^delavci tržiškega Peka so se pridružili protestom zaradi avstrijske politike proti slovenski Protestno zborovanje delavcev Iskre Otoče. - Foto: F. Perdan °dnostni skupnosti na Koroškem in ravnanja žandarmerije. — Foto: F. Perdan Let° XXIX. Številka 65 *«*J2>v,t*!i>: občinske konference SZDL >* Trti* KranJ- Radovljica, Škofja Loka ^nik T IzdaJa Cp GIas Kranj. Glavni Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 20. 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GORENJSKO Protesti |Se nadaljujejo! ^Pridružujemo se obsodbam |0 °.8orčenim protestom de-Bf» i b- ljudi Slovenije in Ju-Jart Vije zaradi brutalnih iz-r*Q°v avstrijskih nacistov in p y*»anja žandarmerije proti f 'padnikom slovenske na- kem°8tne skuPnosti na Koro" ,^e moremo si predstavljati, laki6 30 let po Porazu nacizma ia i dogajajo takšna počet- javnih zborih v Vrbi, Sent-hW u in Škocijanu, ki so bila 8kkati P"zorišča gestapovca metod s pripadniki naše narodnostne skupnosti. Prav Vg;OVo je eden od vzrokov za ii. ' kar se dotmia na Koro- *k —- se dogaja na Koro-tj,em, uradna avstrijska polica in nedavno sprejeti proti-8ianJŠinjski zakoni v avstrij-naein parlamentu. Vse to nas l^en* a z upravičenim ogor-^afi6m in skrbjo za usodo ob t manJšine, kakršna se jim It.6 z n«vim zakonom o prešanju. Odi in D°j koroških ji^^'pčno podpiramo upravi . Slovencev te gradiščanskih Hrvatov in *kn\^° od Pristojnih republi-I ,n zveznih organov, da po dru ki poti in» če ne gre je Aaće» tudi prek organizaci- ve pruženih narodov zagoto-8led ^° avstrijska vlada do-8VQ.n° in v celoti izpolnila tjprJe obveznosti, ki jih je p0 eji8a..Cl SZDL Radovljica, na- ban./ delavci Ljubljanske leg *e» enota Radovljica. Po- s° v f6**** de'ovnega kolektiva *0oi. k 'n v sredo protestna n. Rvanja v radovljiški obči- pr>pravili tudi v Gozdnem [}0sn •--'lil lliui Y vo/zum.". lovPodarstvu Bled, hotelu Je-stVu°a na Bledu in predsed-Sveta°Dc'n«kega sindikalnega p ^>D°teStna zborovanja Mu .v''' tudi delavci jeseni C .občine ,so delavci jeseni-. Avstrijsko politiko ** ravnanje žandarmerije **rn ° ODsodil» delavci Žele-Kr> Kov inoservisa, KOP v Varana, SGP Sava, Planike Sp"reznici, ELIM Hrušica, tala' delavci hotela le8 pa» v Kranjski gori, In 0°?8alanterijskega obrata 0j.p finske družbenopolitične ^nizapjj^ »cije. ^idftV 'ako so se protestom U urUŽiii delavci v škofjeloški S^o^ iSki občini. Protestna <%L°vanja so bila v Alplesu v >HvSikih, Termiki na Trati S v?od°vljah ter Iskri Rete-*t» .r*iskem Peku in še v ne-*Udrugih delovnih organa » h- Protestna zborovala^0 oila tudi v vseh večjih ^ija^^ih delovnih organiza-L. B. Obisk pri Slovencih na Koroškem Manjšina mora postati tudi gospodarsko močnejša SEKIRA OB VRBSKEM JEZERU - Gospodarska dejavnost, ki jo v težkih pogojih ohranjajo koroški Slovenci, se mora okrepiti in postati hrbtenica boja za narodnostne pravice, obenem pa mora biti gospodarska dejavnost pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti del regionalnega sodelovanja med. Koroško in Slovenijo in meddržavnih vezi med republiko Avstrijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Slovensko gospodarstvo na Koroškem se mora temu primerno organizirati, Slovenija in tudi Jugoslavija pa morata v sicer razvitem sodelovanju z Avstrijo koroškim Slovencem posvetiti večjo pozornost. Manj denarja za štipendije To sta bili osrednji misli na sredinem sestanku predstavnikov slovenskega gospodarstva in gospodarskega življenja koroških Slovencev. Delegacijo Gospodarske zbornice SRS je vodil predsednik Andrej Verbič, v njej pa so bili najvišji predstavniki pomembnejših slovenskih organizacij združenega dela, banke in izvršnega sveta. Predstavnikom koroškega slovenskega gospodarstva pa so načelovali predsednik gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij za Koroškem inž. Franci Kinspieler, tajnik tega odbora inž. Feliks VVieser in predsednik Zveze slovenskih zadrug na Koroškem Hanzi Ogris. Tako množičnega srečanja predstavnikov slovenskega gospodarstva na Koroškem in gospodarskih predstavnikov Slovenije še ni bilo. V hotelu Korotan je bilo izrečenih obilo predlogov za boljše sodelovanje in gospodarski dvig koroških Slovencev, kar lahko veliko prispeva k uspešnemu boju za narodnostne pravice. Gospodarstveniki so opozorili tudi na pomanjkljivosti ene in druge strani in se zedinili, da je treba s takšnimi stališči tudi pred može iz koroške deželne gospodarske zbornice. Le-ti In delegacija GZ SRS so se sešli včeraj, ko je bu na celovškem lesnem sejmu »jugoslovanski dan«. Možnosti za sodelovanje je veliko, so poudarili v sredo. Treba jih je le začeti uresničevati. Slovenska družbenopolitična skupnost, njeno gospodarstvo in zbornica bodo imeli za to problematiko vedno posluh, saj je to velik prispevek matičnega naroda k reševanju manjšinskega vprašanja. Po drugI strani pa se bo moralo slovensko gospodarstvo na Koroškem strniti, se dogovarjati za Ob jeseniškem občinskem prazniku je bil dograjen tudi nov stanovanjski blok za samske delavce Železarne. V stavbi, ki stoji med železarskim izobraževalnim centrom in kadrovskim domom, je 156 ležišč v dvoposteljnih sobah s kopalnicami in sanitarijami. Vsako nadstropje ima tudi čajno kuhinjo. Delavcem bo na voljo v stavbi tudi trim kabinet, klubski prostori s TV sprejemniki in šahovnicami ter sprejemni prostor za svojce oziroma za goste. Vse sobe so opremljene tudi s sobofoni. Z novim stanovanjskim blokom za samske delavce, vseljiv bo konec tega meseca, ima Železarna v svojih sedmih domovih za samske delavce skupaj 712 ležišč. - M. - Foto: F. Perdan povezovanja in se razvijati ter s tem omogočati delovna mesta tudi za Slovence, ki jih svoje narodnostne pripadnosti ni sram priznati in javno zagovarjati. Še posebna pozornost pa bo nujna pri šolanju slovenskih otrok in usposabljanju za poklice, brez katerih gospodarstvo ne more napredovati. Za pomoč kaže tudi na tem področju matična domovina obilo razumevanja. J. Košnjek Občinske skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v gorenjski regiji so pred kratkim pregledale sezname stipendiranih ter iz njih črtale vse štipendiste, ki po znanih sklepih republiške skupne komisije ne morejo več prejemati štipendij iz združenih sredstev, če na kratko obnovimo le najvažnejše sklepe: štipendijo iz združenih sredstev ne morejo več prejemati učenci, ki niso izdelali razreda iz neopravičenih razlogov; do štipendije nimajo več pravice štipendisti, ki so doslej prejemali štipendijo do višine 500 din, kar pa ne velja za štipendiste, ki prejemajo razliko med kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev. Tudi vzroki, ki so pripeljali do takšnih sklepov, so znani: v skladu združenih sredstev se je iz meseca v mesec dotekalo premalo denarja, tako da so ponekod štipendisti čakali na izplačilo štipendij tudi po mesec ali dva. Tako bi na primer v maju letos v Sloveniji potrebovali za izplačilo štipendij 17,9 milijona din, sredstev pa se je nateklo za 16,2 milijona din. Deloma'je temu premajhnemu dotoku kriva pre- počasna rast osebnih dohodkov, od katerih se po stopnji 0,5 odstotka nateka denar za štipendije. Dogajalo pa se je, da vse organizacije združenega dela niso redno odvajale tega denarja. Nadaljevanje na 16. strani netto lOOg Sezonska razprodaja • Sezonska razprodaja KRANJ konfekcije, pletenin, srajc in usnjene galanterije — otroške, ženske in moške 20—50 % V Globusu, blagovnici Kokra na Titovem trgu, prodajalni Tekstil, Gorenje in Mojca Kranj ter Slon Ziri od 15. avgusta do 15. septembra 1976 Naročnik: r Dopust za delavce Občinski svet Zveze sindikatov v Banjaluki bo poslal do konca tega leta na brezplačen oddih in rekreacijo 290 delavcev, ki so se posebno izkazali pri delu. Večina teh delavcev živi v slabih gmotnih razmerah. 35 delavcev pa bo odšlo na dopust na Poljsko v okviru izmenjave z delavskimi in sindikalnimi organizacijami te drŽave. Večji izvoz Tovarne obutve in proizvajalci usnjene galanterije in krznarske konfekcije so letos povečali svoj izvoz za 34 odstotkov. Usnjarsko predelovalna industrija je s tem postala dejansko izvozna panoga našega gospodarstva, saj več kot tretjino svojih proizvodov proda na tuje tržišče. Največji kupci naših čevljev so Sovjetska zveza, ZDA, Zahodna Nemčija in še nekatere druge evropske dežele. Manj stanovanj Po zadnjih statističnih podatkih so v prvem polletju letošnjega leta Jugoslovani odklenili 16.144 novih stanovanj, kar pomeni, da je letos sta-fiovanjska gradnja počasnejša kot lani. Lani v tem času je bilo dokončanih 388 stanovanj več. Poprečna površina novozgrajenega stanovanja znaša letos 59,1 kvadratnega metra, lani pa je znašala 59,5 metra. Več olja Potrošnja jedilnega olja je pri nas vedno večja. Samo v lanskem letu smo J ugoslovani porabili okoli 200 tisoč ton olja, letos pa kaže, da ga bomo porabili še 10 tisoč ton več. Pričakujemo lahko, da bo potrošnja jedilnega olja še naprej naraščala. Srečanje mladih ustvarjalcev V dolini herojev na Sutjeski bodo prihodnji mesec srečanja mladih ustvarjalcev, Jugoslavije »Mladost Sutjeske 76.« Ta srečanja bo ob 35- letnici oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti pripravila medrepubliška skupnost za kulturno-prosvetno dejavnost s sedežem v Plev-Ijah. iS a tej tradicionalni prire ditvi bo sodelovalo več kot 200 mladih najboljših ustvarjalcev iz vseh republik in pokrajin, katerih dela so navdihnile Sutjeska in pridobitve revolucionarnih tradicij NOB ter socialistične revolucije. Predstavili bodo stvaritve mladih dramskih, likovnih, opernih, baletnih in filmskih umetnikov. Več kolon Število osebnih avtomobilov, ki so letos prepeljali čez našo mejo, se je v primerjavi s prvim polletjem lani povečalo za 13 odstotkov. Avtobusov pa za 5 odstotkov. Največ avtomobilov je imelo italijansko oznako, sledijo vozila iz ZRN, Avstrije, Francije, Madžarske, Grčije, Turčije itd. Tekoči trak spet stekel Po štirinajstdnevnem dopustu so v Crveni zastavi ponovno stekli tekoči trakovi za montažo avtomobilov. Med kolektivnim dopustom so v ■tovarni popravili opremo in naprave, posebne temeljne organizacije pa so proizvajale dele, ki jih je primanjkovalo. Zato so v tem času dokončali tudi 3.150 osebnih vozil ter okoli 70 tovornjakov, za katere so manjkali nekateri deli. Jesenice Na 97. redni seji se je v sredo, 18. avgusta, sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Na seji so obravnavali poročilo o izvajanju politike cen v letošnjih prvih petih mesecih in program aktivnosti za sprejem samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti. Razpravljali so tudi o predlogu dogovora o temeljih* politike splošne porabe v letih 1976 do 1980 in o dogovoru o splošni porabi za prihodnje leto. Na dnevnem redu pa je bil še pregled realizacije dohodkov proračuna občine Jesenice, nekaterih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ter skladov in računov do konca julija letos. Kranj Ribiška družina Kranj praznuje letos 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja ter gospodarjenja z vodami na svojem območju. Omenimo samo, da sta prav po zaslugi izrednih prizadevanj in načrtnega poribljanja ter vlaganj po zadnjem pomoru rib zaradi izpraznitve akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste danes Sava in Zbiljsko jezero spet »živi«. Ribiška družina namerava letos še posebej proslaviti svoj 30-letni jubilej. Tako se bo v torek, 24. avgusta, sestal na redni seji izvršni svet družine in razpravljal o pripravah na tekmovanje in organizacijo piknika. Obe prireditvi bosta prihodnji mesec. A. Z. Radovljica Predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Franc Podjed je včeraj, 19. avgusta, sklical 58. redno sejo. Tokrat so obravnavali osnutek poslovnika izvršnega sveta, predlog o spremembah odloka o urbanističnem programu občine Radovljica in poročilo o realizaciji proračuna občine do konca julija letos. Sklepali pa so tudi o soglasju k pogojno odobrenim investicijam, o dodelitvi stavbnih zemljišč na območju zazidalnega načrta Predtrg v Radovljici, nadalje o soglasju k zaposlitvi nad 5 do 7 delavcev pri samostojnih obrtnikih in o nekaterih finančnih vprašanjih. A. Ž. Tržič Po sklepu občinske konference Zveze komunistov Tržič je komite občinske konference sklical v torek, 10. avgusta, ustanovno sejo sveta Zveze komunistov za Tržič-mesto, ki združuje 18 osnovnih organizacij s skupno 290 člani, kar, predstavlja dobro tretjino komunistov tržiške občine. Za sekretarja sveta so izvolili Vinka Smoleja, izvršilne posle pa bo opravljal 5-članski sekretariat. Na ustanovni seji sveta so govorili predvsem o prihodnjih nalogah. Menili so, da kaže posvetiti še posebno pozornost kadrovskim vprašanjem v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah ter sodelovanju z organizacijami združenega dela. Pomoči so potrebne tudi delegacije in kulturna dejavnost, ki ima v tržiški občini bogato tradicijo, zadnja leta pa je zamrla. Med nalogami ne gre prezreti tudi priprav za predlagani referendum o samoprispevku v tržiški občini. Tako zbrani denar nameravajo v tržiški občini potrošiti za gradnjo doma starostnikov, športnokulturnega in šolskega centra ter zboljšavo komunalnih naprav po krajevnih skupnostih. M.Krsnik RAZPISNA KOMISIJA ZAVODA ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO - KRANJ Oldhamska c. 4 rapisuje delovno mesto DIREKTORJA POGOJI: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, — da ima 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj, — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati morajo k prijavi predložiti dokumentacijo o zahtevanih pogojih razpisa ter potrdilo o nekaznovanju oziroma, da niso v kazenskem postopku, v 30 dneh od dneva objave razpisa na naslov: ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO KRANJ, Oldhamska c. 4, z oznako »RAZPIS« ČP GLAS KRANJ Poslovni odbor ČP Glas Kranj objavlja razpis štipendije za šolsko leto 1976/77: 1 štipendija na visoki šoli za politične vede in novinarstvo Kandidati naj v 15 dneh od dneva objave vložijo na zgornji naslov pismene prošnje na obrazcu DZS 1,65 »prošnja za štipendije«. K prošnji morajo priložiti potrdilo o premoženjskem stanju družine, izjavo kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju in overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, študentje pa potrdilo o opravljenih izpitih. Interesenti lahko dobe vse potrebne informacije o podjetju vsako sredo med 14. in 17. uro. ČP GLAS. s.o. Kranj Besede Coloinba odmevajo v svetu Posebne pozornosti je bil deležen govor pre sednika Tita na V. vrhunski konferenci, Šef sebno pa misli o popuščanju napet® razorožitvi, mednarodnih ekonomskih ow sih in mednarodnem sodelovanju ~. j j predlagal sklicanje posebnega zasedanja I neralne skupščine OZN, na katerem bi ra pravljali o razorožitvi COLOMBO - Udeleženci V. vrhunske konference neuyr#' nih držav ne poznajo počitka. Plenarne seje se končuje zgodnjih jutranjih urah. Govorniki drug za drugim stoPa^8r govorniški oder in analizirajo položaj v svetu ter vztrajajo« ^ mora neuvrščeno gibanje krepiti in temeljiti na na^e^*^vfgjii1 jetih v Beogradu, Lusaki in Alžiru. Zaradi tega bo zased^ v Colombu najverjetneje končano danes. Dan in noč za8C yji tudi politični in ekonomski odbor, ki imata nalogo pripf ^ resoluciji in jih predložiti v sprejem plenarnemu zasedanj1)^ uvrščenih. Colombo, ki te dni gosti 106 držav in 11 osvobodi j gibanj, potrjuje, da je gibanje neuvrščenih preraslo v veh I* vplivno silo miru in gibalo svetovnega sodelovanja ter 9r, memb! Voditelji sodelujočih držav oziroma delegacij se sr , jejo tudi .izven plenarnih zasedanj in razpravljajo o kr**S*ef sodobnega sveta in nalogah, ki jih imajo pri i tem neuvi* ' Dolg je seznam državnikov, s katerimi se je v Colombu sr, predsednik Tito in člani naše delegacije. Še posebno prisrce ( je bil sprejem, ki ga je na ladji Galeb priredil naš predsedn' f, šefe držav, predsednike vlad in druge voditelje deleg«clLj-vrhunski konferenci. V Colombu se je začel v sredo tudi : narodni seminar o položaju žensk v deželah v razvoju, ki *> jj pripravil nacionalni komite ženskih organizacij Sri Lanke' seminarju je govorila tudi žena predsednika Tita Jovanka. Medalja, izdelana ob prvem zasedanju neuvrščenih Beogradu, ki je bilo leta 1961. Na beograjskem srečanju Je lovalo 25 neuvrščenih držav, po petnajstih letih pa se je v lombu njihovo število povzpelo na 86. .. gfl • V torek je stopil za govorniški oder vodja delegacij® t Josip Broz-Tito in eden od utemeljiteljev neuvrščenosti* * . J je zahvalil Sri Lanki za gostoljubje in izredne napore P^jr| pravi konference ter orisal rojevanje neuvrščenosti, P1?*^^ so neprecenljive zasluge Nehruja, Solomona Bandarana** / karna in drugih. Dejal je, da se tudi nekatere države, * ^ vojaškopolitičnih zvez, približujejo neuvrščeni politiki* •» Jji, znavajo, da lahko le tako zaščitijo svoje interese in y, I položaj. Prihodnost človeštva pripada svetu brez bloi\ ^ ' J • _ 1____i___1 *1_ 1 _ _____1__SI J_ •__________XAotlO" ./l ' dejal predsednik in poudaril, da je postala neuvrščen« J ito je ni mogoče zožiti zgolj na države v r i, je tudi P", f splošna. Tito je govoril o poskusih razbijanja enotno ,0$ tovna politika. Zato, ali tretji svet. Ker je današnji svet soodvisen, uvrščenih in težnjah po podrejanju, orisal in analiziral »P^ mednarodne razmere ter se še posebej dotaknil krize ^?0i,' nega sistema, ocenil krizna žarišča, posebno bližnji V i- ^ poudaril, da reševanje tega problema ne sme iti v škod j„ stinskega naroda. Svet veliko pričakuje od zborovanja v oy bu, je dejal Tito. Zato je naša dolžnost izoblikovati tay gy čitve, ki bodo pripeljale k novim političnim in *?o8P°|L,jj.j odnosom. Pomembna * je tudi solidarnost z narodi, ki se " Lo za neodvisnost in samostojnost ter prevzemanje odgoy y]j; za ustvarjanje pravičnejšega sveta. Neuvrščene so Pr*Pfa*ro sodelovati z vsakomur, kdor se zavzema za te ideje* ^ pomeni, je poudaril Tito, da moramo v Colombu pustiti o D p vse, kar nas začasno ločuje in se lotiti tistega, kar.za,.eepo bolj žgoče mednarodne probleme in kjer smo si najbolj ^ Neuvrščeni moramo probleme reševati drugje in ob a , času. Pozivamo vse narode in vlade, naj sodelujejo v P ^ vanjih za preobrazbo sveta, je povedal Tito. Tisto, kar & v * je v interesu vseh. Jugoslavija bo še naprej sodeloval** prizadevanjih! , #j • Ves svet so obšle Titove besede. To so bile bese««/ nika, kot je dejal nekdo, ki se dolgo in vztrajno ne bpja}f$A zase, temveč za vse ljudi sveta. Te besede je zgodovin* 4^ virala za človeka-vizionarja, velikega in močnega. jti«^ besed obsegajoč govor, bi lahko poimenovali z besedami ,^ ff j nji dan pripada svetu brez blokov«. To je vodilo drž«v vo)j veštva, ki se bori za svobodo, neodvisnost, ekonomski r* ^j)» enakopravno sodelovanje med narodi. Samo ta načel«* rešijo svet pred katastrofo, meni predsednik Tito. J Ustanovili bodo specializirano konferenco Radovljica — Med najpomembnejšimi nalogami predsedstva občinske konference ZSMS Radovljica je .tudi ustanovitev specializirane konference mladih delavcev. Takšna konferenca je bila pred dobrini letom sicer že ustanovljena, vendar je njeno delo zaradi neaktivnosti predsedstva zamrlo. Poleg konference mladih v krajevnih skupnostih je ta konferenca najpomembnejša organizacijska enota mladih v radovljiški občini. Kadrovska komisija je že pripravila predloge za sestavo 15-članskega predsedstva konference mladih delavcev. Za predsednika predlagajo Branka Lacka i/, osnovne organizacije ZSMS Iskra Otoče. JR J. KošnJ Naročniki pozor, prispele bodo tudi položnice Škoda, da čas tako hitro beži in bo mimogrede spet jesen, pa zima. Počitnice so večji del že za nami, pa čeprav smo šele pred nedavnim napravili obračun polletnega poslovanja — vi v vaših delovnih organizacijah in mi pri Glasu, kmetje pa čakate na svojo jesensko bero in ugibate — bo dobra letina ali ne bo. Mi pri Glasu želimo vsem, da bi svoja pričakovanja uresničili, da bomo vsi zadovoljni z obračunom svojega dela, da bi nam slabo vreme, toča, zmrzal in glodalci ne odnesli pridelka, da ne bi bilo ne takih ne drugačnih težav z ozimnico. Ker v naslednjem mesecu nameravamo sreČ^e_{\^ bane (naročnike Glasa) spet popeljati na enodn^ ■ po naši prelepi domovini, smo pregledali P°da \\o, i sploh kaže letošnje leto in julij posebej. Konec JU® $\ imeli točno 16.615 naročnikov, okoli 2000 pa. J*L,^ kupuje v trafikah in kioskih. Številka se od junija fi( ni bistveno spremenila, čeprav je bilo tudi Ža odpovedi; devet več kot novih naročnikov. li ^\ Prepričani smo, da nam boste vsi drugi osta 1.