Št. 14.	V	Ljubljani,	dne	1.	marca	1912.	Leto	VIL
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna ,, . K 4*— poluletna . . „ 2*— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0-10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Nank.
Volitve v obrtno razsodišče so jasno pokazale, da se vsaka malomarnost ali popustljivost britko maščuje. Krščansko socijalno delavstvo, ki ima v velikih podjetjih pretežno večino, je pri tej volitvi propadlo samo zato, ker se ni pravočasno ukrenilo vse potrebno, da pridejo volivci v volivni imenik. Temu dejstvu se ima zahvaliti soc. dem. blok, da je v tej kategoriji z majhno večino zmagal. Več kot 400 delavcev enega samega podjetja ni bilo v imeniku. To dejstvo nas uči, da je skrb za uspehe v tem oziru zelo mala, kar se mora v prihodnje temeljito spremeniti. Drugo dejstvo pa je, da niti liberalci in ne socialni demokratje ne poznajo razlike, ko se gre za skupni nastop proti krščanskemu delavstvu. Socialni demokratje zmerom govore proti »meščanski« stranki in da se morajo stanovi med seboj klati, zdaj so pa popolnoma' pozabili na razlike »sorto« in so skuhali skupno godljo, ki naj tekne prvim. Straža velikega kapitala se je skupno vrgla nasproti organizaciji, katera je vedno izvrševala v interesu delavstva svojo dolžnost in si zaradi tega nakopala naravno nasprotstvo bogatih podjetnikov.
Socialna demokracija na Slovenskem leze danes iz gotovih ozirov čund,alje. bolj pod frake »gospodov«; vsled tega ne stori že dolgo nič pozitivnega za delavstvo, zato pa ne smemo obupati in dopustiti, da bi ti ljudje prišli do odločilne moči, bodisi kjerkoli. Zato je treba od vsaccga posameznika vztrajnega dela in izpopolnitve organizacije v tem, da se budi delavska zavest. O liberalnih delavcih ne izgubljamo besedi. To so ljudje brez svoje volje in načel. Ljudje, ki so poklicani, oziroma čutijo v sebi poklic, občudovati častitljive obraze liberalnih bogov. Socialnega čuta iskati pri njih, bi pomenilo naravnost bedarijo. Volitve same so se vršile tudi zelo površno in marsikak socialni demokrat je šel na volišče po večkrat nemoteno. To je bilo mogoče le vsled nepaz-nosti in neodpustne lahkovernosti naše organizacije. Nauk: Na straži ob vsaki priliki in otresti se malomarnosti!
„Rodoljub“.
Spisal Abadon.
I.
Župan Pavlič je neradovoljno vrgel časopis po mizi. Prebral je celega a ni našel ničesar o sebi pisanega. In vendar še ni dolgo tega, kar je dal cel goldinar za Družbo sv. Cirila in Metoda. Nehvaležna domovina! Toliko jih je bilo takrat pri mizi in ni se našel človek ki bi ga bil pohvalil v novinah. Kaj mu je prineslo dobrega vse to njegovo nesebično požrtvovalno rodoljubje. Gotovo je daroval za narodne namene že celo kravo in niso ga še postavili niti za kandidata kaj šele da bi bil prišel v deželni ali državni zbor. In vendar je poleg vsega tega še župan. Ali vsaj v časopisu naj bi o njem pisali in omenili njegove zasluge.
V teh žalostnih mislih ga je zmotil poštar. Niti ni utegnil potrkati, niti pritisniti za kljuko, ampak zaletel sc je z vso težo svojega telesa v vrata in planil v sobo. Toliko da ni podrl župana, ki je prestrašen skočil v stran in pozabil na rodoljubno mučeništvo. Poštar je sopihal kakor kovaški meh, vrtel glavo in si brisal potno čelo.
»Kaj pa se je zgodilo«? je vprašal župan, ko^ se je oddahnil od prvega strahu in gledal začudeno na obisk, ki je padel v sobo, kakor blisk z jasnega.
Tobačno delavstvo.
Volitev v bolniški odbor ljubljanske tobačne tovarne.
Pri letošnjih volitvah v bolniški odbor smo zopet mi zmagali z velikansko večino. Naše delavstvo zna, kaj da mora storiti in kako voliti. Rdečkarija je zopet pogorela, česar je že navajena. Značilno je pri volitvah to, ker je dobil njih »najzasluženejši voditelj« Zupan najmanj glasov. Letos pa Zupan niti toliko glasov ni imel, da bi ga bilo moglo ravnateljstvo imenovati za odbornika bolniškega zavoda. Rdeči njegovi sodrugi mu namreč nič več ne zaupajo, ker dobro znajo, da jim ničesar ne koristi in ker mu je »ogorčenje« z Dunaja narobe hodilo. Ravnateljstvo je zato imenovalo za člane bolniškega odbora tiste socialno demokra-ške kandidate in kandidatinje, ki so imeli največ glasov. Ko pa to Zupan izve, je bil silno, recimo »ogorčen« in ogorčeni so postali tudi sodrugi in šodruginje. Ravnateljstvo je imenova1 lo v bolniški odbor prvotno iz rdeče liste: Novak Marijo, Krže Ivana, Erjavec Marijo in De-dved Frančiško. Ker ni bilo med izvoljenci Zupana, so pa naznanili, da odlože svoje mandate. Ravnatenljstvo je nato imenovalo v bolniški odbor Jožefo Jankovič, Zxipana Jožef in naši somišljenici Frančiško Aleš in Josipino Prepeluh. Zupan je zdaj srečen in zadovoljen, ampak čudna demokracija, ki računa, da je dve več kakor štiri. Sicer je pa nam vseeno, če sedi v bolniškem odboru en rdečkar, dva ali pa štirje, kor za delavstvo itak ničesar ne store in se odlikujejo z vzdrževanjem glasov in da nasprotujejo tistim predlogom, ki jih stavijo naše odbornice in odborniki delavstvu v korist. Mi želimo, da bi novi odbor uspešno deloval v korist tobačnega delavstva. Ker morajo imeti naši člani bolniškega odbora stalen stik z delavstvom, zato se je uredilo tako, da lahko vsak delavec in delavka, ki ima glede na bolniški odbor kaj pri srcu, to javi lahko vsako sredo takoj po tvorniškem delu v društveni sobi pri Krčoni, tam, kjer so bili letos sestanki delavskega zaupništva glede na sestavo spomenice. Končno želimo, naj bi ravnateljstvo tako ukrenilo, da bi holniški odbor imel redne sejp. Bol-
Ali poštar ni mogel govoriti. Vrtel se je po sobi, kakor muha v jeseni predno zaspi večno spanje. Županu je šinila v glavo misel, da se je morda poštarju zbledlo.
