem vremenu noge ne zvenf. 80 p,.av Z(V prav te vrste namenjene. Sit-Zatorej pa glejmo, komu bodemo njh nezadovoljnežev ne manjka, nobena oddajali o prihodnjih volitvah svojo 8tvar, nobena naprava jim ni po volji ; glasove, kajti „kakor si posteljemo, tako takim ponavljam : spomnite se otrobovih, bodemo ležali!" Naša bodočnost je v Gobovih in še poznejših slabih časov in
složnosti!
Okoličan.
Komen, V aprilu 1889. [[zv. dop.] Ra znoterosti. Kolo časa so je vendar po siberski zimi zavrtelo za nekaj zob krog svoje osi ter tako ukrotilo elemen-
spoznali bodetc, da smo po svojem stanu dovolj srečni.
Omenil sem uže prej, da zraven Bužje previdnosti, histrosti človeškega uma, pomagal nam jo v lanskem slabem letu tudi
. ,. i . , . gospod Gaspari. Živeža smo	imeli doma
tarne neugodnosti, ki so nam sililo za nohti ° r . „ , . »	, ,
premalo, gosp. (i. pa čuteč	splošno potrebo, naročeval je vagon	za vagonom
, in ščipale obraz. Nade boljšo bodočnosti, katere je oznanjeval drugi golob očetu 1 Noetu, vzbujajo tudi nam drobno ptico po
logili kakor tudi oživljajoča so narava.........	....
v j ••	■ t» i ■ , i . . tako nizke i ceni, da menda bi no bih ce-
Zadnji mraz jo bil iuenda poslednja brca.	, .. ..	. . Tr
'» .	• j i •	•	neie kupovali na izvirnem kraiu. Koliko
katero nam je dala zima za spomin; pa J p. . „ .
,	... XT ,	tisoč in tisoč fonntov jo dezeh prihranil,
nrostano. — oozableno. Nf»zmmu4 »«	'	1
ptujega žita, jo mlol v svojem parnem mlinu in razprodajal moka na vso votrovo po
DOPISI.
Iz tržaške okolice, 10. aprila 1889, [Izv. dop.J Prihodnjega meseca so bodo vršile menda volitve v deželni in mestni zbor. Tudi mi okoličani bodemo poklicani, da si izberemo šest tnožov, ki bi nas zastopali in branili pred nečuveno nesramnim sovražnikom Lahonom, ki prenaša, kakor čitamo teden za tednom v Vašem vrlem listu, svojo umazane cunje po laŽnjivih svojih prerokih celo v državno zbornico. Naravno je, da to bazo ljudje, kakor Luz-zatto, Burgstaller itd. najdejo v zbornici
prestane, — pozabljeno. Nezmone se za preteklost, neumorno uže dela na polju oratar proseč blagoslova z nebes, za roditelji pa toka njihova deca, ogrevajoča si na solnčeču omrzolo ude. Kdor pozna živenje tukajšnjih siromašnih ljudi, kojim manjka živež in kurivo, priznati mora, da jim ni živenje prijetno, ter da z opravičenjem komaj pričakujejo, da jim oznani z lečo gospod sv. Jurja.
Kaj je pa siromaščini krivo P Doloma slabe letine, razni davki, neizogibni novo-
koliko stotin potrebnih ljudij jo preskrbe! in rešil, da niso zašli nesramnim oderuhom (žalibog kršeČnim čifutoiu) v mrežo, iz katere bi se no bili sami, niti njih otroci več izkobacali. So ve, da nekaterim brezvestnim trgovcem to ni bilo po volji.
(Konec prih.)
Domače vesti.
G. Fr. Kollenc, vladni tajnik v Celovci,
šegni družinski stroški, konkurenca domačim pridelkom, pa — žali bog tudi vsled	imenovan jo okrajnim glavarjem na Ko-lahkomiselne zapravljivosti starišev, tepena	roškem.
