m o o SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER Inštitut za marksistične študije VESTNIK 1982/1—2 Ljubljana 1983 YU ISSN 0351-6881 Vestnik IMS Letnik III, številka 1—2/1982 UDK 3 Vestnik Inštituta za marksistične študije ZRC SAZU Glavni urednik: akad. prof. dr. Boris Majer Vestnik ima 2 številki letno Uredništvo: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU, Novi trg 5/III, YU — 61000 Ljubljana, p. p. 323/VI, tel. (061) 223 722 Naročila: Cankarjeva založba — Knjigarna v Slovenski Matici — Trg osvobo- ditve 7, YU — 61000 Ljubljana Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana Nenaročenih rokopisov ne vračamo Vestnik sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Pričujoča številka Vestnika je izšla s finančno podporo MC Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER Inštitut za marksistične študije VESTNIK 1982 Sprejeto na seji predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti dne 19. 5. 1983 Vsebina Kar l Marx RAZLIKA DEMOKRITSKE IN EPIKUREJSKE FILOZOFIJE NARAVE — Z DODATKOM 7 Dr. Božidar Debenjak PREDGOVOR H KRITIKI POLITIČNE EKONOMIJE — POSKUS BRANJA 41 Kar l Marx IZ KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE 1861/63: Značaj presežnega dela 62 Okrogla miza MARXOVA KRITIKA ČASOVNIH BONOV V OČRTIH 67 Intervju z dr. Walter jem Marko vom (NDR) LEVICA V FRANCOSKI REVOLUCIJI 125 Mag. Tomaž Mastnak BIBLIOGRAFIJA PREVODOV MARXA IN ENGELSA V SLOVENŠČINO 1967—1982 145 Povzetek / Zusammenfassung 179 Pričujočo številko Vestnika IMŠ je uredil Rado Riha. Karl Marx RAZLIKA DEMOKRITSKE IN EP1KUREJSKE FILOZOFIJE NARAVE — Z DODATKOM (II. del, 2., 3., 4. in 5. pogl. ter Dodatek) DIFFERENZ DER DEMOKRITISCHEN UND EPIKUREISCHEN NATURPHILOSOPHIE — NEBST EINEM ANHANG Prevedel in uredil dr. Valentin Kalan S to objavo je dokončan prevod Marxove »Razlike demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom« (gl. še Vestnik IMŠ 1981, 1—2, str. 43 ss.) Marxove opombe k tekstu, označene z arabskimi številkami z okroglim zaklepa- jem, ki so vse v originalih citiranih avtorjev (gr., lat., fr., itd.), so navedene le v prevodu, s tem da je bil za Lukrecija uporabljen prevod A. Sovreta O naravi stvari, Slovenska matica, Ljubljana 1959, medtem ko so Marxove navedbe v teh opombah dopolnjene (kompletni naslovi, natančnejša določitev citiranih locusov) z MEGA2 in MEW. Redakcijske opombe pod črto, označene s tekočimi arabskimi številkami brez oklepajev1, vključujejo poleg nekaterih tekstovnih različic še prevode tujejezičnih citatov ter v primerih »neprevedljivosti-« (besedne igre ipd.) še nemške izraze, med- tem ko je grško besedilo v glavnem tekstu brez oznake transliterarno. Pojasnila stvarnega in zgodovinskega-bibliografskega značaja, so označene s teko- čimi arabskimi številkami v oglatih oklepajih!1!, povzeta pa so po MEW, MEGA2 ter po italijanski izdaji Opere I, Rim, Editori Riuniti 1980. D R U G I D E L O RAZLIKI DEMOKRITSKE IN EPIKUREJSKE FIZIKE V POSAMEZNEM /50/ DRUGO POGLAVJE KVALITETE ATOMA J e v protislovju s pojmom atoma, da bi imel lastnosti; kajti , kakor pravi Epikur, vsaka lastnost j e spremenljiva, atomi pa se ne spreminjajo.1 ' Vendar pa zato ni nič manjša nujna konsekvenca, da mu jih pripisujemo. Kaj t i številni atomi repulzije, ki so ločeni s čutnim prostorom, morajo biti nujno neposredno različni drug od drugega ter od svojega čistega bistva, se pravi, da morajo imeti kvalitete. V sledečem razlaganju se zatorej ne oziram na Schneiderjevo in Nürnber- gerjevo trditev, »da Epikur atomom ni pripisoval nobenih kvalitet, češ da so paragraf i 44 in 54 v pismu Herodotu pri Diogenu Laertiju interpolirani«.!24! Če bi bilo dejansko k a j na tem, kako bi mogli ovreči pričevanja Lukrecija, Plutar- ha, naravnost vseh pisateljev, ki poročajo o Epikuru? Poleg tega Diogenes Laer- tios kvalitet / /51/ a toma ne omenja v dveh, temveč v desetih paragrafih, nam- reč paragraf ih 42, 43, 44, 54, 55, 56, 57, 58, 59 in 61. Razlog, ki ga ta dva krit ika podajata , češ »da ne bi vedela, kako združiti kvalitete atoma z njegovim pojmom«, je zelo plehek. Spinoza pravi, da ignoranca ni argument. [25] Če bi hotel vsakdo izbrisati mesta, ki j ih pri s tar ih ne razume, kako hitro bi imeli tabula rasa! Ko s kvali tetami atom zadobi eksistenco, ki je v protislovju z njegovim poj- mom, je postavljen kot povnanjeno, od svojega bistva razločeno bivanje. To protislovje je tisto, kar tvori glavni Epikurov interes. Brž ko torej postavi neko lastnost in tako povleče konsekvenco materialne narave a toma: že hkrati kon- traponira določila, ki to lastnost znova uničijo v njeni lastni sferi in proti n je j uvel javl ja jo pojem atoma. Zatorej vse lastnosti določa tako, da so same s seboj v protislovju. Nasprotno pa Demokrit n ikjer ne proučuje lastnosti / /52/ glede na atom sam niti ne objektivira1 protislovja med pojmom in eksistenco, ki se v nj ih nahaja . Njegov celotni interes gre rajš i na to, da prikaže kvalitete atomov z ozirom na konkretno naravo, ki na j bi bila ustvarjena iz nič. Kvalitete so mu zgolj hipoteza za razlago prikazujoče se raznolikosti. Zato pojem atoma nima ničesar opraviti z njimi. Da bi izkazali našo trditev, je pred vsem drugim nujno, da se sporazumemo z viri, za katere se dozdeva, da si tuka j nasprotujejo. V spisu »De placitis philo- sophorum« se glasi: Epikur trdi, da atomom pripada to troje: velikost, oblika, teža. Demokrit j e privzel le dvoje: velikost in obliko; Epikur je k temu kot t r e t j e pristavil težo.«2) Taisto mesto je dobesedno ponovljeno naj t i v Eusebijevi Praeparat io evangelica3 ' ./ 1 Verobjectivirt. 10 Vestnih: IMS 1982/1—2 /53/ To mesto je potr jeno s pr ičevanjem Simplicija4' t e r Filoponas\ po kate- rem je Demokrit atomom dodelil le razloček velikosti in podobe. Naravnost na- sproti se n a h a j a Aristoteles, ki v prvi knj igi »De generatione et corruptione« Demokritovim atomom pripisuje različno težo6*. Na nekem drugem mestu (v 1. knjigi De coelo) Aristoteles pusti neodločeno, ali je Demokrit atomom dodal težo ali ne, saj pravi : »Tedaj n e bo absolutno težko nobeno telo, 6e imajo vsa težo; če pa imajo vsa lahkoto, n e bo nobeno težko.«7' V svoji »Geschichte der alten Philosophie« Ritter zavrže, opirajoč se na Aristotelov ugled, navedbe pri Plutarhu, Eusebiju in Stobaju.8 ' Simplicijevih in Filipinovih pričevanj ne upošteva. Pogledali bomo, ali si tista mesta dejansko tako zelo nasprotujejo. V nave- denih citatih Aristoteles ne govori ex profeso2 o kvalitetah atoma. Nasprotno se v 7. knj igi Metafizike glasi: »Demokrit postavlja / /54/ tri razlike atomov. Kaj t i telo, ki se naha ja v osnovi, je po mater i j i eno in isto; razločuje pa se z rhysmos,3 ki pomeni podobo, trope,* ki pomeni položaj, diathige,5 ki pomeni ureditev.«9 ' Toliko takoj sledi iz tega mesta.6 Teža n i omenjena kot neka lastnost Demokri- tovih atomov. Razdrobljeni ¡kosi mater i je , ki jih razločuje praznina, morajo ime- ti posebne forme, le-te pa so čisto zunanje povzete iz opazovanja prostora. Se razločneje to izhaja iz sledečega Aristotelovega mesta: »Levkip in njegov tovariš Demokrit pravita, da sta elementa polno in prazno . . . Le-ta sta osnova bivajo- čega kot materi je . Kakor pa zdaj tisti, ki postavljajo eno in edino temeljno sub- stanco, drugo us tva r ja jo iz n jen ih afekcij, vtem ko postavljajo redko in gosto kot principa kval i te te; na taisti / /55/ (način učijo tudi oni, da so razlike atomov vzroki za drugo; ka j t i bit, ki je v temelju, se razločuje edinole z rhysmos,7 dia- thige8 in trope.8 A se namreč razločujejo od N po podobi, AN od NA po ureditvi, Z od N po položaju.«10 ' Iz tega mesta evidentno sledi, da Demokrit proučuje lastnosti atoma le z ozirom na oblikovanje razlik prikazujočega se sveta, ne z oziram na atom sam. Nadal je sledi, da Demokrit ne izpostavlja teže kot neke bistvene lastnosti ato- mov. Prav tako celo velikost po n j em ni temeljna kvaliteta. Velikost je akciden- talno določilo, ki je atomom dano že s figuro. Le različnost figur — kaj t i nič več ni vsebovano v podobi, položaju in razporeditvi — zanima Demokrita. Velikost, podoba, teža so, s tem da so postavljene skupaj, kakor se to dogaja pr i Epikuru, diference, ki jih ima atom / /56/ sam na sebi; podoba, položaj, razvrstitev — razločki, ki mu pr ipadajo v odnosu do nečesa drugega. Medtem ko torej pri Demokritu na jdemo le hipotetična določila za razlago prikaznega sveta, se nam bo pri Epikuru predstavila konsekvenca principa samega. Zatorej proučujmo njegova določila lastnosti atomov v posameznostih. Prvič imajo atomi velikost.11 ' Z druge strani je tudi velikost negirana. Ni- ma jo namreč vsake velikosti12 ' , temveč je t reba sprejeti le nekatere menjave 2 Kot glavna tema, izrecno. 3 Oblika. 4 Smer, obrat. 5 Stik, srečanje. 6 Eksemplar kopista je imel potem še naslednji stavek, ki ga je Marx prečrtal: »Demokrit ne postavlja (razločka) protislovja med kvaliteto atoma in njegovim pojmom.« 7 Oblika. 8 Stik, srečanje. 9 Smer, obrat. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 11 velikosti med njimi.13* Treba jim je pripisati celo samo negacijo velikega, m a j h - no14), in niti minimuma ne, saj bi bilo to čisto prostorsko določilo, temveč ne- skončno majhno, ki izraiža protislovje15) Od tod Rosinius v svojih adnotacijah k Epikurovim fragmentom napačno prevede eno mesto in docela prezre drugo, ko pravi: »Huiusmodi autem tenuitatem atomorum incredibili parvi tate a rgu- ebat Epicuros, utpote quas nulla magnitudine / /57/ praeditas a j eba t teste Laer- tio X, 44.«16'10 Sedaj se sploh ne bom oziral na to, da je po Eusebiju šele Epi- kur atomom pripisal neskončno majhnost1 7 ' , da pa je Demokrit privzel tudi največje atome — Stobajos pravi celo18' velike kakor svet. Z ene strani je to v protislovju z Aristotelovim pričevanjem19), z druge strani Eusebius, ali natančneje aleksandrijski škof Dionizij, katerega ekscer- ptira, samemu sebi nasprotuje; kajt i v isti knjigi se glasi, da je Demokrit kot princip narave postavil nedeljiva, z umom dojemljiva telesa.«20 ' Ampak toliko je jasno, da si Demokrit tega protislovja ne privede do zavesti; to protislovje ga ne zaposluje, medtem ko tvori glavni Epiikurov interes. Druga lastnost Epiikurovih atomov je podoba.21 ' Ampak tudi to določilo je v protislovju s pojmom atoma in je treba postaviti njegovo nasprotje . Abs t rak tna posamičnost je abstraktna-sebi-enakost in od tod brez podobe. Razločki podobe atomov so zatorej sicer nedoločljivi,22' / /58/ vendar pa niso absolutno neskon- čni.23' Ostaja namreč neko določeno in končno število podob, po katerih se atomi razločujejo.24 ' Iz tega izhaja samo od sebe, da ne obsta ja toliko različnih figur, kolikor je atomov,25 ' medtem ko Demokrit postavl ja neskončno mnogo figur.26 ' Ce bi vsak atom imel posebno podobo, t eda j bi morali obstajati atomi z neskončno velikostjo,27 ' kajti na sebi bi imeli nesknčno razliko, razliko od vseh ostalih, kakor Leibnizove monade. Leibnizova trditev, da si dve s tvar i nista ena- ki,^6 ' je torej obrnjena; in poleg tega obstaja neskončno mnogo atomov z isto obliko,28, s čimer je očividno znova negirano določilo podobe; ka j t i podoba, ki n e razločuje od druge, ni podoba.11 / /59/ Končno12 je nadvse pomembno, da Epikur nava ja kot tretjo kvaliteto težo;29 ' kajt i v težišču13 ima materi ja idealno posameznost, ki tvori glavno dolo- čilo atoma. Ko so torej atomi enkrat prestavljeni v kral jestvo predstave, t eda j morajo biti tudi težki. Vendar pa teža tudi neposredno nasprotuje pojmu atoma; ka j t i teža je po- samičnost materije kot idealna točka, ki se naha ja izven nje . Atom pa je sam ta posameznost, takorekoč težišče, predstavljenost kot posamezna eksistenca. Torej za Epikura teža obstaja le kot različna teža, atomi sami pa so substancial- na težišča, kakor nebesna telesa. Ce to uporabimo na konkretnost : t eda j se sa- mo od sebe zgodi, kar se staremu Bruckerju zdi tako čudovito,80 ' in kar nam zagotavlja Lukrecij,31' da namreč zemlja nima centra, proti kateremu vse teži, ter da antipodi ne obstajajo. Ker nadalje teža pripada le atomu, ki se od d ru - gega razločuje, torej povnanjenemu in z lastnostmi obdar jenemu atomu, t eda j se razume, da določilo o težnosti odpade tam, k j e r atomi niso mišljeni kot mnogi / /60/ v svoji razliki drug od drugega, temveč le v odnosu do praznega. Atomi, najsi bodo še tako različni po masi in formi, se tore j v praznem pro- 10 Toda Epikur je vzpostavil takšno tankost neverjetno majhnih atomov, da je trdil po Laertijevem pričevanju X, 44, da niso opremljeni z nikakršno velikostjo. 11 Tu je sledil stavek, ki ga je Marx prečrtal: »Epikur si je torej tudi tu po- objektiviral protislovje, medtem ko Demokrit, držeč se le materialne strani, v nadalj- njih določilih ne da prepoznati nobene konsekvence principa več.« 12 »Končno« dodal Marx eksemplarju kopista. 13 Schwerpunkt. 12 Vestnih: IMS 1982/1—2 štoru gibljejo enako hitro.32) Zato Epikur uporablja težo le v repulziji in v se- stavih, ki izhajajo iz repulzije, kar je dalo povod14 za trditev, da so s težo ob- dar jene le konglomeracije15 atomov, ne pa atomi sami.33) 2e16 Gassendi hvali Epikura, da je čisto ob vodstvu uma anticipiral izku- stvo, po katerem so vsa telesa, kadar padajo od zgoraj navzdol, vendarle enako hitra, čeravno so po teži in bremenu nadvse različna.34 ' Proučevanje lastnosti atomov nam torej nudi isti rezultat, kakor proučeva- n j e deklinacije, namreč da je Epi / /61/ kur poobjektiviral protislovje v pojmu atoma med bistvom in eksistenco ter tako proizvedel znanost atomistike, med- tem ko se pri Demokri tu ne dogaja nikakršna realizacija principa samega, tem- več je zadržana le mater ia lna s tran te r so predložene hipoteze v korist empirije. 14 Marx je prečrtal besede: »da bi jo opazovali kot vzrok zanjo in za«. 15 »Konglomeracijo« kopista je Marx postavil v plural. is »2e« dodal Marx. /62/ TRETJE POGLAVJE ÄTOMOI ARCHAl1 TER ATOMA STOICHElA2 V svoji že zgoraj navedeni razpravi o Epikurovih astronomskih pojmih Schaubach t rdi : »Epikur3 je z Aristotelom3 razlikoval med začetki (ätomoi archai1, Diogenes Laertios X, 41' in elementi (ätoma stoicheia2 Diogenes Laertios X, 86'. Oni so atomi, spoznatni z razumom, ne izpolnjujejo prostora1 ' . Taisti se imenuje jo atomi, ne kot na jmanjša telesa, temveč ker v prostoru ne morejo biti deljeni. Po teh predstavah bi morali misliti, da Epikur atomom ni prideval lastnosti, ki se nanašajo na prostor.2 ' V pismu Herodotu pa (Diogenes Laertios X, 44. 544) atomom ne daje le teže, temveč tudi velikost in podobo . . . Odtod štejem te ato- me k drugemu rodu /atomov/, ki so nastali iz onih, vendar pa j ih imamo spet za elementarne delce teles.«3' Natančneje si oglejmo to mesto, ki ga Schaubach/ /63/ citira iz Diogena Laertija. Glasi se: »Hoion höti to pän söma kai anaph.es physis estin; e höti ätoma stoicheia kai pänta tä toiaüta.«5 Tuka j Epikur po- učuje Pitokla, kateremu piše, da se nauk o meteorj ih razl ikuje od vseh siceršnjih fizičnih naukov, npr. da je vse telo in prazno, da obs ta ja jo nedel j ive temel jne snovi. Vidi se, da tuka j sploh ni navzoč noben razlog, da bi privzeli, da je go- vor o nekem sekundarnem rodu atomov.6 Morda se prikazuje, da disjunkcija med »to pän söma kai anaphes physis«7 ter »höti tä ätoma stoicheia«8 ponira raz- liko med söma9 ter ätoma stoicheia,2 k je r bi tedaj denimo söma9 pomenilo atome prve vrste v nasprot ju z ätoma stoicheia.2 Ampak na to sploh ni misliti. Söma9 pomeni telesno v nasprot ju s praznim, ki se od tod naziva tudi asömatonß 10 V söma11 / /64/ so torej zaobseženi prav tako atomi, kakor tudi sestavljena telesa. 1 Nedeljiva počela, nedeljivi principi. 2 Nedeljivi elementi. 3 Marxovi kursivi. 4 V prepisu 45. 5 Na primer, da je vesolje telo ter neotipljiva narava; ali da so nedeljivi ele- menti ter vse takšne stvari. 6 Marx je prečrtal sledeče besede: »Z isto pravico in krivico bi s tega mesta, arche de toütön ouk estin, aitiön tön atömön ousön /princip teh stvari pa ne biva, saj so atomi vzroki/, sklepali, da je Epikur privzel neko tretjo vrsto — ätoma aitia /vzročne atome/.« 7 Vesolje je telo in neotipljiva narava. 8 Da dobivajo nedeljivi elementi. 9 Telo. 10 Netelesno. 11 Telo. 14 Vestnih: IMS 1982/1—2 Tako je npr. v pismu Herodotu rečeno: »Tö pän esti soma... ei me en, ho ke- nön kai chöran kai anaphe physin onomäzomen... Tön somätön tä men esti sygkriseis, tä d' eks hon hai sygkriseis, pepoientai. Taüta de estin atoma kai ametäbleta ... Höste täs archäs atömous anagkaion einai sömätön physeis.«6) 12-13 Epikur torej v zgoraj omenjenem mestu na jpre j govori o telesnem sploh za raz- liko od praznega, nato o posebnem telesnem, atomih. Ravno tako malo dokazuje Schaubachovo sklicevanje na Aristotela. Razlo- ček med arche14 in stoicheion,51 ki ga urgirajo predvsem stoiki,7) se sicer najde tudi pri Aristotelu;8 ' ampak Aristoteles nič m a n j ne nakazuje tudi identitete obeh izrazov.9) Celo izrecno uči, da stoicheion6 prednostno označuje / /65/ atom.10) P r a v täko tudi Demokrit in Levkip imenujeta pleres kai kenön16 »stoi- cheion«.15 n) Pr i Lukrecu, v Epikurovih pismih pri Diogenu Laertiju, v Plutarhovem Kolotesu,12) pri Sekstu Empiriku, so lastnosti pridane atomom samim, zaradi česar so ravno bile določene kot same sebe ukinjajoče. Če pa za neko antinomijo velja, da so s prostorskimi kvalitetami obdarjena zgolj z umom zaznavna telesa; t eda j je mnogo večja antinomija to, da je same prostorske kvali tete mogoče percipirati le z razumom.14) K nada l jn j i utemelj i tvi svojega pogleda Schaubach končno navaja sledeče Stobajevo mesto :t27l »Epikouros .. .tä pröta (sc. sömata) de haplä, tä de eks ekei- nön sygkkrimata pänta bäros echein.«17 Temu mestu pr i Stobaju bi lahko do- dali še sledeča, v katerih so ätoma stoicheia18 omenjena kakor posebna vrsta atomov: (Plutarh.) De placitis philosophorum I, 246 in 249 in Stobaios, Ecloga- rum physicarum I, s. 5.15) Sioer pa se na teh mestih nikakor ne trdi, da so prvot- ni atomi brez velikosti, podobe in teže. Marveč je / /66/ govor le o teži kot neki diferentni značilnosti dtomoi archai19 ter atoma stoicheia.20 Toda že v prejš- n j e m poglavju smo opomnili, da je teža uporabljena samo pri repulziji in pri konglomeracijah, ki zaradi n j e nas ta ja jo . Z izmišl janjem ätoma stoicheia20 tudi ni nič pridobljenega. Preiti iz dtomoi archai19 k ätoma stoicheia20 je p rav tako težko, kakor nj im /atomom/ naravnost pridati lastnosti. Kl jub temu pa tega razločevanja ne zanikam popolnoma. Za- nikam le dve različni fiksni vrst i atomov. To so marveč razločena določila ene in iste vrste. Preden bom razčlenil ta razloček, opozarjam še na neko Epikurovo maniro. Epikur namreč različna določila enega pojma rad postavlja kot različne sa- mostojne eksistence. Kakor je atom njegov princip, tako je atomističen sam na- čin njegovega vedenja. Vsak moment se mu pod roko takoj preobrazi v neko 12 »Vesolje je telo... Ce ne bi bivalo, kar imenujemo prazno in prostor in ne- otipljiva na r ava . . . Izmed teles so nekatere sestavi, druga pa to, iz česar so sestavi proizvedeni. Le-ta pa so nedeljiva in nespremenljiva... Tako da je nujno, da so po- čela nedeljive narave teles.« 13 Tu je Marx prečrtal naslednji stavek: »Atoma stoicheia (nedeljivi elementi) nimajo pri tem nobenega drugega pomena, kakor dtomoi physeis (nedeljive narave), o katerih je bilo v nazadnje alegiranem mestu rečeno, da so archai (principi).« 14 Princip. 15 Element. 16 Polno in prazno. 17 Epikuros . . . da so prvotna (sc. telesa) enostavna, sestavi iz njih pa imajo vsi težo. 18 Nedeljivi elementi. 19 Nedeljivi principi. 20 Nedeljivi elementi. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 15 fiksno dejanskost, ki je od svojega sklopa / /67/ ločena takorekoč s praznim pro- storom ; vsako določilo privzame podobo izolirane posameznosti. Ta manira bo postala jasna iz sledečega primera. Neskončno, tö äperion21 ali infinito, kakor p reva ja Ciceron, Epikur od časa do časa uporablja kot neko posebno naravo. Še celo ravno na taistih mestih, v katerih nahajamo stoicheia22 določena kot fiksno substanco, ki leži v osnovi, najdemo osamosvojen tudi dpeiron.2118> Zdaj pa neskončno, po Epikurovih lastnih določilih, ni niti posebna substan- ca niti neka j izven atomov in praznega, temveč nasprotno, /njihovo/ akcidental- no določilo. Odkrivamo namreč tri pomene dpeiron21. Prvič dpeiron21 Epikuru izraža neko kvaliteto, ki je skupna atomom in praznemu. Tako pomeni neskončnost vesolja, ki je neskončno zaradi neskon- čnega mnoštva atomov, zaradi neskončne velikosti praznega.17 ' Drugikrat je apeiria23 / /68/ mnoštvo atomov, tako da praznemu nasproti ni postavljen atom, temveč neskončno mnogo atomov.18 ' Končno, če smemo sklepati od Demokrita na Epikura, dpeiron24 pomeni tudi ravno nasprotje, neomejeno praznino, ki je oponirana atomu, kakor je v sebi določen in s samim seboj razmejen.19 ' V vseh teh pomenih — in le-ti so edini, celo edini možni za atomistiko — je neskončno zgolj določilo atomov in praznega. Kl jub temu pa je osamosvojeno v posebno eksistenco, celo postavljeno kot specifična narava poleg principov, ka- terih določnost izraža.25 Naj je torej Epikur sam fiksiral določilo, v katerem atom postane stoichei- on,26 kot samostojno, izvorno vrsto atoma, kar se sicer ni primerilo, če sklepa- mo po historični prevalenci enega vira pred drugim; ali na j je šele Epikurov učenec Metrodori28! preobrazil razločeno določilo v razločeno eksistenco,26 ' ka r se nam zdi ver je tneje : / /69/ osamostvojitev posameznih momentov moramo pri- pisati subjektivnemu načinu atomistične zavesti. S tem da se različnim načinom dodeljuje formo različne eksistence, se ne zapopade njihovega razločka. Atom ima Demokritu le pomen nekega stoichelon,26 nekega materialnega substrata. Razločevanje med atomom kot arche27 t e r stoichelon,26 kot principom in podlago, pripada Epikuru. Njegova tehtnost bo zasvetila iz sledečega. Protislovje med eksistenco in bistvom, med mater i jo in formo, ki se naha ja v pojmu atoma, je postavljeno ob samem posameznem atomu, vtem ko je ob- darjen s kvalitetami. S kvaliteto je atom odtujen svojemu pojmu, hkrat i pa dovršen v svoji konstrukciji. Iz repulzije ter z n jo povezanih konglomeracij kvalificiranih atomov zdaj nastane prikazujoči se svet. / /70/ Pri tem prehodu iz sveta bistva v svet pr ikazovanja očividno doseže protislovje v pojmu atoma svoje najbolj kričeče udejanjenje . Ka j t i atom je po svojem pojmu absolutna, bistvena forma narave. Ta absolutna forma je zda j degradirana v absolutno materijo, v brezoblični substrat prikazujočega se sveta. Atomi so sicer substanca narave,21 ' iz katere vse vzniku je, v katero se vse razreši;22 ' toda stalno uničevanje prikazujočega se sveta ne pride do rezultata. Tvorijo se nove prikazni; atom sam pa vedno ostaja, naha ja joč se v osnovi kot usedlina.23 ' Kolikor je torej atom mišljen v svojem čistem pojmu, je njegova 21 Neomejeno. 22 Elementi 23 Neomejenost. 24 Neomejeno. 25 V kopiji besede, ki jih Marx prečrta: »Ta primer je prepričljiv.« 26 Element. 27 Princip. 16 Vestnih: IMS 1982/1—2 eksistenca prazen prostor, izničena narava ; kolikor napreduje k dejanskosti, se potopi navzdol do mater ia lne baze, ki — kot nosilec sveta raznovrstnih odnosov — nikoli ne eksistira drugače kakor v n j e j /dejanskosti/ ravnodušnih ter zu- nan j ih formah. Ta kon/ /71/ sekvenca je nujna, ker se atom, predpostavljen kot abstraktno-posamezno in zgotovljeno, n e zmore udejstvovati kot idealizirajoča in presegajoča2 8 moč one raznovrstnosti. Abstraktna posameznost je svoboda od bivanja, ne svoboda v bivanju. Ne zmore sijati v svetlobi bivanja. To je element, v katerem izgublja svoj značaj ter postaja materialna. Zatorej atom ne vstopi v dan prikazovanja,24 ' ali pa se potopi do mater ia lne baze, k j e r vstopi v prikazovanje. Atom kot takšen obstaja le v praznem. Tako je smrt narave postala nesmrtna substanca narave; in po pravici Lukrec vzklikne: [29 ] Mortalem vi tam mors immortalis ademit.29 Da pa Epikur to protislovje dojame in opredmeti v njegovi najvišji konici, torej razločuje atom, k j e r postane baza prikazovanja, kot stoicheion, od atoma, kakor eksistira v praznem kot arche, je njegova filozofska razlika od Demo- krita, ki opredmeti le en moment. To je taisti razloček, ki Epikura ločuje od Demokri ta / /72/ v svetu bistva, kral jestvu atomov in praznega. Ker pa je šele kvalificiran atom popoln, ker prikazujoči se svet more izhajati šele iz popol- nega ter svojemu pojmu odtujenega atoma: tedaj Epikur to izraža tako, da šele kvalificiran atom postane stoicheion ali da je šele atomon stoicheion30 opremljen s kvalitetami. 28 übergreifende. 29 Nesmrtna smrt je vzela smrtno življenje. 30 Nedeljiv element. /62/ TRETJE POGLAVJE CAS Ker je v atomu materi ja kot čisti odnos do sebe rešena1 vsakršne spremen- ljivosti in relativnosti: tedaj neposredno sledi, da je čas t reba izključiti iz pojma atoma, sveta bistva. Kaj t i materi ja je večna in samostojna samo, kolikor se ab- strahira od časovnega momenta v n je j . V tem tudi Demokrit in Epikur sogla- šata. Diferirata pa v vrsti in načinu, kako je zdaj določen čas, ki je odstranjen iz sveta atomov, kam je čas premeščen. Demokritu čas nima za sistem nobenega pomena, nobene nujnosti . Razloži ga, da bi ga ukinil. Določen je kot večen, da bi bilo s tem, kakor pravita Aristo- telesin Simplicius2) iz atomov odstranjeno nas ta jan je in minevanje, torej časno2. On sam, čas, na j nudi dokaz, da ni treba, da bi vse imelo nek izvor, neki moment začetka. / /74/ V tem je treba pripoznati nekaj globljega. Imaginirajoči razum, ki ne zapopade samostojnosti substance, vprašuje po n jenem časovnem posta janju . Pri tem mu uide, da ob tem, ko substanco napravi za neka j časovnega, hkrat i čas napravi za nekaj substancialnega, s tem pa ukine njegov pojem; ka j t i abso- lutiziran3 čas ni več časoven. Ampak z druge strani je ta rešitev nezadovoljiva. Izključen iz sveta bistva, je čas premeščen v samozavedanje filozofirajočega subjekta, ne zadeva pa sve- ta samega. Drugače Epikur. Cas, ki je izključen iz sveta bistva, mu postane absolutna forma prikazovanja. Cas je namreč določen kot accidens accidensa. Accidens je predrugačenje substance sploh. Accidens accidensa je predrugačenje kot v sebi reflektirajoče, sprememba kot sprememba. Cas je zdaj ta čista forma pr ikazujo- čega se sveta.3) Sestavljenost je zgolj pasivna forma konkretne narave, čas n jena aktuozna / /75/ forma. Ce opazujem sestavino po njenem bivanju: tedaj atom eksistira izza nje, v praznem, v domišljiji. Ce opazujem atom po njegovem pojmu, tedaj se- stavina ali sploh ne obstaja ali le v subjektivni predstavi ; ka j t i sestavljenost je odnos, v katerem se samostojni, vase zaprti, drug do drugega takorekoč brez- interesni atomi prav tako sploh ne nanašajo drug do drugega. Nasprotno pa je čas, menjava končnega, s tem, da je postavljena ko t premena, prav tako zelo dejanska forma, ki prikazovanje ločuje od bistva, ga postavi kot prikazovanje, kot tudi forma, ki prikazovanje vodi nazaj k bistvu. Sestavljenost le izraža ma- 1 enthoben. 2 das Zeitliche. 3 die absolut gemachte. 2 Vestnik IMS 18 Vestnih: IMS 1982/1—2 terialnost tako atomov kakor tudi narave, ki vznikne iz njih. Nasprotno pa je čas v svetu posta janja , kar je pojem atoma v svetu bistva, namreč abstrakcija, izničenje in zva jan je vsega določnega bivanja v zasebnost.'1 Iz teh razmišl janj izhajajo sledeče konsekvence. Prvič napravi Epikur pro- tislovje med mater i jo in formo za karakter prikazujoče se narave, ki / /76/ tako postaja komplementarna podoba bistvene narave, atoma. To se dogodi, vtem ko je nasproti prostoru postavljen čas, nasproti pasivni formi prikazovanja aktivna forma. Drugič je šele pri Epikuru prikazovanje dojeto kot prikazovanje, se pravi kot odtuj i tev bistva, ki v svoji dejanskosti samo sebe udejanja kot takš- na odtuji tev. Nasprotno pa pri Demokritu, ki mu je sestavljenost edina forma prikazujoče se narave, pr ikazovanje ne kaže samo na sebi, da je prikazovanje, n e k a j od bistva razločenega. Torej je glede na svojo eksistenco bistvo docela konfundirano s pr ikazovanjem, glede na svoj pojem pa je bistvo docela ločeno od njega, tako da zapade v subjektivni videz. Do svojih bistvenih temeljev se se- stav obnaša ravnodušno in materialno. Nasprotno pa je čas ogenj bistva, ki večno požira prikazen ter ji v t iskuje pečat odvisnosti in nebistvenosti. Vtem ko je po Epikuru čas menjava kot / /77/ menjava, refleksija prikazovanja v sebi, je končno prikazujoča se narava upravičeno postavljena kot objektivna, /je/ čutna zaznava po pravici nare jena za realni kriterij konkretne narave, čeravno je n jen fundament , atom, zazrt le z umom. Ker je namreč čas abst raktna forma čutnega zaznavanja: tako po atomistič- nem postopku epikurejske zavesti nastopa nujnost, da je čas fiksiran v naravi kot eksistirajoča posebna narava. Spremenljivost čutnega sveta kot spremen- ljivost, njegova menjava kot menjava, ta refleksija prikazovanja v sebi, ki tvori pojem časa, pa ima zdaj svojo posebno in ločeno eksistenco v zavestni čutnosti. Človekova čutnost je torej utelešen čas, eksistirajoča refleksija čut- nega sveta v sebi. Kakor to neposredno izhaja iz pojmovne določitve časa pri Epikuru, tako se da tudi povsem določno pokazati v posameznem. V Epikurovem pismu Hero- dotu4) je čas določen tako, da / /78/ nastane, kadar so čutno percepirane akcidence teles mišljene kot akcidence. Vir časa in čas sam je torej tuka j v sebi reflekti- r ana čutna percepcija. Od tod časa ne smemo določati po analogiji, niti se ne sme o n j em izreči neka j drugega, temveč je treba zadržati enargijo5 samo; kajt i ker je čas sam v sebi ref lekt irana čutna percepcija, j e ne smemo prekoračiti. Nasprotno pa je pr i Lukreciju, Sekstu Empiriku in Stobaju5) kot čas do- ločen accidens accidensa, v sebi reflektirano predrugačenje. Refleksija akcidenc v čutni percepciji te r nj ihova refleksija v nj ih samih sta torej postavljeni kot eno in isto. S to sovisnostjo med časom in čutnostjo zadobijo tudi eidola,2 ki se prav tako naha ja jo pri Demokritu, bolj konsekventno umestitev. Eidola6 so fo rme naravnih teles, ki se takorekoč olevijo od njih kakor po- vrhnj ice te r jih prenašajo prikazovanje.6) Te forme reči neprestano / /79/ odteka- jo od nj ih , prodi ra jo v čutila ter prav s tem omogočajo prikazovanje objektov. V poslušanju tore j na rava sliši samo sebe, v duhanju ji diši po n je j sami, v gle- dan ju uzre samo sebe.7) Tako je človeška čutnost tisti medij, v katerem se kot v nekem fokusu ref lekt i rajo naravni procesi ter zažarijo v svetlobo prikazo- vanja . 4 das Fiir-sich-sein. 5 Od grškega: enargeia — evidenca. 6 Podobe, simulakri. Karl Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom 19 Pri Demokritu je vse to neka nedoslednost, sa j je prikazovanje zgolj sub- jektivno; pri Epikuru nujna posledica, ker je čutnost refleksija prikazujočega se sveta v sebi, njegov utelešeni čas. Končno se sovisnost čutnosti in časa kaže tako, da sta časnost stvari in nji- hovo prikazovanje za čute postavljena kot eno na njih samih. Kaj t i telesa mine- vajo prav s tem, da se prikazujejo čutom.8) Vtem ko se namreč eidola2 nepre- stano ločujejo od teles ter pritekajo v čute, vtem ko imajo svojo čutnost izven sebe kot neko drugo naravo, ne sama na sebi, se torej ne vrnejo nazaj iz direm- cije: s tem //80/ razpadejo ter preminejo. Kakor torej atom ni nič drugega kakor naravna forma abstraktnega, po- sameznega samozavedanja: tako je čutna narava samo opredmeteno empirično, posamezno samozavedanje; in to je čut. Čuti/la/ so od tod edini kriterij v kon- kretni naravi, kakor je abstraktni um edini kriterij v svetu atomov. 2» /62/ TRETJE POGLAVJE METEORJI Demokritovi astronomski nazori so morda ostroumni za stališče njegovega časa. Filozofskega interesa se od n j ih ne da dobiti. Niti n e zapustijo okrožja empirične refleksije niti niso v določnejši notranji sovisnosti z naukom o atomih. Nasprotno pa je Epikurova teori ja o nebesnih telesih ter z njimi povezanih procesov, ali o meteorjih (takšen je en izraz, v katerem vse to povzema) v na- sprot ju ne le z nazorom Demokrita, temveč z nazorom grške filozofije. Čaščenje nebesnih teles je kult, ki ga slavijo vsi grški filozofi. Sistem nebesnih teles je prva naivna in naravno določena eksistenca dejanskega uma. V kraljestvu duha ima taisti položaj grško samozavedanje. Le-to je duhovni sončni sistem. Grški filozofi so od tod v nebesnih telesih častili svojega lastnega duha./ /82/ Sam Anaksagoras, ki je na jpre j nebo razlagal fizično ter ga tako v nekem drugačnem smislu kakor Sokrates potegnil dol na zemljo, je odgovoril, ko so ga vprašali, čemu je rojen: eis theorian heliou kai selenes kai ouranou.l> 1 Ksenofanes pa je zrl v nebo in rekel: Eno je bog.2) Religiozni odnos do nebesnih teles je poznan za pitagorejce in Platona, za Aristotela. Epikur se postavlja naravnost po robu nazoru celotnega grškega ljudstva. Sem pa t j a se zdi, pravi Aristoteles, da pojem priča za pojave in pojavi za pojem. Tako imajo vsi l j ud j e neko predstavo o bogovih ter božanskemu pripisu- jejo najvišj i sedež, barbar i prav tako kakor Heleni, sploh vsi, ki verujejo v bi- van je bogov, očitno povezujoč nesmrtno z nesmrtnim; saj je drugače to nemo- goče. Če tore j biva n e k a j božanskega — kakor vendar dejansko je; tedaj je pravilna tudi naša t rdi tev o / /83/ substanci nebesnih teles. To pa ustreza tudi čutni zaznavi, če ne govorimo glede na človeško prepričanje. Kaj t i na osnovi izmenoma izročenega spomina se zdi, da so v celotnem preteklem času ni nič predrugačilo niti na celotnem nebu niti na kateremkoli izmed njegovih delov. Zdi se, da je tudi njegovo ime preoddano od starih prav do zdajšnjega sveta,2 vtem ko so privzeli isto, kar t rdimo tudi mi. Kaj t i ne enkrat, ne dvakrat, tem- več neskončnokrat so do nas dospeli taisti nazori. Ser je namreč prvotno telo neka j drugega poleg zemlje in ognja in zraka in vode: so vrhovno mesto imeno- vali »eter« od thein aei,3 ker so mu dali naziv večnega časa.3' Nebo in gornji prostor pa so stari dodelili bogovom, ker je edinole nebo nesmrtno. Sedanji nauk pa izpričuje, da je nebo neuničljivo, nenastalo, nedeležno vsakršne smrtne nesreče. Na ta način naši pojmi hkra t i ustrezajo vedeževanju o bogu.4> / /84/ Da 1 Za opazovanje sonca in meseca in neba. 2 Jetzwelt. 3 Večno teči. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 21 pa je nebo eno, je očividno. Od predhodnikov in starih je sporočeno, v podobi mita je kasnejšim preostalo, da so nebesna telesa bogovi in da božansko zaob- sega celotno naravo. Drugo je bilo mitično pridodano za verovanje mnogih kot koristno za zakone in življenje. Bogove napravijo podobne l judem ter neka- terim drugim živim bi t jem in si izmišljajo takšne s tem povezane in sorodne stvari. Ce kdo od tega izloči preostalo ter zadrži le prvo, nj ihovo verovanje, da so prve substance bogovi: tedaj mora smatrati, da j e to božansko rečeno in da so potem, ko je bila, kakor se je primerilo, odkrita te r znova izgubljena vsaka možna umetnost in filozofija, ta mnenja kakor relikvije dospela do zdajšnjega sveta.2 5) Nasprotno pa Epikur: K vsemu temu je t reba primisliti, da največja zmeda človeške / /85/ duše nastane s tem, da imajo nebesna telesa za blažena in neuničljiva, da pa imajo sebi nasprotne želje in dejanja, ter iz mitov črpajo sum in nezaupanje.6) Kar pa zadeva meteorje, moramo verjeti , da v nj ih ne nas ta ja g ibanje in položaj in eklipsis4 in vzhod in zahod ter temu podobno, s tem da vlada in zapoveduje, ali je zapovedal eden, ki bi hkrati posedoval vso blaženost poleg nerazrušljivosti . Kaj t i dejavnosti se ne ujemajo z blaženostjo, temveč se dogajajo, kakor so n a j - bolj sorodna s slabostjo, strahom in potrebo. Niti se ne sme domnevati, da se nekatera ognjena telesa, ki so v lasti te blaženosti, hote podvržejo tem giba- njem. Ce zdaj s tem ne soglašamo: tedaj prav to naspro t je pr ipravl ja dušam n a j - večjo zmedenost.7 ' Ce je od tod Aristoteles očital starim, da so prepričani, da nebo potrebuje za svojo oporo Atlasa,®) ki prbs hesperous topous hesteke kion' ouranou te kal chthonos omoin ereidon«5 6 (Aishilos, Prometej, verzi 348 in si.): / /86/ t eda j na- sprotno Epikur gra ja tiste, ki verjamejo, da človek pot rebuje nebes; in Atlasa'30! samega, na katerega se opira nebo, na jde v človeški neumnosti in praznoverju . Tudi neumnost in praznoverje sta Titana. Celotno Epikurovo pismo Pitoklu obravnava teorijo nebesnih teles, izvzem- ši zadnji odsek. Le-ta zaključuje pismo z etičnimi sentencami. Nauku o mete- orjih so prikladno7 dodane nravstvene maksime. Ta nauk je Epikuru zadeva vesti. Naše proučevanje se bo zatorej v glavnem opiralo na to pisanje Pitoklu. Dopolnili pa ga bomo iz pisma Herodotu, na katerega se pri Pitoklovem pismu sklicuje Epikur sam.9> Prvič se ne sme misliti, da se iz spoznavanja meteorjev, najs i bo dojeto v celoti ali v posebnem, da doseči, kakor iz preostalega naravoslovja, nek drug cilj kakor ataraksija in trdno zaupanje.10) Naše življenje ne potrebuje ideologije!31 ' in praznih hipotez, / /87/ temveč tega, da živimo brez vznemir jenja . Kakor je nasploh posel fiziologije,8 da razišče razloge najbol j poglavitnega: tako tudi tuka j blaženost počiva v spoznanju meteorjev. Na in za sebe ne vsebuje teorija o zahodu in vzhodu, o položaju in eklipsi nobenega posebnega razloga za srečo: le da groza obvladuje tiste, ki vse to vidijo, ne da bi spoznali n j ihovo naravo ter njihove glavne vzroke.11) Do tuka j je bila zanikana le prednost, ki n a j bi jo teorija meteorjev imela pred drugimi znanostmi; ta teorija pa je postavljena v isto raven. 4 Iz grškega ekleipsis — mrk, zatemnitev. 5 Stoji na zahodnih krajih, z rameni podpirajoč stebre neba in zemlje. 6 Marx je z grškimi verzi nadomestil latinski prevod: Axem humero torquet stellis fulgentibus aptam. 7 Marxova korektura; pri kopistu: »ne slučajno«. 8 V grškem smislu physiologia — proučevanje narave. 22 Vestnih: IMS 1982/1—2 Ampak teorija meteor jev se tudi specifično razločuje prav tako od postop- ka etike kakor tudi drugih fizičnih problemov, npr. da obstajajo nedeljivi ele- menti ipd., k j e r fenomenom ustreza le ena sama razlaga. Kajt i to se pri mete- orj ih ne dogaja.12 ' Le-ti n imajo enostavnega vzroka nastanka, imajo pa več ka- kor eno kategorijo bistva, ki ustreza fenomenom. Kaj t i s fi- / /88/ ziologijo se ne smemo ukvar ja t i na osnovi praznih aksimov in zakonov.13 ' Stalno se po- navlja, da meteor jev n e smemo razlagati haplos (enostavno, absolutno), temveč pollachos (mnogotero). Tako o vzhodu in zahodu Sonca in Meseca,14' o narašča- n j u in po jemanju Meseca,15 ' o videzu obraza na Mesecu,16' o menjavi dolžine dneva in noči17 ' ter ostalih nebesnih prikaznih. Kako pa bi t eda j moralo biti to razloženo? Vsakršna razlaga zadošča. Samo mitos na j bo odstranjen. Odstranjen pa bo, če sledeč fenomenom, od n j ih sklepamo na nevidno.18 ' Treba se je držati prika- zovanja, čutnega zaznavanja. Zatorej je treba uporabiti analogijo. Tako si lahko pridemo na čisto9 s s t rahom ter se od njega osvobodimo, podajajoč razloge o meteor j ih in ostalem, ka r se vedno dogaja ter kar druge ljudi najbol j pretrese.19 ' Množica razlag, mnoštvo možnosti na j ne pomirja samo za- / /89/ vesti ter ods t ran ju je razlogov tesnobe, temveč n a j hkrati negira enotnost, samemu sebi enak in absoluten zakon v nebesnih telesih sam. Le-ta se lahko obnaša včasih tako, včasih drugače; t a brezzakonska možnost bi bila karakter njihove dejan- skosti; vse v n j ih n a j bi bilo omahljivo in nestalno.20 ' Mnoštvo razlag mora hkrati ukiniti enotnost objekta. Medtem ko Aristoteles, v soglasju z drugimi grškimi filozofi, nebesna telesa napravi za večna in nesmrtna, ker se vedno ravnajo na isti način; medtem ko n j im samim pripisuje lastni višji element, ki ni podvržen moči teže: pa Epikur trdi, v direktnem nasprot ju , da je vse ravno obratno. Teorija meteorjev bi bila specifično razločena od vsakršnega siceršnjega fizikalnega nauka s tem, da se v n j ih vse dogaja mnogotero te r neuravnano, da je vse v nj ih treba razložiti z raz//90/novrstnimi, nedoločno mnogimi razlogi. Naravnost jezno in silno goreče zavrača nasprotno mnen j e : tisti, ki se opri jemajo enega načina razlage ter izkl jučujejo vse druge, tisti, ki v meteorjih privzemajo neka j enotnega, za- torej večnega in božanskega, zapadajo v domišljavo pojasnjevanje ter v suženj- ske umetn i je astrologov; le-ti prekoračijo meje fiziologije te r se vržejo v roke mi tu ; skušajo dovršiti neka j nemogočega ter se naprezajo z nesmiselnim; niti tega ne vedo k j e zaide v nevarnost sama ataraksija. Treba je zaničevati nj i - hovo čvekanje.21 ' Treba se je držati s t ran od predsodka, kot da proučevanje o tistih predmetih, kolikor meri le na našo ataraksijo in srečnost, ni dovolj teme- ljito in subtilno.22 ' Nasprotno je absolutna norma, da neuničljivi in večni naravi ne more pr ipadat i nič, kar bi motilo ataraksijo, / /91/ kar bi ustvarjalo nevar- nost. Zavest mora dojeti, da je to nek absoluten zakon.23' Epikur torej zakl jučuje : Ker bi večnost nebesnih teles motila ataraksijo samozavedanja, je nujna, stringentna konsekvenca to, da niso večna. Kako je zdaj t reba zapopasti t a svojstven Epikurov nazor? Vsi avtorj i , ki so pisali o epikurejski filozofiji, so ta nauk postavili kot inkoherensten s siceršnjo fiziko, z naukom o atomih. Zadostni razlogi bi bili boj proti stoikom, praznoverju, astrologiji. Mi pa smo slišali, da Epikur sam razločuje metodo, ki je aplicirana v teoriji meteorjev, od metode ostale fizike. Ampak v katerem določilu njegovega prin- cipa se naha ja nujnost tega razločevanja? Kako pride na to domislico?/ 9 wegerklaren. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 23 /92/ Ne bojuje pa se le proti astrologiji, temveč proti astronomiji kot takšni, proti večnemu zakonu in umu v nebesnem sistemu. Slednjič nasprotstvo do stoi- kov ne razloži ničesar. Njihovo praznoverje in nj ihov celotni nazor je bil že ovržen, ko so bila nebesna telesa artikulirana kot s lučajne kompleksije atomov, njihovi prooesi pa kot slučajna gibanja atomov. S tem je bila uničena nj ihova večna narava — Demokrit se je zadovoljil, da je iz zgornje premise potegnil takšno konsekvenco.24 ' S tem je bilo ukinjeno celo bivanje nebesnih teles.2S) Za atomistika ni bila potrebna nobena nova metoda. To še ni celotna težava. Nastaja še bolj zagonetna antinomija.10 Atom je materija v formi samostojnosti, posameznosti, takorekoč predstav- l jena teža. Najvišja dejanskost teže pa so nebesna telesa. V n j ih so rešene vse / /93/ antinomije med formo in materijo, med pojmom in eksistenco, ki so tvo- rile razvoj atoma, v n j ih so udejanjena vsa določila, ki so bila zahtevana. Nebes- na telesa so večna in nesremenljiva; svoje težišče imajo v sebi, ne izven sebe; njihovo edino dejanje je gibanje, in, ločena s praznim prostorom, se izogibajo ravne črte, tvorijo sistem repulzije in atrakcije, v katerem prav tako ohran ja jo svojo samostojnost, ter končno iiz samih sebe proizvedejo čas kot formo svo- jega prikazovanja. Nebesna telesa so torej atomi, ki so postali dejanski. V nj ih je materi ja sprejela posameznost v samo sebe. Tuka j je torej moral Epikur uz- reti najvišjo eksistenco svojega principa, vrh in končno točko svojega sistema. Navajal je, da predpostavlja atome, da bi bili v osnovi na rave nesmrtni funda- menti. Navajal je, da mu gre za substancialno posameznost materi je . K je r pa / /94/ naleti na realnost n jene narave — saj ne pozna nobene druge kakor me- hanične — na samostojno, nerazrušljivo materijo v nebesnih telesih, ka ter ih večnost in nespremenljivost je dokazala vera množice, sodba filozofije, pričeva- nja čutov: tedaj je njegovo edino prizadevanje v tem, da jo 'potegne dol v ze- meljsko minljivost; tedaj se vneto obrne proti častilcem samostojne narave, ki ima v sebi točko /center/11 posameznosti. To je njegovo največje protislovje. Epikur torej čuti, da se njegove prejšnje kategorije t u k a j porušijo, da me- toda njegove teorije12 postaja drugačna. Je pa najgloblje spoznanje njegovega sistema, njegova najbol j pronicljiva konsekvenca, da to čuti in zavestno izreče. Videli smo namreč, kako je celotna epikurejska filozofija na rave prežeta z nasprotjem med bistvom in eksistenco, med formo in materi jo. V nebesnih te- lesih pa je to protislovje izbrisano, nasprotujoči si momenti / /95/ so pomirjeni . V celestičnem sistemu je materi ja sprejela vase formo, povzela vase posameznost ter tako dosegla svojo samostojnost. Na tej točki pa materija preneha biti afir- macija abstraktnega samozavedanja. V svetu atomov, kakor v svetu prikazova- nja, se je forma bojevala z materi jo; eno določilo je ukinilo drugo in p rav v tem protislovju je abstraktno-posamično samozavedanje čutilo opredmeteno svojo naravo. Ono samo je bilo abstraktna forma, ki se je bojevala z abstraktno materijo v podobi materije. Sedaj pa, kjer se je mater i ja pomirila s formo ter je osamosvojena, posamezno samozavedanje izstopi iz svoje zabubi j enosti, se okliče za resničen princip ter zasovraži13 naravo, ki je postala samostojna. Po neki drugi strani se to izraža tako: v tem ko je ma te r i j a sprejela vase posameznost, formo, kakor se to primeri / /96/ v nebesnih telesih, je prenehala biti abstraktna posameznost. Postala je konkretna posameznost, občost. Abst rakt - no-posameznemu samozavedanju se torej v meteorj ih blešči nasproti n jegova 10 Marx prečrtal nadaljevanje: »-ki je doslej še niso zaslutili«. 11 Punkt. 12 Marxova korektura; pri kopistu se je glasilo »teorija njegove metode«. 13 befeindet. 2 4 Vestnih: IMS 1982/1—2 postvarela14 ovržba, — obče, k i je postalo bivanje in narava. Samozavedanje to- re j v n j em spoznava svojega smrtnega sovražnika. Njim /sc. meteorjem/ torej pripisuje, kakor to počne Epikur, vso tesnobo in zmedenost l judi ; kaj t i tesnoba in razkroj abstraktno-posameznega je ravno obče. Resnični Epikurov princip, abstraktno-posamezno samozavedanje se torej tuka j nič več ne skriva. Izstopa iz svojega zakotja ter skuša, osvobojeno od materialne zakrinkanosti, izničiti de- janskost osamosvojene narave s pomočjo razlage na osnovi abstraktne možnosti — Kar je možno, more biti tudi drugačno; o možnem je možno tudi nasprotje. Od tod polemika proti tistim, k i razlagajo nebesna telesa haplös,15 t j . na določen način; sa j je eno16 nu jno in samostojno-v-sebi. / /97/ Dokler torej narava kot atom in prikazovanje izraža posamezno samo- zavedanje in njegovo protislovje, toliko subjektivnost samozavedanja nastopa le v formi same materije; kjer pa nasprotno narava postane samostojna, se samo- zavedanje reflektira v sebi, stopa nasproti njej v svoji lastni podobi kot samo- stojna forma. Že vnapre j bi morali reči, da bo Epikurov princip prenehal imeti dejan- skost zanj tam, k j e r se udejanj i . Kaj t i , če bi bilo posamezno samozavedanje rea- liter postavljeno pod določenost narave, ali narava pod določenost samozave- dan j a ; t eda j bi njegova določenost, t j . njegova eksistenca prenehala; saj se le obče, v svobodnem razločku od sebe, more hkrat i zavedati svoje afirmacije. V teoriji meteorjev se torej prikazuje duša epikurejske filozofije narave. Nič n a j ne bo večno, kar uničuje ataraksijo posameznega samozavedanja. Ne- besna telesa motijo njegovo ataraksijo, njegovo enakost / /98/ s seboj, ker so eksistirajoča občost, ker je v n j ih narava postala samostojna. Torej princip epikure jske filozofije ni Arhestratova gastrologija, kakor mi- sli Hrisipos,26) temveč absolutnost in svoboda samozavedanja, akotudi je samo- zavedanje zajeto le pod formo posameznosti. Ce je abstraktno-posamezno samozavedanje postavljeno kot absolutni prin- cip: t eda j je sicer vsakršna resnična in dejanska znanost toliko ukinjena, koli- kor posameznost ne gospoduje v naravi stvari samih. Ampak zruši se tudi vse, kar se n a h a j a v transcendenci nasproti človeški zavesti, /in/ torej pripada ima- ginirajočemu razumu. Če pa je nasprotno samozavedanje, ki se zaveda le pod formo abst raktne občosti, po vzdignjeno do absolutnega principa: tedaj so na stežaj odprta v ra ta praznoverni in nesvobodni mistiki. Historični dokaz za to se na jde v stoiški filozofiji. / /99/ Abstraktno-obče samozavedanje ima namreč V sebi nagon, da se po t r j u j e v stvareh samih, v katerih pa je potrjeno samo v tem, ko j ih negira. Epikur je zatorej na jveč j i grški razvetljenec, n j emu upravičeno pripada Lukrecova hvalnica:27 ' Humana ante oculos foede quum vita jaceret, In terreis oppressa gravi sub religione, Quae caput a coeli regionibus ostendebat, Horribili super aspectu mortal ibus instans: Pr imum Graius homo mortaleis tollere contra Est oculos ausus, pr imusque obsistere contra; Quam nec f ama Deum nec fu lmina nec minitanti Murmure compressit coelum . . . 14 sachlich gewordene. 15 Enostavno, absolutno. 16 Das Eine. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 25 Quare religio pedibus subjecta vicissim Obteritur, nos exaequat victoria coelo.17 Razloček med Demokritovo in Epikurovo filozofijo narave, ki smo ga po- stavili na zaključku občega dela, je našel svojo potrdi tev in nada l jn je razvit je v vseh sferah narave. Atomistika z vsemi svojimi protislovji kot naravoslovje samozavedanja, ki je zase absolutni princip v formi abs t raktne posameznosti, je pri Epikuru izpeljana in dovršena //100/ p rav do sk ra jne konsekvence, ki je n jena razrešitev in zavestno nasprot je do občega. Nasprotno pa je Demokritu atom obči objektivni izraz empiričnega proučevanja narave nasploh. Atom m u zatorej ostaja čista in abstraktna kategorija, hipoteza, ki je rezultat izkustva, ne njegov energični princip, ki zatorej prav tako osta ja brez relizacije, kakor tudi realno raziskovanje narave v nadal jnjem ni določeno z njo. 17 Gnusno očem je plazilo po tleh se življenje človeško, dokler dušila ljudi religije silna je teža: ta je molila glavo iz visokih nebesnih pokrajin, z groznim pogledom od zgor pretila ubogim Zemljanom. Prvi si drznil je upreti v hudobo oči umrljive mož helenske krvi in postavil srčno se po robu: niso strašile ga bajke bogov, ne blisk ne grmljava, jezno grozeč od neba; . . . Zdaj za vračilo leži pod nogami premagana vera, v tla poteptana, a nas — do neba je povzdignila zmaga. /OPOMBE/ /41/ DRUGO POGLAVJE KVALITETE ATOMA ') Diogenes Laertios, X, 54. Sleherna kakovost se namreč spreminja; atomi pa se v ničemer ne spreminjajo. Lucretius, De rerum natura, II, 861 ss. Nujno je treba ločiti /sc. čutno zaznavne kvalitete/ strogo od semen prabitnih /a principiis/, ako želimo postaviti svet na temelje večne, kjer oporo bo varno imela celota življenja. 2) (Plutarh.) De placitis philosophorum /I, 235—36 = Aetios I, 3, 18/: Epikur . . . je t rd i l . . . da telesom /somata/ pripada tole troje: oblika velikost, teža. De- mokrit /je/ namreč /navajal/ dvoje: velikost in obliko; Epikur pa je k temu kot tretje dodal še težo: saj se telesa nujno gibajo ob pospešku /piégé/ teže. Prim. Sextus Empirions, Adversus mathematicos, S. 420 /X, 240/. ') Eusebius, Praeparatio evangelica, XIV, S. 749 / = XIV, 14, 5 = Aetios I, 3, 18/. 4> Simplicius, nav. mesto, S. 362 / = CAG1 IX, 462, 12—13/ . . . pri čemer nji- hovo (sc. atomov) razliko /diaphorâ/ postavlja (sc. Demokritos) glede na ve- likost in obliko. 5> Philoponos, isto / = CAG XVI, 398, 13—16/. . . . in sicer postavlja v osnovo (sc. Demokritos) / /42/ enotno skupno naravo /phy'sis/ telesa pri vseh oblikah; deli telesnega pa so atomi, ki se drug od drugega razlikujejo po velikosti in obliki; nimajo pa zgolj vselej drugačno obliko, temveč /so/ nekateri izmed njih večji, drugi pa manjši. 6> Aristoteles, De generatione et corruptione I, 8 /326 a 9 = DK 68 A 60/. Ven- dar pa trdi, da je (namreč atom) težji glede na presežek velikosti /hyperoché/. 7> Aristoteles, De coelo I, 7 /276 a 1—2, 4—7/. Njihovo gibanje /kinësis/ pa je nujno, kakor navajamo, isto . . . Tako da nobeno izmed teles niti ne bo abso- lutno /haplos/ lahko, če imajo vsa težo; če pa imajo lahkost, nobeno težko. In dalje, če ima telo težo ali lahkoto, bo ali nekje na skrajnem delu vesolja ali v središču . . . 