^0 še naprej tudi v mesecu septembru, ko vas bod0 nI pridni pismonoše s položnicami za naročnino & u ' lovico letošnjega leta. Naročnina za Glas je °Sy^fiC^ — 70 din, kar je približno 2 litra vina, 14 litrov » A kilo mesa ... Ker je to tako, pričakujemo, da bo$* J nadalje redno prejemali časopis Glas in ne bos}e $ nili plačila naročnine, marveč boste pridobili prijatelje in sosede, da si naročijo Glas. Vas pozdravlja Vaš ure* Cestno podjetje iz Kranja je pred dobrim mesecem začelo obnavljati leseni Kost čez Radovno na cesti od Jesenic čez Poljane v Gorje in na Bled. Na bregovih bodo zgradili betonski oporni zid in v sredini Se en opornik. bodo veljala okrog milijon dinarjev, most pa bo odprt predvidoma Prihodnji mesec. — B. B. Samoupravne skupine v večini TOZD k analize o uresničevanju vsebine samoupravljanja v TOZD . Kranj - Občinski sindikalni svet Je te dni izdelal analizo o uresničevanju ustavne vsebine samouprav- Janja v temeljnih organizacijah ^ruženega dela v občini. Vprašalnik 0 poslali vsem organizacijam združenega dela, ki imajo po več TOZD. kranjski občini je 15 gospodarskih Trwn'^ or8an*zac'J s. skupno 62 UZD jn (jve organizaciji družbenih pjavnosti, od katerih ima ena sedež ZVen občine s skupno tremi temeljenu organizacijami. Na vprašalnik je odgovorilo 12 or-Sanizacij združenega dela s skupno temeljnimi organizacijami, do r°ka niso podatkov poslali iz Alpe-J°ura, Kokre in Centrala, TBC Gol-uk in Tekstilni center pa sta na-Vedla samo podatke za OZD. OBLIKOVANJE TOZD Prvi pogoj za uresničevanje samo-rPfavljanja v temeljni organizaciji prav gotovo oblikovanje TOZD. ustanavljanju temeljnih organi-?a|'ij so v vseh delovnih kolektivih 2delali analize pogojev za samostoj-ne organizacije združenega dela, azmejitvi sredstev in sporazume delitvi med posameznimi temelj-imi organizacijami. Razvojni na-v / T.9Z£> in OZD so bili sprejeti tretjini temeljnih organizacij, ozi- Postopna ureditev kanalizacije Q 8v. Duh - V krajevni skupnosti *}v- Duh se že vrsto let prizadevajo, Qa bi dokočno uredili kanalizacijo v pv°jem kraju. Gradijo jo po etapah, klavni vod so speljali v čistilno na-pravo na Suhi pri Škofji Loki, zdaj pa «z leta v leto gradijo odtočne ka-na*e proti posameznim predelom na Področju krajevne skupnosti Sv. °Uh. Ko bo kanalizacija dokončno zpaJena se bo možnost različnih °*UŽb v teh predelih močno zmanjka, -jg roma v 8 delovnih organizacijah, ki združujejo 14 TOZD. V Iskri pa so finančno razmejitev med posameznimi temeljnimi organizacijami sprejeli kasneje, v eni OZD pa so premoženje razdelili hkrati s sprejetjem temeljev srednjeročnega plana. Na vprašanje, kaj so upoštevali pri ustanavljanju temeljnih organizacij, so bili odgovori zelo enotni. Največkrat je bil pogoj za samostojno temeljno organizacijo možnost pridobivanja dohodka in zaokrožen tehnološki proces, posamezne temeljne organizacije pa so navajale tudi tehnične in organizacijske sposobnosti. Večina temeljnih organizacij ima v svojem sestavu tudi ožje organizacijske enote in organizacijske oblike. Tako v 19 TOZD obstajajo obračunske enote, v 18 delovne enote, 14 temeljnih organizacij ima svoje dislocirane enote, v 12 TOZD pa so ustanovili delovne skupine. Večina organizacij združenega dela ima po dve ali tri oblike ožjih organizacijskih enot. Večina imajo te ožje organizacijske enote tudi določene samoupravne pravice, predvsem glede delitve osebnih dohodkov in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Samoupravne pravice pa so različne. Ponekod so to le obračunske enote, drugod pa imajo takšne skupine vse samoupravne pravice; odločajo o planiranju, gospodarjenju, kandidiranju, o notranji organizaciji dela in drugem. V sedmih temeljnih organizacijah te nižje organizacijske oblike nimajo nobenih samoupravnih pravic. Med 12 delovnimi organizacijami, ki so odgovorile na vprašalnik, imajo le tri v svojih TOZD tudi žiro račune, tri organizacije združenega dela imajo interne žiro račune po temeljnih organizacijah, v KZK pa imajo svojo interno banko. Neomejeno solidarnostno odgovornost med TOZD ima 16 temeljnih organizacij, vse druge pa imajo omejeno solidarnostno odgovornost. V nekaterih je določena z vrednostjo, drugod pa jo določajo vsako leto posebej, ena OZD pa med temeljnimi organizacijami nima solidarnostne odgovornosti. L. Bogataj oe/ ... *iic °* Podjetja Hudournik te dni urejajo dve pregradi na hudourniku Jese-«frea *er obrežne zidove pri domu starostnikov na Plavžu na Jesenicah, bi-^ktcija hudournika je bila nujna, da ne bi narasla voda začela najedati Qpj?0Ve tik ob novozgrajenem domu dr. Franca Bergla. Dela naj bi bila HftuQ,v0ena še ta mesec. Sredstva za regulacijo je prispevala G orenjska vodna bzj%}°st> ki ima v letošnjem programu predvidenih 2,9 milijona din za redno h £.ei)anje obrežij in pregrad na hudournikih v jeseniški občini. — Foto: b Rvanje **knkuš Komunisti o planinski organizaciji Pri Planinski zvezi Slovenije že nekaj časa deluje aktiv Zveze komunistov, v katerem so tudi planinci-komunisti, člani gorenjskih planinskih društev. Aktiv je na zadnjem sestanku temeljito ocenil aktivnost komisij pri izvršnem odboru Planinske zveze Slovenije, gospodarsko politiko, vzgojno dejavnost, problematiko organiziranosti Planinske zveze Slovenije in vključevanje planinskih društev v občinske telesnokulturne skupnosti in sodelovanje med osrednjo organizacijo ter planinskimi društvi. Posebne pozornosti so bile deležne tudi priprave na praznovanje 200. obletnice prvega vzpona na T riglav. Komunisti, člani planinske organizacije so menili, da vključevanje in sodelovanje med planinskimi društvi in telesnokulturnimi skupnostmi ni vedno najboljše in da imajo nekatera planinska društva dela žez glavo, druga pa skorajda nimajo kaj početi. Zato so komunisti sodili, da kaže delo med društvi enakomerneje porazdeliti in s tem prispevati k učinkovitosti organizacije. Ugodne ocene je bil deležen tudi kranjski koncept širjenja planinstva, ki temelji na združevanju idej, kadrov in sredstev ter oblikovanju planinskih sekcij po krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah in povsod tam, kjer se zbirajo ljudje. Takšne organizacije se sicer ne kaže povsod togo držati, temveč upoštevati tudi razmere na terenu in druge pogoje dela. Govorniki so poudarjali pozitivne plati sodelovanja z organizacijo Zveze socialistične mladine, ki ga je treba še okrepiti. Prav tako morajo planinke organizacije izdelati kratkoročne in dolgoročne delovne programe ter še tesneje sodelovati s Planinsko zvezo Slovenije in vplivati na njeno delo in usmeritev. Precejšnjo razrpavo je sprožil tudi problem članarine, ki je izredno neenotna, saj se gibjje med 15 in 60 dinarji. -jk Ocenili delo „ Radovljica — Izvršni odbor predsedstva občinske konference socialistične zveze Radovljica je konec julija obravnaval potek akcije za vpis posojila za ceste in ugotovil, da bo glede na sedanji rezultat tudi v radovljiški občini znesek posojila precej presežen od predvidenega. Ko je obravnaval gradivo iniciativnega odbora za ustanovitev INDOK centra, se je strinjal, naj gre gradivo v javno razpravo, ki bo trajala do 25. avgusta. Izvršni odbor je dal tudi soglasje k pravilniku o podeljevanju Plakete ljudske obrambe, ki jo bodo v prihodnje v radovljiški občini podeljevali vsako leto posameznikom in organizacijam ob dnevu JLA za zasluge na področju ljudske obrambe. Razen tega so na seji obravnavali tudi informacijo Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko o poslovanju in izgubah organizacij združenega dela na Gorenjskem in predlog projekta izgradnje republiškega telesno-kulturnega centra v Radovljici. Člani odbora so dali tudi soglasje k predlogu družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn z območja republike Slovenije. JR Kmalu urejeno otroško varstvo Sv. Duh — Na področju krajevne skupnosti Sv. Duh je mogoče že dlje časa opaziti močno potrebo po organiziranem otroškem varstvu. Urejenega otroškega varstva, takrat, ko so starši v službi, bi bilo potrebno najmanj petdeset otrok s tega področja. Akcija za gradnjo vrtca v krajevni skupnosti zdaj že poteka. Krajevna skupnost Sv. Duh je namreč pripravljena zagotoviti zemljišče, denar za gradnjo pa naj bi pritekel iz namenskih sredstev temeljne izobraževalne skupnosti občine Skofja Loka. Predstavniki svetoduške krajevne skupnosti so na svojem področju že lani izvedli po družinah posebno anketo in ugotovili, da tu živi 148 otrok v starosti od enega do šestih let. Na vprašanje, koliko bi bile družine pripravljene mesečno plačevati za varstvo svojih malčkov, jih je večina odgovorila, da 500 din ne bi bila previsoka cena. Ko bo vrtec pri Sv. Duhu zgrajen, bo torej urejenega otroškega varstva deležnih najmanj petdeset otrok. Najmanj tridesetim družinam pa bo z ramen padla posebna skrb! -jg HHHHHHHHHBb Glas — 3. stran Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Simon Jenko Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: učitelja v oddelku podaljšanega bivanja (U ali PRU- razredni učitelj) za nedoločen čas učitelja slovenskega jezika za polovični delovni čas (PRU ali P) za čas por. dopusta knjižničarja za 8 ur tedensko za določen čas (por. dopust). Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBRTNO PODJETJE TRŽIČ PO razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Za zasedbo delovnega mesta mora kandidat poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske ali gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih. — da je moralno politično neoporečen. Pismene prijave pošljite na naslov: Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Tržič, Trg Svobode 33, najkasneje 15 dni po objavi. Razpisna komisija Šolski center Združenega podjetja Iskra Kranj bo sprejel za šolsko leto 1976/77 naknadno v I. letnik POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE KRANJ 19 učencev ža naslednji temeljni organizaciji združenega dela ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN FINOMEHANIKO, KRANJ: - TOVARNO ŠTEVCEV, STIKAL, ATC, TEA, ERO, SP, MEHANIZMI, TEL, OBRAT ORODJARNA, OBRAT VZDRŽEVANJA, MERILNE NAPRAVE 3 strojne mehanike 5 strugarjev 10 rezkalcev - TOVARNO MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE 1 rezkalca 7 učencev za temeljno organizacijo združenega dela ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA: - INDUSTRIJSKO OPREMO TIO, LESCE 5 strugarjev 2 rezkalca 1 učenca za temeljno organizacijo združenega dela ISKRA - INDUSTRIJA IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE, LJUBLJANA: - TOVARNO GOSPODINJSKIH APARATOV, ŠKOFJA LOKA 1 strojnega mehanika Kandidate za naknadni sprejem bomo vpisovali do vključno 27. avgusta 1976. Ob vpisu morajo kandidati predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z administrativno takso za 2,— din; — izpisek iz rojstne matične knjige; — originalno spričevalo o končani osemletki; — zdravniško potrdilo. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana, objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja TOZD notranja trgovina — prodajna mreža Ljubljana, o.sub.o. Ljubljana za TRGOVINO KRANJ - POHIŠTVO na Primskovem prosta učna mesta 3 učencev za prodajo pohištva Pogoji: uspešno dokončana osemletka Pismene ponudbe sprejema LESNINA, trgovina Kranj — pohištvo Primskovo, do vključno 30. avgusta 1976. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Lepi uspehi majhnega kolektiva Skofja Loka — Člani delovnega kolektiva Inštalacij iz Škofje Loke so v teh dneh izpolnili načrt, ki so si ga zastavili pred dvema letoma. V tem času je bilo v podjetju zgrajenih 7(X) kvadratnih metrov novih proizvodnih površin, preurejena je bila kotlovnica, poskrbljeno je bilo za lepšo zunanjost pred proizvodno in poslovno zgradbo na Trati, prav v zadnjih dneh pa je na vrsti še urejanje poslovnih prostorov in moderne jedilnice. Jedilnica bo, to je treba povedati, za nekaj več kot 90-članski delovni kolektiv Inštalacij (Inštalacije pa imajo tudi 32 učencev v gospodarstvu) zares velika pridobitev. Celotna investicija je znašala 4 milijone din. Škofjeloški delovni kolektiv je začel graditi nove proizvodne prostore avgusta lani. Po letu dni pa v njih že teče proizvodnja. Izvajalec del pri gradnji nove proizvodne dvorane je bilo SGP Tehnik iz Škofje Loke. Le-to je poskrbelo tudi za premostitveno posojilo, svoje obveznosti pa so člani tega delovnega kolektiva izvedli kvalitetno in hitro ter v popolnoma določenem roku. Prav tako so v Inštalacijah izredno zadovoljni z razumevanjem Ljubljanske banke — poslovne enote Skofja Loka. Ljubljanska banka je namreč znanemu škofjeloškemu podjetju odobrila večje posojilo. Tudi strokovna pomoč Lokainvesta — nadzorovalca del — je pripomogla, da so bili objekti dograjeni pravočasno. »Zdaj bo naše delo lahko še veliko uspešnejše,« mi je pripovedoval direktor Inštalacij Tone Po-renta pred dnevi. In treba je povedati, da ima prav on ob velikem prizadevanju vseh članov kolektiva nemalo zaslug za sedanje uspehe. »Gradnja novih proizvodnih prostorov in vsa obnovitvena dela so za nami. Toda mi mislimo tudi na bodočnost. Zato že imamo pripravljeno zemljišče za gradnjo novih prostorov. Še se bomo širili. Razvili smo tudi svoj projektivni biro za vse inštalacije, za elektro in strojne inštalacije. V projektivnem biroju imamo kar lepo število strokovnjakov. S sodišča združenega dela Delavec pridobi pravico do letnega dopusta, če je v letu delal manj kot 6 mesecev Delavec je v prvi delovni organizaciji v mesecu marcu in aprilu delal en mesec in 20 dni. V drugi delovni organizaciji v mesecu maju in juniju 1 mesec in 9 dni, pri tretji delovni organizaciji pa je začel z delom s 7, julijem 1975 dalje in je delal do konca tega leta. Pri zadnji delovni organizaciji je delal 5 mesecev in 24 dni. V celem letu je delavec imel tako nad 8 mesecev delovne dobe. Pri delovni organizaciji, pri kateri je delavec delal ob koncu leta, je prosil za letni dopust. Delovna organizacija mu dopusta ni priznala. Po njihovem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, delavec nima pravice do letnega dopusta, če v delovni ali v temeljni organizaciji ni delal 6 mesecev neprekinjeno. Razen tega pa v letu- v katerem je nastopil delo, v temeljni ali delovni organizaciji, ima pravico do rednega letnega dopusta le tedaj, če mu je to prva zaposlitev, drugače pa le v primeru, če je bilo dogovorjeno ob prehodu delavca iz prejšnje delovne organizacije v novo delovno organizacijo. Po mnenju temeljne organizacije delavec tako ni imel izpolnjenih pogojev za pridobitev pravice do letnega dopusta. Pri njej namreč ni bil zaposlen šest mesecev, niti se ob prihodu iz druge delovne organizacije niso dogovorili o letnem dopustu. , > Delavec je zato pri sodišču združenega dela v Kranju sprožil spor in zahteval, naj mu sodišče prizna pravico do letnega dopusta. Sodišče združenega dela je delavčevi zahtevi ugodilo. Menilo je, da je tista določba samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta po šestih mesecih nepretrganega dela v isti delovni ali temeljni organizaciji, v nasprotju s 3. odstavkom 27. člena zveznega zakona in 35. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Po teh predpisih ima delavec pravico letni dopust izkoristiti, ko je šest mesecev na delu v temeljni organizaciji. Ta zakonska določba ne govori o tem, kdaj delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Po mnenju tega sodišča in v skladu s 4. členom konvencije mednarodne organizacije dela št. 132 o plačanem letnem dopustu, ki je objavljena v uradnem listu SFRJ 72/73, ima delavec pravico do dopusta tudi, če ima manj kot šest mesecev neprekinjenega dela v isti temeljni organizaciji. Zato je sodišče delavcu priznalo pravico do letnega dopusta, čeprav v zadnji delovni organizaciji ni bil neprekinjeno zaposlen najmanj šest mesecev. Sodišče mu ni priznalo minimalnega dopusta 18 dni, pač pa sorazmerno krajšo dobo. Proti taki odločitvi je delovna organizacija vložila pritožbo. O njej je odločalo sodišče združenega delaSR Slovenije. Sodišče je pritožbi ugodilo in zahtevo delavca zavrnilo. Pritožbeno sodišče je navajalo, da je odločba prvega sodišča napačna. Sodišče je menilo, da delavec pridobi pravico do rednega dopusta potem, ko izpolni minimalno delovno dobo šestih mesecev. Zato je tudi menilo, da sporna odločba samoupravnega sporazuma temeljne organizacije, ko govori o tem, kdaj ima delavec pravico do letnega dopusta, ni v nasprotju z zakonom. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritrdilo navedbam temeljne organizacije. V sporni zadevi, kdaj dobi delavec pravico do letnega dopusta in kdaj delavec letni dopust lahko izkoristi je razpravljalo in odločalo tudi Ustavno sodišče SR Slovenije. Ustavno sodišče SR Slovenije je ugodilo predlogu sodišča združenega dela v Kranju in je zato razveljavilo sporni člen samoupravnega sporazuma temeljne organizacije. Ustavno sodišče SR Slovenije pri tem ugotavlja, da ima delavec po 3. odstavku 27. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pravico izrabiti letni dopust potem, ko mu v temeljni organizaciji združenega dela poteče določen čas dela, ki pa ne sme biti daljši od šestih mesecev. Po tej določbi je pravica do izrabe letnega dopusta vezana na določeno dobo. Ta je lahko največ šest mesecev nepretrganega dela. Zakon tako ne določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta šele potem, ko poteče doba nepretrganega dela v isti delovni ali temeljni organizaciji. Ker zakon take omejitve ne pozna, zato tudi delovna organizacija ali temeljna organizacija združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih ne moreta sprejeti takih določb in omejitev. Iz tega izhaja, da je pri oceni pravice do izrabe letnega dopusta upoštevati še zaposlitve pri drugih temeljnih ali delovnih organizacijah. Delavec ima tako pravico izrabiti letni dopust pri tisti delovni organizaciji, pri kateri je v letu dosegel vsaj šest mesecev zaposlitve. Pri tem pa je upoštevati zaposlitev tudi pri drugih delovnih organizacijah. O drugem vprašanju, da ima delavec pravico do letnega dopusta v tistem letu, če je bila to prva zaposlitev, ali če je bilo ob prehodu delavca iz prejšnje delovne ali temeljne organizacije dogovorjeno, da bo delavec letni dopust izkoristil pri novi delovni organizaciji, je Ustavno sodišče menilo, da ima delavec v smislu 35. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pravico in dolžnost izrabiti letni dopust v temeljni ali delovni organizaciji, v kateri je pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, razen v primeru, če se ob prehodu temeljne organizacije niso drugače dogovorile, n.pr. da bo delavec letni dopust izkoristil v celoti ali delno v delovni organizaciji, iz katere odhaja. Ce delavec pri delovni organizaciji, iz katere odhaja, še ni koristil letnega dopusta, ima pravico letni dopust izkoristiti v novi delovni organizaciji. O tem pa ni potreben noben medsebojni dogovor. Nova delovna organizacija je delavcu dolžna omogočiti izkoristiti letni dopust v celoti. Marko Prežel j Moram pa povedati, da imamo svoje projektante tudi na našem predstavništvu v Ljubljani.« Poleg elektroinštalaterjev imajo v škofjeloških Inštalacijah tudi instalaterje za urejanje centralnega ogrevanja in vodovodne instalaterje. »Toda ni potrebno misliti, da smo .zaprta' delovna organizacija,« je med pogovorom pripomnil Tone Porenta. »Se zdaleč ne. Naravnost odlično namreč sodelujemo s SGP Tehnik iz Škofje Loke, škofjeloškim LTH, Trimom iz Trebnja ..., vključeni pa smo tudi v poslovno tehnično sodelovanje s šestimi slovenskimi inštalaterskimi podjetji.« Škofjeločani so prav v zadnjih mesecih dosegli zares zavidljive rezultate. Precejšnje število pogodb pa imajo podpisanih še tudi za prihodnje mesece. In zdaj poglejmo največje dosežke v zadnjem obdobju! Delavci Inštalacij iz Škofje Loke so, denimo, poskrbeli za inštalacije v osnovnih šolah v Železnikih, na Trati in v Zi-reh, zdravstvenem domu v Škofji Loki, škofjeloški Jelovici — obratu Sovodenj, manjša dela pa so opravili še marsikje. In načrti? Pogodbe so že podpisane s Heliosom iz Domžal, Konfekcijo iz Logatca, lesno industrijo »Proleter« iz Buj, Salonitom iz Anhovega — TOZD Brežice itd. »Pa tudi privatnega sektorja ne zapostavljamo« še pristavlja Tone Porenta. »Individualni investitorji so za nas izredno zanimivi. V novih hišah namreč skorajda vsakdo želi imeti centralno kurjavo in vodovod.« Tudi družbenopoltične organizacije v naši delovni organizaciji delajo izredno živahno,« pravijo družbenopolitični delavci v Inštalacijah. »Najlepši dokaz za to je izredno uspela akcija za vpis posojila za ceste, člani našega delovnega kolektiva pa so soglasno sprejeli tudi vse samoupravne sporazume. Eden od članov našega delovnega kolektiva bo odšel tudi v politično Šolo.« J. Govekar r Rekorden odkup pšenice V žitorodni prestolnici naše države, v Vojvodini so doslej odkupili 145 tisoč vagonov tržnih presežkov pšenice, kar predstavlja rekordno količino z vsemi leti doslej. Leta 1974, ko je bila letina dobra (vendar je bilo žito posejano na večjih površinah kot letos), so odkupili 140 tisoč vagonov pšenice, lani pa 135 tisoč vagonov tržnih presežkov pšenice. Ta podatek vsekakor pove, da so odkupljene količine tako od zasebnih proizvajalcev kot od družbenih resnično rekordne. Ce pa k temu dodamo še 15 tisoč vagonov semenske pšenice, potem smo z letošnjim pridelkom resnično lahko zadovoljni. Iz glasila LIST BOLJŠE GOSPODARJENJE V avgustovski številki glasila Trgovskega podjetja Murka Lesce, ki izhaja vsak mesec pod naslovom Naš list, je objavljen tudi akcijski program za izboljšanje gospodarjenja v letu 1976. Akcijski program je sprejel delavski svet podjetja v začetku junija letos. Program pa je pravzaprav nadaljevanje osnovnega stabilizacijskega programa, ki so -ga v podjetju sprejeli lani. Program ima štiri poglavja z naštetimi nalogami, in sicer povečanje storilnosti, večja ekonomičnost poslovanja (višji dohodek in boljša likvidnost), krepitev samoupravljanja in integracijski procesi. Med vrsto nalog zasledimo tudi stališča, da ne bodo presegli planiranega števila zaposlenih, da bodo skupaj iskali nove poti trgovanja, da ne bodo presegali načitovanih zalog, kopičili starega blaga, da bodo opravljali le tista investicijska dela, ki so nujno potrebna, skrbeli za obveščenost vseh članov kolektiva, da bodo nadaljevali s pripravami na tako imenovano vertikalno in horizontalno povezovanje v občini, regiji in republiki in dru««'. Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj, n.sol.o. Delovna skupnost SSS Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti SSS objavlja na podlagi 16. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto RAČUNOVODJE TOZD VINO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, in sicer: a) da imajo višjo oziroma srednjo šolo ekonomske smeri in 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v finančno računovodski službi b) poizkusna doba 3 mesece Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Central Kranj, Maistrov trg 11. Poleg dokazila o zahtevani izobrazbi je potrebno priložiti še potrdilo o nekaznovanju. Načrti tržiških kovinarjev Razdrobljenost, tehnološka zastarelost, slabe kadrovska sestava in nizka strokovna raven so glavne zavore v kovinskopredelovalni industrija tržiške občine Tržič — Tržičani štejejo med ko-vinskopredelovalne organizacije združenega dela v svoji občini Tovarno kos in srpov, Tovarno pil Triglav, ki je temeljna organizacija združenega dela ljubljanske Metalke, Tiko in Rogovo cevarno v Ret-njah. Omenjene organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije predstavljajo približno 10 odstotkov tržiške industrije in zaposlujejo 12 odstotkov vseh zaposlenih Tržičanov. Kovinskopredelovana industrija v Tržiču se težko otresa posledic preteklih pomanjkljivosti. Panoga; je že sama po sebi »občutljiva« in podvržena gibanjem in nihanjem na domačem in svetovnem trgu ter stalni borbi za surovine, razen tega pa je tržiška kovinskopredelovalna industrija razdrobljena in tehnološko precej zastarela. Tudi struktura zaposlenih in njihova kvalifikacijska raven nista zadovoljiva. To so posledice pretekle premajhne skrbi za kadre in tudi slabega nagrajevanja, kar je povzročalo odhod kvalificiranih in strokovno usposobljenih ljudi. Preseganje takšnih razmer je ena od glavnih srednjeročnih nalog kovinskopredelovalne industrije v Tržiču. Nujno bo načrtnejše izobraževanje ob delu in štipendiranje srednje in visokokvalificiranega kadra. To pa je tesno povezano z odstranjevanjem stanovanjskih in drugih problemov zaposlenih. Načrti kovinarjev so dokaj obetavni in korajžni. Zaposlenost naj bi naraščala po 2,4 odstotka, celotni dohodek naj bi se povečeval po 8,2 odstotka, bruto dohodek po letni stopnji 6,3 odstotka, osebni dohodki pa naj bi naraščali po 6,4 odstotka. Upoštevajoč dokaj dobre tržne pogoje utegnejo biti ti odstotki še preseženi in višji kot so načrtovani v republiškem programu. Ce se bo inflacija umirila, bo prl* nesla prihodnost krepkejša vlaganja v osnovna sredstva in manjša v obratna. V osnovna sredstva nameravajo tržiški kovinarji v prihodnje*0 srednjeročnem obdobju vložit} 77,400.000 dinarjev, od katerih naj bi jih bilo skoraj 40 odstotkov lastnin-Obratna sredstva pa naj bi pobral* 26,000.000 dinarjev. Pičlih 62 odstotkov bo imelo kritje v banki, dobrin 38 odstotkov potrebnega denarja P8 so pripravljene zagotoviti organih' cije združenega dela oziroma temelj/ ne organizacije same. Med investi' cijami v osnovna sredstva predvideva Tiko vlaganja v višini dinarjev 15,000.000 in Pilarna Trigl8/ 10,500.000 dinarjev. Za precejšnja vlaganja pa se namerava odloČit1 tudi Tovarna kos in srpov. Tu ka*e omeniti načrtovano naložbo v linij0 za proizvodnjo dlet, nakup strojev za predelavo kovin, posodobitev m gradnja prostorov za izdelovanj6 kmetijskega orodja itd. Za uresniči' tev načrtov bo kolektiv potreboval več kot 50,000.000 dinarjev. J. Košnjek Manj jabolk Prve napovedi, da bo letos sadja najmanj 30 odstotkov več kot lani, je podrla slana, potem suša in nazadnje še toča. In Čeprav je ponekod spomladi še kazalo na bogato letino, je sedaj z,e povsem zagotovo, da se ta predvidevanja ne bodo uresničila. Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo pridelek jabolk v Jugoslaviji za 20 do 30 odstotkov, hrušk pa za 40- 50 odstotkov manjši od tistega? ki so ga strokovnjaki napovedali spomladi. vse za šolarje VćUjvol, KRANJ .globo; 09 -Q O pisalne in risalne potrebščine, šolske torbe, otroška jesensko-zimska konfekcija, perilo, trikotaža za šolarje do 14. leta m o cr c 69 «nqo\6* vse za šolarje Petek, 20. avgusta 1976 Glas 5. stran »Podaljšana« Groharjeva slikarska kolonija Loka — V prvih dneh ju-uJa se je v Škofji Loki začela tradicionalna, letos je že kar jubilejna, Groharjeva slikarska kolonija. /°da letošnja se precej razlikuje od polonij, od oblik dela v njih, v prešlih, letih. Slikarji se bodo namreč v mestu pod Lubnikom ter v Selški in Poljanski dolini, seveda posamezno ali po skupinah, zadrževali domala dvanajst mesecev. Kolonija je torej razpotegnjena na vse leto. Zakaj? Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi Pa razstavlja akademski slikar Aladin Lanc iz Kamnika. V 2. nadstropju Mestne hiše si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji l8te stavbe pa razstavlja grafična dela Velimir Matejič iz Beograda. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate stalni zbirki Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je še na ogled Partizanska grafika, ki J° je posredoval Muzej ljudske revolucije v Ljubljani. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka °d 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Zbirka je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Plodna dejavnost godbe na pihala Lesce - Med najbolj delovne **naterske kulturne skupine v ra-dovljiški občini sodi tudi godba na jahala DPD Svoboda Lesce, ki ima ^članov. Godbo vodi prizadevni ^figent Branko Lacko. V letošnjem Pjvem polletju je godba nastopila že 7,Hrat na proslavah in drugih prireditvah v raznih krajih v občini. ***zen tega pa so bili godbeniki aPrila na gostovanju v Štorah, maja P? so se udeležili tretjega srečanja Pralnih orkestrov Slovenskih železarn v Celju. Ob začetku turistične ^zone pa so priredili še dva koncerta v Crikvenici; enega za svoje Oelavce pri počitniškem domu Tovarne verig Lesce, drugega pa na ^"gu v središču mesta. Od januarja ^° junija so igrali tudi na 20 pogre-D»h in imeu 47 re(niih vaj. Njihova dejavnost bi bila še bogatejša, ce ne bi imeli fin inčnih težav Pri nakupu instrumentov in novih Jniform. Denarja, ki ga dobijo od pUlturne skupnosti in Tovarne verig ^esce (slednja jim ves čas zelo po-^ga), je še vedno premalo, zato upajo, da bodo vsaj prihodnje leto dpbili več sredstev od ZKPO in kulturne skupnosti. JR GLASBENA ŠOLA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas POGOJI: dokončana srednja ekonomska šola Nastop službe 1. septembra 1976 ?Q*&oA ~~ Poseona zanimivost Sorice so prav zagotovo tudi soriške lipe. V »od?° o S/VSe °b cerkvi> ki Prav ob vesti, ob »prometni žili«, riSki Ui Selške doline prek Sorice proti znanemu smučarskemu središču a^ov* p!anini m dalje proti Bohinju, ali pa proti Petrovemu brdu. Po pripono*i maemov so UPe Mare že najmanj petsto let. Dve Upije med tem *<* li ■ že tudl zob časa- zasajene pa so že nove. Med obiskovalci Sorice llPe izredno veliko zanimanje, (jg) - Foto: F. Perdan »Prireditelji slikarskih kolonij v Sloveniji, prek deset jih je po različnih slovenskih krajih, zadnja leta vedno bolj prihajajo do prepričanja,« pravi duhovni vodja škofjeloške Groharjeve slikarske kolonije prof. Andrej Pavlovec, »da se oblike kolonij, kakršne so bile doslej, vse bolj izrojevajo, skratka, da nimajo več tistega prvotnega namena in pomena. Le-ta pa je bil v tem, da bi delo slikarje v-umetniko v čimbolj približali širokim množicam in občane istočasno seznanili, kako nastaja umetniška slika. Pojavljale pa so se vse večje težave. V kolonije, kjer ni zgotovljen odkup posameznih del, je, moram povedati, le še težko privabiti slikarje. Seveda še posebno kvalitetne slikarje. Smo namreč v času, ko si »mojstri čopičev' prizadevajo celo za nagrajevanje na razstavah. Poleg tega domala vsi trdijo, da razmere med umetnikom in družbo niso urejene. Ce, denimo, pridejo v slikarsko kolonijo, morajo za deset ali štirinajstdnevno bivanje v kraju oddati sliko prireditelju, njihovo umetniško delo pa ima najmanj za dva ali celo desetkrat višjo ceno kot pa so znašali stroški njihovega bivanja v kraju.« Trenutno sta v Sloveniji le dve koloniji, kjer organizatorji srečanj slikarjev zagotavljajo tudi odkup njihovih del. To sta »Dolenjska slikarska kolonija« v Novem mestu in kolonija v Ravnah na Koroškem. Znatna denarna sredstva za prvo prispeva novomeška tekstilna tovarna Novoteks, za drugo pa seveda ravenska železarna. Prav zato so ostale kolonije potisnjene precej vstran in med umetniki dosti »manj priljubljene«. Kolonije v Idriji prav zato lani že ni bilo. »Skratka: v zadnjem odbodju je mogoče opaziti precejšen odmik od prvotnih načel, teženj in zahtev pri pripravljanju kolonij,« je nadaljeval prof. Andrej Pavlovec. »Zato se v Škofji Loki že dve ali tri leta prizadevamo najti neke nove oblike tradicionalnih vsakoletnih srečanj slikarjev. Prav ob jubileju, na X. Groharjevi slikarski koloniji, smo začeli naše zamisli tudi uresničevati. Kolonijo smo časovno podaljšali. Raztegnili smo jo na vse leto. Slikar, ki se prijavi v kolonijo, lahko pride v Skofjo Loko kadarkoli, poleti, jeseni ali pozimi, lahko ostane tu dan, dva ali tri in ne obvezno deset ali štirinajst kot je bilo to nekdaj. Menim in prepričan sem, da se bo tudi na razstavi, vsako leto namreč pripravimo tudi razstavo del udeležencev kolonije, naša odločitev pokazala za pravilno. Na slikah umetnikov namreč ne bo mogoče zaslediti le zelenih pomladanskih pejsažev in rjavih odtenkov poletnih in jesenskih barv, ampak tudi zimsko pokrajino ... Pa tudi stik udeležencev kolonije s prebivalci bo po mojem mišljenju tesnejši. Torej se bomo spet približali prvotnim oblikam kolonij.« V Škofji Loki pa iščejo še druge možnosti. Prireditelji Groharjeve slikarske kolonije so namreč že navezali stike s prireditelji piranskega »Ex tempore«. S Pirančani se nameravajo dogovarjati, da bi bil »Ex tempore« izmenično enkrat v Škofji Loki in enkrat v Piranu. Dokončna odločitev bo padla na letošnjem srečanju slikarjev v Piranu. Le-to bo 28. in 29. avgusta. Treba je povedati, da bi bila takšna oblika mnogo cenejša od sedanje vsakoletne kolonije. »Ex tempore« traja le dva dni, poleg tega pa bi bila seveda Skofja Loka gostitelj umetnikov tudi le vsako drugo leto. »Z udeležbo na letošnji koloniji smo, moram reči, kar zadovoljni,« pravi Andrej Pavlovec. »Prvi slikarji so Skofjo Loko in obe dolini že obiskali. To so bili: Evgen Sajovic in Janez Kovačič iz Ljubljane, Nejč Slapar iz Kranja, France Berčič-Berko in Pavle Florjančič iz Škofje Loke ter študentka akademije za likovno umetnost iz Ljubljane Helena Hlebanja. Za sodelovanje v koloniji v jesenskih in zimskih mesecih pa se je doslej prijavilo pet slikarjev.« V kolonijo pa Škofjeločani nameravajo povabiti dodatno še nekaj fotografov, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo. In še to je treba pripomniti, da bodo v galeriji na škofjeloškem gradu v septembru letos odprli razstavo del udeležencev lanske Groharjeve slikarske kolonije. J. Govekar Moški pevski zbor Jeklar deluje na Jesenicah že vsa povojna leta, čeprav ne vseskozi pod istim imenom. Zbor je imel že vrsto samostojnih koncertov, nastopa pa tudi na raznih prireditvah. Zborovodja je Roman Ravnic. Na sliki: moški pevski zbor poje na srečanju težjih invalidov na Jesenicah — Foto: F. Perdan Slikar in pesnik Ob razstavi Aladina Lanca v Kranju Razstava akademskega kiparja Aladina Lanca nas je zatekla na pragu umetnikove šestdesetletnice, na pragu zanimivega obračuna njegovih kiparskih, slikarskih pa tudi pesniških prizadevanj, saj je delo Aladina Lanca uglašeno na obe ustvarjalni struni, o čemer govori število likovnih pa tudi literarnih stvaritev in z njimi tudi število najrazličnejših priznanj in nagrad, Aladin Lanc se je rodil leta 1917 v Puli. Na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu, na Dunaju in v Ljubljani je študiral kiparstvo, vendar se že vrsto let ukvarja predvsem s slikarstvom. Živi v Kamniku kjer so mu pred kratkim pripravili obsežno razstavo. Priljubljena spremljevalka umetnikovih likovnih prizadevanj je, kot smo že omenili, tudi poezija. Lanče-ve pesmi so izšle po raznih revijah in časopisih. Revija »Beseda« mu je leta 1947 podelila Prešernovo nagrado za najboljšo pesem, združenje fakultet v Beogradu pa prvo nagrado za pesem »Trstu«. Njegovo pesnitev »Živa kri« je upodobilo Celjsko gledališče, poema»Vojna« je nudila vsebino za film režiserju Ljubičicu. Likovne razstave Aladina Lanca so obšle številne kraje pri nas in v drugih republikah. Razstavljal je samostojno ali v okviru Društva likovnih umetnikov. Za likovno udejstvovanje mu je bila leta 1968 podeljena Bogčeva nagrada mesta Kamnika. Lančevo poglavitno likovno izrazilo je akvarel, čvrst ali nanesen na podlago iz voščenih barv. Akvareli Aladina Lanca še zdaleč niso dokumentarni prikazi gorenjske krajine, so prej zbirka tenkočutnih zapisov občutljivega opazovalca, ki mu narava pomeni predvsem sredstvo za izpovedovanje njegove notranje resnice, njegovih razpoloženj in spoznanj. V mehkih prelivih akvarelnih barv se pred nami zvršča prava galerija tonsko izredno razgibanih podob iz narave: — »z barvo mrtvih senc zastrta polja«, »na vznožju večera počivajoče otave«, »voščenke podleska«, »zeleno na konicah žarkov« — sonce in sence, spokojnost in prebujenje, tišina in krik so kot večni odmevi človekove narave prisotni v slikarjevem ustvarjalnem delu. Tako kot se neprestano spreminja umetnikovo razpoloženje, se slikovito menjava tudi barva in oblika predmetov v sliki. Trden obris, ki smo ga morda v tem ali onem trenutku hoteli zadržati, že v naslednjem hipu izgine kot bi se nenadoma stopil v razkrajajoči svetlobi barve Poetičnost, ki jo izžarevajo akvareli Aladina Lanca, prepričljivost njihove razpoloženjske vsebine, slikovitost njihovega izraza, prekipevajoča moč svetlobe in barve, v kateri se sproti rojeva in izgoreva ustvarjalna moč slikarjeve osebnosti in njenih oblikovalnih razsežnosti, so elementi, ki uvrščajo umetnika med najbolj samosvoje, pomembne in plodovite mojstre akvarelnega krajinarstva pri nas. Cene Avguštin Živa pripoved Velimir Matejič razstavlja v Prešernovi hiši Obiski likovnih umetnikov iz drugih jugoslovanskih republik so tudi v Kranju vse bolj pogosti. V mesecu juliju smo se spoznali z delom in, prizadevanji sarajevskega mojstra fotografije Nikole Marušića, malo prej pa nam je pil na ogled slikarski opus Mirjam Mitrovič iz Smederevske Palanke, pred nekaj dnevi pa so v Prešernovi hiši odprli razstavo grafičnih del beograjskega slikarja Velimir a Matejiča. Velimir Matejič, profesor gimnazije v Zemunu, je bil rojen leta 1934 v Ivangradu. Prvikrat je razstavljal z beograjskimi študenti leta 1955 v Paviljonu Cvijeta Zuzorič v Beogra: du. Leta 1968 je bil sprejet v grafično sekcijo ULUS in razstavljal v številnih mestih v Srbiji in Vojvodini. Leta 1975 je pripravil samostojno razstavo v galeriji Sekreta- < riata za zunanje zadeve v Beogradu in sodeloval na razstavi JLA v delih likovnih umetnikov Jugoslavije v Domu armije v Beogradu ter na Bienalu grafike v Subotici. Leta 1976 ga srečamo na razstavi*risbe in male plastike v Paviljonu Cvijeta Zuzoriča, na spomladanski razstavi ULUS, na razstavi umetnikov Pali-lule v Zagrebu, na razstavi sodobne grafike v Narodnem muzeju v Beogradu in na IV. razstavi NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije. Z razstavo v Kranju se Velimir Matejič prvikrat predstavlja gorenjskemu občinstvu, čeprav že vrsto let zvesto in sklenjeno obiskuje to pokrajino. Kulturni stik, ki ga Velimir Matejič vzpostavlja z izborom iz svojega grafičnega opusa, je za nas zanimiv tudi zaradi primerjav z nekaterimi sorodnimi oblikovnimi pojavi V naši gorenjski in ostali slovenski grafiki. Gre za določeno primes fantastike, v katero ovija Matejič svoje grafične realizacije in v katerih na zelo neposreden način odmevajo umetnikovi pogledi na življenje in dogajanje v svetu (»Variacije na temo o življenju«, »Politična tema« itd.). To nagnjenje za fantastiko pa je očitno tudi pri izboru in grafični obdelavi najrazličnejših bioloških pojavov, med katerimi išče take, ki najbolj ustrezajo namenom njegove žive fantazijske misli (»Crna vdova«, »Morski jež«, »Vešča«, »Insekt«, »Fosili« itd.). Prav zato nas še malo ne preseneča tudi slikarjevo zanimanje za pravljico: Duh bele kače, Dopoldan kačjega kralja itd. In kjer je pravljica, tam je blizu poezija. Kompozicije, kakršna je npr. Triptih poezije in vrsta drugih, so prej primeri subtilnih, čustveno močno angažiranih knjižnih ilustracij kot pravih grafičnih listov. Pri vsej raznoliki in pri tem bolj ali manj tradicionalno obarvani tematiki so Matejičevi grafični prikazi oblikovno sodobno zasnovani, polni simbolov, na osnovne sestavine razstavljenih predmetov in najrazličnejših likov, ki se kot drobne slikanice združujejo v bogato reko slikarjeve pripovedi. Cene Avguštin Zamenjava na gimnaziji Skofja Loka — Dosedanji ravnatelj škofjeloške gimnazije Lojze Malovrh odhaja na novo službeno dolžnost. Imenovan je bil za vodjo Zavoda za šolstvo SRS za Gorenjsko. Novi ravnatelj gimnazije pa bo prof. Marko Erznožnik iz Zirov. Oba bosta na novih delovnih mestih začela delati L, septembra. -Ib 32 let od izida prvega Gorenjskega glasa GORENJSKI GLAS GLASILO OSVOBODILNE FRONTE NA GORENJSKEM Jutri, 21. avgusta 1976, DO poteklo natanko 32 let od dne, ko je v okupirani Gorenjski izšla prva številka ilegalno tiskanega Gorenjskega glasu. Ta dan zato lahko štejemo za začetni datum gorenjskega pokrajinskega tiska. Vnanja grafična podoba prve številke (ki je danes prava redkost) je bila kar dostojna, četudi očitno le stežka postavljena in odtisnjena. »Glava« (Gorenjski glas) je bila izrezana na roko v linolej. Črke z neenakomerno konturo jo potrjujejo. Odtis je bil verjetno napravljen na primitivnem tiskarskem stroju, morda celo ročno. Svetle lise in neenakomerno razporejena tiskarska barva to očitujejo. Toda kljub manj popolni grafični podobi je bil Gorenjski glas vendarle naš prvi tiskani partizanski glas na Gorenjskem! Veliko delo, spočeto v ilegali, s stoterimi težavami in pomanjkljivostmi. S spoštovanjem in občudovanjem jemljemo v roke že precej preperel papir, na katerem preberemo ponosni naslov — Gorenjski glas. Zavedamo se, da je bilo veliko delo opravljeno v najtežjih okoliščinah. Gorenjski glas je bil tiskan na štirih straneh formata 30,5 cmx42 cm. Vsebina je bila kaj pestra. Navedem le nekaj naslovov posameznih člankov: Slovenci!, Sestanek Churchill — Tito, Nova invazija v Franciji, Tekmujemo, Dvoje zgodovinskih zasedanj, P redno odbije poslednji trenutek. Po svojih delih boste sojeni, Selitev, Tri matere se pogovarjajo, Miloševa puška idr. Iz uvodne besede navajam nekaj misli: Gorenjski glas stopa s prvo številko v javnost kot glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je posvečeno še posebej našim gorenjskim razmeram in ki naj postane tolmač in zrcalo naših gorenjskih prilik ter vodnik našega gorenjskega ljudstva. Njegov namen ni povdarja-nje ozkega gorenjskega lokal-patriotizma — zaverovanosti v našo pokrajino. Nasprotno! Njegova naloga je, usmerjati gledanje našega prebivalstva in pospeševati tok naše borbe na Gorenjskem tako, da bo tudi vsa Gorenjska čimprej dohitela razvoj ostalih slovenskih pokrajin in celokupne naše narodno-osvobodilne borbe v okviru svetovnega dogajanja, da bo zaživela v tistem ognju in duhu, iz katerega nam vstaja nova domovina, združena Slovenija v demokratični, federativni Jugoslaviji, v duhu neizprosne borbe proti fašizmu in vsem njegovim pomagačem. Gorenjski glas mora zato podreti vse pregrade ozkega lo-kalpatriotizma, ozkosrčnosti in sebičnosti, razširiti mora za-plankarsko obzorje tistim, kiše ne vidijo ali nočejo videti, dalje od meja svoje vasi in ki jim tako ozek razgled onemogoča, da bi si ustvarili pravo sliko o današnjem zgodovinskem dogajanju. Gorenjski glas bo poročal tudi o dogajanjih v ostalih slovenskih pokrajinah. Kajti naša usoda je odvisna od skupne usode vsega slovenskega naroda, od celotnega vojaškega in političnega razvoja v svetu. Članki v Gorenjskem glasu so v večini podpisani le z začetnicami (npr.: A. M., B. O., K. J.) ali z imeni (npr.: Urša, Rok, Lojzka), sicer pa so nepodpisani. Tudi urednikovega imena ni. Pač pa je podpisan apel »Slovenci«, ki sta ga za Izvršni odbor Osvobodilne fronte podpisala predsednik Josip Vidmar in sekretar Boris Kidrič. Med članki so v krepkem tisku objavljene maksime (ki smo jim rekli včasih tudi parole), npr.: Slovenske žene! Nudite svojim možem vso oporo pri vstopu v vrste NOV! Ne ovirajte jih pri mobilizaciji! Ali: V prvih letih so Nemci na Gorenjskem in Štajerskem pomorili nad 50.000 Slovencev — pobili so jih kot talce, z mučenjem po ječah, s trpljenjem po taboriščih in internacijah. S Posavja so izselili nad 60.000 kmečkih ljudi. In s temi Nemci danes še sodelujejo nekatere slovenske propalice, ki trdijo, da rešujejo svoj narod. Proč od njih, ker ljudstvo jih je obsodilo na smrt! Ali: Švabobranski priganjači! Vi ste krivi, da je 35.000 Slovencev hiralo in umiralo po laških taboriščih in da je na Rabu umrlo čez 4700 Slovencev. — Maščevanje našega naroda bo neusmiljeno zgrmelo nad vas. — Prisilno mobilizirani in zapeljani, glejte, da ne boste v trenutku tega maščevanja ob strani švabobrancev! Ali: In vi, slovenski domobranci!? Prisegli ste Hitlerju, gestapo je vaš gospodar, njemu služite, zato vas je narod prav prekrstil — švabobranci! Ali se ne zavedate, da vas je rodila slovenska mati, pa služite nemškim krvnikom!? Ali ne slišite, da neštevilni slovenski okostnjaki kličejo sodbo tudi proti vam, ker se udinjate njihovim zločinskim krvnikom? Da bi se za katoliško vero borili, vas je zbral Rup-nik. — Prevdarite, ali se res borite za vero, ki oznanjuje ljubezen, pa za Hitlerja morite svoje brate Slovence. Pre- mislite, odločite se in pridite v narodno-osvobodilno vojsko pod vodstvom maršala Tita! Najzanimivejši — vsaj za vednost o tisku Gorenjskega glasu — je nedvomno kratek zapis pod zaglavjem »Dvakrat stoodstotno izvršil svoj program«. Dobesedno navajam vsebino: Tovariš Don si je postavil za nalogo v prvem tekmovanju, da bo izdelal tiskarski stroj. Velikopotezen načrt — saj niti pred vojno v Sloveniji nismo izdelovali tiskarskih strojev! Toda močna volja premaga vse zapreke. V neverjetno težkih prilikah in z nadvse skromnimi sredstvi je tovariš Don že v prvem mesecu tekmovanja uresničil svoj načrt. Seveda so bile potrebne še črke in nešteto drugih malenkosti, toda tovariš Don je z ostalimi sodelavci dosegel vse. Tovariš Don tudi poslej ni miroval. Sklenil je, do konca tekmovanja izdelati še en stroj — večji, boljši! Zopet znova na delo, načrti, akcije, težko-če! Vse težave in zapreke je premostil tovariš Don v svojem neutrudnem delu. Ob zaključku prvega tekmovanja je začel obratovati nov tiskarski stroj — večji, boljši! V rokah imamo Gorenjski glas — tiskan v Donovi tiskarni — pa si še zdaleč ne moremo predstavljati vsega truda in naporov, ki jih je imel graditelj naše tiskarne in njegovi sodelavci. Toliko o grafičnem ustvarjalcu pričujočega Gorenjskega glasu izpred 32 let. Seveda ni bilo v listu nikjer točneje objavljeno, kje je bil list tiskan in kdo ga je v ilegali tiskal. — Konstruktor tiskarskega stroja je bil Edo Bregar, s partizanskim imenom Don. Partizanska tiskarna se je imenovala »Donas«. Pač sestavljenka p°. imenih Eda Bregarja-Dona in Nasti Sešek-Juliji, torej Donas, kajti pW. tadva sta imela največ zaslug P"1 postavitvi tiskarne. V začetku avgU' sta 1. 