čosto je cela družina. |	Gosp. Ant. Funtek jo izdal nov pesni-
Lansko leto 1888 ni bilo tako stra-	ški proizvod: „Godec". — Poleg narodne
hovito, kakor so jo prorokovali krivi pre-	pravljico o vrbskem jezeru. Založila Ig.
roki užo pred davnim časom, a Ivrašev-	Kleinmayer in Bambergova knjigotržnica
cem se je vendar trda godila v tem lotu	v Ljubljani. Mehko vezana stane 1 gld.
j jo na letnini gl. 17. Stroškov jo bilo do I sedaj za družtvene stvari gl. 3.60 ostane toraj 13.40. Lokalna blagajna stoji : 1) Za veselico 5. julija 1888 nabralo so je s privatnimi darovi gl. 8.45. 2) Prejšna skupna glavnica bila jo gl. 57.08. Obresti te glavnico bilo do 2(5. septembra, ko se jo vzela iz hranilnico glavnica radi mnogih stroškov gl. 1.18. Toraj skupaj gld. 58.26 in prejšnimi gl. 8.45 skupaj fir,.71. Stroški za veselico 5. julija gl. 10.32. Za venec ' pokojnemu g. Dolencu. 4.50. Namesto venca pokojnomu g. ftvabu možki podružnici gl. 20. Za spomenik pokojnemu g. Zvabu 20 gl. to pa jo podarila gospica predsednica. Za drugo stroške za otroško zabavišče gl. 5.55. Tako skupaj bilo je stroškov 40.37. Ostalo je toraj Čistega denarja gl. 26.34. — Za božičnico nabralo se je mej rodoljubi v gotovem denarju gl. 226.06. Stroškov pa smo imeli vsega skupaj gl. 149.90. Ostane toraj gl. 76.16. in sprejšnimi gl. 26.34, obresti gl. 1 ; skupaj gl. 103.50.
Lloyd in delavci. Jako kočljivo vprašanje, katero jo navstalo med lloydovo upravo in delavci v arsenalu, ni šo rešeno. — Deputacija, katera ' je imela prijaviti ravnateljstvu pogoje delavcev v Boboto, ni se predstavila, kakor smo ja-, vili v zadnjej številki našega lista, kajti c. kr. redarstvo shoda ni dovolilo. V ponedeljek, 15. t. m. pa so šli razni odpo-j slaniki k ravnateljstvu, kjer jih jo sprejel predsednik baron M. Morpurgo v pričo , raznih svetnikov, ter izjavili svoje težnje. Baron Morpurgo jo odposlanikom raztol-mačil, da „Lloydw prištedi s podaljenjem dela 32,000 gl. na leto ter da jo uprava določila potrošiti 15.000 gold. na loto za , one delavce, kateri služijo doslej manj, kakor 1 gld. na dan. Ta prebitek pa bi so razdelil med vse delavce, da se odško-j dujo one, kateri sprejmejo novi delavni ( red. Lloyd jo zatoroj v nekoliko imel z ; delavci obzira, nasprotno pa so tudi oni j sami sprevideli, da je borba za vsakdanji kruh jako težka ter jo včeraj prišlo okolu 600 delavcev o navadnej dobi na svoja mesta. S tem so priznali, da so udajo novomu delavnemu redu. Proti 11. uri pa so zopet odšli in tudi danes je delo ustavljeno, kajti prišlo jo lo okolo 200 delavcev na svojo mesto, kateri bodo izvestno zapustili delo, ko vidijo da sami no morejo nadaljevati. — Ni zatorej šo nadeje, da so štrajk skoraj reši — Lloyd bodo imel vsled strogega pos'opanja malo koristi, nasprotno pa ne vemo. kaj bodo z tako množico ljudi, ki ostanejo brez kruha.
V odbor „delalskega podp. družtva"
bili so v občnem zboru dno 14. t. m. voljeni:
I. M o ž k i oddelek.
Predsednik: Mandic Mate; tajnika: Kalister Vekoslav, Polič Franjo ; denarni-čar : Schmidt Dragotin; odbor: Zivic V. Matija, Hrast Anton, Gorup Jakob, Per-hauc Jakob, Viličič Hinko, Jereb Gregor, Žitko Franjo, Prele Štefan, Jeršok Fran jo, Lovišček Franjo, Fabjan Franjo, Krapeš Ivan, Carga Franjo, Lotrič Gregor, lvrečič Andrej, Stare Franjo, Draščok Janko, Prelc Josip. Namestniki : Kljun Anton, Vertovec Andrej, Hrovatin Miha, Rustija Anton, Schos Rudolf, Rebula Andrej ;
Pregledovale! računov : Pitamic Ivan, Kosovel Valentin, Mikota Julij. Nadzorniki: Primožič Franjo, Segala Ant., Šnebel Jak., Presen Miha, Pipa Ivan, Ilinčič Franjo, Lovec Ivan, Vihtelič Jakob, Laačak Job., Zgajner Ivan, Loncner Miroslav, KopeČek Ivan, Svagelj Andrej, Perhauc Ant., Indi-har Franjo, Znideršič Josip, Smerdu Ant., Besednjak Ivan, Cevna Ivan, Pegan Jos.. Milič Iv., Skočjor Jos., Oomizel Fr., Cigo j Franjo, Vervajs Ant., Ilnjpel Josip. Fakin Josip, Zega Davorin, Frank Ivan, Samec Matija, Hlad Josip, Žejen Anton, Volk Ivan, Kodrič Dragotin, Spilar Ivan, Pegan Anton, Sluga Anton, Oernigoj Lovre, Her-vatin Luka, Skamperle Anton.
II. Ženski oddelek: Odbor : Schmidt Marija, Bartelj Ema, Pahor Marija, Majcen Margareta, Metliko-vič Terezija, Jeršek Marija, Kronawetter Uršula, Riithel Josipina, Kumar Ana; namestnice: Mikota Marija, Berne Emilija, Fabjan Virginija, Hvala Marija; pregle-dovalke računov: Polič Marija, \Vinkler
njene naredbo nastopne srečke: Kneza Clary iz 1. 1856; 4% donavske parniške družbe iz 1. 1S57; f>°/o do.iavske vravnave iz 1. 1870; inomoške iz 1. 1871 ; krakovske iz 1. 1872; ljubljanske iz 1. 1879;
0 avstrijske zemljiške kreditne družbe iz leta 1880, 1889 in 1856; avstr. rude-čega križa iz 1. 1882; 4° državne iz 1. 1854, 18G0 in 1864; kneza Palffyja iz 1. 1855; Hudolfovega zavetišča iz I. 1864; kneza Salma iz leta 1855; solnograške, stanisljske, grofa St. Genoisa, tržaško, Tišine, ogerske državne, grofa \Valdstcina, dunajske komunalne in kneza \Vindisch-graetza.
Plača poštnih in brzojavnih služnikov.
Po zakonu, katerega je predložila vlada državnemu zboru, uredijo se plače aktivnih služnikov pri c. kr. pošti in brzojavu temeljno tako-le: Začasni in stalni služ-niki, kateri dobivajo svojo plačo neposredno iz državnih blagajnic imajo: a) svojo stalno plačo, b) aktivno priklado, c) službeno opravo, ali pa ekvivalent zanjo.
Elvira; nadzornice: Anderlič Ana, Na-iP>«ča i« »vstopna: I. razred 1. mesto
bergoj Marija, Kofou Franja, Cotić Katarina, Urli Marija, Knihal Franja.
Sokolov rjour-fix" v nedeljo bil je izredno živahen, vesel in zanimiv. Velika dvorana v hotelu „Europa" bila jo natlačena, tako, da jih je moralo mnogo oditi, ker niso dobili mesta. Srečno sestavljeni
000 gld., 2. 550 gld.; II. razred: 1. mesto 500, 2. 450 gld.; III. razred: 400 gld.
Družtvo „Pravnik" ima danes v Ljubljani ob 7. uri zvečer prvi družtveni shod v hotelu „pri Slonu". Dnevni red : 1. Pozdrav in poročilo družtvenega načelnika dra. Frana Papeža. 2. Predavanje druž-
program vršil se je točno in gladko. Igrica,	odbornika dra. Danila Majarona :
s katero jo danes nastopil „dramatični novem "^gorskem imovinskem za-odsek" Sokolov je zelo zabavala; igralo toniku«. 3. Posvetovanje o izdaji zakonov se je dobro in to nam je v poroštvo, da v ženskem jeiiku; a uvodom družtve-Be imamo še mnogo nadejati od tega od- ncSa °<lbornikfl	Andre.ia Ferjančiča
seka. Posebno veselje je vzbudil pa kup- 4' Posamezni »asveti. 5. Prosta zabava.