8> Ritter, Geschichte der alten Philosophie,2 I. 1. del, s. 508, op. 2. /druga popr. izdaja, 1836, s. 602 op. 2/. «) Aristoteles, Metaphysica VII (VIII), 2 /1042 b 11—15/. Videti pa je tedaj, da je Demokritos domneval, da so tri razlike. Podležeče telo je namreč po ma- teriji eno in isto, razlikuje pa se ali po liku /rhysmôs/, kar pomeni podobo (schéma,) po obratu (tropé), kar pomeni položaj (thésis), ali po medsebojnem stiku (diathigé), kar pomeni razporeditev (tâksis). 10) Aristoteles, Metaphysica I, 4 /985 b 4—19 = DK 67 A 6 = Sovrè, fragment 2/. Levkipos / /43/ in pa njegov učenec Demokritos trdita, da sta namreč ele- menta /stoicheia/ polno in prazno, govoreč, kakor da bi bilo eno bivajoče, 1 Commentaria in Aristotelem Graeca (Grški komentarji k Aristotelu). 2 Zgodovina antične filozofije. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 27 drugo pa nebivajoče; od tega pa je polno in trdno /stereon/ bivajoče, prazno pa in redko nebivajoče. Zato pa tudi trdita, da bivajoče nič bolj ne biva kakor nebivajoče, glede na to, da tudi prazno prav tako biva kakor telo. To sta vzroka bivajočega kot materija. In kakor tisti, ki podležečo bitnost do- ločijo kot enotno, drugo pa pustijo nastati z njenimi afekcijami /páthé/, s tem da rahlo in gosto postavljajo kot počela afekcij; na isti način tudi tadva /namreč Levkipos in Demokritos/ trdita, da so te razlike vzroki za drugo. Le-teh pa je, trdita, troje: oblika pa razpored in položaj. Trdita namreč, da se bivajoče razlikuje zgolj po podobi, medsebojnem stiku in obratu. Pri tem je podoba oblika, stik razpored, obrat pa lega. A se namreč razlikuje od N po obliki, AN od NA po razporedu, Z od N po legi. ") Diogenes Laertios, X, 44. . . . v atomih pa tudi ni nobene kvalitete razen ob- like ter velikosti in teže; . . . pa tudi vsakršna velikost ne nastopa pri njih, vsaj še nikoli ni bil atom dojet s čutom vida. 12) Isti, X, 56. Vsaka obstoječa velikost / /44/ pa niti ni koristna za /razlago/ raz- like v kvalitetah, pa tudi do nas bi gotovo dospeli vidni atomi; ne opaža pa se, da bi se to dogajalo, niti si ni mogoče zamisliti, kako bi atom mogel postati viden. 13) Isti, X, 55. Ampak niti s tem ne smemo računati, da je pri atomih zastopana vsaka in sleherna velikost. . . . treba pa je privzeti, da obstajajo nekatere razlike /parallagás/ velikosti. 14> Isti, X, 59. Ker pa smo na osnovi analogije čutnega zaznavanja tudi nakazali, da ima atom velikost, le da neko najhno; obsežno izključujoč. 15) Prim. isti, X, 58. Stobaios, Eclogarum physicarum I, s. 27 / = Aetios I, 3, 18/. 16) Epicurus, Fragmenta (de natura, II, XI), zbral Rossinius, izd. Orelli, s. 26. 17> Eusebius, Praeparatio evangélica, XIV, s. 773 (pariška izd.) /XIV, 23, 38 = DK 68 A 43/. Toliko pa nista soglašala, kolikor je eden (namreč Epikur) domne- val, da so namreč atomi silno drobni /eláchista/ ter zaradi tega čutno nedo- znatni /anepaisthetoi/, Demokritos pa, da so nekateri atomi tudi zelo veliki /mégistai/. 1S) Stobaios, Eclogarum physicarum I, 17 / = Aetios I, 12, 6 = DK 68 A 47/. De- mokritos pa trdi . . . da je mogoče, da obstaja atom velik kakor svet. Prim. (Plutarh.) De placitis philosophorum, I, s. 235 ss. / = Aetios I, 3, 18/. 19) Aristoteles, De generatione et corruptione I, 8 /325 a 30/. / /45/ Nevidni zaradi neznatnosti obsega. 2°) Eusebius, Praeparatio evangélica XIV, s. 749 / = XIV, 14, 5 = Aetios, I, 3, 18/. Demokritos: . . . principi bivajočega so nedeljiva, umsko /logos/ ugledljiva te- lesa. Prim. (Plutarh). De placitis philosophorum I, s. 325 ss. / = Aetios I, 3, 18/. 21) Diogenes Laertios, X, 54. In potemtakem je treba smatrati, da atomi ne prinašajo s seboj nobene kvalitete fenomenov, razen oblike, teže in velikosti ter tega, kar je po nujnosti zraslo z obliko. Prim. odst. 44. 22) Isti, X, 42. Poleg tega imajo atomi. . . nedojemljivo /aperilaptoi/ mnogo razlik v oblikah. 23> Isti, isto. . . . Razlik pa ni absolutno neskončno /ápeiroi/, temveč zgolj nedo- jemljivo /aperileptoi/ veliko. 24> Lucretius, De rerum natura II, 513 ss. . . . . . . pač moraš priznati, tudi da prasnov /materiem/ se loči v oblik omenjenem številu. Eusebius, Praeparatio evangélica, XIV, s. 749 / = XIV, 14, 5 = Aetios I, 3, 18). Epikuros . . . da je . . . število oblik samih atomov dojemljivo veliko, ne ne- izmerno. Prim. (Plutarh.) De placitis philosophorum, nav. mesto / = Aetios I, 13, 18/. 25) Diogenes Laertios, X, 42. . . . Z ozirom na sleherno izoblikovanost /schémá- tisis/ je atomov absolutno neskončno. . . I /46/ Lucretius, De rerum natura II, 525 ss. 28 Vestnih: IMS 1982/1—2 . . . dokončna /finita/ le oblik je različnost. Nujno tedaj, da oblikam, ki vlada podobnost nad njimi, ni ne konca ne kraja /infinitae/, če ne, bi snov kot celota morala biti v mejah: to pa ni, kot dognal sem že zgoraj. 2e) Aristoteles, De coelo III, 4 /303 a 3—5, 10—15 = DK 67 A 15/. Ampak niti tako, kakor razlagajo nekateri drugi, denimo Levkipos in Demokritos, do- godki niso prav razumljivi. . . Poleg tega pa, ker se telesa razlikujejo po ob- likah, oblik pa je neskončno, trdijo, da so tudi enostavna telesa neštevilna. Kakšna in katera pa je oblika vsakega posameznega elementa, sploh niso naprej določali, temveč so samo ognju odkazali kroglo, nasprotno pa zraka in druge . . . Philophonos, nav. mesto / = CAG XVI, s. 398, 15/. . . . Nimajo zgolj zdaj tako zdaj drugačno obliko . . . "> Lucretius, De rerum natura, nav. mesto 479 ss. /491—92, 495—97/. . . . da morejo klice le v omenjenem številu menjavati svoje oblike. Kajti da ni tako, bi morali neki atomi vsekakor biti sposobni neskončne veča ve telesa: saj ob malosti teles, ki ista za slednjo je klico, pač ni moč, da razvila bi v mnogo oblik se različnih . . . . . . moraš, če hočeš morda nadalje preminjati like /figurae/ / /47/ delce pridevati druge. . . . Torej: novosti oblik sledi povečava telesa. Ni potemtakem mogoče, da kdo bi mogel verjeti, češ da semena imajo oblik neskončno število: . . . 28) Prim. op. 25. 2e) Diogenes Laertios, X, 44 in 54. 30> Brucker, Institutiones historiae philosophicae3 /1747/, s. 224. 31) Lucretius, De rerum natura I, 1051 / = 1052 ss/. Varuj pri tem se, moj Memij, da v vero ne padeš usodno, češ da vse teži k sredini sveta /in medium summae/, kot učijo: 32) Diogenes Laertios, X, 43. . . . tudi enako hitro se gibljejo, saj prazno za vse čase najlažjemu in najtežjemu omogoča enak prehod. 61. Poleg tega pa je nujno, da so atomi enako hitri, ko se gibljejo skozi prazno, ne da bi se jim kaj upiralo. Niti namreč težkih ne nosi hitreje od drobnih in lahkih, kadar se jim prav nič ne upira; niti drobnih od velikih, saj imajo vsi sorazmerno pot, ka- kor niti njih nič ne zadržuje. Lucretius, De rerum natura II, 235 ss. . . . nasprotno, praznina ne more . . . stvari nobeni . . . zaprek postavljati zoper, . . . Z isto brzino tedaj, četudi različna po teži, morajo semena vsa se nositi po mirni praznini. 33> Prim. 3. pogl. 34) Feuerbach, Geschichte der neueren Philosophie4 /1833, navedba iz/. Cassendi, nav. mesto, s. XXXIII, op. 7:5 Četudi Epikur morebiti ni nikoli pre- mišljal o tem izkustvu, je ob vodstvu razuma smatral o atomih isto, kar nas je nedavno naučilo izkustvo, da so namreč vsa telesa, čeravno so tako po teži, kakor po masi skrajno neenaka, vendar enako hitra, kadar padajo od zgo- raj navzdol; tako je Epikur menil, da vsi atomi, čeprav so neenaki po veli- kosti in teži, zato niso nič manj medsebojno po svojem gibanju enako hitri. 3 Učbenik zgodovine filozofije. 4 Zgodovina novejše filozofije. 5 Pri Marxu citat v latinščini. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 29 /49/ TRETJE POGLAVJE ATOMOl ARCHAI1 IN ÁTOMA STOICHElA2 '1 Amétocha kenou /Stobaios, Eclogarum physicarum I, s. 27 = Aetios I, 3. 18/ nikakor ne pomeni »ne izpolnjujejo prostora-«, temveč »niso deležni praz- nega«; to je prav isto, kot če je nekje drugje pri Diogenu Laertiju /X, 58/ rečeno: »diáleipsin dé merdn ouk échousin«,3 Prav tako je treba pojasniti ta izraz pri (Plutarh.) De placitis philosophorum I, s. 236 / = Aetios I, 3, 18/ in Simplicius, s. 405./ /50/ 2> Tudi to je napačna konsekvenca. Kar ne more biti nerazdeljeno v pro- storu, zaradi tega ni izven prostora in brez prostorskega odnosa. 3) Schaubach, nav. mesto, s. /549/ — 550. 4) Diogenes Laertios, X, 44. 5) Isti, X, 67. Netelesnega /asomaton/ pa si ni mogoče zamisliti kot samo po sebi, če ne kot prazen prostor /kenon/. «) Isti, X, 39, 40 in 41. 7) Isti, VII, 134. Razlikujejo pa se, trdijo (sc. stoiki), počela /archai/ in elementi /stoicheia/; prvi so namreč gotovo nenastali in neminljivi, elementi pa pro- padajo zaradi spremembe v ogenj /ekpyrósis/. 8) Aristoteles, Metaphysica, IV, 1 in 3 /1012 b 34 — 1013 a 23 in 1014 a 26—b 25/. 9) Prim. nav. mesto. 10) Aristoteles, nav. mesto 3 /1014 a 31—34, 1014 b 5—6/, Na podoben način pa imenujejo elemente teles tudi tisti, ki govorijo o poslednjem, v kar se raz- členjujejo telesa, kar pa ne more biti več razčlenjeno v druga, vrstno razli- kujoča se telesa. . . . Zato pa se element izreka kot neznatno in enostavno in nerazčlenjivo. ") Aristoteles, Metaphysica, I, 4 /985 b 4—6 = DK 67 A 6/. 12) Diogenes Laertios, X, 54. Plutarh, Adversus Colotem, s. 1110 lil. Te stvari so tako nerazdvojljive od Epikurovih nazorov, kakor po njihovi lastni (sc. epikurejski) razlagi teža od atoma. / /51/ ,3) Sextus Empiricus, Adversus mathemathicos, s. 420 / = X, 240/. ") Eusebius, Praeparatio evangélica XIV, s. 773 / = XIV, 23, 3/. Epikur je pred- postavil . . . čutno nedoznatne /anepaisthétous/ (atome) . . . s. 749 / = XIV, 14, 5 = Aetios I, 3, 18/. Imajo pa (sc. atomi) svojstvene oblike, razumsko za- zorljive. 15) (Plutarh.) De placitis philosophorum I, s. 246 / = Aetios, I, 7, 34/. On sam pa (sc. Epikur) je privzel tele štiri druge rodovno neuničljive narave /physeis/: atomi, prazno, neskončno /áperion/, enakovrstni delci /homoiótétes/; le-te pa se imenujejo homeomerije in elementi, s. 249 / = Aetios I, 12, 5/. Epikur pa trdi, da so telesa nedojemljiva /aperilepta/, pri čemer so prvotna enostavna, med- tem ko imajo vsi sestavi /synkrímata/ iz njih težo. Stobaios, Eclogarum physicarum I, s. 52 / = Aetios I, 5, 4/. Metrodoros, Epi- kurov učitelj . . . vzroki /aitia/ pa so seveda atomi in elementi. S. 5 / = Aetios I, 7, 34). Epikuros /je privzel/ štiri rodovno neminljive substance /narave/, in sicer sledeče: atomi, prazno, neskončno, enakovrstnosti /enakovrstni delci/: le-te pa se imenujejo homeomerije in elementi. 1 Nedeljiva počela. 2 Nedeljivi elementi. 3 Nimajo pa vmesnih prostorov med delci. 30 Vestnih: IMS 1982/1—2 ie) Prim. nav. mesto. Ciceron, De finibus bonorum et malorum I, 6, /21/. To, v čemer sledi /nam- reč Epikur Demokritu/ . . . atomi, p razno . . . sama neskončnost /infinitio/, ki jo (namreč epikurejci) imenujejo apeiria /brezmejnosti. 17) Diogenes Laertios, X, 41. Ampak tudi vesolje je neskončno.. . Vesolje je namreč neskončno tako po mnoštvu (plethos) teles kakor tudi po razsežnosti praznega. / /52/ 18) Plutarh, Adversus Colotem 1114 /bi. Glej vendar kakšne principe /postav- ljate/ za postajanje, neomejenost in prazno: pri tem je slednje nedejavno, nespremenljivo, netelesno, prvo pa neurejeno, nerazumno, nedojemljivo, samo sebe razkrajajoče ter pretresajoče, ker se zaradi svoje množine ne da niti obvladati niti razmejiti. "> Simplicius, nav mesto, s. 488 / = CAG VII, s. 295, 1—5 = DK 68 A 37/. 20) (Plutarh.) De placitis philosophorum s. 239 / = Aetios I, 5, 4/. Metrodoros pa trdi, . . . neskončnost po množini se pojasnjuje iz tega, ker je vzrokov ne- skončno . . . vzroki pa so ali atomi ali elementi. Stobaios, Eclogarum physicarum I, 52 / = Aetios I, 5, 4/. Metrodoros, Epikurov učitelj . . . vzroki pa so ali atomi ali elementi. 21> Lucretius, De rerum natura I, 820 ss. Kajti taisti atomi sestavljajo morje in zemljo, nebes in sonce pa reke in žito, drevesa, živali. Diogenes Laertios, X, 39. Prav zato pa je tudi vesolje vedno bilo takšno, kakor je sedaj, pa tudi vedno bo takšno; saj ni ničesar, v kar se spreminja; poleg vesolja namreč ni ničesar, v kar bi prodrlo in tako proizvedlo spre- membo. . . . Vesolje je telo . . . 41. Takšna telesa so nedeljiva in nespremen- ljiva, če je res, da vse stvari niso na tem, da bodo izginile v nebivajoče, tem- več so, / /53/ ker imajo moč, da vztrajajo sredi razčlenjevanja sestavljenih te- les, polna po svoji naravi, ker pač ni mogoče, da bi kjerkoli ali kakorkoli razpadla. 22) Diogenes Laertios, X, 73. . . . in vse stvari se tudi /morajo/ znova razkrojiti, nekatere hitreje, druge počasneje, nekatere pod učinkom takšnih, druge pa pod učinkom drugih dejavnikov. X, 74. Jasno je torej, da tudi trdi, da so svetovi minljivi, ker se spreminjajo njihovi deli. Lucretius, De rerum natura, V, 109 ss. / = 108—109/. Naj prepriča te raje razum ko lastna izkušnja, vse da podreti utegne z neznanskim se hruščem in truščem. Isti, V, 374 ss. /373—375/. Niso potakem zapahnjena nebesu vrata do smrti, tudi ne soncu in zemlji, morja vodam globokim: ne, odprta so vdilj in z goltom prežijo ogromnim! 23) Simplicius, nav. mesto, s. 245. 24) Lucretius, De rerum natura, II, 796. . . . semena nevidna nikoli ne stopijo v svetlo /in lucem existunt/. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 31 /54/ ČETRTO POGLAVJE CAS J) Aristoteles, Physica VIII, 1 /251 b 15—17 = DK 68 A 71/. Na osnovi tega pa Demokritos /dokazuje/, da vse ne more biti nastalo; čas je namreč nenastal. 2) Simplicius, nav. mesto, s. 426 / = CAG X, 1153, 22—24/. Nasprotno pa je bil Demokritos tako prepričan o večnosti časa, da je hoteč pokazati, da ni vse nastalo, kot nekaj očividnega pri tem uporabljal to, da čas ni nastal. 3) Lucretius, De rerum natura I, 460 ss. /459/. . . . Čas ne biva po sebi . . . Nikdo s čutili ne more zagrabiti časa na sebi, ako ne meri gibanja stvari in mirnega stanja. Isti, I, 480 ss. / = 479 ss./ . . . nimajo v sebi obstoja /namreč dogodki/ in niso enake telesu; tudi ni moč govoriti o njih tako ko o »praznem«, pač pa je bolj upravičeno zanje ime akcidence /eventa/, vezane vdilj na telo in na kraj . . . Sextus Empiricus, Adversus mathematicos, s. 420 / = X, 238/. Epikur imenuje čas dogodek dogodkov /symptoma symptomaton/1. Stobaios, Eclogarum physicarum I, 11 I— Aetios I, 22, 5/. Epikuros imenuje čas dogodek, to pa je spremljevalni pojav /parakolou- thema/ pri gibanjih. / /55/ 4) Diogenes Laertios, X, 72. Tako pa je prav tu tisto mesto, ki ga je odločilno preudaril. Časa namreč ne smemo raziskovati tako, kakor proučujemo vse drugo, kar proučujemo na nekem objektu, kar nanašamo na predrazsodke /prolepseis/, ki se dajo videti v sebi samih, temveč se analogija mora nana- šati na samo razvidnost /enargema/, po kateri govorimo o času, da je daljši ali krajši, ker ga nosimo v sebi, v naši naravi. Poleg tega nič ni treba refor- mirati govorice /dialektos/, da bi si prisvojili izraze, ki bi bili boljši, temveč je treba uporabljati razpoložljive, nanašajoč jih na sebe, in ni treba, nana- šajoč se nase, uporabljati neko drugo govorico, kot da bi bilo s tem zaseb- nim govorom /idioma/ mogoče zajeti samo bitnost (namreč časa); (tudi to namreč nekateri delajo); temveč je treba razmišljati zgolj o tem, na kar veže ta osebni občutek in kar nam predvsem služi za merjenje. X, 73. To pa de- jansko ne potrebuje dokazovanja, temveč premislek glede dejstva, ki ga veže- mo z dnevi in nočmi ter njihovimi deli, prav tako pa s stanji, ki stvari spre- minjajo ali ne /apatheiais/, pa tudi z gibanji in mirovanji, pojmujoč znova kot poseben dogodek v zvezi s temi dejavniki prav tisto, z ozirom na kar dajemo ime času. To pa trdi tudi v drugi knjigi O naravi ter v Velikem povzetku. 5) Lucretius, De rerum natura, nav. mesto. Sextus Empiricus, Adversus mathematicos, s. 420 ss. / = X, 238, 240, 241, 244/. 238. Do- / /56/ godek dogodkov . . . 240. Od tod je tudi Epikur, potem ko raz- laga, da telo mislimo kot kombinacijo /episynthesis/ razsežnosti in oblike in odpora /antitypia/ in teže, prisiljen bivajoče telo misliti kot sestavljeno iz nebivajočih te les . . . 241. Tako da morajo bivati dogodki /symptomata/, da bi bil čas; da pa bi obstajali dogodki, mora biti prisotna neka bitna lastnost /symbebekos/; ni pa v osnovi nobene bitne lastnosti; torej tudi čas ne more nastopati . . . 244. Ker pa je potemtakem čas to /namreč dan, noč, gibanje, 1 Ali: akcidenca akcidenc. 32 Vestnih: IMS 1982/1—2 spremembe itd./, Epikur pa trdi, da so /čas/ dogodki /akcidence/ tega, bo po Epikuru čas sam svoj lasten dogodek. Prim. Stobaios, nav. mesto. 6> Diogenes Laertios, X, 46. Tako namreč: obstajajo odtisi, ki so po obliki enaki kakor trdna telesa, po svoji rahlosti pa se močno oddaljujejo od vidnih teles /phainomena/. . . Te odtise namreč nazivamo podobe /eidola/ 48. . . . Nasta- janje podob se dogaja s hitrostjo misli /noema/ . . . Le-to /namreč odtekanje podob od površja teles/ se ne da razvidno in jasno označiti zaradi nadomest- ne zapolnitve /antanaplerosis/ ter ohranja položaj in razvrstitev, ki so jo ato- mi imeli na površju trdnih teles /steremnia/. Lucretius, De rerum natura IV, 34 ss. / = 30 ss./. . . . stvari simulakrov: luščijo ti se s površja teles ko tanke membrane, / /57/ sem zdaj, zdaj spet t ja vrveč se podijo po zraku. Isti, IV, 49 ss. / = 52 ss./. Ker po podobi in liku povsem enake so stvari, ktere telo jih . . . izliva, da blodijo zunaj. 7) Diogenes Laertios, X, 49. Treba pa je tudi upoštevati: če vidimo forme /morphai/ ter jih dojemamo z razumom, je to zato, ker nekaj, kar izhaja od stvari zunaj, prihaja v nas. Kajti drugače vnanje stvari ne bi mogle vtiskovati pečat svoje lastne narave . . . Tako da gledamo s tem, da določeni odtisi /typoi/ prihajajo v nas od stvari, od njihovega površja, z enako formo ter z velikostjo, ki je primerna v i d u . . . 50. To je tisti vzrok, zaradi katerega stvari povzročajo podobo nečesa enotnega in zveznega ter ohranjajo simpatijo /sympatheia/ s stvarjo, ki je v osnovi /hypokeimenon/ . . . 52. . . . Toda naprej: tudi slišanje nastaja v tem, da neki tok /rheuma/ izhaja iz tega, kar govori, odmeva, šumi ali na kakršenkoli si že bodi način ustvarja slušen učinek. Ta tok se razpršuje v enakovrstne mase, ki hkrati ohranjajo določeno medse- bojno skladnost /sympatheia/. . . 53. . . . Tako pa je tudi za vonj kakor za sluh treba upoštevati, da ne bi nikoli povzročil čutne dispozicije, če ne bi obstajale določene mase, ki imajo že od stvari, od katere se oddvajajo, mere, skupne s čutilom, primerne za vzburjenje. / /58/ 8) Lucretius, De rerum natura II, 1140 / = 1139 ss./. Čisto naravno /iure/ tedaj, da telesa mrjo, ko razredči . . . odtok jih . . . /59/ PETO POGLAVJE METEORJI Diogenes Laertios, II, 3. /odst./ 10. 2) Aristoteles, Metaphysica, I, 5 /986 B 24 = DK 21 A 30/. Eno je bog. 3> Aristoteles, De coelo, I, 3/270 b 4—24/. Videti pa je, da prav tako razlaga /logos/ priča za pojave kot tudi pojavi za razlago. Kajti vsi ljudje imajo neko podmeno o bogovih in vsi dosojajo najvišje mesto božanskemu, tako barbari kakor Heleni, kolikor verjamejo, da bogovi ravno so, očividno da zato, ker je nesmrtno povezano z nesmrtnim; kajti drugače je nemogoče. Če torej res K. Marx: Razlika demokri tske in epikurejske fi lozofije narave — z doda tkom / Opombe 3 3 je nekaj božanskega — kakor ravno tudi obstaja — tedaj je ustrezno razlo- žena tudi naša sedanja razlaga z ozirom na primarno bitnost teles /próté ousía ton somáton/. To pa se zadostno pokaže tudi preko zaznave, kolikor se da govoriti po človeškem prepričanju. Zdi se, da v celokupnem preteklem času, na osnovi drug drugemu preoddanega spomina, ni bilo nič spremenje- nega na skrajnem nebu, niti v celoti niti v kateremkoli izmed njegovih svoj- stvenih delov. Videti / /60/ pa je, da je tudi ime preneseno od starih prav do zdajšnjega časa zato, ker so razumevali na taisti način, kakor tudi mi sedaj razlagamo. Treba je namreč upoštevati, da isti nazori dospevajo do nas ne enkrat niti dvakrat, temveč neštetokrat. Ravno zato, ker je primarno telo nekaj drugačnega poleg zemlje in ognja, zraka in vode, so najvišje mesto nazvali aithér /eter/ od »vedno teči« /thein aei/ ter mu s tem dali naziv »večni čas«. *) Isti, isto II, 1 /284 a 11—24, 284 b 2—5/. Nebo pa in gornji prostor so stari dodelili bogovom, češ da je edinole ono nesmrtno. Sedanji nauk pa priča, da je neminljivo in nestalno, poleg tega pa ni deležno nobene smrtne nevšeč- nosti . . . Ni samo bolj harmonično na ta način dojeti njegovo večnost, tem- več nam je pač zgolj tako mogoče priznano izrekati razlage /logoi/, ki se uje- majo tudi z vedeževanjem glede boga. 5> Aristoteles, Metaphysica, XI, (XII) 8 /1074 a 31. 38 — b 13/. Da pa je nebo eno, je očividno . . . Od starih in prednikov pa je izročeno, v mitični podobi / /61/ prepuščeno kasnejšim, da so le-ta /namreč nebesna telesa ozirama prve bitnosti/ bogovi ter da nekaj božanskega zaobsega celotno naravo. Ostalo pa je že bilo mitično dodano glede na prepričanje večine ter glede na uporab- nost za zakone in skupno korist. Razlagajoč namreč, da imajo človeško for- mo ter da so podobni nekaterim drugim živim bitjem, pa še druge stvari, povezane s tem ter skoraj enake z navedenimi; če nekdo odmisli od tega ter vzame zgolj samo prvo, da so bili prepričani, da so bogovi prvotne bitnosti, bi lahko priznal, da je bilo božansko rečeno, in ker je bila verjetno vsaka bodisi znanost bodisi filozofija po možnosti mnogokrat odkrita ter znova propadla, so tudi ti nazori nekakšni relikti onih, ki pa so se ohranili do danes. •) Diogenes Laertios, X, 81. Ko je vse to v splošnem proučeno, je treba resno razmisliti o tem, da odločilni nered nastaja v človeških dušah, ko si pred- stavljajo, da so stvari blažene in neminljive, vendar pa da imajo hkrati ho- tenja in dejavnosti, ki so nasprotna njihovi naravi, . . . In da sledeč mitom gojijo bojazljive domneve. 7) Isti, isto, 76. Kar pa zadeva nebesne pojave, se ne sme niti misliti, da gibanje in povratnik, vzhod in zahod ter istovrstni pojavi nastajajo zaradi dejavnosti nekoga, ki vlada in ureja ali bi moral urediti, hkrati pa zadržuje celotno blaže- nost, povezano z neminljivostjo. 77. Kajti dejavnosti se ne ujemajo . . . z bla- ženostjo, temveč se to /namreč dejavnosti, skrb, jeza, naklonjenost/ razvija zaradi nemoči, tesnobe ter potrebe po drugem; niti se ne sme obratno misli- ti, da bi določena ognjena kopičenja, ki bi bila obdarjena z blagrom, hoteno privzela gibanja, ki jih vidimo . . . Če pa tega ne napravimo, bo samo to pro- tislovje povzročilo v dušah največjo zmedo. 8) Aristoteles, De coelo II, 1 /284 a 18—20/. Zato pa se niti ne sme domnevati, da so stvari tako, kakor pravi mit starih, ki trdijo, da mu /namreč nebu/ je potreben neki Atlas za ohranjanje. 9) Diogenes Laertios X, 85. Zato pa se s tem dobro spoprijemi (sc. dragi Pito- kles), tako da, ohranjajoč v spominu, to strogo pretresaš skupaj z ostalim, kar smo v »Malem povzetku« /Mikrá epitomé/ poslali Herodotu. 10) Isti, isto, 85. Najprej pa ne smemo pričakovati, da se iz spoznavanja /gnosis/ / /63/ nebesnih prikazni, najsi jih razlagamo v zvezi z drugimi stvarmi ali same zase, da doseči nek drugi smoter kakor ataraksija in trdno zaupanje, kakor je to /tudi/ pri drugih rečeh. 3 Vestnik IMS 34 Vestnih: IMS 1982/1—2 Isti, isto, 82. Ataraksija, to je biti osvobojen vseh /strahov/ ter imeti nenehen spomin na obče danosti ter odločilne nauke. "> Isti, isto, 87. Naše življenje namreč nima potrebe po zasebnem govoru /idi- ologia/ ter puhlih nazorih, temveč po tem, da živimo brez vznemirjenja. Isto, 78. Tako: treba je misliti, da je delo znanosti o substancah /physiologia/ to, da s skrajno natančnostjo doseže vzrok, ki razloži odločilna pravila ter da se tukaj nahaja sreča pri spoznavanju nebesnih prikazni . . . Isto. 79. Toda kar v proučevanju zahoda in vzhoda, povratnika in mrka ter vseh dejstev te vrste spada v naravoslovje, še v ničemer ne pomaga k sreč- nosti, ki se drži spoznanja; nasprotno, če so proučili te stvari, toda niso upo- števati narave substanc in kateri so odločilni vzroki, jih obvladujejo enaki strahovi, kot če ne bi imeli o tem več spoznanj kakor drugi; bržčas pa še več strahov . . . 12) Isti, isto, 86. Človek na j ne poskuša izsiliti, kar je nemogoče, / /64/ niti glede vsega vztrajati pri enakem načinu proučevanja /theoria/ kakor pri razlagah načina življenja /bios/ ali pri razčiščevanju drugih problemov narave, de- nimo, da je vesolje telo /soma/ ter netipljiva substanca /anaphes physis/ ali da obstajajo nedeljivi elementi ter vse podobno, oziroma vse, kar ima eno samo /monache/, fenomenom ustrezajočo razlago; ravno to pa pri nebesnih prikaznih /meteora/ ne nastopa. 1S) Isti, isto, 86. Ampak le-ti /namreč meteorji/ imajo ravno mnogoter /pleona- che/ vzrok nastajanja ter mnogotero določilo /kategoria/ bitnosti, ki se ujema s čutnimi zaznavami /aistheseis/. Proučevanje substanc namreč ne sme pote- kati /physiologeteon/ na osnovi praznih aksimov ter samovoljnih zakonov, temveč kakor zahtevajo prikazni. 14> Isti, isto, 92. 15) Isti, isto, 94. ls) Isti, isto, 95 in 96. ") Isti, isto, 98. 18> Isti, isto, 104. Pa tudi še na več drugih načinov je (po Epikuru) sprejemljivo, da nastajajo strele. Samo mit na j bo odsoten. Odsoten pa bo, če nekdo pri- merno sledeč prikaznim sklepa na nevidno /aphanfis/. / /65/ 18) Isti, isto, 80. Tako da moramo, proučujoč s primerjiavo, na koliko načinov podoben pojav nastaja pred našimi očmi, iskati vzrok nebesnih prikazni ter sploh vsega nepoznanega /¿delan/. Isto, 82. Ataraksija je biti osvobojen od vseh teh / s t rahov/ . . . Od tod nujnost, da računamo z vsem, kar je prisotno, prav tako s čutnimi zaznavami — pri skupnih zaznavah sledeč skupno, pri posebnih pa sledeč posebno — kakor tudi z razvidnostjo /enargeia/, ki je prisotna pri vsakem posameznem kriteriju. Zadošča namreč, da računamo s kriterijem, da bi ustrezno sklepali na vzrok, ki razloži vznemirjenost in strah, ter se ju bomo osvobodili, sklepajoč na vzrok tako meteorjev kot tudi osta- lih prikazni med zakonitimi naravnimi prikaznimi, kolikor ostalim ljudem vzbujajo najhujši strah. Isto, 87. Določena znamenja /semeia/ za dogajanje v nebesnih prikaznih mo- ra prispevati kateri izmed pojavov v našem področju, ki se proučujejo ali nastopajo, ne izmed fenomenov pri meteorjih. Le-ti namreč morejo nastajati na več načinov /pleonachos/. /88./ Vendar pa je treba zasledovati prikazen /phantasma/ vsakega posameznega pojava, poleg tega pa razčleniti / /66/ vse, kar je z vsakim pojavom povezano. Da pa se ti pojavi razvijajo na mnogo- tero načinov, to ni ovrženo z dogajanjem v našem področju. 20> Isti, isto, 78. Vrhu tega pa je tudi treba misliti, da v takšnih primerih je mnogoterost ter možnost, da je tako in tudi kako drugače. Isto, 86. Ampak imajo ravno le-ti mnogoter vzrok svojega nastajanja. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 35 Isto, 87. Torej se res vse pri vseh nebesnih prikaznih neomajno dogaja na mnogoter način . . . kadar glede njih nekdo pusti, kakor je prav, veljavo sprejemljivi razlagi /to pithanologoúmenon/. 21) Isti, isto, 98. Tisti pa, ki privzemajo eno razlago, so v navzkrižju s fenomeni, ker so zgrešili to, »kaj je človeku mogoče spoznati«. Isto, 113. Toda navajati en vzrok za te fenomene, medtem ko fenomeni zah- tevajo mnogotero razlago, je noro ter neprimerno storjeno s strani tistih, ki se razvnemajo za ničevo astrologijo ter v prazno navajajo vzroke, medtem ko božanske narave nikakor ne osvobodijo javnih dolžnosti /leitourgiai/. / /67/ Isto, 97. Poleg tega pa naj se tudi red obhoda /namreč nebesnih teles/ ra- zumeva tako, kakor se odvijajo nekateri dogodki tudi pri nas, božanska nara- va pa naj nikakor ne bo vključena v to, temveč naj obstaja brez javnih dol- žnosti ter z vso blaženostjo. Tako da, če to ne bo izvedeno, bo celotno prouče- vanje vzrokov /aitiologia/ meteorjev prazno, prav kakor se je že dogodilo nekaterim, ki se niso oprijeli možne metode /tropos/, temveč so zapadli v prazno razlago, misleč, da se vse razvija edinole na en način, vse drugačne razlage v skladu s sprejemljivostjo pa so zavrnili: kar jih je zaneslo v ne- misljivo /adianóéton/; saj niso mogli primerjalno pregledati fenomenov /na zemlji/, ki jih je treba sprejeti kot znake /semeia/. Isto, 93. Brez strahu pred zasužnjevalnimi zvijačami astrologov. Isto, 87. . . . je očividno, da se oddaljuje od vsakršnega področja naravoslovja /physiológéma/ ter zapade v mit. Isto, 80. T a k o . . . je treba proučevati vzroke za nebesne prikazni ter za ne- znano na splošen način, pri tem pa zaničevati tiste, ki razlagajo, da se to odvija / /68/ ali postaja na enovit način /monachos/, ne priznavajo pa dogaja- nja na mnogoter način, utemeljujoč svoj nazor na podobi, ki jo ustvarjajo razdalje, še zlasti, ko ne vedo, v katerih primerih ni mogoče doseči ataraksije. 22) Isti, isto, 80. Ali pa se ne sme misliti, da obravnavanje tega ni doseglo na- tančnosti /akribeia/, ki se je zmožna usmeriti k naši nevznemirjenosti in bla- ženosti /makárion/. 23> Isti, isto, 78. . . . v nesmrtni in večni substanci /physis/ ne biva nič, kar bi pod- lagalo razdvojenost in nered; tudi za to stvar je z mišljenjem mogoče za- popasti, da biva na enostaven način. 24) Prim. Aristoteles, De coelo, I, 10. 25> Isti, prav tam (I, 10). /279 b 24—26/. Če bi se kozmos razvil iz teles, ki bi bila poprej drugačna, in če bi se ta telesa vedno tako obnašala, saj se ne bi mogla drugače, tedaj svet pač ne bi nastal. 26> Athenaios, Deiposophistarum1 III, s. 104 / = III, 63/. Upravičeno bi lahko odo- bravali slavnega Hrisipa, ki je natančno spoznal Epikurovo naravo ter govoril, da je domovina /metrópolis/ njegove filozofije Arhestratova / /69/ gastro- logía. ") Lucretius, De rerum natura, I, 63—80 /62—69, 78—79/. 1 Sofisti na pojedini. 3« /70/ DODATEK KRITIKA PLUTARHOVE POLEMIKE PROTI EPIKUROVI TEOLOGIJI I. RAZMERJE ČLOVEKA DO BOGA 1. Strah in onstransko bitje 1) Plutarh, De eo, quod secundum Epicurum non beate vivi possit (ed. Xylander), II. zv. s. 1100 /ef/. Toda z ozirom na naslado /hëdoné/ je bilo glavno povedano (sc. s s t rani Epikura1), da . . . njihova razlaga /logos/ si- cer ods t r an ju je n e k a j praznovernega strahu, ne dopušča pa, da bi od bogov prišla k nam veselje in radost. 2) /Holbach/, Système de la nature 2 (London 1770), II. del, s. 9. Ideja o teh tako mogočnih dejavnikih je bila vedno vezana na idejo stra- nu; njihovo ime je vedno govorilo človeku o njegovih lastnih nesrečah ali o nesrečah njegovih očetov; danes trepetamo, ker so pred tisočletji t repetal i naši predniki. Ide ja Božanstva vedno prebuja v nas žalostne ideje. . . . naši sedanj i s trahovi in turobne misli nastanejo v našem duhu, vsakikrat , / /71/ kada r slišimo izgovarjati njegovo ime. Prim. s. 79. Ko svojo moralo u temel ju je na malo moralnem značaju boga, ki se v ve- dênju spreminja, človek nikoli ne more vedeti, česa se mora držati niti tega, k a j dolguje bogu, niti tega, ka j dolguje samemu sebi niti ka j dol- guje drugim. Tedaj nič n i moglo biti bolj nevarno, kakor prepričevati ga, da obs ta ja bitje, ki je višje od narave, pred katerim mora razum umolk- niti, kateremu bi morali žrtvovati vse na tem svetu, da bi bili srečni. 3) Plutarh, nav. mesto, s. 1101 /c—d/. Ker se ga /boga/ namreč bojijo kot v ladar ja , ki je blag z dobrimi, do nevrednih pa sovražen, so s samim tem strahom rešeni krivičnega delovanja in ne potrebujejo šele številnih osvo- boditeljev; ker pa tako malovrednost pri nj ih miruje, kakor da je pre- sahnila, se m a n j vznemir ja jo kakor tisti, ki delujejo z malovrednostjo in tvegano ravnajo, potem pa se nenadoma zbojijo in kesajo. 2. Kult in posameznik 4) Plutarh, nav. mesto, s. 1101 /e/. . . . temveč tam, k jer duša predvsem domneva in misli, da je bog prisoten, tam duša najbolj odklanja žalost in s trahove in skrb, te r se predaja uživanju do opojnosti in igre in smeha v spolni l j u b e z n i . . . 1 Marxova opomba; natančneje: s strani platonističnega filozofa Aristodema, Plutarhovega prijatelja, glede Epikurovega nauka. 2 Sistem narave. K. Marx: Razlika demokritske in epikurejske filozofije narave — z dodatkom / Opombe 37 5) Plutarh, nav. ¡mesto. / /72/ 6) Plutarh, nav. mesto, s. 1102 /a/. Nista namreč niti obilica vina niti pe- čenje mesa tisto, kar razveseljuje na praznične dni, temveč dobro u p a n j e in prepričuje, da je prisoten milostljiv bog in da naklonjeno spre jema to, kar se dogaja. 3. Previdnost in degradirani bog 7) Plutarh, isto, s. 1102 /d, e/. / . . ./ v kakšnih velikih in čistih užitkih se na- hajajo pri svojem nazoru o bogu: da je začetnik vsega dobrega, oče vsega lepega, tako da mu ni mogoče niti napravit i neka j nevrednega, kakor tudi ne pretrpeti. Saj je dober, dobremu pa se glede nobene stvari ne porodi zavist niti strah niti jeza ali sovraštvo. Kakor toplemu ne pripada ohla- janje, temveč ogrevanje, prav tako značilnost dobrega ni škodovanje. Po naravi so si medsebojno najbolj oddaljeni jeza od l jubezni in lepote, sovraštvo od blagohotnosti ter od človekoljubja in dobrosrčnosti mržn ja in netenje nemira. Ena stran pripada odliki in moči, druga je stvar sla- bosti in malovrednosti. Zatorej božanstvo ni vezano s s tanj i jeze in na- klonjenosti, temveč ker je v njegovi naravi, da je darežljivo in nudi po- moč, ni njegova narava, da bi se jezilo in malovredno delovalo. 8) Isto, /1102 f— 1103 a/. Ali pa si domišljate, da tisti, ki uk in ja jo previd- nost, /potrebujejo/ / /73/ še neke drugačne kazni in da n imajo zadostne, ko zatrejo v sebi tolikšen užitek in veselje? 9)3 »Slabotni um pa ni tisti, k i ne spoznava objektivnega boga, temveč tisti, ki nekega /boga/ hoče spoznati.« Schelling, Phil. Briefe uber Dogmatis- mus und Kriticizmus,4 v : Philosophische Schriften,5 1. zv. Landschut, 1809, s. 127, pismo II. Gospodu Schellingu bi bilo sploh t reba svetovati, na j znova razmisli o6 svojih prvih spisih. Tako se v spisu O jazu kot principu filozofije glasi: »Privzemimo npr. da je bog, kolikor je določen kot objekt, realni temelj našega vedenja, t eda j vendar, kolikor je objekt, sam pade v sfero našega vedenja, zatorej za nas ne more biti zadnja toč- ka, na kateri visi celotna ta sfera.«7 s. 5 nav. mesto. Slednjič spominjamo gospoda Schellinga na zadnje besede njegovega zgoraj navedenega pis- ma: »Čas je, da boljšemu človeštvu oznanimo svobodo duhov in da nič več ne trpimo, da bi objokovalo izgubo svojih okovov.«8 s. 129 nav. mesta. Če je bil čas za to že anno 1795, kako šele v letu 1841? Če naj se tuka j priložnostno spomnimo teme, ki je postala skoraj zlo- glasna, dokazov za bivanje boga, je tako Hegel t e teološke dokaze brez izjeme obrnil, to pomeni zavrgel, da bi jih opravičil. Kakšni neki pa že morajo / /74/ biti tisti klienti, ki jih advokat ne more drugače rešiti pred obsodbo kakor s tem, da jih on sam potolče do smrti? Hegel in terpret i ra npr. sklepanje od sveta na boga v obliki: »Ker slučajno(st) ne biva, je bog ali absolut(no).« Ampak teološki dokaz se glasi obrnjeno: »Ker ima 3 Ta opomba je bila dodana naknadno. 4 Filozofska pisma o dogmatizmu in kriticizmu. 5 Filozofski spisi. 6 Marxova korektura iz »vzeti v roke«. 7 Podčrtal Marx, razen besede bog. 8 Podčrtal Marx, razen »boljšemu«. 38 Vestnih: IMS 1982/1—2 slučajno(st) resnično bit, j e bog«. Bog je garancija za slučajni svet. Ra- zume se, da je s tem postavljeno tudi obratno.9 Dokazi za bivanje niso ali nič drugega kot votle tavtologije — npr. on- tološki dokaz ne more pomeniti nič drugega, kakor: »kar si dejansko (re- aliter) predstavljam, je zame dejanska predstava«, to učinkuje name in v tem smislu so posedovali realno eksistenco10 vsi bogovi, poganski prav tako kakor krščanski. Ali stari Moloh ni vladal?11 Ali delfski Apolon ni bil dejanska moč v živl jenju Grikov? Tukaj celo Kantova kritika!32 ' niče- sar ne pove. Kadar si nekdo predstavlja, da ima sto tolarjev, če mu ta predstava ni poljubna, subjektivna, če vanjo verjame, v teh okoliščinah ima zanj teh sto namišl jenih tolarjev isto vrednost kakor sto dejanskih tolarjev. Na osnovi svoje domišljije bo delal npr. / /75/ dolgove, domiš- l j i ja bo učinkovala, kakor se je celotno človeštvo zadolževalo pri svojih bogovih. P rav nasprotno. Kantov primer12 bi moral podkrepiti ta ontolo- ški dokaz. Dejanski to lar j i imajo taisto eksistenco kakor namišljeni bo- govi. Ali ima dejanski tolar eksistenco k je drugje kakor v predstavi, četudi v neki obči ali še prej družbeni predstavi ljudi? Prinesi papirnati denar v deželo, k j e r ne poznajo take rabe papirja, pa se bo vsakdo sme- jal ob tvoji subjektivni predstavi. Pridi s svojimi bogovi v deželo, kjer vel ja jo drugi bogovi, pa ti bodo dokazali, da trpiš za izmišljotinami in ab- strakcijami. Po pravici. Kdor bi starim Grkom prinesel kakega lužiškega boga, ta bi dobil dokaz za neeksistenco tega boga. Ka j t i za Grke on ni obstajal. Kar je neka določena dežela za določene bogove iz tujine, to je dežela uma za boga sploh, namreč okolje, v katerem njegova eksistenca preneha.13 Ali pa: dokazi za b ivanje boga niso nič drugega kakor dokazi za bivanje I /76/ bistveno človeškega samozavedanja, logične eksplikacije zanj. Npr. ontološki dokaz. Katera bit neposredno je, s tem da je mišljena? Samo- zavedanje. V tem smislu so vsi dokazi za bivanje boga dokazi za njegovo nebivanje, ovržbe vsakršnih predstav o nekem bogu. Dejanski dokazi bi se obratno morali glasiti: »ker je narava slabo uravnana, je bog«, »ker obstaja nerazumen svet, je bog«. »Ker miš l jenja ni /ker misel ne biva/, je bog.« Ka j pa na j bi to povedalo drugega, kakor , komur je svet neumski,1* kdor je od tod sam brez uma,15 za tega je bog? ali ne-um16 je bivanje boga. »Če predpostavl ja te idejo objektivnega boga, kako morete govoriti o za- konih, ki jih um proizvaja iz samega sebe, sa j avtonomija vendarle mora pr ipadat i edinole nekemu absolutno svobodnemu bitju?«11 Schelling, nav. mesto, s. 198. »Skrivati načela, ki so obče sporočljiva, je zločin nad človeštvom.« Isti, nav. mesto, s. 199. 9 das Umgekehrte. 10 Popravljeno iz »moč«. 11 Za »vladal« prečrtano: »za katerega so padale človeške žrtve«. 12 Prim. I. Kant, Kritika čistega uma, Beograd 1958, s. 498 ss. 13 »Eksistenca preneha« popravljeno iz: »je njegova neeksistenca dokazana«. 14 unvernünftig. 13 unvernünftig. 16 Unvernunf. 17 Podčrtal Marx, razen »zakoni« in »iz sebe«. P O J A S N I L A t24! Marx se nanaša na J. B. C. Nürnberger]a, izdajatelja Diogena Laertija, ter J. G. Schneiderja, izdajatelja dveh Epikurovih pisem. Verjetno indirektno citirano po J. K. Schaubach: Ueber Epikur's astronomische Begriffe, nebst einem Nachtrage zu nr. 195 des A. Anz. d. D. 1837, v: Neue Jahrbücher für Philologie und Paedago- gik, oder Kritische Bibliothek für das Schul- und Unterrichtswesen Suppl. Bd. 5, H. 4: Archiv für Philologie und Paedagogik, Leipzig 1839, s. 550. p»] prosto citirano po Spinozi: Ethices pars I, De Deo. Propositio XXXVI, Appendix. P6i G. W. v. Leibniz: Opera omnia. Nunc primum collecta . . . studio Ludovici Dutens, T. 2. Genevae 1768, s. 21. Neque enim unquam dantur in natura duo entia, quo- rum unum ex asse conveniat cum altero . . . /Nikoli namreč v naravi ni danega dvoje bivajočega, izmed katerih bi eno popolnoma ustrezalo drugemu . . . / Nav. mesto je vsebovano v Marxovem berlinskem ekscerptnem zvezku iz 1. 1841. (MEGA2 IV/1). f"! Stobaios: Eclogae physicae I, 17, s. 33 /= Aetios I, 12, 5/. Marx tega mesta ne na- vaja po Schaubachu. t28l Ne gre za Metrodora iz Lampsaka, Epikurovega učenca, temveč za Metrodora iz Hiosa, Demokritovega učenca, ki ga je Stobaios netočno navajal za Epikurovega učitelja. t29! Lucretius: De rerum natura III, 882 /869/. f30l Atlas pravzaprav v grški mitologiji ni bil Titan, pač pa je Titanom pomagal v »titanomahiji« in bil za to obsojen, da nosi svet na svojih ramenih. I31l Marxov prevod za idiologia — zasebni govor, »subjektivno teoretiziranje«, special- no proučevanje. Mnoge izdaje pišejo alogia — nespamet. t32] Kantova kritika se usmerja proti »trem načinom dokazovanja bivanja boga iz spekulativnega uma«, tj. proti ontološkemu, kozmološkemu ter fizikoteološkemu dokazu; prim. I. Kritika čistog uma, Beograd 1958, s. 493. • dr. Božidar Debenjak PREDGOVOR H KRITIKI POLITIČNE EKONOMIJE POSKUS BRANJA Ein grosser Mann verdammt die Menschen dazu, ihn zu interpretieren. Hegel I. Eden najbolj znanih Marxovih tekstov — populariziranih v milijonskih na- kladah tudi po zaslugi stalinskega »dvuhtomnika«1 — je nedvomno Predgovor iz knjige H kritiki politične ekonomije. Iz njega črpa jo svojo modrost številni pisci učbenikov in priročnikov, iz njega citirajo odlomke o »vrhnji stavbi«, »oblikah družbene zavesti«, »družbenoekonomskih formacijah« in podobnem. In vendar se zdi, kot da so vsi t i citatorji in citatologi napisali številne strani s svojimi komentarj i samo zato, da bi potrdili Heglovo dialektično zlobo, izraženo v stavku: »kar je znano, zato še ni spoznano«. Zakaj večina tega, kar t rd i jo o tem Marxovem besedilu in o pre j navedenih pojmih, je brez p rave opore v Marxovem besedilu, marsikdaj pa temelji na napačnih prevodih in dezinterpre- tativni praksi. Tako npr. kljub zelo razširjenemu prepričanju Marx tu ne na- števa »oblilk družbene zavesti«, kar bi se po nemško reklo »Formen des gesell- schaftlichen Bewusstseins«, temveč govori o »družbenih obl ikah/formah zave- sti« ali »družbenih zavestnih formah« — gesellschaftliche Bewusstseinsformen. In prav tako malo govori Marx o »družbenoekonomskih formaci jah«; zanimajo ga marveč »progresivne epohe ekonomske formacije družbe«.2 A najsitudi že te navedbe opravičujejo trditev, da sta v tem besedilu »zna- no« in »spoznano« močno vsaksebi, na j vabljivo razglabl janje o takšnih vsebi- nah tu pretrgamo, našo pozornost pa preusmerimo na nekatere s t ruk turne mo- mente. Predgovor ima sedem odstavkov, in sicer dva uvajalna, enega sklepnega, vmes pa tri odstavke o lastnem politično-ekonomskem curriculumu, prekinjene z odstavkom o »rezultatu« (Ergebnis). Ta odstavek, četrti po vrsti, je obenem najdaljši in edini, ki je nenehno v citatološkem obtoku. Zato je tembolj potreb- no, da se ozremo tudi na druge odstavke in raziščemo njihovo sporočilo. Prvi odstavek umešča delo Zur Kritik v sklop »obravnave sistema meščan- ske ekonomije« v šestih delih. Drugi odstavek sporoča, da je Marx sicer »ski- ciral« (hingeworfen) »neki obči uvod«, pa ga potem »zadržal zase« (unterdrück- te), da ne bi motil poti od »posameznega k občemu« z »anticipacijo (Vorwegnah- me) rezultatov, ki jih je treba šele dokazati«. Namesto tega »utegne biti tu na mestu nekaj namigov o poti mojih lastnih politično-ekonomskih študij«. 1 Slovenska izdaja pri CZ 1950/51 je neznatno modificirana. 2 O tem več v Marksizmu v svetu (9/1979, str. 20 isl.) 42 Vestnih: IMS 1982/1—2 In ti »namigi« (Andeutungen) so za nas prav posebej zanimivi. Obsegajo: (1) univerzitetni študij »jurisprudence, ki pa sem jo uganjal (betrieb) le kot podrejeno disciplino zraven filozofije in zgodovine« ; (2) izkušnje pr i Rheinische Zeitung, ko je prišel prvič »v zadrego, da sem moral poseči vmes z besedo (mitsprechen) o tako imenovanih materialnih inte- resih«, zlasti ob debatah o tatvini lesa in parceliranju, v sporu o kmečkem prob- lemu in pa ob problemu svobodne trgovine in zaščitnih carin; (2 a) izkušnje v diskusiji o nemških odmevih francoskega socializma in ko- munizma ; (3) vrni tev v študijsko sobo in kritična revizija Heglove pravne filozofije: odkri t je , da je kl juč v anatomiji »občanske družbe« ; (4) študij politične ekonomije v Parizu in Bruslju. Prepleteno s (3) in (4) zdaj Marx podaja »rezultat«. Nato nadal juje z orisom curriculuma : (5) Engelsova »genialna skica« (Očrti za kritiko nacionalne ekonomije) ju poveže v »stalno pismeno izmenjavo idej«; (6) Engelsov Položaj delavskih razredov v Angliji kaže, da je le-ta »po dru- gi poti prišel do istega rezultata kot jaz«; (7) skupa j sta se odločila razviti »nasprotje najinega nazora (Ansicht) na- sproti ideološkemu (nazoru) meščanske filozofije« kot obračun »z najino nek- danjo filozofsko vestjo« (Nemška ideologija); (8) Misère de la philosophie je »odločilne točke najinega nazora prvikrat znanstveno, četudi le polemično, nakazala« leta 1847; (9) skupa j z Engelsom Manifest komunistične stranke, sam Discours sur le libre échange in pa Mezdno delo (in kapital); (10) revolucija 1848 in Neue Rheinische Zeitung; (11) nada l jevanje ekonomskih študij v Londonu, ovirano od materialnih težav; dobitev energi j zaradi sodelovanja (»zdaj že osemletnega«) pri New York Daily Tribune. Točki (8) in (9) s ta v našem prikazu kronološko urejeni. V oči pa bije neka pomembna vrzel: niti z besedo Marx ne omenja Svete družine! Prav tako kot to delo so tudi pariški »ekonomsko-filozofski« rokopisi pravzaprav zamolčani, oziroma omenjeni v isti sapi z ekscerpti. Ta opustitev mora imeti neki tehten raz- log ; ta razlog ne more biti v tematiki, saj Sveta družina ne vsebuje sorazmerno m a n j »ekonomskih« vprašan j kot denimo Nemška ideologija, ki je izdatno omen- jena. Razlog torej ni v pretežno filozofski vsebini, temveč v načinu obravnave, v odgovorih, ki jih delo daje. Če smo sklepali prav, je imel Marx januar ja 1859 ob misli na Sveto družino neki slab občutek. Pri tem je gotovo vplivalo tudi to, da dela samega ni imel v osebnem arhivu in mu v Londonu ni bilo dostopno; tudi Engels dela ni premogel; to vemo, ker sta vsak svoj izvod dobila šele od Kugelmanna, ki je imel »mnogo boljšo zbirko najinih del kot midva obadva skupaj«, in to šele v aprilu 1867.3 Ko je Marx v začetku marca 1860 pisal od- vetniku v tiskovni tožbi, nava ja za Sveto družino sicer založbo in podnaslov Kritika kritične kritike, n e pa naslova!4 Kaj ga je moglo na tem delu tako mo- titi? Zaka j ga je potisnil iz zavesti? Saj je to vendar delo, v katerega predgo- voru imamo znameniti poudarek na »realnem humanizmu«, na katerega tako mnogi prisegajo. 3 Marx Engelsu 24. aprila 1867, MEW 31: 290. 4 Marx pravnemu svetniku Webru 3. marca 1860. MEW 30: 509. Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus bran ja 43 Domnevati smemo, da je ravno ta poudarek na realnem humanizmu« in na Feuerbachu bil eden od odločilnih razlogov za Marxovo nelagodnost. Nem- ška ideologija je namreč pokazala, kako oster boj je t reba bojevati zoper Feuer- bachove socialistične učence — nemške »resnične socialiste«; Cirkular proti Kriegeju in Nemški socializem v verzih in prozi sta nastala na podlagi zbra- nega gradiva za Nemško ideologijo iin sta polemiko prenesla v javnost; t re t je poglavje Manifesta je dalo temu boju še zadnji najostrejš i poudarek. Da je ta domneva pravilna, nam potr jujejo besede iz Marxovega pisma Engelsu 24. aprila 1867: »V Kugelmannovi zbirki najinih del« »sem našel spet tudi Sveto družino, ki mi jo je podaril in katere en izvod Ti bo poslal. Bil sem pri jetno presenečen, ko sem odkril, da se nama tega dela ni treba sramovati, čeravno kul t Feuerbacha zdaj na človeka deluje zelo humoristično.«5 Marxovo »prijetno presenečenje« je empiričen dokaz za nelagodnost, ki ga je mučila ob tem delu. Druga točka, v kateri Marx najver je tneje ni bil zadovoljen, j e bil način obravnavanja Proudhona, katerega Sveta družina kaže v prilično svetli luči. Toda o tem nimamo dokazov in smo zato navezani le na sklepanje. Ni torej pretiran sklep, da je Marx do aprila 1867 živel pod pritiskom suma, da »se je tega dela treba sramovati«, in ker je bil an poglavitni avtor, je ta sum peklil predvsem njega. Šele ko je dobil delo spet v roke in se ob b ran ju prepričal, da v omenjenih slabostih ni vsa ali poglavitna vsebina knjige, je postal do n j e bolj spravljiv. Ta Marxova izkušnja je pomembna tudi za nas : ko vrednotimo takšne po- membne miselne dokumente iz Marxovega razvoja, kot Sveta družina nedvom- no je, se moramo skrbno varovati, da se ne zapletemo v zanke »humanizma«, »realnega humanizma« in drugih neprevladnih feuerbachovskih formul, ki so bile za Marxa samega vir tolikšne nelagodnosti. Pomembnost in veličina Svete družine sestoji v velikih odkritjih o(b) tradiciji nemške klasične filozofije: ne v naslonitvi na Feuerbacha, temveč denimo v ugotovitvi o povezanosti »ideje« in »interesa«; pa tudi v kritiki malomeščanske moralke, ki »dobro plačuje in hudo kaznuje« — kot je prikazana v podobi Suejevega junaka Rudolpha, kneza Ge- rolsteinskega; pa v nadaljevanju Židovskega vprašanja, pa v pretresu miselne in politične tradicije francoske revolucije, zgodovine materializma in še in še. Vse to so teme, ki jih je Marx obravnaval že pred tem delom ali po njem, ali pa sploh predstavljajo kamenčke v mozaiku njegovega teoretskega stališča. »Kult Feuerbacha« »wirkt auf einen jetzt sehr humoristisch« (deluje na človeka zdaj zelo humoristično) še posebno spričo tega, da je Marx velik del kr i - tike Feuerbacha, kot jo poznamo iz Tez o Feuerbachu, razvil že prej — v Kritiki Heglove pravne filozofije. Uvod. Tu ni težko prepoznati Marxovih ob- jekcij Feuerbachu iz četrte, šeste, pa tudi sedme, osme in enajs te teze. Vse te objekcije so v omenjeni Kritiki razvite kot namig Feuerbachu, kako n a j dogradi svojo filozofijo, oziroma razširi svoj filozofski pogled. Pisane so v iluzoričnem pričakovanju, da bodo lahko sprejete, in tudi Židovsko vprašanje je napisano kot razširitev feuerbachovskega razmišljanja na vprašanja , ki j ih Feuerbach sam »še« ni zajel — spet v iluziji, da gre za »ekstenzionalno« nezadostnost, ne pa za »intenzionalno«. Teze o Feuerbachu pa so izraz ravno spoznanja o vsebin- ski nemožnosti, da bi Feuerbach ali kak feuerbachovec lahko prišel do spoznanj o naravi sožitja ljudi. Kolikor je Althusser v svojih filipikah proti programom »realnega huma- nizma« ter jal strožje branje Marxa, je imel seveda prav. Manj se je z n j im mo- 5 Marx Engelsu 24. aprila 1867, MEW 31: 290. 4 4 Vestnih: IMS 1982/1—2 goče s t r in ja t i v izpeljavi »epistemološkega reza«, ki spominja na znano »pravilo natančnosti«: 1. izmeri z mikrometrom; 2. označi s kredo; 3. odsekaj s sekiro. Približno tako je namreč p r i Al thusser ju z dat iranjem »epistemološkega re- za«. Nesprejemljiva je seveda konsekvenca, ki jo je iz svojega razumevanja Marxa potegnil A. Ždanov v znameniti diskusiji o knjigi Aleksandrova: da ni pomembno, kar Marxa povezuje s predhodniki, temveč tisto, k a r ga od nj ih lo- čuje. Ta zdravorazumski sklep je vreden glave, ki ga je porodila. Zelo eno- stavno si je s tvar zamislil že Mehring, ko je odpravil teoretske probleme Svete družine, ki so segali prek njegovega horizonta, s formulo »ideologisch genug« (prilično ideološko) — in L/ukacseva polemika proti n jemu ni bila ravno na j - m a n j motivirana s takšnimi stališči. Toda vse pomanjkl j ivost i takšnih preenostavnih rešitev ne spravijo s sve- ta problema: da je namreč v Sveti družini neka plast, ki je Marxa kot avtorja zelo ir i t i rala: odprt bok nasproti Feuerbachu. Tudi po Marxovi smrti je Engels to delo obravnaval — enako kot svoje Očrte za kritiko nacionalne ekonomije — z neko zadržanostjo; res je sicer vzel iz n jega daljši citat v angleški predgovor Razvoja socializma od utopije do zna- nosti in poslal Marxov izvod v Ameriko Sorgeju (od katerega ga je vzel nazaj na posodo za Labriolo), toda v prvem primeru gre za Marxovo rehabilitacijo materializma, v drugem pa za ilustracijo polemike s heglovsko špekulacijo. V Marxova zbrana dela pa bi knjigo Engels zagotovo uvrstil le s kritičnim pred- govorom. Tudi Engelsovo stališče tore j po t r j u j e protislovni pomen tega njunega dela. Jedro predgovora — odstavek o »rezultatu« — ki je značilno postavljeno že pred Nemško ideologijo — pa mora biti predmet posebne obravnave. II. »Ce qu'il y a de certain, c'est que moi, je ne suis pas marxiste« — »Eno pa je gotovo, da namreč jaz nisem marksist,« je ušlo Marxu konec sedemdese- tih let.6 Ko preha jamo na analizo enega najbol j znanih odlomkov iz Marxovih del — centralnega, četrtega odstavka Predgovora H kritiki politične ekonomije — in smo soočeni s povodnijo, če ne že vesoljnim potopom del z zveličavno raz- lago, so n a m te besede v veliko tolažbo. Od številnih nog, ki so topotale čez subtilno Marxovo misel, je namreč teren tako steptan, da se je prav težko do- kopati do njegove prvotne (Marxove) vsebine. Naš prejšnj i vstop v besedilo nam je pokazal, da je Marx svojo filozofsko in teoretsko oblikovanje sklenil z nekim »rezultatom« (Ergebnis), ki ga je po- tem vzel za osnovo nada l jn jemu preučevanju (Studien). Pogled na curriculum in na mesto, kamor je Marx t a rezultat uvrstil, nam je pokazal, da je časovno pred tistim intenzivnim sodelovanjem z Engelsom, ki ga označuje Nemška ideologija, sa j izrecno pravi v pe tem odstavku, da je Engels prišel do istega 6 . . je Marx rekel Lafargueu« o francoskem »-marksizmu« — Engels Bernsteinu 2—3/11—1882, MEW 35: 388 (pod črto pa biser prevodne grustljivosti: »wenn das Marxismus ist, bin ich kein Marxist«, ali po naše: »-če je to marksizem, nisem noben marksist«! Izdano 1967). Okrog leta 1890 je bil ta izrek Engelsu kar naprej v ušesih, tako da ga vsaj trikrat citira, vselej v obliki: »Tout ce que je sais, c'est que moi, je ne suis pas marxiste.