1944 je tiskarna začela z delom v Ločniški dolini nad Medvodami- T V novembru 1. 1944 so morali parti* zansko tiskarno Donas preseliti A8 Jelovico, v bližino Rudnega. Mest0 zanjo so našli v grapi pod strmi"11 skalovjem Orlov. Pozneje, na p0' mlad, se je tiskarna preselila v v»° dr. Roberta Neubauerja v Ukanc.u pri Bohinjskem jezeru. Z delom ie tiskarna Donas končala 8. maja teta 1945, ko je še natisnila lepak z na' slovom »Slovenci in Slovenke nd Gorenjskem«. Naš spominski zapis pa ne bi b'' popoln, če ne bi povzeli še »kol°' fona« (t. j. sklep tiska z naslovom* kratkimi podatki o kraju in c»s^ tiska, založniku in višini naklade)-Gorenjski glas bo izhajal te" densko. Nadomeščal bo v9e. naše liste, ki so izhajali dosle* v gorenjski izdaji, kakor i0' renjsko izdajo Slovenskeg* poročevalca, Gorenjski kmečki glas, Slovenke pod Karavankami in Gorenjsko rnl*; dino. — Dopisujte v Gorenjs*1 glas! Pošiljajte poročila 10 zanimivosti iz okrajev! Širi** Gorenjski glas! Gorenjski gl8* izdaja POOF za Gorenjsko-Cena 30 Rpf. - Leto I. št. 21. avgusta 1944. Prav na koncu zadnjega tisk** skega stolpca na zadnji strani " renjskega glasu prečitam še udam" parolo: . Hočemo svobodno in *r* nejše življenje za nas i*1 naše otroke — zato bo*^ skrili plodove svojega trU.tj za našo bodočnost! Zato n* , zrna žita nemškim krvnik°""v S tem zapisom skušamo oživ spomin na začetek našega lista. Črtomir Zoreč Če ponagaja vreme ... Iz leta v leto ugotavljamo in opozarjamo na napake v našem turističnem gospodarstvu in vsako leto znova ugotavljamo, da nam ne prinaša toliko kot hi lahko. Poudarjamo, da naravnih lepot jadranske obale in alpskega svetu ne znamo pravilno izkoristiti. Pa nimamo premalo hotelov, počitniških domov in kampov. Sploh ne! Problem je v tem, da ne znamo prisluhniti željam gostov in jim zato, z redkimi izjemami, nudimo veliko premalo. Zato smo tudi lahko zadovoljni z zasedenostjo turističnih zmogljivosti le v poletnih mesecih ali takrat, ko je dovolj snega. A še to ne vedno. Če ponagaja vreme, če poleti namesto sonca dežuje in če pozimi sije sonce, namesto, da bi snežilo, se rado zgodi, da hotele »presenetijo« odpovedi agencij oziroma gostje s svojim odhodom. Prav to se je zgodilo tudi letošnje poletje. Slabo vreme je temeljito razredčilo plaže in hotele. Pravzaprav to ni nič novega in zato prav nič nenavadnega. Ni se zgodilo prvič in najbrž tudi zadnjič ne. Skoda je le, da nas ta draga šola še ni ničesar naučila. To kar velja za hotele, velja tudi za počitniške domove in kampe, kjer naj bi si delovni ljudje v času red- nega dopusta spočili in si nabrali novih moči za delo. Toda naši hoteli in počitniški domovi so zanimivi le v času lepega vremena, ko je topla vodu primerna za kopanje in imajo dopustniki dovolj »dela« s plavanjem in sončenjem — z vsem, kar jim nudi narava. Tudi letos je dopustnike presenetilo slabo vreme. Veliko jih je zato prekinilo počitnice. Drugega jim tako in tako ni preostalo. Da bi težko prihranjeni denar porabili za to, da bi vse počitnice le preležali v postelji, ker nimajo nobene možnosti aktivnega razvedrila, je le nekoliko previsoka cena za dopust. Ce tudi v lepem hotelu. Morda nas bo letošnja draga poletna šola le kaj naučila. Naučila, da bomo v prihodnjih letih svoje hotele in počitniške domove pa tudi kampe vsaj malo prilagodili zahtevam sodobnega turizma. S tem bi obogatili turistično ponudbo in bodo prav gotovo tudi uspehi in iztržek večji. Predvsem pa naše turistične zmogljivosti ne bodo izkoriščene le nekaj mesecev na leto in bodo zanimive za goste tudi izven glavne sezone. In gostom ob slabem vremenu ne bo treba čakati le toploto in sonce. Počitnic in dopustov ni bilo Planinsko društvo Kranj je izdalo že skoraj 1000 dnevnikov nove planinske poti »Kranjski vrhovi«, prvi pa je pot v 14 dneh prehodil Peter Leban Kranj — V ponedeljek, 16. avgusta, je bila v Kranju seja upravnega in nadzornega odbora Planinskega društva Kranj. Člani obeh organov so ugotovili, da dopustov' in počitnic v delu planinske organizacije ni bilo čutiti in da je veliko vzrokov za ugodno oceno polletnega dela Planinskega društva Kranj. Letošnjo članarino je na primer poravnalo že 2600 članov, aktivnih planincev, kar je precej več od enakega obdobja v lanskem letu. Dobro uspeva tudi akcija »Občani Kranja hodijo v gore«. Letošnjih izletov in pohodov se je udeležilo že skoraj 4000 članov. To terja od društva precejšnja finančna sredstva. Največ denarja potroši društvo pri organizaciji raznih množičnih pohodov in izletov kot so Dražgoše, Porezen, Stol, Kališče itd. Društvo se namerava obrniti za pomoč na kranjsko občinsko konferenco SZDL oziroma organ, pristojen za praznovanja in proslave. V društvu so še posebno veseli zanimanja za novo transverzalno pot »Kranjski vrhovi«. Doslej so v društveni pisarni izdali že skoraj 1000 dnevnikov te poti. Kot prvi pa jo je »uradno« prehodil v 14 dneh Kranjčan Peter Leban. Za vsakogar, ki mu bo uspel ta podvig, ima društvo pripravljeno lepo častno značko. Markacist i so opravili v letošnjem prvem polletju skoraj 1000 prostovoljnih delovnih ur in uredili ter utrdili številne planinske trim poti. Omenimo naj le poti z Ledin na Rinke, pot na Kokrško K očno in na Babe itd. Markacisti so imeli dragocene pomočnik« alpinistih. Le-ti se tudi letos la" jn pohvalijo z vidnimi dosežki dorn8-na tujem. Nejc Zaplotnik Je primer preplezal severno st Matterhorna! ljuj* Jesenski program ne dovo-., cJ lagodnega dela. Kranjski P*an*aje načrtujejo plezalne šole, nove teC za planinske vodnike in stroko izpopolnjevanja za člane p°saI11jev nih odsekov, srečanje mentorj . najmlajSih planincev, vaje a Postov in gorskih reševalcev in P^fter no proslavo ob 30. obletnici GR^ srečanje z alpinističnimi veterani- Nadzorni odbor v posebni arl8 t0 poslovanja ugotavlja, da je bilo i*. vzorno in preudarno. Pornanjk8 denarja premagujejo planinci 6 p.-0 stovoljnim delom in oplemen« vsak družbeni dinar. Za zdaj v. skupno število prostovoljnih de nih ur že povzpelo na 10.000. . \ J. Košnjek 20. avgusta 1976 prijetno v Banjolah ^Zal^ma Je na >>v^ni prvoligaških srečanj«, saj so igralci obeh ekip IL 1 *^a pravo nogometno brcanje.« ^fekn ArCer nekoliko oddaljeno, toda za navdušene navijače tudi to ni q7i ' razburljiva nogometna srečanja se namreč vozijo kar s čolni. Foto: J. Zapolotnik lPkarski dan v Železnikih !'iavRu?f k* Jutri in v nedeljo, 21. in ,S Že t V Ze,eznikih v StlSki %, x- ,radicionalni, štirinajsti po 'Pkarski dan. Prireditve ob Pohod ečno mladih ov« na Stol .i|jj5n* ljubiteljev gora iz Ra-|>sta pr.mravJJa v soboto, 28. \f% V rekreacijski pohod »Večno V*kS«!antov<< na Sto1- Prvič 80 se > 2hr 1 poh°d Podali lani. Takrat i'• Vk 40 udeležencev vseh stalil ' d« ^ organizatorji pričaku-iJ^ni86 zl>ralo okrog 200 bolj n Vnetih Planincev. Za toliko ^viif?v Pa bodo organizatorji Vk »»ne Vso oskrbo-^1 °rnn P.onoda pove, da na njem L Na *JnJkalo različnih domislic in %8 nne.lu Pohoda bodo na primer te1"0 bi1 Veliko kuhalnico, na %l?«nc °- P°tem zapisali imena * k ^V ,n J° shranili v gostišču 1 -Hio ~rn»vcu. Po vrnitvi s Stola Hi r. ,.tem gostišču udeleženci bol: lu-di okrepčali. Lani pa je bil °vega pohoda velik lesen RS* iT > ki ^^lovlj^^ krasi gostilno Lectar lLi*vltti.*a ta Ponod sprejemajo do KtSl1 t> na obeh bencinskih I ^H»^V Radovljici in v gostišču "-rmvcu. letošnjem prazniku čipkaric se bodo začele že v soboto dopoldne z otvoritvijo novih garderob na nogometnem igrišču in z velikim nogometnim turnirjem. Na turnirju bodo sodelovala moštva Gaja iz Padrič v sosednji Italiji, Šenčurja, Triglava iz Kranja in Alplesa iz Železnikov. Zvečer pa bo seveda pri plavžu v starem delu Železnikov zabava. Za vesele viže bo poskrbel ansambel Trgovci. V nedeljo dopoldne pa bodo turistični delavci iz Železnikov v neposredni bližini plavža pripravili razstavo čipk, obiskovalci si jih bodo na njej lahko tudi kupili, obenem pa si bodo prav gotovo z velikim zanimanjem ogledali tudi muzej in se seznanili z zgodovino kraja. Tekmovanje čipkaric se bo začelo ob 14. uri, na njem pa bodo sodelovale najboljše čipkarice iz znanih slovenskih »čipkarskih središč«: Železnikov, Gorenje vasi, Zirov, Idrije in od drugod. Člani turističnega društva iz Železnikov pa so za obiskovalce pripravili tudi bogat kultrrni program. V njem bodo sodelovali dekliški kvintet z Bukovice v Selški dolini, člani mladinske folklorne skupine Svoboda iz Železnikov ter igralci domače dramske sekcije. Celoten program se bo seveda končal z rajanjem na prireditvenem prostoru ob plavžu. Za ples bo poskrbel ansambel bratov Arnol iz Železnikov s pevcem Jankom Ropretom. Program bo povezoval napovedovalec Janez Ziherl. -jg Neločljivost športa in vzgoje Sodoben način življenja terja popolno osebnost, vsestransko razvitega, omikanega, izobraženega, delovnega in v smislu socialističnega humanizma vzgojenega človeka. Vzgojne vrline naj bi pleme-nitili v šoli, pri poklicnem usposabljanju, v privajanju na delo, pri zabavi, vadbi in pri športnem treniranju. Z ožjo športno pripravo uresničujemo še njegove vzgojne naloge. Nikoli ne smejo biti edini nagibi mladinskega športa le športni uspehi, temveč mora šport postati učitelj temeljne gibalne, osebnostne in življenjske omike. Živimo v času velikih hitrosti. Kdor ni gibalno izurjen, kdor nima dovolj izoblikovanih možganskih središč in gibal, se bo težko znašel pri delu, v vlogi pešca, še težje pa v vlogi upravljavca zapletenih strojev in vozil. Gre za dovolj natančno, časovno usklajeno ali sinhronizirano gibanje, ki v današnjem avtomatiziranem in motoriziranem svetu zagotavlja večjo uspešnost in varnost. Športna vzgoja je hkrati estetska vzgoja. Pri vsaki panogi so očitne prvine lepote. Te so v ritmu, gibalni skladnosti in izraznosti. Z boljšanjem tehnike se stopnjuje lepotni učinek športa. Športna vzgoja je osebnostna vzgoja, ni telesna in ne duhovna, temveč z vajami, igrami in načinom dela kultiviramo celotno osebnost. Osebnostna vzgoja je hkrati zdravstvena, higienska, spolna, moralna, politična, svetovno-na-zorska in domovinska vzgoja. V športnih srečanjih naj si mladi izoblikujejo pravilen odnos do sebe, do drugih ljudi, do narave, do lastnega življenja in dela. V tem smislu je športna vzgoja življenjska, saj ima globlji filozofski smisel, ohranja človeško naravno bistvo, mu razvija občutek prostosti in pristnosti. Treniranje podaljšuje bivanje, razvija odgovornost do zdravega načina življenja in dela. Vadišča in igrišča naj bi postala veliki etični laboratorij — šola moralne vzgoje in šola konkretnega ravnanja. Dejanja so močnejša od besed, vzori učinkovitejši od predavanj ali moralizatorskih pridig, ki najpogosteje odjeknejo v zavesti mladih kakor grenke pilule. Prednost športne in delovne vzgoje je v nazornosti, neposrednosti, v jasnosti nalog in ciljev. Moč vzgoje je v osebnem vzoru, v vzgojenosti, v odgovornosti za delo skupin, športni vzgojitelji morajo biti nosilci in usmerjevalci nazora mladih, biti morajo sposobni razložiti vrednote in smisel življenja oziroma športa. Prav bi bilo, da bi se nekateri vzgojitelji znebili uradniške šolske togosti, pretirane in včasih samovšečne avtoritete, da bi postali dejanski strokovnjaki tudi v vzgoji, strategi v vodenju moštev in usklajevalci odnosov, da bi razvijali vedro počutje in da bi vsem učencem ostali v prijetnem spominu. Pri vzgoji mladih je dobro poznati njihovo moralno podobo in morebitne odklone. Prav preko športa je možno zatreti slabosti in plemenititi vrline. Športna vzgoja ni ločena od ostalih vzgojnih dejavnikov. Trenerji in učitelji naj bi poznali družinske razmere gojencev, uspešnost v šoli ali pri delu, način doživljanja prostega časa in vse kar sestavlja nravstveno in osebnostno podobo mladih. Zmeraj se moramo zavedati, da ne vzgajamo idolov, domišljavih rekorderjev, niti igralcev za inozemsko športno tržišče, temveč čim bolj popolne osebnosti vzgojene v socialističnem športnem duhu. Šport ni in ne sme biti edini poklic, športnik mora doumeti, da ga delo in učenje usposablja za dostojnega člana družbe, mora spoznati, da je doba športnih uspehov kratkotrajna, da je šport priprava na življenje, ena od njegovih vrednot in ne izključno njegov smisel. JožeAžman VSAK PFTFK I mm I mmm I % NA 4 STRANEH kino Kranj CENTER 21. avgusta jap. barv. CS film VO.JNA IN LJUDJE ob Iti. in 19. uri, premiera nem. barv. filma VVINNKTOU I. DEL ob 22. uri 22. avgusta nem. barv. film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 10. uri, nem. barv. film WINETOU I. DEL ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma NOČNA PREMIKANJA ob 21. uri 23. avgusta revija kinotecnih filmov »IZ FILMA V FILM«, amer. barv. film PTICI ob Iti., 18. in 20. uri 24. avgusta revija kinotecnih filmov »IZ FILMA V FILM« angl. film TRETJI ČLOVEK ob Iti., 18. in 20. uri 25. avgusta revija kinotecnih filmov amer. barv. film BUTTERFIELD ob 16., 1«. in 20. uri 2ti. avgusta revija kinotečnih filmov nngl. barv. film KRIK STRAHU ob Iti., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 21. avgusta angl. barv. film ENOOKI CHARLY ob Iti. in 20. uri, angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 18. uri • 22. avgusta angl. barv. lihn ENOOKI CHARLt ob 14. in lf>. uri, liane. barv. film STARA PUŠKA ob 18. uri, premiera domačega filma NAIVKA ob 20. uri 23. avgusta domari film NAIVKA ob 18. in 20. uri 24. avgusta nemški barv. film VVINNKTOU I. DEL ob 18. in 20. uri 25. .vgusia nemški barv. film VVINNKTOU I DEL Ob 18. in 20. uri 2«. avgusta angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri Tržič film ZELENO 21. avgusta amer. barv. SONCE ob 18. in 20. uri 22. avgusta nemški barv. film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 15. uri, amer. barv. film AKCIJA ZA ATENTAT ob 17. in 19. uri 23. avgusta amer. barv. film AKCIJA ZA ATENTAT ob 18. uri 24. avgusta angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri 2ti. avgusta ital.-.špan. barv. film LEGIJA PREKLETIH ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 21. avgusta amer. barv. film NAPAD NA ROMELA ob 18 in 20. uri 22. avgusta amer. barv. film NAPAD NA ROM MELA ob 15. in 19. uri, angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 17. uri 23. avgusta angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer. barv. film AKCIJA ZA ATENTAT ob 18. iti 20. uri ULICA BREZ ZA-ULICA BREZ ZA- Škofja Loka KORA 21. avgusta amer. film KONA ob 18. in 20. uri 22. avgusta amer. film KONA ob 20. uri 24. avgusta franc. film OBSODBA ob 20. uri 25. avgusta franc. film OBSODBA ob 18. in 20. uri 2«. avgusta ital. film HUDIČEV VRT ob 20. uri Železniki OBZORJE ital. film KRVAVI BRATJE 21. avgusta ob 20. uri 22. avgusta nemški film MOJ PR1JATEDJ HEINTJE ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer. film KALIBER ZA SPECIALISTA ob 20. uri Radovljica 21. avgusta »rane. barv. film NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK oh 18. uri, amer. barv. film OGNJEVITI MARFI ob 20. uri 22. avgusta amer. barv. film OGNJEVITI MARFI ob 18. uri, franc barv. film VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri 23. avgusta ital. barv. film UPORNI PROFESOR ob 20. uri 24. avgusta angl. barv. film DVA KORAKA IZ ZAKONA ob 20. uri 25. avgusta ital. barv film UPORNI PROFESOR ob 20. uri 2ti. avgusta angl.- 'nemški film ORGIJE ob 20. uri ' Bled 21. avgusta angl. barv. film POHLEP PO VAMPIRJU ob 18. uri, angl. barv. film ZAKAJ ŽELlS NEKAJ RECI ob 20. uri 22. avgusta ital. barv. film UPORNI PROFESOR ob 18. in 20. uri 23. avgusta amer. barv. film OGNJEVITI MARFI ob 18. in 20. uri 24. avgusta ital. barv. film UPORNI PROFESOR ob 20. uri 25. avgusta angl. barv. film DVA KORAKA IZ ZAKONA ob 18. in 20. uri 2ti. avgusta amer. barv. film DEMONI ob 20. uri Jesenice RAOIO 21. in 22. avgusta franc. barv. film KAM S TRUPLOM ob 19. uri 23. in 24. avgusta amer. barv. film KITAJSKA ČETRT ob 19. uri 25. avgusta amer. film STAN IN OLIO -DVA BRATA UBOGA ob 19. uri 27. avgusta amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 19. uri Jesenice PLAVŽ 21. in 22. avgusta amer. barv. film KITAJSKA ČETRT ob 20. uri 23. in 24. avgusta franc. barv. film KAM S TRUPLOM ob 20. uri 2ti. avgusta amer. barv. film NEKOČ" JE BIL MALOPRIDNEŽ ob20. uri 27. avgusta amer. film STAN IN OLIO -DVA BRATA UBOGA ob 20. uri 22. avgusta amer. barv. film MISTER MA-JESTY ob 19.30 Kranjska gora 21. avgusta amer. barv. film MISTER MA-JESTY ob 20. uri 22. avgusta angl. barv. film JAMES BONI) - ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob20. ur, 25. avgusta amer. barv. film KITAJSKA ČETRT ob 20. uri Dovje — Mojstrana 21. avgusta amer. LUCIEN ob 19.30 barv. film I.ACOMBE Takole je 1943. leta inž. V lasto Kopač v knjigi Evgena Lovšine V Triglavu in njeni soseščini ilustriral prve vzpone na Triglav. Izlet na Triglav Turistično društvo Bohmj-jezero priporoča v turističnih informacijah za ta teden izlet na Triglav. Iz Bohinja vodi na ta najvišji vrh v Jugoslaviji več poti. Nekatere so lažje in malo daljše, druge krajše in bolj strme. Za začetnike in neutrjene izletnike priporočajo v društvu pot iz Srednje vasi v Bohinju. V dveh urah se povzpnete na planino Uskovnico (1138 metrov) in nato nadaljujete pod do Vodnikovega doma na Velem polju in nato do doma Planika. Od tam je do vrha Triglava še približno poldrugo uro. Hitrejša pa je pot iz Stare Fužine skozi dolino Voje. Po tej poti je do Vodnikovega doma nekako pet ur. Nato se lahko povzpnete do doma na Kredarici. Vračate pa se s Triglava lahko mimo koče na Doliču in Hribaric do koče pri Sedmerih triglavskih jezerih. Od koče pri Sedmerih jezerih se mimo sedmega Črnega jezera spustite do stene Komarče, kjer potem po ozki stezi pridete do slapa Savice, kjer izvira Sava Bohinjka. Od tu oziroma od doma pri Savici pa vozi dvakrat na dan avtobus (popoldne ob 17.40). Omenjena pot traja z vrha Triglava do slapa Savice 11 ur. Za izlet na Triglav torej potrebujete dva dni. Prenočite pa lahko v eni od planinskih koč, ki so poleti odprte in oskrbovane. Pa še tole. Vsako leto se povzpne-jo na Triglav številni planinci in izletniki. Prvič pa so ta najvišji vrh pri nas osvojili od 24. do 26. avgusta 1778. leta. Torej bo prihodnji teden od prvega vzpona minilo točno 198 let. To so bili ranocelnik iz Stare Fužine Lovrenc Willonitzer, lovec Štefan Rožič in rudarja Matija Kos iz Jereke in Luka Korošec iz Gorjuš. A. Z. Nižje cene v hotelih Bohinj — V Alpetourovih hotelih v Bohinju so 15. avgusta znižali pen-sionske cene za domače in tuje goste za 10 do 15 odstotkov. Tako znaša pension od srede tega meseca naprej v hotelih Zlatorog in Pod Voglom od 133 do 155 dinarjev za domače goste. Ce še niste izkoristili dopusta, vas Alpetourovi gostinski in turistični delavci vabijo v Bohinj. Ribji šašlik Potrebujemo: pol kg ribjih filetov, 1 limono, sol, 2 kisli kumarici, 2 čebuli, 12 dkg mesnate slanine, 2 žlici olja, poper, sladka rdeča paprika. Filete očistimo, pokapamo z limoninim sokom in posolimo. Razrežemo jih na 2 do 3 cm velike koščke. Kisli kumarici, čebulo in slanino narežemo na rezine. Na lesene paličice nataknemo menjaje košček ribe, kumarice, čebule in slanine. Vse pomažemo z oljem. Nabodalca pečemo na ražnju, lahko tudi na tistem v pečici in sicer na vsaki strani po tri minute. Obnese se tudi pečenje v železni ponvi. Vsako pečeno nabodatce posebej začinimo z limono, soljo, poprom in papriko. Ponudimo s krompirjevo solato. Zrelost — Nevarnosti v gospodinjstvu kaj je to? (1) Zrelost — s to besedo psihologi označujejo določeno celokupnost potez kakega človeka, ki se seveda postopoma oblikujejo in se kažejo na raznih področjih doživljanja in vedenja. Najvažnejša področja zrelosti so: — umska zrelost se kaže v tem, da smo zmožni samostojno in kritično misliti ter ne sprejemamo pasivno že »izdelanih« resnic, temveč se sami dokopljemo do lastnih spoznanj in celovitega svetovnega nazora. — socialna zrelost pomeni, da znamo vzpostaviti pristne stike s soljudmi, živeti v kolektivu ter se zavzemati za skupne cilje, pri čemer pa ohranimo primerno kritičnost: znamo se upirati pritiskom posameznikov in skupin, če zahtevajo od nas nekaj negativnega, kar ni v skladu z našim osebnim nazorom. ; — čustvena zrelost pomeni, da znamo čustva, na primer ljubezenska, sprejemati in dajati, da jih na eni strani ne zatiramo, na drugi pa se spet ne prepuščamo nekontroliranim čustvenim"izbruhom, pretiranim čustvom in Čustvom ob nepravem času. . — moralna zrelost zahteva, da zgradimo celovit sistem vrednot oziroma moralnih norm, idealov in življenjskih ciljev, po katerih se potem ravnamo, tako da ni razcepa med besedami in dejanji. Poleg tega vključuje moralna zrelost še samostojnost presojanja, kaj je moralno in kaj ni. Nesreče so tudi v gospodinjstvu kot sicer pri vsakem drugem delu. Pravijo celo, da je nesreč v stanovanjih, ki se pripete gospodinjam, prav toliko, če ne več kot na cestah. Če pomislimo na velika pomladanska čiščenja, ki se jih z veliko vnemo lotevajo nekatere gospodinje, potem bi temu skorajda v celoti verjeli. Čeprav se vam morda še nikoli ni zgodilo pri vsakdanjem gospodinjskem delu kaj takega, je vseeno morda dobro vedeti stvar ali dve o varstvu pri tem napornem in kot pravijo tudi nevarnem poslu kot gospodinjstvo je. Obutev gospodinje naj bo primerna: to pomeni, da za tekanje iz prostora v prosto' obuj te čevlje z nizkimi petami. Cuieka naj ne bo preširoka, niti ne pretesna, pač takšna, da omogoča prosto gibanje. Izogibajte se širokih rokavov in predolgih trakov na predpasniku, kar vse se rado zatika na kljuke. Za višje police ali za čiščenje lestencev, zidov, stropa uporabljajte hišno lestev, ki je vsekakor stabilnejša od stolov in pručk, ki jih zlagate v stolp in telovadite na njih. Steklenice s kislinami, raznimi kemikalijami, bencinom in podobnim so že od nekdaj vir nesreč v gospodinjstvu: posebno pranje z bencinom vsako leto zahteva nekaj hudih opeklin. Z bencinom peremo izključno zunaj na balkonu ali na odprtem oknu. Če že morate v stanovanju, pa takrat ne sme biti priključen noben električen aparat. Da steklenice z nevarnimi tekočinami spravljamo pred radovednimi otroškimi raziskovanji, je seveda samo po sebi razumljivo. Kadar menjavamo