»Kaj se je zgodilo«, je ponovil in se boječe umaknil v kot.
»Grozno, grozno!« je izbruhnil slednjič poštar in padel ves onemogel na stol ob oknu.
»Za vraga, kaj pa je?« se je začudil vnovič župan.
»Grozno, grozno!«
»Ali gori kje?«
»A kaj še.«
»Ali vam je žena umrla?«
»To bi ne bilo nič.«
»Kaj pa torej. Povejte, menda se ni svet podrl?«
»To ne, ampak naša vas.«
»Kaj ste nori«? se je ustrašil župan in se zopet umankil za korak nazaj.
»Ne, nisem nor, ampak trgovec Jaklič je dobil iz Kočevja pismo z nemškim naslovom.«,
»Jezus!«
Sedaj se je sesedel župan.
»Kaj ne, grozno.«
»Strašno.«
»Vas je ponemčena.«
»Gotovo. In moja vas, moja vas.«
' »In vi župan.«
niška blagajna sama kot taka je v naši tvornici velika, potrebno je zato, da so vsi člani tega odbora zato natančno poučeni o denarnem stanja zavoda, o stanju bolnikov in sploh o vsem, kar se tiče bolniškega zavoda, Le tako zamorejo člani bolniškega zavoda izpolnjevati dolžnost., ki so jim jo poverili njih sodelavci in sodelavke in le tako zamore vladati zaupanje delavstva nasproti bolniškemu zavodu. Zadnje čase v vsem upravičeno ni z vsem zadovoljno, kar tiče bolniškega zavoda ih glede na kontrolo bolnikov. To so važne stvari, ki se pa morejo vsestransko zadovoljivo le z rednimi, pogostnimi, najmanj mesečnimi sejami rešiti.
Izid volitev.
Volilo se je dne 19. t. m. Izvoljeni so bili kandidati naše liste, ki so dobili:
Josip Savenz 1667 glasov.
Anton Besov 1654 glasov.
Tomaž Novak 1655 glasov.
Helena Koprivc 1639 glasov.
Frančiška Juvane 1652 glasov.
Karolina Rotter 1654 glasov.
Rdeči kandidati so dobili:
Frančiška Nedved 365 glasov.
Marija Novak 365 glasov.
Marija Erjavc 364 glasov.
Josip Zupan 363 glasov.
Josip Jankovič 364 glasov.
Ivan Krže 365 glasov.
Ravnateljstvo je končno imenovalo v bolniški odbor' poleg bolniških očetov Kanduča in Klešnika, Frančiško Aleš in Josipino Prepeluh, Josipa Zupan in Josipa Jankovič. Pri volitvah v ožji odbor sta bila izvoljena od naše strani: Karolina Rotter in Josip Savenz.
Izid v bolniški zavod prejšnja leta.
Leta 1908 so dobili naši:	Verbič 1600, Sa-
venz 1600, Golobič 1588, Rojc 1608, Koprivc 1588. Socialno demokraški:	Brajer	466,	Dolenc 478,
Slonove 469, Glavič 483, Rijavec 476, Zupan 466.
Leta 1909. Naši: Verbič 1623, Savenz 1622, Bučar 1619, Koprivc 1621, Rojc 1620, Juvane 1620. Rdeči: Zupan 492, Glavič 470, Erjavec 480, Frank 492.
Leta 1910. Naši: Ivan Verbič 1714, Zajc Iv. 1714, Savenz Josip 1712, Koprivc Helena 1711,
»In jaz župan! Zakaj ga niste konfisci-rali.«
»To se sme zgoditi le s slovenskimi pismi v nemških krajih.«
»Moj Bog. In kaj Jaklič?«
»Sprejel je pismo.«
»Ali ga ni vrnil? Kaj je rekel?«
»Nič, silil sem ga, naj ga odpošlje nazaj.« »In kaj je rekel?«
»Da sem šema?«
»To je rekel.«
»Da.«
»Torej je nemškutar.«
»Da, in vsa vas ie zgubljena.«
»Moj Bog! Rešiti io moramo.«
»Da’ gospod župan.«
»Na manevre!«
»Na manevre!«
»Shod!«
»Kdaj?«
»V nedeljo.«
»Dobro.«
»Naznanite vsem, obema učiteljema, učiteljici, onemu akademiku Štorovemu, trgovcu Šolnu in —«
»— in dacarju in Turkovi Rozi«, je dopolnil poštar.