« (MEW 22: 69 etc.) Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus bran ja 45 rezultata po drugi poti. To se u jema z znano Engelsovo izjavo, da je Marx ob njunem bruseljskem srečanju imel teoretsko stališče že izoblikovano, pa tudi z Engelsovo emfatično karakterizacijo Tez o Feuerbachu.7 S tem je obenem padlo dogmatsko bran je Leninovega Karla Marxa,s iz katerega so v času po- lemik o »mladem Marxu« nekateri sklepali, da je šele Beda filozofije »zrelo« delo. Kot smo že videli, je v simetrični zgradbi Predgovora na jda l j š i in na jbo l j izpostavljen srednji, četrti odstavek. Njegov prvi odstavek šteje še čisto v curriculum vitae: za rešitev dvomov se Marx loti »kritične revizije Heglove pravne filozofije«, katere »uvod je izšel v Deutsch-Französische Jahrbücher, izdanih 1844 v Parizu«. S tem dobimo terminus ante quem za prvi , vmesni rezultat: februar 1844; če verjamemo izdajateljem MEW, pa je bil uvod na- pisan že jeseni 1843. Ta vmesni rezultat karakterizira Marx takole: Meine Untersuchung mündete in dem Ergebniß, daß Rechtsverhältnisse wie Staatsformen weder aus sich selbst zu begreifen sind, noch aus der sogenannten allgemeinen Entwicklung des menschli- chen Geistes, sondern vielmehr in den materiellen Le- bensverhältnissen wurzeln, deren Ge- sammtheit Hegel, nach dem Vorgang der Engländer und Franzosen des 18. Jahr- hunderts, unter dem Namen »bürgerliche Gessellschaft« zusammenfaßt, daß aber die Anatomie der bürgerlichen Gesellschaft in der politischen Oekono- mie zu suchen sei. Moje preiskovanje se je izteklo v rezul- tatu, da pravnih razmer (i j) in pa držav- nih form ni moči zapopasti iz njih sa- mih, niti iz tako imenovanega občega razvoja človeškega duha, marveč da korenini j o v materialnih živ- ljenjskih razmerjih, katerih celokupnost je Hegel, po zgledu Angležev in Franco- zov 18. stoletja, strnil pod imenom »ob- čanska družba«, da pa je anatomijo občanske družbe iska- ti v politični ekonomiji. Preden preidemo na analizo, na jp re j neka j terminoloških pripomb. Te so tembolj potrebne, ke r je dsedanji slovenski prevod9 reduciral slovensko iz- razje na »standardni jezik«, se pravi, ga v pr imer javi z nemščino osiromašil. To je najbolj očitno pri redukciji izrazov za raziskovalno delo. V našem tekstu go- vori Marx o Untersuchung, Erforschung, Studium, torej o preiskovanju, raz- iskovanju in preučevanju (študiju), v omenjenem prevodu pa o raziskovanju, 7 ». . . neprecenljivi (zapiski) kot prvi dokument, v katerem je zabeležena kal novega pogleda na svet.« MEID V: 430. 8 Gre za Leninov enciklopedij ski članek iz leta 1914, ki se je opiral na tedaj do- stopne tekste Marxa in Engelsa. Kot prelomno delo je Lenin tam uvrstil Bedo filozo- fije, ne vedoč, da so v njej »anticipirano« objavljeni rezultati Nemške ideologije (iz katere je bil tedaj znan le »Sveti Max«, objavljen 1903 v zborniku Nachlaß etc.). Slo- venski prevod Predgovora je v tem smislu povzdignil tudi samo Marxovo karakteri- zacijo: »wurde (...) angedeutet« v »sem (...) razvil«. (MEID III: 10.) 9 ID I (1950) in MEID III (1968), prevedel Mirko Rupel, v tem odstavku se obe izdaji docela ujemata. Citiram: »Moje raziskovanje se je končalo z rezultatom, da pravnih odnosov kakor tudi državnih oblik ni mogoče razumeti niti iz njih samih niti iz tako imenovanega splošnega razvoja človeškega duha, marveč da temeljijo v materialnih življenjskih odnosih, katerih celotnost obravnava Hegel, kakor so to delali Angleži in Francozi 18. stoletja, pod imenom »meščanska družba« da pa je treba iskati anatomijo meščanske družbe v politični ekonomiji.« Prevajalcu ne gre odrekati slovnične korektnosti, vendar se ravno ob njej jasno kaže, da samo ta ni dovolj; če imamo pomisleke ob prevodu tega vidnega strokovnjaka za slovenski je- zik, so ti pomisleki pač rezultat vmesnega razvoja interpretacije in poglobitve sve- tovne in domače diskusije. 46 Vestnih: IMS 1982/1—2 raziskavanju in študiju. Še bolj drastično je osiromašena slovenščina, če zve- demo nemška Beziehung (odnos) in Verhältnis (razmerje) na en sam izraz — »odnos«.10 Potem so tu publicistični prevodi namesto terminoloških: begreifen je le publicistično lahko »razumeti« ( = verstehen), sicer pa »pojmiti« ali »za- popasti«. Dal je : razbi jan je Marxove metaforike (wurzeln = koreniniti, ne pa »temeljiti«) in nepreciznost (zusammenfassen je pač »strniti« in ne »obravna- vati« ; v našem prevodu smo ra j e žrtvovali sedanjik — ker n e moremo reči »strnjuje« — kot pa ustrezni glagol). In naposled: jezikovne rešitve, ki siro- mašijo slovenščino: Gesamtheit ravno ni celota ali »celotnost«, temveč je »vse skupaj«, in za to je po 19. s tolet ju ostala le beseda »celokupnost«.11 Preostane le še en razloček: termin »občanska družba« ali po starem »meščanska družba«. Bralcu Nemške ideologije je znano, da je tam izrecno rečeno, da je ta družba obstajala že zdavnaj , svojo moderno podobo pa je dobila v kapitalistični dobi. Da je prvi vir za Heglovo »die bürgerliche Gesellschaft« francoska (Rousseau) la société civile in pred n jo angleška (Hobbes, Locke) civil society, je dovolj znano; pred tem imamo latinsko societas civilis, izraz, katerega oče je Cicero, živi pa še skozi srednj i vek do renesanse in v njej . Začetnik izraza pa je Ari- stoteles (politiké koinonia), in da bi Aristotelovo družbo imenovali »meščanska«, bi morali dati meščanstvu tisti večnostni pridih, ki si ga samo tako želi. Vmesni rezultat sestoji tore j v tem, da (a) pravna razmerja in državne forme koreninijo v (b) mater ia lnih življenjskih razmerjih = »občanski družbi«, (c) ka tere anatomijo je iskati v politični ekonomiji. Obe bistveni metafori sta podčrtani ; s prvo je razmer je med institucijami in samim socialnim telesom oz- načeno kot korenin jenje nečesa nadzemskega v zemlji, z drugo pa je socialno telo (social body bo Marxov izraz iz časa Pariške komune) predmet anatomskega preiskovanja. Stransko opozorilo: Izraz »občanska družba« je prvič v narekova- jih, drugič pa brez nj ih. Marx se slejkoprej ne odpoveduje rabi tega termina, ki ga je po Nemški ideologiji rabil med drugim v Bedi filozofije (MEID II; 539). Rezultat tega pre iskovanja (Untersuchung uporabi Marx v raziskovanju (Erfor- schung) politične ekonomije v Par izu in Bruslju. In zdaj sledi zanimiv uva- jalni s tavek: Das allgemeine Resultat, das sich mir er- gab, und einmal gewonnen, meinen Stu- dien zum Leitfaden diente, kann kurz so formulirt werden: Obči rezultat, ki sem ga našel in ki je, potem ko je bil dobljen rabil mojim štu- dijem za vodilo, je moči na kratko for- mulirati takole: Za simetri jo s prvim »rezultatom« (Ergebnis) je poglobljeni drugi (Resul- tat) opisan z glagolom das sich mir ergab. Dobljen je bil, potem ko je bil 10 Tu interferirá srbohrvaščina, ki nima dveh izrazov. Na nujno razliko pa je opozarjal Engels ob prevajanju Bede filozofije v nemščino: »Namesto .Beziehungen' (,odnosi') za rapports zvečine postavljam Verhältnis (razmerje), ker je prvo prenedo- ločno in ker je Marx sam nemški Verhältnis vedno podajal z rapport in narobe. Ob tem je npr. v rapport de proportionnalité ta rapport kvantitativen, kar se da posneti le s Verhältnis, ker ima Beziehung pretežno kvalitativen smisel.« (Pismo Kautskemu 22/08—1884, MEW 36: 202.) 11 Starejša slovenska beseda za ta pojem je bila vsi čiherno, ves čiheren (npr. vsa čiherna postava »celokupni zakon« Schönleben, vsi čiherni jeziki Skrabec, luna vsa čiherna je postala kakor kri Kastelec). Pred Kastelcem in Vorancem (17. st.) beseda najbrž ni bila zapisana, etimologi je niso znali sprejemljivo pojasniti in spodrinil jo je slavizem celokupen (1867 Janežič, 1874 Levstik). Brez nje danes nimamo prevoda za lat. cunctus, nem. gesamt. Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus b r an j a 47 rezultat »preiskovanja« ali »kritične revizije« Heglove pravne filozofije upo- rabljen v »raziskovanju« politične ekonomije: potlej pa je »rabil za vodilo« Marxovim »študijem« (ali preučevanjem). III. Oglejmo si zdaj ta »obči rezultat« tezo za tezo: 1. »V družbeni produkciji svojega življenja stopajo l judje v določena, nujna, od njihove volje neodvisna razmerja, produkcijska razmerja, ki ustrezajo neki določeni razvojni stopnji njihovih materialnih produktivnih sil. 2. Celokupnost teh produkcijskih razmerij tvori ekonomsko strukturo družbe, realno bazo, na kateri se dviga neka pravna (juristischer) in politična nadzidava, in kateri ustrezajo določene družbene forme zavesti. 3. Produkcijski način materialnega življenja pogojuje socialni, politični in duhovni življenjski proces sploh. Ni zavest ljudi tista, ki določa njihovo bit, temveč narobe, njihova druž- bena bit je tista, ki določa njihovo zavest. 4. Na neki stopnji njihovega razvoja pridejo (gerathen) materialne produk- tivne sile družbe v protislovje z obstajajočimi (vorhandenen) produkcijskimi razmerji, ali, kar je le pravniški (juristischer) izraz za to, z lastninskimi raz- merji, znotraj katerih so se bile doslej gibale. Iz razvojnih form produktivnih sil se ta razmerja sprevržejo v njihove okove. 5. Nastopi tedaj neka epoha socialne revolucije. 6. S spremembo ekonomske podlage doživi vsa neznanska nadzidava počas- nejši ali hitrejši prevrat (wälzt sich langsamer oder rascher um). 7. V obravnavanju (Betrachtung) takšnih prevratov je treba vedno razloče- vati med materialnim prevratom v ekonomskih produkcijskih pogojih, ki ga je mogoče naravoslovno zvesto konstatirati, in pravniškimi, političnimi, verskimi, umetniškimi ali filozofskimi, skratka ideološkimi formami, v katerih se l judje tega konflikta zavedo in ga izbojujejo. Prav tako malo kot o tem, kaj je kak individuum, presojamo po tem, ka j se mu samemu dozdeva (dünkt), prav tako malo moremo o takšni prevratni dobi (Epoche) presojati po njeni zavesti, mar- 48 Vestnih: IMS 1982/1—2 več to zavest moramo razložiti iz protislovij materialnega življenja, iz obstaja- jočega (vorhanden) konfl ikta med družbenimi produktivnimi silami in produk- cijskimi razmerji . 8. Kaka družbena formaci ja nikoli ne propade (untergehen), preden so razvite vse produktivne sile, za ka te re je dovolj široka, in nova višja produkcijska raz- m e r j a nikoli ne stopijo na to mesto, preden so njihovi materialni eksistenčni pogoji bili donošeni (ausgebrutet) v krilu stare družbe same. 9. Zato si človeštvo zastavlja le naloge, ki j ih more rešiti, zakaj če natančneje pogledamo, bomo vedno odkrili (finden), da naloga sama nastane (entspringt) le tam, k j e r so materialni pogoji za njeno rešitev že navzoči (vorhanden) ali Višaj v procesu nas ta jan ja . 10. V velikih obrisih lahko kot progresivne epohe ekonomske družbene forma- cije označimo azijski, antični, fevdalni in moderno meščanski produkcijski način. 11. Meščanska produkci jska razmer ja so zadnja antagonistična forma družbe- nega produkcijskega procesa, antagonistična ne v smislu individualnega anta- gonizma, temveč takega /antagonizma/, ki izrašča iz družbenih življenjskih po- gojev individuov, a produkt ivne sile, ki se razvijajo v krilu meščanske družbe, us tvar ja jo hkra t i mater ia lne pogoje za razrešitev tega antagonizma. S to družbeno formaci jo se zato zakl jučuje predzgodovina človeške družbe.« IV. V teh petnajs t ih lapidarnih stavkih, ki smo jih razdelili s številkami v ena js t tez, j e torej podano celotno »vodilo«, ki je Marxu »rabilo pri preučeva- nju«. To je, še enkra t n a j poudarimo, obči rezultat, ki ga je Marx dosegel (das allgemeine Resultat, das sich m i r ergab), še preden sta se z Engelsom skupaj lotila posla; Engels je »prišel po drugi poti do istega rezultata kot jaz« (war auf anderm Wege / . . . / mi t mir zu demselben Resultat gelangt), »primeraj njegov Položaj delavskih razredov v Angliji«, in terminus ante quem za oba je »spo- mladi 1845«, ko sta skupa j sklenila napisati Nemško ideologijo. Pričakovati je torej, da bomo enajs t tez »občega rezultata« našli v celoti že v Nemški ideologiji, nekatere pa že tudi prej . In res se zdijo mnogi stavki kar naravnost citati; po- sebno očitno je to pri drugem stavku t re t j e teze, ki se v Nemški ideologiji bere takole: »Zavest nikoli ne more biti k a j drugega kot zavestna bit, in bit ljudi je nj ihov dejanski življenjski proces. (MEID II: 25).12 Prva teza »občega rezultata« prav tako očitno ponavlja eno osrednjih misli Nemške ideologije; n jen i bistveni elementi so: (a) l jud je v družbeni produkciji svojega življenja (b) stopajo v (eingehen) (c) določena, (d) nujna , od volje l judi 12 Največ vzporednic v Nemški ideologiji najdemo v »čistopisu« prvega dela I. ad Feuerbach (MEID II: 17—19, (20—21), 23—26, pa tudi na nadaljnjih straneh se variirajo misli iz »občega rezultata«, prim. MEID II: 43, 46, 50, 57—60, 76—77, 80, 94, 96—97. Dr. Božidar Debenjak : Predgovor h krit iki politične ekonomije — poskus b r a n j a 49 neodvisna razmerja, = (e) produkcijska razmerja, ki (f) ustrezajo (entsprechen) (g) neki določeni (einer bestimmten) razvojni stopnji (h) materialnih produktiv- nih sil ljudi. Imamo torej medsebojno ustrezanje (korespondiranje) določenih (produkcijskih) razmerij in neke določene razvojne stopnje materialnih produk- tivnih sil. Ta razmerja so nujna, od volje l judi neodvisna — da ne vekovečno nujna, nam pove teza 4 in njene izpeljave 5—8 in 11, kako je z neodvisnostjo, pa zlasti teza 9. V tezi 9 imamo pred seboj Marxovo variacijo na temo Heglo- vega izreka: »Was wirklich ist, das ist vernünftig, und was vernünf t ig ist, ist wirklich« — Kar dejansko je, to je umno, in ka r je umno, je de jansko; ko se razmerje začne upirati umu, je že nedejansko, a ko postane nedejansko, se nu jno začne upirati umu. Druga teza »občega rezultata« je postala paradigma za sociologizirajoči marksizem. Šele razvneta reakcija (Prawer, Silva13) je ponovno priklicala v spomin dejstvo, da tudi v znanstvenih besedilih metafor ne gre brati dobesedno, temveč ravno kot — metafore. In to velja ka jpada tudi za »nadzidavo«. Na temle mestu uporablja Marx besedo Ueberbau, drugod v nemškem besedilu še Superstruktur (že v Nemški ideologiji, spet v Teorijah o presežni vrednosti, pa najbrž še kje), v angleškem besedilu superstructure, superstructures, supercon- structed (1871), medtem ko se v francoskih prevodih uporabl ja 1871 izraz édi- fice, v francoski verziji Razvoja socializma pa superstructure. Nasprotni pojem ima pri Marxu (in Engelsu) naslednja poimenovanja: Basis, Grundlage, Grund, Unterbau (enkrat, nato pri Rozi Luxemburg in K. Korschu), v francoščini base, v angleščini basis in foundation. V slovenščini so se za to uporabl jal i doslej na - slednji izrazi: nadstavba (češ.), nadgradnja (hs.), v rhn ja stavba, nadzidava in superstruktura, oziroma baza, osnova, podlaga. K a j sploh pomeni izvorna Mar- xova metafora? Slovarji nemškega jezika iz Marxove dobe nas pouče, da je Ueberbau »gornji del zgradbe, ki štrli čez spodnjega« (Heinsius 1840, Sanders 1869), oziroma, »del gornjega nadstropja, ki izstopa čez linijo spodnjega zidu« (Brockhaus 1898), nekako tako, kot v srednjeveških mestih ali pa v ohridski arhitekturi. Ueberbau je torej nekako tisto, kar kipi čez spodnji , bazični zid in je narejeno iz primerno lažjega gradiva. Ni torej Oberbau ali gornjica ali v r h n j a stavba, temveč kvečjemu »čeznjica« ali čez štrleča na(d)zidava, ki je po svoje »v zraku«. Po tem premisleku si laže ogledamo vsebino druge teze. V n j e j so nasled- nj i bistveni elementi: (a) celokupnost produkcijskih razmeri j = (b) ekonomska s truktura družbe, in ta je (c) realna baza, na kater i se (d) dviga (erhebt) neka (e) juristična (pravna/pravniška) in politična nadzidava, in kater i (f) ustrezajo (entsprechen (g) določene družbene forme zavesti. Zveza j e torej nas lednja : (A) ekonomska s t ruktura družbe kot realna baza (B) jurist ična in politična nadzidava, ki se na n j e j dviga, (C) določene družbene forme zavesti, ki ji (bazi} ustrezajo/korespondirajo. V tej tezi so družbene forme zavesti obravnavane v drugem kontekstu kot institucionalni sistem, metafora »nadzidava« se nan je ne nanaša neposredno. Prvi del metafore, »realna baza«, ima eno najbol j zgodnjih vzporednic v Tezah o Feuerbachu in skoznje v Židovskem vprašanju. Sa j pravi 4. teza: »Feuerbach izhaja iz fakta religiozne samoodtujitve, podvoji tve sveta na reli- gioznega in posvetnega. Njegovo delo sestoji v tem, da razreši religiozni svet v 13 S. S. Prawer, Karl Marx and World Literature 1976, 21978 pp 272—306, zlasti 293 ff, slov. Karl Marx in svetovna literatura 1981 str. 291—322, zlasti 310 nn; leto prej (1975) Ludvico Silva, prim. Marksov književni stil (El estilo literario de Marx), Beograd 1981, 56—62 s temperamentnim napadom na dobesedno razumevanje. i Vestnik IMS 50 Vestnih: IMS 1982/1—2 njegovo POSVETNO OSNOVO. Ampak da se POSVETNA OSNOVA odpne od same sebe in se f iksira samostojno kraljestvo v oblakih, je razložljivo le iz samo- raztrganosti in oporekanja-sebi-sami te POSVETNE OSNOVE. To sâmo je treba tore j v n j e j sami tako razumeti v njenem protislovju kot praktično revolucio- nirati. Religija kot družbena forma zavesti se očitno odpne od »posvetne osno- ve«, z n jo se svet (samo)podvoji; to pa je nasledek notranjega protislovja in samoraztrganosti »posvetne osnove«. V Kritiki Heglove pravne filozofije. Uvod vidimo, da kot »kompendij«, »point d'honneur« in »protest« religija »ustreza« (korespondira) svoji posvetni osnovi. V Židovskem vprašanju pa pridemo še korak dl je : t am se analizirata (navidez) dve religiji, židovstvo in krščanstvo, zares pa gre za no t ran jo protislovnost in samorazklanost »posvetne osnove«. Tam beremo stavke kot : »Religija je pr iznavanje človeka po ovinkih. Prek posred- nika. Država je posrednik med človekom in njegovo svobodo.« (MEID I : 159) »Kjer se je politična država resnično izoblikovala, živi človek ne le v mislih, v zavesti, temveč v dejanskosti, v življenju neko dvojno, nebeško in zemsko življenje, življenje v politični skupnosti, v kateri velja sebi samemu za družbeno bitje, in življenje v občanski družbi, v kateri deluje kot zasebnik /.. J Politična država je do občanske družbe v enako spiritualističnem razmerju kot nebo do zemlje.« (prav t am: 161). Dvojno življenje ljudi: občansko-privatno in držav- ljansko-politično pa korenini v zakonitostih same občanske družbe; zakaj država ne more delati drugega kot sankcionirati razmerja družbe. V nadaljeva- n j u tega razmišl janja v Nemški ideologiji (MEID II: 38—39), ki se izrecno skli- cuje na Židovsko vprašanje, imamo prav posebej poudarjeno to »realno bazo« (reale Basis), ki t e r j a osamosvojitev iluzoričnega občega interesa, ravno zato, ker je skupek sprtih, spopadenih interesov. Vsebina teze, ki jo obravnavamo, je torej očitno: institucionalna (juristična in politična) nadzidava je v drugem razmerju do realne baze/realne podlage kot družbene forme zavesti; le-te so »določene«, kot so bila v prvi tezi »določena« razmer ja in je bila »določena« razvojna stopnja materialnih produktivnih sil, torej zgodovinsko vsakokratne in konkretne; s to svojo konkretno takšnostjo »ustrezajo« vsakokratni »realni bazi«, pa na j bodo afirmativne ali kritične, izmirjene-spravlj ive ali nemirne ali celo rušilne. Niso pa nanjo na(d)zidane, ker ravno niso t rdna zidava/zgradba/stavba. Razmerje stavbe (nadzidave/superstruk- ture) do baze (osnove/podlage/podzidj a/temelj a) pa mora na neki način zaobjeti poleg baze tudi »ustrezajoče ji« družbene forme zavesti. To misel imamo za- beleženo v n jen i elementarni, še nedodelani podobi v Židovskem vprašanju:14 das Verhältniss des politischen Staats zu seinen Voraussetzungen, mögen dies nun materielle Elemente sein, wie das Pri- vateigenthum etc., oder geistige, wie Bildung, Religion. razmerje politične države do njenih predpostavk, najsi so to že materialni elementi kot privatna lastnina itn., ali duhovni, kot omika, religija. Kot vidimo, so tu »predpostavke«, sicer imenovane v istem tekstu tudi »temelj« (Grund) in »baza« (Basis), razdeljene na »materialne« (lastnina kot produkcijsko razmerje) in »duhovne« (omika, religija kot določeni družbeni formi zavesti), država pa se pne kot nebo nad zemljo nad obema tipoma svojih »pred- postavk«, ali pa šteje med svoje — državine — elemente institucionalno lupino, v kateri n a j se ure jeno dogaja »duhovna predpostavka«: religija v državni cer- 14 Nemško besedilo navajam po reprintu prvotiska str. 192, slovensko prim. MEID I: 162. Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus b ran ja 51 kvi, omika v državni šoli. To je en način določitve razmerja med juristično in politično nadzidavo in pa določenimi družbenimi formami zavesti. Od njega ni daleč do »ideoloških aparatov države«, ki pa se nanašajo na cerkev in ne ne- posredno na omiko. V sedmi tezi »občega rezultata« pa imamo komplementarno določitev: na način družbenih form zavesti in znotraj teh form se razplete kon- flikt baze in se premakne (po šesti tezi) »vsa neznanska nadzidava« — z d ru - gimi besedami: izvrši se strukturalno upredmetenje tistega, kar je bilo malo- prej še zgolj družbena forma zavesti, zajeta v konflikt. V nasprot ju s kompleksnostjo druge teze »občega rezultata« je t r e t j a videti kristalno jasna. Tembolj, ker je n jen drugi stavek očitno citat iz Nemške ideo- logije. V prvem stavku imamo naslednje bistvene elemente: (a) produkcijski način materialnega življenja (v tezah tu rabljen prvič!) kot tisti, ki (b) pogojuje (bedingt) (c) življenjski proces ljudi, se pravi, (cl) socialni, (c2) politični, (c3) duhovni življenjski proces. Brž ko smo torej pogledali sestavine t re t je teze, se nam je njena jasnost izkazala za problematično, oziroma ter ja , da si jo raz- jasnimo. Najpre j se odpre vprašanje, ali je tu omenjeni »produkcijski način« (Produktionsweise) isto kot »produkcijski način« iz desete teze, ki ga je enajs ta teza potem povezala s »produkcijskimi razmerji«. A že kar takoj je očitno, da brez pritegnitve Nemške ideologije ne bo odgovora, ki bi nas mogel zadovoljiti. Isto velja za elemente (b), (c). Vzporednico prvemu stavku te teze bomo našli denimo na naslednjem mestu Nemške ideologije: »Način, kako l judje producirajo svoja življenjska sredstva, je na jp re j od- visen od kakovosti življenjskih sredstev, ki so jih našli in jih je t reba reproduci- rati. Tega načina ne gre gledati samo po tej plati, da je reprodukcija fizične eksistence individuov. To je marveč določen način dejavnosti teh individuov, določen način, da izražajo svoje življenje, njihov določen način življenja. Ka- kor individui izražajo svoje življenje, takšni so. K a j so, sovpada tore j z njihovo produkcijo, tako s tem, kaj producirajo, kot tudi s tem, kako producirajo. K a j individui tore j so, to je odvisno od materialnih pogojev nj ihove produkcije.«15 Začetek citata iz Nemške ideologije se pokriva z začetkom t re t j e teze »ob- čega rezultata«, saj »način, kako l jud je producirajo svoja življenjska sredstva« očitno ni nič drugega kot »produkcijski način materialnega življenja« ali »način produkcije materialnega življenja«. Kot prvi odgovor na vprašanje, ali je ta po- jem identičen s pojmom »produkcijski način« v deseti tezi »občega rezultata«, dobimo s tem neko omejitev: ni identičen, če je deseto tezo razumeti v smislu običajnega sociologističnega branja, naštevanja »družbenoekonomskih forma- cij«16 Nasprotno pa že zdaj lahko domnevamo, da moramo deseto tezo brat i kot specifikacijo t re t je ; v tem primeru pa moramo vanjo v razumevanju vnesti vse- bino omenjene vzporednice iz Nemške ideologije. Ta vzporednica se, kot vidimo, 15 MEID II: 18—19, po »konceptu čistopisa« str. /4/—/5/. 16 Marx in Engels uporabljata blizu 30 sinonimov za »družbeno formacijo«, med njimi naj navedem naslednjih 15: družbena forma (1845—1894), ekonomska druž- bena forma, družba, obravnavana po svoji ekonomski strukturi, družbena formacija (od 1852 dalje), ekonomska formacija družbe, ekonomske formacije družbe, formacija družbene produkcije, epoha produkcije / družbena epoha produkcije, epoha družbe- nega procesa produkcije, epoha ekonomske formacije družbe, forma družbenega pro- dukcijskega procesa = družbena formacija, ekonomska struktura družbe, ekonomska formacija, družba kapitalističnega načina produkcije, družba (brez nadaljnjih dolo- čil). Značilno je, da med njimi ni »družbeno-ekonomske formacije«, tega logičnega monstruma, primerljivega s »sadno-slivovo marmelado« ali pa nasprotka »privatno- ekonomskim formacijam«. 4« 52 Vestnih: IMS 1982/1—2 ne ome ju je le na začetek, temveč se navezuje na neko karakteristično besedo prve in druge teze, namreč »določen« (bestimmt): eine bestimmte Art, ihr Le- ben zu äußern, eine best immte Lebensweise derselben — »določen način, da izražajo svoje življenje, n j ihov določen način življenja«. Ce dodamo še izrecni poudarek, da ne gre le za »reprodukcijo fizične eksistence individuov«, je krog sklenjen: produkcijski način materialnega življenja je obenem produkcijski način duhovnega življenja. Oba stavka obravnavane teze imata vzporednico na nekem drugem mestu Nemške ideologije;17 mesto je vzporedno še drugim tezam: »Določeni individui, ki so na določen način produktivno aktivni, stopajo v ta določena družbena in politična razmerja / . . . / Družbena členitev in država stalno izhajata iz življenjskega procesa dolo- čenih individuov; toda teh individuov, ne kot se lahko kažejo v svoji lastni ali t u j i predstavi, temveč kot dejansko so, tj., kot delujejo, materialno producirajo, torej kot so dejavni ob določenih materialnih, od njihove samovolje neodvisnih omeji tvah, predpostavkah in pogojih. Produkci ja idej, predstav, zavesti je na jpre j neposredno vpletena v ma- terialno dejavnost in materialno občevanje ljudi, jezik dejanskega življenja. Predstavl janje , mišljenje, duhovno občevanje l judi se tu še kažejo, kot direkten izliv nj ihovega mater ialnega obnašanja. O duhovni produkciji, kot se prika- zuje v jeziku politike, zakonov, morale, religije, metafizike itd. nekega ljudstva, velja isto. L jud je so producenti svojih predstav, idej ipd., ampak dejanski, de- lujoči l judje , kot jih pogojuje določen razvoj njihovih produktivnih sil in obče- vanje, k i t emu ustreza, t j a do na jbol j oddaljenih formacij tega občevanja. Zavest nikoli ne more biti k a j drugega kot zavestna bit, in bit ljudi je njihov dejanski življenjski proces. Slede znamenite besede o ideološkem obračanju na glavo: »Ce se v vsej ideologiji l j ud j e in nj ihova razmerja prikazujejo kot v cameri obscuri postavljena na glavo, t eda j t a fenomen prav tako izvira iz njihovega historičnega življenjskega procesa kot obrnitev predmetov na mrežnici iz nj i - hovega neposredno fizičnega /življenjskega procesa/.« V citiranem odlomku na jdemo torej na začetku prvo tezo »občega rezul- tata«, v kateri se posebej poudar jeno ponavlja beseda »določen« (bestimmt). Nato je razmerje »družbene členitve in države« do produkcije označeno kot »izhajanje«. V drugem odstavku odlomka se srečujemo z delom druge teze »občega rezultata«, ki se nanaša na družbene forme zavesti, vendar je glagol »ustrezati« tu oznaka za razmerje med »produktivnimi silami« in »občevanjem«, pa tudi »formacije« so »formacije občevanja«. Mnogopomenski izraz Verkehr (v Bedi filozofije m u ustreza commerce) zajema tu očitno vsa družbena raz- merja.1 8 Ker pa je tu glavni poudarek na produkciji zavesti, se glagol »pogo- jevati« iz prvega s tavka t r e t j e teze »občega rezultata« tu nanaša na razmerje »produktivnih sil in občevanja« do l judi kot producentov predstav. Stavek o »biti in zavesti« je v Nemški ideologiji torej spremljan celo z eti- mološko povezavo: das Bewußtsein = das bewußte Sein. Izbira besede das Sein je bila tore j res na re jena v času Nemške ideologije, ko je imela globoko uteme- ljenost v neposrednem polemičnem dialogu z nemško filozofsko tradicijo. Mimogrede rečeno, navedene vzporednice, ki bi jih z lahkoto pomnožili, nam kar polagajo na misel domnevo, da je Marx tik pred tem, ko je pisal ob- 17 MEID II: 23—25, začetek pole (5) »čistopisa«. 18 V rokopisu imamo kot takoj izločeno varianto tudi »produkcijska razmerja«: bestimmte Individuen (unter bestimmten Produktionsverhältnissen) die auf bestimm- te Weise produktiv tätig sind«, prim. začetek citata. Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus bran ja 53 ravnavani predgovor, temeljito prebral rokopis Nemške ideologije — ali vsa j njegov najbolj teoretski del 1. ad Feuerbach — in da stavek o »glodajoči kr i t iki miši«, ki očitno izvira iz avtopsije, ponovljive še danes, ne priča le o zuna- njem pogledu na svežnje rokopisa, temveč o ponovnem branju.) V. Takoj za temi tremi tezami, ki se navidez »mirno« nanašajo n a družbo, kot bi bile »sociološko« napotilo, pride vrsta tez, ki se nanaša jo na revolucijo, na prevrat (Revolution, Umwälzung). Tudi te teze so polne namigov o zavesti in zavestnih formah. Tako imamo v četrti fazi še ostreje uporabljeno besedo »juristisch«, ki smo jo srečali že v drugi tezi, tu še očitneje v pomenu »prav- niški«: lastninsko razmerje je pravniški izraz za produkcijsko razmerje. Ob- enem tu prvič v tezah nastopajo »materialne produktivne sile družbe« — izraz, ki je prav tako nastal že do dobe Nemške ideologije in bil uporabl jen v pismu Annenkovu in v Bedi filozofije.19 Raziskuje se nj ihovo »gibanje« »znotraj pro- dukcijskih razmerij«, ki se je zaostril v »protislovje«, se pravi, v oporekanje enih drugim.20 Ne kaže prezreti tudi drugega stavka: v to oporekanje »pridejo« (gerathen) produktivne sile, potem ko so bila dana razmer ja neko dobo n j ihove »razvojne forme«, a zdaj so njihovi »okovi«. 2 e iz tega je očitno, da v produk- tivnih silah (in tudi, z določilnico, v »materialnih produkt ivnih silah«) ne kaže gledati z Buharinom predvsem ali izključno »tehnike«, torej produkcijskih sred- stev, temveč da je tu bistveno udeležen zavestni subjekt (saj sicer bi bil med četrto in sedmo tezo prehod nemogoč!). Peta teza govori o »eine Epoche der socialen Revolution«21 — »neki epohi socialne revulucije«. 2 e nedoločni člen »eine (Epoche)« nam da misliti. Očitno je namreč, da ne gre za »tisto« revolucijo, za prevrat , o ka te rem bo beseda v zadnji tezi »občega rezultata«, za konec »predzgodovine človeške družbe«, t em- več za »eno od revolucij«. Ko zdaj iščemo ključ za ta pojem, se na jp r e j ustavimo ob zgodnji izpričani rabi v Engelsovih Očrtih za kritiko nacionalne ekonomije in v prvem od Marxovih pariških rokopisov 1844: v prvem govori Engels o glo- balni krizi sistema (MEID I: 231), ki mora »naposled privesti socialno revolucijo, o kakršni šolska modrost ekonomov ne more niti sanjat i«; v drugem se Marx sklicuje na Proudhonovo omejeno pojmovanje »smotra socialne revolucije« kot gole »enakosti mezd« (MEID I: 260). Nobeno od obeh mest n a m dovolj n e pojasni nedoločnega člena. Najobsežneje pa govori Engels o socialni revoluciji v tistem nadaljevanju Položaja Anglije, ki ga je po zamrt ju Deutsch-französische Jahr- bücher objavil v pariškem listu Vorwärtsl — v članku Osemnajsto stoletje. 2e na samem začetku najdemo zgovorno mesto »Revolucija Anglije je socialna (eine 19 Izraz »produkcijska sila/moč-« (Produktionskraft) najdemo že v Engelsovih Očrtih za kritiko nacionalne ekonomije in iz njih v Marxovih pariških rokopisih 1844, vendar v pomenu »produktivnost«. V Nemški ideologiji stojita včasih vzporedno dva izraza: Produktivkraft in Produktionskraft (npr. MEID II: 46), vendar z razločevanim pomenom. V francoskem pismu Annenkovu in prav tako francoski Bedi filozofije se prav tako terminološko uporablja force productive, a na koncu Bede filozofije nenadoma nastopijo pouvoirs productifs in kot največja med njimi »revolucionarni razred sam« (MEID II: 539). 20 Ko so naši predniki v prejšnjem stoletju vpeljali slavizem »protislovje«, so nam zasuli zvezo med widersprechen-oporekati in Wider-spruch-oporek, kar je danes vir težav. 21 Pravopis se ravna po prvotisku oz. ponatisu v MEGA2 II, 2. 54 Vestnih: IMS 1982/1—2 sociale) in zato obsežnejša in bolj zajemajoča (umfassender und eingreifender) od katerekoli druge. Ni nobenega še tako odmaknjenega področja človeškega spoznanja in človeških življenjskih razmerij, k i k n je j ne bi prispevalo in spet do n j e prejelo spremenjen položaj. Socialna revolucija je šele resnična revolucija (eine wahre Revolution), v kateri se morata stekati politična in filozofska revo- luci ja; in ta socialna revolucija poteka v Angliji že sedemdeset ali osemdeset let in gre p r a v zda j z naglimi koraki svoji krizi naproti.« (MEID I: 437 in MEW 1 : 550.) Ves članek je sicer še poln filozofskih izrazov, ki se navezujejo na kon- cepcijo »resnične revolucije«, vendar je znotraj te terminologije izražena tista specifična nova pozicija, do katere sta prišla z Marxom »vsak po svoji poti«. Ideja »socialne revolucije« je eno središčnih sporočil tega članka in je na na- dal jn j ih s t raneh temeljito razdelana in pokazana v kontekstu angleškega raz- voja. Že iz tr iadične navedbe »politične, filozofske in socialne revolucije« je razvidna Engelsova (in Marxova) verzija misli, ki ji je Moses Heß dal podobo »evropske t r iarhi je«: »nemški« princip filozofije/teorije, »francoski« princip politike in »angleški« princip industri je. Pri Marxu in Engelsu gre za troedinost revolucije22 in v navedenem tekstu je angleška revolucija predstavljena kot »socialna« in ne le »industrijska« revolucija: prevrat v vseh kl jučnih točkah življenja, prehod iz predkapitalist ične v kapitalistični socialni red. (S tem je nare jen tudi korak čez Heglovo in še Heinejevo dvoedino podobo »nemško- francoske« istovetnosti »duha dobe«, ki odmeva še v Marxovem uvodu h Kri- tiki Heglove pravne filozofije v sintagmi »onstranstvo onstran Rena«.) S tem pa smo se že v zadovoljivi meri približali tudi razumevanju nedo- ločnega člena »eine (Epoche)« — »neka (epoha)«. Takšne »epohe«, takšne »pre- vra tne dobe« najdemo v zgodovini potemtakem vedno in povsod tam, kjer gre za konec ene »družbene formacije« in rojstvo druge. Očitno ne gre za tisti pojem, ki ga je Marx 1844 uporabil v navezavi na Proudhona in ki ga pozneje (1850) stavi v narekovaje (prim. MEID III: 11 in 14); pač pa gre za izraz, ki ni omejen samo na prevra te znotraj »predzgodovine«, temveč meri lahko tudi na izstop iz »prazgodovine« (prim. Marxove Razredne boje v Franciji — MEID III: 63 — in Engelsovo Revolucijo in kontrarevolucijo v Nemčiji — MEID III: 424). Izraz je koncipiran tako zaobsežno, da je v n jem zajeta tako angleška »industrijska« revolucija kot kapitalistična preobrazba Indije23 in najmogoč- nejša socialna revolucija: slovo od »zadnje antagonistične forme družbenega produkcijskega procesa«. Bistvena sestavina sintagme »neka epoha socialne re- volucije« pa je očitno tudi beseda »epoha«, »doba«. Iz tega je še prav posebej razvidno in očivestno, da ne gre za kratkotrajen, silovito-nasilen poseg, temveč ravno za »epoho«, na pr imeru Anglije jo je Engels do leta 1844 imel v razvidu že skozi sedem do osem desetletij, torej od 1764/1774 naprej. Ko sta Marx in Engels leta 1850 bila pahn jena v obračun s frakcijo Schapper-Willich, nista pozabila poudariti , da je za a) »spremembo razmer«, b) »spremembo samih sebe in usposobitev za politično oblast« delavcem potrebnih »15, 20, 50 let državljan- 22 Ta troedinost je očitna v pojmu proletariata, čigar določila so teoretična, po- litična in produkcijska revolucionarnost; zelo jasno je Marx izrazil v zavrnitvi anar- histov: Angležev ne gre obravnavati izolirano, ker jim ob materialnih pogojih revolu- cije manjkata »duh posploševanja in revolucionarna strast« (MEW 16: 386—387). 23 S tem ko je »angleški poseg (English interference) namestil predilca v Lanca- shire in tkalca v Bengalijo, ali pa je oba, hindujskega predilca in tkalca, spravil s sveta«, je razkrojil indijsko skupnost, s tem da je razgnal njihovo ekonomsko bazo, »and thus produced the greatest, and to speak the truth, the only social revolution ever heard of in Asia« — in s tem proizvedel največjo, v resnici pa edino socialno revolucijo, za katero se je v Aziji kdaj slišalo. (MEW 9: pri 128.) Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus branja 55 skih vojn in bojev med narodi«. (Razkritja o komunističnem procesu v Kôlnu.) Zaradi specifičnega značaja antagonistične družbe sta pričakovala dolg osvobo- dilen proces skozi posebno, določeno epoho socialne revolucije, kater i bo pre- ventivno nasilje vladajočega razreda vtiskovalo bolj nasilen pečat kot doseda- nj im epoham socialnih revolucij. Kot vse dosedanje teze je bila tudi šesta teza »rezultata« implicirana že v Nemški ideologiji, izoblikovana pa je bila celo že pre j : ustreza namreč pre j omenjenemu Engelsovemu članku o Položaju Anglije in vsebinsko povzema ne- katere ključne misli Marxovega Židovskega vprašanja. Beseda »nadzidava« je tu opremljena s pridevki, ki posebej karakterizirajo n jeno obsežnost, s katero prekriva »bazo«: »vsa neznanska nadzidava das ganze ungehenre Ueberbau«. To mesto posebej opozarja na mnogopomenskost metafore z »nadzidavo«, saj se tu očitno nanaša na »juristično in politično« nadzidavo, medtem ko se v nasled- nji tezi govori o bazi »ustrezajočih« zavestnih formah. Kot je bilo že rečeno, je tu metaforika mnogopomenska. Na nekaterih mestih, denimo v 18. brumairu, še bolj pa v prvem osnutku Državljanske vojne v Franciji, se govori o »nad- zidavi« nazorov razreda nad njegovim materialnim s tan jem; v Anti-Duhringu in v njegovih izpeljavah v nemškem in francoskem Razvoju socializma od utopije do znanosti24 se navaja ta dve liniji »nadzidave«: p ravne in politične ustanove (rechtliche und politische Einrichtungen/institutions politiques et juridiques) in pa »verski, filozofski in siceršnji predstavni način/načini« (die religiose, philosophische und sons tige Vorstellungsweise/les manières de voir religieuses, politiques et juridiques). Tret ja verzija metafore je »superstruktura ideoloških stanov«, katere locus classicus je v »teorijah o presežni vrednosti«, tem osamo- svojenem delu Kritike politične ekonomije 1861—63,25 katere začetek pa je mesto o »superstrukturi« iz Nemške ideologije (MEID II: 94), če ga beremo v kontekstu z umestitvijo »konceptivnih ideologov« (prav t am: 57—62). V sklep- nem razmišljanju bomo poskušali združiti te različne rabe pojma in jih zvesti na skupno točko. Sedma teza ima v nasprot ju s prejšnjimi mnogo rahlejše vezi z Nemško ideologijo, se nanjo skra tka nanaša bolj po splošni vsebini kot po dobesednih formulacijah. Tako ustreza sintagma »naravoslovno zvesto ugotovljiv« sintagmi »empirično ugotovljiv« (MEID II: 25), toda vzporednico k nadal jn j i vsebini sedme teze predstavljajo mnogo bolj konkretne zgodovinske analize iz Svetega Maxa kot pa kontekst, v katerem se pojavlja omenjena s intagma »empirično ugotovljiv«; na omenjenem mestu (MEID II: 25) se predvsem var i i ra tisto, kar je bilo že povedano v t ret j i tezi, s posebnim poudarkom, da »zavest« sama zase »nima zgodovine«, temveč da imajo zgodovino delujoči l judje . Sedma teza »občega rezultata« pa vnaša neko bistveno novo vsebino: da so »določene družbene forme zavesti« v dosedanji družbi ideološki način, na katerega se l judje »zavedo in izbojujejo« realni konflikt: pod zastavo »pravniških/politič- nih/verskih/umetniških/filozofskih« in drugih »ideoloških« koncepcij in vrednot. 24 Tako so nazori za Marxa »superconstructed« (MEGA2 I, 22: 62) oziroma Ueber- bau (MEID III: 486; izdaja Insel/ponatis izdaje 1852: 42 oz. MEW 8: 139). Pri En- gelsu najdemo spodaj citirana mesta v slovenski izdaji Anti-Diihringa 41979: 63, v MEW 20: 25, oziroma v reprintih prvotiskov: nemškega: 26, francoskega: 21. 25 Sele z izdajo MEGA2 II, 3.1—6 z njenimi 2384 leksikonskimi stranmi čistega teksta, ne vštevši variant, si lahko ustvarimo vtis o celotnem rokopisu, iz katerega je najprej Kautsky izdal nekaj manj kot polovico pod naslovom Teorije o presežni vred- nosti, nato pa je moskovska redakcija pripravila novo verzijo pod istim naslovom, ki je postala tudi del MEW (MEW 26/1—3). Sele zdaj, ko so ti zvezki vključeni v serijo (v njej predstavljajo podzvezke II, 3.2—4), funkcionirajo v svojem pravem kontekstu. 56 Vestnih: IMS 1982/1—2 Realno vsebino bojev moramo torej znati izluščiti iz njihove ideološke zavestne forme. Loci classici takšne analize so Marxove in Engelsove analize revolucij- skega dogajanja 1848/49 in pohoda »sil reda«: Razredni boji v Franciji, deli Kampanje za nemško državno ustavo, Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji, Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta. V vseh teh delih nenehno srečujemo figuro, ka j »ljudje mislijo, da so«, in njeno zrcalno podobo, kaj »ljudje dejansko so«. Ce govorimo o figurah današnjih dni, je Marxovo vprašanje: katera »realna podlaga« (ali po Heglovo: katera »podoba svetovnega duha«) se skriva za brado imama »islamske revolucije«? Kako se l judje »zavedo« in kako »izbojujejo« svoj realni konflikt pod znamenjem križa in v boju za mašo po televiziji (kot na Poljskem)? Kateri realni konflikt se bojuje kot »sveta vojna« med prote- stanti in »papisti« na Severnem Irskem? In kateri realni konflikt se kako bo- ju je pod parolami morale, reda, dela in odgovornosti ter parol iz dobe »obnove in izgradnje«? V tem kontekstu najdemo naslednjo Marxovo metaforo: o družbi (dobi) in individuu: kot individua ne presojamo po tem, ka j si sam misli o sebi, tako družbe/dobe ne presojamo po njeni zavesti. Konkretnohistorični individuum in personalni individuum sta tu neposredno vzporejena. Najbližje vzporedno mesto je v 18. brumairu (MEID III: 486, prim. MEW 8: -39). Tudi tam je čisto para- lelno obravnavan individuum s svojo zavestjo in kolektivni subjekt s svojo, obenem pa je še dano posredovanje med obema: »občutki, iluzije, načini miš- l jenja in življenjski nazori«, ki jih »ves razred stvarja in oblikuje iz svojih materialnih osnov (Grundlagen) in iz družbenih razmerij, ki le-tem ustrezajo (gesellschaftlichen Verhältnissen, die ihnen entsprechen, piše v izdaji 1852).« Pri tem je »posamezni individuum« določen z razredno zavestjo: »Posamezni individuum, ki mu [ti občutki, iluzije, načini mišljenja in življenjski nazori] dotekajo (zufließen) skozi tradicijo in vzgojo, si lahko umišlja, da tvorijo tiste prave določujoče razloge (Bestimmungsgründe) in izhodišče njegovega delova- nja.« Za socialno skupino — razredno frakcijo ipd. — velja analogno: tudi oni si lahko umišljajo, a zgodovinska analiza mora biti enako kritična do umi- slekov, kot smo kritični do umislekov individua: »In kot v privatnem življenju razločujemo med tem, kar kak človek o sebi meni in pravi, in tem, kar dejansko je in počne, tako moramo še bolj v zgodovinskih bojih razločevati fraze in umisleke strank od njihove dejanske organizacije [tako 1852, pozneje: njiho- vega dejanskega organizma] in njihovih dejanskih interesov, njihove predstave od njihove realnosti.« Kolikor je to mesto razdelava idej Nemške ideologije, smo še vedno na njenem terenu. Vendar v tej koncizni in udarni podobi v n j e j ta prispodoba ni navzoča. Nasprotno velja za osmo tezo, da je s svojim mirom, s katerim govori o propadu in nepropadu formacij, značilen rezultat porevolucijske dobe in ne otrok predmarčnih pričakovanj. Zapisati jo je bilo mogoče šele z izkušnjo poraza, potem ko je kapitalizem zacvetel v gospodarski prosperiteti, si začel postavljati arhitektonske spomenike iz železa in stekla in v njih razstavljati svoje blago; na drugi strani pa so za lep čas razpadle organizirane oblike boja delavskega razreda, vštevši Zvezo komunistov. Sele v takšnem stanju duha je mogoča formulacija, da stari svet ni propadel in dal mesto novemu, ker je pač bil »dovolj širok« za razvijanje produktivnih sil. Sele tedaj je mogoče reči, da nova produkcijska razmerja niso doživela ure rojstva, ker pač še niso bila donošena. Za tem stavkom je stavek iz Razrednih bojev v Franciji: »Revolucija, ki tu ne nahaja konca, temveč svoj organizatorični začetek, ni nikaka revolucija Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus branja 57 kratkega diha. Današnji rod je enak Judom, ki jih Mojzes pe l je skozi puščavo. Ne le da mora osvojiti nov svet, propasti mora, da bi naredi l prostor l judem, ki so kos novemu svetu.« (MEGA2 I, 10: 182, MEID III: 124.) Dokler je stari svet dovolj prostran in širok za razvoj produktivnih sil — in subjekt ivna med njimi, »razred sam«, je najpomembnejša — stara »družbena formacija« ne bo dala mesta novi. Tudi to še malo ne pomeni, da ne bi bil »današnji rod« z Mojzesom napoten skozi puščavo in osvajal nov svet, ka teremu pa še ne bo k o s . . . V tem kontekstu govori deveta teza: naloga, da si osvojiš nov svet že s tem, ko je nastala, priča o nascentnosti »materialnih pogojev za n jeno rešitev«. Deveta teza je Marxova variacija misli iz Heglove Pravne filozofije o r azmer ju med »umom kot samozavednim duhom« in »umom kot dejanskostjo«, o n j u n i nujni identiteti; a ta identiteta za Marxa kajpada ni dana v »spokoju zgolj mi- slečega spoznanja« kot nujna »sprava«, kot »roža v križu vpričnosti«, temveč je dana v dejanskem, revolucionarnem spreminjanju dejanskosti, ki je »donošeno« v dejanskosti sami; ne kot subjektivizem in samovolja, temveč kot razplet real- nega oporečja. Sama »naloga« je dozorela do zavesti šele tedaj , ko je doba dozorela za nalogo, ko je razred dozorel za boj. In da mora rod naloge pro- pasti, da bi naslednji bil nalogi kos, to niti malo ne oporeka dejanstvu dozo- relosti subjekta. Obenem ko se deveta teza stika z 18. brumairom in njegovo parafrazo Hegla (prim. MEID III: 457), je v n j e j tudi odločilno vsebovana enotnost teorij a-praksa iz Druge teze o Feuerbachu: naloga in n j ena izpeljava dokazujeta dejanskost in moč, tostranost mišljenja. VI. Po tem emfatičnem delu »občega rezultata« sledi navidez čisto mirna de- seta teza, ki navaja »progresivne epohe ekonomske družbene formacije«: štiri »produkcijske načine«: »azijskega«, »antičnega«, »fevdalnega« in »moderno me- ščanskega«. Ta teza odpira seveda dolgo razpravo o zgodovinskem poteku. K a j so npr. »progresivne« epohe? So to »epoche che marcano il progresso della formazione economica della societä« — epohe, ki označujejo/zaznamujejo na - predek/napredovanje ekonomske formacije družbe26? Nenavadna raba pr idev- nika »progressiv« nam izdaja, da nimamo pred seboj misli iz Nemške ideologije, ker si s čisto nemško rabo ne moremo razložiti paradoksa tega stavka. Ce pa se spomnimo, da je Marx v kasnejši dobi pod vplivom svojih številnih angleških komunikacij uporabljal mnoge očitne anglicizme,27 se bomo ozrli v angleške besednjake, če nam ti lahko ka j pomorejo. In res. Po Shorter Oxford Dictionary ima beseda progressive tri glavne pomene: 1) gibajoč se napre j ; 2) napredujoč korak za korakom/nastopajoč drug za drugim/sukcesiven; 3) na- preden/progresiven. Cassell's German-English označuje rabo pod 3) za f igu- rativno in politično, kot nemški prevod navaja »progressiv« k pomenoma 1) 26 Karl Marx — Friedrich Engels: Opere scelte a cura di Luciano Gruppi, Ri- uniti, Roma 1966, p. 747 — prevodi iz rok eminentnih prevajalcev. 27 Po mnogoletnem dopisovanju v New York Daily Tribune, delu v British Mu- seumu in angleškemu komuniciranju v političnem življenju je Marx celo nemški glagol untergehen (propasti) v Kapitalu rabil s pomenom angleškega undergo (biti podvržen, doživeti); po Marxovi smrti je Engels ta anglicizem zamenjal z erleiden (pretrpeti). 58 Vestnih: IMS 1982/1—2 in 3), medtem ko za nas najzanimivejšemu pomenu 2) dodaja kot nemške pre- vode aufeinanderfolgend ( = sukcesiven), laufend (= tekoč), gestaffelt (= na- ložen drug na drugega). Očitno torej edino pomen »sukcesiven«, »zapovrsten« ali ka j podobnega stavku sploh daje smisel, medtem ko bi z iskanjem v smeri »naprednosti« bili takoj v slepi ulici. Kot izraz je torej tudi misel sama iz Marxove »angleške« dobe. Vseh težav se seveda tudi s tem ne osvobodimo. Glavna je pač ta, da si te dobe zapovrstjo slede na tleh rimskega imperija in da si antična in fevdalna družba zagotovo nista v razmerju mati-hči, temveč kvečjemu starejša-mlajša sestra, medtem ko je kapitalistična družba res nastala »v krilu« fevdalne. S tem je logično otežena navezava desete teze na osmo, tako da je sploh vpraš- ljivo, ali se medsebojno nanašata. Nadaljnja težava je v koncipiranju »azijske« (ali »azijatske«) družbe. Vse te težave so, kot znano, spodbudile Wittfogla k logični preureditvi teh zapovrstnih (ali »progresivnih«) epoh, in sicer tako, da je iz arhaične (»azijske«) v dveh vzporednih linijah izpeljal antično in fevdalne družbe, pri čemer je antična zašla v slepo ulico in propadla, evropski fevdalizem pa je bil nov začetek od istega izhodišča, s katerega je razvojno krenila sužnje- lastniška antika. Z enajsto tezo se ponovno vračamo na teren Nemške ideologije. Tako kon- cepcija meščanskega produkcijskega načina kot zadnjega antagonističneg (če- prav brez tega pridevnika) kot dikcija »družbeni življenjski pogoji individuov« sta bralcu Nemške ideologije dovolj znana. To so misli, ki so bile potem va- riirane v Bedi filozofije in Komunističnem manifestu. Sklepni del prvega stavka pa je navezava na tematiko osme teze »občega rezultata«; osmo tezo aplicira v smislu proletarske revolucije: »produktivne sile, ki se,razvijajo v krilu me- ščanske družbe, ustvarjajo hkrati materialne pogoje za razrešitev tega anta- gonizma«. Za trenutek je videti, kot da imamo pred seboj filozofa zgodovine, ki je razdelal »zakon prehoda«: kako priti iz ene »družbene formacije« v drugo »družbeno formacijo«; da bi se mu izšlo brez ostanka, je tudi zadnji »prehod« naredil po simetriji z drugimi. Filozofastri zgodovine, ki so polnili in polnijo kanonične učbenike »zgodovinskega materializma«, so ga razumeli natanko tako. Ampak Marx bi ne bil Marx, ko bi tega logično ne preprečil — z zadnjim stavkom, s sklepnim patetičnim finalom: »S to družbeno formacijo se zato za- ključuje predzgodovina človeške družbe.« Kakorkoli že so »družbene formacije« (o njihovem značaju je bilo obilo sporov) — bilo bi nelogično, da bi bile kot pojem za zajemanje »predzgodovine« »človeške družbe« ustrezne tudi za karak- terizacijo »človeške družbe« same. Pomemben pa je še en aspekt: pojem »človeška družba« v tem emfatičnem pomenu pri Marxu nikakor ni nov. Ne gre prezreti, da z njim Marx svojo misel navezuje na patetični finale Tez o Feuerbachu: v deveti je stari materializem razkrit kot kontemplativno filozofiranje izoliranih individuov v meščanski družbi, v deseti pa je spostavljena diferenca med meščanskim stališčem »starega materializma« in »stališčem novega materializma«: »človeška družba ali druž- beno človeštvo«. Sklepni apel na spremmebo sveta je ravno izraz tega. S tem je krog sklenjen. Sprememba sveta, za katero gre, je totalna, je za- menjava celotnega meščanskega kozmosa z novim, človeškim kozmosom. Za dobami »predzgodovine« pride »človeška družba ali družbeno človeštvo«. A rod, ki bo naredil prve, odločilne korake, mora kot Judje v puščavi propasti in narediti prostor novemu, ki bo novemu svetu k o s . . . Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus bran ja 5 9 VII. Potem ko smo si tako ogledali nekatere temeljne določilnice teksta, nam ostane še ena neodložljiva naloga: da se znajdemo v pre j omenjenem in zari- sanem klobčiču pojmov »nadzidava« pri Marxu. Videli smo, da imamo naslednje variante: a) juristična in politična nadzidava, b) nadzidava nazorov, idej, c) nadzidava ideoloških form, d) superstruktura ideoloških stanov. Na podlagi teh različnih variant ter njihovih povezav in prehodov v delih samih Marxa in Engelsa je nastala množica interpretaci j , med kater imi n a j zaradi zanimivosti omenimo Korschevo iz leta 1922, povedano v obliki raz- predelnice.28 Nadzidava Podzidje Omenjeno shemo navajamo, ker je blizu Marxovi sliki iz Tez o Feuerbachu in Židovskega vprašanja, dasi z n jo ne sovpada. Četrta teza o Feuerbachu izhaja iz Feuerbachove ugotovitve »fakturna religiozne samoodtujitve«, ki je »podvo- jitev sveta v religijskega in posvetnega«. Toda če se Feuerbach zadovolji s tem, da »religijski svet razreši v njegovo posvetno osnovo«, da tore j nadzidavo v rne v osnovo (Grundlage), opozarja Marx na teoretsko-praktično nezadostnost ta- kega podje t ja : »Ampak da se posvetna osnova odpne od same sebe in se f iksira samostojno kraljestvo v oblakih, je [nekaj, ka r je] mogoče pojasniti le iz samoraztrganosti in sebi-sami-oporekanja te posvetne osnove.« Da se od »po- svetne osnove« odpne posebno nebeško kraljestvo v oblakih, ni delo »čiste misli«, temveč ima svoj »pozemeljski« vzrok v a) razklanosti-v-sebi in b) samooporečnosti »posvetne osnove«, torej tostranstva. Ne samo ideološka forma religije, temveč tudi soobstoj in boj različnih religij so sublimna »duhovna aroma« tostranstva; o tem Marx razpravlja v Židovskem vprašanju. Tu imamo na jpre j razmerje med »občansko družbo« in državo; to r azmer je v tostranstvu je analogno razmerju med pozemeljskim in nebeškim: »Politična država se do občanske družbe obnaša (ali: se na občansko družbo nanaša — verhäl t sich) kot nebesa do zemlje.« Imamo torej podobno podvojitev: tostranska »nebesa« in njihova »posvetna osnova«. Tudi zdaj moramo ponoviti vprašanje , ki ga Marx formulira v četrti tezi o Feuerbachu: ka j je »pozemeljski« vzrok tega razcepa? Tudi odgovor je analogen: a) razklanost-v-sebi in b) samooporečnost. Svet iz- postavljenega občega interesa se vzpostavlja kot posebna sfera nad »občansko družbo«, ker je njegova eksistenca v sami družbi f ikt ivna; s tem je vzpostav- l jena iluzorična občestvenost, v resnici pa le sankcionirana razklanost, sprtost 28 Karl Korsch, Quintessenz des Marxismus. Eine gemeinverständliche Darle- gung. Viva, Leipzig 1922, str. 6 (odgovor na šesto vprašanje). Ideje v glavah ljudi Pravo, nravi, običaji Cerkev, šola, svobodna društva Družina, država Gospodarski red (ekonomija) 60 Vestnih: IMS 1982/1—2 in konfliktnost interesov, obenem pa je kot domnevni obči interes skozi »enakost pred zakonom« (analogno »enakosti pred Bogom«) sankcioniran ravno snop posebnih interesov (vladajočega razreda in vzdrževanja njegove vladavine) in so diskriminirani drugi posebni interesi in zlasti možnost, da bi se odprava razredne vladavine konstituirala kot obči interes. Institucije »občega interesa« zato vedno nastopajo kot »občečloveške« ali »normalnočloveške«, ustrezne »na- ravi človeka«, s a j je to nj ihova edina šansa, da sploh lahko nosijo dominacijo vladajočega razreda. S to Marxovo analizo, začeto v Židovskem vprašanju in pr ipel jemo do konca v Nemški ideologiji, dobimo Korschevi pre j navedeni shemi analogno delitev: svet religijskih predstav (se odpne od) sfera države (iluzorična skupnost) s fera družbe (konflikt interesov razredov) Toda takoj zatem nam Marx pokaže še drugo razmerje: sfera države mater ia lne duhovne predpostavke predpostavke (elementi): (elementi) pr ivatna omika, lastnina etc. religija etc. Politična sfera se tore j pne nad materialnimi in duhovnimi elementi kot svojimi predpostavkami; duhovni elementi pa so ideološka elaboracija vseh družbenih razmeri j in kot taki ustrezajo (korespondirajo) materialnim predpo- s tavkam in nj ihovi politični sublimaciji, ne da bi z njimi sovpadli. Svet idej in ideoloških form tako je in ni nadzidava: je, kolikor se boči nad družbo in državo in zadobiva podobo samostojnih obvladujočih principov; ni, kolikor šteje skupa j z »materialnimi elementi« med »predpostavke države« in je tore j konsti tut ivni del »občanske družbe«. Je, kolikor je njegova sankcija dana s političnim aparatom (za moralnimi »principi« »Ne pričaj po krivem«, »Ne kradi« in »Ne ubi ja j« denimo stoji ena od treh temeljnih oblasti meščanske države, in ta je pooblaščena tudi za presojo, kda j bo upodobitev seksualnosti presegla raven »umetniške svobode« in zbudila »javno zgražanje« ter prizadela »zdravi občutek«). A če bi se tu omejili na razcep »struktur« družbe in igro osamosvojenih sfer teh »struktur«, pozabili pa pr i tem na »delitev dela«, bi svojevrstno deformirali poved Marxove misli. V času, ko se vsak uradnik in vsak biro-, tehno-, polito-, merito-, avto-, oligo-, ohlo- in drugačen -kra t (sociološka fantazija je brezbrežna, zato imenom ni k r a j a . . . ) prsi s svojim delom in delavnostjo, se moramo impe- rat ivno vrni t i k Marxovi/Engelsovi koncepciji razdeljenega dela. Osamosvojitev zavesti, n jeno umišl janje , da dejansko ka j predstavlja/reprezentira ne da bi predstavljala/reprezentirala n e k a j dejanskega (prim. klasično mesto v Nemški ideologiji), j e porojeno iz presežnega dela, in možnost bohotenja vseh prakseo- kratskih in ideokratskih »ustvarjalnih dosežkov« in njihovih akter jev korenini v tistem presežku, iz katerega bi morala rasti človeška svoboda. Ali, kot pravi Marx: »Brž ko eksistira družba, v ka te r i eni žive, ne da bi delali (bili direktno Dr. Božidar Debenjak: Predgovor h kritiki politične ekonomije — poskus b ran ja 63 udeleženi v produkciji uporabnih vrednot), je jasno, d a ima vsa nadzidava družbe za eksistenčni pogoj surplus delo29 delavcev. Dvoje je, kar pre jemajo od tega surplus dela. Prvič: materialne pogoje življenja, vtem ko so udeleženi na produktu in subsistirajo na le-tem in od le-tega, ki ga delavci dajejo (liefern) povrh tistega produkta, ki se zahteva za reprodukcijo nj ihove lastne delovne zmožnosti. Drugič: Prosti čas, ki ga imajo na razpolago, najs ibo za brezdelje, najsibo za opravljanje dejavnosti, ki niso neposredno produkt ivne (kot npr . vojna, državne zadeve [Staatswesen]), najsibo za razvoj človeških sposobnosti in družbenih potenc (umetnost itn., znanost), ki ne zasledujejo nobenega nepo- sredno praktičnega smotra, predpostavlja presežno delo na s t rani delovne mno- žice, to je, da morajo [le-ti] več časa uporabiti v materialni produkciji, kot pa ga te r ja produkcija njihovega lastnega materialnega življenja.« Potreben je torej neki presežni ali zapovrh delovni čas. To je »antagonizem«, na katerem »bazira vsa dosedanja civilizacija in družbeni razvoj«, vtem ko »prosti čas enih ustreza presežnemu delovnemu času — od dela podjarmljenemu času — drugih«. »Druž- ba se tako razvija z brezrazvojnostjo delovne množice, ki tvori n jeno materialno bazo; v nasprotju.« (MEGA2 II, 3.1: 167—168). Iz povedanega je razvidno, da je za Marxa vsa s fera politične nadzidave in vsa sfera civilizacije in kulture, ki jo razredna družba zida n a presežnem in zapovrh delu, v bistvu »predzgodovinska« forma. Izhod iz n j e seveda ni skok iz razvoja v brezrazvojnost in iz prostosti v podjarmljenost , temveč v drugač- nem konsti tuiranju prostosti ikot prostosti vseh in sfere nujnost i kot dolžnosti vseh. Pisanost »superstrukture ideoloških stanov« s tem neha biti upravičenje in ikebana za dominacijo in eksploatacijo. Končajimo s stavkom iz Komunističnega manifesta: »Proletariat, najnižja plast zdajšnje družbe, se ne more vzdigniti, se ne more vzravnati , ne da bi bila pognana v zrak vsa nadzidava plasti, ki tvorijo oficialno družbo.« 24 V tem rokopisu Marx uporablja tri izraze: Surplusarbeit, Mehrarbeit in Ueber- arbeit. Prva dva merita na količino »preseženega dela«, tretji na »pregaränje« in »pregaranost«. Karl Marx IZ KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE a) Značaj presežnega dela1 Brž ko eksistira družba, v kater i eni žive, ne da bi delali (bili direktno udeleženi v produkcij i uporabnih vrednot), je jasno, da ima vsa nadzidava družbe za eksistenčni pogoj surplus/presežno delo delavcev. Dvoje je, kar spre- jemajo od tega surplus/presežnega dela. Prvič: materialne pogoje življenja, v tem ko so udeleženi na produktu in subsistirajo na le-tem in od le-tega, ki ga delavci dajejo (liefern) prek tistega produkta, ki se zahteva za reprodukcijo nj ihove lastne delovne zmožnosti. Drugič: Prosti čas, ki ga imajo na razpolago, najsibo za brezdelje, najsibo za opravl janje (Ausübung) dejavnosti, ki niso neposredno produkt ivne (kot npr . vojna, državne zadeve [Staatswesen]), naj - sibo za razvoj človeških sposobnosti in družbenih potenc (umetnosti itn. zna- nost), ki ne zasledujejo nobenega neposredno praktičnega smotra, predpostavlja presežno delo na strani delovne množice, to je, da morajo več časa uporabiti 168 (verwenden) v materialni produkciji , kot pa ga te r ja produkcija njihovega last- nega materialnega življenja. Prosti čas na strani nedelovnih družbenih delov bazira na presežnem delu ali pregaranju (Überarbeit), na presežnem delovnem času delovnega dela [Teil], prosti čas na eni strani na tem, da morajo delavci ves 105 svoj čas, torej prostor svojega razvoja, uporabiti za golo produkcijo določenih uporabnih vrednot ; razvoj človeških sposobnosti na eni strani na meji [Schran- ke], v kater i j e zadržan [gehalten] razvoj na drugi strani. Na tem antagonizmu bazira vsa dosedanja civilizacija in družbeni razvoj. Na eni strani torej ustreza prosti čas enih presežnemu delovnemu času [,] od dela podjarmlj enemu času [,] — času nj ihovega b ivanja in delovanja kot gole delovne zmožnosti — drugih. Na drugi strani: Presežno delo se ne realizira le v več vrednosti, temveč v pre- sežnem produktu — presežku produkcije čez tisto mero, ki jo delovni razred potrebuje za svojo lastno subsistenco in jo porabi. Vrednost je navzoča v upo- rabni vrednosti. Presežna vrednost torej v presežnem (Surplus-) produktu. Presežno delo v presežni (Surplus-) produkciji, in ta tvori bazo za eksistenco vseh razredov, k i niso neposredno absorbirani v materialni produkciji. Družba se tako razvija zaradi (durch) brezrazvojnosti delovne množice, ki tvori njeno materialno bazo, v nasprot ju . Sploh ni nujno, da presežni produkt izraža pre- sežno vrednost. Ce sta 2 quar te r j a pšenice produkt istega delovnega časa kot p re j 1 Qr pšenice, t eda j ta 2 quar te r ja ne izražata nikake večje vrednosti kot prej 1. Ampak če predpostavimo neki določen, dan razvoj produktivnih moči, se 1 Prevod je narejen na podlagi objave Marxovega besedila v MEGA2 II, 3.1, str. 167—170, 172—175. Prev. dr. B. Debenjak. Karl Marx: Iz Kritike politične ekonomije 1861/63 63 presežna vrednost vedno upodablja v presežnem (Surplus-) produktu, to je, produkt (uporabna vrednost), ustvarjen z dvema urama, je dvakrat tako velik kot tisti ustvarjen z eno uro. Presežni delovni čas, ki ga delovna množica dela prek tiste mere, ki je nujna za reprodukcijo njene lastne delovne zmožnosti, njene lastne eksistence, prek nujnega dela, ta presežni delovni čas, ki se upodablja kot presežna vrednost, se hkrati materializira v presežnem produktu, surplusproduktu, in ta surplusprodukt je materialna eksistenčna baza vseh razredov, ki žive razen delovnih razredov, vse nadzidave družbe. Naredi obenem čas prost, dá jim razpoložljivi čas za razvoj ostale sposobnosti. Produkcija sur- plus delovnega časa na eni strani je tako obenem produkcija prostega časa na drugi strani. Ves človeški razvoj, kolikor presega (geht ü b e r . . . hinaus) tisti razvoj, ki je neposredno nujen za eksistenco ljudi, sestoji zgolj v uporabi (An- wendung) tega prostega časa in ga predpostavlja kot svojo nujno bazo. Prosti 69 čas družbe je tako producirán po produkciji neprostega časa, delovnega časa delavcev, ki je podaljšan prek delovnega časa, ki ga zahteva njihova lastna sub- sistenca. Prosti čas na eni strani ustreza zasužnjenemu (geknechtet) na drugi strani. Forma surplus dela, ki jo tu obravnavamo — prek mere njunega delovnega časa — je kapitalu skupna z vsemi družbenimi formami, v katerih se dogaja (stattfindet) razvoj prek čistega naravnega razmerja in zato antagonističen raz- voj, družbeni razvoj enih naredi delo drugih za svojo naravno bazo. Surplus delovni čas — absolutni —, kot je obravnavan tu, ostaja naravna baza tudi v kapitalisični produkciji, dasiravno bomo spoznali še neko drugo formo. Kolikor (sofern) imamo tu le nasprotje med delavcem in kapitalistom, morajo vse razredi, ki ne delajo, s kapitalistom deliti na produktu surplus dela; tako da ta surplus delovni čas ne stvarja le baze njihove materialne eksistence, temveč stvarja obenem njihov prosti čas, sfero njihovega razvoja. Absolutna presežna vrednost, to je, absolutno presežno delo ostaja tudi pozneje vedno vladajoča forma. Kot živi rastlina od zemlje, žival od rastline ali od rastlinojede živali, tako [živi] tisti del družbe, ki poseduje prosti čas, razpoložljivi [,] ne v neposredni produkciji subsistence absorbirani čas, od presežnega dela delavcev. Bogastvo je zato [daher] razpoložljivi čas. Videli bomo, kako ekonomi etc. to nasprotje obravnavajo kot naravno. Ker se presežna vrednost najpoprej upodobi v presežnem produktu, vsa druga dela pa [so] že razpoložljivi čas, primerjan z delovnim časom, ki je upo- rabljen (verwandt) v produkciji živil (Nahrungsmittel), [je] jasno, zakaj fizio- krati presežno vrednost utemeljujejo na presežnem produktu v poljedelstvu, ki ga le nápak obravnavajo kot zgolj darilo narave. .06/ Tu že lahko pripomnimo: Delovne panoge, uporabljene za produkcijo blaga, se ločijo med seboj po stopnji svoje nujnosti, in ta nujnost odvisi od relativne nujnosti, s katero je za fizično eksistenco zahtevana uporabna vrednota, ki jo stvar j ajo. Ta vrsta nujnega dela se nanaša na uporabno vrednost, ne na menjalno vrednost. To je, tu ne gre za delovni čas, ki je nujen, da bi ustvarili neko vredost [,] razvez- ljivo v vsoto produktov, nujnih delavcu za njegovo eksistenco; nanaša se na relativno nujnost potreb, ki jih zadovoljujejo produkti različnih del. V tem po- 70 gledu [je] poljedelsko delo (s tem razumeti vsa dela, zahtevana za pridobitev neposrednih živil) najnujnejše. Ono šele ustvarja disposable free hands, kot 64 Vestnik IMS 1982/1—2 pravi Steuart , za industri jo. Vendar t u [je treba] razločevati dalje. Vtem ko eden ves svoj razpoložljivi čas uporabl ja za poljedelstvo, ga drugi lahko uporabi za manufakturo . Delitev dela. Ampak prav tako presežno delo v vseh drugih vejah (Branchen) sloni na presežnem delu v poljedelstvu, ki da je surovino za vse drugo. »It is obvious tha t t he relative numbers of persons who can be maintained without agricultural labour, must be measured wholly by the pro- ductive powers of cultivation.« (P. 159/160 R. Jones, On the Distribution of Wealth, London 1831.) 172 Dostavek ad e. Kolikor v kapitalistični produkciji kapital pris i l juje delavca, /107/ da dela čez svoj nu jn i delovni čas — to je, čez delovni čas, zahtevan za zado- voljitev njegovih lastnih življenjskih potreb kot delavca — stvarja, producira kapital, kot to razmer je gospostva minulega dela do živega dela — presežno 173 delo in s tem presežno vrednost. Presežno delo je delo delavca, posameznika, čez me je njegove potrebnosti (Bedürftigkeit), delo zares za družbo, dasiravno kapitalist t u na jpap re j v imenu družbe pakasira to presežno delo. To presežno delo je, kot rečeno, baza prostega časa družbe po eni strani, po drugi strani s tem mater ia lna baza vsega njenega razvoja in kul ture sploh. Kolikor je prisila kapitala, ka r veliko množico družbe pris i l juje k temu delu čez svojo neposredno potrebnost, s tvar ja [kapital] ku l tu ro ; izvaja neko zgodovinsko-socialno funk- cijo. S tem posta ja obča delavnost družbe sploh, ustvarjena čez čas, zahtevan za neposredne fizične potrebe delavcev. J e sicer jasno, da vsi vladajoči razredi, povsod, kjer družba sloni na raz- rednem antagonizmu, tako da na eni strani vladajo posestniki produkcijskih pogojev, na drugi s trani pa mora jo delati neposedujoči, od posesti produkcijskih pogojev izključeni, [in] mora jo s svojim delom vzdrževati sebe in svoje vladar je — v nekih me jah izvajajo to isto prisilo, v suženjstvu npr. v mnogo direktnejši formi ko t v mezdnem delu, in zato prav tako forsirajo čez meje, ki so mu postavl jene z golo naravno potrebnostjo. V vseh stanjih pa, v katerih prevladuje uporabna vrednost, je delovni čas bolj irelevanten, kolikor ga raztegnejo le toliko, da poleg življenjskih sredstev delavcev samih daje vladajočim neko vrsto patr iarhalnega bogastva, neko maso uporabnih vrednot. V tej meri pa, kot menjalna vrednost postaja določujoči element produkcije, postaja podalj- ševanje delovnega časa čez mero naravne potrebnosti bolj in bolj odločilno. Kjer /108/ npr. vlada suženjstvo in t lačanstvo pri ljudstvih, ki malo trgujejo, ni misliti na pregaranje . Suženjstvo in t lačanstvo zadobivata zato najodurnejšo formo pri komercialnih l judstvih, kot npr . Kartažanih; še bolj pa pri ljudstvih, ki ju obdrže za bazo svoje produkcije v neki časovni epohi, k jer [je] nj ihova sovisnost z drugimi l judstvi pri potem kapitalistični produkciji; torej npr. v južnih državah ameriške zveze. Ker šele v kapitalistični produkciji menjalna vrednost obvladuje vso produk- cijo in vso členitev družbe, je prisilila, ki jo kapital nalaga delu, na j gre čez meje svoje potrebnosti, največja . Ker prav tako šele njemu nujni delovni čas (družbeno n u j n i delovni čas) zaobsežno določa vrednostno velikost vseh produk- tov, doseže pod n j im intenzivnost dela višjo stopnjo, vtem ko so tu šele delav- ci splošno prisiljeni, da za produkcijo kakega predmeta uporabijo le tisti pod obče družbenimi produkcijskimi pogoji nujni delovni čas. Bič lastnika sužnjev te intenzivnosti ne more spo stavi ti v isti stopnji kot prisila kapitalskega raz- mer ja . V le-tem mora svobodni delavec, da bi zadovoljil svoje nu jne potrebe, svoj delovni čas 1) preobrazit i v nujni delovni čas, mu dati obče družbeno (s kon- kurenco) določeno s topnjo intenzivnosti; 2) dajat i presežno delo, da bi smel (mo- Karl Marx: Iz kri t ike polit ične ekonomije 1861/63 6 5 gel) delati delovni čas, ki je zanj samega nujen. Nasprotno je suženj zadovoljil svoje nujne potrebe, kot žival, in zdaj odvisi od njegove naravne zasnove, koii- kanj ga bič itn. pripravi, je zanj zadosten motiv, da da delo v nadomestilo za ta življenjska sredstva. Delavec dela, da bi si sam stvoril svoja življenjska sred- stva, da bi pridobil svoje lastno življenje. Sužnja nekdo drug vzdržuje pri živ- ljenju, da bi ga prisilil [potem] k delu. Kapitalsko razmerje je torej na ta način (in dieser Art) produktivnejše — najprej, ker gre pri njem za delovni čas kot tak, za menjalno vrednost, ne za produkt kot tak ali uporabno vrednost; drugič ker svobodni delavec lahko svoje življenjske potrebe zadovolji samo, kolikor prodaja svoje delo; je torej prisiljen s svojim lastnim interesom, ne z zunanjo prisilo. Delitev dela sploh lahko obstaja le, če vsak producent kakega blaga uporabi za produkcijo tega blaga več delovnega časa, kot [ga] zahteva njegova lastna potreba [Bedarf] po tem blagu. A iz tega še ne sledi, da j e njegov delovni čas sploh podaljšan čez krog njegove potrebnosti. Nasprotno, krog njegovih po- treb — ki se bo kajpada že vnaprej širil z delitvijo del, opravil (Beschäftigun- gen) — bo določal celotni kvantum njegovega delovnega časa. Npr. podeželanu, ki bi produciral sam vsa svoja življenjska sredstva, ne bi bilo treba ves dan delati na polju, ampak bi moral npr. 12 ur razdeliti med delom na polju in raz- nimi domačimi deli. Da zdaj ves svoj delovni čas 12 ur uporabi za poljedeljstvo, s presežkom produkta teh 12 ur pa izmenjuje produkte drugih del, jih kupuje, je isto kot če bi sam en del svojega delovnega časa uporabil za poljedelstvo, drugega pa za druge vrste poslov (Geschäftszweige). Teh 12 ur, ki jih dela, je slejkoprej delovni čas, zahtevan za zadovoljitev njegovih lastnih potreb in de- lovni čas v mejah njegove naravne ali, nasprotno, družbene potrebnosti, ka- pital pa žene čez te samorasle ali tradicionalne meje delovnega časa, vtem ko 5 obenem naredi intenzivnost dela odvisno od družbene produkcijske stopnje in tako odtegne malomarnost (Schlendrian) neodvisnega samoproducenta ali pa sužnja, ki dela le pod vnanjo prisilo. Če zapadejo vse produkcijske panoge ka- pitalistični produkciji, potem sledi iz gole oboe rasti presežnega dela — obče- ga delovnega časa — da se bo pomnožila delitev vrst poslov (Geschäftszwei- ge), različnost del in pa blag, ki prihajajo v menjavo. Če v neki vrsti posla 100 mož dela toliko časa kot prej 110 mož — ob krajšem presežnem delu ali krajšem trajanju celokupnega dela — je 10 mož mogoče vreči v drugo vrsto posla, prav tako del kapitala, ki je bil prej zahtevan za zaposlitev teh 10 mož. Goli izstop — preložitev delovnega časa — čez njegove samorasle ali tradicio- nalne meje — bo zato peljal k uporabi (Anwendung) družbenega dela v novih produkcijskih panogah. Vtem ko postane prost delovni čas — in presežno delo ne stvarja le prostega časa, ono naredi prosto delovno zmožnost, ki je bila ve- zana v kaki produkcijski panogi, [naredi prosto] delo sploh (to je ta točka) za nove produkcijske panoge. Je pa v razvojnem zakonu človeške narave, da brž )9/ ko je poskrbljeno za zadovoljitev enega kroga potreb, postanejo proste nove potrebe, so ustvarjene. Vtem ko torej kapital žene delovni čas čez mero, dolo- čeno za zadovoljitev naravne potrebnosti delavca, žene k večji delitvi družbe- nega dela — dela v celoti družbe, večje mnogoterosti produkcije, razširitve kro- ga družbenih potreb in sredstev za njihovo zadovoljitev, zato tudi k razvoju človeške produkcijske zmožnosti in s tem udejstvovanja človeških zasnov v novih smereh. Kot pa je surplus delo pogoj prostega časa, tako je ta razširitev kroga potreb in sredstev za njihovo zadovoljitev pogojena s priklenitvijo delav- ca na nujne življenjske potrebe [potrebščine?]. 5 Vestnik IMS • • OKROGLA MIZA MARXOVA KRITIKA »ČASOVNIH BONOV« V OČRTIH Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU namerava ob prevajanju Marxo- vih Očrtov, ki poteka v okviru Temeljne izdaje del Mama in Engelsa v sloven- ščini, pripraviti več delovnih razprav o teoretskih, terminoloških in prevajal- skih problemih, ki jih postavlja to Marxovo delo pred sodobno marksistično te- orijo. Razprave nimajo reprezentativnega značaja, ne merijo na golo predstavi- tev posameznih teoretskih ali prevajalskih dosežkov, marveč je njihov osnovni smoter aktivna teoretska produkcija sama. Kot obliko dela organizira inštitut zato manjše delovne skupine, ki se bodo po svoji sestavi spreminjale, izbrano problematiko pa bodo obravnavale na različnih ravneh znanstvene razdelave od zastavitve problema in oblikovanja tez prek polemičnih spoprijemov do poskusov celovitejših odgovorov. Inštitut si bo prizadeval, da v čim večji možni meri pritegne k sodelova- nju predstavnike različnih konceptualnih usmeritev v slovenski marksistični te- oriji. Kriterij konceptualne različnosti, ki ga bo inštitut poleg običajnega krite- rija strokovne usposobljenosti, upošteval pri oblikovanju delovnih skupin, ni sam sebi namen. Je izraz prepričanja, da je prikaz teoretskih in praktičnih problemov, ki naj ustreza tako ravni Marxove teorije kot družbeni praksi, iz katere ti problemi izraščajo, mogoč edino kot rezultat kritičnega razumevanja različnih izhodišč. Za temo prve delovne razprave je bil izbran problem Marxove kritike ča- sovnih bonov. V nadaljevanju objavljamo uvodni oris problematike, pismene prispevke udeležencev okrogle mize in razpravo na okrogli mizi sami. V prvem delu so objavljeni, poleg uvodnega orisa izhodišč, pismeni prispevki za okroglo mizo, ki so rabili kot osnova za diskusijo. Dr. B. Debenjak zaradi drugih delov- nih obveznosti ni mogel sodelovati s pismenim prispevkom in se je udeležil samo razgovora na okrogli mizi. V drugem delu objavljamo zapis razgovora, ki je po- tekal na osnovi pismenih prispevkov. Okrogla miza je bila v prostorih SAZU dne 30. 3. 1983. Razgovor je odprl akad. dr. Boris Majer, Jcot gost pa se je okrogle mize udeležil akad. dr. Jože Goričar. Okroglo mizo je pripravil in vodil Rado Riha. I. RAZPRAVA O MARXOVI KRITIKI »ČASOVNIH BONOV« — ORIS PROBLEMATIKE (Priloga k vabilu za okroglo mizo) Marx začenja, kot je znano, Očrte kritike politične ekonomije s kritiko knjige A. Darimona De la Reforme des Banques. Ključni moment obširnega spo- prijema z (bančno)teoretskimi predstavami proudhonističnega toka v socialisti- čnem gibanju je pri tem kritika delovne teorije denarja. Zavrnitev načrta o nadomestitvi denarja s t. i. »Studendenzettel« — opozarjamo, da je predlagani prevod »časovni boni« nastal pred »paketi« zveznih ukrepov — je usmerjena proti načinu socialistične konceptualizacije, ki ne zna razločevati med »pojav- ljujočim se gibanjem« in »bistvenimi razmerji«, hkrati pa je Marxova polemična zastavitev tudi začetek njegovega razvijanja lastne teorije vrednostne določitve in denarja. V marksistični literaturi, ki je raziskovala Očrte, lahko sicer najdemo opo- zorila, da kritika prodhonizma v tem Marxovem besedilu ni pomembna samo z vidika zgodovine nastanka kritike politične ekonomije. Vendar pa ta opozorila vse do danes, kot se zdi, še niso dosegla ustrezne teoretske zastavitve. O tem priča prav eden novejših poskusov takšne utemeljitve, ki se sioer dotika različ- nih razsežnosti Marxovega spoprijema s proudhonizmom, zavrača pa misel, da bi lahko imel ta spoprijem kakršenkoli sistematičen pomen za vstop v kritiko politične ekonomije (prim. Das Kapitel vom Geld, Projektgruppe Entwicklung des Marxschen Systems, Westberlin 1973). Prisoja mu edino »pedagoški učinek« — v n jem vidi zgled uspešne kritične analize tiste »revolucionarne« teorije, ki v zadnji instanci še izhaja iz meščanske kritike družbe. Uspešnost, s katero uvajanje bonov v naši družbeni praksi razveljavlja med drugim tudi orožje zgledne in uspešne teoretske kritike takšne prakse ni sicer že argument v prid prakse. Nedvomno pa znova postavlja vprašanje, v čem je pravzaprav — za nas — zglednost Marxove kritike proudhonistične inačice socialistične teorije. Drugače rečeno: k a j je praktično učinkovita določitev nje- nega teoretskega in praktičnega dometa? Orisana problematika se nam je zdela dovolj pomembna, da smo jo iz- brali za temo prve delovne razprave o problemih Marxovih Očrtov. Za iztočnico razprave postavljamo tako naslednje vprašanje: — k a j se lahko danes naučimo — s teoretsko-zgodovinskega, znanstveno- teoretskega, metodološkega ali političnega gledišča — iz Marxove kritike časov- nih bonov? Mladen Dolar MARKOVA KRITIKA »ČASOVNIH BONOV« V LUČI HEGLOVSKE DIALEKTIKE Na prvi pogled ni nič racionalnejšega kot zahteva po uvedbi časovnih bo- nov, ki so jo razvili sprva angleški utopisti in ekonomi (levi ricardovci — Gray etc.), nato pa se je prek Weitlinga in proudhonistov razširila po Evropi. Če je namreč končno razkrita skrivnost vrednosti blaga delovni čas, če je to edina mera, ki določa velikost vrednosti, zakaj ne bi t eda j delovnega časa postavili tudi za dejansko mero in dejansko menjalno sredstvo? Čemu je za menjavo produktov potrebna stvari sami neadekvatna podoba denar ja , zlata, ki v rh vse- ga omogoča vrsto tržnih špekulacij, malverzacij, nelegitimno bogatenje etc.? »Ali naj ohranimo našo umišljeno mero vrednosti, zlato, in tako zaviramo pro- duktivne sile dežele, ali pa naj se obrnemo k naravni meri vrednosti, k delu, in tako sprostimo produktivne sile dežele?« (MEW 13, 67). Zahteva Johna Graya je konec koncev le legitimni podaljšek in prakt ična radikalizacija klasične ekonomije in njene delovne teori je vrednosti. »Nadomestitev kovinskega denarja . . . z delovnim denarjem, ki bi dobival svojo de- nominacijo od delovnega časa samega, bi torej izenačila realno vrednost (menjalno vrednost) blag in njihovo nominalno vrednost, ceno, denarno vrednost.« (Grundrisse, Vestnik IMS 1981/1—2, str. 150.) Tako bi vpeljava bonov odpravila vsa neskladja meščanske produkcije, cena bi se izenačila z vrednostjo, ponudba s povpraševanjem, produkcija s kon- sumpcijo etc. Marxu seveda ni težko pokazati praktične nevzdržnosti tega predloga (od težav z nenehno apreciacijo bonov z naraščanjem produktivnosti dela t j a do tega, da bi banka morala določati kvantume »družbeno potrebnega« delovnega časa, ki se ga lahko porabi za izdelavo posameznih produktov etc.). Temeljna iluzija uva jan ja bonov je, da bi z odstranitvijo nominalne razlike med vred- nostjo in ceno že odstranili njuno dejansko, realno razliko. Njihova temel jna laž je v tem, da bi vsako blago neposredno postalo denar, v n j e m vsebovano delo na j bi postalo neposredno družbeno, se pravi, da bi »na osnovi menjalne vrednosti, denarja, predpostavili kontrolo združenih individuov nad nj ihovo celokupno proizvodnjo,« (Ibid., str. 176). 70 Vestnik IMS 1982/1—2 »Nujnost denarja, razlikovanega od delovnega časa, nastopa ravno s tem, da je treba kvantum delovnega časa izraziti ne v njegovem neposrednem in posebnem produktu, temveč v posredovanem in občem produktu, v njihovem posebnem produktu kot enakem in konvertibilnem v vse druge produkte istega delovnega časa; delovnega časa ne v nekem blagu, temveč v vseh blagih hkrati, in zato v posebnem blagu, ki predstavlja vse drugo.« (Ibid., str. 185.) Srž Marxove argumentaci je torej ne spodbija tega, da je substanca, bistvo vrednosti res delovni čas, temveč vprašanje obrne: če je temu tako, zakaj denar že sam kot tak ni časovni bon? Kako to, da se razlikuje od te vrednostne dolo- čitve in ima svojo posebno eksistenco? Kako to, da se bistvo vrednosti prikazu- j e na neadekvaten način? Ves problem tedaj ni v bistvu — tega so »pravilno« dojeli že ricardovci — temveč v pojavu, v prikazni formi (oboje seveda ni za- menljivo, vendar se t uka j gibljemo še na zelo splošni ravni). In tu je odločilni korak materialist ične analize, ki v nasprot ju z utečenim mnenjem seže od vse- bine k obliki, od bistva k pojavu. Njena prednost ni v tem, da bi šla globlje, bolj k samemu bistvu, temveč nasprotno v tem, da resno vzame površino, for- mo, pojav, tisto najbližje. Kar je vsebinski analizi ušlo, je prav pojavna površi- na, v katero se odeva določena vsebina. Drugi korak je seveda v tem, da se ta formalni vidik izkaže za vsebinsko odločilnega, da pojav odloča o bistvu. Preden nada l ju j em z mehanizmom tega postopka, bi navedel že dve analo- giji, še dva analogna materialist ična koraka. Prvi je Freudov temeljni postopek v analizi san j : problem namreč n i v tem, da izza sanjske površine razberemo vsebino sanj, skrite misli, izr injene iz sanjavčeve budne zavesti — te misli se si- cer lahko izkažejo za kočljive, a nikakor tu je zavestnemu preudarku; spadajo kvečjemu v ohlapno določljivo zono predzavestnega, nikakor pa niso nekaj neza- vednega, ko se to ponavadi misli. Vsa težava je v njihovi formi, v njihovi po- javni obliki: zakaj si taka vsebina privzame tako nenavadno, tujo, izmaličeno podobo, čemu vse premesti tve in zgostitve — delo sanj — ki iz ne posebno nena- vadnih sanjskih misli naredijo težko rešljiv rebus? In prav tukaj , v sami formi, je pravo mesto skrivnosti, k l juč do nezavednega. Druga analogija je korak, ki ga je treba storiti v marksovski analizi ideo- logije, nasploh »nadstavbe«: ni namreč dovolj, da ideologijo zvedemo na njen realni temelj , pokažemo na materialni interes, ki tiči v ozadju, realna proti- slovja mater ia lne baze izza nebuloznih umislekov, »conflicting facts« izza »conflicting dogmas«. Vselej si je t reba postaviti vprašanje, zakaj si je taka vse- bina nadela p rav takšno podobo, zakaj se je neka »realna« vsebina izrazila na tako nenavaden način. Šele v tej formalni plati, v tem presežku nad realno« vse- bino, lahko iščemo odgovor na vprašanje, kako je neka ideologija zajela indivi- dué, kalkšna predelava »realne« vsebine (premestitve, zgostitve itd.) je bila za to potrebna. In še več: sama realna vsebina se ni mogla konstituirati brez svo- je ideološke zavajajoče pojavne oblike, saj ni bilo na jp re j določenega interesa, ki bi se nato izrazil v takšni ali drugačni ideološki preobleki, temveč se je šele skozi ideološko podobo vzvratno vzpostavil »realni« interes, ki tiči za njo. Real- na vsebina je šele v lastni predelavi. Z vprašanjem po pojavni obliki kritika ideologij stoji in pade, in s leherna analiza, ki skuša le zvesti ideološke nebes- ne podobe na nj ihovo posvetno jedro, na edino realna ekonomska tla, seveda ni napačna, ampak nezadostna, prekratka. Marxov materalistični postopek je tuka j vseskozi heglovski. Ena velikih stalnih tem Heglove dialektike je prav postavka, da je treba stvari le do kraja Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 71 resno vzeti v njihovi fenomenalnosti, v pojavni obliki. To j e tudi eden od za- stavkov poglavja o sili in razumu, o pojavu in nadčutnem svetu iz Fenomenolo- gije duha. Razum je dejavnost, ki poseže onstran fenomena; izza var l j ive in spremenljive lupine pojavov uzre zakon, t rdni in fiksni vet tistega, kar vz t ra ja pod spreminjanjem, onstran neposrednosti uzre »nadčutni svet«, pravo bistvo stvari, »das Wahre gegen dan Seiende« (Theorie Werkausgabe 6, Suhrkamp, str. 159) v zaostreni formulaciji iz Logike. «Notranjost ali nadčutni onstran pa je nastal, prihaja od pojava /aus der Erscheinung her/ in ta je njegovo posredovanje; ali pojav je njegovo bistvo in dejansko njegova izpolnitev. Nadčutno je čutno in zaznano, postavljeno tako, kot je v resnici; resnica čutnega in zaznanega pa je, da je pojav. Nadčutno je torej pojav kot pojav.-» (PhdG, ibid. 3, str. 118.) Vendar pa s tem, da nadčutno spoznamo za po jav kot pojav, tore j za nič drugega kot pojav, ne ostanemo preprosto pri čutnem svetu, s kater im se Feno- menologija začne. >-Ce pri tem mislimo, da je nadčutno torej čutni svet ali svet, kakršen je za neposred- no čutno gotovost in zaznavo, pa je to sprevrnjeno razumevanje; kajti pojav ni svet čutnega vedenja in zaznavanja kot bivajoči, temveč /ta svet/ kot ukinjeni /aufgeho- bene/ ali v resnici postavljen kot notranji.-« (Ibid. str. 118—119.) Da je čutni svet v pojavu »aufgehoben«, pomeni, da je njegovo protislovje zdaj dojeto kot zoperstavljenost čiste notranjosti, onstranosti , in pojavne forme, kot razlika med bistvom in pojavom; talko kot notranje, nadčutno ni nič drugega kot pojav, kolikor je čista razlika (od) pojava, tako je tudi pojav pojav le, ko- likor nosi v sebi pečat te razlike znotraj/zunaj kot svoje lastne razlike, kolikor si torej sam oporeka. Pojav kot pojav je odskok od samega sebe. Po eni strani je torej kraljestvo zakonov kot t ra ja joči onstran zoperstavlje- no bežnemu tostranemu pojavu, vendar pa ta t rdna sfera bistva ne more do- cela izpolniti pojava: v pojavu je vselej še neki presežek, ki se ga ne da zvesti na zakon, na bistvo — namreč prav tisto nebistveno, minljivo, bežno. Če bistvo ni drugega kot pojav kot pojav, pa pojav v svoji minlj ivi pojavni podobi ravno uhaja bistvu. Morda je najjasnejša formulacija iz Logike: «Pojav in zakon imata isto vsebino... vsebina, ki se iz pojava nadaljuje /kontinuiert/ v zakon, vsebina zakona in pojava. Ta vsebina tako tvori podlago /Grundlage/ pojava; zakon je ta podlaga sama, pojav je taista vsebina, a vsebuje še več, namreč nebist- veno vsebino svoje neposredne biti. Tudi oblikovna določitev /Formbestimmung/, po kateri se pojav kot tak razlikuje od zakona, je namreč /neka/ vsebina in prav tako različna od vsebine zakona.« (6, str. 153.) Presežek na strani pojava je določen p r iman jk l j a j na strani zakona: zakon je pomanjkljiv, kolikor n e more pojasniti vsega pojava, bistvo ne more izčrpati svoje pojavne oblike, uha ja mu prav nebistveno — to nebistveno minljivo, pa je prav bistvo pojava, torej tisto, kar dela pojav za pojav. Heglova poanta je v tem, da je prav tisto nebistveno, bežno, zgolj pojavno, konec koncev usodno za bistvo: nebistveno, ki obstoji v pojavu poleg bistvenega, je t reba dojeti kot pravi modus izkazovanja bistva pojava (tukaj puščam ob s trani Heglovo nad- robnejšo analizo dveh nadčutnih svetov itd.). Z drugimi besedami: razcep na 7 2 Vestnik IMS 1982/1—2 bistvo in pojav mora biti ref lekt i ran na ravni samega pojava, bistvo, zoperstav- ljeno pojavu, je razklano bistvo, k i svojo razklanost kaže v pojavu. Tisto nebi- stveno, kar je bilo v pojavu videti ko t neka j povsem naključnega in nepomem- bnega, je tako paradoksna točka preskoka, kjer se nebistveno stika z bistvom, sovpada z bistvom, k j e r se tore j na jbol j partikularno izkaže za obče. Presežek nad bistvenim je prav ustrezna« eksistenca bistva, kolikor ustreza ravno raz- klanosti, n e u j e m a n j u bistva in pojava. Poleg vsega bistvenega obstoji v pojavu še — bistvo pojava; ali če nekoliko abruptno preskočimo v Marxovo briljantno formulaci jo: »•Tako je, kot da bi poleg in razen levov, tigrov, zajcev in vseh drugih dejanskih živali, ki grupirane tvorijo različne rodove, vrste, podvrste, družine itd. živalskega kraljestva, eksistirala tudi še Žival, individualna inkarnacija vsega živalskega kraljestva.« (Ča- sopis 13—14, str. 191—192.) Tako je, kot bi se bistvo vrednosti, človeško delo, utelešalo v vseh človeš- kih produkt ih kot blagih, poleg tega pa še v nezvedljivem presežku, ki v parti- kularnem reprezentira obče, ki je stik občega in partikularnega, posebno blago, ki pa hkra t i ni neposredno zvedljivo na delo, delovni čas kot splošno mero vrednosti. Razcep n a blago in denar je treba reflektirati nazaj v bistvu vred- nosti, tako kot se mora p re j opisana heglovska dialektika zakona in pojava ref- lekt irat i naza j v bistvu kot no t r an j a razlika zakona. Dvojni materialistični korak lahko opredelimo takole: 1) spoznanje, da je bistvo le toliko, kolikor se prikazuje, da je torej napa- ka poprejšnjega miš l jenja v tem, da izza pojava išče le bistvo, spregleda pa sa- mo pojavno lupino kot izkazovanje bistva — da je torej treba do kraja resno vzeti enotnost bistva in pojava; 2) spoznanje, da razcep na bistvo in pojav ni umislek ali miselna napaka (pri Heglu je nasploh veliko lažje »govoriti resnico« kot se pa motiti, sa j je zmota vselej le določen modus resnice, treba jo je le reflektirati nazaj v »stvar samo«: stvar sama je us t rojena tako, da je omogočila mojo zmoto, s tem pa zmota že kaže n jeno resnico), temveč da je razcep pojava in s tem razcep bistva — da je torej do k r a j a resno treba vzeti razcep. Poprejšnje mišljenje je torej premalo resno vzelo tako enotnost bistva in pojava kot razcep na bistvo in pojav. Oba koraka sta seveda strogo sovisna, treba ju je brati skupaj. Ce je Marxov postopek t u k a j strogo heglovski, pa to ne vel ja docela za nje- gov znani napotek za b ran j e Hegla: »Kar je na Heglovi Fenomenologiji in njenem končnem rezultatu — dialektiki ne- gativnosti kot gibalnem in ustvarjalnem principu — velikega, je torej najprej to, da pojmuje Hegel samoustvarjanje človeka kot proces, opredmetovanje kot razpred- metovanje, kot povnanjevanje in odpravljanje tega ponanjevanja; da torej dojema bistvo dela in pojmuje predmetnega človeka, resničnega, ker dejanskega človeka, kot rezultat njegovega lastnega dela.« (MEID I., str. 379.) Bistvo heglovske dialektike, n j ena skrivnost in njena veličina, je torej do- jeto kot še zamistificirano razkr ivanje delovnega procesa, samoustvarjanja člo- veškega rodu skozi delo, skozi materialno prakso. »Delo pojma« je mistificirani izraz dejanskega dela, kolikor je njegova dejanskost le abstraktna, zgolj mi- selna dejanskost . Izza »mistične lupine« je treba odkriti »racionalno jedro«. Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 73 Napotek je bil največkrat razumljen tako, da je dajal odvezo za ukvar janje z mistično lupino heglovske dialektike: oe jo namreč zvedemo na njeno po- svetno osnovno, izluščimo iz nje racionalno jedro, potem lahko lupino, »površi- no« Heglovega argumentiranja, odvržemo kot presežek, ki štrli prek njenega materialnega bistva. Ta operacija seveda ni napačna, težava je le v tem, da se lahko v odkrivanju jedra in skrivnosti heglovske dialektike izgubi prav heglov- ska dialektika. Tako se je lahko zgodilo, da je lahko večina t. i. heglovskega marksizma sicer »pravilno« dojela resnico Hegla, k a j malo pa je povedala o pojavni formi heglovske dialektike — Hegel je mimo njenega hotenja štrlel prek svoje lastne resnice. Da kal materialistične analize tiči že v sami »mistični lupini«, v preostan- ku, ki se ga ne da zvesti na posvetno osnovo, v sami formi heglovske dialektike — to je teza, ki je tukaj ne morem obširneje razvijati. Mag. Bogomir Kovač PROUDHONISTIČNI KONCEPT ČASOVNIH BONOV IN JUGOSLOVANSKA POLITIČNA EKONOMIJA SOCIALIZMA i Razprava o časovnih bonih pri proudhonistih razkriva na eni strani zamota- no konkretno zgodovino denarja in blagovne produkcije tedanjega časa, produk- cijskih in razrednih odnosov njunega nastajanja in reproduciranja, na drugi pa poudarja nekatere zanimive probleme teorije denarja v ožjem in običajnem po- menu besede, odpira nekatera mejna vprašanja teorije (delovne) vrednosti in ekonomskih problemov socializma nasploh. Zato bomo najprej v kratkem zgo- dovinskem orisu označili tedanje zgodovinske razmere, ki so omogočale široko razprostranjeno zamisel delovnega denarja in družbeno organizirane menjave pri utopičnih, rikardijanskih in malomeščanskih socialistih v Franciji in še po- sebej pri Proudhonu. Obdobje 16. in 17. stoletja evropska zgodovina označuje kot prehodno ob- dobje menjave fevdalne epohe s kapitalistično, a) k jer se globalni procesi zgodovinske socializacije in družbeno-ekonom- skega napredka vzpostavljajo ob vsakokratni različnosti prehoda naturalne pro- dukcije v novo prevladujočo blagovno produkcijo (Sweezy govori o »predkapita- listični blagovni produkciji«, ne da bi pristajal na novi produkcijski način sui genaris), delovne, naturalne rente v denarno, kmetstva v porajajoče meščan- stvo, ki je nova gibalna sila zgodovinskega razvoja; b) kjer cikličnost družbenega razvoja, od krize fevdalizma v 15. stoletju (propadanje velikih fevdalnih posesti) do ponovnega vzpona in krize v 17., raz- kriva zgodovinsko neogibnost vzpona buržoazije, nadaljnjega razvoja produk- tivnih sil in vzpostavljanje novih produkcijskih in družbeno-razrednih odnosov (obdobje absolutističnih držav in buržoaznih revolucionarnih prevratov v Ho- landiji, Angliji, Franci j i . ..). Gospodarski sistem tega obdobja kot tudi sistem družbenih idej, ki ga po- jasnjuje, imenujemo merkantilizem, ki pa nas zanima samo s politično ekonom- ske plati: celoten gospodarski sistem kot tudi ekonomska politika države sta namreč namenjena izpolnitvi osrednje naloge: kako povečati državno bogastvo z več dragocenima kovinama, zlata in srebra, ki s svojo menjalno vrednostjo omogočata dobivanje raznovrstnega bogastva uporabnih vrednosti. Merkantilizem je razbil staro razumevanje »nevtralnega denar«, denarja kot tehničnega sredstva menjave, razumevanje, ki se je vleklo vse od Aristotela dalje, se ohranilo pozneje tudi pri sholastikih in ki ga Schumpeter poimenuje s konceptom »realne analize« gospodarskega življenja (J. Sumpeter: Povijest eko- Okrogla miza: Marxova krit ika časovnih bonov v Očrtih 75 nomske analize, Informator, Zagreb, 1975, I. del). Z razraščanem blagovnodenar- ne produkcije in menjave, naraščanjem trgovskega kapitala, manufakturne bla- govne produkcije, vzpostavljanjem bančnega sistema (pomembno je spoznanje, da banke pospešujejo razvoj deželnega bogastva, je, prav nasprotno poudarjen denar kot osrednje gibalo družbeno-ekonomskega življenja, kot namen in kot sredstvo vsakokratne gospodarske prakse. Tako se je na eni strani večalo prak- tično izkustvo vsakdanjega malega človeka (denarna mezda), trgovca (trgovski dobiček), fevdnega gospoda (denarna renta), da več denarja pomeni več dob- rin in večjo blaginjo, večji dobiček in višjo zaposlenost, da višje cene vodijo v gospodarski polet, da je denarnoblagovno gospodarstvo medsebojno povezano (Becherjev teorem, da je strošek (dohodek) enega hkrati dohodek drugega; J. M. Becher: Politische Diseurs, 1668), da je ravnotežje gospoarskega sistema dejansko ravnotežje medsebojnega poračunavanja, kjer je vsak prodajalec hkra- ti kupec, in nasprotno (to izražajo že Quesnejeve »tableau économique«), kar zahteva določeno količino denarja (merkantilni zaklad) v obtoku in prispeva k njegovemu večjemu ekonomskemu in družbeno-razrednemu ugledu. Na drugi strani pa se je večalo negativno izkustvo o denar ju : prevladujoči bimetalizem« povzroča težave pri preračunavanju tečajev in stabilizaciji tržne vrednosti denarja, nestabilnost stalnih devalvacij denarja zaradi njegovega »kvarjenja« (obrabe) povečujejo tudi novi prilivi zlata (posebej kalifornijskega in mehiškega) brez blagovnega pokritja, tako da je 16. in 17. stoletje hkrat i obdobje: a) nasilne revolucije blagovne produkcije in denarja, b) potresov ban- čnega sistema (štiri vodilne banke 17. stoletja, amsterdamska, londonska, gene- vska in beneška, pospešujejo nastanek obračunskega denarja /moneta ideale, moneta maginaria/, ki je določen z vrednostjo in količino drage kovine in služi kot transakcijsko sredstvo in osnova kreditnega sistema /depositum irreguläre,'; kvantitativni kreditni zakoni J. Lawa ipd.), c skokovite inflacije, tako da je menjalna sfera vključno z denarjem ne samo cilj in sredstvo frenetičnega nav- dušenja in merkantilne gospodarske aktivnosti, temveč je hkrati sredstvo umir- jene (fiziokrati, Petty, Smith idr.) in radikalne (utopični socialisti, socialisti ri- cardovci, malomeščanski socialisti) kritike obstoječih družbeno-ekonomskih in razrednih razmerij. Pomembnost razvijajoče se menjave in denarja (posebej bank in kreditnega denarja) je tedanje socialiste zavedla, da so osrednji problem videli v načinu delitve, poti njegovega razreševanja pa v reorganizaciji menjalne sfere oziroma reformi denarja. Med t. i. socialisti ricardovci je prevladovala radikalizacija Ri- cardove teorije vrednosti in presežne vrednosti, da na j celotni proizvod delav- čevega dela pripada delavcem samim, in ne tako kot v kapitalizmu, ko se celotni proizvod deli na delovne in nedelovne dohodke (profit, renta, obresti). Takšna delitev in način prisvajanja pa je odvisen po njihovem mnenju od pravilne menjave, ki jo zagotavlja posebna institucionalizacija »delovnega denarja«. Prve idejne zasnove in praktične izkušnje pripadajo utopičnemu socia- listu Ownu, ki vidi polno uresničenje Ricardove teorije vrednosti ravno v socia- lizmu (nagrajevanje po delu), zato poleg delovno-produkcijskih skupnosti orga- nizira 1832 nacionalni trg za pravično menjavo, medtem ko je teoretična uteme- ljitev teorije delovnega denarja pripadla angleškemu socialistu ricardovcu J. G. Greyu (Socialni sistem, 1831). V svoji razlagi koncepcije delovnega denarja predlaga ustanovitev narodne centralne banke, k i na j vrednoti delovni čas, potrošen za produkcijo določenega blaga, in izdaja posebna potrdila — »časovne 76 Vestnik IMS 1982/1—2 bone«, ki omogočajo nakup delovnega ekvivalenta uporabnih vrednosti v skla- diščih banke in njenih podružnicah. Delovni čas je pri Greyu že vnaprej priznan kot družbeno potreben in predstavlja notranjo mero vrednosti, časovni boni kot tehnično sredstvo menjave pa hkrati potrjujejo vsako blago kot neposreden denar in družbeno utelešeno privatno individualno delo. Tako je nastala iluzija, da je delovni denar (časovni boni) alternativa zavračanja denarja kot takšnega, da z denarjem pada menjalna vrednost, z menjalno vrednostjo blago in bla- govna produkcija, z njo pa kapitalistični produkcijski način, taiko da postane »elementaren nesporazum« (Marx) med denarjem in blagom osnova domišljanja in praktičnega omišljanja socializma. Od tod pričenja Proudhon in njegova šola, kateri pripada tudi Darimon, njegovo teoretično in praktično obzorje (Proudhon je bil samouk in Schumpeter celo namiguje, da ni vedel za vse svoje teoretične in praktične vzornike onkraj kanala) predstavljajo misel Saint Simona, Fouriera, ideje socialistov ricardovcev, posebej Greya in Braya, zgodovinske izkušnje francoskega proletaritaa in drobne bužoazije ipd. Proudhonovo razumevanje družbenega razvoja temelji na organ- skem evolucionizmu, ki vodi h končnemu cilju — ukinjanju vsake eksploatacije in nepravične družbe ter vzpostavljanje nove družbene organizacije, ki temelji na samoupravni organizaciji neposrednih producentov. Takšno družbeno organi- zacijo na j bi dosegli postopno (Brayeva ideja delavskih delniških družb), dokler ne bi prevzeli celotne družbene reprodukcije, kjer bi država postala zgolj meha- nizem združenih producentov (skupnost državljanov). Delavska združenja v produkciji, organiziranje centralne narodne banke menjave in izdajanje časovnih bonov in brezobrestnih kreditov, podružbljanje konkurence (lojalnost konkurence delovnih kolektivov in posameznikov, solidar- nostni principi), decentralizirano planiranje od spodaj navzgor, sožitje sociali- stičnega in kapitalističnega sektorja, komunalni in federalni politični sistem postanejo osrednji določevalci proudhonistične družbenoekonomske ureditve. Osrednje vprašanje gospodarskega sistema tudi za Proudhona ni produkcija, temveč delitev na osnovi določene (ne)ekvivalentne menjave, kajt i (menjalna) vrednost izhaja iz cirkulacijske sfere in ne iz produkcije, podobno kot je tudi osnovna oblika kapitala obrestnostni kapital (bančni kapital) in ne produkcijski (industrijski) kapital. Staro Aristotelovo dilemo ločevanja med uporabno vrednostjo in vrednostjo Proudhon reši v dialektični sintezi (Proudhon se sploh ponaša in proglaša za heglovca) konstituirane vrednosti, ki jo določa delovni čas, potreben za pro- dukcijo določenega blaga. Mera vrednosti, ki postane hkrati tudi zgodovinsko sredstvo menjave, je torej delovni čas in časovni boni, s katerimi banke za me- njavo na osnovi proizvodnih izkušenj določajo potrošeno količino delovnega časa oz. vrednost določenega produkta (blaga). Poleg izdaje časovnih bonov pa Proudhonova centralna banka lahko izdaja tudi brezplačne kredite, ki jih kot posebne bone ponuja svojim komitentom, da lahko vsak dobi produkcijska sred- stva in postane njihov lastnik. To je bil končni domet Proudhonovih idej, iz katerih izhajajo vsi njegovi egalitarni principi in reformatorske zamisli, doživel pa je tudi praktičen uspeh kratkotrajne sape, saj je njegova ustanovitev na- rodne centralne banke 1848 v šestih tednih privabila več kot 20 000 članov, ki pa so dejansko v večini trgovali z manjvrednostnim blagom, nekonkurenčnim na zunanjem kapitalističnem trgu, z brezobrestnimi krediti pa so nakupovali reprodukcijski material za produkcijo in menjavo na kapitalističnem trgu. Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 77 Marx in Engels se spoprimeta s proudhonizmom na več ravneh, za nas so pomembna političnoekonomska vprašanja, njun spoprijem s socialistično eko- nomijo, ki poteka na dveh medsebojno povezanih smereh: a) kot kritika metode politične ekonomije in b) kot kritika proudhonističnega pojmovanja teorije vrednosti in denarja. Časovni boni so v tem kontekstu tista »dialektična rotacija njegove glave« (pismo Anenkovu, 1846), ki s spremembami kategorij in parcialnih institucij želi spreminjati teorijo in z njo preoblikovati tudi resnično življenjsko prakso. Marx dokazuje Proudhonu, da njegova površinska analiza in spekulativni konstruk- tivizem dejansko izhajata iz nesposobnosti poznavanja politične ekonomije (uto- pične razlage Ricardove teorije vrednosti in kritičnega spoznanja materialnih pogojev družbenega življenja, zato so rezultati lahko samo ekonomski in spo- znavno teoretski absurdi. Če Proudhon, na primer, ne sprejema tržne vrednosti, ker je ni doumel, je preprosto namesto sebe obtožil vrednost kot tako — la va- leur est falle. »Filistrska utopija« proudhonistične šole, da z neposredno menja- vo odpravlja tudi blagovna protislovja, da hkrati proglaša obrestnostni kapital za osrednjo obliko kapitala in ukinjanje obrestne mere za osnovo družbenega prevrata (Marx v pismu I. B. Schweitzerju), da časovni boni zamenjujejo stvar- ni denar in njegove življenjske funkcije in podobno, vse to pripelje Marxa v ostro kritiko malomeščanskih lastninskih interesov, programa socialnih reform in pomiritve razrednih bojev. Če je denar proglašen za osrednji izvor neenake menjave, zelenaštva in porajajočih kriz, se zastavlja vprašanje, kako doseči njegovo detronizacijo, iz- enačitev s katerim koli drugim blagom? Prva možnost je še vedno v okviru monetalizma, vendar tako zastavljenega, da sedaj zlato in srebro kot vsako drugo blago predstavljata neposredno utečeni delovni čas. Toda to bi nosilo s seboj že omenjene praktične posledice stalnega razvrednotenja (čedalje večjo produktivnost dela) in vrednostnega nihanja, tako da bi bila njegova konvertibilnost problematična in ekonomsko nestabilna (razen ob prepostavki statične produktivnosti dela). Ker je slednja predpostavka ne- smiselna, je druga možna rešitev uvedba papirnatega denarja — časovnih bo- nov, kjer navidezno razdvojenost papirne pobotnice in neposrednega kovinskega pokritja nevtralizira razvrednotenje kovine z naraščanjem relativne vrednosti časovnih bonov, vendar pa to dejansko koristi špekulantom (nedelavcem) ali pa v časovni diskontinuiranosti (lastni vsaki blagovni formi, ker potrošniki pre- ferirá jo sedanjo potrošnjo pred prihodnjo) zanika načelo nagrajevanja po delu kot izhodiščne opredelitve. Proudhonizem pa ne pade samo pri naraščanju produktivnosti dela in pa- dajoči vrednosti denarja, temveč tudi zaradi nerazumevanja teorije vrednosti pri izenačevanju vrednosti in cene, saj družbeno organizirana menjava v banki dopušča, da je delovni denar vsakič konvertibilen z blagom, in nasprotno (Sa- yova dogma), kar pomeni, da se cene morajo izenačiti z vrednostmi. Proudho- nisti preprosto niso razumeli razlike med tržno vrednostjo, menjalno vrednostjo in ceno, med družbeno potrebnim povprečnim abstraktnim delom (ki ga Marx dokončno razvije šele v Kapitalu in individualnim konkretnim privatnim de- lom, ki se v blagovni produkciji lahko izravnava samo s konkurenco vseh in vsakogar za hrbti producentov, in ne preprosto pred nj imi na odprtih pultih trga in ekonomskega voluntarizma (bančnega vrednoenja). Nič ni bolj nesmisel- no kot šteti menjalno vrednost za osnovo asociativnih organizacij neposrednih producentov, toda nič manj nesmiselno tudi ni predpostavljati obstoj menjalne 78 Vestnik IMS 1982/1—2 vrednosti brez -konkurence in tržne menjave (absraktno družbeno delo predpo- stavlja makroekonomsko agregiranje vseh individualnih del v totaliteto do- ločenega družbenega fonda dela kot produkcijske sposobnosti družbe). Kon- kurenca blaga namreč omogoča izenačevanje tržne cene s konkurenco ponud- be različnih individualnih producentov blaga (konkurenca v panogi), te tržne ce- ne pa ustrezajo tržni vrednosti kot povprečnim vrednostim produciranega blaga v določeni panogi (ne gre za preprosto povprečje), produciranega pod povpreč- nimi pogoji. To je logično zaporedje, po katerem se individualna vložena dela pretvarjajo v abstraktno družbeno delo, zato je vsaka potrditev časovnih bonov v bistvu potrditev idealnega delovnega časa, ki se ali oblikuje in deluje kot denar ali pa izgubi to vlogo in z njo tudi pomen merila vrednosti. Dokler me- njalna vrednost obstaja kot družbena oblika produkcije, obstaja objektivno nujno tudi dienar kot notranja lastnost vsakega blaga, ki se na določeni zgodo- vinski stopnji razvoja osamosvoji kot stvarno funkcioniraj oči denar. To pa na- dalje pomeni, da denarne reforme in spremembe v denarnem mehanizmu lahko spremenijo produkcijske odnose le znotraj ozkih meja obstaja blagovne produk- cije in tržnomenjalnega denarnega gospodarstva. Sprememba oblike denarja (kot predlagajo nekateri ekonomisti še danes) zato ne more spremeniti protislovnosti obstaja denarja in še manj določenih produkcijskih odnosov, protislovnosti bla- govne produkcije, razlike med ceno in vrednostjo in podobno (če cena, na primer, ni enaka vrednosti, ne -more delovni čas, ki izraža vrednost, hkrati biti tudi merilo cene). Med preostalimi protislovji proudhonistične koncepcije politične ekonomije Marx omenja še dvoje: a) napačno razumevanje, da delavcem pripada celoten proizvod njihovega dela (Lassallov neokrnjeni donos dela), dokončno razgali v analizi Gothskega delavskega programa, ko opozori, da družbo ne predstavlja samo delovno spo- sobno in aktivno prebivalstvo, niti nimamo opraviti z določeno stacionarno družbo (problem razširjene reprodukcije); b) zmedena predstava o ekonomski demokratičnosti delovnih bank pre- prosto poudarja tisto, kar želijo proudhonisti izkoreniniti — despotsko mono- polno, odtujeno moč banke in njenih uslužbencev pri konstituiranju vrednosti posamičnega blaga. II. V drugem delu naše razprave želimo opozoriti na vplivnost proudhonizma v jugoslovanski politični ekonomiji predvsem na dveh ravneh analize: a) teoretično-metodološki način vstopa v politično ekonomijo, b) teoretično in praktično vsebinsko razumevanje politične ekonomije (pred- vsem blagovne produkcije in denarja). Na teoretično-metodološkem področju tiči proudhonizem v nerazumevanju Marxove metode kritike politične ekonomije, njegovega pojmovanja dveh meto- doloških ravni — abstraktnoteoretične in konkretnozgodovinske in njune med- sebojne povezanosti ter soodvisnosti (problem logičnega in zgodovinskega), kot tudi v razločevanju načina raziskovanja od načina razlage. Marxova metoda »napredovanja od abstraktnega h konkretnemu«, njegov sistematičen (sistem- ski) razvoj kategorij od enostavnega, splošnega do kompleksnega in posebnega, ne pade v zanko, da bi teoretični sistem kot »reprodukcija konkretnega po misel- ni poti postal preprosto apriorna abstraktna konstrukcija. Marx se je tu dobro Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 79 zavedal nevarnosti Proudhonovega metafizičnega idealizma (z nj im opravi že v Bedi filozofije, v Uvodu k Očrtom pa svoje teze samo še potrdi), nevarnosti logičnega nizanja kategorij, sintetiziranja tez in antitez, izmišljanja novih ka-, tegorij in zvez brez prave družbeno-ekonomsike osnove, zato v kritiki poudari nekaj metodoloških določitev, ki v temelju zavračajo krščansko apologetičnost enačenja zgodovinskega z logičnoteoretičnim, kot na primer: a) da mora predmet raziskovanja (na primer kapitalizem, socializem . ..) doseči določeno zgodovinsko zrelost, ki šele omogoča razkrit je notranjih zakoni- tosti in tendenc; b) da ekonomske kategorije ne moremo konstruirati v deduktivne logične celote (nize), če na določenih točkah »produkcije pojmov« logičnega razvoja ne dopolnjujemo z zgodovinskim raziskovanjem kot predpostavko (pogojem) na- daljnjega sistemskega razvoja kategorij; c) da so, končno, ekonomske kategorije samo teoretični izrazi abstrakcije stvarnih družbeno-ekonomskih odnosov itd. Proudhon po Marxovem mnenju nikoli ni razumel skrivnosti »dialektične metode razlage«, ker je stvarnost z abstrahiranjem zvedel na logične kategorije, tako da na koncu konča v »čistih logičnih formulah gibanja« in razvoja. Potem ko odkrije v teh logičnih kategorijah »substanco sleherne reči«, odkrije hkrati tudi »absolutno metodo« (kot gibanje »čistega uma«) povratne razlage in po- jasnjevanja stvarnega zgodovinskega gibanja. Proudhonizem bo v »korenu uni- čen«, če abstraktno teoretično raven analize politične ekonomije dopolnjujemo s konkretnozgodovinsko, kjer se morajo logične kategorije na vseh ključnih mestih dokazovati v družbeno-ekonomski stvarnosti, kar je samo druga stran Marxo- vega razumevanja subtilnih razmerij logičnega in zgodovinskega v njegovem Kapitalu kot teoretskem zapopadenju kapitalističnega produkcijskega načina. Svojevrstnemu proudhonizmu se tudi ni izognila jugoslovanska politična ekonomija v razumevanju in razlagi socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov, kar je še posebej očitno pri »prvi celostni skici marksistične politične ekonomije socialistične samoupravne družbe« Miladina Korača v njegovih treh obsežnih razpravah Socialistični samoupravni produkcijski način (Marksizam i savremenost, Komunist, Beograd). Svojevrstno domišljanje socialističnega sa- moupravnega produkcijskega načina temelji na osnovnih določitvah samouprav- nega socialističnega gospodarskega sistema: družbeni lastnini nad produkcijskimi sredstvi in samoupravljanju delovnih ljudi v procesu družbene reprodukcije, kar je opredeljeno tudi v naših osnovnih normativnih aktih (Ustava, Zakon o združenem delu ...). Takšne opredelitve so v bistvu idealistične (normativne) abstrakcije, ki na eni strani združujejo dvoje nezdružljivih konceptov — Marxov socialistični asociativni model in podedovano blagovno produkcijo, na drugi pa zaradi takšnega umevanja postajajo (ostajajo) te opredelitve in koncepti zgolj »logične kategorije«, na katere se navezujejo druge »logične formule gibanja«, kot na primer: osnovna organizacija združeneg dela kot temeljna oblika sociali- stičnega združenega dela, samoupravna socialistična blagovna produkcija, samo- upravni dohodek in njegova celostnost v upravl janju in pr isvajanju delovnih kolektivov, svobodno združeno delo, svobodna menjava dela, svobodno združe- vanje dela in sredstev, delitev po delu, ekonomiziranje racionalnega in družbeno osveščenega samoupravljalca. . . Logična povezanost vseh teh kategorij in kon- ceptov končuje v idealizaciji socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov, »apriorni konstrukciji« in formalnopravni normativizaciji, ki sedaj z »absoluti- stično metodo« refleksivnosti skuša prikrojiti stvarnost po svoji meri in postavi. 80 Vestnik IMS 1982/1—2 Namesto dejanskega soočanja in preverjanja ključnih kategorij z družbeno-zgo- dovinsko realnostjo, protislovnostjo blagovne produkcije in razredno struktu- riranostjo jugoslovanske družbe (združeno delo, kolektivna in privatna lastnina, dvojni obstoj proizvodov kot blaga in denarja, svetovni denar kot zunanja mera vrednosti, država in njena ekonomska in politična vloga birokratsko, tehno- kratsko in privatno kapitalsko upravljanje z družbeno reprodukcijo. . . ) se do- bršen del naše politične ekonomije zateka v pravni, teleološki normativizem, ki nazadnje končuje v krizi družbene realnosti. Tako na ekonomskem področju socialistično blagovno produkcijo, združeno delo in svobodno združevanje dela in sredstev vse bolj zamenjujejo naturalni ekonomsko-politični voluntarizem, razparceliranost združenega dela (njegova politična fevdalizacija kot nujna posledica ekonomske naturalizacije), vse večje vzpostavljanje notranjih in zu- nanjih kreditnoposojilnih razmerij ipd., v politiki se brezrazredna družbena struktura vse bolj umika politični strukturiranosti državne in samoupravne biro- kracije ter tehnokracije, v ideologiji se samoupravljalska ideologija in njen demokratski pluralizem vse bolj nadomešča z različnimi nacionalizmi (z eko- nomsko vsebino), političnimi unitarizmom ali zaplankarskim separatizmom, iz- gubljanjem revolucionarne legitimnosti samoupravljanja med najširšimi druž- benimi množicami (posebej delavskim razredom v ožjem pomenu besede.. .) . Metafizičnost in normativnost obravnave socialističnega samoupravnega produkcijskega načina kot idealnega sistema produkcijskih odnosov, prezrače- nost neprotislovnosti ekonomske družbene strukture in njene blagovne produk- cije postopno prerašča v politični ekonomski voluntarizem in totalni »birokratski spopad z zakonom vrednosti« (Kidrič), ki ga dobro poznamo iz stalinistične zgodovine tridesetih let, in prav v tem leži družbeno-razredni in teoretski domet proudhonističnega načina v metodologiji politične ekonomije socializma: nepro- tislovnost socialističnih produkcijskih odnosov postane ideološki zastor, ki pri- kriva dejanske protislovnosti sodobne jugoslovanske družbe in tako politični ekonomiji poleg znanstvene konsistentnosti odvzema tudi tisto kritično revo- lucionarno vsebino razredne ideologije delavskega razreda v širšem pomenu besede. Proudhonizem in njegove družbeno-ekonomske in razredne posledice v ju- goslovanski politični ekonomiji in ekonomski praksi postanejo najbolj domiš- ljene v pojmovanju samoupravnega koncepta denarja. Izhodišče za dobršen del naše politične ekonomije je spoznanje, da novim tipom produkcijskih od- nosov ustrezajo tudi novi mehanizmi, instrumenti in institucije, zato sociali- stičnim samoupravnim produkcijskim odnosom ustreza socialistična blagovna produkcija in znotraj n j e tudi »samoupravni denar« v novi obliki in vsebini denarno-kreditnega in bančnega sistema. »Samoupravni denar« mora kot se- stavni del socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov izražati naslednje lastnosti: a) kot sestavni del vrednostne forme predstavlja osnove socialistične samo- upravne produkcijske odnose; b) postati mora notranj i element teh družbenih razmerij in ne zunanji fak- tor monetizacije blagovne vrednosti; c) kot sredstvo monetizacije vrednosti mora postati osnovni instrument samoupravnega združevanja dela in sredstev, podružbljanja dohodka in delitve po delu; d) z mehanizmom avtomatske monetizacije mora omogočiti vsakokratno monetizacijo skupne in novoustvarjene vrednosti združenega dela . . . Okrogla miza: Marxova kri t ika časovnih bonov v Očrtih 81 (Glej A. Stranjak: Karakter svojine i novac, Socializam, Beograd, 12, 1981, in Savremeni novac, stvar ili društveni odnos, Informator, Zagreb, 1981.) Takšen značaj denarja želi v temelju demistificirati in defetišizirati denarno fenomenologi jo blagovne produkcije, zato vzpostavlja tudi nov sistem emisije denarja, pod katero razumemo vse tiste institucije, mehanizme in instrumente blagovnodenarnega gospodarstva, ki omogočajo skupno upravl janje z denarnim poslovanjem. Samoupravni model emisije denarja n a j bi temeljil na posebni monetizaciji komercialnih blagovnih kreditov organizacij združenega dela, ki bi medsebojne obveznosti poravnavale z blagovnim kliringom obračunskega, re- produktivnega denarja (menic, čekov) namesto z običajnim valutnim denarjem v obliki menjalnega in plačilnega sredstva. Osnovna logika tega emisijskega me- hanizma poudarja, da na j se večina plačevanja v »združenem delu« opravi z reproduktivnim obračunskim denarjem v treh krogih monetizacije, ki ga izda- jajo sami ekonomski subjekti, ne da bi pri tem prostorsko in časovno ločevali procese ustvarjanja vrednosti in njene monetizacije. S tem n a j bi odpravili mul- tiplicirano ustvarjanje knjižnega denarja v poslovnih bankah in njihovo ustvar- janje presežnega (posebno investicijskega) povpraševanja (inflacije), »združeno delo« pa bi v prvih dveh krogih samo »emitiralo« svoj transakcijski denar, med- tem ko bi v tretjem krogu za monetizacijo poskrbela centralna banka z edino dejansko valutno monetizacijo. Monetizacija poteka tako neposredno med orga- nizacijami združenega dela in centralno banko (Služba družbenega knjigovod- stva (SDK) je v tem primeru samo monetizacijski servis, ki predhodno poraču- nava medsebojna upnišiko-dolžniška razmerja organizacij združenega dela). V obeh primerih pa zaradi natančnosti meničnega poslovanja ali neposredne mo- netizacije pri centralni banki organizacije združenega dela avtonomno in ne- posredno dobivajo vrednost prodanega blaga v denarni obliki. Ker se monetizira celotna ustvarjalna vrednost blaga, količina denarja v obtoku nikoli ne preseže dovoljene velikosti, kupni skladi ne morejo preseči blagovnih in s tem povzro- čiti nastajanje ekonomskih strukturnih nesorazmerij in inflacijskih spiral (cen- tralna banka lahko dodatno popravlja morebitne negativnosti in nesorazmer- nosti s spreminjanjem obdobij zapadlosti, končnega eskonta in podobno, vendar pa je njeno delovanje nekreditno oz. brezobrestno). V ozadju takšnega načina emitiranja denarja in monetizacije vrednosti tiči znana Sayova tržna dogma, po kateri narodnogospodarska ponudba sama ustvarja povpraševanje in tako razrešuje probleme realizacije blagovnih denarnih razmerij, s trukturnih odnosov in gospodarskih kriz. Takšna opredelitev samoupravnega koncepta denarja in denarno-kreditnega sistema je dobila najpopolnejšo podobo v dveh zapisih (dokumentih): »Novi emi- sioni mehanizam na osnovi nekreditne monetizacije«, Ekonomski institut, Za- greb, 1981, in pa »Platforma za promenu u emisionom mehanizmu«, ki ga je naredila posebna delovna skupina zveznih družbenih svetov oktobra 1981 v Beogradu. Kje tiči »metafizična in pravna iluzija« (Marx) takšnega umevanja denarja in emisijskega mehanizma? Kakšna je politekonomska osnova avtonomnih pra- vic monetizacije, logike samoupravnega denarja v procesu monetizacije skupne in novoustvarjene vrednosti? Osnovni nesporazum je tipično proudhonističen in temelji na večkratnem nerazumevanju notranje logike blagovne produkcije in na n je j temelječih pro- dukcijskih odnosov. 6 Vestnik IMS 82 Vestnik IMS 19821—2 a) Najprej omenimo razumevanje družbenolastniških in samoupravnih pro- dukcijskih odnosov kot metafizičnih, normativnopravnih kategorij in ne kot realnih odnosov v skriti protislovnosti družbene delitve dela, blaga, denarja, svetovnega trga, deviznega tečaja, plačilne bilance, ekonomskega intervencio- nizma, t ransiera tehnologije itd., o čemer smo že govorili. b) Nerazumevanje vrednostne forme in menjalnih razmerij blaga kot njene bistvene pojavne oblike (menjava predstavlja v vrednostni analizi »bistvo po- javnosti«, ki ga ne smemo preprosto spregledati), kjer se šele v konkurenčni različnosti vrednostnih (blagovnih) razmerij lahko določa družbeno potrebno delo kot določevalec velikosti vrednosti blaga. Koncept neposredne monetizacije predpostavlja podobno kot Greyev »delovni denar« neposredno družbenost dela, posebno družbeno knjigovodstvo zunaj blagovno-denarnih, tržnih (konkurenč- nih) razmerij, ki bi ga vpeljala pri monetizaciji centralna banka (ta protestantska ekonomska logika je bila predverje kapitalskih razmerij, ne pa asociativnega socializma). c) Nerazumevanje časovnih preferenc in likvidnostne funkcije denarja (kot funkcije zaklada) vodi reformatorje v poudarjanje monetizacije nediskontiranih vrednosti, t j . konvertibilnost bančnega denarja v komercialni denar brez kapi- talskih naplavin obrestovanja, obrestne mere in diskontiranja. Z drugimi bese- dami: dinar ohranja ekvivalentno vrednost v daljšem časovnem obdobju (danes je realno toliko vreden kot čez mesec ali leto dni), tako da ob upoštevanju realnih ekonomskih razmer (inflacija, valutni tečaji, fizična produktivnost pro- dukcijskih s reds tev . . . ) blagovni producent v takšni avtonomni monetizaciji v bistvu dobiva vrednost, ki družbeno ni (in tudi ne bo) ovrednotena. Ukinjanje kreditnih razmerij in obresti v imenu preseganja izikoriščevalskih kapitalskih odnosov se tako v bistvu končuje v lastnem nasprotju: v prisvajanju določene presežne vrednosti (večvrednosti) kot nediskontirane vrednosti. Problem po- temtakem ni v naivnosti ukinitve kreditnih odnosov kot temeljnega vira fau- stovske odvisnosti »združenega dela« od bančnega sistema, temveč v drugih oblikah ekonomske prerazdelitve, ki temeljijo na sprejetju objektivne logike blagovne produkcije (posebej, če na drugi strani vztrajamo pri njeni ohranitvi). Ce imamo opraviti z zgodovinsko nujnostjo ohranjanja blagovne produkcije, potem se, volens nolens, ohranja jo tudi njene protislovnosti (dodatno začinjene s fenomenologijo neuravnovešenosti vplivov kot inflacije, spreminjajočih se deviznih tečajev, negativne plačilne bilance, političnega ekonomskega interven- aionizma.. . ) , njihovo preseganje pa ne more temeljiti na kmečki logiki njihovega spregledanja, temveč na objektivnih (zgodovinske tendence zakona vrednosti) in subjektivnih (planiranje, ekonomska politika, ekonomska zna- nost . . . ) elementih njihovega priznanja in postopnega preseganja (zgodovinska kontinuiranost produktivnih sil). d) Ideja avtomatske monetizacije (nekreditiranja) zanika nujnost obstoja denarne menjave in konkurenčnega kupoprodajnega razmerja blagovnih pro- ducen tov, toda na mesto ekonomske demokracije (in protislovnosti) blagovne menjave stopa administrativna moč centralne banke, ker je v avtomatski mone- tizaciji centralna banka poslednje mesto menicam, verižnim čekom in drugim kratkoročnim in dolgoročnejšim finančnim oblikam. Bančni sistem je namreč z opustitvijo »nepotrebnih« poslovnih bank kljub navidezni decentralizaciji, avtonomnosti blagovnih producentov, v bistvu popolnoma centraliziran, samo- upravni denar se s tem pretvarja v državno centralizirani denar z vsemi nega- Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 83 tivnimi ekonomskimi in političnimi lastnostmi, proti katerim so se prvotno borili zastopniki nove reforme denarnega sistema. e) V bančnem mehanizmu avtomatske, avtonomne monetizacije menica, verižni ček in drugi vrednostni papirji postanejo osrednji nadomestki za denar, s čimer se na eni strani povečujejo faux frais takšnega bančnega delovanja; zmanjšujejo se možnosti učinkovitega vodenja kreditno-monetarne politike; po- večujejo se možnosti za še večjo inflacijo ; podružbljala bi se rizičnost in odgo- vornost blagovnih producentov (to, kar mora v blagovni produkciji ostati indi- vidualizirano), individualiziralo pa bi se tisto, kar je v osnovi družbeno (vred- notenje blaga, denarna monetizacija . . . ) ; blagovno gospodarstvo bi se še bolj naturaliziralo, zaprlo v samozadostnost in razdruženost (v ekonomski, politični, nacionalistični separatizem); povečale bi se težavnosti zunanje plačilne menjave, vključenosti v svetovne bančne tokove in vrednotenje svetovnega trga (podce- njevanje svetovnega denarja kot mere vrednosti), kar je v nasprotju z našo zunanjetrgovinsko usmerjenostjo in finančno odvisnostjo. Sklenemo lahko, da samoupravni koncept denarja, podobno kot metafi- zičnost družbene lastnine, združenega dela, celostnosti dohodka . . . zaradi proud- honističnega razumevanja družbeno-ekonomske realnosti pristaja pravzaprav tam, kjer s svojo kritiko pričenja: pri nadaljnji odtujenosti »združenega dela«, kaotičnosti (neobvladljivosti) gospodarskega mehanizma in gospodarski krizi, povečevanju politične in ekonomske moči birokracije in podobno. Če je Marx pred sto dvajsetimi leti učinkovito obračunal s proudhonistično metodologijo in vsebino politične ekonomije, če je praksa pokazala kratko sapo in omejenost takšnih malomeščanskih utopij (Proudhonove banke »blagovne menjave« . . . ) , potem je znanstveno naivno razvijati te koncepte tudi v sedanjosti, podobno kot je politično neodgovorna njihova pravna normativizacija in praktično siste- matska realizacija v naši vsakdanji družbeno-ekonomski praksi. Proudhonizem je namreč najbolj prisoten v politični ekonomiji socializma kot teoriji samo- upravnega socialističnega produkcijskega načina, ki je v dobršni meri (dohod- kovna »šola« politične ekonomije) postala politično-ekonomska osnova naše zadnje sistemske reforme 1974—1976. Toda nova sistemska reforma v praksi nikoli ni dokazala svoje gospodarske učinkovitosti, ker so bile napačno zastav- ljene nekatere osnovne osi ekonomskega sistema in se je ta praktično ohranjal predvsem zaradi ogromne zunanje akumulacije. Izvirni greh leži v napačno za- stavljeni analizi in razumevanju gospodarske stvarnosti, napačni identifikaciji vzrokov in posledic osrednjih družbeno-ekonomskih problemov, zato so tudi predlogi sistemske reforme bili zastavljeni na napačnem koncu in z napačnimi sredstvi. Če je videnje problemov metafizično (proudhonistično), če se politična ekonomija (ekonomisti) in politična struktura v osnovi ukvarja z navideznimi problemi in nudi navidezne rešitve, potem nam takšna zgodovina namesto re- šitev prinaša samo še dodatna družbeno-ekonomska protislovja. Jugoslovanska družbeno-ekonomska kriza, njeni teoretski vzroki in praktične zablode so zato najbolj prepričljiv dokaz o aktualnosti proudhonizma in njegovih posledicah, prepričljiv opomin, da podcenjujemo nekatera zgodovinska spoznanja ekonom- ske teorije in prakse, stara več kot sto let. Opomin, ki zaradi trdovratnosti ne bo ostal brez zgodovinskih posledic. 6» Mag. Lev Kreft MARXOVI OČRTI MED ESTETIKO IN VULGARNO POLITIČNO EKONOMIJO V spisku nalog na moji mizi je tudi dokument, ki zahteva naslednje tuhta- nje : obdelati metodologijo podružbljanja odločanja o ljudeh. Ta naloga, ki se je organizirano in zavestno zapisala, ker se v tem čuti problem, kaže, da ljudje res zanikajo aksiome geometrije, če so ti nasprotni njihovim interesom, in še več: da ne morejo dojeti aksiomov geometrije, če jih ni mogoče pojasniti iz njihovega družbenega zornega kota. Družbeni položaj kot razredni položaj, torej kot posebni položaj v produkciji družbenega življenja, je tisto mesto, ki je prvi kriterij »resnice«, saj jo zainteresirano pojmuje in konstruira. Tako kon- strukcijo »resnice«, ki je dejansko povsem izkrivljena in zgolj simulirana ana- liza dejstev, najde Marx pri Darimonu. Na tej osnovi bi se zdelo, da je pač vse relativno, ker interes onemogoča popolnost spoznanja, če ga ne omogoča narava sama zaradi omejene možganske kapacitete ljudi. Toda vse družbene pozicije niso omejene na isti način, in četudi so vse razredne pozicije parcialne, so nekatere v svoji parcialnosti tako univer- zalne, da omogočajo univerzalen uvid. Ne gre za to, ali kak konkreten delavec razvije ta univerzalni uvid ali ne, in tudi ne gre za to, da bodo ta uvid razvili nekega lepega dne vsi delavci in tedaj uredili družbo po svojih pogledih, ampak gre za objektivni interes za odpravo mezdnega dela, torej za odpravo razmerja delo/kapital, torej za odpravo celotne družbene anatomije, ki na kapitalskem razmerju stoji in pade: odprava privatne lastnine proizvajalnih sredstev pomeni podružbljanje, torej nujno odpravo razredne omejenosti delavskega razreda sa- mega. Univerzalnost pogleda, ki je možen s pozicije delavskega razreda, izhaja odtod, ker je zainteresiran, in edini zainteresiran, tudi za lastno odpravo, za od- pravo samega sebe kot razreda. S te pozicije je možno rekonstruirati v teoriji anatomijo obstoječe družbe — ne nevtralno, od zunaj (od »zunaj« razkriva ana- tomijo družbe fevdalni nasprotnik vladajoče buržoazije), ampak zainteresirano za njeno odpravo. Ideološke pozicije razrednega izvora se afirmirajo tudi v este- tiki in ocenjevanju umetnosti; tudi ko ep ni več možen, ker je izginila njegova družbena mitološka podlaga, si mojstri meščanjenja umetnosti mislijo, zakaj pač ne bi ustvarili, ob vsem drugem, tudi boljši in epohalnejši ep od starih. Po- dobna tenčica se razprede ob Marxovi oceni Balzaca: ideološki um kakega Ple- hanova si Balzacove priznane prodornosti ne zmore drugače razložiti, kot da osamosvoji resnico kot posebni interes umetniške duše. Zato pri Balzacu vidi protislovje med njegovo reakcionarno »dnevno politično« pozicijo »de Balzaca« in njegovo umetniško povzdignjeno zavezanost umetniški resnici o družbi, ki jo izpoveduje svojemu interesu in prepričanju navkljub (amicus rex, toda večji Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 85 prijatelj mi je umetniška resnica). Toda Balzacu je dostopna »resnica«, tore j vpogled v anatomijo razvijajoče se francoske buržoazne družbe, prav zato, ker je »reakcionar«, ali bolje, ker je aristokratski socialist, ki v nasta ja joči družbi nima več kaj izgubiti razen iluzij. Kot je Stendhal razkril prvo obdobje resta- vracije s ciničnim pogledom avtentičnega bonaparista prve generacije, raz- kriva Balzac družbeno vrenje kapitalskega razvoja. Toda, če nima ka j izgu- biti v njem, tudi dobiti ne more ka j posebnega, in n jegov družbeni položaj je dejansko položaj Mercadeta, ki na valovih denarnih razmeri j brez iluzij krmari svojo barko (tudi Marx se je imel za takega Mercadeta, ko ga je boj z upniki povsem odžrl teoretičnemu delu). Sicer pa ta isti Balzac nudi ženskam, ki so bile njegova glavna publika, družbeno estetsko tolažbo, ki se ji je priučil kot mezdni delavec za pogrošne romane, buržuju pa Okrogle povesti, in le Marxu anatomijo francoske družbe. Plehanov si pač ne more Balzaca razložiti drugače, kot da skonstruira posebni, od družbenih pogojev neodvisni interes umetnika za resnico, s pomočjo katerega umetnik »prerašča« svoj lastni družbeni položaj in interes. Ta »nekritični idealizem« spremlja marksistično estetiko vse do njenega realizma brez obal. Podobno težavo postavlja pred tolmače tudi Marxova ocena grške umetnosti . »Mož ne more postati otrok ali pa postane otročji. Toda ali ga ne veseli otrokova na- ivnost in ali si ne mora sam na višji stopnji spet prizadevati, da bi reproduciral nje- no resnico, ali ne živi v otroški naravi v vsaki dobi njen lastni značaj v svoji naravni resničnosti?« (Uvod v Očrte, MEID IV, stran 46.) »Na zgodnejših stopnjah razvoja se kaže posamezni inidividuum polnejši, ravno ker še ni izdelal polnosti svojih odnosov in si jih postavil nasproti kot družbene sile in od- nose, ki so od njega neodvisni.« (Očrti, Vestnik, stran 179/180.) Videti je oz. kaže se, da Marx ohran jan je umetniškega uži tka ob grških umetninah in romantični nazor o pretekli zlati dobi po jasn ju je na dva nezdruž- ljiva načina, in da se torej ravno on sam giblje med dvema upravičenima na- sprotjema, ki ga spremljata vse do blaženega konca: na ivna vera v grško otrošt- vo umetnosti in izpraznjena kritika romantizma. Toda obe mesti je mogoče zajeti tudi v povezanosti. Starec, ki je zagledan v otroštvo, je razredna družba in ne »kultivirana duša«. Ideal grštva ni proizvod naravno časovne razdalje od plemenitega otroštva, ampak produkt razmer ja meščanstva do preteklosti: po eni strani je preteklost mračna zmota, ki jo je meščanstvo premagalo enkra t za vselej, po drugi s trani pa se, ob soočenju z iz- praznjeno sočasnostjo, kaže preteklost kot mnogo bolj človeška in univerzal- nejša. In če se potem skuša ta nekdanja polnost na tak ali drugačen način kon- struirati z »eliksirji« konzervativnega socializma, mora priti do rezultata, da »morate dati osebam tako moč nad osebami«. To je n u j n a konsekvenca delov- nega denarja v pogojih blagovne produkcije, tako kot je n u j n a posledica Plato- novega iskanja izgubljenega časa družbene harmoni je med razredi, da zahteva družbo, urejeno po načelu razsodnosti / = da je le v ladar pozvan, da vlada, vsi ostali pa se brigajo za svoj posel/. Zato Platon to isto grško umetnost zavrača, ker je nerazsodna, ker ne oktroira individuom spoštovanje do nad n j ih pov- zdignjenega občega. Meščan se zave nevzdržnosti lastnega buržoaznega kozmosa, ki predstavl ja njegovo družbeno moč, tako, da skuša odpraviti njegove »slabe« s trani — kar je v zadnji fazi vedno nadomeščanje teh »slabih« strani z grobimi oblikami obla- 86 Vestnik IMS 1982/1—2 sti oseb nad osebami, ki spominja jo ravno na to, da ima »polnejša« preteklost tudi bolj barbarske in m a n j »viteške« momente. Tolmačenja, ki skušajo Marxovo misel razumeti kot njegovo osebno za- gledanost v grštvo, in na tem gradit i marksistično estetiko, niso nič drugega kot tisti vulgarni poskusi ekonomistov, ki so želeli teoretično povzdigniti onečaščene poklice »od kurbe do papeža«. Umetnost se skuša izvzeti iz vseobčega mešetar- jenja in mezdnih razmeri j tako, da se ugotovi njena mistična koristnost/produk- tivnost, ne da bi se spremenile dejanske mezdne razmere v produkciji umetnosti. II Ideološki konstrukt i te vrste morajo torej priti na misel tudi, ko gre za »anatomijo« denarnega sistema. Buržuj želi odpraviti lastne težave, zato zahte- va od banke, da opusti svojo napačno vero v moč zlata in srebra in mu omogoči uspešno špekul iranje z denar jem kot kapitalom. Iz iste pozicije skuša družbenim zlom odpomoči tako, da razveže simbol v njegovo »pravo podobo«, denar v delovni denar — v te j podobi pa seveda ne more videti drugega kot svojo lastno obrnjeno suknjo »svobodnega gibanja kapitala« v obliki, k j e r je dejansko kapi- tal absolutno svoboden, njegovo funkcioniranje pa se iz razmerja stvari prelevi v razmer je gospostva med l judmi. »V tem primeru bi bančni bon ne bil denar, ali bil bi le konvencij ski denar med ban- ko in njenimi strankami, ne pa na občem trgu. Bil bi to, kar je ducat jedilnih bonov, ki jih dobim v abonmaju pri kakem gostilničarju, ali ducat gledaliških vstopnic, oba ducata predstavljata namreč denar, toda prvi predstavlja samo denar pri tem določe- nem omizju, drugi v tem določenem gledališču.« (Očrti, Vestnik, stran 171.) Tak fevdalni denar , ki ga k u j e vsaka občina zase, ali pa velja le v povsem določeni k ra jevni skupnosti za povsem določeno trgovino, je tudi naš blagovni bon. Narava tega razmer ja in n j ena sorodnost z idejami buržoaznega socializma se kaže v vrst i navidez obrobnih pojavov, motenj in napak v izvedbi. Prvič, boni na j bi zajezili »nakupovalno mrzlico« / = podivjano povpraševanje ob za- vrti ponudbi/ tako, da vsakomur določijo njegov pravični in potrebni delež konsumpcije. Ta konsumpcija pa se kaže kot tista, ki je potreba in pravičnost postvarelega občega interesa, in ne tista, ki je potreba posameznika. Drugič, povsem nu jno je, da se prične razvijat i obča uprava distribucije dobrin, ki sor- t ira l judi z oblastjo uprave, ker jih več ne sortira njihova kupna moč. Tako dobimo kategorijo otroških bonov /ti ne veljajo za kavo/, samskih bonov /ti vel- jaijo le za kilo praška na mesec/, študentskih bonov /ti ne veljajo za olje, ker š tudent je lahko svoj p rehrambeni abonma realizirajo v menzi/ itd. Boni torej oblast stvari nad l judmi p re tva r j a jo v oblast l judi nad ljudmi, in osnovna proti- slovja blagovne produkci je ne le ohranjajo, ampak jih morajo narediti še bolj vidna in še m a n j se j im lahko pr ipisuje izvor v »delitvi po delu«. Namesto »de- lavca«, ki je plačan ipo delu, dobimo otroke, samce, študente, veččlanske družine, zdomce, traktoriste, obmejce, samohranilke . . . Dejanska skrivnost bonov pri nas pa je njihova družbena funkcija, ki jo iz- daja geslo o zmanjševanju vseh oblik porabe. P r i bonih gre za dekretirano zniže- vanje cene delovne sile, ki s svojo posredovanostjo obeta več uspeha kot nepo- sredno znižanje plač, kakršnega je v krizi npr. sprožila stara Jugoslavija /ki je med drugim, v obdobju krize in vzpostavljene diktature skušala tudi spraviti ti- Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 87 sto peščico zaposlenih žensk nazaj v kuhinje, obdavčevala dvojno zaposlitev ipd./. Rezultat takega prizadevanja je lahko samo povsem upravna organizira- nost distribucije. In kot si preplašeni buržuj konstruira ideologijo delovnega de- nar ja in iluzijo o opustitvi zaklada kot denarne osnove, si preplašeni birokrat razprede specifično ideologijo svoje vsemogočnosti, ki jo zabeli s celim kupom toliko bolj bedastih iluzij, kolikor je njegov dejanski družbeni interes mnogo manj univerzalen od profitnega interesa buržuj a — ni interes za razvoj pro- dukcije presežne vrednosti in v tem smislu prepričevanje delavskega razreda, da je buržuj buržuj v interesu proletariata, ker lahko le on iz krize spet orga- nizira produkcijo, če mu da družba sredstva v roke; ampak je goli interes za oblastno funkcijo v delitvi proizvedenega bogastva in za n je j ugodno razmerje družbenih sil, ki zato prepričuje delavski razred, da je birokrat v imenu delav- skega razreda, če se mu le da prosta roka oblasti. Primer takega razmišljanja despotske vsemogočnosti je znameniti Kostičev poskus odprave inflacije, ko je državna uprava vse leto bedela nad tiskarno bankovcev in onemogočala puščanje denarja v obtok. To dosledno izvrševanje resolucije, kjer ni bilo razkoraka med besedami in dejanji, je namesto do razre- šitve inflacijske krize privedlo do blokiranja poslov, in po začasnem zastoju je bilo po birokratovih skupščinskih počitnicah treba jeseni tiskarno spraviti v polni pogon ter spustiti toliko večjo maso denarja v obtok. Kmalu pa bo tudi pri nas verjetno kdo prišel na genialno misel, da bi tudi potrebe po večanju denarne mase namesto s produkti tiskarne denarja nadomestili z — boni. Značilen primer je tudi tisti, ki ga Marx navaja v pismu Leu Frankelu z dne 13. oktobra 1876: »Javljam t i . . . da je ruska vlada že pred nekaj meseci v največji tajnosti suspendirala izplačevanje obresti za ruske železnice, ki jih je treba plačati v določenih časovnih razmakih; vsaka posamična direkcija je pre- jela privatno obvestilo s poveljem, da drži jezik za zobmi /in vemo, ka j to v Rusiji pomeni / . . . To je vsekakor ikrepilni pojav v ruski denarni zmedi. Če bo angleški buržuj to začutil, bo postal spet prijatelj Turkov, kaj t i kar Turki dolgujejo Angliji, ni nič v primerjavi z ruskimi dolgovi.« To rusko gospodarjenje z denarjem kasneje ilustrira še jasneje v pismu Petru Lavroviču Lavrovu 21. oktobra 1876: »Ruska vlada je že nakazala, da so pla- čilno nesposobni, ker je Petrograjska banka objavila, da inozemskih menic ne bo več izplačevala v zlatu /oz. srebru/. To sem pričakoval, toda kar gre preko mere, je dejstvo, da je ta vlada, preden se je odločila za ta »neprijetni« ukrep, spet naredila neumnost in skušala dva ali tri tedne umetno vzdrževati tečaj de- narja na londonski borzi. To jo je stalo skoraj dvajset milijonov rubljev; prav tako lahko bi ta denar vrgla v Temzo.« Z birokracijo in delitvijo dobrin je pač tako, kot pravi Marx v pismu Engel- su iz Argenteuila 21. avgusta 1882: »Teden, ki se je pričel s prejšnjim ponedelj- kom, se je odlikoval s slabim vremenom. Dež /delno hladno/, nevihta, sopara; predvsem pa vlaga, medtem ko se v Parizu uradno sporoča »pomanjkanje vode«. Tukajšnja birokracija bi zmogla tudi v času samega vesoljnega potopa ustvariti »uradno pomanjkanje vode« za pitje, pranje, za domače in industrijske potrebe itd.« Boni, ki smo jih prejeli kot »božično darilo«, so torej res abonma za povsem določeno omizje in vstopnice za povsem določen teater. Mag. Tomaž Mastnak MARXOVA KRITIKA ČASOVNIH BONOV — NEKAJ TEZ 1. Kritika socializma je konstitutivni moment kritike politične ekonomije oz. kritika politične ekonomije, je tudi kritika (ne pa morda konstruk- cija) »socialistične ekonomije«. Tako kot ne bi bilo mogoče sprejeti teze, da je kritika »resničnih socialistov« »aplikacija« »Nemške ideologije« na sodobne politične strankarske boje, bi bila problematična tudi teza, da je kritika socializma v »Grundrisse« (in v kasnejšem opusu kritike politične ekonomije) »aplikacija« »spoznanj« političnoekonomskega študija na aktualne socialistične doktrine in njihove prakse (da je otvoritev »Grundrisse« s kritiko Darimona »naključna« oz. da je »naključje«, da tem 10 stranem sledi še dobrih 700). Pozitivno rečeno: Doslej ni teoretskega podjetja, ki bi sistematično pokazalo vlogo kritike socializma v formiranju kritike poli- tične ekonomije. Zato so tudi sami interpretativni koncepti kritike politične ekonomije nujno pomanjkljivo definirani (»enostranski«), nedoločni in pogosto poljubni; vnanji komplement (vseeno ali »ekonomski« ali »filozofski«) »zgo- dovine socializma« ali »zgodovine delavskega gibanja«. (Sklenitev kritike proudhonizma sovpada s temeljnim odkritjem v procesu formiranja kritike politične ekonomije: odkritjem delovne sile — kot Arbeits- vermögen — v »Grundrisse«.) 2. Kritika »časovnih bonov« je ena od točk kritike »socialistične ekonomije Teorija »časovnih bonov« je varianta »socialistične ekonomije časa«, in v ekonomiji časa se, po Marxu, razreši vsa ekonomija. Ti boni so jedro nekega koncepta socializma. Avtorji tega koncepta so angleški zgodnji socialisti, Owen in socialistični ricardovci, kot sistematizator nastopa pri Marxu John Gray (MEW 13, 66); s tem opozorilom Marx spodbija originalnost Proudhona in proudhonistov (ib.; MEW 23, 83; MEGA 1/6, 150). 3. »Socialistična ekonomija časa« temelji na elementarnem nerazumevanju nujne zveze med blagom in denarjem (MEW 13, 69), na elementarni spod- letelosti analize blaga/blagovne produkcije torej. Delovni čas je pojmovan kot neposredna merska enota denarja oz. ima- nentna mera vrednosti, ob kateri je odvečna še kakšna vnanja mera. Delovni čas je neposredno družbeni delovni čas, blaga se lahko neposredno nanašajo druga na drugo kot družbeno delo; vsako blago je neposredno denar. (Gl. MEW 13, 66—68.) Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 89 Proti takšnim željam po »neposredni izmenljivosti blag« (MEW 23, 83) Marxova analiza dokazuje nujno podvojitev blaga v blago in denar (denarno blago). Marx očita Proudhonu in njegovi šoli, da pridiga degradaoijo denarja in vnebohod blaga kot jedro socializma (MEW 13, 68/9). Absorbiranost analize z velikostjo oz. mero vrednosti (ki jo socialistični ricardovci podedujejo po klasični politični ekonomiji) pusti nedotaknjeno vred- nostno formo produkta kot najabstraktnejšo in najobčejšo formo meščanskega načina produkcije, njegovo historično karakteristiko (gl. MEW 23, 95). Kritika »eksploatacije dela« nastopa kot kritika »menjave neekvivalentov« v blagovni menjavi, kot kritika »neenake menjave«, kot kritika »kršitve zakona vrednosti« (Hodgskin). Kot osrednje vprašanje se kaže »organisation of exchan- ge«, in explicite ne »organisation of labour« (Gray — MEW 13, 66). 4. »Socialistična ekonomija (časa)« ne presega kapitalistične ekonomije, marveč jo skuša perfekcionirati. »Organizacija menjave« ne odpravlja blagovne menjave, temveč jo skuša bolje organizirati (realizirati njeno »bistvo«, »pojem« — prim. »Grundrisse« 160, 916). Ne gre za odpravo zakona vrednosti, pač pa za odpravljanje »kršitev zakona vrednosti«. »Socialistična ekonomija (časa)« je afirmativna kritika (historičnega funkcioniranja) zakona vrednosti, socialistična afirmacija tega zakona, in socializem kot tak (v najboljšem primeru) najvišji stadij kapitalizma. 5. Socialistična afirmacija zakona vrednosti — ki nastopa tu kot ekonomija bonov — je inkorporacija delavca v ekonomijo kapitala, razredni boj neposredno produktivna sila kapitala. 6. Inkorporacija delavca v ekonomijo kapitala s »socialistično ekonomijo časa«, z boni (časovnimi ali kakšnimi drugačnimi), nosi v sebi spostavitev despotije (prim. »Grundrisse« 73). »(Časovni) boni« producirajo nujnost aparata za verifikacijo avtentičnega delovnega časa (ib., 71), za izdajanje bonov, skladiščenje in distribucijo produk- tov, kontrolnih instanc in instanc za kontrolo kontrolnih instanc etc., etc. »Certifikati vrednosti« so, po teh socialistih, izrecno »uradni« certifikati. Gray izrecno podeljuje bone ne le tistim, ki so prispevali k produkciji nacio- nalnega bogastva, temveč tudi onim, ki so si »pridobili pravico« do vrednosti oz. vrednot. Socializem bonov, katerega konceptualna predpostavka je blagovna produk- cija, po drugi strani pa asociacija producentov, lahko pripelje samo do dikta- ture centralne (državne) oblasti nad »združenimi« blagovnimi producenti (»zdru- ženim delom«). V tem socializmu preži nevarnost diktature, ki je lahko straš- nejša od prejšnjih. Dr. Rastko Močnik AD MARX: KRITIKA ČASOVNIH BONOV Marxovo kritiko utopije neposrednosti v človeških razmerjih, kakor se ta načr t kaže v ideologiji potrdil za opravl jene družbeno potrebne delovne ure (Stundenzettel), lahko povzamemo s temle paralogičnim nizom: 1. Ideologija časovnih bonov hoče preobraziti samo »pojav«, zato ne more doseči njegovih bistvenih pogojev.1 2. A pojav je bistven, kolikor sama resnica bistva diktira način, kako se bistvo prikazuje. 3. Torej j e zamisel o časovnih bonih zgrešena, kolikor se loteva zgolj pojava kot pojava. 4. A t a ideologija se pojava ravno ne loteva zgolj kot »pojava«, saj je n jena intenca prav v tem, da bi spremenila bistvo. Ali je potemtakem v smislu točke 4 treba umaknit i očitek pod točko 1 ? Tako bi morali storiti, če bi »bistvo pojava« razumeli kot tisto bistvo, ki ga pojav v bolj ali m a n j naključni, posamičnosti zavezani itn. obliki prikazuje; lahko pa »bistvo pojava« razumemo tudi kot tisto, kar je bistveno za sam pojav v njegovi različnosti glede na bistvo. A če z »bistvom pojava« razumemo prav tisto, kar določa pojav v njegovem nasprot ju z bistvom, potem bi morali zavreči tako očitek pod točko 1 kakor očitek pod točko 4; vrh tega bi postal očitek pod točko 3 nepert inenten, t rdi tev pod točko 2 pa bi bila v nasprotju z našo (drugo) določitvijo »bistva pojava«. Niz argumentov je torej ali viciozen ali nekonsistenten2 in ga je potem- takem t reba okrepiti z dodatno konceptualno obdelavo. 1 Marxove kritike seveda ne moremo zajeti zgolj v polje nasprotja »pojav/bist- vo«, četudi bi nas nemara k temu lahko napeljale nekatere Marxove ubeseditve. Gre za to, da ideologije bonov in Marxove kritike ne moremo postaviti druge proti drugi v obzorju nekakšnega quasi nevtralnega pojmovnega polja: pač pa moramo upoštevati nesimetričnost obeh pozicij, Marxovo konceptualno polje namreč zmore tematizirati slepe pege v ideologiji bonov skoz kritiko njene izjavljalne pozicije, ki je tej ideologiji nedostopna. Kolikor Marx svojo izjavljalno pozicijo šele vzpostavlja prav s pisanjem pričujočega teksta, se tudi ta nesimetričnost šele postavlja, zato Marx kot pisec od časa do časa neizbežno deluje tako, »kot da« nasproti »napačnemu« umevanju postav- lja »pravilno« teorijo. — »V resnici« je seveda proudhonistično umevanje »notranji« moment v Marxovi teoretični analizi, in prav kolikor je tako, je tudi izrecna kri- tična razsežnost analize lahko uspešna. 2 Vicioznost sklepanja prebije Marx na več krajih; cf. tale odlomek: ». . . ali je mogoče s spremembo cirkulacijskega instrumenta — organizacije cirkulacije — revo- lucionirati obstoječa produkcijska razmerja in njim ustrezajoča distribucijska razmer- ja? Nadalje: ali se je mogoče lotiti takšne transformacije cirkulacije, ne da bi se Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 91 Kako je z razmerjem med »formo« razmerja in njegovimi »bistvenimi po- goji«, pokaže Marx v nadal jevanju (str. 169 in nasl.), ko hipotetično skonstruira vpeljavo časovnih bonov. Njegov sklep je: ali bi vpeljava bonov spodletela (ker bi bil bon le prizna- nica med dvema posamičnima partnerjema) ali pa bi boni delovali kot denar, a samo če bi hkrati z njihovo uvedbo bili zagotovljeni pogoji za možnost, da delujejo kot denar. Torej uvedba bonov: ali propade ali pa proizvede s t ruk turne pogoje za delovanje bonov kot denar ja ; in torej — kot vpel java bonov — spet propade. K začetnemu nizu lahko potemtakem pr imaknemo nada l jn ja člena (zaen- krat samo kot vzporedna člena, ker ju bomo pozneje prevedli v dikcijo poprejš- n j e argumentacije): 5' Ker se lahko vpeljava časovnih bonov posreči samo, če hkra t i generira svoje bistvene pogoje; in ker so ti pogoji pogoji za možnost denar ja ; — zato zahteva, da bi denar odpravili s časovnimi boni, samo sebe razveljavlja. 6' Časovni boni ne odpravijo denarja , pač pa samo en denarni znak zame- n ja jo z drugim denarnim znakom. Vpeljava časovnih bonov bi potemtakem kot odprava denar ja v vsakem primeru spodletela; a to, da bi spodletela tudi, če bi se posrečila, pomeni samo, da bi se posrečila drugače, kakor je n jena intencija. Ideologija bonov se potemtakem ne more uspešno udejani t i drugače, kakor da glede na svoje deklarativne namene spodleti. Torej je ta »napačna« inten- cija ideologije bonov prav konstitutivni moment v n jenem morebi tnem uspehu. To seveda ne pomeni samo, da ideologije ne vedo, k a j delajo; to pomeni tudi, da sta ta spregled in, denimo, (teoretska) napačnost ideologij bistveni moment v njihovi praktičnosti. A v čem je konkretni spregled v ideologiji bonov? Tu lahko prejšnja paralelna člena argumentacije prepišemo v linijo veri- ženja 1—4: 5. Prav ker ideologija bonov ne obravnava pojava kot pojav, n e more zajeti bistva, in zato zgreši tako pojav kakor bistvo. 6. Ideologija bonov prav s tem, da eno pojavno formo zamenja z drugo pojavno formo, s samim pojavom spremeni tudi bistvo. Poseg z boni ne bi spremenil s t rukture (kot s t ruk ture gospostva) — a pre- maknil bi poudarek v »konstitutivni ideologiji« (sit venia verbo) te s t ruk ture : torej bi spremenil s trukturo (kot strukturo gospostva). S t rukturno delovanje ideologije ni samo »v nasprotju« z njenimi deklariranimi intencijami — pač pa je zunaj njenega vednostnega obzorja. »Oropajte stvar te družbene moči in morate dati osebam tako moč nad osebami.« (Str. 175.) Tu Marx potemtakem proizvede teorijo s t ruk turne določujočnosti simbol- nega, in to na dveh ravneh: na ravni s t rukturne motiviranosti denarnega znaka; dotaknili obstoječih produkcijskih razmerij in na njih slonečih družbenih razmerij? . . .« (Str. 133; vsi navedki po: Vestnik 1—2/1981, Inštitut za marksistične študije, Ljub- ljana 1982). Po našem branju je treba razmerja med »predpostavkami« in posledicami razumeti strukturno in ne linearno-časovno, čeprav taka interpretacija iz besedila ni samo- umevna. Menimo torej, da Marxov očitek Darimonu in konsortom ni v tem, da bi hoteli »najprej« reorganizirati cirkulacijo in bi upali, da se bodo »potem« postopno spremenila tudi druga razmerja; — pač pa po našem mnenju Marx tem zamislim očita, da njihovi predlogi za spremembe v cirkulaciji sploh niso taki, da bi strukturno posegli v druga — bolj temeljna — družbena razmerja. 92 Vestnik IMS 1982/1—2 na ravni epistemološkega reza: razlika med proudhonistično utopijo in Marxovo kritiko je razlika med ideološko-praktičnim umevanjem vprašanja in teoretsko zastavitvijo problematike, katere praktična incidenca je revolucija. Četudi je ideološko umevanje s teoretskega stališča »zmotno«, lahko praktično učinkuje — namreč z vpeljavo »despotske vlade« občega kupca in prodajalca. Ideologija bonov »priznava« strukturno delovanje simbolnega, saj hoče od- praviti prav denar kot znak; a to njeno »priznavanje« je zgolj negativno, kolikor meni, da bo z odpravo denar ja lahko odpravila tudi (simbolno) posredovanost v medčloveških razmerjih. V tej naivni humanistični gesti, s katero hoče vpeljati nekakšno »neposredno menjavo dela«, bi lahko videli teoretsko levičarstvo. Marxov aforizem o »stvareh in osebah« zgoščeno opozarja na ta moment, vendar je teoretsko prekratek: Marx si namreč prizadeva, da bi pokazal na regresivno naravo neposrednostne ideologije, ki po njegovem zahteva vrnitev k predkapita- lističnemu formiranju družbenosti. Z današnjega zgodovinskega stališča lahko v utopijah neposrednosti ven- darle opazimo očiten progresiven moment: progresivne niso samo v trivialnem pomenu, da je poznejša zgodovina z udejanjanjem socialističnega humanizma v realnem socializmu ubrala prav to utopično pot — pač pa zlasti v zgodovinsko- pojmovnem pomenu, da sodobni »despotizem« odločilno odpravlja-presega še zadnje momente substancialnosti, ki jih predpostavlja monarhični absolutizem. Predkapitalistični »despotizem«, kakor ga je do njegovega pojma pripeljala Heglova interpretacija, zgošča iracionalni moment gospostva v monarhovem telesu; zato Marx v kritiki Heglove filozofije državnega prava zlobno namiguje, da je po tej interpretaciji monarh le privesek svojega penisa — a ne valorizira elegance Heglove rešitve, ki v prešiv družbene simbolne mreže umešča kontra- diktorni naturni moment: iracionalna intervencija monarha kot naturnega telesa prav omogoči, da lahko vsa druga razmerja družbenega gospostva začnejo de- lovati kot racionalna razmerja — postanejo dostopna za »racionalno urejanje«. Buržoazna družba spodreže to poslednjo vez samonikle iracionalnosti gospostva, njen ideološki zalog je univerzalna racionalizacija družbenih razmerij, ki zato postanejo iracionalna in nedostopna za racionalno urejanje; buržoazni racio- nalizem je humanističen, zato je buržoazna racionalizacija razmerij tudi njihova humanizacija — praktični nasledek tega ideološkega posredovanja je reifikacija družbenih razmerij. Kolikor so odlikovana pojavna oblika kapitalističnega »ira- cionalizma stvari« monetarne krize in na splošno dogajanja v prostoru razlike med vrednostjo in ceno, je res videti, kakor da je denar korenina vsega zla. A ta videz nam mora veljati za konstitutiven moment v simbolni ekonomiji družbenih razmerij v kapitalizmu. Ce je denar na eni strani edino blago, v katerem pride do koincidence vrednosti in uporabne vrednosti, abstraktnega in konkretnega dela, t j . členov protislovja, konstitutivnega za sleherno blago — pa na drugi strani upredmetuje nasprotje med vrednostjo in ceno, je tako rekoč pojavna oblika nasprotja med bistvom in pojavom. Denar je potemtakem nekakšna »refleksivna določitev« pojavnosti pojava — a ta določitev je hkrati substancialna, »postvarela«: denar je torej zares prešivna točka kapitalistične simbolne ekonomije, a ta točka se hkrati konstituira adekvatno konstitutivni ideologiji te ekonomije (blagovnemu fetišizmu, »reifikaciji«). Je torej kraj, k jer ta ideologija pride v adekvacijo s samo seboj: torej točka dozdevka. Kot videz je denar nujen videz; kot nujen videz uteleša nasprotje med vi- dezom in bistvom; ker to nasprot je »uteleša«, reificira, ga prikazuje ustrezno konstitutivni ideologiji; torej ga prikazuje »navidezno«; denar torej »navidezno« Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 93 prikazuje temeljno protislovje med videzom in bistvom. Ce se bistvo prikazuje skoz videz, na neki način ni bistva brez videza; brez videza tudi ni protislovja med videzom in bistvom; videz je torej bistven. Če je videz bistven in če se šele z videzom prikaže nasprotje med videzom in bistvom, potem je navidezno prikazovanje protislovja med videzom in bistvom pač bistveno prikazovanje tega protislovja. Denar je potemtakem kraj, k jer dejavnost videza pride do svoje avtonomije — in kraj, kjer te avtonomije ni mogoče spodbiti. Ideologija bonov se potemtakem moti, prav kolikor ima prav: prav kolikor implicitno priznava, da je videz bistven — odpravlja bistvo videza samo navidezno. Marxova kritika je torej upravičena — a je vseeno prehitra. Marx sicer implicitno proizvede teorijo simbolne določujočnosti, t j . bistvene avtonomije pojava, vendar ne uveljavi svojega lastnega teoretskega dosežka. Tu moramo tekst brati lateralno, tj. skoz simptom — ker menimo, da Marx prav zato, ker spregleda domet svoje lastne teoretske produkcije, nekritično na ravni pred- postavke privzame idealistično umevanje jezika: (»Primerjanje denarja z jezikom ni nič manj napačno. Idej v jeziku ne pretvarjamo tako, da bi izginila njihova svojskost in bi njihov družbeni karakter obstajal poleg njih v jeziku kakor cene poleg blaga. Ideje ne obstajajo ločeno od jezika. . . .