papir na policah ali robimo zavese, ne imejmo v ustih polno bucik ali žebljičkov. Utegnili bi kaj tega kovinskega pogoltniti — posledice pa niso prijetne. Z vlažno krpo se vtičnicam in tudi električnim aparatom — vključenim seveda, ne bližamo. Majhne ranice razkužimo takoj. Če nas čaka neodložljivo bolj umazano delo, pa ranjene roke zaščitimo z gumijastimi rokavicami. Vhod v hišo Naš dom se predstavlja z vhodom: to je stara resnica in največkrat od obiska odnesemo prav ta prvi vtis. Vhod, če ga morda ravno oblikujemo, naj bo preprost. Zeleno grmičevje in cvetje pa naj bo bogato, saj je to ceneje kot pa drag material, pa še pri izbiri nam lahko spodrsne. Pred vhodom v hišo je navadno nekaj betonskih plošč, lahko so seveda iz kakega drugega materiala kot je keramika, marmor, naravni ali umetni kamen. Pred vrati je navadno še plitev jašek z mrežo. Ob vhodu zasadimo zimzelene rastline ali če nam je ljubše raje barvito cvetje. Vsak vhod naj ima nastrešek, ki nas varuje pred dežjem, medtem ko odpiramo vrata. Streha je lahko vzidana ali pa prostostoječa plošča na opornikih. Lahko je betonska, prav lepa pa je tudi lesena. Če je večja, najde v njeni senci mesto tudi avtomobil.. Vhod naj ima osvetljeno tablico z imenom. Svetilka je priporočljiva, da nam ni treba obiskovalca ob medli luči le ugibati. Na vratih ali kje drugje naj bo reža za pošto. Čeprav je še vedno čas za zapoznele počitnice, pa vendarle hladno in deževno vreme napoveduje neizogibni konec poletja: zato je kar prav, da na izlet vzamemo tudi kaj toplejšega, kot je na primer takle volnen pulover, ki ga začnemo plesti pri rokavih, pod njim pa je možno obleči še kaj tanj-šega. Za gretje premrlih prstov je pripravna krpica spredaj namesto žepov. Vratni izrez je raven, na ramah se pulover zapenja z velikimi gumbi. marta odgovarja Zdenka iz Kranja — Pr°' sim vas za nasvet, kakšne nflJ bodo moje nove hlače iz zelenega jeansa. Ali je zelena barva sploh kaj uporabna? Staj"8 sem 14 let, visoka 162 cm, tehtam pa 54 kg. Marta - Za dekle vaše starosti so zelo primerne hlač*' kot sem jih narisala. Cepra sta modni barvi temno modr in bela, si lahko hlače kljuP temu privoščite v zeleni bar in bodo prav dobro nadorn^ ščale kavbojke iz klasične^ temno plavega jeansa. Hlac so oprijete, krojene z živ°' kom, zadaj pa so prekrižal) naramnice. Spredaj je žepe*' ki se zapenja z eumbi. Zadrg je ob strani. Žepa sta tuđ spredaj pod pasom s koniya stimi zavihki in okrasni"1 gumbi. Cez sedem let vse prav pride ... S tem starim pregovorom začenjam pisati ta sestavek. Ze leta so gorjanski kmetje opuščali košnjo senožeti na Mežakli, v Radovni, na Stari Pokljuki, za Zatrnikom in na Rčitnem. Niso jih opuščali nepoko-šene v celoti, pač pa so v glavnem pokosili le predele, kjer se je in se da kositi s kosilnico, pa čeprav kosilnica ne d£ toliko od sebe kot kosa z dobrim klepom. Po teh košeninah je namreč gostota trave tesno pri tleh, kar ne ustreza kosilnici. Letos je drugače. Živinorejci imajo tudi poleti veliko živine privezane v hlevih, posebno krave molznice, kar terja več krme. Čeprav so mnogi njive zatravili, krme manjka, posebno ob letošnji izredni suši, ki se v takem obsegu že dolgo ni pojavila. Zatravele njive in dobri travniki so pri izdatnem gnojenju dali trikrat dobro košnjo, medtem ko bo letos ena košnja manj. Dež, ki je padal pretekle dni, bo omogočil Vsaj zakasnelo košnjo v septembru. Kljub temu je ena košnja izpadla. Te dni opažamo, da so živinorejci na našem območju začeli kositi tudi opuščene košenine. Čeprav so precej kotanja-ste in kosilnica ne koristi veliko, so spet dobrodošle. Pozna se, da mladi fantje niso več tako vešči košnje, kot so bili in so še njihovi očetje. Vseh košenin se ne bo dalo pokositi, saj so mnoge že zaraščene s smrečjem. S spravilom krme po teh opuščenih Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj/ Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. košeninah se bo dobilo še precej dodatne krme za živino, tako da bo sušni udarec blažji. In končno bodo morale vaške skupnosti bolj misliti tudi na te košenine. .Poljščičani imajo za vasjo vaški pašnik v izmeri 68 hektarjev. Na njem v tem času ni videti niti kravice! Kako je bilo s pašništvom v preteklosti sem že pisal v Glasu 15. junija letos. Koliko so včasih razen goveda redili drobnice (ovce), ki je dajala ljudem razen mesa tudi volno. Drobnica se je pasla od rane spomladi do prvega snega pozno jeseni. Čez zimo je drobnica jedla najslabšo krmo (rotno) in grizla veje posekanih hrastov. Pri minimalnih stroških je bil izkupiček velik. Kako so v preteklosti pospravljali rovte? Lastniki senožeti (roytov) so vsako leto vabljali v pomoč pri spravilu sena v rovtih fante in dekleta; kf so jih takrat zlahka dobili. Rovtarska druščina se je zbrala na Jakobovo nedeljo, to je prvo nedeljo po sv. Jakobu (25. julija) že na kosilu pri gospodarjih. Potem so na vprežni voz naložili hrano, grablje, vile ip kose. Datuma in te nedelje so se vsi držali. Popoldne so šli od doma. Gospodinje so ostajale doma, da so krmile živino in postorile druga domača dela. Rovtarji so se ustavljali v zadnjih gostilnah, preden so se razpršili po poteh* ki so vodile v rovte. Gorjam so se ponavadi ustavljali v najstarejši Konavčevi gostilni, ki je odprta še danes, rovtarji iz Spodnjih Gorij in Podhoma, ki imajo rovte na Mežakli, pa v gostiliu' na Furtuni, ki je prav tako še danes odprta. V teh gostilnah so bile prave veselice, ki so trajale dolgo v noč. Fantje-snoseki so imeli rdeče nageljne, grabljiee pa »brhke« rute. Tako so kosci in grabljiee le prišli v rovte. Začela se je košnja. Mimogrede so srknili kozarček ali dva »kačje sline«. Okrog sedmih naslednjega dne je bil zajtrk na domači platneni rjuhi. Zadišali so krapi s kislim zeljem ali ajdovi žganci, pomešani s skuto in močno zabeljeni z domačo zaseko. Ker so gospodinje ostajale doma, so kuho v rovtih prevzemale najstarejše gospodarjeve hčere, »prve« dekle ali Borodhice. Po zajtrku se je košnja nadaljevala. Fantje-snoseki so kar tekmovali. Za kosci so grabljiee raz-grabljale travne redove, jih grabile v ograbke, kosci pa so se morali paziti, da mu katera grabljiea, posebno če ji je bil kosec všeč, oslovnika ni zamašila s travo. To je bil znak, kaj je bilo treba zvečer storiti z grabljico. Dopoldne je bila izdatna malica z žlahtno kapljico. Kosilo je . bilo okrog enih. Po kosilu so kosci legli za uro ali dve v senco, grabljiee pa so sušile seno. V lepem vremenu je bilo seno popoldne že suho. Kosci so ga v rjuhah znosili do senikov, kjer je ponavadi gospodar odvezoval rjuhe in seno lepo razporejal ter ga tlačil. Nosači sena so dobili za vsako prineseno rjuho »štamperleto« žganice. Ko je bilo suho seno pospravljeno, so polovično osušenega spravili v kupe, ki so ostali čez noč in so jih , raztrosili dopoldne naslednji.dan. Ro rovtih je tak način sušenja še vedno v rabi. Sledila je popoldanska malica, ob njej šaljivi dovtipi, nato pa spet košnja in grabljenje vse do večera. Na prostem pred kočo je bila nato večerja, ki se je končala s petjem, vriskanjem. Pogosto se je oglasila tudi harmonika. Kdor je bil zaspan, je odšel lahko počivat na ležišča na seniku, mladi pa so si pogosto dajali duška v objemu temne noči. Kosci so zahajali tudi v sosednje rovte, posebno če so bile že spletene ljubezeneske vezi ali so se šele roje-. vale. Zora je kosce-in grabljiee ponovno utirila v običajni delovni dan. Tako so ostajali rovtarji po ves teden ali še dlje v rovtih, ne da bi se vračali na domove. Premožnejši gospodarji so imeli po več rovt in so 88 zato selili iz enega v drugega, Začeli so nižje in se selili vedno višje. Krma je bila shranjena v senikih. Pozimi so jo sproti vozili domov in jo krmili predvsem jalovi živini. Včasih so površino rovta merili vedno kar po koscih, kaj ti • povprečen kosec je nakosil dnevno enovprežen voz sena. Starejši ljudje so zato radi govorili: ta rovt je velik toliko in toliko snosekov. Danes so rovte hitreje pospravljene, saj je zaradi pomanjkanja delovne sile treba hiteti. Tudi takega sproščenega vzdušja ni več. Najprimernejši dnevi so proste sobote in nedelje. J. Ambrožič Franca Polaka z Višelnice nad Gorjami številka 19, ki se je rodil 1901. leta, poznajo daleč naokrog. France je že kot 19-letni fant začel s starim in že davnč pokojnim Benko-vim atom pomagati pri živinskih porodih. Že od mladih nog je namreč imel rad živali. Ko je Benkov ata umrl. je bil France že tako vešč posredovanja in pomoči pri živinskih porodih, da so ljudje poslej kar njega klicali. Ničkolikokrat je pomagal in reševal; podnevi in ponoči. In tudi danes ga ljudje večkrat pokličejo. Vendar če gre za težji primer, svetuje naj raje pokličejo živinozdravni-ka. Zgodi pa se tudi, da živinozdrav-nik pokliče Franceta,' saj je zaradi dolgoletnega dela vešč tega po.Ja. Veliko se je France naučil iz knjig o živinozdravstvu. Včasih so različne bolezni zdravili predvsem z različnimi zdravilnimi rožami kot so šentjanževe rože, janež, kamilice in podobne. Za vnetje vimena pa je Mavrov praded s Poljšice menda znal zamesiti in speči tak kruh, da je živinče po zaužitju že drugi dan ozdravelo. Čeprav je star že 75 let, France Polak, kot rečeno, še danes vedno rad priskoči na pomoč. Zato mu vsi, ki ga poznajo, želijo še vrsto zdravih let. J. Ambrožič Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE »FRANCE PREŠEREN« Kranj razpisuje prosto delov**0 mesto snažilke na centralni šoli Razpis velja do zasedbe de lovnega mesta. Na Bohinjski Beli (številka W J tik pod navpičnimi skalnatih'^M nami Ivana Slamnik, po a 9 Kunšnikova mama. Čeprav J w y stara 81 let, se še vedno v8f*,gKu vzpenja skozi razpoko na vrt*' W kjer ima njivo s krompirj^.'^ njive sicer daleč naokrog v0 ifiP^ voz. Da je skrajšal pot, je Ivoffl kojni mož Janez skozi raZP{ ^r, slapu Iglica z okroglimi tr. ^ naredil lestvi podobne y^ Takšno strmo vzpenjanje na L J, prenekaterega mladega zmqin0A bi šel raje naokrog. Ivana ^^(i pa pravi, da je višina prav ^jc moti in da je še nikdar nl slabost. - B. B. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 iO 11 12 13 ■ f4 15 16 L 18 J ■ ? 20 L 23 24 ■ 26 28 29 B30 31 ■32 33 " m 36 ■ 37 38 39 40 1 ■ ■ 44 45 46 : 48 1 SO ■ 55 ■ 57 53 54 56 58 59 Vodoravno: 1. papagaj, 7. adamit, pristaš nudizma, 13. star, doslužen vojak, zlasti vojni borec, 14. podtalna, nelegalna dejavnost, 16. jezik bantujskih črncev, 17. naselje pri Kranju, hrastovje, 19. načelnik banovine, 20. domač 'zraz za desko, 22. pripovedništvo, epsko pesništvo, 23. lošč, emajl, 24. pozitivna elektroda, nasprotje katodi, 26. otočje skupine pred zahodno obalo Irske Pri zalivu Galway, 27. zemeljski plin, 28. sestanek odbora, 30. prijetno dišeč vonj, 32. znak za kemično prvino radij, 33. kratica za Športni klub, 35. sodnij-ski rok, 37. znanost, 39. ime TV športnega komentatorja Klasinca, 41. izguba upanja, 43. kraško črno vino, 46. ime sovjetskega skladatelja iz Armenije (Hačaturjana), 47. glasbenik, 49. ime francoskega filmskega režiserja Claira, 50. predlog, zgoraj, 51. zbujanje, 53. starogrški ljudski pesnik in pevec junaških pesmi, 54. velike trate, 56. ženska, ki opravlja cenitve, 58. kdor je nagnjen k erotiki, pesnik ljubezenskih pesmi, 59. eden od mušketirjev. Navpično: 1. grenka rastlina, iz katere delajo pelinkovec, 2. pergamski kralj, 3. avtomobilska oznaka za Peč, 4. na poseben način ustrojena koža, 5. ročni voz na dve kolesi, 6. pristaniško mesto v Črnomorskem primorju v SZ, 7. gura-mi, vrsta vodne živali z Malajskega polotoka, z nitki podobnim podaljškom zadka, 8. Vladimir Iljič-Lenin, 9. filmska igralka Sandra, 10. vas pod Krimom, H. judovski dan popolnega počitka od petka do sobotnega večera, 12. polagalec tlaka, 13. ime slovenske družbeno politične delavke Tomšičeve, 15. industrijsko mesto na jugozahodu Romunije, 18. pristaniško mesto na vzhodni obali Sicilije, Siracusa, 21. žleznjak, žlezna bula, 23. vodja,voditelj stranke, gibanja, 25. vzdevek Goethejeve matere, 29. balkanski Romani, katerih veja so Cincarji, 31. atletska disciplina, lučaj, 35. domač izraz za"stojnice, 34. hud južnoameriški rastlinski strup, 36. cunja za čevelj, onUča, 38. površine, 40. lovec na gade, 42. primorska narodna jed, pečena iz finega kvašenega testa, 44. dodatek k pogodbi, 45. ime sarajevske pevke Ukraden, 48. oziralni prislov, kjerkoli, 51. bistvo, vsebina, 52. glavni števnik, 55. Tine Orel, 57. Ivan Mrak. ŠAHOVSKI KROŽEK Moč prostega kmeta Prosti kmet lahko močno vpliva na potek igre, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ko doseže osmo (prvo) vrsto, se pretvori v oficirja in drugič, nasprotnik s tem, da Preprečuje njegovo napredovanje, izloči del moštva, ki mu lahko odločilno manjka Pri spopadu na drugem mestu. Vendar pa Je prosti kmet, če nima prave podpore, Prav lahek plen nasprotnika. m ■ H i 41 ■ ■ 1 A 1 ■ 1 i tU & m A ^fvi hip je morda videti, da ima črni v • oziciji na sliki (Trifunovič — Barsza, g*greb 1955) bolje postavljene figure od ega, zaradi položaja Sd2, ki zapira pot črnopoljnemu lovcu. V resnici pa je za nadaljevanje igre pomembnejše, da je črni kmet b5 osamljen. Beli ima dve možnosti. Lahko napada slabega kmeta b5 ali pa zaradi razmerja kmetov 2:1 na daminom krilu izsili prostega kmeta. 1. b2-b4! Sc5-a4 2. c3-c4 Beli se je odločil za igro na prostaka, brez odlašanja. Druga možnost je bita 2. Sd2-bl in nato Lcl-d2, Sbl-a3 itn. 2. ... Sa4 - c3 3. Tal - a6! Izkorišča slabega kmeta d6 za izsilitev razpleta, v katerem ustvari prostega kmeta na najugodnejšem mestu. 3. ... Lc6 x e4 4. Sd2 x e4 Sc3 x e4 5. c4-c5! 8e4-c3 6. c5 x d6 Ld8-ffi Nekoliko bolje, vendar ne zadovoljivo bi bilo (6 . .. Sc3 x e2 + 7. Tel X e2 e5 - e4 8. Lcl — e3 itn. z boljšim položajem in kmetom več za belega, ob istobarvnih lovcih. 7. Le2-fl Te8-a8 8. Tati X aH TfH X aH 9. Lcl-b2 Sc3-d5 10. 1.1)2 x e5 Sd5 x b4 11. Le5 x fH g7 x fH 12. d6-d7! Th8- fH 13. Lfl x b5 črni se je vdal Prosti kmet d7 odloči partijo, kajti črni ne more preprečiti Tel -e8, Te8 x f8 + in d7-d8D. dr. S. Bavdek Juha iz govejega repa Celo o juhah govori zgodovina. Zgodovina juhe iz govejega repa &eje začela leta 1789 med francosko revolucijo. Skupina plemičev se je Pr*d preganjalci skrila v pariške katakombe. Glad jih je prisilil, da so tekali hrano. V bližnji usnjarni so našli sveže goveje kože, ki jim delav-c* se niso porezali repov. Izstradani plemiči so te repe porezali, jih skuhali in še dolgo po revoluciji se je'ohranila juha iz govejega repa *ot ena najboljših. Pravzaprav vse do današnjih dni. ^atergate prinesel milijone ^ Reporterja časopisa Washington Post Bob Woodward in Carl aernstein, ki sta pred štirimi leti sprožila afero Watergate, sta s prispevki o tej zadevi obogatela in sta danes milijonarja. Plaz, ki sta ga Prožila, je pokopal pod sabo predsednika Nixona in na desetine ameriških veljakov in pretresel celotno državo do temeljev. Izdala sta 2nJfgi Afera Watergate in Zadnji dnevi predsednika. V privatnem ^ljenju pa trenutno nista najboljše prijatelja; Bernstein je pred *ratkim speljal nevesto Noro Woodwardu, prav tako časnikarko in se Poročil z njo. Vse za slavo Nečakinja slavnega državnika Winstona Churchilla si že dalj časa prizadeva, da bi postala slavna. V zadnjem času se je začela ukvarjati s slikarstvom in pri tem opominjati svet, da ima talent za to umetnost po svojem stricu Winstonu Churchillu, ki je bil tudi znan slikar amater — še preden se je začel ukvarjati s politiko. Pozornost je vzbudila šele s skulpturo Kristusa v ženski podobi. Publika pravi, da je to škandal, kritiki ne vedo kaj bi, cerkvena oblast pa se za dogodek sploh ni zmenila. Zadovoljna pa je avtorica, saj je njen »podvig« postal hipoma znan daleč po svetu. Rešitev nagradne križanke z dne 13. avgusta: 1. bisaga, 7. spiker, 13. okarina, 15. stonoga, 16. komad, 17. rum, 19. naliv, 20. Ana, 21. edinost, 24. ops, 25. art, 27. ajaja, 28. vrt, 29. Irena, 31. Adiža, 33. stil, 34. S, 35. Vida, 37. Ataka, 38. aut, 40. agava, 42. tun, 43. Teheran, 46. rej, 47. ia, 48. kila, 49. mrha, 51. sb, 52. Krvavec, 54. Amoniti, 56. Atonia, 57. sektaš Izžrebani reševalci: prejeli smo 101 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Milka Le-bar, 64209 Zabnica, Sp. Bitnje 15; 2. nagrado (40 din) Saša Vagaja, 64000 Kranj, C. Kokrškega odreda 15, 3. nagrado (30 din) Drago Žvokelj, 64000-" Kranj, Ljubljanska banka. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 24. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din izbrali smo za vas Za ZARJINO specializirano otroško prodajalno na Jesenicah lahko z gotovostjo trdimo, da ima prav vse za opremo dojenčka — »od pleničke do zibelke. Pa tudi za lepa darila ob rojstvih je tu dosti izbire. Kavbojke zanj in majice iz 100-od-stotnega mercirizi?anega bombaža boste lahko izbrale na moškem oddelku v Murkini MODI v Radovljici. Dobe se v vseh velikostih od 44 do 54. Cena: kavbojke 389,00 din majica 76,45 din Zvezke s hvaležnimi plastičnimi platnicami v prijetnih vzorčkih boste te dni lahko ugodno kupile za vašega šolarja na Kokrinem oddelku papirnice v GLOBUSU. Cena: 4,55 in 8,80 din Ce bi si rade ukrojile črtasto bluzo iz prijetnega tankega batista, stopite v TKKSTILINDUSOVO prodajalno v hotelu CREINA, kjer imajo takih blag v zares bogati izbiri. Barve: več odtenkov rjave, modre in rdeče. Cena: 24 ,17 din za m Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI (11. zapis) O domovanju sv. Vida v Spodnjih Dupljah sem nekaj besed povedal že v 9. zapisu. Dodal bi še, da je cerkev stala že 1. 1454, vendar na drugem mestu, nekoliko više bolj sredi vasi, vsekakor nedaleč od sedanje, zgrajene 1. 1789. Stara cerkev je stala v bregu, sedanja pa je na ravnem, na robu vasi. Poleg sv. Vida je bil prvotni cerkveni zavetnik še sv. Martin. Najbrž se je škof (sv. Martin) moral umakniti starejšemu nebeškemu tovarišu, mučencu sv. Vidu. Tako, da danes v Spodnjih Dupljah časte kot svojega glavnega patrona sv. Vida. VID - VIT - SVETOVIT Najbrž ne bo narobe, če le povem še pobožno zgodbo — zgodovinsko utemeljeno — o dupljanskem cerkvenem zavetniku. Bilo je proti koncu 3. stoletja, ko se je na Siciliji rodil bodoči mučenec in svetnik Vid. Njegovi starši so bili .tako vdani rimskim bogovom (in rimski državi!), da o krščanstvu niti slišati niso hoteli. In mali radovednež Vid je zato dobil prve krščanske nauke šele od Modesta in Krescemi-je (oba sta postala pozneje svetnika). Vse tri pa so rimski vojaki zajeli prav pri opravljanju krščanskih obredov in jih zato zaprli v ječo. Kruti oblastniki so vse tri vrgli v kotel s tekočo vrelo smolo (po drugi verziji je bilo to razbeljeno olje). Krščanska Cerkev je vsem trem podelila palmovo vejo mučeništva. Ostanke (relikvije) sv. Vida pa-je 1. 1355 odpeljal cesar Karol IV. v Prago, kjer je mučencu na čast postavil slovito cerkev sv. Vida, današnjo praško stolnico — »chramsvateho Vita«. Cerkev je največja v Pragi, saj ima kar 21 kapel (stranskih oltarjev). Pod cerkvijo je tudi kripta čeških kraljev. Zanimiv podatek iz zgodovine: praško svetišče sv. Vida je v resnici dosti starejše, ne le dobrih 600 let. Kajti prav na tem kraju je bilo pogansko svetišče z žrtvenikom slovanskemu bogu svetlobe, sonca pa tudi plodovitosti in obilne žetve — Svantovitu, našemu Svetovitu, (ki sem ga v enem prejšnjih zapisov že omenil). In da bo povezava še popolnejša in naravnejša, pove češki zgodovinar, da je dal knez Vaclav že v 10. stoletju postaviti na tem mestu krščansko rotundo, posvečeno sv. Vidu najbrž zato, ker je to ime spominjalo na ime slovanskega boga Svetovita. STARA IN NOVA CERKEV Stara spodnjedupljanska cerkev ni bila velika, torej prav nič primerna za sedež fare, ki so si jo domačini tako želeli. No, ko je bilo treba poiskati primeren svet za novogradnjo, jim je le-tega podaril graščak Bernard Pleterski. Zahteval ni drugega kot to, da zanj in njegove sorodnike opravijo vsako leto po eno mašo. Svet, ki so ga Dupljanci tako zlahka dobili, je ves na ravnem — za cerkev, za župnika in za pokopališče. Poleg župnišča se širi še danes prav lep sadovnjak. Reči pa moram, da je spodnjedupljanska cerkev izjemno lepo oskrbovana, okusno okrašena in čista. Posebnost cerkve je dodatno prigrajeni (povečani) kor in stebrasto preddverje (lopa). Četudi je gradnja betonska, se je s cerkvijo le zlila v celoto že zaradi svojih elegantnih linij. Čeravno so imeli Dupljani zaradi te adaptacije nekaj sitnosti, se je stvar izkazala za koristno: pevci so dobili prostor, ljudje pred cerkvijo pa stre-, ho ob deževjih. Tudi dupljansko pokopališče je vzorno urejeno, vsekakor eno od najlepših na Gorenjskem. Premišljujem: le zakaj je v Dupljah vse nekako v harmoničnem redu? Vas sama, hiše, ceste, okolje in javne stavbe ter komunalni objekti. Drugje pa je skoro vse narobe. Če imajo že šolo, kulturni dom in cerkev lepo, je vas zanemarjena. Če pa je vas urejena, potem so javna poslopja v razpadu ali vsaj slabo oskrbovana. V svojih dosedanjih zapisih, sem vselej te stvari poudarjal: kadar je bilo vse v redu, sem hvalil (manj-krat!); če so bile stvari zanemarjene, sem jih odkrito okrcal. Včasih je pomagalo, največkrat pa ne ... Zato še enkrat — srečni ljudje, ki so v Dupljah doma! V obojih: v Spodnjih in Zgornjih! ZGORNJE DUPLJE Ko sem omenjal jame, votline in »dupla« na robeh Udinega boršta, nisem posebej imenoval »Arhovega gradišča«. To je sklop večjih in manjših podzemskih jam (največja je Luknja, ki ima 17 m dolgo in prav toliko visoko dvorano, nekdanje skrivališče kmetov pred Turki in Francozi). Iz ene od teh jam teče potok Boltar, le-ta pa je že zajet v vodovod. Se pa tudi eni od najstarejših hiš v Zgornjih Dupljah pravi — pri Boltarju. Mar so duplje res tako od rok, da le malo poznamo ta kraj, ki ga krasi prava obilica starih kmečkih hiš z »ganki«, s freskami na pročeljih, z lepimi portali in bogastvom cvetja na oknih? Šola (v prvih letih po vojni je v stavbi delovala nižja gimnazija!) je novejša stavba s spomenikom padlim v NOB na vrtni ploščadi. (O deležu Dupljanov v narodnoosvobodilnem boju bom pisal prihodnjič več. O šoli prav tako.) PROTI ZMAJU IN KAČI Cerkev sv. Mihaela je podružnica dupljanske tare. Starinska stavba stoji nekoliko v bregu, nad vasjo. Prvotno je bila cerkev grajena v čistem gotskem slogu, sredi prejšnjega stoletja pa so jo z dozidavami in prezidavami skazili. Saj so celo rebričasti svod prezbite-rija ometali! Vendar pa so postaje križevega pota v zgornjedupljanski cerkvi tudi nekaj posebnega: slikane so na steklo! Torej spet častitljiva starina! — Na oboku v cerkvi sem prebral v arhaični slovenščini izpisano sporočilo: »Z božjo pomočjo ino svetiga Mihaela me je prenaredila soseska ino dobrotniki v letu 1845. Zmalal Janez Gosar iz Dupelj v letu 1849.4 V oba stebra nekdanjih pokopaliških vrat (zdaj pokopu jejo svoje pokojne tudi Zgornjedupljanci v Spodnjih Dupljah) sta vzidana dva kamnita reliefa sv. Mihaela in Matere božje. Menda sta prej krasila cerkveno notranjščino. — V vhodni obok cerkvenih vrat je vdelana umetnokovana železna mreža, prava dragocenost iz te ne prav lahke obrtne spretnosti. Kip sv. Mihaela v glavnem oltarju je lesen in polikromiran. Predstavlja — po legendi — prvaka angelov, ki je na čelu svojih tovarišev (dobrih duhov) šel v boj proti zlu (hudobnim duhovom, velikemu drakonu —zmaju, hudobni kači). Pri cerkvenih pogrebih moli duhovnik: »Signifer sanetus Michael repraesentet eas in lucem sanetum!