»Da, da vsem. Vsi na noge, nevarnost preti.«
Rojc Marija 1717, Juvane Frančiška 1712. Rdeči: Ivana Belič 414, Fani Nedved 416, Margareta Pavle 420, Ivan Krže 412, Josip Jankovičž 413, Josip Zupan 414 glasov.
Leta 1911. Naši: Savenz Josip 167G, Anton Besov 1676, Henrik Kos 1679, Helena Koprivc 1642, Marija Rojc 1674, Frančiška Juvane 1664. Rdeči: Nedved Fani 380, Ana Dolinšek 370, Marija Novak 378, Ivan Krže 375, Jožef Jankovič 373, Josip Zupan 348 glasov.
Izid letošnjih volitev po posameznih oddelkih.
Zanimalo bo brez dvojbe, kako da se je volilo po posameznih oddelkih. Zato navajamo tudi številke o izidu po posameznih oddelkih, da bo delavstvo pravo sliko o strankarskem naziranju delavstva imelo: Izid je sledeč:
Pripravljalnica (Forihtunga) I. Naši 115, rdeči 2 glasova.
Pripravljalnica II. Naši 103, rdeči 22 glasov.
Klobase. Naši 29, rdeči 4 glasove.
Dira. Naši 7, rdeči 5 glasov.
Veržinke (I). Naši 179, rdeči 42 glasov.
Veržinke (II). Naši 119, rdeči 25 glasov.
Suhe smodke. Naši 140, rdeči 38 glasov.
Škatirunga. Naši 146, rdeči 0.
Zavoji (pakelci). Naši 125, rdeči 62 glasov.
Kuhinja. Naši 7, rdeči 3 glasove.
Mašinele. Naši 29, rdeči 16 glasov.
Karionaža. Naši 46, rdeči 10 glasov.
Mizarji. Naši 6. rdeči 18 glasov.
Ključavničarji. Naši 7, rdeči 35 glasov.
Skladišče (splošna manipulacija) 67, rdeči 32 glasov.
Smodke (oddelek g. delovodje Burgarja). Naši 230, rdeči 22.
Cigarete. Naši 153, rdeči 4.
Zavijalnika (ferpakunga.. Naši 55, rdeči 1.
Ekonomija. Naši 6, rdeči 7.
Poskrbeli bomo, da se rdeča številka še bolj zniža, kakor se je že, ko je padla od 492 (leta 1910) na 365 glasov. Pripomniti moramo končno, da ob letošnjih volitvah v bolniški zavod naša organizacija namenoma ni izvedla podrobne volilne agitacije, kljub temu so socialni demokrati hujše poraženi, kakor so kdaj bili.
Naši odborniki in odbornice bolniškega odbora imajo bodočo sredo takoj po dokončanem delu v tvornici velevažno posvetovanje v društveni sobi pri Krčonu. Prosi se, da se posvetovanja vsi udeleže.
Spomenico, sestavljeno na podlagi sklepov tobačnega delavstva je izročilo odposlaništvo kakor tudi več prošenj posameznih delavcev in delavk minulo soboto poslancu Gostinčarju, ki jo je že izročil glavnemu ravnateljstvu c. kr. tobačne režije. Posebno odposlaništvo je izročilo spomenico, ki tiče domačih zadev, ravnateljstvu ljubljanske tobačne tvornice. Pričakujemo, da v tej domači spomenici izražene de-delavske želje in pritožbe domače ravnateljstvo kmalu ugodno reši.
★ ★ ★
Glavna skupščina Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze bo dne 24. in 25. marca na Dunaju. Krajna skupina Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze je določila za svoje odposlance na glavni skupščini delavke Marijo Blcjec. Ano Češnovar in Heleno Koprivc.
Obenem so se naprosili za ljubljansko tobačno delavstvo velezaslužni državni poslanci Josip Gostinčar, dr. Anton Korošec in dr. J. Krek. da blagovole na glavni skupščini zastopati ljubljansko skupino Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Železničarji.
Člani Prometne zveze,
skupine Ljubljana, so tem potom prosijo, da se prihodnjo soboto, dne 2. marca 1912 ob 8. uri zvečer prav mnogoštevilno sestanejo v društveni sobi Rokodelskega doma. Na sestanku se bodo določili možje, ki bodo izvanrednemu občnemu zboru predlagani za prihodnji skupinski odbor. Komur je torej ležeče na tem, da skupina ne samo obstoji, ampak tudi procvita in rodi sadu, naj prihiti k sestanku in deluje že sedai na to, da bo udeležba dne 10. marca * 1
1912 na izvanrednem občnem zboru častna!
Prometna zveza, skupina Ljubljana.
Izvanredni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 10. marca 1912 ob. uri zvečer v Rokodelskem domu. Vspored: Pozdrav udeležencev, poročilo blagajnika, volitev odbora, slučajnosti. Centrala je naprošena za odposlanca. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši isti in je pri vsaki udeležbi sklepčen pol ure pozneje. K obilni udeležbi vabi sedanje vodstvo.
Izpod Črne prsti.