«) (Str. 180.) Zadnji navedeni stavek je izhodišče za sleherno morebitno materialistično teorijo govorice; a zato je treba iz njega izpeljati drugačne sklepe, kakor jih razgrinja poprejšnje besedilo. Družbenost idej zares ne obstaja zunaj idej in po- leg njih, zato pa poleg vseh drugih idej in ločeno od nj ih obstaja tudi ideja o družbenosti idej. In ker ideje ne obstajajo ločeno od jezika, med vsemi jezikov- nimi znaki in ločeno od drugih znakov obstaja tudi »jezikovni znak« za družbe- nost idej. (Pričujočo izpeljavo lahko — na tem kraju nekoliko larpurlartistično — še nadaljujemo. Ker zaradi dejstva razrednega boja ni univerzalnega jezika, v dani izjavi z danega izjavljalnega-sprejemalnega stališča ni nikoli mogoče v izjavi izraženih »idej« enomiselno povezati z njenimi »znaki«; oziroma: taka enosmiselna povezava je ravno učinek ideološke zaslepitve. Torej je v sleherni izjavi mogoče najti zgostitveno točko, iz katere izvira ta učinek; ta točka je seveda hkrati ravno »znak« neskladja med izraženimi »idejami« in njihovimi »znaki«; torej znak izjavljalne pozicije dane izjave; torej znak n jene družbe- nosti. In ker je ta »znak« hkrati znak družbenosti izjave in neskladja med »ide- jami in znaki«, je torej jezikovni znak, ki je znak družbenosti idej in hkrat i znak, ki mu ne pripada nobena »ideja« posebej. Torej je v tem smislu mogoče reči: poleg idej, ki resda ne obstajajo zunaj jezika, in zunaj nj ih obstaja tudi jezikovni »znak« družbenosti idej; ta »znak«, ki ga seveda ni mogoče ne univer- zalizirati ne standardizirati, je označevalec. —• Pripominjamo, da je ta izpeljava skrajno sumarna, saj ne tematizira vprašanja vpisa subjekta v izjavo in torej vprašanja spolne razlike; zadovoljuje se z dejstvom razrednega boja.) — Tukajšnje izpeljave bomo ponazorili z neko konkretno manipulacijo jezikovnega znaka za »družbenost idej«; ta zgled nam bo tudi pokazal, kako se v družbah post-kapitalističnega despotizma, ki temeljijo spet na zunaj-ekonom- skem ideološkem nasilju, iracionalni moment gospostva dokončno desubstan- cializira (ne uteleša se več niti v monarhu ne v denarju) in se iracionalizem simbolne mreže povrne iz substancialnih alibijev nazaj v to mrežo samo. Ker ideologija tu ne legitimira več iracionalizma razmerij, ki bi ga punktualno postavlja ven iz sebe v neko »reificirano« telo — temveč legitimira samo sebe, 94 Vestnik IMS 1982/1—2 zato: 1. začne ideologija neposredno delovati iracionalno; 2. je iracionalnost raz- merij družbenega gospostva neposredno iracionalnost ideoloških mehanizmov; 3. je to »iracionalnost«, t j . to gospostvo veliko tež analizirati; ta posledica je paradoksna, a nujna: če poprejšnje ideologije še »misificirajo« svoj substancialni alibi, ideologije pristniškega imediatizma mistificirajo le še same sebe; so tako rekoč mistifikacija, »za katero« pa ni ničesar, kar bi bilo mistificirano; ker mistifikacija nima zunanjega alibja, njeno nanašanje na sebe samo nujno pro- izvede lokalne »demistifikacijske« učinke — kraje, kjer se iracionalizem ideologije nanaša na sebe samega in deluje »na prazno«, tj . s svojo neposredno bedastočo; težava ideološke kritike je potem v tem, da ne more demistificirati, ker pravzaprav ni ničesar, kar bi bilo treba demistificirati. A na drugi strani je prav zato, ker razmerja gospostva koinoidirajo z ideološkimi mehanizmi, v teh družbah sleherna kritika v nekem svojem nujnem momentu neizbežno (zgolj) ideološka kritika. Zato je na eni strani postkapitalistični »despotizem« temeljno nedosegljiv za kakršnokoli razsvetljensko kritiko; a na drugi strani je prav zato, je iz istega razloga tudi sleherna njegova kritika v eni svojih bistvenih razsežnosti neiz- bežno »razsvetljenska« kritika. (Ta ugotovitev je refleksivna in upravičuje, če- tudi ne more opravičiti, naše razsvetljensko besediščenje z njegovimi naivnimi dualizmi »racionalnost/iracionalnost, mistifikacija/demistifikacija ...«.) Za zgled bomo uporabili sofistične izpeljave tele vrste: »Ni zadosti, da je teorija (znanost itn.) teoretsko kvalitetna, ampak mora biti tudi družbeno pomembna (uporabna, koristna, preverjena itn.); saj je samo družbeno pomembna (uporabna . . . ) teorija lahko tudi zares teoretsko kva- litetna.« Kako v tem argumentu deluje ideja o družbenosti (teoretskih) idej? Prva polovica zahteve družbenost predstavlja kot eno izmed možnih lastnosti teoret- ske izjave: teorija je koherentna (ali ne), dosledna (ali ne), kvalitetna (ali n e ) . . . , družbeno pomembna (ali ne); v drugi (sklepni) polovici nastopa druž- benost drugače: kot pogoj za sleherno teorijo, ki jo je mogoče predicirati s kvalitetnostjo. S. Žerjav (Problemi 187/1979, str. 69) vidi v takih sklepanjih parodijo Heglove spekulativne sodbe, spekulativne sprevrnitve predikata v subjekt: ni čudno, da je sleherno kvalitetno teorijo prej ali slej mogoče predi- cirati tudi z družbeno porabnostjo, saj sodi družbena porabnost k samemu pojmu dobre teorije. Argument na ravni predpostavke podtakne pač tisti pojem (dobre) teorije, ki ustreza njegovi siceršnji ideologiji. Medtem ko v prvi polovici paralogizma »družbenost« deluje kot ena izmed lastnosti teoretske izjave, pa v drugi polovici nastopa kot tisto, kar izjavo vna- prej določa, kot pogoj za lastnost izjave (za njeno kvaliteto). »Družbena porab- nost« potemtakem v tem drugem podtaknjenem pomenu zaznamuje pozicijo izjavljanja, ki vnaprej opredeljuje horizont vseh možnih sebi pripadajočih izjav. A to še ni vse: moč argumenta je v tem, da ga ni mogoče obrniti proti n jemu samemu. Ni mu namreč mogoče ugovarjati, denimo, takole: »Kako pa veste, da ta ali ona teorija ni družbeno porabna, pomembna?« Ali: »Ce že teoriji predpisujete njen izjavljalni položaj, kako pa veste, odkod govorite vi?« Sofizem je namreč možen samo, če obstaja procedura, s katero je, izhajajoč iz izjave, mogoče enosmiselno določiti izjavljalni položaj, ki se skoz to izjavo vzpostavlja. Iz lingvistike vemo, da v človeški govorici take procedure ni mo- goče postaviti (moralo teh teorij bi lahko strnili takole: izjava strukturira izjav- ljalno situacijo, a tako, da se subjekt vanjo ne more enosmiselno umestiti)/ Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 95 Navedeni argument je kot izjava možen samo, če obstaja procedura, s po- močjo katere je mogoče vzpostaviti enosmiselno razmerje med izjavo in izjav- ljanjem; to je njegova izjavljalna predpostavka. In argument je »izjavljen«, torej možen. Sklep: taka procedura obstaja. In še dve konsekvenci: Ce obstaja procedura enosmiselnosti, je nujno univerzalna; potemtakem jo je mogoče uporabiti na vseh izjavah, ne le na teoretičnih; če je navedeni so- fistični argument etičen, je ne bo uporabil le na govorici-predmetu, ampak tudi na sebi samem; in sofizem je etičen. Torej: naš argument svojo proceduro upo- rablja najprej na sebi samem, in zato ve, od kod govori in ka j govori. (Za ta sklep ni treba niti predpostaviti ne univerzalnosti ne etičnosti: za- došča, da kakšen ugovor nanju polemično opozori, pa ju naš argument že lahko in actu dokaže.) Ce je absolutni pogoj za možnost navedenega argumenta obstoj procedure enosmiselnosti; in če je ta procedura kot procedura lahko le institucionalna pro- cedura; potem je ta argument argument institucije ali pa ga ni. In argument je. Torej: institucija obstaja. Prva sklepa sta napačna; a o tretjem se vprašanje »napačnost ali pravil- nost« ne postavlja: na j metafizično še tako šepa, je vendarle »dejstveno res- ničen«. Zato ne bomo (razsvetljensko) rekli, da institucije rastejo iz neresničnih sodb, temveč bomo v našem sofizmu raje videli zgled za generiranje institucij v ideoloških mehanizmih. Na zelo abstraktni ravni pričujoči mehanizem rokuje z idejo »družbenosti« tako, da deluje kakor denar v svojem ideološkem kontekstu: mehanizem posta- vi idejo o »družbenosti idej« v položaj, da deluje kot ničelna točka protislovja, ki je sicer konstitutivno za sleherno izjavo, protislovja med izjavo in izjavlja- njem. Dejstveno avto-verifikabilnost omogoča argumentu prav mehanizem, za- radi katerega ideološki zamašek, pojem »družbenosti«, zajema sam sebe in svojo predpostavko: procedura enosmiselnosti je namreč prav družbena insti- tucija, ki omogoča arbitražo o »družbenosti«, o družbeni naravi in o družbeni vrednosti sleherne izjave. Zato je pojem »družbenosti« kot ideološki čep tu, če se povrnemo k našemu izhodiščnemu besedišču, ničelna točka razlike med bi- stvom (izjavljalno pozicijo) in njegovim prikazovanjem (izjavo) — in je hkrat i pojavna oblika te nerazločenosti. Zato lahko določimo tudi absolutno mejo ho- mologije z denarjem: če je bil denar pojavna oblika razlike med pojavom in bi- stvom, pa je ideološki zamašek v mehanizmih te vrste pojavna oblika njune ne- razločenosti, pojav, »za« katerim ni nič — pojavna oblika pojava kot bistva, pojavna oblika bistvenosti pojava. Prav po tej potezi obravnavani ideološki me- hanizem zgošča splošno strukturo ideologije, ki ji pripada — iste neposrednostne pristniške ideologije, katere različica je bila tudi utopična odprava denarja. Obravnavani argument in ideologija bonov pripadata istemu ideološkemu hori- zontu. Meja homologije med »denarjem« in zgostitvijo ideološkega delovanja v našem mehanizmu je potemtakem prav meja, ki loči obe simbolni konstituciji družbenosti: tisto, ki temelji na posredni (blagovni) menjavi in denarju, in to, ki zahteva neposrednost v menjavi in zato temelji na zunajekonomskem nasilju. Neda Pagon-Brglez BONI KOT ALIBI ALI KAJ POČETI S TAKŠNO EKONOMIJO? O bonih (časovnih ali kakšnih drugih) lahko razmišljam le kot o nečem, kar nas je pač doletelo, kar je prišlo nad nas — tega razmišljanja torej ne legi- timira nikakršna neposredna navezava na Marxovo kritiko proudhonizma. Ven- dar pa se izkaže, da človek res ni več »dopoldne kritični kritik in popoldne ribič« — nenadoma se izkaže, da postane še kako »celovita« osebnost, če le dr- žava dovolj kruto ukrepa zoper prav to njegovo celovitost. To z drugimi be- sedami pomeni, da potrošniška vest enako srdito reagira kot razredna (ali mor- da celo patriotska) zavest; to nenadno skladje pa me je spodbudilo, da sem preverila tezo o tem, da so boni nekaj, kar je kar dobro znano iz »predzgodo- vine«, iz predznanstvenih konstruktov, ki jih običajno pripisujemo »utopičnim socialistom«, čeprav je to vsekakor preohlapna opredelitev. Pričujoče razmišljanje o bonih je torej jemati kot stranski produkt nekega globalnejšega razmišljanja, ki poskuša kritično redefinirati predmarksistične reformatorske ideje o družbi. Kaže, da ta stranski produkt ni povsem naklju- čen — prav kakor so boni stranska, pa ne naključna napaka neke veliko bolj globalne napake. Vsaj v obliki tez (ali nekakšnih domislic) moram obremeniti to pisanje z ekskurzom v zgodovino socialističnih zamisli pred Marxom: — grobo je mogoče ločiti velike miselne modele, sisteme, ki so znani kot sistemi utopičnega socializma, od minornih avtorjev 18. in tudi 19. stoletja. Razloček med njimi je pomemben: — minorni avtorj i 18. stol. (zlasti) so ponavadi označeni kot utopični ko- munisti. Samo po sebi je zanimivo, zakaj so si prislužili tako označitev, vendar jo za zdaj pogojno sprejmimo. Njihova glavna značilnost (vseh teh eruditivnih, sproščenih abbejev, ki jih je kar mrgolelo po Franciji 18. stol.) je, da so bili v bistvu praktični urejevalci sveta: posegali so na področje političnega s predlogi za reforme, ki so se omejevale na, denimo, zamenjavo trenutne vlade. — veliki sistemi utopičnih socialistov, tisti, ki jih zajemajo običajne anto- logije — torej projekcije socializmov, v glavnem — pa so težišče svojih revolu- cionarnih predlogov postavljale v območje socialnega, kateremu ¡podrejajo vprašanja politike. Glede na dejstvo, da je bil končni cilj vseh projekcij neka komunitarna, skupnostna družba, je vsem skupno vprašanje, kako priskrbeti ljudem »svobodo življenja«, sredstva, se pravi nu jne pogoje, da bi lahko živeli v družbi, kjer imajo vsi l judje enake možnosti. Tu gre za svobodo, ki po znamenitem saint- simonovskem reku postavlja človeka nasproti njegovim sposobnostim in ga sili, Okrogla miza: Marxova kri t ika časovnih bonov v Očrtih 97 da v mejah teh sposobnosti zahteva od družbe same, da mu nudi okolje, ki bo ustrezno njegovim humanim, fizičnim in duhovnim potrebam. Vprašanje skup- nosti v prihodnosti ali vprašanje komunizma se pri vseh povezuje z vprašanjem svobode oziroma z vprašanjem, kako urediti skupnost, da svoboda ne bo krše- na. Koincidenca pojmovne zveze: svoboda — družbene reforme — komunizem je osnovna linija, od katere se potem različno razvijajo posamezni avtorji. Za- kaj tako postavljeno vprašanje silno zaplete možnost pravičnega urejanja sve- ta: bistroumni in duhoviti minorni arhitekti komunizma ostajajo na ravni po- litičnih reform in jim zato ni potrebno posegati po nobenih restriktivnih ukre- pih, ki bi zadevali človekovo vsakdanje socialno življenje; s tem se izognejo iz- teku svojih konstrukcij v avtoritarnost. Veliki sistemi pa morajo, ker posegajo na področje socialnega, nujno naleteti tudi na vprašanje norm, restrikcij itn. Ne glede na velike razlike med njimi, je značilno za vse, da ure ja jo : — človekov bivalni prostor (se pravi, rešujejo stanovanjsko vprašanje z vsemi normativi, ki zvenijo tako domače). — načrtujejo (usmerjajo) vzgojo in izobraževanje (na ravni institucije ve- liko bolj kot na ravni družine) in — urejajo potrošnjo dobrin, menjavo blag brez denarja, ampak z raznimi boni, nakaznicami, urnimi lističi itn. Ti predznanstveni miselni konstrukti, ki so socializem pripeljali (znali pri- peljati) samo do socializma potrošnje (z prizanesljivim nasmehom gledamo na- nje!) na srečo niso prišli do ljudi (v toliko so ostali utopija). Reševanje z boni, ki smo ga doživeli v tem zgodovinskem trenutku se umešča na isto raven reše- vanja socializma na ravni potrošnje — gre torej za predznanstveno reševanje, vendar tokrat za realizirano utopijo. Nemožnost ure janja socialnega področja (ki so se je zavedali t. i. radikalni komunisti 18. stol. — in so se previdno omejevali na politične reforme) oziroma (nepriznano) spoznanje o ne-možnosti (nesposobnosti) tega urejanja je pripeljalo do reševanja na področju političnega — se pravi nujno z ukrepi, ki omejujejo svobodo. Na videz gre za omejevanje (racionalno) potrošne anarhije, v resnici pa gre za ukin janje že pridobljene — ali vsaj delno pridobljene temeljne svobode, svobode človeka kot proizvajalca. Razlika med realiziranimi ukrepi znanstvenega socializma v naši samoupravni družbi in predlogi predznanstvenega, utopičnega socializma gre torej v korist le-tega: prvič zato, ker njegove namere v resnici niso prizadele l judi in drugič zato, ker jih sami avtorji (z redkimi izjemami) niso jemali zares in jih niso šteli za pravo možnost. Minule utopije torej niso totalitarne predvsem po svojih projekcijah prihodnjih družb; totalitaristične so v perfekcionizmu ure janja vseh detajlov družbenega življenja v istih okvirih, v ukrepanju in organiziranju družbe iz dane, torej kapitalske podlage. Nevarne pa postanejo samo, če se iz- kažejo za to, za kar jih je označil Victor Hugo, »za jutr išnje resnice«. V tem prispevku zanemarjam znane saint-simonovske predloge, Owenove iz etičnih postulatov izvedene teze in tudi Blancovo in Proudhonovo ekonom- sko intitucijo. Navajam samo W. Weitlinga, ker ga zgodovina šteje za prvega »efektnega« (ali efektivnega) komunista in ker Marx njegov nauk označuje za »otročjega«. Prav tak pa je nemara najbližji ukrepom v zvezi z boni, ki se nam dogajajo. Weitling piše: »Nikar ne prezrite: nobena družbena zboljšava, dose- žena s pomočjo delitve kapitala, kjer ima glavno vlogo denar, ne more biti po- polna«. »Jasno je torej, da vlada, ki so ji interesi delavcev resnično pri srcu, le-teh ne bo mogla uresničiti samo tako, da bo ustanovila narodne banke« . . . 7 Vestnik IMS 98 Vestnik IMS 1982/1—2 »Ne zaupajmo torej reformam, izvedenim s pomočjo kapitala, kot tudi ne denarnim mogotcem; ne od prvih in ne od drugih ne moremo pričakovati po- polnosti, pač pa nastavljene zanke, katerim se dobri l judje ne znajo nikoli do- volj izogibati. Ce bomo zmanjševali velike kupe denarja, bomo z moralnega sta- lišča napravili več škode kot kor i s t i ; . . .« Weitlingov krščanski komunizem s sistemom menjalnih ur in s knjižico in razstavno dvorano menjalnih ur, zagotavlja: »Knjižice, v katere se vpisujejo menjalne ure, bodo nadomestile denar«. »Proizvode se zamenjuje za opravlja- ne menjalne u r e . . . « Predvsem pa: »Z uvajanjem sistema menjalnih ur so vsem nagnjenjem človeštva odprta dver in vrata. Celo uporaba luksuznih predmetov se bo prej povečala kot zmanjšala. Da pa bi pretirana uporaba teh ne škodila dobrim nravem in navadam, imajo oblasti pravico podaljšati ali skrajšati me- njalne u re v skladu s koristnostjo, ki jo priznajo za blagor družbe kot celote. Se učinkovitejše sredstvo za to pa je omejitev prostovoljnega dela.« Spremeniti bi bilo potrebno samo črko, da bi ostal isti duh kot preveva marsikateri današnji bonski ukrep. Rado Riha K MARXOVI KRITIKI BONOV V OČRTIH KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE Pri odgovoru na vprašanje: »Kaj se lahko danes naučimo iz Marxove kri- tike časovnih bonov?« bom izhajal iz »sedanjega trenutka«. Začel bom z neko razsežnostjo uvajanja najrazličnejših bonov v naši zdajšnji družbeni praksi. Mislim na pojav, da to uvajanje tako rekoč od vsega začetka spremlja tudi ostra, odločna kritika prakse in ideologije bonov. Mimo svoje odločnosti ima kritika, ki prihaja z različnih področij, od teoretskega do političnega, še dve bistveni značilnosti: — prvič, je vsebinska, racionalno argumentirana in argumentirajoča kri- tika ; — in drugič, brez večjih težav lahko opravi s svojim predmetom, s precej- šnjo suverenostjo vedno znova zavrača bone, razkriva zgrešenost spontane ide- ologije bonov. Argumentov je več kot dovolj: od tega, da bon kot poskus »egalitarnega« urejanja sedanjih motenih razmer pri distribuciji pomeni v resnici distribucijo pomanjkanja — hkrati pa tudi distribucijo črne borze — do tega, da takšno uvajanje reda v anarhijo pomanjkanja duši tisto možnost, ki bi to pomanjkanje zares odpravila, to je tehnično-organizacijski razvoj produkcije. Podrobno navajanje teh argumentov puščam tu ob strani. Poudaril bom samo eno njihovih rdečih niti: uvajanje bonov je ocenjeno kot nekakšen »gasil- ski ukrep«, kot delovanje, ki se omejuje na posledice, ne pa na vzroke, skratka, kot ubadanje s pojavno stranjo, s površino problemov, ne pa z njihovim bi- stvom. Tu bi se zdaj obrnil k Marxovim Očrtom. Nujnost, da praktično-kritična znanstvena teorija razlikuje med pojavno, izrazno ravnijo družbenih procesov in med bistvenimi razmerji, problem ustreznega posredovanja med bistvom in pojavom je namreč tudi eden osnovnih »vidikov« v Marxovi kritiki proudho- nistične delovne teorije denarja. Pri tem lahko zasledimo pri Marxu — tu se- veda močno posplošujem — dva argumentacijska tokova. 1. Proudhonizmu očita, da se njegovi poskusi odprave protislovij meščanskih »občevalnih in produkcijskih razmerij« omejujejo na »tihe metamorfoze« cirku- lacijsikega sredstva, na reforme denarja in preobrazbo cirkulacijskega sredstva — na spreminjanj pojavne oblike temeljnih družbenih protislovij torej, ki za svojo predpostavko nima »nasilnega značaja sprememb« vseh »obstoječih pro- dukcijskih razmerij in na njih slonečih družbenih razmerij« (Očrti, Vestnik, 133). Gre za poskus, da bi se »... s formalno preobrazbo nekega razmerja /izmaknili/ njegovim bistvenim pogojem...« (op. cit., 134, podčrtal RR). 7» 100 Vestnik IMS 1982/1—2 2. Ob problemu razlike med vrednost jo in ceno po postavi Marx proudhonistom nasproti še en argument . Njihov poskus izenačevanja vrednosti (kot v proizvodu materializiranega delovnega časa) in njenega cenovnega izraza — za element cenovnega izraza na j bi rabili pač sam delovni čas — ukin ja »nominalno različnost med realno vrednost jo in tržno vrednostjo« (op. cit., 151). Pri tem pa goji iluzijo, da je s to nominalno različnostjo odstranjena tudi »dejanska razlika in protislovje med ceno in vrednostjo« (op. cit., 152). Marx ne po jasn ju je podrobneje teoretske predstave, ki takšno iluzijo omo- goča, vendar lahko pojasnitev rekonstruiramo iz njegovih izpeljav — spomnimo se, denimo, n a Marxovo zavračanje simbolne teorije denarja. »Pogoj možnosti« takšne iluzije je pač to, da obravnavajo proudhonisti denar od vsega začetka kot n e k a j zgolj nominalnega, kot zgolj izraz, zgolj »simbol« določene substance, skratka, kot pojav, ki je sam v sebi docela nepomemben, brez lastne vsebine, arbitraren.1 Ce lahko prvi argumentaci jski tok strnemo v formulo »resno jemljejo samo pojav, ne pa bistva«, se drugi glasi: »ne jemljejo resno pojava, saj ga razumejo kot zgolj pojav«. V Očrtih oba tokova nista povezana, a n juno skupno branje je upravičeno in celo n u j n o glede na poznejši razvoj Marxove teorije — navse- zadnje gre pri vsem tem za problematiko analize forme in genetičnega razvitja pojava iz bistva. S povezavo pa se seveda preoblikuje tudi logika Marxovega očitka, da proudhonisti ne znajo prodreti k bistvu, da ostajajo na ravni pojava. Marxovo neposred(ova)no u s m e r j a n j e k bistvu se takorekoč v sebi reflektira: kar onemogoča zapopadenje bistvenih razmerij in navaja k zgolj formalnim spremembam, ni neposredno vz t ra jan je pri pojavu, ampak p rav prehitra zdr- snitev čez pojav, p rav spregledovanje, pogojno rečeno, »avtonomne« razsež- nosti pojavne ravni, spregledovanje bistva pojava. Nauk, ki ga lahko iz Marxove krit ike proudhonizma potegnemo za da- našnjo rabo, bi tore j bil: če se nočemo zmotiti pri spreminjanju bistvenih raz- merij , mora biti n j ihova analiza posredovana s konceptualizacijo »bistva po- java«. Drugače rečeno, analiza baze ni mogoča brez konceptualizacije avtonom- nosti, natančneje, materialnosti ideoloških praks — to je razsežnosti »pojava«, ki je p rav učinek njegove neločljive zavezanosti tistemu, kar se skozi njega pojavlja, izraža, kolikor vznikne pojav s to zavezanostjo kot zastopnik bistveno- sti razlike bistvo/pojav za samo bistvo (in torej za pojav sam) in kolikor ostaja zato pojav v svoji funkci j i zastopanja nezvedljiv tako na pojav kot na bistvo. Z vrni tvi jo na bone iz naše lastne družbene prakse bom skušal v nekem grobem približku ponazoriti, ka j koncept »bistva pojava« pomeni. (Poleg tiste- ga pomena, ki so ga razkrili že argumenti proti bonom, kolikor so nadomešča- n j e denar j a z boni prepoznali za nekakšno »kal«, za delovno sredstvo in hkrati pogoj etatizma, tore j za predlog drugačnega bistvenega produkcijskega raz- mer j a.) 1 Proudhonistično teoretizacijo zanima samo to, kar se skozi pojav — v denarju — prikazuje, medtem ko jim je samo dejstvo pojava, »pojav pojava«, če lahko tako rečemo, popolnoma neproblematično. Njihova teoretska »napaka« je sprevid, da pojav ne izraža le bistva, ampak da sam s seboj izraža tudi to, da je za samo bistvo bistveno, da se izraža, tj. da je odskok od bistva, pojavitev bistva še kako odločilna za samo bistvo. Spregledujejo, da je bistvena sama razlika med bistvom in pojavom, saj ta razlika določa za nazaj tako naravo samega bistva kot tudi naravo pojava kot ne- kakšnega »materialnega zastopnika« razlike, neizvedljive na dvojico bistvo-pojav, čeprav razlike, ki je zanju konstitutivna. Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 101 Preostanku pomena se lahko približamo z naslednjim vprašanjem: zakaj je sicer povsem uspešno argumentiranje proti bonom in pozivanje k razreševanju bistvenih problemov — obojemu ne manjka podpore politične prakse — v prak- tičnem družbenem življenju tako zelo neuspešno, neučinkovito? Najprej bom izločil dva neustrezna možna odgovora in nato zarisal tezo pravilnega. Ne moremo reči: — da je neučinkovitost zavračanja bonov znamenje moči neke bolj ali manj mistične, vsekakor pa neidentificirane »zvezne administracije«. Ko bi moč te administracije ustrezala procentualni (po občinah) razširjenosti bonov, bi namreč ne obstajala več možnost za njihovo kritiko; — prav tako ne moremo reči, da je kritika sama na sebi, torej teo- retsko vzeta, sicer povsem ustrezna, da pa od teorije ne moremo pričakovati, da bo razbijala trdovratno prakso bonov, da torej uspešnost teoretskega argu- mentiranja blokirajo drugi, politični, ekonomski, skratka, praktični razlogi. Odgovor je le nekoliko preveč nemarksovski: od ustrezne teorije pač moremo in moramo pričakovati, da teoretsko razkrije točke, k jer je možna in nu jna praktična intervencija, ki bo onemogočila praktične blokade kritike bonov. Moja teza pa je, da je treba argumentiranje zoper bone vzeti tako, kakor se kaže, da je treba izhajati iz pojavne oblike argumentiranja, to se pravi, iz njegove uspešnosti. Argumentirano zavračanje bonov, takšno, kakršno je, je docela ustrezno, docela uspešno. In v to celoto njegove uspešnosti sodi, najsi zveni še tako nenavadno, spekulativno, tudi brezuspešnost argumenta: znamenje te brezuspešnosti, tj. nastop ideologije bonov, je notranji moment, še več, je konstitutivni del uspešnosti argumentov proti bonom. Neuspešnost uspešnega racionalnega argumentiranja, tj. argumentiranja, ki v kritični analizi brez težav razkriva neutemeljenost predmeta kritike, ki bone naravnost raztrga, izniči, vse- lej znova opozarjajoč na resnično bistvo problemov za formalizmom bonov, ta notranja meja uspešnosti je tista točka, na kateri — kolikor ostaja v tej svoji funkciji nedojeta, spregledana — ideologija bonov, pa čeprav še tako očitno formalistična, še tako skrpana, postane materialna sila, ki dobesedno organizira realnost. In še: kolikor ostaja ideologija bonov kot notranja meja uspešne racio- nalne argumentacije spregledana, nastopi kot zgolj pojav — ta sprevid pa je ekvivalenten sprevidu »bistva pojava«. Lahko bi rekli tudi takole: racionalna argumentacija je tako šibka zato, ker je tako močna, uspešna je ravno v tem, da ji nič ne uspe: brezuspešnost argumentiranja je vseeno uspešna, kolikor je nekakšen dokaz uspešnosti, racio- nalnosti brezmiselnega, očitno »racionalnega« zavzemanja za bone. Vendar lahko tako govorimo samo, če se, na eni strani, ne zadovoljimo s takšnimi para- doksi — ključno vprašanje te brezuspešnosti je slej ko prej tisti »cui bono?« — in če se, na drugi strani, ne prepustimo samoumevnosti. Ne gre namreč za to, da zaradi šibkosti racionalnega argumenta njegovo mesto zavzame racionalna ideologija bonov — kakor da bi imeli od vsega za- četka dva argumenta, ki si stojita nasproti in se borita za večji delež neke celotne vsote moči. »Napaka« racionalnega argumentiranja proti bonom je v tem, da pogosto postopa tako, kakor da obstajajo poskusi uva jan ja bonov ne- odvisno in zunaj upiranja takšnim poskusom, to je, da ne vračuna »lastnega me- sta« v kritiziranih bonih. Svojo predpostavko, da je ideologija bonov nujni učinek uspešnega, na konceptualni dvojici bistva/pojav zgrajenega argumenti- 102 Vestnik IMS 1982/1—2 r an j a zoper njo, bom zato pojasnil — kl jub nasilni analogiji — z Marxovo »kra- ljevsko« prispodobo: »Take refleksije določitve so sploh reč zase. Ta človek je npr. kralj le zato, ker se drugi l judje nanašajo do njega kot podložniki. Oni pa obratno mislijo, da so podlož- niki zato, ker je on kralj.« (Kapital I, Časopis za kritiko znanosti 41/42.) Skratka, realnost ideologije bonov je samonanašajoča se realnost, natanč- neje, »iracionalna« ideologija bonov je »refleksijska določitev« racionalnega argument i ranja proti n j im. Toda, ali nismo šli malo predaleč? Ne grozi tu ena najhujš ih nevarnosti, padec v akademsko ultralevičarstvo, v abstraktno »kritiko vsega obstoječega«? Ali hočem reči, da zavračanje bonov samo ustvar ja to »kal« etatizma? Stvar seveda ni tako preprosta — v dokaz ponudimo neka j specifikacij teze, da je ideologija bonov »notranji moment« argumenta zoper njo. Kakšna je pravzaprav ta ideologija bonov? Kolikor lahko argumentacija zoper bone — kakor je to faktično dokazano — raztrga, izniči sleherno njeno vsebino, j e osnovno obeležje ideologije bonov, tj. to, kar ji sploh ostane, pač n j ena sk ra jna praznost, brezvsebinskost. Daleč od tega, da bi bila zato ta ideologija irelevantno, nepomembno govoričenje, začenja prav kot prazna forma, kot izjava, ki nima druge vsebine in opore mimo dejstva lastnega procesa izjav- l janja , tj., kot »čista ideologija«, tisti zaprti krog ideološkega spoznanja, delovati kot praktična zavest, kot materialna sila dejanskosti. Skratka, ideologija bonov ima neko performativno razsežnost — tu se seveda opiram na koncept ideologije, ki ga razvija Projekt Ideologije — Theorie (skupina okoli revije Das Argument). Vendar pa ta performat ivna razsežnost ne pripada ideologiji bonov, to je, t e razsežnosti ne proizvaja skrpano upravičevanje bonov. Kako potem pride do nje? Samonanašajoča se realnost je pač značilna samo za argument zoper bone, kolikor je uspešen, pri čemer pa je rezultat specifične uspešnosti prav ideologija bonov. Uspešna argumentaci ja je, nasploh in formalno gledano, tista, ki »potrdi« vnapre j anticipirani pomen (»eksplikacija implicitnega«, kot označuje Haug metodo Kapitala); ta »potrditev« se seveda lahko kaže tudi kot korekcija, pre- oblikovanje, celo negacija »pričakovanega« pomena. Uspešna je torej, kolikor se vrne naza j na izhodišče — ta vrnitev, ta »potrditev« izhodišča pa ravno ni preprosta reprodukcija vnapre jšn jega pomena, kot to mislijo althusserjanci, ampak jo je t reba konceptualizirati kot točko »kratkega stika« kot a-racionalno točko izključitve pomenske razsežnosti, ki je hkrati pogoj, konstitutivni moment pomenske argumentaci je — brez te neumestlj ive vnaprejšnje anticipacije iska- nega, argumentaci ja ne bi niti stekla niti se ne bi sklenila v rezultatu. Kar seveda pomeni, da ima pomenska argumentacija v sebi neki — v absolutno pozitivnem smislu — manko, da je — če tu napotim na določene rezultate »re- cepcije« Lacanove teoretske psihoanalize pri nas — aie-cela. K a j vse to pomeni za ideologijo bonov? Ideologija bonov kot prazna forma ideološkega, kot sklenjeni samozadostni krog ideološkega spoznanja, odraža v te j svoji »iracionalnosti«, brezvsebinskosti prav temeljno logično strukturo uspeš- nega spoznanja, ki mi tu pomeni tudi: po svojem značaju praktičnega spozna- nja . Toda odraža jo sprevrnjeno. Ideologija bonov, kakor je razumemo tu, je mi- selna praksa v svoji čisti obliki, to se pravi, je »zgolj misel«, vzvišena nad tem, da bi reprezentirala kakršenkoli realen družbeni interes — in ikot takšna do svo- jega pojma privedena miselna praksa je hkrat i neizpodbiten, čeprav spre- Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 103 vrnjen dokaz, da miselna praksa v svoji cisti obliki ravno ni možna. Da bi to spoznali, nam je t reba le posplošiti lastno vsakdanje izkustvo, da je namreč š ir jenje bonov »neločljiva druga stran« vladavine neobvladlj ive družbene real- nosti oz. da sovpada z njo. V precej svobodni interpretacij i ugotovitve M. Do- larja, ki meri na povsem drug problemski sklop: samozadostnost ideologije bo- nov, n jena vzvišenost nad reprezentacijo kake realne vsebine «pomeni prav največji pristanek na obstoječe, največji Realitatsverlust je največje sprejemanje obstoječe realnosti« (Dolar, Struktura fašističnega gospostva, 131). Argument proti bonom se tako v ideologiji bonov res nanaša sam nase, toda tega na noben način ne moremo razlagati kot enostavno, nemara še celo za- vestno, manipulativno »ustvarjanje« te ideologije. Ideologija bonov izstopi — zopet formalno gledano — kot učinek spregledanja t iste »brezsmiselne« točke, ki je notranji moment, konstitutivni del smiselne, racionalne argumentaci je (oz. ideologije v pomenu »objektivne miselne forme«). Šele s tem, ko argument proti bonom spregleda ta »konstitutivni sprevid« sleherne, tudi svoje argumentaci je — ko spregleda spregledanje, na podlagi katerega sploh lahko ka j »ugleda« — šele s tem se ideologija bonov lahko pojavi. In to v dvojnem pomenu besede: da zadobi eksistenco in da nastopi označena kot zgolj pojavna raven.2 Argument proti bonom spregleduje notranjo omejenost lastne diskurzivne prakse, spre- gleduje jo s tem, da je n e tematizira, netematizirana pa ostane, kolikor je tema- tizirana v obliki zunanjega odnosa, nasprotipostavljenosti argumenta in pred- meta njegove kritike, v obliki opredelitve ideologije bonov kot zgolj pojavne ravni. Spregledovanje »brezsmiselnega« momenta kot konstitutivnega dela na- stopa »celote smisla«, nastopa, s katerim smo vselej že sredi realnosti, sovpada z nerazumevanjem »bistva pojava«, saj šele na podlagi tega spregledovanja pojav izstopi kot zgolj pojav. »Bistvo pojava« torej ne mer i le na to, da je pojav vselej pojav svojega bistva, da pomeni spreminjanje pojava vselej tudi že preoblikovanje bistva, ampak je implicitni koncept — tu si lahko dovolimo ta sicer nelegitimni miselni preskok — »nezavedne fantazmatike«, »fantazme kot nezavedne opore ideologije« (cf. Žižek, Zgodovina in Nezavedno). Povzemimo zdaj odgovor na vprašanje o praktični brezuspešnosti sicer tako uspešnega argumentiranja proti bonom: ta brezuspešnost ni nekaj , kar bi bilo uspešnemu argumentiranju vnanje, prav nasprotno, je njegov sestavni del: v tem neposrednem sovpadanju, križanju uspešnosti in brezuspešnosti j e dosežena — čeprav nepričakovano, nenačrtovano in nespoznano — neka praktična uspeš- nost racionalnega zavračanja bona (najustrezneje jo nemara ponazar ja reklo: »saj je tako ali tako vse vseeno«), Nespoznanje, če lahko tako rečemo, »izvora in veljavnosti« te praktične uspešnosti navidezno neučinkovite argumentaci je , t j . nespoznanje mehanizmov povezanosti argumentiranega zavračanja bonov in 2 Konceptualizacija, nezvedljivo zunanje, »brezsmiselne« točke kot notranje meje smisla pa se zastavlja, to sem skušal naznačiti maloprej, ko sem govoril o »napaki« racionalnega argumentiranja proti bonom, vselej tudi kot vprašanje »našega lastnega mesta« v »pojavu«, ki ga obravnavamo. Da argument zoper bone ne zna vračunati »lastnega mesta« v kritiziranem predmetu, to pomeni, da njegov pojmovni aparat ni sposoben konceptualizirati problematike konstitutivnega sprevida: spregledovanje la- stnega »konstitutivnega sprevida« je namreč tisto, kar ga sploh »poveže« z boni. Z nji- mi ga torej ne povezuje dobesedno nič, nikakršen skupni pomenski moment, to je razlog, zakaj ne moremo govoriti, da nastopanje proti bonom samo ustvarja svojega nasprotnika. 1 0 4 Vestnik IMS 1982/1—2 ideologije bonov, sicer ni neposredni vzrok konkretne zamisli o bonih. »Pri- speva« pa k temu, da začne ideologija bonov, ki pač sodi v ropotarnico zgre- šenih poskusov reševanja družbenoekonomskih zagat, delovati kot materialna sila, ki organizira realnost. In sicer organizira družbeno realnost tako, da umanj- ka prav distanca do te realnosti — tista faktičnost, možnost, nujnost »napačnega razumevanja«, ki jo uteleša (predteoretski ali teoretski) zavestni odnos do sveta in ki nam navsezadnje »da dihati«. Na mestu te distance dobimo tako vladavino »čiste«, sami sebi zavezane in v sami sebi utemeljene misli, ki se neposredno sprevrača v vladavino »samorasle« družbene realnosti. Ostane seveda vprašanje, ali in kaj lahko takšno nedvomno abstraktno razmišljanje o nujnosti konceptualizacije »konstitutivnega sprevida« sleherne argumentacije, ki to argumentacijo šele omogoča, prispeva k »sedanjemu tre- nutku«, ki potrebuje praktične ukrepe in odločitve. Kaj lahko prispeva — to je stvar nadal jn je obdelave tistega, kar je najpoprej še abstraktno. Da lahko prispeva — to prepričanje bi podkrepil z naslednjo tezo: s premislekom, da je lastno mesto racionalne argumentacije nezvedljiva, meumestljiva točka notranje zunanjosti, se problematika bonov razveže, na eni strani, v strokovno ekonomska vprašanja, na drugi pa v vprašanje strategije in taktike revolucionarne avant- garde, v vprašanje razrednega boja: na tej ravni pa se kot primeren način za- stavitve premisleka »konstitutivnega sprevida« ponujajo dovolj znane teme odgovornosti in samokritičnosti. Pavle Zgaga O B K R I T I K I P R O U D H O N I Z M A V O Č R T I H K R I T I K E P O L I T I Č N E E K O N O M I J E Marxova kritika politične ekonomije ne zadeva svojega predmeta le kot je neposredno tu in le kot »ekonomsko objektivnost«; v n je j sami je že pogojena kritika ideoloških konceptov, ki jih poraja ta »objektivnost«: skozi »kritiko v pretepu« se šele odpira dostop do analize »anatomije meščanske družbe«. Ti ideološki koncepti pa sami spet ne predstavljajo zgolj nekaj odkritih apologij zgodovinsko danih kapitalskih razmerij, temveč prav tako temelji v nj ih tista kritika, ki »sedanjost presoja in obsoja, toda ne zapopade«: hrepenenje po »prvotni polnosti« in »vera, da je treba ostati pri tej popolni izpraznjenosti« (Očrti . . . , 58.3) sta si drug drugemu v dopolnilo, drug drugemu »drugo svojega prvega«. Raznovrstne družbene kritike, iz protislovij vsakokratnega družbenega razvoja črpajoča »socialistična in komunistična literatura«, misli, ki so zaradi zgodovinske dinamike same primorane izgubljati in izgubljajo svoje dosedanje pozicije (in morajo že zaradi tega do danih razvojnih stopenj zavzemati »kri- tičen« odnos), v času Manifesta še ne skrivajo svojih raznorodnih izvorov — vse te najraznorodnejše ideje se (zlasti po »zmagovitih socialističnih revolu- cijah«) zdaj »poenotujejo« v »marksizem« in znotraj tega ostajajo »v spopadu«. Identifikacija pojmov »socializem/komunizem« in »marksizem« je dovolj proble- matična, v skrajnosti pa se proces takšne identifikacije razkriva v povsem legi- timističnem mišljenju, ki že čisto vsako govorjenje o družbeni problematiki sploh deklarira kot marksizem. Marxova kritika je, narobe s svojo metodologijo zahtevala tudi kritiko »kritičnih idej« samih, ne pa le gole kritike »popolne izpraznjenosti«. Med motivi, ki so še zlasti spodbudili nastajanje Očrtov kritike politične ekonomije, je v ospredju kriza iz leta 1857. Vendar pa se Očrti ne pričnejo z neposredno navezavo na to krizo, z analizo dane ekonomske konstelacije; ob- ratno, začnejo se z analizo Darimonovega projekta bančne reforme, nekega poskusa kritike, »reševanja« obstoječega, ki odteka. Ta zveza ni niti na jman j naključna in ponuja nam, če že ne prvo, pa vsaj eno izmed možnih točk, iz katerih se »lahko danes naučimo« še česa. Pričakovanje nove revolucionarne situacije kot nekega drugega motiva za intenziviranje Marxovega študija politične ekonomije v petdesetih letih povezuje delo iz kritike politične ekonomije s porevolucijskimi razmerami v delavskem gibanju oz. med londonskimi političnimi emigranti. Ce stvar revolucionarnega gibanja ne more biti v »postavljanju principov za vse večne čase«, če »prole- tarske revolucije nenehno kritizirajo sebe same« itd., če je pred nami »15, 20, 106 Vestnik IMS 1982/1—2 50 let bojev . . .«, potem na nek način vse to velja tudi za revolucionarno teorijo samo, zahteva njeno samorefleksijo. Nasproti defetizmu porevolucijske dobe, nasproti »treznemu realizmu«, ki išče celo v militarizirani politični oblasti vzvode za realizacijo svojih egalitarističnih konceptov (ne le proudhonizem, tudi lassallovstvo), nasproti reševanju »odtujitve znotraj odtujitve«, množičnemu popapeženju se tu zastavlja vprašanje problematiziranja same revolucije, »sta- rega krta, k i zna tako hitro riti pod zemljo«. Nujna konsekvenca take zastavitve, utemeljene znotraj razrednih bojev, je zato prehod k »anatomiji meščanske družbe«: kritika politične ekonomije ni stvar golega, abstraktnega interesa teo- rije, pa tudi abstraktna teorija ne. (Drugo.) Darimonova reformna teorija, s katero se začne poglavje o denarju, je neposredno povezano s Proudhonovim insistiranjem pri menjavi kot Arhimedovi točki mogoče družbene preobrazbe. Marxova reakcija zato ne more biti le pričakovana, pač pa je že znana: ne le iz Bede filozofije, temveč že iz kritike Grünove politične ekonomije potrošnje v Nemški ideologiji (». . . ravno ekonomi, ki so izhajali iz potrošnje« so »bili reak- cionarni in so ignorirali revolucionarni element v konkurenci in veliki indu- striji« — MEID II, 350). Ponovna polemika s takim ekonomskim naziranjem zato ni le polemika zoper njegovo trdovratno ohranjanje, ampak je nadaljnje razvijanje lastnega stališča. Tako prehajamo od bolj ali manj znanih ali vsaj pričakovanih provokacij Darim ono vega prepričanja, da je treba zlomiti le pred- sodke pred plemenitimi kovinami (»in — obstoječa dejanskost se bo sesula«), do vprašanj, ki so s proudhonističnega zornega kota nedosegljiva: »Ali ne postane s samim meščanskim sistemom menjave potreben tudi specifičen instru- ment menjave? Ali ne ustvarja meščanski sistem menjave nujno nekega po- sebnega ekvivalenta za vse vrednosti?« (17.5.) Nasproti predpostavljenemu de- nar ju vstopa v razpravo analiza nasta janja in bistva denarja, oblikovanja druž- benih razmerij iz specifičnega načina produkcije, produkcije blaga (32 i. d.). Najznamenitejše pasaže kritike politične ekonomije so v tesnem odnosu s kri- tiko socialističnih idej. Moč denarja, zoper katero protestira proudhonizem z zahtevo po zrušitvi njegove »privilegirane« vloge v menjavi, je tu razvita iz materialnih produkcij- skih razmerij, družbenega značaja produkcije. »Denar ne proizvede teh na- sprotij in protislovij; pač pa razvoj teh protislovij in nasprotij proizvaja to na videz transcendentalno moč denarja.« (39.31.) Predlagani reformni ukrepi iz- zvenijo kot element, ki ga producirá moč »reformiranega« samega. Razrešitev teh nasprotij in protislovij ni v izbiri »ustreznega instrumenta« — kot je bilo zapisano v Bedi filozofije: »Od vseh produkcijskih instrumentov je največja produktivna moč revolucionarni razred sam.« (Tretje.) II. dr. Božidar Debenjak Rad bi dosedanjim razmišljanjem pridružil še neka j misli o Marxovem tekstu, ki je povod naši obravnavi: o kritiki Darimona. Že kmalu za začetkom, ki je bolj direktno naslovljen na Darimona, p reha ja Marx neposredno na ne- katera temeljna vprašanja: socialistični poskus kot izziv za lastno Marxovo razmišljanje, kakšen je pravzaprav izhod iz družbe, katero je kritiziral. P rav to vprašanje zastavi Marx zelo kmalu za začetkom, in ena od njegovih tez me fascinira že vrsto let, tako da moram sebi in drugim ponovno postaviti vp ra - šanje, ka j pravzaprav pomeni. S tem bo dana celo neposredna navezava na tisto, kar je v svojem prispevku odprl Kovač. Teza, na ka tero mislim, se navezuje pri Marxu na stavek: Vsak individuum ima svojo družbeno moč, svojo povezanost z družbo v obliki neke stvari; to moč in to povezanost nosi s sabo v žepu. Uropajte stvari to družbeno moč, in morali boste osebam dati, da jo bodo izvajale nad osebami. Na tem mestu misel ni zapisana prvič; pre- vzeta je iz rokopisov iz začetka petdesetih let. Tu je posebej izpostavljena in poudarjena. S prvim stavkom je dana konstatacija o dena r ju kot osamosvo- jenem liku vrednosti, ki je ne le nexus rerum et hominum, temveč tudi pred- metni lik družbene moči, s katero razpolaga individuum — pač glede na koli- čino te stvari. A drugi del stavka, ki daje implicite krit iko priznanic za delovni čas ali »časovnih bonov«, je mnogo generalnejši: »Raubt der Sache diese gesell- schaftliche Macht und ihr müßt sie Personen über die Personen geben.