let „Mizar", katerega je g. Grebene pel z uprav mojstersko komiko. Ta mizar je mož stare korenike, katerega zlate pene
„Zaveza slovenskih učiteljskih druž-tev" ima dne 22. in 23. t. m. v Ljubljani svoje prvo glavno zborovanje se sledečim
in puhle naredbo našega časa ne slepe. Z dnevnim redom : V pondeljek, dne 22. t neisprosno satiro šiba vse hibe in slabosti »»• ob šestih zvečer v Čitalničnih dvoranah naše dobe ter kaže, kako smešno in prazno zborovanje delegatov. 1. Poročilo o delo-
je vse to v primeri z nekdanjimi zdravimi slovenskimi običaji in pravimi slovenskimi krepostimi. G. Grebene je vzbudil mnogo smeha in odobravanja ter je moral na splošno zahtevanjo šo en kuplet dodati. Prav tako srečen je bil tudi „židovski kvartet", kateri so peli 4 člani dramatičnega odseka v pra^i židovski opravi in tako „ ljube z njivo židovski", da bi se jim moral človek smejati, če bi bil prav lesen. Pravega mojstra na goslih se je pokazal ta večer g. A b r a m ter si pridobil vseobčno pohvalo. Tudi pevci so mnogo pripomogli, da je bila zabava živahnejša in raznovrstnejša, posebno zadnja dva zbora vzbudila sta splošno navdušenje. Po zvršenera programu začeli so se gostje razhajati. Vsem se je videlo na licu, da so zadovoljni. Zadovoljna smeta biti tudi reditelja g^. Karis in Grebene, kajti toliko uspeha ni imel še nobeden „jour-, fix" Sokolski v Trstu. Dramatični odsek j'
vanju osnovalnega odbora in
denar-
■tvenih zadevah zaveze". 2. Volitev upra- j V zadevi „zaveze slovenskih učitelj-vnega odbora „zavez" (§ 21 prav.) in 4 . skih druitev". Ker je več slavnih učitelj-rediteljev za glavni zbor. 3. Določitev, skih družtev izreklo željo, naj se prvo oziroma razširitev vsporeda za glavni zbor. ' zborovanje „zaveze" preloži na veliko-(ij 21 prav.) Opomba. Ako se je morda j nočni torek, sklenil jo osnovalni odbor, izrazila v katerem družtvu želja, naj bi se pri glavnem zboru razpravljalo v katerem posebnem, času primernem vprašanju, (ako
lahko dotični č. gg. delegati to posebno J Dunaji. Naznanila za vdele/bo katoliškega iredlagajo, če imajo le za , shoda obilno dohajajo z Dunaja in dežele.
da se vrši omenjeno glavno zborovanje dnč 23, aprila t. I.
Drugi avstrijski katoliški shod na
naglnšajo in j svoj predmet tudi zanesljivega referenta.
4.	Posvetovanje o „zaveznih" pravilih »n določitev družtrenega glasila (§ 21 pravil).
5.	Določitev letnih doneskov od članov „zaveze" (§ 7 alinea 1); 0. Prosti razgovori. V torek, dne 23. aprila ob 10. uri dopoli'idne glavni zbor. 1. Pozdravi. 2. Predavanje „o reformi računstva". Gosp. prof. L. Lavtar iz Maribora. 3. „O našem strokovnem listu". Gov, gosp. Krist. Bogateč. (Daljo po sklepu delegatov. Gl. točko 3. pod A.) Popoludno banket, zvečer zabava. Natančneje o tem naznani po pozneje. Učitelji slovenski! Dolgo zaže-ljeni čas je prišel, ki nam nudi redko, do sedaj Še ne zaslišano priložnost, da se tovariši iz 4 pokrajin, katere veže sorodnost in mili nam jezik slovenski v narodno skupnost, snidejo v resno posvetovanje o svojem poklicu, o svojih stanovskih težnjah ! Izkoristimo si to priložnost, ter svetu pokažimo, da slovenski učitelj „gre na dan*. Snidirno se v mnogobrojnim številu, tovariši-bratje ! od zelenih planin lope Štajerske, od sivih gor starega Gorotana in od sinjih valov jadranskega morja, da si podamo z brati Kranjci k vzajemnemu delovanju in v znamenje solidarnosti našo v beli Ljubljani bratovuko roke. Združeni hočemo povzdigniti tam svoj glas v pro-speli našega šolstva in za svoj stanovski interes ! Torej, kdor more, naj pride, da svetu pokažemo, kako težko smo pričakovali naše „zaveze v beli Ljubljani ! Osnovalni odbo
Doslej so naznanili svoj prihod škofje iz Urna, Kraljevega Gradca, Litomeric, Št. Polita in Krk«; dalje to obljubili priti nadškof Moravski iz Lvova in škof lavan-tinski. Kardinal Mihalovič iz Zagreba, vladika Strossmayer in knezonadškof Eder iz Solnograda bodo poslali zastopnike. Posvetovanja v odsekih so večinoma že končana. —
SI. občinstvo
opozarja se na pekarno gospoda
F. Jeršoka,
št. 21 v Trstu Corsia Stadion št. 21
v katerej se dobiva vsakovrstno fino in prosto pecivo, moko, kvas itd.