V nedeljo popoldne, dne 25. t. m., je imela tukajšnja vplačilnica Prometne zveze sestanek v Podbrdu. Udeležba je bila precejšnja vkljub temu, da je morala večina delavcev iti v IIu-dojužno menjat »eno tračnico. Sestanka sta se udeležila tudi tovariša voditelja vplačilnic Slamnik iz Gorij in Markelj i,z Bohinjske Bistrice. Tovariš Slamnik nam je na kratko poročal in razložil pomen in namen krajne skupine, ki se misli dne 3. marca ustanoviti v Gorjah in h kateri misli pristopiti tudi plačil-nica Podbrdo. Med drugim nam je tudi prebral iz »Slovenca« govor gospoda poslanca Pi-bra, ki ga je govoril dne 22. svečana v deželnem zboru kranjskem za nas čuvaje in delavce. Navdušenje po tem prebranem govoru za gospoda deželnega poslanca Pibra je bilo nepopisno. Mi se gospodu deželnemu poslancu Pi-bru javno zahvalimo za ves njegov trud in še posebno za ta govor, ki ga je imel v deželnem zboru kranjskem, kor se je zavzel edino za nas trpine čuvaje in prožne delavce, ker smo podpore res najbolj potrebni. Vam, tovariši, pa kličemo, v nedeljo, dne 3. marca popoldne vsi, vsi brez izjeme v Gorje, kjer se bo ustanovila skupina za celo Bohinjsko progo in kaiere člani hočemo postati tudi mi. Tam bomo zopet lahko slišali gospoda Pibra osebno govoriti in ga tudi osebno spoznati.
Gorje.
Vsem članom Prometne zveze se naznanja, da bo v nedeljo, dne 3. marca popoldne ob 3. uri za celo Bohinjsko progo sestanek in ustanovitev krajevne skupine v Gorjah. Skupina bo obsegala:	Jesenice—Dobrava, Gorje—Bled, Bo-
hinjska Bela, Bohinjska Bistrica in Podbrdo. Želja je ,da se sestanka udeleže vsi člani Pro-
metne zveze omenjenih krajev. Sestanek se vrši v prostorih bralnega društva v hranilnič-ni hiši. Pride tudi zastopnik Prometne zveze iz Ljubljane.
Prometna zveza, društvo krščansko-mislečih železničarjev
nama je dalo podporo v bolezni, vsakemu po 10 kron, za kar se tem potom zahvaliva. — J. Zupanc, žel. delavec na Jesenicah. J. Vadnjav, žel. delavec v Gorjah.
Občinskemu odboru v Gorjah
se tem potom javno zahvalim za podporo 20 K, katero mi je nakazalo dne 21. svečana pri občinski seji na predlog našega tovariša in obč. odbornika Slamnika. — Matej Čop, železniški delavec.
Vesi ract Pred dejanjem, kakor ga je izpoznati iz Vad IdM naslednjegapisanjaNj.ekscelencebarona Freytagh-Loringhoven, svistnika vezelskega plemstva in ruskega pravega državnega sv6ta v Arensburgu, Kommandantenstrafie 5, Osel, gouv. Livlandija. — Nj.ekscelenca piše: „Smatram za svojo dolžnost na-pram človeštvu, priporočati povsod, kjer le morem izvrsten Fellerjev fluidz.v. z.„Elsalluid“. Na to krasno sredstvo sem opozoril svojega nekdanjega prijatelja izza: šolskih let, sedaj zdravnika v Petersburgu; imel sem pa tudi priliko, nekega drugega petersburSkega zdravnika, ki ima ravnotam slovečo lužno kopel, s pomočjo Fellerjevega Elzafluida ozdraviti hudega revmatizma v ramah, potem, ko mu niti lastna sredstva niso mogla pomagati. Tudi neki zdravnik v Danzig-u na Pruskem uporablja Fellerjev fluid — in tako želim v blaginjo vsega človeštva, da bi se to sredstvo razširilo povsod širom sveta, izumitelju pa prineslo zasluženo slavo." Upamo, da bodo tudi naši bravci to sredstvo poizkusili. 12 steklenic na poizkušnjo velja franko 5 K pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici. Elzatrg, št. 264 (Hrvatsko).
Idrijske vesti.
Rudarski shod.
Dne 25. februarja so imeli delavci rudarji svoj shod v pivarni pri »Črnem orlu«. Sklicatelji lega shoda so bili: Alič L., Kavčič J. in Karčnik A. Na shod je prišel tudi Tonče Kristan. Poslanec Gostinčar se opravičil, ter ga ni bilo. Najprvo poroča Alič L. Kristan se nato oglasi ter začne govoriti, kakor bi bil kakšen c. kr. uradnik, če bi ga bil poslal dvorni svetnik Billeg. Hotel je dokazati, da bo rudar boljši po novem plačilnem pravilniku in da je prav, ako ne bo žita. Mi smo že svoječasno vse to objavili v našem časniku in delavcem ni šlo v glavo, sedaj so sc lahko iz tega shoda prepričali, kdo jih je zapeljal. Ko je Kristan govoril, je nastal nemir, ogorčenje, in malo je manjkalo, da ga niso vun na zrak postavili. Na tem shodu se je sklenilo nekako tako-le: Rudar naj dobiva žito in drva brezplačno in k normalni plači naj se zviša 25 odstotkov. Ko so šli rudarji od shoda, so rekli, sedaj vemo, pri čem da smo, kakšne delavske voditelje imamo, kako st mučijo za nas po kakšnih kavarnah, delavec, ti pa daj in daj. Eden se je pa izjavil: Ljubi moj, ali res milsliš, da bodo nam precej zavalili, kaj bodo pa voditelji delali, ako bi naenkrat mi postali zadovoljni, zato pa le v organizacijo in tam »ofruj«. Nam se zdi vse to le nekaka demagogija, kajti soc. demokrati vodijo vse za nos.