« Tak poskus bega iz sveta vrednosti, menjave, denarja , dokler je le beg, je retro- graden, saj sledi, da je v zamenjavo za moč stvari dati osebam moč nad ose- bami, torej vrniti družbo v razmerja gospostva in služnosti. To pa so predka- pitalska razmerja, razmerja hierarhije in avtoritete. Socialistični poskusi, ki po skrajšanem postopku »odpravljajo« vrednost in blagovno-denarno razmerje , so torej retrogradni, so nazaj obrnjene utopije, so obrn jen i v preteklost. Do tod vse prav, vse je jasno izpeljano. Zdaj pa pr ide izziv: Marx seveda ni po- tegnil sklepa, da je treba pri tem ostati, temveč je terjal , da je treba iz tega sveta vrednosti, menjave in denar ja iziti. Ta izhod pa je po njegovem mogoč le tako, da nastavimo v ta razmerja »mine«, razvijajoč »sowohl Verkehrs als Pro- ductions Verhältnisse«. Brez tega je vsak poskus izstopa »donkihoterija«. K a j pa so te »mine« in kako »minirati«, »razstreliti« (sprengen)? Tu se po mojem začenja tista prava naloga kritike politične ekonomije. K a j je beg, ka j je don- kihoterija, to je iz Marxovih besed dovolj jasno, na to je pokazal s prstom. Kot konsekvenca iz Marxa sledi celo to, da če imamo ponudit i le beg in le don- 108 Vestnik IMS 1982/1—2 kihoterijo, je bolje kar ostati pri razmerjih stvarne (sachlich) odvisnosti, saj je stvarna odvisnost vendarle bolj svobodna od personalne in bolj emancipirana kot poskusi bega v predkapitalstvo in donkihoterijo. Take restavracije ali rein- stavracije hierarhičnih razmerij osebne odvisnosti so hude in ogrožajoče limi- tacije. Zgodovinske izkušnje ne manjka : je bil mar stalinistični poskus črtanja »zakona vrednosi« ka j drugega kot beg in donkihoterija? In prej omenjeno Marxovo mesto je opozorilo ravno proti takšnim retrogradnim utopijam. Prav tako se zastavlja vprašanje, kako je lahko po Marxu in kljub Marxu že II. internacionala tako rekoč v celoti bila sestop na predmarksovsko pozicijo, tako v razmerju do politične ekonomije kot v filozofiji in drugod. Ce govorimo v jeziku tega Marxovega mesta, je bodisi ponujala romantične sanjarije, bodisi »ostajanje pri popolni izpraznjenosti«. A to nihanje med romantizmom in po- polno izpraznjenostjo, to je dobro opazil Kreft, sta za Marxa samo dve skrajni točki meščanskega nazora: iz tega nasprotja meščanski nazor, pravi Marx, ne bo nikoli prišel, tako da ga bo ena ali druga varianta spremljala »do blaženega konca«. V raziskovanju zgodovinskih korenin tega sestopa velja pač ostati pri znamenitih Korschevih napotkih za razumevanje II. intemacionale. Toda ta sestop z Marxove ravni vprašanja je bil usoden pri konstituiranju teoretskega stališča delavskega gibanja v času III. intemacionale, ki je prav tako mnogo pregloboko posegla po dediščini predmarksističnega socializma in zanemarila Marxov način reševanja. Njen spopad s kapitalizmom je nosil vse preveč znamenj predkapitalističnega resentimenta. Marx ni zaman nasprotoval vsako- vrstnim izdelovalcem receptov za preosnovo družbe. Crnošolski poskusi admi- nistrativnega reglementiranja družbe pa so bili ravno tista metoda, ki je imela največjo silo v sebi, in nasledki so tu. Kritika starega socializma ni po naključju ena od treh bistvenih komponent marksizma. Neda Brglez je po pravici opo- zorila na utopično težnjo po reglementiranju: bolj ko je socializem utopičen, bolj ko je oddaljen od Marxa, bolj hoče vse reglementirati. Marx in Engels sta to težnjo večkrat kritizirala, nanjo se nanaša tudi prej omenjeni očitek »donki- hotstva«. A tudi Rosa Luxemburg je, kot je mano, kritizirala boljševike (v ruski revoluciji), ker da si vse preveč natančno predstavljajo, kaj je treba narediti. To pomeni, da si je treba predstavljati »bodočo družbo« manj natančno, če ho- čemo, da bo razvoj odprt v prihodnost. Karikaturno podobo totalnega regle- mentiranja nam pokažejo nekateri izrastki utopičnega socializma: že Martin Luther je bil v odrejanju modalitet človeške seksualnosti dosti rigorozen; a neka utopična skupnost je te stvari »uredila« še mnogo bolj nadrobno, t ja do tega, da je predpisala — coitus reservatus. Urejevalska fantazija je torej brezkončna s svojo željo po ukalupl janju in utiranju. Marx in Engels pa ravno zato nista hotela dajati receptov, ker sta se hotela metodično izogniti vsakršni nevarnosti takega reglementiranja. To je podtekst n june ocene utopizma in drugih urejevalskih socializmov, med njimi tudi Darimonovega. Obenem pa ostaja odprto vprašanje kako delovati: za ta korak naprej (ne za tisto daljno za devetimi gorami) pa je treba vedeti, ali si na sledi mini, ki bo pognala v zrak odtujena razmerja, ali še vedno nisi. Rado Riha Rad bi se navezal na točki, ki sem ju našel v Mastnakovem in Močnikovem prispevku. Najprej pa še neka splošna pripomba o Marxovi kritiki proudho- nizma. V »H kritiki politične ekonomije« in v »Kapitalu« stopi ta kritika, kot Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 109 je znano, močno v ozadje — takorekoč že na zunaj ponazoritev Marxovega mnenja, da je proudhonizem uničen v njegovih koreninah. Vendar pa najdemo že v eni prvih sistematičnih interpretacij Očrtov, pri Rosdolskem, opozorilo, da so za nas strani Očrtov, ki vsebujejo kritiko utopije delovnega denarja in ki so v poznejših inačicah eliminirane, še zlasti zanimive. To pa zato, ker ideje, ki jih je Marx kritiziral, še naprej trdovratno živijo v družbeni praksi. Tako smo danes soočeni z vprašanjem, ali in v kakšni meri je Marxova kritika uto- pičnega socializma res segla do njegovih korenin, prav tako pa tudi z vpra- šanjem, ali ima nemara Marxov spoprijem s predteoretskimi in teoretskimi predstavami v delavskem gibanju lahko tudi vlogo konceptualnega izhodišča kritike politične ekonomije. Če se zdaj navežem na Močnikov prispevek, k je r govori o tem, da je proud- honistična teorija na določen način notranji moment Marxove teoretične ana- lize, da Marx skozi kritiko izoblikuje tako svoje lastno stališče kot tudi resnični pomen proudhonistične ideologije. Ne glede na to, da Marx tega postopka samega eksplicitno ne tematizira, pa bi se lahko kritika bonov v naši družbeni praksi iz njega naučila prav to, da si ideologija bonov in n jena kritika ne stojita nasproti kot »pravilno« in »napačno« dojetje družbene prakse. Pač pa se tudi tu zavračanje bonov konstituira šele skozi svojo kritično pozicijo, tako da mu je predmet kritike že notranji. Drugo, kar se mi zdi zanimivo, pa je Mastnakova misel, da je kritika socia- lizma konstitutivni moment kritike politične ekonomije: v n je j je vsebovan produktiven nastavek za odgovor na vprašanje, kakšen pomen ima Marxova kritika Darimona. Marksistične interpretacije Očrtov gredo tu predvsem na to, da daje Marx zgledno imanentno kritiko teorije, ki hoče biti revolucionarna, v resnici pa je še zavezana meščanski, na površini družbenih pojavov ostajajoči kritiki. Toda, prav kolikor ostaja proudhonizem na ravni površinske zavesti, ki izgubi spred oči celoto družbe, po teh interpretacijah tudi njegova krit ika ne more predstavljati nujnega izhodišča za razvoj kritike politične ekonomije. Ce namreč kritika noče, da jo vodi njen predmet, če noče biti sama zgolj parcialna, površinska, mora že izhajati iz neke predstave o celokupnem družbenem sklopu, imeti mora razdelan koncept, kaj je to znanstvena, ka j predznanstvena zavest, kako se obe povezujeta z bistvenimi razmerji itd., itd. In edino takšna antici- pacija bistvenih razmerij, anticipacija globalne s t rukture kapitalističnih pro- dukcijskih razmerij lahko predstavlja sistematično izhodišče kritike politične ekonomije. Takšen odgovor je po mojem mnenju nezadosten, ker se preprosto izogne osnovnemu vprašanju — ali in kako je kritično razmejevanje konstitutivni mo- ment Marxovega koncepta znanstvenosti kritike politične ekonomije. No, prav na to razsežnost opozarja Mastnakova misel, vsaj jaz jo tako razumem. S tem pa verjetno razredni boj ni le nekaj, kar ločuje marksovsko teorijo od me- ščanske, ampak od znotraj cepi samo Marxovo teorijo. Povsem odprto puščam tu vprašanje, kaj to pomeni za sam koncept razrednega boja, ka j torej pomeni, da razredni boj določa naše lastno stališče o razrednem boju. mag. Lev Kreft Ločnice med denarnimi boni kot nadomestki za denar in boni, ki se uve- ljavljajo pri nas, se mi zdijo zanimivejše kot pa analogije; ločnice potem to analogijo šele omogočajo in jo dodatno pojasnjujejo, namesto da bi naredili 110 Vestnik IMS 1982/1—2 ta hitri preskok v tezo oblasti oseb nad osebami brez te analize. Očitno je, tudi poudarjeno je bilo, da boni pri nas ne potrebujejo ideologije, da ne obstaja teorija socializma bonov. Prav tako ne potrebujejo tudi vulgarne apologetike. Vsi argumenti zoper uva jan je bonov so argumenti, ki jih sami uvajalci bonov prinašajo kompletno razvite, in potem se reče »ampak«. In »ampak«, kar ven- darle govori za uveljavljanje bonov, proti vsem teorijam, proti vsem ideolo- gijam, celo proti apologetikam socialističnega samoupravljanja; skrajno pre- prosta argumentacija — tako rekoč ljudska. Blaga ni — je ena točka, in druga točka — l jud je to zahtevajo. Mi seveda lahko zelo lepo dokažemo, da blago je, in se to dokaže s tem, da blago je, ko se uvedejo boni. Ni bilo proizvedeno tisti trenutek, ampak je obstajalo, nekatero že celo dve leti v skladiščih itn. Prav tako lahko zelo jasno dokažemo, da pravzaprav l judje tega nočejo. Vendar vsa ta argumentacija bonom ni kos. In tu se postavi vprašanje zakaj. Zelo pre- prosto bi bilo seveda spet zaiti v vprašanje zlovolje birokracije, želje po oblast- ništvu, ki se razpreda; ampak, kako je to mogoče? Zelja pač še ne pomeni dejanskosti. Zdi se mi, da v tej povezavi boni, ki se pri nas pojavljajo, niso predlog drugačnega produkcijskega razmerja, kot pravi Riha v svojem tekstu. On nava ja to kot enega od argumentov za kritiko bonov. Bone je treba kriti- zirati, ampak boni ravno so izraz že obstoječega produkcijskega razmerja. Riha piše, da je argument proti bonom, češ da se z njimi uvaja novo in drugačno produkcijsko razmerje; jaz pa mislim, da se s tem že obstoječe produkcijsko razmerje na specifični način v specifični pojavnosti potrjuje. Potr juje se na tisti način, ki ga je bolje zamolčati, zato ne potrebujejo ideologije. Kar pa se tiče ločnice: boni kot nadomestilo denarja, kakor nastopajo pri Darimonu in Proudhonu, ustvarijo dve možni konsekvenci, kot jih navaja Marx — ena je možnost teatra, abonmaja pri neki čisto določeni kuhinji, ali pa, kar je tista dejansko dosledno razvita možnost, dejansko tudi abonmaja sa- mega, totalitarna družba oblasti oseb nad osebami. Pri bonih, ki se pri nas pojavljajo, pa ni dejanskega razmerja, v katerem bi boni nadomeščali denar. Boni ne nadomeščajo denarja, čeprav, kot sem tudi napisal, so vstopnica za določen teater. Ustvarjajo drugačno konsekvenco. Spomnimo se tiste značilne razlike, ki jo Marx tako lepo navaja, torej nulle terre sans signeur in l'argent n 'a pas de maître! Z boni denar dobi svojega maître, in poleg tega, bon je stvar, ki jo nosiš s sabo v žepu. Razmerje, ki ga ta stvar razkriva, pa ni razmerje nekega odnosa delo-kapital na trgu delovne sile, ampak nekega drugega odnosa. Z boni je dana pravzaprav posebna pravica, da se sploh s svojim denarjem lahko vključiš v trg. Samo to. In seveda tista količinskost, ki mora biti zraven kot opravičilo, da se sploh lahko boni uvajajo. dr. Rastko Močnik Pozorni moramo biti na ta moment razlike med proudhonističnimi boni in boni, ki jih zdaj uvajajo pri nas. Proudhonistični boni delujejo v sferi pro- dukcije in v bistvu uvaja jo iluzijo neposredne menjave dela. Naši boni delujejo v sferi distribucije, kot je opozoril že Kref t ; to me napeljuje na dve metodo- loški ideji: po eni strani model sedanjih bonov prignati do limite, se pravi do tega, kar upajmo, da se ne bo zgodilo; in po drugi strani pogledati, ali mogoče ni ta distribucijski bon, ki ga danes poznamo, neke vrste logična konsekvenca, ki jo povzroča proudhonizem na področju produkcije. Namreč v limiti so ti boni zagotovilo za eksistenčni minimum. Se pravi, za življenje, boni namreč Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 111 zagotavljajo »nujno potrebne potrebščine«. Kar pomeni, da boni delijo eksistenč- ni minimum ne glede na delovni prispevek. Potem pa se vprašamo, ka j je potem tisti denarni znak, ki ga dobim kot dohodek za delovni prispevek v limiti je ena varianta, realsocialistična varianta, tale: da je to etična priznanica, s katero ne morem nič kupiti, kot etična priznanica pa je tudi odveč, glede na to, da je delo bolj ali manj obvezno in zato prisilno. mag. Tomaž Mastnak Naj začnem z navezavo na Kreftovo diskusijo, z mislijo, da boni ne od- pravljajo temelja produkcijskega načina, temeljnega produkcijskega odnosa, ki je. In sicer z dvema vprašanjema: Kateri je ta temeljni produkcijski odnos, ki ga ne odpravljajo, in kaj potem naši boni sploh prinašajo novega? Naravnost povedano: ta temeljni produkcijski odnos je odnos med delom — mezdnim delom — in kapitalom, ta odnos ostaja, boni pa vnašajo določeno modifikacijo tega temeljnega produkcijskega odnosa. Da bi nakazal, kakšna je ta modifi- kacija — saj to je zdaj bistveno vprašanje — se bom, morda polemično, navezal na Debenjakov diskusijski prispevek, še sam tematiziral misel o prehodu go- spostva stvari nad osebami v gospostvo oseb nad osebami. Ob tej priložnosti lahko zanemarimo vprašanje, koliko je ta zastavitev zajeta v juridično ideo- logijo; zdaj je zanimiv in produktiven poskus miselnega obrata — danes ga je nakazal Močnik —•, ki skuša v prehodu h gospostvu oseb nad osebami zapopasti progresiven moment. Namreč, če gledamo kapitalizem oz., ožje rečeno, kapita- listično družbo, prehod iz gospostva stvari nad osebami v gospostvo oseb nad osebami, ta refevdalizacija kapitalizma — ki si jo že od nekdaj želijo prene- kateri socialisti — ni vračanje v fevdalizem, ni retrogradni proces, pač pa pre- formiranje, prestrukturiranje samega kapitalizma oziroma, ožje, kapitalističnega gospostva, ki na j zagotavlja potek eksploatacije. Refevdalizacija kapitalizma v kapitalizmu je oblika kapitalizma. V tej logiki je tudi socializem — pač ne odpravlja odnosa mezdno delo: kapital — fevdalizaci j a socializma, ki smo ji vse bolj priča pri nas, ni vračanje iz socializma v fevdalizem (ali nekak ideo- loško mistični »kapitalizem«), pač pa prav določena oblika socializma. Mislim da je, v nekem smislu, to progresivna oblika v razvoju socializma, četudi pro- gresivna na specifičen reakcionaren način. Ne le zato, ker vnaša določeno — mladomarksovsko rečeno — »iztreznitev«, »Enttäuschung, ker se tako polagoma osvobajamo iluzij o »idealni družbi«. Veliko bolj zato, ker realizira socializem kot zgodovinski proces osvobajanja producentov prek spostavljanja gospostva oseb nad osebami, ki v končnih fazah (ali končni fazi) pripelje do gospostva producenta nad producentom in producenta nad samim seboj, do tega, da postane producent sam svoj kapitalist. V tem bi bila realizacija samouprav- ljanja. Ne samoupravljanja kot osvoboditve delavca (seveda pa kot »osvoboditev dela«), pač pa samoupravljanja kot, naposled, tiste točke, ki to osvoboditev de- lavca omogoči. Ali pa dokončno zapravi in ustoliči barbarstvo. Tudi stalinizem ni odprava ali črtanje zakona vrednosti, pač pa forma subjektivizacije delovanja zakona vrednosti (kar nikakor ne pomeni, da postane to delovanje »zavestno«), ker zakona vrednosti ne moremo odpraviti, dokler ne odpravimo mezdne forme producenta, pa na j bo ta še tako svobodna«. Sta- linizem mezdne forme producenta ni odpravil in je ne odpravlja, ampak jo zadržuje in razvija v neki veliko brutalnejši formi, kot je značilna za tisto fazo kapitalizma, ki jo idejno označujemo z gospostvom stvari nad ljudmi. Boni — 112 Vestnik IMS 1982/1—2 da pridem slednjič do teme dneva — so korak k temu oz. takšnemu sub- jektivnemu obvladovanju producentov: ne le v smislu, ki ga omenja Kreft, da s tem »denar dobi gospodarja«, marveč tudi v tem, da se prav prek njih, prek bonov, vzpostavlja neposrednejše obvladovanje dela in s tem producentov. Boni so prispevek k celotnemu družbenemu obvladovanju mezdnega dela in mezdnih delavcev, k razvoju samoupravljanja kot prefekcioniranju odnosa delo : kapital. Kar pravi Kovač, da si asociacije producentov ni mogoče misliti ob sočasnem obstoju menjave, je res in ni res. Vprašanje je, kakšne asociacije. Namreč, ob obstoju menjave, se pravi blagovne produkcije itd., imamo takšno asociacijo, kakršno pač imamo, to je prav ta perspektiva (se pravi: dejanskost, aktualna dejanskost te perspektive, ki jo odpirajo zadnje spremembe v procesu produkcije in reprodukcije naše družbe. Drugače rečeno: asociacija producentov ob sočasnem obstoju menjave itd., v funkciji neprevladanega odnosa delo : kapital in dominacije pola kapitala, pelje k despotstvu in je despotstvo nad producenti. Subjektivizacija, o kateri sem govoril, je seveda možna in izved- ljiva, je praktikabilna samo s krepitvijo državnih mehanizmov. In to ne le ideoloških mehanizmov države, temveč tudi in še posebej represivnih meha- nizmov države. Do tiste točke možnega zgodovinskega razvoja, ko bi se gospo- stvo prestrukturiralo do te mere, da bi temeljilo le na ideoloških mehanizmih, še nismo dospeli; potrebna je močna asistenca — močna tudi do poljske resnice — prav represivnega državnega aparata. dr. Božidar Debenjak Po tem, kot je Mastnak začel, je bilo videti, kot da mi hoče oporekati ali me celo postaviti na laž; dejansko pa je samo z drugimi besedami povedal tisto, kar se mi zdi, da sem rekel tudi sam. Njegov glavni očitek se je glasil: »Stalinizem ni odpravil zakona vrednosti.« Seveda ga ni odpravil. Nobena fan- tazija ga ne more odpraviti. Pa vendar je to stalinizem v svoji ideološki projek- ciji naredil in je razvil takšne ekonomske mehanizme, ki so to domnevno od- pravo izražali. Kar so vrgli ven, je prišlo seveda na drug način nazaj. Tudi na Kitajskem so zaradi zakona vrednosti in »jugoslovanskega odklona« v času kulturne revolucije zaprli svojega največjega ekonomista, in odsedel je sedem let. Te dni so poročali o njegovi smrti, še prej pa so svet obšle njegove besede, da ni ničesar pozabil in ničesar odpustil. Posledice tega, česar na j bi z njim ne pozabili vsi marksisti, so znane. Tudi z drugo Mastnakovo pripombo se vnaprej s t r injam: da se najsodobnejši kapitalizem prav tako rešuje v svet privilegijev, spreminja ekonomska razmerja v razmerja privilegijev. O nečem podobnem sem sam govoril na drugem mestu prav pred kratkim. Ostane pa vendarle nekaj : k l jub vsemu je ta način neka vrsta fevdalizacije družbe. Ko se je kapitalizem spostavil kot svet denarja, je odpravil vsakovrstne omejitvene šikane, ki so dale temu posebno pravico kot privilegij, onemu pa naložile posebno breme. Denar je bil tako za gospodarske subjekte kot za individuum ne le univerzalni medij, temveč mu je kot tak dejal svobodo, brž ko je bil prekoračen neki mi- nimum, možnost izbire. V tekstu Reflexion, ki ga je prevedel Riha, pravi Marx: na neki stopnji se delavec lahko odloči, ali naj kupi kruh za svojo družino ali pa strada in si kupi knjigo ali plača lecturers za »študij ob delu«, kot bi rekli danes. Z univerzalnim medijem dobi individuum tudi to svobodo, da se omeji pri čem vitalnem, za to pa dobi nekaj manj fiziološko potrebnega, denimo pro- dukte duhovne produkcije. Za individuum je to ogromen napredek v njegovi Okrogla miza: Marxova kri t ika časovnih bonov v Očrtih 1 1 3 svobodi, ne glede na vse drugo, saj z denarnim gospodarjenjem kontrola nad njim ni več totalna. A tisti trenutek, ko kapital začne to omejevati, je to zanes- ljiv znak, da mu gre slabo; zdaj mora družbo spremeniti v družbo privilegijev: privilegij pa je poimensko nalepljen na vsakega posameznika: tebi to, tebi to. Vendar pa bi bilo narobe, če bi poznokapitalistično refevdalizacijo zenače- vali s pojavi v obupnem gospodarjenju, v psihologiji utopljenca (ali po Černeto- vo »filozofiji utopljenca«). Tu pa lahko notranja prisila potez, ki se vlečejo v nuj i reševanja »za vsako ceno«, vsili določen model reševanja, ki ima avtoin- dukcijo. Pingpong med administracijo in produkcijo je iz naših trgovin že odne- sel črnilo. Boj za vsako posamezno podražitev je sistem privilegijev ad institu- tionem, da ne rečemo ad funcionen (v upravnem smislu). Šir jenje takšnih raz- merij je očiten apredek v pogubni smeri. Zato je vitalno vprašanje, kako se iz- makniti temu procesu; od njega je odvisna socialisična perspekiva. Hotel sem navezati še na Rihovo diskusijo. Zdi se mi, da je navedel nekaj tehtnih pripomb, ki bi jim rad dodal še pol stavka za vejico in klicaj. Mislim na tole: kdor trdi — in v literaturi so takšna stališča dovolj navzoča — da se kritika politične ekonomije ne sme začeti z Grundrisse in da je treba le-te obravnavati celo kot sekundarne ali terciarne tekste ali pa le kot »poskus«, pa se pri em sklicuje na »logiko«, ta tudi malce zlorablja heglovstvo. Hoče biti heglovski, pa pozablja, kaj je rekel dedek Hegel: da je filozofirati mogoče začeti na kateremkoli koncu, važno je samo — kako. V imenu Hegla se pred- pisuje tisto, česar Hegel sam ne bi nikoli rekel: da je edina knjiga, ki jo je vredno in treba napisati, logika, vse drugo pa da je odveč. Tudi Hegel nikakor ni napisal samo logike. Tudi če nas imanentna kritika Hegla morebiti pripelje do tega, da je logika stožer vsega, Hegel objektivno le ni mogel napisati samo nje. Če kdo na tak način postavlja vprašanje kritike politične ekonomije, dela obenem silo Heglu. Mislim, da je bil Riha tik pred tem, da to konsekvenco izreče, pa je ni, najbrž zaradi pomanjkanja časa. mag. Bogomir Kovač Zastavil bi kratko vprašanje Tomažu Mastnaku: govoril si o blagovni pro- dukciji in o odločujočih kapitalno mezdnih produkcijskih odnosih blagovne pro- dukcije v zgodovinski progresiji fevdalizacije kapitalizma in samega kapitalizma, fevdalizaciji (kapitalizaciji) socializma in na koncu o socializmu. Pred tem smo poudarili Marxovo metaforiko »min« v družbeno-zgodovinskem razvoju ali n je- govih prebojnih (razbijaških) točk v tretji knjigi Kapitala, s katerimi Marx ponazarja ukinjanje kapitala znotraj kapitala samega. Čeprav je ta prelom v Kapitalu mnogokrat podcenjen ali pa precenjen kot hegeljanski obrat, kar pa dejansko ni in kar na drug način dokazuje v uvodnem tekstu tudi kolega Dolar. Zanima me, koliko si v svojem videnju blagovne produkcije naredil korak naprej, kako vidiš to transformiranje produkcijskih odnosov v sodobnosti? Ali je mogoč kakšen preboj, kakšna »mina« znotraj teh razmerij, in če je mogoča, kakšna naj bi bila? mag. Tomaž Mastnak Preboj je seveda možen samo v tem odnosu, izven odnosa delo : kapital ga ne more biti. In v tem odnosu je, po mojem, takšen preboj — saj se razumemo: revolucionaren preboj — možen samo na polu dela. Tu se zastavi vprašanje 8 Vestnik IMS 114 Vestnik IMS 1982/1—2 strukturiranosti in funkcioniranja pola kapitala, njegovega poosebljanja v »ob- lasti«, prav tako pa razvitosti delavske razredne zavesti, njegovih bojnih iz- kušenj, socializacije in možnosti socializacije teh izkušenj, organiziranosti in možnosti za organiziranje, in to tudi avtonomno organiziranje (torej takšno, ki ga določa razred producentov sam, »neposredno«), položaja in vloge razreda producentov v procesu produkcije in reprodukcije družbe, njegovih povezav 2 drugimi socialnimi skupinami in njihovega položaja in vloge v družbi, tudi povezav z določenimi frakcijami oblasti itd., itd. Ob vseh teh konkretnih vpra- šanjih ostaja obče, a prav tako konkretno vprašanje: kateri pol v odnosu delo : kapital je zgodovinsko dominanten? Ali se ta proces razvija tako, da dominira kapital in da mezdno delo služi kot moment razvoja kapitala, raz- redni boj funkcionira kot produktivna sila kapitala in «postavljanje kapital- skega gospostva, ali pa je kapital moment zgodovinskega razvoja delavskega razreda. Seveda tako tudi socializem šteje v zgodovino kapitala, in samouprav- l janje je njegov najvišji stadij. Neda Brglez Pri utopijah sta izhodišče in iztek moralična. Kreft je prej dejal, da boni ne potrebujejo ideologije — to je sicer res, zato pa jo potrebujejo ukrepi, s ka- terimi se bone uvaja. Glede na to, da ta ideologija ekonomske nujnosti ne razla- ga več s terminologijo politične ekonomije, se postavlja vprašanje, če ne gre za neko retrogradno ideologijo. mag. Lev Kreft Naj se navežem, kar se ideologije tiče — boni in tudi ukrepi ne potrebujejo 'drugega kot negativno ideologijo, kot ideologijo, ki jih pobija. Ob tem, ko se uvaja jo boni, pa stalno obstaja komisija vseh družbenih svetov, ki bo naredila tisto, kar pa res bo ideologija. Skratka, boni niso »tisto pravo«, ampak dokler »pravega« ni, je to tisto, kar se skuša vzpostaviti. Za to ne potrebuje ideolo- gije. Dovolj je, da ideologijo preselimo v neki svet, v komisijo vseh družbenih svetov, ki bo že naredila tisto, kar je treba delati, medtem pa se tisto, kar je treba delati, že v celoti vzpostavi in ne potrebuje nikakršnega drugega pro- grama. Ni pa treba tega, kar se dejansko vzpostavlja, izpovedovati niti govoriti na ideološki način. Ne potrebuje ideologije zaradi svojega početja. Teorija nje- nega početja je že vsebovana ravno v obstoječi teoriji. Rado Riha Strinjam se s Kreftom, da boni niso predlog drugačnega produkcijskega razmerja — na ta način jih ponuja samo njihova kritika. Moj argument je ravno, da se kritika s tem izogne konkretni analizi, na kateri točki, skozi katera protislovja to »drugačnost« proizvaja že »normalno« delovanje samoupravljanja. Ob Mastnakovi ugotovitvi, da boni prispevajo k razvoju samoupravljanja kot perfekcioniranja odnosa med mezdnim delom in kapitalom, pa se mi po- stavlja še neko vprašanje. Cim govorimo o perfekcioniranju tega odnosa mo- ramo seveda že vzpostavljati neko kontinuiranost med kapitalskim gospostvom Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 115 stvari nad osebami in stalinskim gospostvom oseb nad osebami. S to konti- nuiteto pa smo tudi sprejeli, da je mogoče s konceptom ideologije, ki ga razvije Marx v kritiki politične ekonomije, širše, z njegovim dojetjem praktičnega značaja teoretske in predteoretske zavesti, opraviti tudi analizo stalinizma. Prav v tem pa je problem — da je namreč stalinska ideologija nedovzetna za kritič- no-ideološko branje. Ne le v tem smislu, da zatre vsako kritiko, ampak v toliko, da na specifičen način prav igra na karto neujemanja ideologije in družbene dejanskosti. Res je razlika med proudhonističnimi boni in med našimi lastnimi, distribucijskimi boni. Naši distribucijski boni so neposredni klic k podvrženju »iracionalni« avtoriteti. dr. Božidar Debenjak Moj osnovni očitek je, da so boni še mnogo bolj grobi od utopično sociaistič- nih fantazij: saj ko bi se utopični socialist polotil planirati moje življenje, bi izhajal iz nekakšne biološke predstave o tem, kaj potrebujem, in to bi naredil z raziskavo zmožnosti in potreb velikega števila; nato bi nam odredil sredstva za zadovoljitev teh potreb: ugotovil bi, da po svoji posebni naravi potrebujem določeno vrsto mila, določeno vrsto pralnega praška, zobno pasto določenega učinka itd., itd., nakar bi se v distribuciji potrudil, da vsaki vrsti in tipu indi- viduov po meri prišije skozi konsumpcjske bone prav te določene vrste dobrin. Nikakor pa ne bi trdil, da je za individuum popolnoma vseeno, kakšna je do- brina, pomembno pa le, koliko je je; da je denimo meso = meso, pa če ga smem jesti ali pa mi ga dieta prepoveduje (npr. svinjino), in da je hrana hrana, pa če mi prija ali ne. Vseh takšnih grobosti se racionaliziraj oči utopični socializem ne bi šel, tudi če bi se šel distribucijo hrane. Ostal bi zvest svoji metodi, po ka- teri je, recimo, Fourier razporedil svoj falanster, upoštevaje in razvrščajoč po di- stribucijskem principu fiziološke, psihološke in druge značilnosti l j u d i . . . Nadaljnja dimenzija je sama izravnava: izravnavo še vedno imamo, a n jen agens ni več denar, temveč imamo izravnavo v blagu. Res je, kot je prej opozoril Močnik, da je v takšnem sistemu individuum izmerjen kot čisti kvantum, ki po nekoga presoji potrebuje na časovno enoto dano količino dobrin: pralnega praš- ka, olja, sladkorja, kave itn. To je čisti drugemu enak kvantum: član družine v krajevni skupnosti, prebivalec ali karkoli že. Tu je sestop pod raven kakršne- koli mešanske ekonomije že docela jasen, zato tega fenomena ne kaže primer- jati s kriznimi fenomeni meščanske ekonomije. Zemljevid konsumnih bonov jasno izraža stanje socialne razvitosti v Jugoslaviji. Pokriva se z geografskimi osnovami nekeynesija>nskega etatizma. Bolj ko smo na tleh takega etatizma, bolj vsesplošni in bolj vseizenačujoči so boni. Toda vseizenačujoči pred kom? Pred obličjem urejajočega aparata. Aparat, človeški privesek pisalne mize je zdaj tisti, ki med seboj zenačuje mixal in rubel in avo, olje cekin in diamant in tisto iz koruznih kalčkov: enakim konsumentom enak kvantum za enako raz- glašenega blaga. Niti govora o tem, da bi lahko bil konsum individualiziran, ka j šele, da bi se lahko jerobski skrbi odpovedal, hodil, če hočemo, umazan in stra- dal. Jerobsko ideologiziranje me hoče s kvantumom prepričati, da ne smem biti niti shujšan, niti umazan, niti brez umitih zob — da pa mi ni treba brati tu- jih knjig. 116 Vestnik IMS 1982/1—2 mag. Lev Kreft V tej točki je razvoj šel že korak naprej, ker imajo bencinski boni že ta napredek, da so narejeni za človeka in njegove individualizirane potrebe, od invalida do taksista itd. Isto velja tudi za t. i. depozit, ki je tudi »listek«. Ne moreš cariniku dati denarja, ampak list. Znak funkcionira potem kot državni denar. Ti greš s potnim listom, pa še z listkom čez mejo. Tu se vzpostavljajo najrazličnejše gradacije. Je narejen po meri individualnosti. Ni za vse enak. In ima tudi še sposobnost nadaljnjega razvoja. So otroški boni za olje, študent- ski boni, samski, d ruž insk i . . . torej niso samo količinske razlike ampak tudi vsebinske. V Beogradu, na primer, otroci lahko dobijo kavo, v Sarajevu pa ne. To so točke, na katerih je ta utopistična misel še vedno sposobna skočiti v igro z boni, da bi še bolj osrečila tudi »konkretno« in »individualno« v ljudeh. mag. Tomaž Mastnak O kontinuiteti med kapitalizmom in socializmom: seveda ni vse »eno in isto«. Če govorim o neodpravljenem odnosu delo : kapital, je toliko bolj treba pokazati diskontinuitete v kontinuiteti tega odnosa. Če mislimo socializem kot del zgodovine kapitala, je toliko pomembneje analizirati in razložiti razlike in spremembe med posameznimi zgodovinskim formami kapitala, a pri tem ven- darle ne spregledati, da so to prav forme kapitala, natančneje forme odnosa delo, mezdno delo : kapital. Ne nazadnje gre za to, da spodbijemo tisto samo- umevnost, ki še vedno obstaja kot vladajoča predstava, da je socializem ali celo samoupravljanje samosvoj produkcijski način ali kar posebna družbenoekonom- ska formacija, ki je presekala s kapitalizmom, presekala z mezdnim delom in kapitalom. Zelo banalen primer: univerzitetna ideološka cenzura tudi v Ljub- ljani zavrne diplomsko nalogo, ki tematizira vprašanje mezdnega dela v našem socializmu, ker tematizira vprašanje mezdnega dela pri nas (zavrne kajpak pred zagovorom). S tem smo neogibno pri vprašanju delovanja ideoloških mehaniz- mov v socializmu. Tega prej nisem tematiziral, a to ne pomeni, da to vprašanje odpisujem, da bi bil mnenja, da je vloga ideologije oz. delovanja ideologije oz. delovanja ideoloških mehanizmov nepomembna ali nebistvena pri prestruktu- riranjih odnosa delo : kapital. Nasprotno. Vendar pa razlika med to in prejšnji- mi (ali sosednjimi) zgodovinskimi formami odnosa delo : kapital ni le v različni vlogi ideologije. In še: za takšno razlikovanje je produktivno diferenciranje med ideološkimi in represivnimi mehanizmi, četudi je nesporno, da ima vsaka represija svojo ideologijo in vsaka ideologija tudi represivne instance. Mladen Dolar Najprej bi opozoril samo na neko podrobnost ob uvajanju bonov. Gre za majhen, semantičen premik, ki se je v zadnjih mesecih uveljavil v časopisih in nasploh v javnem opisovanju te zadeve. Nenadoma je začela nastopati neka entiteta, ki se ji pravi administracija. Doslej smo več desetletij javno žigosali birokracijo, administracija pa je bila zadeva, ki jo imajo, recimo, v Washingto- nu — tam se administracije izmenjujejo, tam se pojavlja zvezna administracija kot nosilec določene politike itd. Z uvajanjem bonov je administracija začela nastopati tudi pri nas. Administracija pomeni ne-birokracija: birokracija uzur- Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 117 pira oblast delavskega razreda, administracija pa je vrednostno veliko bolj nev- tralna — administrira, deli, razporeja dobrine. Izjava: »Jaz sem birokrat«, je kontradikcija in adiecto, zaznamuje neko nemogočo pozicijo. V vsem večdeset- letnem boju proti birokraciji nismo v Jugoslaviji naleteli še na nikogar, ki bi zase izjavil: »Jaz sem birokrat.« Ce pa rečem: »Jaz sem administrator,« to po- meni samo, da delim, recimo, bone in torej opravljam družbeno koristno funk- cijo. Strategija političnega reševanja v časih krize ima, lahko bi rekli, dve pla- ti. Prva so poskusi, da bi se vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti, predstavili kot nadaljevanje samoupravljanja, nadaljnji korak v razvoju in krepitvi samoup- ravljanja, kot logično posledico in podaljšek izvorne ideje samoupravljanja. Ta pot zagotavljanja družbene utemeljenosti in potrebnosti določenih ukrepov od- pira prostor za klasično levičarsko kritiko, ki zoperstavlja deklarirane cilje in dejanske ukrepe, ki se izvajajo v imenu teh ciljev, in nenehno meri druge ob prvih. Z uvajanjem bonov, na primer, pa se kaže še drugačna plat: storjen je korak, ko smo vsi proti etatizmu, vsi opozarjamo na nevarnost krepitve etatiz- ma, v poročilih s sej najvišjih teles beremo, kako je zdaj treba predvsem ohra- niti odločilni položaj delavca v produkcijskem procesu, hkrat i pa nihče ne more, niti se ne trudi pojasniti, kakšno zvezo imajo vsi ti ukrepi s samoupravljanjem. Prihaja do nekakšnega psihotičnega soobstoja, k je r realnost nekako podivja mimo ideologije. Distanca med proklamiranimi načeli in od nj ih drugačno stvarnostjo umanjka in ideologija tu dejansko začne delovati na drugačen način. Ob prejšnji diskusiji sem hotel še odpreti vprašanje, kako je ideologija del baze. Odnos med bazo in ideologijo zadene ista dialektika bistva in pojavne for- me, ki zadene odnos med blagom, vrednostjo in denarjem. Poglavitni problem ni v tem, ka j je bistvo, posvetna baza ideologije — kot opozarja Marx v sloviti opombi v Kapitalu — temveč v tem, zakaj se to bistvo prikazuje v tako nena- vadno sprevrnjeni obliki. Brez te sprevrnjenosti tudi samega bistva ni. Nekdo je že danes citiral nič manj slovito mesto, da l judje niso tisto, kar mislijo, da so, temveč tisto, kar dejansko so. Ves paradoks pa je v tem, da l judje brez sprevr- njenih misli v glavi sploh ne morejo biti tisto, kar dejansko so, da torej niso na j - prej nekaj v dejanskosti, nato si pa o tem v glavi tvorijo vse mogoče umisleke, temveč teh umislökov sploh ne moremo odšteti od nihove prave dejanskosti. Če na j bo ideologija odsev dejanskih produkcijskih razmerij, pa je ta odsev za sama ta razmerja konstitutiven, brez tega odseva jih ni. Tako torej ideologija hkrati s tem, da odseva nekaj od sebe drugega, tudi sama neposredno pade v tisto, kar na j bi odsevala, je hkrati zunaj in znotraj tega drugega. To ima lahko neposredne posledice, recimo, za analizo stalinizma. Ali lahko rečemo, da je stalinizem oblika državnega kapitalizma? Če opazujemo odnos med mezdnim delom in kapitalom, lahko seveda ugotovimo, da je stalinizem neka faza v razvoju tega odnosa, kjer so očitno ohranjena in zaostrena vsa razmerja kapital- ske eksploatacije, čeprav je lastništvo prešlo v državne roke. Ves problem pa je v tem, kako da se ta državni kapitalizem legitimira s tako nenavadno ideologi- jo — na kakšen način si skuša ta stalinistična ideologija zagotoviti pripadnost ljudi in jih inkorporirati v svojo mašinerijo. Te ideologije pa se ne moremo od- križati kot nečesa zunanjega dejansko vladajočemu državnemu kapitalizmu, na določen način mora vstopiti v samo definicijo tega produkcijskega načina. 118 Vestnik IMS 1982/1—2 dr. Rastko Močnik Osredotočil bi se na to vprašanje, kaj vpeljava bonov pomeni za temeljni produkcijski odnos v tej deželi. In najprej bi dal dve napotili, skoz kateri bi bilo treba na bolj empirični ravni raziskovati temelje produkcijskega odnosa v po- kapitalističnih državah (pogojno jih tako imenujem). Eno je ekonomsko dejstvo, da kriza kapitalizma huje prizadene socialistične države kot kapitalistične dr- žave. Kar pomeni, da lahko v tej razliki iščemo neki specificum tega produk- cijskega načina. Na drugi strani je treba valorizirati to zanimivost, da mi lah- ko hkrati upravičeno govorimo, da je pokapitalistični socializem afirmacija za- kona vrednosti, kakor je opozoril Mastnak, hkrati pa lahko prav tako upraviče- no govorimo, da je to predkapitalistični despotizem, kot bi rekel Marx. Skrat- ka, ne moremo reči, da je le ena izmed teh dveh tez pravilna; pač pa moramo misliti na obe hkrati. S tem, da seveda priznamo, da je beseda despotizem ide- ološka oznaka. Nadaljeval bi levičarsko. Nalašč površno, ker — kot je rekel Mastnak — tu nekateri koncepti še manjkajo. Namreč, boni so zasilna reši- tev. To je nekakšna doxa, ki druži zagovornike in nasprotnike. To pomeni, da z boni uvajamo izjemno stanje. Sleherna vpeljava izrednega stanja se predstav- lja kot obramba obstoječih razmerij in zlasti kot obramba obstoječih produk- cijskih razmerij. Res pa tudi iz zgodovine vemo, da iz izjemnega stanja najtežje pridemo nazaj k tistim razmeram, ki so obstajale pred njim. Vprašanje represije in ideologije. Na eni strani je res videti, da obstaja ten- denca h krepitvi represije in v limiti k delovanju države na podlagi represije s tem, da postane ideologija irelevantna. Ali poljubna. Govorim obče. Skušala bi to tematizirati s tem, kar je že Rado Riha načel, kaj je ideološki pomen dejstva, da se zdi, kakor da ideologija začenja delovati irelevantno. Ker lahko hkrati tej ideologiji tudi to očitamo, da je hkrati pravilna in totalna mistifikacija; ravno zaradi tega, ker je neučinkovita v isti meri, v kateri je pravilna in teoretsko natančna. V zgodovini imamo neko določeno irelevantnost ideologij tudi v kla- sičnem kapitalizmu demokratično-liberalnega tipa. A v klasični kapitalistični družbi imamo neko relevantno ideologijo, ki zagotavlja minimum legitimnosti, legalnosti, vse drugo, kar gre čez, pa je totalno irelevantno. Zdi se, da se v na- šem sistemu dogaja zanimiv obrat, da postaja dominantna ideologija irelevant- na. Vsaj če jo merimo z razsvetljenskimi racionalističnimi merili. In zato, mi- slim, začenjajo l judje verovati na prazno, se pravi »na čisto«. Da smo mi v ne- kem takem priviligiranem položaju, ko vidimo, da ideološki mehanizmi ne de- lujejo na ravni semantike, ampak na ravni nečesa, kar skuša povedati beseda mehanizem, na ravni manipulacije z ideološkimi znaki. Zdaj bi samo še to pri- pomnil, da smo doslej mi kritizirali samo tiste ideologije, ki imajo racionalno podlago v naši politični stvarnosti. Da bi pa morali opozoriti tudi na iracionalne momente, na tiste ideologije, ki nimajo nikakršne racionalne podlage. Recimo, nekatere izjave v razpravah o šolski reformi: ta stališča se sklicujejo na temelj- ni produkcijski odnos, obstoječi produkcijski odnos, imajo pa v mislih natančno tisto, česar ni. In če rečem denimo, jaz, »temeljni produkcijski odnos«, mislim neko modifikacijo razmerja vrednosti, kapitalskega odnosa, kar je vsekakor bliže resnici. Vendar ti ideologiji lahko soobstajata, lahko na določenih točkah celo soobstajata brez kolizije in ravno ta način soobstajanja ideologij je tisti ide- ološki horizont, skoz katerega ideologija tudi delujejo državotvorno. To je ta nesreča, da vse, kar zdaj govorimo, v bistvu ne zadeva realnih družbenih raz- merij. Nima praktične dimenzije. Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 119 Pavle Zgaga Odprl bi še neki zorni kot, ko že nasproti tistemu znamenitemu geslu »ap- rès moi le déluge« postavljamo tu geslo »avant moi le déluge«. Pred nedavnim smo v naših založbah naleteli na Marxovo Zgodovino ta jne diplomacije 18. sto- letja. Najprej bi opozoril, da gre za tekst, ki časovno pade v obdobje, o kate- rem govorimo, nastal je leta 1856. Ta zagrebški prevod nosi na osnovi nemške redakcije zanimiv podnaslov: »O aziatskem poreklu ruske despocije«. Zraven je priključen še tekst Rjazanova, tako da imamo poleg še horizont II. internationale, mislim, da gre za tekst iz leta 1907 ali nekaj takega. Tu se zastavlja po mojem mnenju lahko vrsta vprašanj, ki bi jih bilo moči problematizirati iz sedanje perspektive. Mogoče bi temo lahko naslovili »Marx proti Stalinu«. Prva zadeva, ki tu nastopa — Marxova temeljna stališča do Rusije so splošno znana iz drugih tekstov, tako da ne more biti edini meritorni tekst samo ta Zgodovina — bi bilo lahko vprašanje: ali je v tem Marxovem vztrajnem godrnjanju proti Rusiji še kaj več kot golo godrnjanje »Evropejca«? Namreč sum, da obstaja tam na vzho- du neka neposredna nevarnost destrukcije progresivne plati kapitalizma, tiste progresivne plati kapitalizma, ki je v Manifestu izražena v misli, da »kapita- lizem ruši vsa podedovana razmerja, fevdalna, idilična razmerja« itd. Ali pa gre mogoče tu za kaj drugega? Mislim, da je meritorno opozarjanje na to rusko »aziatsko despocijo«, če hočeš, v čisto ekonomski dimenziji, ne pa da gre tu za kak drug, izključno »političen« razloček itd. Ta element je še posebej razviden v analizah poteka revolucije 1848/49 v Neue Rheinische Zeitung in ga najdemo še bolj razvitega pri Engelsu, najdemo neprestano poudarjanje, da je res prava, velika nevarnost pravzaprav v zavezništvu, v paktu, ki ga lahko sklene stran- ka kapitala v Evropi s to rusko reakcijo. Ali ni potemtakem pravzaprav ele- ment te osebne despocije, o katerem smo danes že govorili, na neki način že razvit — ali vsaj dan — v kapitalu samem? Vzemimo npr. le evropsko situacijo porevolucionarne dobe v sredini 19. stol.: Napoleona III., Bismarcka itd. Na drugi strani pa se ta stvar prenaša in razvija potem v vprašanjih 20. stoletja. Kako je zdaj tu z rusko revolucijo, oktobrsko revolucijo: ali se lahko mimogrede preprosto opredelimo za tezo, Leninovo, da gre tu primarno za navezovanje na tiste elemente družbenega razvoja v Rusiji, ki so že kapitalsko obarvani, ali pa se da tu spet enosmerno opredeliti na drugo, kritično opazko, da gre v oktobr- skem termidorju zgolj za enostavno mehanično prevlado tega aziatskega pro- dukcijska načina? To zadevo bi lahko problematizirali v zvezi s tistim, kar je Močnik prej rekel: da kriza kapitala najbolj udari socializem, da se najbolj jasno kaže kot kriza socializma ali vsaj nerazvitega sveta. Prav ta moment vna- še danes vprašanje svetovnih kapitalskih razmerij. Koliko ni ravno kriza kapi- tala tista, ki postavlja ta »déluge«, ki je »avant nous«, na svetovnih razmerjih. Včeraj sem v reviji »Danas« bral poročilo o diskusiji, ki so jo imeli v »Naših temah«, kjer med drugim Luka Markovič govori o tem, da sedanjo situacijo ne moremo primerjati samo z eno ali drugo kritično situacijo, s katero se je ta dr- žava in družba srečevala v minulih 30 letih, ampak pravi, naravnost z letom 1948 ali, še bolje, z letom 1941. In potem seveda postavlja sem noter neko pro- blematizacijo odnosa med socialno in pa nacionalno emancipacijo, ki — ob vseh ustreznih rezervah — zna biti silno aktualna. Gre za vprašanje, ki ga je ob problematiki izvoza načel Dolar; zelo shematično rečeno, se ob tej problematiki soočamo z neko obliko odsvajanja presežne vrednosti v te j državi. To je hkrat i 120 Vestnik IMS 1982/1—2 gibanje, ki ga zasledimo v svetovnih razmerjih, ne samo v tej državi, in vpra- šanje je, kako da se skozi takšno gibanje presežnega dela po prestolnicah sve- tovnega kapitala in svetovne dominacije ne postavljajo le nacionalne »težave«, koliko pa to pomeni hkrati destrukcijo projekta socialne emancipacije. mag. Bogomir Kovač Vrnil bi se nekoliko nazaj, na tematiziranje naših časovnih bonov in nji- hove povezanosti in vključenosti v določene produkcijske odnose. Danes smo govorili o bonih, o ideologizaciji bonov, vendar se mi zdi, da je družbeno raz- mer je blagovne forme: blago—denar—boni, ki se javlja tudi v sodobni ju- goslovanski družbeni praksi, posledica nekega teoretičnega in praktičnega ne- razumevanja osnovne blagovne forme : blago—denar—blago. Močnik je pred tem, ko je poudaril, da temeljni normativni produkcijski odnosi v realnosti dejansko ne obstajajo (družbena lastnina—privatizacija lastnine, združeno delo— razdruženo delo . . . ) govoril o iracionalni ideologiji bonov in samouprav- nih socialističnih produkcijskih odnosov. Težavnost je v tem, da smo na teh ide- oloških temeljih dejansko gradili določen realni ekonomski sistem (gospodar- skega, razvojno usmeritev, ekonomsko poli t iko. . . ) v sedemdesetih letih, od ustavnih amandmajev, Ustave 1974, Zakona o združenem delu in številnih si- stemskih zakonov (zakon o planiranju, razširjeni reprodukciji, cenah . . . ) do vseh splošnih in posebnih samoupravnih aktov (sporazumov, dogovorov) ipd. Vsi zakonodajalci so utemeljevali svojo ideologijo in prakso na nekih teleološ- kih premisah pravnonormativnega sistema in njegove ideologije. Na tem me- stu je tisti obrat, katerega je Marx metodološko in vsebinsko očital Proudhonu, zato ni prenagljen sklep o prisotnosti Proudhona v jugoslovanski politični eko- nomiji in gospodarski praksi. Ta prisotnost je dvojna: na eni strani temelji na teoretično-metodološkem zapopadenju in zastavitvi politične ekonomije (posebej pri Koraču), na drugi pa jo je najt i v praktični realizaciji ekonomskega sistema (gospodarskega, gospodarske strategije razvoja, ekonomske polit ike. . .) . Zani- mivo bi bilo, vendar tuka j tega ne bom mogel storiti, podrobneje analizirati vpliv proudhonizma v Koračevem delu »Socialistički samoupravni način pro- izvodnje« kot »prve celostne skice marksistične politične ekonomije socialistične samoupravne družbe«, ki je do sedaj izšla v treh obširnih knjigah pri založbi Komunist v Beogradu. Mnogo tega bomo skušali razrešiti na posvetovanju, ki ga ob treh knjigah organizira CK ZKJ maja 1983 v Kumrovcu. Zastavlja se vprašanje prisotnosti proudhonizma v tej Koračevi koncepciji socialističnega samoupravnega produkcijskega načina. Analiza odkriva, da je ta prisotnost katastrofalno velika. Prvič, z metodološke plati, kjer bi se lahko po- govarjali o vseh tistih zapletenih razmejitvah v odnosu abstraktno teoretičnega in zgodovinsko konkretnega, logičnega in zgodovinskega, statičnega in dinamič- nega . . . , ka r je iz sodobne zakladnice »marksistične epistemoologije« dovolj do- bro znano. Nerazumevanje teh razmejitev vedno pelje v določeno ideologizacijo produkcijskih odnosov, o katerih sem že govoril na začetku: pri tem na primer, preprosto predpostavljam neke socialistične samoupravne produkcijske odnose, racionalnega samoupravljalca kot homo oeconomicus in homo socialis obenem, čeprav dejansko teh razmerij v praksi ni. Gre preprosto za zvračanje predmeta in metode politične ekonomije: Korač dejansko predpostavlja tisto, kar želi na koncu šele dokazati, izhaja iz okleščenega Marxa in normativnih ustavnih in Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 121 sistemskih opredelitev in nato to izhodišče teoretizira v končni sklep zgodovin- ske progresivnosti socialističnega samoupravnega produkcijskega načina. Dru- gič pa se prisotnost proudhonizma opazi pri vsebinski opredelitvi posameznih problemskih sklopov, kot dohodkovna normalna oena, dohodkovni odnosi, socia- listični samupravni produkcijski odnos i . . . Za današnjo razpravo je zanimiva predvsem koncepcija nove teorije denarja v te j politični ekonomiji in njena povezanost s proudhonizmom. Čeprav sem na nekaj misli opozoril že v pisme- nem prispevku, bi vendarle želel poudariti še nekatere. Teoretična očeta nove teorije denarja sta Perišin in Stranjak, Korač pa, čeprav ni specialist za to področje, ju preprosto povzema, ker ju proudhonistič- na rdeča nit medsebojno tesno povezuje. Nova teorija poudarja, da mora denar postati v socializmu družbena lastnina, ker si socialistični produkcijski odnosi pravzaprav prikrojijo blagovno produkcijo (socialistično samoupravno blagovno produkcijo) in s tem tudi denar. Denar postane v teh družbenih razmerah cirku- lacijska nakaznica, določen časovni (vrednostni) bon, ki zahteva nov bančni me- hanizem in novo ekonomsko logiko primarne emisije v službi socialističnega združenega dela. V okviru tega avtorji predlagajo drugačen način reprodukcij- ske monetizacije namesto stare bančne centralistične. Delovne organizacije na j bi same odločale o emisiji denarja, kar predstavlja nedvomno radikalen preob- rat v dosedanji teoriji in praksi denarnega poslovanja v vseh petih vlogah, ki jih oriše Marx. Med delovnimi organizacijami krožijo njihove fakture kot med- sebojni blagovni krediti (menično poslovanje), določena centralna bančna usta- nova (»centralna služba plačilnega prometa«) pa na j bi na drugi strani skrbela za medsebojno preknjiževanje in veriženje različnih menic. Ostanek, saldo pre- knjiženj lahko organizacija po določenem roku od dospetja na jpre j monetizira v t. i. obračunski denar, kar še ni prava moneta, in če želi, lahko na koncu denar obračunsko prelevi v pravo valuto, tisto, ki v vsakdanjem življenju trga hlačne žepe. Producent lahko dobljeno fakturo, akceptirano za prodano blago, avtomatsko monetizira oziroma jo na drugi strani zamenja za depozitni denar preko veriženja svojih dolžniško-upniških razmerij pri centralni plačilni usta- novi (SDK). To je proces monetizacije, demonetizacija sistema pa se izvrši po določenem času od končnega sprejetja fakture oz. menice. Skratka, sistem naj bi imel v obtoku vedno toliko denarja, kolikor je blaga, nobenih presežkov in primanjkljajev, nobenega negativnega vpliva sprememb količine denarja v obtoku, ki bi omejevali suverenost združenega dela pri obvladovanju njegove razširjene reprodukcije. Če pustimo ob strani teoretične nesmisle takšnega projekta in ekonomsko prakso monetarno-tehničnega srednjega veka (naturalizacijo denarnega gospo- darstva), nas bo zanimala predvsem povezanost takšnih koncepcij s Proudho- nom. Še enkrat sem preveril Koracevo analizo v njegovi drugi knjigi in opa- zil, da, paradoksno, pričenja svoje obravnavanje denarja z Marxovo kritiko Proudhona. Marxu kreditno-monetarni sistem pomeni eno izmed prebojnih točk kapitalizma (Kapital III), ki omogoča hkrati tudi drugo prebojno točko, ki jo poimenuje s kooperativno (zadružno) delavsko tovarno. Marx je ostro nasproto- val, da bi ohranil blagovno produkcijo in hkrati ukinili logiko denarja, uvedli »crédit gratuit«, brezobrestno (brezplačno) kreditiranje, kar je nenehno rojilo v glavah malomeščanskih socialističnih fililistov. Korač ob tem poudarja, da sicer zgodovinsko objektivno ne moremo ukiniti blagovne produkcije in denarja v socializmu, vendar pa ga moramo na določen način preoblikovati. Marxova kri- 122 Vestnik IMS 1982/1—2 tika blagovne produkcije v bistvu temelji na lastninskem konceptu (privatne lastnine, fetišizmu b laga . . . ) , zato v blagovni produkciji vidi ekonomski meha- nizem izkoriščevalskih produkcijskih odnosov. Ker so pri nas vzpostavili družbe- no lastnino, propade tudi Marxova kritika proudhonistične koncepcije. Toda pri tem se Korač ne zaveda, da je zgrešil: v trenutku ko misli, da je opravil s Proudhonom in Marxovo umestno kritiko, kar najbolj vstopa v proudhonizem in postaja nesporen proudhonist. Zdaj lahko znotraj tega razpletemo vse tisto, o čemer je govoril Riha: o spregledovanju bistva pojava, samorefleksivnosti kritike ipd. Korač potemta- kem stopa v proudhonizem tisti hip, ko je prepričan, da se ga je otresel, njegova kritika proudhonizma pa ga preprosto zvrača na hrbet samega predmeta kritike. Celoten sestop Marxove kritike proudhonističnega koncepta denarja je tudi v novem pomenu »samoupravnega denarja« popolnoma veljaven (kritika brezkre- ditnih denarnih razmerij, brezobrestna posojila, centralistična finančna in ban- čna ustanova. ..). Vsi stari nesmisli, zablode in protislovja se sedaj zlovešče ponavljajo, o čemer je delno govoril že Mastnak (menjalna vrednost: konkuren- ca, menjalna vrednost : asociativnost. . .) . Vse se na določen način združuje, uki- nja , presega, zvrača, dokler ne dobimo alkemične spojine samoupravnega so- ciaističnega produkcijskega načina, v katerem častno mesto zavzema tudi kon- cept »samoupravnega denarja«. Spomnimo se samo Stalinove zahteve pri opre- deljevanju politične ekonomije socializma, da je treba ekonomske kategorije v celoti spremeniti, saj morajo v socializmu izražati drugačne produkcijske od- nose. Kam je to pripeljalo sovjetsko politično ekonomijo (in ne samo njo) v tedanjem času, danes vsi dobro vemo. Na žalost obstajajo takšni ideologizmi tudi pri nas, ne samo v akademskih razpravah, temveč v širši teoretični praksi. Koračev teoretični projekt, o katerem Kardelj nikoli ni hotel dati natančnejše vrednostne in znanstvene sodbe, se je namreč dobesedno vrival v sodobno nor- mativno prakso in kar najbolj pripomogel k razdvojenosti sodobnega pravno- normativnega sistema od dejanske družbene prakse. Spomnimo se samo Papi- čeve komisije pri družbenih svetih, ki obravnava osnovne zakonitosti blagovne produkcije v socializmu, a se po dobrih štirih straneh prelevi v apologetičnost koncepta socialistične blagovne produkcije, ki ga dobro poznamo že pri Koraču. Teoretični koncepti tega preobrata so torej znani, žal tudi njegove gospodarske in družbene posledice v sedanji krizi. Poudariti želim, da je sporna aktualizacija proudhonizma v obliki »nepričakovane« bonizacije, administrativnih bonov, nove distribucijske logike in naturalizacije gospodarskega življenja v bistvu po- sledica nekih prejšnjih proudhonističnih zablod naše ekonomske teorije, eko- nomske ideologije in pravnonormativne prakse. Ni vredno izgubljati besed, kam bi nas pripeljale rešitve nekaterih nadobudnih teorij in konceptov, ki de- nes vsevprek ponujajo recepte za »politično kuhinjo sedanjosti« (na primer sa- moupravni denar, samoupravni dohodek . . . ) . Toda dejstvo je, da spet silimo v teoretično zmedenost in praktično kompromisarstvo novih reformiranj, politično improvizacijo izgradnje novega sistema, čeprav je ta večna »igra« s sistemom najdražje investiranje zadnjih dvajsetih let. Zato je spopad s proudhonizmom vsaj v jugoslovanski teoriji in praksi v tem renuku izredno pomemben. Živimo v obdobju pomembnih zgodovinskih prelomnic, pri tem pa nekateri še vedno hočejo mešetariti z določenimi parasocialističnimi koncepti in teorijami in tako preprečujejo pot radikalnejšim ukrepom in akcijam pri razreševanju kriznih družbeno-ekonomskih razmerij. Okrogla miza: Marxova kritika časovnih bonov v Očrtih 123 mag. Tomaž Mastnak Ko zdaj Kovač odkriva vire dejanskega liberalizma pri nas, bi rad zasta- vil vprašanje, koliko ideološkosti, koliko iracionalnega je v samih t. i. temeljnih teoretskih konceptih našega socializma. Slišimo, da se nam obeta »socialistični denar«, kar je zelo sorodno znanemu ideologemu »socialistične države«; da niti ne govorimo o konceptu »združevanja dela in sredstev« — teoretsko gledano je to nesmisel . . . Kreft: To je dogmatičen nesmisel. Mastnak: . . . če govorimo evfemistično. Tu so pomešani elementarni pojmi ne le kritike politične ekonomije, pač pa že same politične ekonomije. Saj bi to, ka j je delo, kaj je delovno sredstvo itd., moralo biti znano že iz učbenikov. A očitno stvari, ki so znane, kot vemo po Heglu, še niso spoznane. Nadalje vpraša- nje »osvoboditve dela« — po Marxu sploh ni vprašanje, saj je osvoboditev dela, namreč prav spostavitev mezdnega dela. Mar niso ti boni zdaj prav praksa teo- rije osvobajanja dela oz. svobodnega dela? Ne več kot spostavljanje mezdnega dela, pač pa kot reproduciranje te spostavljenosti. In tu postavljam vprašanje Dolarju, v zvezi s tem, kar pravi o bistvu heglovske dialektike: Mar nas ne pri- pelje pojmovanje skrivnosi in veličine Heglove dialektike kot često še zamisti- ficiranega razkrivanja delovnega procesa, samoustvarjanja človeškega rodu z delom in skozi delo — in potem materialistične (ali Marxove) dialektike kot demistifikacije tistega tu še zamistificiranega — do koncepta osvobajanja dela, do afirmativnega prisvajanja, do afirmacije dialektike dela? Mnogi se pri tem sklicujejo na popularno 5. poglavje Kapitala. Kaj je potem z osvobajanjem de- lavca? Ali ni tega osvobajanja delavca, odpravljanja diktature nad producenti (ki se ideološko artikulira v »osvobajanju dela« ali »delo osvobaja«), mogoče misliti samo s konceptom odprave dela, ki ga Marx formulira v Ekonomsko- filozofskih rokopisih, iz katerih je prej omenjeni komentar k Heglu? Mladen Dolar Mislim, da se povsem strinjava. V odlomku, ki si ga navedel, nikakor ne podajam svojega mnenja, temveč le vulgato tisto, kar se ponavadi pove o odnosu med marksistično in heglovsko dialektiko: proces dela kot skrivnost he- glovske dialektike, racionalno jedro heglovske dialektike, zoperstavljeno njeni mistični lupini, nasprotje med sistemom in metodo itd. — vse to so formule, ki so vzete iz Marxovih in Engelsovih tekstov in se zelo pogosto ponavljajo, ven- dar po mojem vsaj v njihovem običajnem tolmačenju ne morejo konceptuali- zirati kritike heglovske dialektike. Če heglovsko dialektiko dojamemo kot še zamistificirano pojmovanje dela, heglovski mistični izraz pa enostavno zoper- stavimo realnemu, dejanskemu toku zgodovine, potem to še ni materialistično preseganje Hegla, temveč prej padec pod njegov nivo. Poanta, ki sem jo hotel poudariti, je prav v tem, da je po mojem izhodišče materialistične analize prej iskati v mistični lupini kot v racionalnem jedru, da me torej pri Heglu veliko bolj zanima ta lupina kot jedro, ki naj bi se skrivalo za njo. Zato mislim, da Marx ravna zares heglovsko v osnovnih postopkih svoje analize v kritiki poli- tične ekonomije, veliko manj pa to velja za tiste formulacije, ki se jih običajno navaja o odnosu do Hegla. LEVICA V FRANCOSKI REVOLUCIJI Intervju z dr. Walterjem Markovom Vaš osrednji znanstveni interes je posvečen preučevanju francoske meščan- ske revolucije. Pri tem se razlikujete od številnih drugih zgodovinarjev po po- udarku in pomenu, po veliki pozornosti, ki jo pripisujete gibanju ljudskih mno- žic v tej revoluciji. »V tej revoluciji je ljudstvo, tako kot še v nobeni drugi meščanski, stopilo v ospredje kot glavna sila,« ste zapisali. Toda stopimo pri tem prvem vprašanju korak nazaj. Ko označujete zgodovinski značaj francoske no demokratična revolucija«. Kaj pomeni ta distinkcija? Ali menite, da prene- katerega bralca, ki o francoski revoluciji pomisli (tako kot so nas pač učili) na giljotino in sekanje glav, ne bo presenetila vaša trditev, da bi meščanska re- volucija v Franciji lahko veljala za »klasični vzor demokratičnega prevrata«? Najprej bom odgovoril na vprašanje, ki zadeva buržoazne ali buržoazno- demokratične revolucije, in zakaj ta pojem uporabljam, ko govorim o francoski revoluciji 1789. Vsi ti pojmi ali izrazi, ki jih uporabljamo, ko govorimo o revo- luciji, so seveda do določene mere abstraktni. Pojem buržoaznodemokratične revolucije je prvič, če se ne motim, uporabil Lenin za označitev ruske revolucije 1905. S tem je hotel izraziti, da je revolucija leta 1905 sicer meščanska, torej da spada v sklop revolucij prehoda od fevdalizma h kapitalizmu, da pa se razlikuje od prejšnjih po tem, da proletariat v n je j ne igra samo stranske vloge, temveč prvovrstno, in da obenem, ko bije boj za uničenje carizma, hkrat i že pripravlja svojo revolucijo, ki je v bistvu nekaj drugega kot meščanska, ki je torej pro- Ietarska