« (Po slovensko: Vojvoda sveti Mihael naj tvojo dušo pripelje v večno luč!) Črtomir Zoreč o RADIO 21 MM) 8.1)8 9.05 9.35 10.18 11 m 12 10 12.30 12.40 13.30 14.06 ir.,,fo IT).-t.1) it;.4f> 17.05 17.45 18.0.r> 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.08 1.03 2.03 3.03 4.03 Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Z vami in za vas 10.00 Naš podlistek 10.16 Z majhnimi zabavnimi orkestri 10.40 Glasbeni stereo studio Tretji program 19.06 Iz slovenske zborovske tradicije 20.35 Deseta muza 20.55 Iz oper in glasbenih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije SOBOTA I)obro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Počitniški pozdravi Kdaj. kam, kako in po iVm? Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Zabaval vas bo Polet ni divertimento Minute z ansamblom Bojana Adamiča Lahki) noč. otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev (J lasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note 22 5.00 8.07 NEDELJA 9.55 10.08 ,20 13.20 13.46 14.08 16.00 Dobro jutro Radijska igra za otroke Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši . .. Vojaki, dober dan! Iščemo popevko poletja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Bela Sanders Nedel jsko popoldne Zabavna radijska igra 19.40 Glasbene razglednice 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Studio Zagreb 23.05 Literarni nokturno 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.00 Dober dan! 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Pet pedi 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.S0 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Operna glasba 14.00 Pet minut humorja 14.05 (i lasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom 20.50 Poletni koncert domačih iti tujih izvajalcev 22.(K) Fidelio - odlomki 23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 23 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 1 1.03 12.10 L2.30 12.40 13.30 14.05 14.30 PONEDELJEK 15.30 15.45 18.46 17.00 18.00 18.25 19.50 20.00 20.30 23.05 23.15 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic' in zgodb Pesmice na potepu Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem? Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Studio ob 17.00 Majhen koncert mezzosopranistke Sabine Hajdarović Zvočni signali Lahko noč. otroci! Ce bi globus zaigral Operni koncert Literarni nokturno Za ljubitelje jaz/.a Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.(M) Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Glasbeni stereo studio Tretj 19.05 20.35 20.50 22.30 23.55 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 19.50 20.00 20.30 21.22 22.20 23.05 23.15 i program Sprehodi po tuji zborovski literat uri Za ljubitelje stare glasbe Mejniki v zgodovini Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko I z slovenske poezije Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Lahke note Slovenske ljudske v zborovski in solistični izvedbi Kaj, kam, kako in po čem? Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam ... Kaj radi poslušajo Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev Lahko noč, ot roci! Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokt urno Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.(M) Z vami in za vas 16.(M) Pet minut humorja 16,05 Moderni odmevi 16.40 Glasbeni stereo studio Tretj 19.05 19.20 20.00 20.35 22.20 23.40 23.55 i program (Jlasovi časa Recital sopranistke Cristine Deutekom Arthur Rubinstein igra nokt urno Friderika Chopina Sodobni literarni portret Trije venci variacij Suita za orkester Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Slovenski zabavni ansambli 9.40 Zapojmo pesem 10.15 Kdaj,kam, kako in po čem? lf.08 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Holandske pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čest itajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 16.45 Sprehodi instrumentov 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj 18.25 Poje baritonist Samo Smerkolj 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Z vami in za vas 15.40 Pop integral 16.40 Glasbeni stereo st udio Tretji program 19.05 »Giselle« Balet v dveh dejanjih 20.00 Glasba za instrumentalne ansamble 20.35 Kultura danes 20.50 Hlapec Jernej - odlomki 22.10 Razgledi posodobili glasbi 23.55 Iz slovenske poezije 26 ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasben-' matineja . 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Glasovi v ritmu 9.40 M ladi koncertant 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 1 1.03 12.00 12.30 12.40 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.16 Uganite, pa vam zaigramo po želji Na današnji dan Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Glasbena pravljica Predstavljamo vam male slovenske vokalne ansamble Meti šolo, družino in delom Glasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gost Studio ob 17.00 Popoldanski simfonični koncei t Lahko noč, otroci! Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska inst rumentalna glasba Literarni nokt urno Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 , 13.(M) Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.00 Z vami in za vas 16.00 Okno v svet 16.10 S pevci jazza 16.40 Glasbeni stereo studio Tretj 19.05 19.10 20.00 20.35 20.45 22.00 22.45 4.30 8.08 9.05 10.15 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 1 program Vprašanja telesne kulture Večerni concertino Zborovska tradicija predklasičnih dob Mednarodna radijska univerza VIL festival baročne glasbe v Mariboru 1975. leta Velike partiture » Pa ee pojdem prek poljan . . .« Iz slovenske poezije Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Slovenska umetna pesem Kdaj. kam, kako in po čem? Po Tali jinih poteh Revija orekstrov in solistov Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.35 15.45 16.45 17.00 IH.(M) 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 00.05 1.03 2.03 3.03 -1.03 Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ljubljanskim jazz ansamblom Studio ob 17.00 Glasbena lirika Vilka Ukmarja Minute z ansamblom Borisa Franka Lahko noč, otroci! Stop pops Oddaja <> morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih M elodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Vodomet mel- Pred 25 leti so se v Komendi v J{!V!n Prv* reJc' konj. Združili so se let°'K ru gasilskega društva. Po petih llh so se privrženci konjeništva |.arnosvojili in osnovali Konjeniški Komenda. Klub je z leti širil te-KelJe in v dveh desetletjih, kar je za 0i||Jeniški šport sorazmerno kratko Gaobje, dosegel kvalitetno raven in ^ožičnost. Konjeniški klub Ko-j^nda združuje okrog 160 članov iz |.0t»ende in okoliških naselij, Ljub-£n.e> Kamnika in Šenčurja. 12 te • . kasačev imajo člani, med ka-r runi kaže še posebno omeniti vete-konjereje v Komendi — Franca Sršena iz Potoka pri Komendi. Franc se ukvarja s konji že 25 let in ima trenutno štiri kasače. 12 konj je za kljub neprecenljive vrednosti. Stari so od 15 mesecev do 15 let in vredni nič manj kot 30 milijonov starih dinarjev! Živali so potomci znanih kobil in žrebcev iz Pančeva in iz kobilarne Turnišče pri Ljutomeru. Že nemirne in hrzajoče v hlevu jih je užitek gledati. Še bolj privlačna za oko pa sta spremljanje njihovega lahkotnega teka po hipodromu in poslušnosti, ki jo izkazujejo vozniku, sedečemu na enoosnemu sulkiju, kot pravijo kasaškemu vozilu. S spoštovanjem moraš spremljati pripovedovanje članov Konjeniškega kluba, ki so za nedeljsko kasaško prireditev temeljito popravili hipodrom in uredili hleve. Hipodromsko y ztQ?s^°PJu zraven hipodroma je Konjeniški klub uredil bokse za konje in pro-\Q e. z& vprego, razen tega pa bodo kmalu urejeni v stavbi tudi prostori *tr l?niškega kluba in športnega društva Komenda, garderobe, sanitarije in e'«če za zračno puško, (jk) hibi",1!Preurejenem hlevu so zares sodobno urejeni in opremljeni z napajal-^rost Jih ima za zdaj le konjušnica v Lipici. Večino opreme za bokse so s 0v<>ljnim delom naredili člani Konjeniškega kluba Komenda. u - ■ • -< ?.*r - °erj i rejcev iz Komende na hipodromski progi, na katero so člani navozili ot 3000 kubičnih metrov gramoza krožno stezo so razširili na 10 metrov, ji dali pravilne in predpisane nagibe in jo podaljšali za 300 metrov, tako da je sedaj dolga 700 metrov. Ravno pravšnja je za krožne dirke in »licencirana« za tekmovanja republiškega ranga. Za državna in druga tekmovanja bi morala biti steza namreč še daljša. Na hipodromsko stezo so navozili več kot 3000 kubikov gramoza in za vsa dela potrošili okrog 70.000 dinarjev. Najmanj toliko pa je vredno prostovoljno delo članov. Povprečno odpade na člana okrog 30 ur prostovoljnega dela. Le redkih članov ni bilo videti na hipodromu! Druga velika pridobitev konjeniškega kluba Komenda pa so hlevi z boksi za 14 konj in prostori za vprego in opremo kasačev. Prijatelji konjeniškega športa so sprva nameravali zgraditi primerno poslopje zraven sodniškega stolpa, vendar so se kasneje premislili. Za 23 starih milijonov so odkupili od Emone bližnja poslopja in jih večinoma s prostovoljnim delom in pomočjo telesno-kulturne skupnosti Kamnik preuredili v hleve. Razen tega bodo v poslopju tudi klubski prostor, ki ga bosta uporabljala Konjeniški klub in Športno društvo Komenda, garderobe s kopalnicami in sanitarijami ter strelišče za zračno puško, ki ga urejuje Strelska družina Komenda. Povedati velja, da so novi hlevi moderni, da ima vsaka žival v boksu vodo v napajalniku, ki se lahko odpre ali zapre, če je konj segret, in da je dobil tudi hlevar oziroma konjar boljše delovne pogoje. Sedaj to nalogo opravlja domačin Johim Jenko. Konjeniškemu klubu se ni bati za prihodnost. Zadnja leta so uspehi pogostejši in vedno več je tudi članov, ki so voljni prijeti za delo in ljubijo konjeniški šport. Večje je tudi razumevanje družbene skupnosti za konjeniški šport v Komendi, katerega prireditve so vedno med največjimi in najbolje obiskanimi v kamniški občini. Laskava ocena velja predvsem za občinsko skupščino Kamnik in telesnokulturno skupnost te občine. Motor za dobro delo pa sta sloga članov Konjeniškega kluba in veselje do vzreje konj. Rejcev ni več tako malo. Omenimo naj le Franca Sršena, Tineta Jagodica, Franca Habjana, Janka Juhanta, Franca Dimica, Ivana Dolenca, Janeza Čebulja, Zdenka Čibaška, Lojzeta Laha in druge. Nekateri med njimi so še mladi, kar je še posebno pohvalno za Konjeniški klub Komenda. Po 27. juniju, ko je bila v Komendi velika konjeniška prireditev, ki je privabila v ta kraj okrog 5000 ljubiteljev konjeniškega športa, bo v nedeljo, 22.avgusta ob 14. uri nova konjeniška kasaška prireditev. Začela se bo slovesno. Najprej bo otvoritev novih hlevov, nato pa bo povorka narodnih noš, konjev in tekmovalcev krenila na hipodrom, kjer bo slovesna otvoritev kasaškega tekmovanja. Za zdaj je prijavljenih več kot 50 kasačev iz vse republike. Na programu bodo tudi dirka s kmečkimi konji, ga-lopska dirka s kmečkimi konji in dirka kasaških dvovpreg, kar je vedno najzanimivejša točka konjeniških prireditev v Komendi. Po tekmovanju bo družabna prireditev, na kateri bodo obiskovalce zabavali Viški fantje. Konjeniškemu klubu iz Komende načrtov ne manjka. Veseli so, da je dobil klub kobilo, ki je že povrgla žrebička. Kobilo so zaupali navdušenemu rejcu Janezu Čebulju. Razen tega nameravajo narediti v Komendi konjeniški šport še privlačnejši. Prihodnje leto načrtujejo zimski skjering s konji, ki so ga leta 1961 že organizirali. Veliko novega pa bi prinesli jahalni konji, uporabni za rekreacijsko jahanje. Zamisel je utemeljena in uresničljiva. Viator iz Kamnika namerava odpreti v Kulturnem domu prenovljeno restavracijo in poskrbeti tudi za dobro počutje ter razvedrilo gostov. Posrečena oblika zabave bi bilo prav jahanje, za kar terenov v okolici Komende ne manjka. Takšna kombinacija gostinstva in konjeniškega športa bi brez dvoma povečala zanimanje za konjeniški šport in Komendo še bolj dvignila iz anonimnosti, ki je pogosto tudi posledica pretirane skromnosti požrtvovanih članov Konjeniškega kluba Komenda! Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan ' Alojz Lah je podpredsednik Konjeniškega kluba Komenda in glavni pobudnik za preureditev hipodroma in hlevov. Njegov žrebec Dino (na fotografiji) je star 15 mesecev. Tekmoval bo pod vodstvom Milana Kepica iz Klanca pri Komendi. Milanu so konji veliko veselje. Doma jih nimajo več, 'ker jih je* spodrinil trak tor. Zato je Milan še bolj vesel prijateljstva z Dinom, (jk) Izlet članov kluba zadovoljnih abstinentov Radovljica — Minuli mesec je klub zadovoljnih abstinentov (bivši klub zdravljenih alkoholikov) Radovljica v p(Xv,astitev dneva vstaje slovenskega naroda organiziral poučni izlet skozi Avstrijo, Bavarsko, Liechtenstein in Švico. Izleta se je udeležilo 52 članov kluba z družinami. Med potjo so >a ogledali številne kulturnozgodovinske spomenike in obiskali tudi zloglasno nacistično taborišče Dachau, kjer so položili venec in se poklonili žrtvam nacističnega mučenja. JR V ponedeljek, 23. avgusta odpiramo v Kranju na Koroški cesti 16, v dosedanjem lokalu Gospodinjskega biroja NOVO TRGOVINO — NOGAVIČAR »LASTOVKA specializirano za prodajo ženskih, moških in otroških nogavic. Prodajalna nudi popolno izbiro nogavic iz tovarne nogavic Polzela, vse letošnje nove izdelke in predvsem nogavice za bližnjo jesen. Prodajalna bo odprta ves dan od 7. do 19.30 ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. Pričakujemo vaš obisk — ELITA LASTOVKA GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n.sol.o. OBRAT ZA KOOPERACIJO Zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o. Za sestavo plana sečen j 1977 in za smotrno organizacijo odkazila ter tehnične proizvodnje, zlasti usklajene kamionske odpreme lesa razpisujemo priglasitev sečenj v zasebnih gozdovih za leto 1977. Gozdne posestnike posameznih organizacijskih enot OK obveščamo, da priglasijo sečnje za leto 1977 na sedežih svojih gozdnih revirjev po sledečem razporedu: Organizacijska enota Bohinj: Vsak petek od 7. do 10. ure in sicer: revirja Zg. dolina in Koprivnik na žagi Češnjica, revir Sp. dolina na sedežu TOZD v Boh. Bistrici. Organizacijska enota Pokljuka: Vsi revirji vsak ponedeljek od 7. do 9. ure na sedežu TOZD na Rečici in istega dne še: revirja Zg. Gorje in Višelnica od 10. do 12. ure v KS Zg. Gorje, revir Boh. Bela od 10. do 12. ure v MD Boh. Bela, revir Bled od 10. do 12. ure na sedežu TOZD na Rečici. Organizacijska enota Jesenice: V uradnih urah na sedežih revirjev in sicer: vsak torek revirji Rateče, Kr. gora, Gozd, Mojstrana, vsak ponedeljek revirja Jesenice in Koroška Bela, vsak četrtek revir Žirovnica. Organizacijska enota Radovljica: Vsak dan od 7. do 14. ure na sedežu TOZD v Radovljici in še: revir Ribno vsak ponedeljek od 11. do 14. ure v Ribnem revir Lancovo vsak petek od 7. do 10. ure na sedežu TOZD v Radovljici revir Podnart vsak torek od 11. do 14. ure na žagi Podnart revir Brezje vsak ponedeljek od 7. do 9. ure na sedežu TOZD v Radovljici revir Begunje vsak torek od 7. do 9. ure v Zapužah. Rok za priglasitev sečenj je do 31. oktobra 1976 in prosimo, da ga zaradi pravočasnega odkazila gozdni posestniki upoštevajo. K urejenejši okolici prenovljenega hipodroma v Komendi bi veliko prispevala tudi odstranitev razpadajočih ruševin nekdanjega Emoninega hleva. Pisma bralcev VZELI BI ERIKO Prosim vas, draga novinarka, ki ste napisali članek o nesrečni deklici iz Poljanske doline, da bi mi sporočili, kako je z deklico. Ko je naša družina prebrala ta članek, smo se vsi odločili, da bi jo vzeli k nam" , Smo mlada družina 35 in 33 let. Imamo dva otroka, in sicer deklici 14 in 9 let. Zgradila sva si svoj dom in če bi prišla k nam tudi Erika, bi nam bilo še bolj lepo. Oba z možem sva zaposlena, tako da.bi lahko lepo skrbela za deklico, kajti kot mati si ne morem predstavljati, da mora v sedanjem času mlad otrok tako trpeti. Že vnaprej se vam za vaš odgovor prav lepo zahvaljujemo in vas pozdravljamo. Podgornik Ljuba, Breg n. h. 64274 Žirovnica OB JUBILEJU BOHINJSKE ŽELEZNICE »Doma sem iz Kobarida in sem 1909. leta kot šestletni otrok videl vlak in se peljal z njim, ko sem bil na počitnicah v Mostu na Soči (tedaj Sv. Lucija pri Tolminu). Letos je torej minilo 70 let, ko je peljal prvi vlak skozi bohinjski predor. To je bil takrat velik in pomemben dogodek. Zelo me zanima narodopisje in objekti spomeniškega varstva. Naj povem, da sem bil pred tremi leti v vasi Podbrdo in odkril spominsko tablo /. imeni žrtev, ki jih je terjala gradnja predora med Bohinjem in Podbrdom. Opazil sem med njimi imena Madžarov in Slovakov. Menim, da je podobna spominska tabla najbrž tudi kje v Bohinju. Morda je kdo med Bohinjci, ki ve zanjo? Mar ne bi bilo lepo in prav, da bi se ob tako visokem jubileju železnic in izgradnji enega najdaljših železniških predorov v Jugoslaviji (6324 metrov) spomnili tudi teh žrtev. Objavili bi vsaj njihova imena in dodali še kratek opis o gradnji predora na obeh straneh.« Stanko Skočir, Ljubljana, Pot na grič 15 Živahno v Smledniku Člani domačega turističnega olepševalnega društva si že vrsto let prizadevajo za nadaljevanje začetih konzervatorskih del na Starem gradu. Sami urejujejo okolico, opravljajo osnovne raziskave zidovja grajskega pobočja ter urejujejo in vzdržujejo makadamsko cesto na Grad. Poskrbeli so tudi za obiskovalce, saj jim je na voljo okrepčevalnica, ki jo že vrsto let vodi Tončka Sem. Skupno s šolsko mladino so očistili okolico Zbiljskega jezera ter pričeli urejati rekreacijski center na obje-zernem pasu pod vasjo Smlednik. Prizadevajo si ustvariti pogoje za množično rekreacijo, saj je tu dovolj možnosti ribolova, čolnarjenja in gojenja drugih vodnih športov. -fr Karavla v Planini pod Golico je samevala V nedeljo, 15. avgusta, ko so se na vseh karavlah širom naše domovine vrstile slovesnosti ob dnevu graničarjev, je karavla v Planini pod Golico nad Jesenicami preživljala navaden dan, skorajda enak slehernemu delavniku v letu. Graničarji st> od ranih jutranjih ur pričakovali obiskovalce, da bi vsaj za praznik pokramljali z1 domačini tega obmt>čja, na katerem vestno in odgovorni) čuvajo meje naše domovine, samoupravne socialistične družbe in neodvisnosti. Graničarje so v nedeljo »pozabili« obiskati predstavniki krajevne skupnosti Planina pod Golico, kar pa je še bolj nerazumljivo tudi pokrovitelji karavle in sicer štiri jeseniške delovne organizacije Viator, Kovinoservis, Univerzal in Gradiš. Svoje obljube pa niso izpolnili tudi člani osnovne, organizacije ZSMS Plavž na Jesenicah, ki so pred praznikom na široko obljubljali, da bodo v nedeljo obiskali graničarje v Planini pod Golico, pripravili kulturni program in športna srečanja, skupaj pa' da se bodo povzpeli na vrh Golice. Takšen odnos, da ne rečemo neresnost in neodgovornost, je nedopustljiv saj ruši temelje medsebojnega siidelovanja graničarjev in občanov v skupnih prizadevanjih za ohranitev svobode in neodvisnosti. Mladina Plavža se je tokrat izkazala v kaj slabi luči in v prihodnje graničarji ne bodo več nasedali praznim obljubam. J. Rabič Sindikalno prvenstvo v plavanju preloženo Radovljica — Hod pokroviteljstvom ohrin-skega sveta zveze sindikatov in zve/.e telesno kulturnih organizacij Kadovliua hi moralo hiti danes (20. avgusta) na letnem kopališču v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Organizator tekmovanja. IMavalni kluh Radovljica, se jg moral skupaj s pokroviteljema zaradi slabega vremena (ker je voda v hazenu prehladna) odločiti, da ho tekmovanje prihodnji petek. A. /. KŽK KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD Komercialni servis C. JLA 2, tel 24871 PRODAJA IZ KONSIGNACIJE NIEWOHNER-WUHLMAUS kombajn za krompir tip 611 DM 11.510 + 19.000 din POSEBNA UGODNOST NIEVVOHNER — VVUHLMAUS kombajn za krompir tip hribovski DM 9.569 + 16.500 din mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poŠtah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341. Turistično društvo Skofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. prodam Prodam BANJO, dva LIJAKA, predsobno steno. Kuhar Peter, Va-ljavčeva 5, Kranj 5142 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK avstrijski. Ulica Vide Šinkovce ve 11, Kranj 5162 Prodam TELEVIZOR znamke RIZ. Cena po dogovoru. Jankovič Slavko, Koroška 51, Kranj 5163 Dve dobro ohranjeni OLJNI PEČI poceni prodam. Rugale, Kidričeva 3, Kranj 5164 Lepo belo POROČNO OBLEKO (unikat) št. 38- 40, prodam. Pra-protnik, Kidričeva 3, Kranj, telefon 23-703 5165 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Zonta Martin, Moša Pijade 6, Kranj 5166 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo in 10 tednov starega BIKCA. Kristane, Sr. vas 13, Šenčur 5167 Prodam KOBILO, 7 let staro, ali zamenjam. Kolman Peter, Zgoša 42, Begunje 5168 Prodam termoakumulaeijsko PEČ, 6 KW. Lesce, Čopova 6 5169 Prodam 40 kv. m suhega JESE- NOVEGA PARKETA. Lesce, Čopova 6 5201 Prodam vprežni IZRUVAČ za krompir in konjski obračalnik za seno. Dolinar Janez, Podgora 8, Gorenja vas nad Šk. Loko 5170 Prodam pol leta star AVTO-RADIO Schaub Lorenz in starejši Singer ŠIVALNI STROJ. Ponudbe pod »Ugodno« 5171 Prodam KRAVO tik pred telit-vijo. Sp. Gorje 39 5172 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Stara Loka 54, Skofja Loka 5173 Prodam črno-beli TELEVIZOR Gorenje in električni BOJLER, 80-litrski. Eržen Rajko, Praše 18 Prodam nova GARAŽNA VRATA 2x2m in macesnove PLOHE, debeline 6 cm. Pegam, Godešič 72, Skofja Loka 5175 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Urh Jože, Zasip 23, Bled 5176 Prodam KOSILNICO BCS 140, malo rabljeno. Lipovec Alojz, Zg. Radovna 5, Mojstrana 5177 Prodam ŽAMANJE. Pušavec Vinko, Voglje 101 ' 5178 Prodam klavirsko HARMONIKO STELLA, 60-basno, dobro ohranjeno. Drempetič Jože, C. na Brdo 59, Kokrica 5179 Prodam KRAVO ali TELICO po 7 mesecev breji. Osterman Franc, Luže 34 Šenčur 5180 Prodam DESKE, PUNTE, BAN-KINE in LETVE 3x5cm. Pogačnik Anton, Zg. Dobrava 27, Kamna gorica 5181 Prodam dve KRAVI s teleti, PRIKOLICO za avto. Ladja 28 pri Medvodah 5182 Prodam POSTEJO in večjo PISALNO MIZO, primerno za pisarne. Brence, Dražgoška 4, Kranj 5183 Prodam kasetni MAGNETOFON za 12 V avto z zvočniki. Naslov v oglasnem oddelku. 