Pregledovalca živil
smo imeli pretečeni teden v Idriji. Pregledoval je vse trgovine ter meril tolščo mleka, ki ga
»Da, Kočevje grozi.«
»Danes je petek. Povejte vsem, v nedeljo ob treh popoldne v moji gostilni.«
Vstala sta s sedežev z bridkim ali navdušenim izrazom v očeh. Podala sta si roke in svečano je izpregovril župan:
»Zadnjo kapljo za narod!«
»Poslednji dih za slovensko domovino«, je odgovoril poštar.
Nato sta odšla v klet, razpravljala o nameravanem shodu in ko sta imela oba že polni glavi, sta jela jokati.
II.
V soboto dopoldne so bili na županovi in na hišah gori omenjenih rodoljubov nabiti' pisani lepaki, da se vrši nedeljo popoldne shod na županovem vrtu. Na lepakih je stalo napisano, da grozi vasi od Kočevja nevarnost in da je meja v nevarnosti. Ljudstvo je bilo silno razburjeno. Nekateri so mislili, da jih napadejo Kočevci, drugi so zopet hodili ogledovat mejnike, če še stoje na svojem mestu.
Ob pol treh so se jeli zbirati v županovi privatni sobi rodoljubi.
Prva je prišla Pavla Kovačeva, učiteljica in znana rodoljubkinja. Bila je majhne debele postave, bogate lase, delala se silno naivno in govorila čisto slovenščino. Ukvarjala se je tudi s pesništvom, opevala zlasti cvetlice, najrajše plesala valček in se hvalila, da ima laški tipus.
Drugače pa je bila Slovenka, rodoljubnega srca, rada predavala in učila vsakega, kdor je z njo občeval slovensko.
Drugi se je prikazal trgovec Solen. Zakaj je bil ta človek rodoljub, ne morem povedati. Niti sam ni vedel tega in si tudi ni predstavljal nič določenega pod to besedo. Vsak teden je dal krajcar za Družbo sv. Cirila in Metoda, prodajal družbine žveplenke, kavo in cikorijo. Kadar je bil pijan, je kričal, da je Slovenec.
Tretji je prišel poštar Kremen. Bil je to majhen možiček, ne debel ne suh, obraza, kakor jih vidimo pri starejših rodoljubih v letih 1840—1880. Tudi on je govoril čisto slovenščino, samo da ni tako razločno izgovarjal končnic kakor učiteljica. Sicer pa je govoril brez tujk. Nikdar ni rekel: frišen, ampak svež, še besede lev ni rabil, ker ga je spominjala na nemško, ampak je dejal: oroslon. Samo klel je nemški. Bil je rodobljub kakor malokateri. Njegova soba je bila polna kipov slovenskih mož, imel je vse knjige, kar jih je izšlo kedaj na Slovenskem. Daroval je sicer rad za narodne namene, ali vselej je pristavil, da denar ni vse.
Za njim sta prišla oba učitelja. Ta dva sta bila rodoljubna, ker je navada, da je učiteljstvo rodoljubno. Čiste slovenščine sicer nista govorila, ker je bil eden Ljubljančan, drugi nekje iz Štajerskega. Darovala sta malokdaj za Družbo, kadar pa sta dala, sta preklinjala grozovito. Sicer sta pa vedno poudarjala,
da sta Slovenca in pisarila v slovenske časopise.
V njunem spremstvu je prišla Turkova Roza, hči gostilničarja Turka od spodnjega konca vasi. Ona je postala rodoljubkinja in je zbirala za Družbo le zategadelj, da se je čitalo njeno ime v časopisih. Kajti jezilo jo je, da toliko slave županovo hčer iz bližnje vasi, s katero je bila skupaj dve leti v samostanu.
Za temi je prisopihal visokošolec Štor. To je bil suh, dolg mladenič bolehave zunanjosti, in že kar na obrazu se mu je videla rodoljub-nost. Če je slišal nemško besedo, je jokal in brž vrgel desetico v nabiralnik, zbiral stare omare in tlačil knjige vanje ter jih vozil po vaseh, predaval po pogorju' o minulosti Slovanov in njih bodočnosti, širil prosveto in pozdravljal ljudi z »Živijo Slovenci«. Znal je na pamet Svetopolhovo oporoko, Slovenski svet, ti si krasan, Slovenec sem itd. Kritiziral je državne poslance in bil prepričan, da je najpametnejši človek na svetu.
Zadnji je prišel dacar Korle. Veselo se je prismejal, da so ga vsi rodoljubi pogledali ogorčeno. Ogorčeno, da se smej a ob času, ko preti domovini tako velika nevarnost. Ali dacar se ni brigal za očitajoče poglede, prižgal si je smodko in začel pripovedovati veselo anekdoto. Visokošolec Štor je zajokal, župan pa ga je pogledal resno in dejal:
»Ti dacar, ti si slab Slovenec.«
Zaužijte, ako ste nahorlni, hripavi zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5-—, 2 tucata K 8-60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici Elsatrg 264 (Ilrvatsko).
dovažajo v mesto. Kaj vse se je dognalo, ni še znano, le glede mleka je bilo takoj spoznati, da se ne dovaža in donaša samo dobro, ampak mnogo ga dohaja v rudarske družinee, katero ni vredno svojega denarja. Tako se je pripetilo pri marsikomu, ki je moral plačevati slabo mleko. Od dveh na videz jako premožnih liberalcev, ali neodvisnih kmetov, se je videlo, da sta dosedaj prav veliko mleka prodala, pa to pot sta jo skupila, kajti več kot polovica mleka je njima zvrgel dotičnik uradnik. Ko je uradnik služkinjo vprašal zakaj je nekaj mleka še precej prav dobrega, drugo pa slabo, je služkinja odgovorila:	Gospod, kar ga je slabega,
je bolj za ta revne, kar ga je pa dobrega, je za te bolj nobel. — Mi bi k temu ne rekli druzega, kakor to, ako je njih mleko le za te nobel, slabo pa za te revne, naj pa še liberalizem ostane reven v vsej svoji nagoti le za ta nobel gospodo, kar je pa delavcev, se bodo pa oklepali rajši S. L. S. Z umazanim liberalizmom pa preč!