Ob enem opozarja se sedaj za
VELIKO NOČ
na veliko zalogo vsakovrstnega peciva.
Naročbe izvršavnjo se jeftino in dobro.	4—6
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
pri
6. DE RTI
Na veselo /videnje p,-,()4 Vift Caterina št. 2.
-TJ
+
Pod utHoni globoko žalosti naznanjajo podpisani, da se jo preselila v večnost preljubi j^na soproga, odnosno mati go pa
MIROSLAVA DEJAK, roj. FIERS,
katera je danes po dolgej, težkej bolezni, previd na h svetotajstvi za umirajoče, mirno v gospodu zaspala.
Ostanki predrage pokojne prenosu se neposredno na pokopališče.
Y Trstu, 14. aprila 1889.
Kristjan Dejak,
soprog.
Marij:), Alfred, Rikarri, Kornelija, Ana,
otroci
odprla se jo v soboto, dne 13. t, m. pri sv. Ivami, h. štev. 204 (blizu stare cerkve), hiša Vecchiet. Točilo se bodo črno, izvrstno vino po 82 kr. liter.
K obilern obisku priporoča se 3—4	Josip Košuta
i/, sv. Križu.
ir S S®^^BB^E^Ef?'
n
Krščansko tekmovanje!

,.............---------- ------ — .._.	m
je nastopil pod ugodnimi avspicijami, sme -n j ________jil'j
se mu torej prorokovati srečno bodočnost. lJrosi se čč. duhovščina, kršćansko učitelje ter meščane uljudno, da kolikor ry
Narodna deželna poslanca Koroška
gg, Gregor E i n s p i e 1 e r in Fr. M u r i pj|
ter uredništvo .Mirft" izrekajo slo ven-• Iftl Zft m,>žko	elegantno, trpožno, so mora
i • j » ■	,	• P-1
skim državnim poslancem javno ;
mognfio priporočajo to solidno, ceno. edino krščansko tekmovanje. Poletno češljano sukno
Lt
L|
zahvalo, ker so se v državnem zboru ne- iT utrudljivo potegovali za narodne težnjo i Mil koroških Slovencev ter delujo v zboljšanje neugodnih razmer na Koroškem. Zahvala zaključuje: Vedno se bo slovenski rod hvaležno spominjal svojih pogumnih zagovornikov, katerim jedino se bo imel zahvaliti, da pridejo kdaj tudi za koroške Slovence boljši časi. Slava in hvala Tam slovenski državni poslanci ! Bog blagoslovi "Vas trud iti Vaše delo ! Tudi mi kličemo iz vsega srca: Bog daj, da zasvitli zora boljših dni našim koroškim sorojakoin in — nam !
Kolekovanje srečk. V predzadnjoj številki našega lista opozorili smo naše čč. naročnike, kateri posedujo inozemske srečke, da jih morajo dati kolekovati pri finanč-nej oblasti najkasneje do 28* t. m., da ne zapadejo globi. Izvzete pa so od uže ome-
prati, <»0 cm, široko.