5184 Poceni prodam DNEVNO SOBO z dvema kavčema. Sofronievski Trpe, Kidričeva 11, Kranj, telefon 21-709 5185 Prodam STROJ za izdelovanje betonskih KVADROV ali zamenjam za rabljene deske. Bašelj 37 5186 Prodam opremljeno ZIBELKO. Telefon 25-835 5187 Dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO poceni prodam. Frlič Stane, Oprešnikova 6. poleg vrtca na Klancu. " 5188 Ugodno prodam PSIČKO in 5 mesecev starega mladiča, namizno TEHTNICO z utežmi, KOZARCE za vlaganje od 1/2 litra dalje in električni KUHALNIK na tri plošče. Gašperin. Kocjanova 8, Kranj 5189 Prodam 7 mesecev starega BIKCA. Strahinj 46, Naklo 5190 Prodam termoakumulaeijsko PEČ 2,5 KW za polovično ceno. Markovič Cita, Strahinj 54 5191 Prodam globok in športni VOZIČEK, kombinirano PEČ za kopal-' nico, ležeči BOJLER, 80-litrski za polovično ceno. Vodnik, Skokova 9, Kranj 5192 Nemške OVČARJE, mladiče, 6 tednov stare, čistokrvne z rodovnikom, prodam. Jerala Peter, Žeje 6, Duplje 5193 Ugodno prodam termoakumulaeijsko PEČ. moč I KVV. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Zlato P0,^i Kranj, Mrak Marija \ . • Prodam GUMI VOZ, 12-colsKi-Koseze 22, Vodice Prodam trajnožarečo peč KAM1 EM0 5. C. na Brdo 55, Kokrtf* Kranj ^rjj Prodam trajnožarečo PEČ. '^JvL Lado, Jelenčeva 2, Kranj j**« Prodam rabljen TELEVIZOR ČAJEVEC, trajnožarečo P^' HLADILNIK HIMO in klasičn" VHODNA VRATA. Martin«*-Naklo 91 ^ Prodam rabljeno DNEVNO SOBO. Naslov v oglasnem rt^^e!!it. Prodam novo mizarsko DEL * NO MIZO - PONK. Jenko Jjjgj Smledniška 20, Kranj ?^ Prodam IZRUVAČ krompg Luže 37, Šenčur Poceni prodam 2 kompletna P celan UMIVALNIKA, toalet OMARICO za kopalnico, 1 vrat" krila, rdečo STENO za predsojg Cirk, Krožna 9, Kranj 5^ Prodam termoakumulacij«!' PEČ, 3 KVV z garancijo za 3200 djj Vesel Niko, Britof 13 Prodam lepe ZAJCE za ple^ej zakol. Čirče 23, Kranj 5/,, Prodam SLAMOREZNICO » PVj halnikom Tempo in 120<>-I»tr>p gnojnični SOD. Strahinj 18, NaKJ. Prodam KRAVO s teletom brez. Babni vrt 2, Gonik ^ Prodam 12-letnega KONJA, sobnega za kmečko gospodarstv^ Ivana Tavčar, Spodnja Luša, Se* nad Skofjo Loko ;). Prodam dobro KRAVO mlekar*''' brejost. Forme 524$ devetmesečna Skofja Loka ccKČ Prodam suhe smrekove DEk*» COLARICE in 30 mm. Krnica Mg Gorje «,^1/ Globok OTROŠKI VOZlC&£ rjav, italijanski, malo rabljen, P 0 dam. Cena 1.400 din. Informaciji telefonu 75-852 od 14. ure dalje , Prodam ELEKTROMOTOR K KVV, 2920 obr./min. Gasilska *^ Šenčur 0 ^ Prodam vprežne GRABLJE L ugodni ceni. Cerklje 81 Prodam tri PRAŠIČE po-^ težke. Cerklje 33 Prodam eno leto staro TELI^ Pšenična polica 8, Cerklje PSE, škotske ovčarje - m1*?1^ stare šest tednov, poceni proda ' Studen, Cerkljanska Dobrava. ' Cerklje 5g. Prodam mlado KRAVO s tel* kom. Šenturška gora 6, Cerklje Prodam PRAŠIČKA, 15 kg te*Hg ga. Zalog 34, Cerklje . 5 v Prodam KRAVO, devet mes** brejo ali s teletom in osem mest* starega BIKCA. Pšata 11, Cerklje Prodam KOTEL za žganjekuh< dobro ohranjeno dvotonično f. MONIKO. Jagodic, Lenart 5, J&j k,Je 'L\t Prodam KRAVO s tretjim j.^ tom. Sp. Brnik 20, Cerklje &j£ Prodam mlado KRAVO z WU teličkom. Zg. Brnik 76. Cerklje Prodam PŠENICO. Veles«^,, št. 29, Šenčur ' Prodam, OTROŠKO POSTEL'J Perčič, Križnarjeva pot, S t raž išče Prodam večjo količino SENA zanega v bale. Naslov v ogla»ggj oddelku '!,», Prodam ŠIVALNI STROJ GAT. Zg. Bitnje 25 Ugodno prodam 490 kom l)e!,n>< skih ZIDAKOV dimenzije *^*Jq$ pRA,fr K«' KINOKAMERO 20 cm, super 8 in FOTOAPARAT TICO L. Ponudbe na naslov: ^ 4 bm Šenčur _ (fi- dunc, Štefetova 36. telefon Šenčur Ugodno prodani POROČNO V» LEKO, belo, dolgo št. 40. Kod** Gradnikova 1, Kranj Prodam MOTORNO - iu, KONTRA STIH L v dobrem staW^ Bodešče 17, Bled Prodam STREŠNO OPEKO & čak. Zaplotnik, Naklo. Pivka <>4 vozila Prodam osebni avto AMI 8. le ,0r december 1970, registriran, 1,1 1, delno v okvari. Rejc, Levstikoma«) tel. 23-931 ''.„0 Prodam OPEL REKORD. o%. ohranjen, ,tudi na posojilo. »'° iljfll vič, Partizanska 29 a. Kranj Ugodno prodam ZASTAV'0 '' „ letnik 1971. Ječnik Janez. ŠoiW,{)4 19, Kranj „ '/pO Poceni prodam ZASTAVO '* delih. Naslov v oglasnem odo' Ugodno prodam ZASTAVO, gj, registriran do julija 1977. Ml«Kg^06 Kranj >0s Prodam športno opremljen«' |()V STAVO 101. letnik julij 1974. v oglasnem oddelku. , \($ Prodam FORD TAUNl'^ L| DE LUXF. letnik 1975. rog*1 za 1 leto, dodatno opremljen- „j 11.5 M. Prusnik. Britof 21. * ' P(*ek, 20. avgusta 1976 l^dam KOMBI FURGON IMV, 1971. Hrib 18, Preddvor 5209 l^rodam ZASTAVO 101, letnik ia/3. Hetljeva 33, Čirčiče 5210 sprpdam VW 1300, letnik 1966. ^Dobrava 4, Kropa 5211 l9£odam avto FIAT 1300, letnik J~- Ogled v soboto. Babic, Miša- l> Kamna gorica 5212 ,£odam ZASTAVO 750, letnik ion i BMW 2000 TI in AUDI b LS. Rebolj Miro, Breznica 43, ovljica 5213 pfvuPim ZASTAVO 750 ah 850. Jacam na obroke po 1500 mesečno, aslov v oglasnem oddelku. 5214 lQ-?r,rodam FIAT 850 special, letnik '°- Konjar, Sp. Duplje 11 5215 J;rodam AMI8, letnik 1970, regi-viV^n do februarja 1977. Čelik, 'iakarjeva 22, Kranj s;rodam FORD 17 M, letnik 1970. Dahjnj 77, Naklo 5217 I9790dam ZASTAVO 750, letnik me .maJ. karamboliran, primeren za v. Hjavo karoserije. Markič Roman, Na.k]o98 5218 i^Ml8 BREAK prodam, letnik HVa- december. Cena 22.000 djn. ni„ Jgaj, Cesta Revolucije 1 A, Jese-lc«. tel. 82-813 5219 l9Lrorko, Suhadole 41, Komenda *a rt°darn PRINZ 1200 C in aparat ^trio jSto varjenje. Klanec 45, i. Oda 5273 S°HoSm SPACKA tip RCV AZU. L:^, letnik 1967, po generalni. , rW Konjska c. 25 5273 Vo Jgfm dobro ohranjeno ZASTA- N>rn ! letr»ik 1973, registrirano do Uka Ja 1977- Vincarje 12, Skofja .UKori 5274 Alfvij0 Prodam osebni avto ^SfiT^ ,ALL SL 90 VIVA, letnik .{T/elefon 77-416 5275 iu prodam vw 120°, letnik Wi7 5ko tudi P° delift- Vidmar, . ^KoHZiri 5276 khfb ,no prodam ZASTAVO 750, h ,K 1969. Kristina Kordež, Kropa ^Orl 5277 Mi^darn FORD TAUNUS 12 M *r«ii Jam za fiat 750. Planina 26, K'J« telefon 24-891 5278 Sle* arn VW 1200, letnik 1965. Je-wHac.89,Kranj 5279 ^HloPjm CISTERNO z. gnojnico v v oglasnem oddelku 5283 hTS%,Cp Glas, Kranj, Ulica Moie U»k$a 1- Stavek: GP Gorenjski 1 * Kranj, tisk: Združeno podjetje 17* l t*J*8ka pravica, Ljubljana, Kopi-UhPl.Va 2. - Naslov uredništva in 1. *v* »»ta: Kranj, Mose Pijadeja ./«koči račun pri SDK v Kra-,efOti'.evilka 51500-601-12594 - Te-Utftj*1., Klavni urednik, odgovorni ^Vo », in "prava 23-341, urednica«t novinarji 21-860, malo-in naročniški oddelek J*oli2t *" Naročnina: letna 140 din, 2 din • 70 din- cena za 1 fttevilko ga .arJa. - Oproščeno prometne-a*vka po pristojnem mnenju ^ 421-1/72. Kupim IZRUVAČ za krompir. Vidmar Jože, Breg ob Savi 33 . 5280 Kupim rabljen PARKET do 40 kvadratnih metrov. Grošelj, Cerklje 265 5281 Kupim nerjaveča PEČNA VRATA. Cerkljanska Dobrava 1, Cerklie Kupim rabljen tračni BKUSlLNl STROJ. Kranj, tel. 22-516 5226 stanovanja Iščem neopremljeno dvosobno STANOVANJE ali večjo SOBO za dobo enega leta v Poljanski dolini. Plačam do 1000 din mesečno. Ponudbe pod »Nujno« 5284 Mlada družina išče enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe na upravo pod »Reden plačnik« 5285 Nujno iščem opremljeno SOBO v Kranju, možno blizu avtobusne postaje. Petrič Anka, Aerodrom Brnik ali kličite ob delavnikih telefon 064-25-761 do 14.30 ure. 5286 FakiUtetno izobraženi dekleti iščeta STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno, v Kranju. Ponudbe pod šifro »Predplačilo« ali na telefon 061-341-461 v petek in ponedeljek od 16. do 18. ure 5054 Mlad zakonski par nujno išče manjše STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Možnost predplačila. Tomč Nada, Tavčarjeva 15, Kranj, tel. 22-694 GARSONJERO, opremljeno ali neopremljeno, vzame v najem mlada uslužbenka. Ponudbe pod »Plačilo po dogovoru« 5155 Iščem GARSONJERO ali dvosobno ' STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Uslužbenec« 5226 Oddamo opremljeno centralno ogrevano SOBO (manjšo) mirnemu poštenemu študentu. Naslov v oglasnem oddelku. 5227 Dvema študentkama oddam opremljeno SOBO in KUHINJO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5228 Zakonca s 16-mesečno hčerko iščeta SOBO in KUHINJO, po možnosti s posebnim vhodom, v okolici Kranja. Ponudbe pod »Mirna« 5229 Samski išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Avgust« 5230 posesti Prodam skoraj novo, visoko pritlično HIŠO v Žirovnici — 4 sobe, kuhinja, poleg kleti še 2 garažna boksa in nad 200 kv. m zemljišča. Ponudbe pod »Gotovina« 5231 GARAŽO v Šorlijevem naselju vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 5232 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Plačam tudi v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 5287 M □ NA XXVI. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU SO BILE IZŽREBANE NASLEDNJEVSTOPNICE: 23. 18388 24. 116733 25. 119259 26. 41828 27. 42978 28. 42561 29. 4486 30. 76482 31. 43902 32. 25345 33. 67887 34. 60919 35. 131989 36. 46144 37. 44647 38. 38584 39. 66733 40. 23977 41. 13749 42. 6950 43. 109573 Nagrade se lahko dvignejo do 20. oktobra 1976 v Upravi Gorenjskega sejma Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. 1. 144794 2. 58325 3. 46405 4. 44900 5. 46462 6. 45082 7. 54494 8. 54314 9. 49142 10. 112356 11. 0755 12. 75727 13. 40911 14. 115646 15. 47445 16. 45610 17. 132850 18. 144717 19. 47110 20. 143779 21. 124537 22. 123808 zaposlitve VAJENCA sprejmem. Ključavničarstvo, Jalen, Huje 23, Kranj 5064 Iščem VARSTVO za 17 mesecev starega fantka. Čas varstva od torka do petka. Vincarje 16, Skofja Loka Iščem IZDELOVALCA BRUNARICE. Les imam sam. Zeleznikar, Smrekarjeva 28, Ljubljana 5233 MIZARSKEGA VAJENCA sprejme Janez Tavčar, Grenc 23, Skofja Loka 5234 Izvršujemo vsa ZIDARSKA DELA. Zidarska fasaderska radnja FAČI HA DŽI, Rese va 5, K ranj 5235 Iščem študentko ali mlajšo osebo za poldnevno VARSTVO otroka na morju v času od 29.8. do 12.9. Plačam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 5236 STRUGAR išče honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 5237 Mlajšo zdravo upokojenko sprejmemo za oskrbo ostarelih zakoncev 4 dopoldanske ure, razen nedelje. Ponudbe pod »Zgornje Bitnje« 5288 Iščem INŠTRUKTORJA za višjo matematiko. Inštruktorji naj pokličejo telefonsko štev. 064-60-605, Bartol 5289 Sprejmem VAJENCA za avtoli-čarja. Ambrož, Luznarjeva 13, Kranj 5290 Samsko dekle išče karšnokoli zaposlitev. Ponudbe pod »Nujno« dežurni veterinarji OD 20. DO 27. AVGUSTA Rus Jože, dipl. vet., Cerklje št. 147, tel. 42-015 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Skofja Loka; Benulič Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. prireditve BALINARSKI KLUB TRATA pri Škofji Loki prireja v soboto, 21.8. 1976, ob 17. uri VRTNO VESELICO s srečelovom. Zabaval vas bo ansambel ČADEŽ iz Zirov. Vabljeni balinarji! 5160 GASILSKO DRUŠTVO GORICE pri Golniku priredi v nedeljo, 22. avgusta 1976, ob 14. uri VELIKO TOMBOLO. Glavni dobitki: ZASTAVA 750, de luxe, zastava 750 standard, bik, pony expres, štedilnik, pralni stroj, televizor, hladilna skrinja, moško kolo, pony kolo in še več sto drugih dobitkov. Dobiček namenjen za nabavo gasilske opreme in orodja. Pridite v Gorice — sreča vas čaka. 4995 HOTEL MLADINSKI DOM BOHINJ prireja v soboto, 21.8., ob 18. uri pod Skalco v Bohinju MARATONSKI MLADINSKI PLES. Nastopila bosta ansambla MA-NUAL in SIBILA. Ob slabem vremenu bo prireditev v MLADINSKEM DOMU. 5238 OO ZSMS in druge družbenopolitične organizacije SREDNJA DOBRAVA PRI KROPI prirejajo v nedeljo, 22. 8. 1976, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo priznani ansambel VESELI PLANŠARJI s pevcema MARICO JERŠE in FRANCEM BABIČEM. V slučaju slabega vremena bo prireditev v soboto, 28. 8. 1976, ob 16. uri. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni! Pred domom PARTIZANA LJUBNO bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 15. uri VELIKA VESELICA s srečelovom in kegljanjem za PONY KOLO. Zabaval vas bo ansambel MANUAL. Prireditev ob vsakem vremenu. Vabljeni! 5240 GASILSKO DRUŠTVO CERKLJE priredi v nedeljo, 22. 8. 1976, VRTNO VESELICO za zadružnim domom. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 5292 KONJENIŠKI KLUB KOMENDA prireja v nedeljo, 22. 8. 1976, ob 14. uri na hipodromu v Komendi KONJSKE DIRKE. Slovesno bodo otvorjeni tudi prenovljeni hlevi za konje. Po prireditvi bo VRTNA VESELICA, na kateri vas bodo zabavali VIŠKI FANTJE. Prijatelji konjeniškega športa in prijetne zabave v nedeljo toplo valjeni v Komendo. MLADINSKI AKTIV POLJANE, priredi v nedeljo 22. 8. 1976 ob 17. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Če bo slabo vreme, bo veselica v dvorani. Igra ansambel »JEVŠEK«. Odbor za MRD Tobačne tovarne Ljubljana TOZDTOBAK PE Kranj objavlja prosto delovno mesto prodajalca-ke za prodajalno ŽIRI Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Pismene vloge pošljite na naslov TTL TOZD Tobak PE Kranj 64000 Kranj do 25. avgusta. ŽE DRUGIČ V TEM MESECU VABLJIVA UGODNOST VELEBLAGOVNICI nama Skofja Loka OD 16. 8. DO 15. 9. 1976 VELEBLAGOVNICI SNinama E^s^fcJ Skofja Loka RAZPRODAJA moške, ženske in otroške POLETNE KONFEKCIJE 30 — 50 % ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN obvestila GRADITELJI! Za gradnjo vase hiše vam preskrbim vse vrste zidne OPEKE Ljubljanskih opekarn in STREŠNIK novoteks. Andrej Smo-lej, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), telefon 25-579 3982 Na domu strojno čistim vse vrste talnih oblog (tapisom, itison, floteks, preproge). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj . 5072 Cenjene stranke obveščam, da bo FRIZERSKI SALON PUNKA zaprt od 23. do 30. avgusta. Se priporoča Ana Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj 5161 Hitro in solidno POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064-60-801 4792 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite pri SPILERJEVIH, Radovljica, Gradnikova 9, telefon št. 75-610 2417 IZREDNA PRILOŽNOST! Kvalitetno, poceni dobite v enem dnevu fotografije za vse legitimacije. Razvijam vse vrste filmov in izdelujem fotografije. Foto. ZlVULOVIČ, 1. avgusta 5, Kranj, telefon 22-091 Borce Tomšičeve, Šercerjeve, Bra-čičeve, Šlandrove in Zidanškove brigade ter Jeseniško-bohinjskega, Kokrškega, Koroškega in motoriziranega odreda 4. armade, ki so se v maju 1945 udeležili osvobodilnega pohoda na Koroško, koroške aktiviste, prijatelje koroških Slovencev in dobre knjige obveščamo, da je pred-prodaja knjige Francija Strleta VELIKI FINALE NA KOROŠKEM zaradi povečane naklade podaljšana do 5. oktobra. Knjiga VELIKI FINALE NA KOROŠKEM bo obsegala 440 strani in vezana v polno platno stane v predprodaji samo 160 dinarjev. Naročite jo lahko neposredno pri avtorju Franciju Strletu, novinarju iz Ljubljane, z vplačilom po položnici na žiro račun številka: 50100-620-107-140-71500-3767/10 pri Mestni hranilnici ljubljanski. Dobili jo boste po pošti najkasneje do 15. oktobra 1976. 5296 AVTOMOBILISTI POZOR! Obveščamo vas, da sva na novo odprla avtokleparsko in avtoličarsko delavnico. Delamo po normah današnjega časa, zelo hitro in solidno. Se priporočata Kalan in Smole, Klanec 45, Komenda 527;} izgubljeno Prosim najditelja zgornje moške USTNE PROTEZE v območju Škofje Loke in Sv. Duha, da sporoči na naslov: Glas, Skofja Loka. 5297 loterija C c i 3 m i 4l Z ■ 5 4)--m i •o 527169 1().(XX) t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ in . letne ^poleti0" V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, brat, stari ata, stric in tast Janez Debeljak upokojenec Na zadnjo pot ga bomo spremili v soboto, 21. avgusta popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Apače Žalujoči: žena Francka, sin Ivo, hčerke Vida," Fani in Olga z družinami, sestre Ivanka, Nada, Lojzka in brat Zdravko z družinami ter drugo sorodstvo. Zepovci, Kranj, Hrastje, Voklo, 19. avgusta 1976 ZAHVALA Tiho nas je zapustil v 65. letu starosti naš nepozabni oče Viktor Mesesnel upokojenec Hvala za prelepo cvetje in številne izraze sožalja. Posebna zahvala vsem, ki ste ga dne, 4. 8. 1976 spremili na njegovi zadnji ' poti v Kranju. Žalujoči: hčerki Vika in Marija z družinama, sestri Ema in , Poldka ter drugo sorodstvo. Kranj, 18. avgusta 1976 nesreče Tovornjak s ceste V ponedeljek, 16. avgusta, ob 8. uri se je na Jelovici pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila z nakladalnikom in priklopnikom Janko Ulčar (roj. 1928) iz Sp. Gorij je peljal hlodovino iz Goške ravni proti Vodi.ški planini. Med vožnjo pa se je pod kolesi tovornjaka odtrgal del razmočene ceste, tako da se je tovornjak prevrnil 15 metrov globoko po pobočju. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na vozilu pa je za 150.000 din. Nezgoda tovornjaka V torek, 17. avgusta, nekaj pred 15. uro se je na Jesenicah v bližini Zvagnevega mostu čez Savo pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Pavel Jelov-čan (roj. 1951) iz Sela pri Žirovnici je vozil od Jesenic proti Hrušici. V bližini mostu čez Savo je z desnimi kolesi zapeljal po neutrjenem delu gozdne poti; zaradi teže vozila in neutrjenega vozišča se je tovornjak nagnil in prevrnil kake 3 metre globoko pod pot. Sopotnik Ferdo Kikelj (roj. 1948) s Hrušice je bil v nesreči lažje ranjen, škode na vozilu pa je za 20.000 din. L. M. Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodinja Sporočamo žalostno vest, da nas je v 64. letu po kratki in mučni bolezni zapustil naš ljubljeni mož, ati, brat in dedek Matevž Stanjko Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 21. 8. 1976, ob 16. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Beti, hčerka Tanja z družino, sin Dušan z družino, sestra Mara, brata Franc in Staš z družinami in drugo sorodstvo. Kranj, Ohrid, Ljubljana, 19. avgusta 1976 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega ata Vinka Bertonclja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno smo dolžni zahvalo osebju internega oddelka bolnice na Jesenicah za lajšanje njegovega trpljenja. Lepa hvala vsem organizacijam in g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Krope, kakor tudi dobrim sosedom za pomoč v naših najtežjih dijeh. Žalujoči: žena Milka, sin Branko, hčerki Dragica in Metka z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Zg. Dobrava, 17. avgusta 1976 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dolgoletni sodelavec Franc Habjan Pogreb dragega pokojnika bo 20. 8.1976 ob 15.30 izpred hiše žalosti Dolenja vas št. 32 na pokopališče Selca. PODJETJE NIKO ŽELEZNIKI OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA NIKO ŽELEZNIKI Stop — pri zeleni luči V mestih so navadno semaforizi-rana ali tudi nesemaforizirana križišča zelo obremenjena. Promet poteka gosteje še posebej v deževnih dneh ali drugih neugodnih vremenskih razmerah, tako da je tudi miličnikom težko sproti urejati prevoznost križišč. Zakaj prihaja do prometne gneče? Že iz prakse je razvidno, da naši vozniki zelo težko ustavijo pred semaforom, na katerem zagori rumena luč. Po 45. členu točke 3 Temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa rumena luč na delujočem semaforu pomeni, da je prepovedan promet za vsa vozila, razen za tista, ki so v tem trenutku od svetlobnega znaka toliko oddaljena, da se ne morejo varno ustaviti, ne da bi zapeljala mimo tega znaka. Rumena luč v križišču pomeni tudi prepovedan prehod za pešce, razen za tiste, ki so že stopili na prehod. Do velikih prometnih nezgod prihaja prav v križiščih, kjer vozniki ne ustavljajo ob rumeni luči, čeprav bi se še lahko varno ustavili. Pri zeleni luči na semaforu pa je treba ravnati drugače. Zeleno sicer pomeni prost prehod skozi križišče. Vozniki menijo, da lahko pri zeleni luči na semaforu v vsakem primeru prevozijo križišče. Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa pa v 48. členu pravi, da voznik, ki mu je s svetlobnim prometnim znakom dovoljena vožnja v križišče, ne sme zapeljati naprej, če je promet tako gost, da bi se z vozilom moral ustaviti v križišču in bi ob spremembi svetlobnega znaka oviral ali celo onemogočil promet vozil, ki prihajajo z bočnih vozišč. Ta člen torej prepoveduje vožnjo v križišče ob zeleni luči. če v križišču stojijo vozila, ki se očitno ne morejo premikati naprej. Za ilustracijo si oglejmo skico. V križišču bo voznik, ki vozi pri zeleni luči naravnost, moral počakati pred semaforom. Prav tako bo moral počakati voznik, ki zavija levo, ker je zadnje vozilo stoječe kolone vozil za zavijanje v levo v križišču na prehodu za pešce. Tudi voznik za zavijanje v desno mora počakati pred semaforom. V takšnih situacijah moramo torej obvezno ustaviti in počakati pred križiščem vse dotlej, da se kolona vozil po- Prepir z nožem V nedeljo, 15. avgusta, nekaj po 20. uri sta se v hodniku Restavracije pri kolodvoru v Škofji Loki začela prepirati Izet Osmanagič, star 26 let, iz Frankovega naselja in Memaga Džuzelič, star 24 let, s Sv. Duha. V prepiru je Osmanagič z roko udaril Džuzeliča, le-ta pa je pograbil zaboj s praznimi pivovskimi steklenicami, da bi ga vrgel v Osmanagiča; ta pa se je sklonil, izza nogavice potegnil nož in z njim trikrat zabodel Džuzeliča ter zbežal. Kasneje so ga prijeli na železniški postaji, Džuzeliča pa so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko polikliniko. makne naprej, da je potem naše v"! žilo, če se moramo ustaviti, še zuflaj križišča. VEK Alpinistične novice JAPONSKA V GRAND PILIER d'ANGLE NaSim alpinistom je znova uspel lep vig v Centralnih Alpah. Zvone Andrejčtf . Jane/. Rebersčak (AO Radovljica) sta '• j 8. avgusta ponovila Japonsko smer v p"8^ Pilier d'Angle (masiv Mont Blanca). »m je visoka 1100 m do grehena PeutereV, vrha Mont Blanca pa 1600 m. Je ledna " klonine 50 - 75 stopinj. Zaradi velikih 0 jektivnih nevarnosti (viseči ledeniki in P^ dajoče kamenje) sta vstopila 7. avgi»sta |a 9. uri zvečer. Greben Peuterev sta (^oa-gt naslednji dan ob 12. uri. Zvečer ob 18. ur,pv sta stala na vrhu Mont Blanca. Rtwwer^ ledu so bile dobre. Prvenstveni vzpon ■ . 