Kdo laže?
»Slovenski Narod« se ie nedavno zagnal v N. M. z očitkom, da laže, ker je svojčas povedala kako so hoteli liberalci svoje pristaše odvrniti od Didičeve gostilne in jim zagrozili z globo 1 Iv. Lažnjivci, obrekovalci in enake pri-slovice nam daje pozabljivi dopisnik, ki niti tega več ne ve, kar je pisal pred štirimi leti. Mi ostanemo pri svoji trditvi, katero lahko vsak dolgoleten gost Didičevega hotela potrdi, saj vendar vemo, koliko je bilo smeha, kadar je kak liberalec kljub prepovedi, na skrivoma pri stranskih vratih, v gostilno prilezel, češ: ta bo pa zopet krono plačal. Kadar bo zopet »Slovenski Narod« z lažnjivci in obrekovalci okoli otepal, naj raje lopne po zobeh tiste ljudi, katerim lastni pristaši, na primer Kobal, očitajo in dokažejo laži, to tembolj, ker vsa Idrija ve, kako so se in se Še dandanes pošiljajo vedoma lažnjiva poročila ne samo v liste, temveč tudi na državne in deželne urade. Ako bi naši uradniki vedeli, kako jih liberalci že leta in leta sleparijo, bi se j ih sramovali! Govoriti o obrekovalcih pa tudi le liberalcem pristoja, ako pomislimo, kako se je vselej godilo, kadar je naša stranka proti liberalcem rekurirala. Pre-dno je rekurz zapustil mestno pisarno, je bil že v »Narodu« natisnjen in oblatil je vse podpisane prizivnike tako, kakor bi bili capini in ne pošteni davkoplačevalci, ki morajo plačati ne samo davek, ampak tudi vse liberalne oslarije, tudi tiste, ki se gode v mestni občini. In za zahvalo naj bi se takim ljudem z našo pomočjo plače povišale!
Občni .zbor krščanskega Gospodarskega društva
se je vršil dne 25. p. m. v naj lepšem redu; mirno in veselo so poslušali člani, ko jim je razlagal član nadzorstva gospod dekan računski zaključek, kateri kaže 7905 K 64 h čistega dobička. Enoglasno se je sprejel predlog načelstva, da naj se razdeli čisti dobiček na sledeč način: rezervnemu zakladu naj se pripiše 317 kron 73 vin.; zaklad bi znašal potem 18.382 K dalje naj se dajo od popolno plačanih deležev 5 odstotne obresti, ostanek v znesku 6868 K. 75 li naj se razdeli članom v blagu kot
Ali dacar se je zasmejal, »če sem slab Slovenec, ali dober, to je vseeno, ali rodoljub sem«, je odgovoril.
»Kako ste rodoljub, če se smejete v tem trenutku«, mu je očitala učiteljica.
»Kaj nisem prišel na shod, kakor vi?«
»Pa se smejete, kakor na kaki predpustni veselici,« je pristavil poštar.
»Kaj se vi jokate?«
»Ne, ne, vi ste premlačen«, ga je karal študent.	°
»Kaj mlačen?«, se je razvnel dacar, ali nisem vrnil nemško naslovljenega pisma, ali ne govorim doma slovensko, ne zbiram za Družbo, ne pojem pri slovenskih veselicah itd. Kaj ni to zadosti?«
»Res so velike tvoje zasluge«, je segel župan vmes, »ali ta tvoj smeh, srce trgajoč smeh v tem žalostnem času.«
»No, pa se ne bom smejal«, je menil dacar in zresnil obraz, kakor bi mu bil umrl edini sin.
Zupan pa je pogledal po svoji četi in spregovoril:	»Sedaj na delo za slovensko domo-
vino«!
Resno je odprl vrata in se odpravil na vrt, za njim so stopali ostali. Akademik Štor pa je trobental koračnico:	Mi vstajamo, a vas je
strah . . .
(Konec prih.)