1 oprava Gl/S metrov anino for. 3 —
Brnsko sukno
Hunto dobro vrnti : 3.10 m. za joilno oliloko for. 3,50 3-10 „ „ ' „ „ , 5 -3.10 „ „ boljšo „ „ 7.80 3.10 „ „ t i no „ „ 9.5 1 3.10 n „ jako lino ,. „ ld.50
Brnsko sukno za suknje :
2-10 m. za površno suknjo f. t>.30 2.10 „ „ „ „ tino „ 8.40 Si. 10 ., „ „ „ jako „ „ 12.(i0
Črno sukno za obleke
za duhovniško in salon obleke: 1.20 m. Dosking za hlače for. 2.50 2.80 „ Peruvienne za hlače
in tolovnik	„ 7.20
m
P-i
m
M i w
Za ženske obleke
gladko sukno vsake barve : Cachemir 10 m. ... for. 4.50 Volnati atlas 10.....0.50
Poletno sukno za prati:
Creton, lopi uzorci 10 metr. for. 2.80 Satin, - „ 10 „ , 8.--Trožlčje sivo, Bvitlo in temno. 10 m. I. for. 3.50. II. for. 2.80.
Za domačo porabo:
Domače platno, 29 vatljev 1, f. n.^0 5 5 50
t.	n	„ n	t n J,1,u
Sifon, fllli	n , . . „
w srednji n n	»
Kraljevska tkanina „ ,
Iti
m lil hi I
m
m
ki LL1
Kanafa8 prave barve 29 „ Oksford B „ , „ Brisalke I. <$ komadov
- N. A Namizniki. o
4 II ' 4 «
5.50 4.50 5.80 7.50 (J.— 4.50 1.80 1.20 1.20
i (ea
Lirj
rti i m
tU Vso, kar ponujajo druge tvrdko, ima tudi Vso, kar ponujajo drugo tvrdke. ima tudi f "tli 7L, kršćansko tekmovanje in sie.t bolje in ceneje, krščansko tekmovanje in sii-or bolje in ccneje. l[n|
.^Krščansko tekmovanje streži vestmi ter sprnj m n a z ajj kar se no H"opadw.
Naroćhe lzvriiuje bo po povzet,u tor ho imajo pošiljati na':	10—4 iT J
Erstes ost. belibrdlicli concess.	..
HANDELS-AUSKUNFTS-BUREAU IN BRUNN.
Uzorci in ceniki se morejo zahtevati pri istej tvrdki.
fLl
m
[M
Lti m
___

Brnsko sukno
za elegantno
pomladansko ali poletno obleko
v odrncl.il) po ni. 3'10, lo je 4 < umijakđ vutlje vgaU k a poti
nr ffi'1- 4 30 \7. ftnn -^bb
mr (jold. 6 i f- rtiK-JSt- '^ma
nar «old. 7-75	rt., no
(W P'4d 10 50 Iz iiiijiiiejSii *"Qfl
pristne ovčje volne
l.akor tudi sakno za povr*nJ.» sukt i'', Soslj mo sulino, i> • pl tuno / a 411, poletno viljiia > suUno, BuVno za livrjo, tkanlnn iz niti. kuteru >• d 'jo pr,tl, fino in nuj lin j firno sukno /,a t,alon olilfte iti. itd. fnifl Ji proli povmtlu iznosa r.olna in lidim, jal;o dobro por aaa
tovarniška zaloga sukna
S'EGEL IMHOF
V Bia VI IP.I^-LIM
Izlava! \s»kiipo> ie dolg 3 10 m. in »ir-k 180 Ctin,, torej zadostuje popolnoma «4 kompletno obleko
zu ifnipodc.
Tudi s« dajo kolikor metrov so Seli lamfli se, da so od;.' Pije natttuft o bi ifo i»i lultranem uzornu,
Uzorci zastonj in franko. n;—30
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic jo prispel od tvrdko Wilmorin-Andrieux V Parizu kakor tudi krasno rože, več ko tisoč raznih vrst.
Cene jako nizke. 8 -10
Prodaja semen in cvetlic
Jakoba Fonda
Trat, Lloydova palača. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
,POBRATIMI",
Koman. Napisal tir. Josip Vosnjak. Cona, gld. 1.80. J)ubi se v tiskarni Dolenc.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.