29. julija 1974 opravili dve japonski alP1" stki, Inue in Matsumi. Vzpon Andrej'{< in Reberščaka pa je bila prva ponovite^ smerj ter eden največjih naših alpinist'' uspehov v Centralnih Alpah. . izgleda, da so se razmere v Centra' Alpah izboljšale. Cene Kramar in J8" Ažman (AO Kamnik), ki sta nas zas'"Prv na velikem mednarodnem taboru ENp* Chamonixu sta razen ponovitve smeri v -£ four-Frehel v Grand Pilier d'Angle 0°^. bil najtežji vzpon udeležencev tabora — ■ pinistov iz 16 držav), ponovila šeGervas jev ozebnik v Taculu. Janezu Gradišarju ,j. Igorju Hercogu (AAO) pa je uspel p° Vj, kih naporih že tretji prvenstveni v7"p() naftih alpinistov v Centralnih Alpah- ■ vzponih v stenah Mont Dolenta >" d'Argentiera je naša smer tudi v steni "° te Helene (Gr. des Jorasses). USPEHI TUDI V DOLOMITIH (A" Nejc Zaplotnik in Marko ŠtremfH) Kranj) sta 6. in 7. avgusta ponovila ^ strem no težko Philipp-Flamovo snV?L, Punta Tissi (SZ stena Civette). Ocena Vi 850 m. Zgornji del smeri je bil zelo P".^ nel. Smer pa je bila težja tudi zaradi »*■■ ^ nja«. Pol meseca pred njunim vzpono"1 kline izbila italijanska naveza. . jj. Od 5.-8. avgusta pa so se mudili v f ^ mitih tudi Matjaž Dolenc, Drago Segrei^, in Igor Bele (AO Kranj). Ponovili s° o$i najlepših prostih smeri v Dolomitih. tančic v Cima della Madona (IV —V), r*jpj tega pa še smer Innerkofler (IV) v zah g( steni Companille. Via normale pa s°pjni povzpeli tudi na Torre Andrea v sku" CingueTorri. 1 > ZAHVALA Ob težki izgubi naše mame, stare mame in prababice Francke Ramovš se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za poklonjeno cvetje in vence, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti; Posebno pa še družbenopolitičnim organizacijam KS Vodovodni stolp. Sosedom pa iskrena hvala za zbrana denarna sredstva, k> smo jih namenili za nakup aparata za odkrivanje raka na dojki- Vsi njeni! Kranj, 19. avgusta 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete Vilme Krmelj roj. Hafner se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, posebno pa tov. Veluščku za poslovilo6 besede. Žalujoči sorodniki Kranj, 17. avgusta 1976 Petek, 20. avgusta 1976 Glas — 15. stran V prihodnji sezoni že po novem KRANJ - Kakšni bodo tekmovalni sistemi v prihodnji sezoni 1976/77 je danes se težko dati točen odgovor. O tem se bodo dogovorili predstavniki vseh rokometnih zvez 31. oktobra v Ljubljani, je v pogovoru povedal sekretar RZS Komel. Tekmovanje bo po novem športno rekreativnega pomena in bo potekalo na medobčinskem nivoju. Pri moških bo 12 medobčinskih lig, in sicer goriška, obalno-kraika, ljubljanska, ribniška, novomeška, posavska, zasavska, celjska, koroška, mariborska, pomurska in gorenjska. V vsaki ligi bo od 6 do 10 ekip. Gorenjska medobčinska liga bo združevala občine Kranj, Radovljico, Tržič, Jesenice in Skofjo Loko ter bo imela predvidoma 10 ekip, in sicer vse hi vse conske ligaše Križe,-Savo, Preddvor, Alples, Duplje in Jesenice ter najboljše gorenjske ekipe Žabnico, Radovljico, Storžič in Kranjsko goro. Rokometna zveza je tudi določila starostno mejo igralcev. Igrajo lahko le trije rokometasi, ki niso stari več kot 26 let, z izjemo treh igralcev, ki to starostno mejo lahko presežejo. Tudi v tekmovanju žensk bo 12 medobčinskih vrst, če pa bi bilo premalo vrst, bodo število zmanjšali in več regij združili. Na Gorenjskem bo ženska liga štela S do 6 ekip. Sestanek s predstavniki vseh gorenjskih klubov bo v četrtek, 26. avgusta, ob 17. uri v prostorih letnega kopališča v Kranju, nam je povedal sekretar gorenjske medobčinske rokometne zveze Porenta. Na tem pomembnem sestanku bodo spregovorili o vseh spremembah, tekmovalnih sistemih, načinu tekmovanja v sezoni 1976/77; izžrebali pare prvega kola ter se dogovorili za pričetek tekmovanja. V četrtek naj bi se dogovorili tudi o ustanovitvi gorenjske mladinske rokometne lige. 4 V moški republiški ligi, ki se na novo sezono pripravljajo že s polno paro, bo sodelovalo 12 ekip, med drugimi tudi rokometasi Tržiča. V ženski republiški ligi pa bo nastopilo 10 ekip, med njimi tudi stražiška Sava in rokometasice Preddvora. Tudi mladinci in mladinke bodo nastopili v novi tekmovalni sezoni v republiški ligi. Mladinci bodo razdeljeni v tri skupine, in sicer vzhodno, kjer bo sodelovalo 8 ekip, centralno, ki bo imela 10 ekip, med drugimi tudi z Gorenjske, ter zahodno, kjer bo igralo 6 ekip. Mladinke pa bodo razdeljene na štiri lige, in sicer na vzhod, kjer bo igralo 6 vrst, center, kjer bo 8 vrst, ter jug in zahod, kjer bo igralo po pet ekip. V obeh konkurencah bodo mladinke in mladinci nastopili rojeni 1959. leta in mlajši. Za tekmovalno sezono 1977/78 pa se bo moška republiška liga zmanjšala na 10, ženska pa na osem ekip. Pravilo RZS pa naj bi bilo, da bi potem nastopala v republiški rokometni ligi iz ene občine le po ena ekipa. J. Kuhar slovenskih in gorenjskih rokometnih igriščih bo takih in jv>dobnih pri-z°rov kmalu dovolj. Foto: J. Kuhar Disciplina v ekipi Železniki — Rokometasice Alplesa iz Železnikov so po enoletnem nastopanju v nižjem tekmovalnem razredu — v republiški ligi — ponovno članice II. zvezne rokometne lige zahod. Dekleta so republiški naslov osvojila Premočno. Kako pa bo letos? »Naj edini cilj je za zdaj obstanek v ligi,« Pravi predsednik športnega društva Alples iz f-eleznikov Tone Kemperle. »Seveda pa se jjonio na vsak način borili za čimboljšo vrstitev. Ekipa je mlada in perspektivna. ovprečna starost igralk je sedemnajst let. •*eba pa je istočasno povedati, da dekleta .ocene 'zkušnje zdaj že imajo, saj so sko-J^J vse že igrale v II. ZRL. Večina med nji-j11 J,n namreč igra rokomet že več kot po Pet let.« . Alplesove rokometasice so se začele priprav-jati na novo tekmovalno sezono v začetku av-up8' ^ajf)reJ H°- P00" vodstvom novega trener-i. j "Ideta Nastrana trenirale doma, nato pa p *'e na enotedenske priprave v Preddvor. jr)Prave v Preddvoru, treba je povedati, da se ekleta iz Železnikov že vrsto let odpravljajo iz" , uPne treninge v ta gorenjski kraj, so bile £??1,0 koristne. Po prihodu iz Preddvora so se "leta Alplesa nekaj dni za tekmovanja prijavljale na domačem igrišču, prav zdaj pa so h ?a.enotedenskih pripravah v Cerknem. V pri-št Ii (^nen ^>0 ekipa Alplesa odpotovala na tridnevno turnejo po Istri, nato pa bodo na j ,Se zaključni treningi v Železnikih. Cez S i-l *ltrinajst dni pa se bodo rokometasice i/, z« ''"line na domačem igrišču že spoprijele Prvenstvene točke v prvi tekmi z moštvom anborskega Branika. Na pripravah je ftsst-uj*v 'BTalk. To pa predvsem zato, da lahko Krajo sa0() v j j ZKj jgraia popoltto- (\l lsta ekipa kot lansko leto v republiški ligi. ^krepitev torej ni! 0.*Moram reči, da smo tako pri škofjeloški JJjlfltl temeljni telesnokulturni skupno-j J k°t pri našem pokrovitelju Alplesu na-telt Pre<* začetkom tekmovanja v višjem ^tniovalnem razredu na popolno razume-»Sh?C podporo,« je dejal Tone Kemperle. 1 troski tekmovanja bodo sicer veliki in Slovan, Ilirija. Jesenice in Triglav KRANJ - Jutri in v nedeljo bo ko-*arkarski klub v sklopu športnih praz- ?yanJ ob minulem občinskem prazniku na stadionu Stanka Mlakarja - e bodo dopuščale vremenske prilike T! *e enajstič zapored organizator tra- lc'onalnega košarkarskega turnirja. Letošnji bo vsekakor spet zanimiv, *J je organizator KK Triglav na ta urnir povabil košarkarski vrsti Ijub-Janskih drugoligašev Slovana in Ilirije er ekipo Jesenic. Oba Ljubljančana ^a»nreć nastopata v drugi zvezni ligi, a»nor se je letos kot slovenski prvak Drli*'' tut" rrig'av- Le-ti pa so komaj if'i I desetdnevnih skupnih priprav. _ *urnir se prične — če bo vreme, dru-JMce pa bodo vsa srečanja v telovadni-osnovne šole dr. Franceta Prešerna jutri ob 18.15 s prvo tekmo, ob 20.15 Je na programu drugo srečanje g edtekmovanja. V nedeljo se bosta ob ' u,"i pomerila poraženca za tretje esto, ob 10. uri pa zmagovalca za Prvaka. -dh denarja ne bo ravno na pretek. Toda kot kaže se bomo le nekako uspeli .prebijati'. Žal pa je za nas problem .številka ena' še vedno igrišče. Naše igrišče je namreč v Selcih, vendar le- to nima zahtevanih sanitarij in tople vode. Zato smo že lansko leto vse tekme republiške lige igrali na igrišču v Železnikih. Igrišče v Železnikih sicer razsvetljavo ima, toda po novih predpisih tudi na njem ne bomo mogli igrati nočnih tekem. Razsvetljava je namreč prešibka. Zato bodo vse tekme podnevi. To pa pomeni, da bomo izgubili precej gledalcev. Zato je naša največja želja, da bi popolnoma usposobili igrišče v Selcih; napeljali vodo in uredili garderobe ter sanitarije. Samo napeljava vodovoda pa bi po predračunu veljala 30.000 din. Kje pa so še garderobe in sanitarije? Upamo, da nam bo na pomoč priskočila poleg drugih tudi krajevna skupnost iz Selc ...« Priprave Alplesovih rokometašic potekajo torej popolnoma po načrtu. »Ekipa je tudi izredno disciplinirana!« pristavlja Tone Kemperle. »Obisk na treningih, doma imamo treninge trikrat tedensko, je 100- odstoten. Zato tudi uspehi ne bi smeli izostati.« J.Govekar Naši slabi V ponedeljek se je iz belgijskega mesta Vilvoord vrnila naša reprezentanca, ki je sodelovala v drugi grupi prvenstva Evrope, Mediterana in Afrike v smučanju na vodi. Vodja reprezentance Matjaž Mušič je po vrnitvi povedal, da je bila organizacija slaba in da je treba predvsem tu iskati vzroke za slabše uvrstitve naših tekmovalcev. Med mladinci je Mušič v slalomu, figurah, skokih in kombinaciji zasedel II., 18., 13. in 17. mesto. Med pionirji je bil v slalomu Bogataj 21., Valant 23. in Pleško 29. V figurah je zasedel Bogataj 14. mesto, Pleško 18. in Valant .'11., pri skokih pa so bili Valant 17. Pleško 24. in Bogataj 26. V kombinaciji je bil Bogataj 2.S., Valant 24. in Pleško 26. Med 11 ekipami so bili naši pionirji osmi. Pionirka Husjakova pa je bila v slalomu rašanje, zakaj naše (ne le slo-' .msko) gospodarstvo bolj ne izkorišča možnosti, ki jih tovrstni sejmi dajejo. Mar ni takšen sejem izredna priložnost, da bi posamezne veje gospodarstva preverile, kakšno bo zanimanje za nekatere nove proizvode na trgu; predvsem za tiste, nameti jene za široko potrošnjo. Predstavitev novega izdelka na sejmu in .ugotavljanje zanimanja potrošnikov zanj, bi bil za proizvajalca lahko najboljši barometer, kako bo novi izdelek sprejet na trgu. Kot pravijo v organizaciji združenega dela Gorenjski sejem, je to tudi eden od ciljev njihove programske usmeritve sejemskih prireditev v prihodnje. Ena takšnih pa ho že od 12. do 19. oktobra, ko bo v Savskem logu v Kranju prvi mednarodni sejem opreme. Po programu bodo na njem sodelovali proizvajalci vse vrste opreme za dom, poslovne prostore; industrijske delavnice in razne druge javne objekte, 'i A. Z. J sredstev. Razumljivo je, da se le s pol vreče denarja ne da razdeliti toliko in toliko štipendij. Po podatkih službe skupnosti za zaposlovanje, ki opravlja vse operativno delo v zvezi s štipendijami iz združenih sredstev, so občinske skupne komisije na podlagi sprejetih sklepov ukinile štipendijo 1839 štipendistom, tako da trenutno prejema štipendijo iz združenih sredstev na Gorenjskem 1461 štipendistov. Med ukinjenimi štipendijami je 400 takšnih, ki so bile nižje od 500 dinarjev, 103 štipendisti pa so imeli negativni šolski uspeh. Med štipendisti, ki jim je štipendija potekla, je tudi 727 takšnih, pri katerih je bil lanski družinski dohodek višji, tako da jim po valorizaciji štipendija ne pripada več; 175 četrtošolcev pa je šolanje na srednji šoli dokončalo. Na Gorenjskem so prav tako upoštevali težnje za usmeritev štipendistov iz združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje. Na razpise, ki so jih objavile TOZD in interesne skupnosti, so ponudili 322 štipendistov: od teh so jih delovne organizacije sprejele 69, medtem ko je 59 štipendistov kadrovsko štipendijo zavrnilo, s tem pa so tudi izgubili pravico do štipendije iz združenih sredstev. Številka kadrovskih štipendij, ki naj bi se preusmerile iz združenih sredstev, seveda še ni dokončna, saj vsa razpisana mesta za kadrovske štipendije še niso oddana: nekaj možnosti je še posebej za poklice, ki so v gorenjski regiji najbolj deficitarni. Na Gorenjskem je bilo v letošnjem letu sicer razpisanih dokaj več kadrovskih štipendij kot v prejšnjem letu, in sicer 380, kar pa je še vedno vsaj za polovico manj kot v prejšnjih letih, ko študirajoča mladina ni imela še na voljo štipendij iz združenih sredstev. Del tolikšnega upada kadrovskih štipendij, ki kot vemo morajo biti del kadrovske politike gospodarskih organizacij, gre verjetno na račun solidarnostnega združevanja sredstev za štipendije, kjer pa je vsaj doslej prevladoval med študirajočo mladino povsem drug interes kot ga ima kadrovska politika; morda pa bi kazalo raziskati tudi drugo plat manjšega zanimanja gospodarstva za kadrovsko štipendiranje — če namreč določenega kadra sploh ne potrebujejo več. Kakorkoli že — na Gorenjskem bodo še skušali del štipendistov iz združenih sredstev preusmeriti v kadrovsko štipendiranje. Će ne bo dovolj interesa med gorenjskimi delovnimi organizacijami, bodo ponudbe poslali tudi po drugih slovenskih občinah. Prvi primeri takšnega sodelovanja so že znani, saj je na primer Klinični center že prevzel štipendiranje za 21 medicinskih sester. Vse delovne organizacije so tudi prejele sezname štipendistov iz združenih sredstev v gorenjski regiji, ki bi lahko prejemali kadrovsko štipendijo. Doslej sprejeto število — 69 — je sicer dokaj majhna spodbuda tem prizadevanjem, predvideva pa se, da so na voljo še že razpisane kadrovske štipendije in da bo to število sčasoma večje. Ob tem je še treba povedati, da velja sklep o ukinitvi štipendij do 50 din le začasno: samo v jeseniški občini so ugotovili, da je med štipendisti, ki so prejemali te najnižje štipendije — zaradi cenzusa o družinskem dohodku — večina takšnih, ki prejema tudi otroški dodatek. To pa seveda ne more biti združljivo s cenzusom, ki določa mejo družinskega dohodka za dodeljevanje štipendij in za dodeljevanje otroškega dodatka. Vsekakor so potrebni novi kriteriji za dodeljevanje štipendij: o tem se bodo v gorenjski regiji domenili v septembru na sestankih predsednikov izvršnih odborov skupnih komisij, sklepe o teni pa bo gorenjska skupna komisija predlagala v pretres in sprejem republiški skupni komisiji. L. M. Novi proizvodni prostori Tria na M laki pod Tržičem. — Foto: F. Perdan Uspeh Tržiške industrije obutve in konfekcije TRIO v novih prostorih Prva faza gradnje novih proizvodnih prostorov na Mlaki, kjer se rojeva tržiška industrijska cona, je veljala 11 milijonov dinarjev, za uresničitev druge in tretje faze pa bo moral TRIO odšteti še enkrat toliko denarja — Selitev Tria prispevek k odstranjevanju industrije iz mesta Tržiča in pomoč pri uresničevanju načrta oživitve (revitalizacije) mestnega jedra Tržič — Tržiška industrija obutve in konfekcije, znana pod imenom TRIO, izdeluje sestavne dele (no-tranjke) za čevljarsko industrijo, usnjeno konfekcijo, del njene dejavnosti pa je tudi prodaja zaščitnih sredstev. Organizacija združenega dela je bila zadnja leta zaradi razvijajoče proizvodnje v prostorih sredi Novo športno igrišče Sv. Duh — Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke — temeljna organizacija združenega dela »komunalne službe« je že pred časom prenehala izkoriščati eno od gramoznic na področju krajevne skupnosti Sv. Duh. Nivo zemlje je zdaj tu za približno šest metrov nižji. Zato so se v krajevni skupnosti Sv. Duh odločili, da bodo na tem področju zgradili športno igrišče. Prostora je zares dovolj. Zato nameravajo mladi iz Sv. Duha s pomočjo krajevne skupnosti in drugih organizacij v kraju v nekdanji gramoznici zgraditi igrišče za nogomet in tenis, morda pa še za nekatere druge športne igre. Novo športno igrišče bo za mlade s Sv. Duha prav gotovo velika pridobitev. -jg Po vročem, prevročem začetku se letošnje poletje dokaj hladno izteka: kopalki na sliki zato raje lovita skope sončne žarke, jezerska voda pa je le za pokušino. — L.M. — Foto: Perdan Pred dnevi sem srečal znanca, ki mi je malo za šalo, malo zares, dejal, da bo po vsej verjetnosti odjavil naš priljubljeni »Glas«, čeprav ga v družini radi bero prav vsi. No, zatrdil mi je, da ga bo kljub temu še vedno rad prebiral. Začudeno ga pogledam in vprašam, zakaj nejevolja. Takoj mi razloži: »S svojo .boljšo polovico' greva r kranjsko samopostrežno restavracijo na kosi/o. Kmalu po začetni zatetavosti se mi je naenkrat zaustavilo. Zakaj? Med solato sem dobi/ kar lep kos časopisnega papirja. Moja ,boljša polovica' se mi je najprej nasmejala, a ji je nasmeh kaj hitro splahnel, kajti med zobmi ji je rahlo škrtnilo. Kako ne bi! Saj je s krompirjem nesla v usta kar lep vijak. Sedaj ne vem, ali imajo zato takšne cene, ker je v hrano vračunan tudi časopis in vijaki, ali pa je to poobedek?!« je zaključil znanec. Jaz pa sem sedaj resno v skrbeh, da bo »Glas« izgubil stalne naročnike, ker bodo hodili na branje v kranjsko samopostrežno restavracijo. Podoben strah pa ima lahko tudi »Merkur« , ki ima resnega konkurenta za vijake v maloprodaji v kranjski samopostrežni restavraciji. Tržiča vedno bolj utesnjena. V Triu so razmišljali, da bi prostorsko stisko rešili s preselitvijo v sosednjo izpraznjeno šolo heroja Bračiča, vendar so analize pokazale, da rešitev ne bi bila primerna. Zato so se približno pred dvema letoma začeli pripravljati na novogradnjo v industrijski coni na Mlaki pod Tržičem. Dobili so dokumentacijo in odkupili zemljišče ter lani 21. avgusta vzidali temeljni kamen nove tovarne. Gradnja, pri kateri so sodelovali Gradiš, Splošno gradbeno podjetje Tržič, Elektrotebnično podjetje Kranj in IMP iz Ljubljane in jo je načrtoval Arhitekt biro tržiškega gradbenega podjetja, je izredno hitro napredovala. 2. avgusta letos, po kolektivnem dopustu, se je proizvodnja notranj-kov že preselila na Mlako. Urejeni so tudi pomožni prostori in pogonski prostori ter postavljeno ogrodje nove proizvodne dvorane za usnjeno konfekcijo. Dela so veljala 11 milijonov dinarjev. Polovico denarja je zagotovilo podjetje, polovico pa Zavarovalnica Sava, Ljubljanska banka in izvajalci "s posojili. Nova proizvodna hala meri 1000 kvadratnih metrov, v njej pa dela 90 ljudi. Le-ti so z delom v novih lično urejenih prostorih zadovoljni. Moti jih le sorazmerno slab dostop, ki pa ga bo skušal TRIO skupaj z drugimi uporabniki industrijske cone čim prej* zboljšati. TRIO je del opreme preselil iz starih prostorov, nekaj pa jo je delovni kolektiv dokupil. Posebnega pomena je 45 metrov dolg tekoči trak. Ze po treh dneh dela v novih pogojih so delavci dosegli dnevni plan, sedaj pa proizvodnja že dosega raven, ki je načrtovana v srednjeročnem programu. To po-' trjuje, da je bila dolgoročna planska usmeritev podjetja v novogradnjo upravičena. Hkrati z novogradnjo je TRIO urejeval tudi obrat usnjene konfekcije v starih prostorih v mestu. Gradnja novih prostorov Tria s tem še ni končana. Podjetje načrtuje postavitev obrata usnjene konfekcije oziroma krojaštva in trgovine z zaščitnimi sredstvi. Za uresničitev tega načrta ho potrebnega najmanj toliko denarja, koliko so ga potrošili za sedaj zgrajene prostore. Gradnjo nameravajo nadaljevati leta 1978 in jo zaključiti do leta 1981. Prihodnje leto bo namreč »rezervirano« za odplačevanje anuitet, ki zaradi kratkoročnega značaja posojil niso majhne. TRIO je zadnja leta proizvajal predvsem za domači trg, ki se Je zadnje čase »zaprl«, zato je intenzivnejša usmeritev k izvozu, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in deloma tudi na Švedsko. Selitev Tria v nove prostore omogoča *e večjo proizvodnjo, obenem pa prl' speva k oblikovanju industrijske cone na Mlaki (Obrat Tria je prvi) ter uresničevanju načrta oživitve mesta Tržiča, kamor sodi tudi iz' selitev industrije. TRIO bo začel iskati kupce z* izpraznjene prostore v mestu, ki 01 bili najprimernejši za preureditev v sodobni trgovski lokal oziroma salon, česar Tržič še nima! J. Košnjek Odkritje spomenika na Mrzlem vrhu V nedeljo, 22. avgusta, ob 11. uri bo pri kmetu Mrzlikar-ju na Mrzlem vrhu nad Sovod-njem v Poljanski dolini velika proslava. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik padlim borcem Gradnikove brigade. Slavnostni govornik bo zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo, nekdanji komisar te slavne partizanske brigade, Ivan Franko-Iztok. Dne 3. decembra leta 1943 so Nemci iznenada napadli 5. bataljon Gradnikove brigade, ki se je zadrževal na Mrzlikarje-vi domačiji na Mrzlem vrhu nad Sovodnjem v Poljanski dolini. V hudem in neenakem boju z mnogo močnejšim sovražnikom je padlo 37 Grad-nikovcev. Takrat so Nemci po* žgali tudi vsa poslopja Mrzh-karjeve kmetije. Zgorelo jc petnajst glav živine, več drugih živali, skratka, uničeno j* bilo vse. Do domačije pri Mrzlikarju je mogoč dostop z motornimi vozili iz Sovodnja v Poljanski dolini in iz Otaleža na Cerkljanskem. Lepe in čudovit« peš poti pa proti Mrzlemu vrhu vodijo tudi iz drugih predelov: iz doline Idrijce, Žirov in od drugod. J. Jeram V Megradovi temeljni organizaciji združenega dela »Gradles« Medvode tip rahljajo za nasipe material, katerega po dogovoru z Vodno skupnostjo Ljf.-0 Ijanica-Sava črpajo iz reke Sore. Obenem s tem tudi čistijo strugo in d^'tf stalni vodostaj reke Sore.