6 odstotna dividenda. Pri točki razni predlogi se oglasi par članov, da naj bi se za drugo leto uredile cene pri blagu tako nizke, da bi ob novem letu ne izkazalo društvo nič čistega dobička ter da bi s tem dividenda odpadla. O tem predlogu se ni moglo sklepati, ker ni bil po § 37.. zadružnih pravil pravočasno načelstvu naznanjen, pač se je vzel na znanje, da načelstvo pri prvi seji o tem predlogu razmišlja. Člani ne bodo za predlog; to se je pa razvidelo pri delitvi dividende. Načelnik je namreč vsa-cega člana posebej vprašal, je li za ta predlog, ali ne, in nad tri četrtine članov se je izreklo, da, ako dividenda odpade, izstopijo iz društva; veliko žena si namreč napravi za dividendo obleko sebi ali pa svojim otrokom, ker med letom si ne zamore prihraniti toliko denarja skupaj pri tako majhnih delavskih plačah. Društvo lepo napreduje, akoravno je mislil dacar Rogelj, da bode uničil to društvo s tem, da ga bode ovajal pri c. .kr. finančnem ravnateljstvu; pa dacar Rogelj je s tem le sam sebe uničil, ker namreč sedaj postopa po Idriji brez vsake službe. Seveda je govoril tudi deželni poslanec Gangl v deželnem zboru dne 13. p. m., kako da je napravila dežela neumnost, ker je prevzela užitnino, da bode imela dežela najmanj 6000 K izgube, niti odkupno društvo ni moglo izhajati ter da je vrhu tega vrgla dežela tri dacarje z družinami na cesto sredi najliujše zime. Ta govor poslanca Gangla je neresničen. Ni res, da bi ne mogli izhajati zakupniki, ker so dne 22. februarja čisti dobiček delili; pri delitvi se je še oglasil neki član tega društva, ki ni bil zadovoljen s svojim deležem ter je očital, da so' nekateri člani več prejeli kakor drugi ter ni hotol vzeti svojega deleža in je rekel, da bode sodnijsko postopal. Tudi ni res, da je dežela vrgla tri družinske dacarje na cesto, ker dacarja Rogelj in Mrark dosedaj nista še poznala svojih otrok, dacar Hladnik pa sploh ni prosil pa službo dacarja pri deželi, ker je sam pripoznal, da ni več za to službo, ker je prestar. Dacar Mrak je pa takoj dobil službo dacarja nekje na Koroškem, pa ni v tej službi ostal, ker ga niso marali. So že vedeli, zakaj.
Iz Vevč.
Razmere v naši tovarni postajajo vedno bolj kritične in obenem naravnost škandalozne. Delavstvo se komaj vzdržuje ter se izven tovarne povprašuje, kaj da bo iz tega nastalo, ker v tovarni si nobeden ne upa več govoriti, kajti povsod so nastavljeni ljudje, ki takoj vsakega zatožijo ravnatelju. Sedanji ravnatelj izvršuje sedaj ukaz centrale na Dunaju ter odpušča delavstvo brez ozira na njegove zmožnosti in dolgoletno zvesto službovanje. To pa same radi tega, da dobi druge mlajše moči, katere seveda veliko ceneje plača. Tako bo moralo delavstvo nositi posledice vseh špekulacij, pri katerih je Tittel propadel in plačati ogromne stroške pri preurejevanju papirnih strojev, parnih ko-tlov in vodnih turbin itd. Ti stroški se morajo pokriti na ta način, da se delavstvu plače znižajo in da se delavstvo odpusti1, kar jih ostane, naj delajo tudi za tiste, ki so odpuščeni. Delavstvu se vedno več nalaga, a plača se mu pa kljub temu zmanjšuje. To smo že skusili, ko nam je Tittel utrgal 2 odstotka pri akordu, kar znaša okrog 20.000 K na leto, kar pomeni za delavce veliko vsoto. Ravno v tem smislu se dela sedaj. Plače delavstvu se morajo
znižati. Da se pa to zgodi, je nujno potrebno, da se krog 140 delavcev še odslovi. Pri tem bi bilo delavstvo z delom tako preobloženo, da bi ne moglo več zmagovati. Posledice temu bi bile, da bi bilo še veliko več ponesrečencev kot jih je sedaj. Človeka pa, ki bi se potegnil za delavstvo, ni. Oblasti ne vidijo, al ibolje rečeno, nočejo videti, kakšne krivice se nam godijo. Trpi in molči! Kje je naš obrtni nadzornik? Kje so naše oblastnije? Delavstvo se z največjo silo še vzdržujee. Ni pa več daleč čas, ko bo tega potrpljenja konec. Takrat pa bo temeljito obračunalo s svojimi pijavkami.
Velika nesreča
bi se bila kmalu prigodila v vevški papirnici pretečeni ponedeljek zjutraj. V kurilnici mora delavstvo delati ob nedeljah po 24 ur. Tako so tudi minolo nedeljo delali kot po navadi kurjači po 24 ur. Kurjač je proti tretji uri zjutraj zadremal. Ob tem času pa je para v kotlu tako narastla, da se je že zidovje majalo. Vode v kotlih jc zmanjkalo. Slučajno pride neki drugi delavec, ki je nevarnost opazil ter hitro kurjača poklical. Ta pa je v strahu pognal vodno sesalko, pozabil pa odpreti cevi v kotel, kar je povzročilo, da so cevi popokale. Seveda se je pri tem precej delo zakasnelo, pa kaj to, saj gre vse na račun delavca. Prepričani smo, da se bo še nadalje delalo po 24 ur ob nedeljah v kurilnici. Nesreče, ki bi se bila pri tem lahko zgodila, bi bil kriv seveda delavec. V resnici pa pade odgovornost na vodstvo, ki pusti toliko časa v službi delavca in to še v tolike odgovornosti polni službi.
Jesenice.
Živimo ob času velike draginje. Na Jesenicah se je pa zapravljalo predpustni čas, kakor bi ne bilo pomanjkanja, ampak vsega v izobilju. Vidi se, da mladina ne gleda nič v pri-hodnjost, kar danes zasluži, se mora isti dan po grlu pognati. Javne oblasti pa dajejo potuho mladim in starim zapravljivcem. Pred par leti je bilo pri nas določeno, da sme imeti en gostilničar le dve veselici v predpustnem času. Zdaj ima pa en gostilničar vsak večer veselico celo noč, ako se mu le ljubi. Zaradi tega se vidi toliko pijancev ter se zgodi toliko pobojev. Zakaj se ne vpelje tako, da bodo ob sobotah in nedeljah zvečer gostilne zaprte vsaj ob enajsti uri, četudi je veselica s plesom, ker do tega časa se lahko vsak napije in napleše. Kadar pride do,tega na Jesenicah, bo veliko manj pijancev in pobojev. Komur je mar blagor mladine, naj dela na to, da se k takim stvarem ne bo dajala priložnost, ker poboji se navadno vrše le pozno, ko je že vse pijano. — Velik preobrat se je zgodil med soc. demokrati in svobodomiselnimi liberalci na Jesenicah. Čuje se, da bodo zanaprej vsako nedeljo in praznik hodili k sveti maši in obžalovali, da so tožili nad cerkvijo, ki ima toliko praznikov ter silili ljudi k maši, a oni niso ubogali. Soc. demokra,tje so žalostni, ker je papež praznike odpovedal in jim »dopeltšiht« izgine. Zato obžalujejo to tembolj, ker so se vedoma norčevali iz istih, ki smo spolnjevali cerkveno zapoved.
Izjava.
Podpisani obžalujem, da sem širil med člani 1. del. konsumnega društva obrekljivo govorjenje zoper prodajalke in odbor. — F. Rozman.
Izmed dobrega najboljše
je in ostane
pravi : Frančkov: kavini pridatek.
Odličen, najfinejši okus, lepa, temnorujava barva, veiika izdatnost so njega posebne vrline. — Zahtevajte, prosimo, pri nakupu izrečno
pravi : Franck: s kavinim mlinčkom.
Splošno in vedno bolj priljubljena je pa tudi najboljša vseh žitnih kav, to je
Franckova Perl-ržena kava
v belosivih zavitkih.
Iz najboljših in najčistejših snovi napravljena odlikuje se Franckova ržena kava po svojem močnem, zrnati kavi enakem, dobrem okusu.
Poizkušnja z enim zavitkom Franckove TŽI Vas bo gotovo popolnoma zadovoljila.
Obe vrsti teh izdelkov lahko povsod dobite!
Denarni promet
1.1910 čez 83 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 503.575*98. ■
registr. zadruga z neomenjeno zavezo
Miblošlčeva cestaS
pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop. ter jih	Va tl O/	brez
obrestuje	AL /j /q	kakega
po	'	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4a50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot ptov denar, ne da bi se njih ohrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolapo.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
*v crf*rri4?riJco "Materi telijo jU&ru. po ceni in -xawGsljiiH>-potovali na/seobm^e
cSi7non™MneCe/x*
'v Sjfubpan* ttoloAvorsAe ulice20. VšakparstiuiiPfpasnila deycsel>reyt/udmy.
I MačeksKomp. j
♦ Franca Josipa cesta št. 3.	♦
♦ Založnik! c. kr. priv. južne železnice. ♦
♦ Solidna postrežba l Znižane cenel ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
Ljubljana
Pred škofijo 19.
F Mpršnl Ljubljana
■	Mestni trg št. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnib robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanoa itd.
Predtiskanje in vezen|e monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
Lekarno „Pri Kroni" Mr. Pn. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se siedeCa zdravila:
Balzam proti 2?lod£nim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč. steklenica 50 v.
Poslpalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju noa, škatlpca 50 v.	'	a’
Ribie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih oCes in trde kože, steklenica 70 v
„Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, i krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni (io v, in 4 krone 80 v.
ANT. BAJEC, Ljubiji s Oberi, Ljubilana
<	19	9	y	..is,—
cvetliičoi saloi p.Irančo 2, vrtiariji TržašHa e.34
izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih ln umetnih rastlin in cvetljlc.
Zunanja naročila z obratno pošlo. Brzojavi: Bajec, Liljana
□□e
n □
D □
D D □
Prešernova ulica
[priporoča svojo
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
□ veliko zalogo čevljev □
jj ::	domačega	izdelka	::	jj
ncannannnrarn-ic-ir u n—innnn
gitirajte za naše časopisje, po- f sebno za del. list „Našo Moi“. I
P-
I. VECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne i pošte.
Sprejema i)opravila} izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisete. — Zaloga precizij-skili žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pii znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri CeSnikul LJUB LIHIM Lingarjeva ulica - Stritarjema utica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
acscsnaanaaaatsaacsaaacc
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havre New-York
francoska prekomorska družba
Veljavne voZne liste (Slfkarte) za francosko linijo Cez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
dSjfs,"™ ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši «Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri «Flgovcu».
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
tovarna dežnikov, Ljubiiana Pred Škof jo St. 19. Stari trs St. 4. — Prešernova ulica St. 4.
| Josip Vinar,
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
□ansnnacraaaannaaananaMnanannaaananc
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko cnrifllT Povzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih oUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenab. Solidno delo. Točna postrežba.
Iv. Bussenis.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, prt vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže!" =
TE©P>. K@RN
pokrivalec streh in klepar, vpel)alec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKA CESTA 8.
Priporoča se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleSkim, francoskim in tuzemskim škrlljem z asbest-ce-raentnim skriljem (Eternit) patent Hatschek z IzboCno in ploSCnato opeko, lesno-cemenino in strešno opeko. Vsa stavblnska In galanterijska kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
Ivan Jax in sin UffB
priporočata suojo bogato zalogo raznoorstnih
uoznih koles in šivalnih strojev
ve za rodbino in obrt. gg
A ;
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.