revolucija. Vprašanje je sedaj seveda, in o tem se je pri nas v NDR pred nekaj deset- letji precej razpravljalo, ali naj dovolimo ali ne, da se terminus »buržoaznode- mokratična revolucija« prenese tudi na revolucije, ki proletarske podgradnje še niso imele, ker v njihovem času proletariat še ni bil dovolj formiran kot razred za sebe. Jaz spadam med tiste, ki menijo, da je koristna taka zgodovinska razširitev pojma nazaj, če v meščanski revoluciji množica, torej množica spod- njih razredov, ne igra samo določene vloge (to končno dela v vseh revolucijah, brez ljudstva tudi navadne buržoazne revolucije ne more biti), temveč ima v tej revoluciji ali v neki njeni fazi samostojno vlogo, vlogo s svojimi lastnimi zahte- vami, razvija svoje lastne metode boja in pride v revoluciji tudi že v konflikt z vodilnim centrom meščanske revolucije, v našem primeru, ka r zadeva franco- sko revolucijo, proti koncu tudi z jakobinskim vodstvom levega krila meščanske revolucije. Tako ob meščanski komponenti sicer nimamo proletarske, imamo pa 126 Vestnik IMS 1982/1—2 komponento ljudstva, ki se ne more šteti v pojem buržoazije. To imenujem bi- polarnost med meščanskim jakobinskim generalštabom na eni strani in masse populaire sanskilotov, plebejstvom, kakor temu pravimo, vključno s predpro- letariatom, ki pa je seveda samo del te grupacije, na drugi. To distinkcijo upo- rabljamo, da bi mogli razlikovati tudi meščanske revolucije med seboj, ker re- cimo revolucija, ki pride po revoluciji leta 1789, julijska revolucija 1830, ni bi- la buržoaznodemokratična, temveč samo preprosta, čista, če hočete tako, meš- čanska revolucija. To je smisel te dinstikcije, ne glede na filologijo, ki jo včasih tudi kritizirajo. Drugi del vprašanja pa se nanaša na, recimo, popularno sliko francoske revolucije: giljotina in sekanje glav itd., torej teror, la terreur. O tem bomo mogoče govorili še kasneje, zdaj pa bi dejal tole: Zmota v tej perspektivi gle- danja na teror te naše francoske revolucije je v tem, da ljudje, ki to trdijo, ne pomislijo, da se revolucija ni začela s terorjem. Dokler se revolucija vzpenja, tudi la terreur praktično ni direktno Schrecken, ampak Abschreckung. To je metoda obrambe revolucije in rezultatov revolucije pred napadi notranje in zu- nanje kontrarevolucije, ki je prva začela prelivati kri, in to veliko bolj kot revolucionarna vlada sama. Vemo, da je revolucionarni teror zadel približno 14 000 ljudi, to je mnogo. Med temi so bili tudi mnogi nedolžni. Kontrarevolucija v Vendeeji in kontrarevolucionarna koalicija fevdalnih evropskih dežel pa je stala v tem obdobju revolucionarne Francoze približno 100 000 življenj, o čemer nihče ne govori. Torej, če dobro razumem smisel vašega vprašanja, protislovja med lepim izrazom meščanskega demokratizma na eni strani in terorjem na drugi, če tako gledamo, potem seveda ni. Podtočka: trditev, da bi meščanska revolucija v Franciji lahko veljala za klasičen vzor demokratičnega prevrata. Zgodovinarji francoske revolucije s tem ne mislijo, da bi bila, recimo, model, zgodovinski model, po katerem bi se potem morale ravnati vse bodoče meščanske revolucije, če ka j veljajo. Takšno pred- stavo o vzoru nekateri zgodovinarji sicer imajo, to je res. Kar je mogoče še bolj res, je to, da sta dve generaciji po revoluciji menili, da mora prava revolucija vse približno napraviti tako, kot so napravili Francozi 1789. V tem smislu je to gotovo narobe, ker se je tako ekonomska kot tudi ideološka situacija po svetu v 19. stoletju vendar precej spremenila. V vmesnem obdobju se je razširila indu- strijska revolucija, vsaj v Evropi, če že ne v Aziji, tako da pogoji revolucionar- nega boja niso bili več isti, kot so bili ob koncu 18. stoletja. Kljub temu menimo, da v svetovni zgodovini ni bilo kake druge meščan- ske revolucije, ki bi tako jasno in razvidno preigrala vse mogoče in tudi vse nemogoče variante in poti, kot jih je ta. In v tem smislu nam daje revolucija leta 1789, predvsem pa v svoji jakobinski fazi 1793—1794, ne samo nam, ampak je v resnici dala praktično vsem revolucionarjem 19. stoletja material za razmi- šljanje, in to nedvomno veliko bolj kot vsaka druga. Torej v tem smislu je to vzor, ne model, temveč prav vzor — seveda moramo ibiti pri tem kritični — kako se izvaja revolucijo, in tudi, kako se je ne. Izkušnje so namreč vedno dvo- stranske. Druge in t re t je generacije morajo videti, k a j je uspelo, kaj žene na- prej, pa tudi, ka j je bilo napačno, kaj t i ena od možnosti revolucije je, da se za- leti v slepo ulico. Tudi to se je dogajalo. Intervju z dr. Walterjera Markovom (NDR): Levica v francoski revoluciji 127 Drugo vprašanje se nanaša na kategorijo revolucionarne demokracije, ki jo uporabljate, in sicer govorite v tej zvezi o razrednih protislovjih, ki so ima- nentna revolucionarni demokraciji. Katera so ta razreda protislovja revolucio- narne demokracije? Ne gre mi za to, da najdemo v vsaki revoluciji, v katerikoli revoluciji, pro- tislovja med različnimi skupinami in stališči, ki se bijejo v njej . To je jasno, sicer ne bi bilo revolucij, in če to enkrat ugasne, že kontrarevolucija poskrbi za to, da se ponovno razplamti. Pri tem mislim na nekaj drugega: revolucio- narna demokracija, v tem smislu besede, pomeni po mojem v francoski revo- luciji tretjo in najvišjo stopnjo meščanske revolucionarne ureditve. Gre za jako- binsko diktaturo, za Comité de Salut public (Komite javne blaginje). To je oblast, ki sloni na zelo obsežni bazi, razredni bazi, ki sega od revolucionarnih na- prednih kapitalistov prek širokih slojev meščanstva pa naprej do malome- ščanstva in t ja do kmetov, predvsem pa obrtnikov, delavcev in tudi revežev v ožjem smislu. Vsi ti na začetku jakobinske revolucionarne demokracije pod- pirajo to vlado, to obliko vlade, akceptirajo njene argumente, uporabljene me- tode itd. Vse to pod vtisom situacije Francije, ki je nekakšna oblegana trdnjava, trdnjava, ki jo oblegajo sile protirevolucije, k jer vlada politično vojno stanje, kjer so pogoji izredni, nevsakdanji, in ta vlada torej uživa podporo; to ne pomeni, da bi se jabokincem morda posrečilo izravnati zakonita protislovja med posestniki kapitala, to je med bogataši, če hočete, med bogatimi meščani na eni strani in sanskiloti, torej ljudstvom, plebejstvom na drugi. Ta razredna proti- slovja obstajajo ves čas, tudi če se sklepajo politična zavezništva s skupnim ciljem, s skupnim idealom, da revolucija kot taka zmaga nad kontrarevolucijo. Mislim, da takih primerov ni tako mnogo v starejši zgodovini, ampak da se morda včasih najdejo v narodnoosvobodilnem boju, v kolonialnih revolucijah 20. stoletja. Gre za situacije, ko se združijo različne razredne sile, da bi do- segle določen cilj, ki ga lahko izbojujejo, če so skupaj, kar pa po sami naravi razrednih razlik seveda nikdar ne more stopiti v celoto izkoriščevalcev in izko- riščanih, tistih, ki imajo, in onih, ki nimajo, kot so tedaj govorili. Ta protislovja torej obstajajo in normalno je, da nekega dne pride do odločitve, po kateri poti bo krenila revolucija v naslednjem obdobju. Tak eksperiment, kakršen je bil jakobinska diktatura, se ne more obdržati. To je vedno heroična, tranzitoma rešitev, da se najde izhod. Vendar ta razredna protislovja ostanejo in preživijo in se pokažejo pozneje, če revolucija teče naprej v drugi obliki ; v našem primeru bo en izraz Babeuf in babeuvizem, torej že približevanje socialističnim in ko- munističnim ciljem, čeprav na majhni množčni osnovi, potem, v 19. stoletju, bodo privzela druge oblike. Na to torej mislim, ko govorim, da je francoski re- voluciji uspelo na svojem vrhuncu uresničiti revolucionarno demokracijo, zdru- žiti praktično skoraj vse ljudstvo v eno samo revolucionarno fronto, ni pa ji uspelo in ne moglo zgladiti, uničiti ta protislovja, ki so jih diktirale pozicije, ki jih skupine ali razredi zavzemajo po svojem položaju v ekonomsko-social- nem sklopu nacije. V drugem vprašanju ste deloma že anticipirali odgovor tudi na tretje vprašanje: ugotavljate, terminološko se pri tem sklicujete na Micheleta, da je francoska meščanska revolucija prispela oz. da je morala prispeti do meja terre incognite, neznane dežele, »revolucije, ki ni več meščanska«. Zakaj je ta revolucija morala dospeti do te meje in kaj je onkraj nje, kaj je ta neznana dežela, ki jo je že nakazala francoska revolucija? 128 Vestnik IMS 1982/1—2 To je tako: tega si ni izmislil Michelet, on je bil prvi, ki je v svoji zgodovini francoske revolucije objavil izvleček iz nekega govora Camilla Desmoulinsa. Ta izraz je Desmoulinsov, izrečen pa je bil ob Maratovi smrti. Ker je Marat takrat veljal že za napol hudiča, je Camille Desmoulins temu nasprotoval, češ, vi se motite, stvar je čisto drugačna. V Marata, prijatelja ljudstva, so imeli preprosti l judje zaupanje. Ce je Marat rekel: »Do tukaj, in ne dalje,« so ga poslušali, in tako je Marat objektivno — tako približno pravi — zaščitil radikalno meščansko revolucijo pred navalom množic. Desmoulins govori o »oceanu« ljudstva, za katerega se ni dalo predvideti, kam bi moglo pripeljati. Desmoulins se je, nadalje, obračal neposredno na bogataše in jim dejal, da bi morali biti zadovoljni, da so imeli takega Marata, in da on sedaj ne ve, kdo bo opravljal to funkcijo, saj drugim iz njihovih vrst l judje ne verjamejo. Ostali so njihovi lastni agitatorji, denimo Jacques Roux in drugi. Ce bo ljudstvo poslušalo njih, se je Desmoulins vprašal, bog vedi, kam bo to pripeljalo. To Michelet citira, in takrat, ko je to pisal, je imel pred očmi že revolucijo 1848 in se je bal, da bi ta »ocean« ljudstva vstal v tej revoluciji in pripeljal do kakšne anarhistične ali socialistične ure- ditve. Termin térra incógnita, ki ga je uporabljal, označuje to nepoznano, socialno neznano deželo oziroma tisto zgodovino, tisti razred, ki pride za nami, za katerega ne vemo, ka j je. Engels pa je nekoč zapisal (mislim, da je to bilo v pismu Kautskemu), da ne smemo imeti pred očmi samo meščanstva v revolu- ciji, da so bili plebejci tisti, ki so izvedli revolucijo. Vendar se oni sami niso zavedali, ka j se je dogajalo. Začeli so spoznavati — zato sem preučil Jacquesa Rouxa — da to, kar se rodi celo pod žezlom levih jakobincev, da to vendar ni tista predstava o egalitami, svobodni republiki za vse, tudi za najrevnejše, da je to nekaj drugega. Niso razumeli, da je to bila objektivna naloga v tem momentu revolucije, da tolče po fevdalizmu in da ustvari najboljši možni kapitalizem. Njihovi ideali so merili povsem v drugo smer, zato pa so tudi prvi začeli kritizirati meščanski karakter jakobinskega revolucionarnega vodstva. Do sedaj smo govorili samo o pojmu, kaj to pomeni, zakaj je moralo priti do te revolucije, do te meje. Ravno zato, ker je jakobinski blok bil tako široka revolucionarna demokracija, da je obsegal dva razreda, je ob diferenciaciji med nj ima imel seveda vsak od n j i ju prostor, da se razvije, artikulira in poskuša formulirati nekaj iz te terre incognite. In ljudstvo se je v revoluciji zelo hitro naučilo — tudi Lenin je povedal, da se ljudstvo nikdar tako hitro ne uči zgodo- vine kot ravno v revoluciji sami, ko je prisiljeno zavzeti stališče, za ali proti, križem rok v revoluciji ne gre, celo pri tistih, ki bi to hoteli, če bi mogli — to, vedno sicer relativno, toda vendar neprimerno višjo stopnjo svobode izražanja, možnosti predlaganja, formuliranja, pa tudi združevanja na temelju svojih na- čel, ki jo je v fazi buržoaznodemokratične revolucije imelo, tudi izkoristiti. Zato je revolucija, to hočem reči s tem, nekega dne morala dospeti do te meje, neke- ga dne so tudi jakobinci videli, da dalje ne gre, da (tako so to videli) drsijo v nekakšen prepad. Saint-Juste je nekoč dejal: »Revolucija nas bo morda pri- peljala do mej, o katerih nikdar nismo niti sanjali.« To je točno. 1789. teh tako zaostrenih egalitarnih stališč, kot nastopajo v času jakobinske diktature, razen v nekaterih filozofskih glavah, ni bilo, zdaj pa je to prišlo na dan. Vendar so jakobinci videli, k je je tista meja, do katere lahko greš, in onkraj katere se izgubi vse, kar si se naučil od filozofov, enciklopedistov, fiziokratov itd., k jer se je torej treba ustaviti. Zato so potem poslali na giljotino tudi skrajne levi- čarje. Tu nastopi sedaj resnični konflikt, resnična zagata terorja: kaj je še do- puščeno, zakaj se še bijejo, zakaj ga uporabljajo, je republika še resnično tako In tervju z dr. Walter jera Markovom (NDR): Levica v f rancosk i revoluci j i 1 2 9 ogrožena ali pa to postaja samo obramba ljudi, ki so zdaj na oblasti, recimo ož- jh robespierristov, ki pošiljajo zdaj na giljotino na jpre j levico, hébertiste, po- tem pa dantoniste, desnico, da bi naposled ostali sami. Se posebej, ko je sledil odvzem volilne pravice preprostemu ljudstvu, sanskiltom, s ciljem, ki sicer ni reakcionaren in ki na j bi veljal le do konca vojne. Šlo je za suspendiranje de- mokratičnih pravic do zmage, vemo pa, da je bila ta zmaga še zelo daleč in da tisti, ki so jo odnesli, niso bili niti jakobinci niti sanskiloti, pač pa Napoleon Bonaparte. No da, to je že druga stran, a na to mislim, če govorim o meji. Raz- preš pahljačo možnosti in nemožnosti, realnosti in iluzij, lahko jo razpreš zelo široko, vendar boš nekega dne prišel do tiste meje, k jer argumenti in interesi, ki jih zastopaš, pa naj bo to najdemokratičnejši meščanski pogled na revolucijo, ne ustrezajo, ne zadostujejo, in nastopiti mora nekaj povsem drugega, kar pa ni več stvar jakobincev; in teh ljudi, ki bi to mogli izvesti, teh tedaj tudi na tej ultra levi strani, če hočete, seveda še ni. Kajti bistvo vsega tega problema, vprašanja meje in tudi levice in skrajne levice, je konec koncev v tem — to mi vemo, oni pa tega niso mogli vedeti — da ob koncu 18. stoletja resnične alter- native »dobremu kapitalizmu« seveda ni bilo, vse drugo so bile še sanje. Torej tudi če bi sanskiloti, skrajna levica, še v ožjem smislu enragés, besnih, imeli še spretnejše vodje, boljše glave, bolj učene filozofe, ekonomiste itd., ne bi nič pomagalo. V skrajnem primeru bi morda lahko rekli sodobnikom: vaši vnuki, morda, a vi ne, vi se morate najprej žrtvovati za to. No, kljub temu, da meščanska revolucija torej ni mogla drugega kot ustva- riti meščansko družbo, je vendar v skrajnih dometih, kar tudi sami pravite, vendar že anticipirala družbo brez izkoriščanja... ki pa takrat ni bila uresnič- ljiva. Da, prav to. No, da me ne bi napak razumeli, to se včasih zgodi : Jaz z vsem tem absolutno ne zanikujem enormne naprednosti jakobincev. Kaj t i tisto glavno nalogo, ki so jo praktično imeli — da potolčejo do tal stari fevdalni režim in postavijo temelj za novo meščansko družbo, ki bo konec koncev karakterizirala celo 19. stoletje — so opravili. Gre samo za to, da jih vmestimo tja, k jer so zgodovinsko bili in delali. Naj vam zdaj zastavim vprašanje, ki je zanimivo tako biografsko kot stvar- no: zakaj ste se odločili za raziskovanje levih, celo ekstremno levih struj v fran- coski revoluciji? In zakaj je raziskovanje levice oz. skrajne levice pomembno in potrebno za razumevanje revolucionarnega procesa? V predavanju, ki ste ga imeli na akademiji, ste na to odgovorili deloma s tem, ko ste dejali, da ta eks- tremna levica nakaže meje, do katerih revolucija lahko gre in tudi mora iti. Je to vse? To vprašanje je mogoče bolj praktične narave in tudi odgovor mora zato vključiti poleg teoretske plati tudi praktično. To, kar me je vedno zanimalo v zgodovini, so bile predvsem tiste točke, na katerih se zgodovina radikalno spre- minja. V končni analizi so to seveda revolucije, vsaj v novejši zgodovini (za medievistiko je to morda malce drugače, a medievist nisem). Za to, da sem se posvetil francoski revoluciji, potem pa tudi osvobodilnemu gibanju v tret jem svetu, so bili deloma praktični razlogi, deloma pa tudi, da se morate, ko pridete v leta, na nekaj osredotočiti, sicer pišete o tridesetih revolucijah, o vsaki nekaj veste, a o nobeni dovolj. Francoska revolucija je moja stara ljubezen, pa sem si jo zdaj ogledal kot strokovnjak. O francoski revoluciji je bilo seveda že og- 9 Vestnik IMS 130 Vestnik IMS 1982/1—2 romno napisano, in ko sem začel pisati o Jacquesu Rouxu, so mi nekateri kolegi rekli: poslušaj, to, kar pišeš, bo verjetno lepa knjiga, ampak mi tega ne vem kako ne potrebujemo, ker kdo pa ve, kdo je ta Jacques Roux, na drugi strani pa nimamo nobene knjige o francoski revoluciji, napisane z marksističnega vidika, razen neke knjižice Manfreda iz Moskve za srednjo šolo. Prosimo, piši raje o tem. Ne, ne, sem dejal, to bomo naredili obratno, najprej hočem imeti svoje raziskovalno delo, ki bo prineslo ka j novega, in ipotem, če bo to končano, se bom s Soboulom lotil drugega. Tako je tudi bilo. Ko sem razmišljal, ka j bi se dalo narediti predvsem v Leipzigu — niste vsak dan v pariškem arhivu, sicer lahko greste tudi t ja , za tr i ali štiri tedne, vendar to ni isto kot za Francoze ali druge, ki vzamejo potni list z vozovnico in grejo tja, pa pogledajo, kaj je v aktih — ko sem torej razmišljal, ka j lahko napravim in česa ne morem, ka j je smi- selno in ka j ni zame kot profesorja leipziške univerze, če pišem in razprav- ljam o francoski revoluciji, sem pregledal najboljša dela Mathieza in predvsem Lefebvra, ki sem ga še poznal — Mathiez je umrl leta '32 —, in sem videl, da so tuka j nekakšne praznine, vsakokrat, ko pridejo avtorji do te terre incognite. Nočem reči, da je napačno, kar napišejo. Georges Lefebvre je bil zelo dov- zeten za te probleme. Bil je tudi simpatizer komunistične stranke, ni bil član, a so ga zelo spoštovali. Bil je torej vsekakor napreden in tudi cela marksistična šola v Franciji, ne le v Franciji, tudi v Evropi, je izšla iz njegovega seminarja. No, on tudi dobro vidi to bipolarnost, jo zelo poudarja, je pravzaprav tisti, ki je prvi jasno rekel, da je francoska revolucija seveda celota, da pa imamo v nje j relativno avtonomno kmečko vojno, relativno avtonomno gibanje ljudskih slo- jev v mestih, sanskilotov (Bruhat je potem še dodal, da imamo ne samo rela- tivno, temveč tudi praktično avtonomno revolucijo sužnjev v Santo Domingu, na Haitiju). Vse to je seveda ena revolucija, toda če so to avtonomna gibanja v revoluciji, imajo tudi svoje posebne zakone razvoja, ki ne morejo biti identični z vodilno buržoazijo (buržoazija je vedno, tudi pod jakobinci, imela v rokah generalštab revolucije), čeprav se pri programu skladajo. Do te meje je šel Lefebvre. Ni prišel tako daleč, da bi napisal, kaj je zdaj Jacques Roux prav- zaprav napravil novega ali kako so se izmodelirale predstave zastopnikov skrajne levice. Za to, je rekel, materiala praktično ni, to je premalo, da bi se o tem napisala knjiga, to je, denimo, za članek. Dobesedno tako mi je rekel, ko sem šel prvič v Pariiz, da bi ga videl: »Pišite to, če kaj najdete!« Pripravil sem zbornik o Maximilienu de Robespierru (Robespierristen und Jacquesroutins) in ob tej priložnosti odkril nekaj o ljudeh, ki jih sploh niso poznali. To so bili neki čevljarji in podobni, ampak vsak s svojo osebno fizio- gnomijo, bili so zaprti, se branili, prepirali, in o tem so ohranjeni dokumenti. Zato sem si dejal: dobro, to bi bil tak kompleks, to bi bilo vredno raziskati. In za prvo najpomembnejšo skupino, za enragés, sem v tem bolj ali manj uspel, kar pa preostaja, so še hébertisti. To je levičarsko gibanje leta 1794, ob kon- cu revolucije, ki pa je zelo kompleksno in širše od enragés. Tukaj najdemo marsikaj : dekristijanizacijo, križarski pohod na Evropo, potem malcontente, nezadovoljneže, ki pravega programa nimajo, pač pa hočejo vse, kar delajo jakobinci in revolucionarna vlada, v dvojni meri. Kaj vem, namesto 200 000 sumljivih hočejo 400 000, namesto 1000 giljotiniranih hočejo 2000, giljotino želijo voziti po vaseh, da bi vlivali strah. To ima nekatere poteze — ne primer- jam sicer, ker je situacija drugačna — gošizma, ki ne naznanja aspiracij novega razreda, ki še ni zrel, da bi sam stopil v areno zgodovine, temveč gre za nekakšno hipertrofijo malomeščanskih pogledov, ki so nastopili v revoluciji sami. Zato jih Intervju z dr. Walterjem Markovom (NDR)r Levica v francoski revoluciji 131 precej natančno razlikujem, čeprav to ne velja za vsakogar. Sta tudi dve, tr i osebnosti, recimo Momoro, za katerega bi dejal, da pripada tej legitimni skrajni levici, ko pa to jakobinci, robespierristi pobijejo, išče ka j drugega in se znajde v raznorodnem sklopu hébertistov, tako da so tam tudi nekateri pošteni, pravi levičarji. Naj končam : zakaj je raziskovanje skrajne levice potrebno za razumevanje revolucionarnega procesa? Nečemu se moramo seveda izogniti: razprava med jakobinci in sanskiloti, t j . njihovimi bolj profiliranimi izrazi, besnimi, enragés, seveda ni glavna poteza, to ni glavna pot revolucije. Glavna pot revolucije, od začetka do konca, ostane boj proti fevdalizmu in njegovim zaveznikom, pred- vsem zaveznikom v Evropi, v fevdalni Evropi. To ostane glavna stvar in to ja- kobinci bolj ali manj dobro uredijo. Tega ne smemo pozabiti. Levica oziroma skrajna levica je, če tako rečemo, posebna tirnica v zgodovini francoske revolu- cije, ki pa se ji zato ne moremo odreči, kajti če bi to res bili samo marginalni pojavi — marginaux, kot pravijo nekateri meščanski revizionisti v sodobni francoski histografiji, Furet in drugi —, če bi jih odrinili ob stran, če ne bi po- kazali, da je tukaj pravi problem, bi se razredna podoba francoske revolucije razblinila, ker bi tedaj jakobinci pristali tako na levi, da bi človek pomislil, da je to skrajna levica. To pa ni res. To je tipičen, zelo, če hočete, junaški center vsakega takega boja, ampak je generalštab in ne levo krilo levega krila. In če ne bi bilo levega krila, če ne bi bilo te, recimo, nevarnosti formuliranja samo- stojnih, avtonomnih sanskilotskih potreb, če ne bi bilo pritiska od spodaj, tudi jakobinci ne bi šli tako daleč, kot so šli. Ker pa so potrebovali te množice, potrebovali na eni strani za boj proti desnici, na drugi strani za tisto strašno vojno s celo Evropo, je, indirektno, prav ta skrajna levica pritiskala na splošni potek revolucije pod vodstvom jakobincev. Ali lahko in kako lahko vaše preučevanje množičnih gibanj v francoski re- voluciji in oseb, ki so v teh bojih dejavne, ki so jih svoj čas proglašali malodane za kriminalce, denimo Jacquesa Rouxa, ki ste ga omenili, povezujemo s ten- dencami v sodobnem zahodnem zgodovinopisju, lahko mu rečemo marksistično, ki si prizadeva pisati tako imenovano socialno zgodovino, zgodovino »od spo- daj«, ki piše razprave, recimo Hobsbawm, o »primitive rebels«, »bandits«, pa Rudé o »množici v zgodovini« (Crowd in History)...? Omenili sta že dve ali tri imena. Morali bi tudi Richarda Cobba. Ti zgo- dovinarji, ki imajo vsi velike zasluge kot strokovnjaki, so zelo raznorodni. Jaz jih ne bi metal v en koš. Vse jih dobro poznam in dejal bi tole: najprej , George Rudé in Eric Hobsbawm sta še vedno člana Komunistične par t i je Anglije. Seve- da je spekter intelektualcev v tej stranki precej širok, gotovo širši kot pri nas. Medtem ko bi za Richarda Cobba dejal — ne da bi hotel ka j slabega — da se je razvil iz malce anarhično nastrojenega levičarja v malce anarhično nastroje- nega desničarja, odkar je redni profesor, dekan v Oxfordu. To se dogaja. Cobb je zelo duhovit, vendar piše nekako v estetičnem stilu, uporablja izredno veliko virov, to torej ni leposlovje, to je že zgodovina, vendar v aforistični, anekdotični obliki. Z nekim estetskim snobizmom na vrže zdaj eno zdaj drugo stvar, ki jo je kje našel. S tem estetskim snobizmom pa se nikakor ne strinjam, tako da so tudi naši stiki postali precej redki. Kar pa se drugih dveh tiče, je George Rudé izvrsten analitik zgodovine množic in se, kar zadeva sanskilote, v glavnem sklada s stališči, ki jih zastopava, recimo, Soboul ali jaz. Morda pa ima še neko 9» 132 Vestnik IMS 1982/1—2 prednost pred nama, to priznam: je edini med znanimi svetovnimi zgodovinarji, ki je posvetil posebno pozornost, v okviru te sanskiloterije, tudi delavcem, na- stajajočemu delavskemu razredu in njegovi vlogi v tem sklopu. Kajti samostoj- no so delavci včasih sicer nastopili z ekonomskimi zahtevami, tudi s štrajkom, toda to so posamezne akcije in delavski razred kot tak v revoluciji še ni po- litičen faktor. Delavci so eden najmočnejših odredov med sanskiloti, vendar v splošnem sledijo obrtnikom, skupini, ki stoji na meji med malomeščanstvom in predproletariatom. Ampak ravno to, te detajle je Rude preučil, in tudi glede besnih in hebertistov je v glavnem mojega mnenja (ali pa sem jaz njegovega — on je pre j začel pisati o tem). Zato ga ne bi štel v nekakšno novo zahodno zgodovinopisje. Vsekakor je zelo zavesten marksist, tudi po stilu, v katerem piše: seveda vedno v angleških razmerah, gentlemanlike. S Hobsbawmom je stvar bolj zapletena. Je zelo nadarjen zgodovinar, to ve vsakdo. Doma je z Dunaja, ni pa specialist za francosko revolucijo. Imam vtis — morda bi celo soglašal z njegovo formulo o »primitive rebels« — a za Fran- coze, se pravi za francosko revolucijo, ne ustreza najbolj. Seveda, določene tak- šne atavizme najdemo, mislim, praktično v vseh revolucijah, predvsem v zave- sti, v subjektivni sferi udeležencev revolucije. Ti atavizmi se pokažejo včasih tudi v francoski revoluciji. Tako, na primer, ubijejo kakšno aristokratko, ji po- tem iztrgajo srce ali ne vem kaj, ki ga potem kak tak atavist speče in poje. Takšne atavizme srečamo. Dejal bi, da nekatere takšne podzavestne remini- scence in dejanja najdemo pri kmetih s planin, pa tudi v Parizu, ampak tipično za francosko revolucijo to nikakor ni. Mislim, da bi lahko pojem primitive rebels veliko uspešneje uporabili, recimo, za politična gibanja balkanskih dežel v 19. stoletju, za prehod od izobčencev in hajdukov k sklopu zavestnega boja za narodno neodvisnost in potem k političnim partijam na razrednih os- novah. Na to seveda vpliva boj za obstanek proti naravi, ki je težak, boj proti tu jemu zatiralcu in morda tudi proti nekaterim emanacijam naroda, ki mu pripada. Gotovo bi se s tem pojmom dalo marsikaj razložiti, recimo v novejši zgodo- vini Latinske Amerike, pri tistih številnih indijanskih slojih, ki niso bili hispa- nizirani in vključeni v španski fevdalni kolonialni sistem ter so ostali na obro- bju. Dejal bi torej : splošni prispevek Hobsbawma k razširitvi diskusije o meš- čanski revoluciji to nedvomno je in bi bilo tudi zanimivo primerjati to z našim raziskovanjem francoske revolucije. Direktnega prekrivanja pa tu — za razliko do Rudeja — seveda ni. To, kar se dogaja v zadnjih dvajsetih letih, po smrti Georgesa Lefebvra, ki je bil nekakšen papež levice, ki ga je kot strokovnjaka priznavala tudi desnica (proti n jemu nikdar niso odkrito nastopali), je neke vrste reakcija. Soboul ime- nuje to revizionizem — mi pod tem pojmom razumemo nekaj drugega, strujo v zgodovini delavskega gibanja, zato smo do njega zadržani. V resnici pa gre za to, da se je precejšen del meščanskih zgodovinarjev, delno pod vplivom ame- riške sociologije, ko je postala znana v Franciji, pomaknil precej na desno. Za- nimivo je, da ti zgodovinarji, kar se metode tiče, uporabljajo pogosteje kot mi marksisti sociološke in sociometrične metode, statistiko, računalnike. Nekaj so tako tudi naredili. Socialno strukturo prebivalstva, recimo, smo tako zares bolje spoznali. Toda ključna vprašanja, ki zadevajo vzroke, zakaj je prišlo do revolucije in zakaj je prišlo do take revoluci je . . .? Denimo, stari spor, ali je meščanstvo bilo 1789 že bogatejše od fevdalcev ali so fevdalci bili bogatejši od meščanov . . . Jaz sem odgovoril negativno. Če sodimo po vrednosti lastnine, so Intervju z dr. Walterjera Markovom (NDR): Levica v francoski revoluciji 133 fevdalci seveda še mnogo bogatejši od meščanov. Če pa se vprašamo po do- hodkih, vidimo, da je donosnost manufakture in suženjskih plantaž tri do štirikrat večja. Fevdalna renta je dajala na leto približno 2 l0/o vrednosti last- nine, medtem ko uspešna buržoazija v 70., 80. letih osemnajstega sto- letja verjetno ni delala z manj kot 10 °/o dobička, po dohodku sodeč. Na vsak način pa je bila tendenca, da se je plemištvo zadolževalo, medtem ko so meščani, buržoazna vrhuška, postajali milijonarji, to je jasno. To se z računalnikom res lahko dokaže, ker so v Franciji ohranjeni praktično vsi no- tarski akti. Če je kdo umrl, če se je kdo poročil, koliko je kdo dal hčeri za doto, če je kdo prodal hišo, koliko je dobil zanjo, vse to je zapisano in — v tem smislu bi dejal, smo mi tu nekako v zaostanku — saj je to, seveda, uporabno gradivo — in zdaj ti desničarji poskušajo včasih to izkoristiti proti nam. Pravijo: dobro, vi delate tu z nekakšnimi veliki ideološkimi potezami, nekakšnimi družbenimi zakoni, ki v določeni meri morda obstajajo, mi pa imamo številke. Ta zaostanek moramo nadoknaditi. Druga stvar je, da hočejo ti desničarski re- vizionisti dokazati, in to jim seveda, kljub vsem številkam, ne more uspeti, da francoska revolucija nima nič skupnega, da ni v kavzalnem neksusu s prehodom iz fevdalizma v kapitalizem, da je ta ekonomska odvisnost samo v naših gla- vah . . . Tako je Soboul nekega dne (in temu bi se jaz pridružil) vprašal: dobro, če je tako, kaj, gospodje, pravzaprav hočete reči, da francoske revolucije ni bilo? To bi bila konsekvenca. Tako lahko pričakujemo ob dvestoletnici revolu- cije, na katero se že pripravljamo v skoraj vseh raziskovalnih centrih, veliko sporov, ki pa se jih ne bojimo, ker mislimo, da je naša znanstvena podlaga — čeprav so tudi pomankljivosti — solidnejša od njihove. Eno od vaših številnih razprav o Jacquesu Rouxu ste naslovili: »Jacques Roux oder vom Elend der Biographie«. Kako naj si razlagamo to »bedo bio- grafije«? Na to lahko hitro odgovorim. To je bolj ali manj vic, špas (Rusi rečejo šut- ka) — seveda hočem s tem nekaj izraziti. To je licenca poetica, seveda po Marxu: Das Elend der Philosophie, Beda filozofije. To je mala knjižica z ne- kaj več kot sto stranmi, ki obravnava dotedanje zgodovinopisje o Jacquesu Rouxu. Ker sem to malo razširil, je to praktično tudi pregled zgodovinopisja o francoski revoluciji, kolikor zadeva problem levice, skra jne levice itd., pred- vsem pa raziskujem, ali je in kako je omenjen Jacques Roux, od začetka revo- lucije pa do naših dni. Z naslovom »Elend der Biographie« sem hotel opozo- riti na to, da zvrst biografije pri marksistih, dolgo časa ni imela velikega ugleda, lahko da so se bali, da je to anekdotika, poveličevanje oseb, kult veli- kih ljudi itd. S tem naslovom sem hotel reči, da je z zvrstjo biografije »beda«, na svojem področju sem hotel to malce popraviti, ampak globljega pomena to nima. Z naslednjimi vprašanji se tematika malce spreminja; naslednji sklop vprašanj zadeva obravnavo francoske revolucije v marksistični teoriji, predvsem pri Marxu, Engelsu in Leninu. Z Leninovo oznako, da je francoska revolucija določala vse 19. stoletje, bi načel ta sklop. Vprašanje je, kako je in zakaj je oziroma kaj je bilo tisto v francoski revoluciji, kar je navdihovalo revolucije 19. stoletja? (Hobsbawm pravi, da je bil to spomin na republiko, ne na Bonapar- te ja.) Kaj je tisto, zaradi česar je bilo, kot pravi Lenin, vse 19. stoletje v zna- menju francoske revolucije, in ali to, konec koncev, drži? 134 Vestnik IMS 1982/1—2 Nisem marksolog. Kar pravi Hobsbawm, drži. Vendar Lenin tega ni tako trdil. V določenem smislu ozaka, ki jo je trikrat ali štirikrat uporabil v zelo podobnem smislu, gotovo še drži, seveda z nekaterimi pridržki. Nedvomno je, da vsako proučevanje fenomena revolucij na začetku 19. stoletja izhaja iz franco- ske revolucije. Druge prefiguracije niso imeli. Če so torej govorili o revolu- ciji, je bila to praktično francoska revolucija, in v tem smislu je — čeprav je končno politično propadla — ostala vzor brez konkurence, ki je sledil vse teoretike in praktike, da so se, na različne načine seveda (Buonarroti, Blanqui je ena linija, predmarksistični socializem, t. a. utopični, je druga Unija, Heglova levica, ki je zelo pomembna, je t ret ja itd.), spoprijemali z njo. Vsem je bila edi- no možno izhodišče razmišljanja, kakor tudi praktičnega pripravljanja revolu- cij, francoska revolucija: »notre mère à tous«. Še več: ko je nastopila julijska revolucija 1830, ni skoraj nihče, če izvzamemo nekaj liberalcev, ki so bili že zelo na desni (ti so bili zadovoljni z julijsko revolucijo), nikdar pomislil na to, in to je zanimivo — govori v prid Leninovi izjavi — da bi, čeprav je bila ju- lijska revolucija konec koncev 40 let po prvi dejal: no, dobro, revolucija 1789 je zdaj naša stara mama, zdaj pa poglejmo, kaj nas je naučila sedanja. Narobe. Vsa evropska levica je 1830 zavzela takšnole stališče: to, kar so zdaj napravili, je, da so odstavili Bourbone, s tem so se vrnili nazaj približno do leta 1791, do prve konstitucije — to je že nekaj, bolje kot nič, ampak to ni revolucija, na katero mislimo mi. Ta, julijska, ne more biti model. Narobe, na borbenost prve revolucije so se sklicevali proti izrojevanju in minimizaciji revolucije leta 1830. Tako je mislila tudi heglovska levica, potemtakem tudi Marx in Engels v prvem obdobju, pred »Nemško ideologijo«, ko še nista bila, kakor bi danes rekli, marksista, temveč heglovca. Potem izbruhne revolucija leta 1848. To je nekak- šen preizkus francoske revolucije. Če berete članke, predvsem Engelsove, pa tudi Marxove, v »Neuen Rheinischen Zeitung«, vidite, da ta vzor, predvsem kon- vent, še vedno stoji, in če Marx in Engels grajata pruske liberalce, pa tudi de- mokrate, j ima vedno zabrusita v obraz junaško vedenje konventa, češ, poglejte, kako se je konvent v izjemni situaciji 5. septembra 1793 pokoril zahtevam množice, ti bedniki pa tega ne storijo . . . Vidite, ta podoba resnične revolucije, ki je pred njima, je podoba francoske revolucije. Ko pa sta jo začela po porazu 1848/49 analizirati, jo secirati, sta videla, da so nastopili nekateri novi pojavi, na katere francoska revolucija ne daje odgovora. To je predvsem vprašanje naci- je, nacionalno vprašanje za Nemčijo, za Italijo, vprašanje združitve itd. Druga točka pa je, da sta Marx in Engels s somišljeniki v Zvezi komuni- stov sprva upala, da se bosta s svojo grupo že vključila v revolucijo 1848 kot politični faktor. Potem sta videla, da to meščanstvo bolj zastrašuje, kot pa mu pomaga, in sta menjala smer, češ da je bila zdaj mogoča edinole resnična de- mokratična — mi bi rekli, Marx tega izraza še ni imel, buržoaznodemokratična revolucija, ne pa proletarska. Kontrarevolucija pa je bila tako močna, da je razgnala eno in drugo. Ampak to je seveda tudi nov faktor, ki je vplival na to, da sta se Marx in Engels tedaj še vedno ukvarjala s preučevanjem francoske re- volucije, vendar je ta že bila protipodoba. Njima namreč ni bilo do ponovitve niti jakobinstva niti sanskilotizma. S »Komunističnim manifestom« in s predhodnimi spisi sta že stopila na pot proletarske revolucije, za katero pa modela seveda ni bilo. Po revoluciji 1848/49 se pomen francoske revolucije v očeh revolucionarjev, predvsem re- volucionarjev marksistov, spremeni. Francoska revolucija odtlej ni več revolu- cija, ki bi jo morda v boljši izdaji hoteli ponoviti. Zdaj že vidijo, da je ta re- Intervju z dr. Walterjera Markovom (NDR): Levica v francoski revoluciji 135 volucija tako dobra, kakor jo je meščanstvo moglo napraviti, in se vprašajo: katere njene metode moramo prevzeti in uporabiti tudi v proletarski revoluciji, kaj pa je v tej drugi povsem drugače? V »18. brumairu Louisa Bonaparta« je Marx začel pisati o proletarski revo- luciji kot o revoluciji 19. stoletja. Koliko lahko zdaj še govorimo o francoski meščanski revoluciji kot o revoluciji 19. stoletja? Seveda je dobesedno tudi proletarska revolucija abstrakcija — v praksi, na Kubi, denimo, ni bilo proletariata. V tej delitvi gre za to, da je buržoazna ali meščanska revolucija tista revolucija, ki se bojuje za prehod iz fevdalizma, pro- letarska revolucija pa tista, ki se bojuje za prehod od kapitalizma k socializ- mu. V tej abstrakciji ni nič rečenega o slojih, ki stojijo praktično na barikadi, če so mužiki, delavci, intelektualci ali kdo drug — to za abstrakcijo ni pomemb- no. Marx in Engels sta bila kot revolucionarja malce nestrpna, mislila sta, da bo proletarska revolucija prišla hitreje. Tako hitro zgodovina ni potekala in Marx in Engels te nove revolucije nista več doživela. Vendar v principu to ne spreminja njunega gledanja na francosko revolucijo, ki jima še vedno služi, če tako rečem, kot antimodel. V tem smislu ima 19. stoletje pečat francoske revolucije in živi od njenih načel. Rekel bi sicer, da ne samo od revolucije, malo vseeno tudi od Napoleona. »Code civil« je vzorni zakonik cele buržoazne Evrope v 19. stoletju, univerzitet- ni francoski sistem, sistem akademij, prav tako. Predvsem pa je pomembno, da je Napoleon v nekaterih področjih Evrope razbil fevdalno ureditev, tako recimo v Renski Zvezi, prisilil je Prusijo, da vsaj polovično reformira državo do tega polkapitalističnega junkerstva, ki potem v 19. stoletju združi Nemčijo. Torej, nekaj je že storil, čeprav nehote, kar je preživelo celo 19. stoletje, seveda ne v takih razmerjih, kakor bi to storila revolucija sama. Zdaj pa še en pridržek — pariška komuna 1871. Tukaj zgodovinarji nismo vsi povsem istega mnenja (to tudi ni moje področje, ampak poznam kolege, ki se ukvarjajo predvsem s komuno 1871). V nekem smislu se s tem, objektivno gledano, konča epoha, ki se začenja 1789 s francosko revolucijo, to je, abstraktno vzeto, epoha vzpona meščanske ureditve, razvoja industrijskega kapitalizma, ne samo v Evropi, tudi v preko- morakem svetu. Ta komuna leta 1871 kot dogodek, kot fakt, takrat ni imela take ogromne vloge, ker so jo po dveh mesecih likvidirali in je šlo vse spet po starem. Principialno pa je to prvi poskus nekega novega tipa revolucije. Začelo se je približno tako kot v francoski revoluciji, imamo neojakobinsko stranko, imamo blankiste, ki gredo po Babeufovih stopinjah, pripadnike internacio- nale, ki so bili večidel proudhonisti; pravega marksista med komunardi še ni bilo. Vse to je zelo tesno povezano s francosko revolucijo, tudi ustanove, ki so jih postavljali, so bolj ali manj enake tistim, ki so jih imeli že jakobinci, toda razredna, socialna vsebina je druga, in prav tako tudi metode, ki jih uporab- ljajo, ker je situacija pač drugačna. Izjemno je tudi, da se to nanaša na eno samo mesto — Pariz (komune so bile tudi v drugih mestih, ampak tam ni prišlo do takih spopadov). Vseeno, principialno komuna — to sta Marx in Engels takoj priznala (veste, da tudi izraz diktatura proletariata izhaja iz analize pariške komune), videla in poudarila, prav tako tudi nekateri zgodovinarji — končuje epoho meščanske revolucije in začenja epoho proletarske. Nedvomno je bil to prvi poskus take proletarske revolucije, ki spremeni predvsem, recimo tako, 136 Vestnik IMS 1982/1—2 optiko, s katero marksist gleda odtlej na veliko francosko revolucijo, in le-to pomanjša. Nekatere izkušnje so zdaj nove in negirajo izkušnje francoske revo- lucije, izkušnje sanskilotov. Marx je nekoč dejal: kdor je danes še jakobinec, je prespal zgodovino. To je s stališča delavskega razreda seveda povsem točno. V Leipzigu, v Centru za primerjalno zgodovino revolucij, smo skovali nov terminus, ki ga še ne uporabljamo v literaturi: analogno zgodnjemeščanski re- voluciji 16. stoletja, torej kmečki vojni plus reformaciji, govorimo o zgodnje- proletarski revoluciji, kar na j pokaže, da tisti zakoni revolucije, ki bodo pozne- je vladali veliki ruski revoluciji, v osnovah že veljajo, samo da še niso razviti (ni partije, ki bi vodila to revolucijo, in socialistično revolucijo marksistično-le- ninističnega tipa si je težko zamisliti brez partijskega general št ab a), da pariška komuna že pripada sklopu proletarsko-socialistične revolucije, da pa še ni do- volj močna, da bi označevala obdobje, ki sledi. Tudi za zgodnjemeščansko re- volucijo nihče ne trdi, da v 16. stoletju že spostavi oblast buržoazije — niti du- ha o tem, imamo še refevdalizacijo in vsega hudiča. Če bo pojem zgodnjeprole- traske revolucije obveljal, je seveda vprašanje strokovnjakov, ki se morajo zdaj prepirati o tem. Kar je v prid nam, ki pišemo o francoski revoluciji kot o »Veliki«, kot Le- nin v oni izjavi, je naslednje. Neki študent mi je nekoč dejal: Dobro, to je Lenin napisal pred svojo revolucijo. To je res. Vendar se je podobno izrazil še dvakrat po rdečem oktobru, tako da ne morete reči, da bi zabrisal svoje inte- lektualne spomine, »romantično mladost« ali ka j podobnega. To misel je za- držal, tako kakor je zadržal tudi izraz »velika francoska revolucija«, tudi še po svoji revoluciji, kar je tudi izzvalo diskusije. Nedvomno pa neposredno učinko- vanje francoske revolucije po letih 1848 in 1871 ni več tako močno, vmes so nove izkušnje. Vendar bi principialno ohranil to formulacijo, ker nam pomaga, če kot zgodovinarji iščemo veljavno cezuro med obdobji. Pariška komuna, kot do- godek, je — tako mislim — premalo, da bi bila cezura v svetovni zgodovini. Svet, ki se je, v kontinentalnem razmerju, prebil na dan s francosko revolu- cijo — ta svet stoji praktično do ruske revolucije. To je svetovno gospostvo buržoazije. To je nastalo v francoski revoluciji in t ra ja do ruske: kar so storili dobrega in kar so storili slabega, kar so napravili nehote, s tem da so (s stroji) vzgojili Proletariat (to je — če hočete — konec koncev zasluga eksploa- tatorja, ker potrebuje te, ki jih eksploatira). V tem smislu, se mi zdi, da fran- coska revolucija zares zajema 19. stoletje, čeprav neenakomerno, v etapah do 1848, do 1871, do 1905 in končno do 1917. Če pogledamo dramo Satrova o aten- tatu na Lenina (gre za najnovejši izdelek ruske beletristike), vidimo glave re- volucije, ko sedijo — v sobi leži hudo ranjeni Lenin — in se vprašujejo, kaj bo, če bo Lenin umrl itd., in pri tem, kar je za nas zanimivo in kar me je presene- tilo, vedno začenjajo pri francoski revoluciji — konvent sem, konvent tja, Ro- bespierre, Marat itd., vse to — to je verificirano — torej še v veliki ruski re- voluciji. Deloma morda zaradi intelektualne navezanosti stare Rusije na fran- cosko kulturo; morda je bilo to tam (vsak pošten ruski revolucionar je bil vsaj enkrat v Parizu ali Ženevi!) močneje kot drugod, ampak dejstvo je, da so se sporazumevali v teh kategorijah, ki jih je dala francoska revolucija, čeprav so jih uporabljali v drugih okoliščinah. Potem, v 20. stoletju, pa francoska revolucija po malem izgublja odmev- nost. Ne moremo sicer še reči, koliko prihaja do renesanse navezav na francosko Intervju z dr. Walterjera Markovom (NDR): Levica v francoski revoluciji 137 revolucijo v protikolonialnih revolucijah, vsaj v prvih fazah, ko še ne krenejo na (delno) socialistično pot. Za te prve faze vem, da so nekateri od najvidnejših predstavnikov, če tako rečemo, nacionalne buržoazije v teh deželah dobro po- znali francosko revolucijo in ji tudi pripisovali velik pomen: Sukamo, Senghor, Burgiba, to so bolj ali manj jakobinci. Morda je v novi generaciji mladih po- ročnikov, ki zdaj nadaljujejo to pot, nekoliko drugače. To vprašanje se nanaša bolj na zgodovino idej: v predgovoru k zborniku o jakobincih in sanskilotih ste zapisali, da v francoski revoluciji »meščanski raz- redni nalog še daleč ni potreboval tistih naravno- in državnopravnih, še zlasti pa ne teoloških ovojev, ki so dotlej skrivali objektivno vsebino revolucije, tako da so jo prestavljali v bolj ali manj abstraktne principe tostranskih in onstranskih ureditev. Od tod je treba izpeljati, da je prav iz ukvarjanja francoskih zgodo- vinarjev zgodnjega 19. stoletja z revolucijo mogla rezultirati prva uporaba modernega pojma razreda za pojasnjevanje ne le ekonomskih, temveč tudi po- litičnih procesov, s tem da sta začela izstopati substancionalno ozadje in pod- laga institucij, strankarskih grupiranj in teoremov, ki so plesali drug z drugi- mi«. Vprašanje je, ali se lahko opremo na te ugotovitve, ko se vprašujemo o pomenu in vlogi, ki jo je imelo preučevanje francoske revolucije za formiranje Marxove in Engelsove, predvsem pa, v tem primeru, Marxove zgodovinsko- materialistične teorije? Proučevanje francoske revolucije seveda igra vlogo pri formiranju zgodo- vinsko materialistične teorije, vendar ne toliko v direktnem, kakor v indirekt- nem smislu. Veste, da je Marx črpal ne toliko iz dogodkov francoske revolucije same, kolikor iz liberalnih meščanskih pisateljev restavracijskega obdobja. Po- jem razreda izvira iz njihovih analiz francoske revolucije, in v tem smislu je Marx seveda njihov dedič. On in Engels sta poudarjala, da je zmotno reči, da sta onadva odkrila razrede — to so pred njima storili ravno pisatelji iz obdobja restavracije. Kar je odkril Marx, je povezanost razredne pozicije z ekonomskim položajem. Te relacije liberalci niso videli in je tudi niso mogli videti. V tem smislu je torej francoska revolucija ena od izhodiščnih točk za dozorevanje marksistične teorije. Eden od francoskih marksističnih zgodovinarjev, Jean Bruhat, pa je šel pred nekaj leti še korak dlje in poskušal dokazati, da bi bilo treba tistim trem znanim, tako rekoč klasičnim komponentam oziroma virom marksizma, dodati še četrtega — izkušnje francoske revolucije. V tem neposrednem smislu gre morda malo predaleč. Vemo sicer, da je Marx v Kreuznachu in potem v Parizu v letih 1843—44 nameraval napisati zgodovino konventa. V ta namen je tudi zbral različno literaturo in tako imamo iz tega njegovega mlajšega obdobja pre- cej citatov o francoski revoluciji. Kasneje postanejo redkejši. Ampak takrat je začel s tem študijem. Na žalost nas, zgodovinarjev, Marx zgodovine konven- ta ni napisal, imel je preveč drugega dela, bolj aktualnega, in je to opustil. No, nedvomno je to preučevanje — kakor sem prej dejal — edine resnične re- volucije, ki jo je mogel preštudirati, imelo velik vpliv na formuliranje njego- ve materialistične teorije. Izhodiščne točke tega materializma pa ni našel v francoski revoluciji, temveč obratno, ko je prišel do spoznanja o ekonomskem temelju celotnega družbenega življenja, se je s tem materialističnim merilom, še feuerbachovskim, lotil francoske revolucije in tako prišel do svojih sklepov. 138 Vestnik IMS 1982/1—2 Koliko in kako je bila Marxova in Engelsova »recepcija« francoske revo- lucije posredovana z nemško zgodovino, ne nazadnje z nemško »zgodovino idej«? Je mogoče določiti kakšno temeljno karakteristiko te njune »recepcije«? Marx in Engels sta, tako kot skoraj vsi njuni sodobniki, šla skozi obvezno Heglovo šolo, bila leva mladoheglovca. . . Ta miselna tradicija se da razbrati končno iz Marxovega stila v tistih letih. Kasneje sta se Marx in Engels od te idejne struje odcepila in formulirala svoj p r o g r a m . . . Poleg te znane Heglove vloge, vloge Heglove levice in desnice, sem mislil tudi na ljudi, kakršna sta bila, recimo, Georg Büchner in Wilhelm Schultz, na ljudi, ki jih ne moremo preprosto prišteti v filozofsko tradicijo, ki pa so odigrali določeno vlogo med zlomom nemškega jakobinizma in oblikovanjem samostoj- nega delavskega gibanja ... Predvsem za Büchnerja bi to veljalo, saj je zares velika osebnost, šel je zelo po svoji poti. Zdaj imamo nekaj novih raziskav Walterja Graba iz Tel Avi- va o Schultzu, Thomasa Meyer j a iz Zahodnega Berlina, ki je skrajni levičar in je izvrstno pokazal vrsto novih stvari, za skoraj vsak Biichnerjev citat (v drami Dantonova smrt) je našel francoske izvore. Sicer je to precej zapleteno vprašanje. Büchner z Marxom seveda nima zveze, mlajši je, umrl je, preden je Marx začel pisati. Ce bi živel dlje, je vpra- šanje, ali bi šel v Weitlingovi smeri — oba sta pod vplivom babeuvizma, ven- dar različnih epigonov babeuvizma. To je težko reči. Zelo ga cenim, kot politič- nega agigatorja in kot literata. Predvsem njegova Dantonova smrt je genialno delo, čeprav do sedaj nihče (natančno) ne ve, kaj je pravzaprav hotel s tem izraziti — ali meščansko revolucijo, ki umira (ker je meščanska), ali kaj dru- gega. Vsak režiser potem napravi iz tega, kar sam hoče. Zadnje vprašanje zadeva našo zgodovino. Ukvarjali ste se namreč tudi s politično zgodovino Balkana in t. i. Ilirskih provinc. Zanima me, ali pove vaša študija »I gicobini dei paesi absburgici« kaj tudi o naših krajih, tj. o slovenskih krajih in ljudeh? In še: zapisali ste, da je Napoleon »z Ilirijo prebil v jugo- vzhodni Evropi okno v novi čas«. Engels pa je v predavanju, ki ga je imel 30. novembra 1847 v Delavskem izobraževalnem društvu v Londonu med drugim dejal, da je Avstrija »evropska Kitajska, edina dežela, katere notranjih ustanov ni pretresla francoska revolucija in ki ji celo Napoleon ni mogel do živega«. Ne razumite me napak: Ne želim Engelsovo avtoriteto izrabiti proti vašemu sta- lišču, želim samo na kratko zastaviti problematiko. Zanimivo. Rekel bi: drži eno in drugo. No, najprej sprašujete za »jakobince v habsburških deželah«, da, tu pišem tudi o Slovencih, Hrvatih in Srbih. To niso globoke, izvirne študije, delo na novih virih, temveč bolj filozofiranje o tem. O Ilirskih provincah sem sicer večkrat pisal, pri nas v Franciji, pa tudi v Sovjetski zvezi, k jer so Ilirske province slabo poznane. Ampak vaše glavno vprašanje je: zgodovinska vloga Napoleona in Na- poleonovih Ilirskih provinc. Kaj je bilo to »okno v nove čase«? Približno isto, kar je bil njegov pohod v Egipt za severno Afriko: začetek novega veka. Na Intervju z dr. Walterjera Markovom (NDR): Levica v francoski revoluciji 139 drugi strani imamo to, kar je Engels tik pred revolucijo 1848 napisal o Metter- nichovi Avstriji, kajti nanjo se to nanaša. Če rečem, da mislim, da oboje drži, gre za tole: Ilirske province so sicer propadle, in tudi Ilirci, ki so se izkazali pod francosko vlado — Vodnik in dru- gi — so molčali ali pa so celo peli pesmi cesarju Francu, če niso mogli drugače. Dalmacija je bila tako ali tako pod vplivom frančiškanov in je vedno oponirala tem provincam, edino vojna krajina, ti profesionalni vojaki, so bili bolj ali man j proilirski. To je torej propadlo, in resnično težko je reči, ka j je razen lepih cest, ki so jih Francozi zgradili v svojih provincah, ostalo, kar bi imelo vpliv. Ta situacija ni specifična za Ilirske province, to se godi skoraj povsod po Evropi. To je obdobje reakcije, v Španiji, v Nemčiji, v Italiji ali pa v Ilirskih provincah. Gre za to, da po možnosti pogasijo vsak spomin na francosko revolucijo, in l jud- je, ki si nočejo nakopati težav, seveda pristanejo na to in molčijo. Tako, na zu- naj ni direktne povezave med francosko revolucijo oziroma Napoleonom in po- litično-socialnimi diskusijami, ki na novo oživljajo v 30. letih in se nadaljujejo v 40. To ni posebnost Ilirskih provinc v obdobju svete alianse. V prvih desetih letih po zlomu Napoleona je povsod tako. Potem pa, ko to malo popusti in ko z julijsko revolucijo, ki Francijo izključi iz svete alianse in razdeli Evropo na liberalni tabor z Anglijo, Francijo, Belgijo na eni strani in reakcionarno alianso z Rusijo, Prusijo in Avstrijo na drugi, naraste pogum, ta duh revolucionarne t ra- dicije, ta diskusija o francoski revoluciji povsod oživi. Kar zadeva Slovence, ne samo na samem slovenskem ozemlju, temveč tudi tistih, ki se zbirajo s Kopitar- jem na Dunaju ali pa s Primicem v Gradcu (tudi to sta bila takrat slovenska centra), so bile okoliščine v balkanskih deželah in sploh v habsburški monarhi- ji takšne — tu je zastoj —, da sta bili potrebni na jman j dve generaciji, da bi do- hiteli zahodno Evropo. Vendar pa do tega spoja pride in vse tiste struje, ki so pred revolucijo 1848 in formulirajo politične in deloma tudi socialne cilje, so bolj ali manj dediči, produkt tega, česar se v francoski revoluciji in v spominih na francosko revolucijo ni dalo utišati: rodila se je, enkrat za vselej, narodna zavest (Ilirija oživljena!). To je ena stran, na to mislim, ko govorim o kontinui- teti družbenega gibanja in družbenega razmišljanja, ki ima lahko obliko nepo- srednega spomina na revolucijo ali pa je njena posredna konsekvenca. V Slo- venijo in Dalmacijo lahko prehaja tudi z italijanskimi strujami, tu čez Pri- morje. To na kar misli Engels, pa je nekaj drugega. Engels se jezi na državno ure- ditev in na oklep, v katerega Mettemichova oblast vklepa državo in družbo. Na eni strani ima pred očmi, recimo, nemško ozemlje, vse tiste majhne dežele, ki so pripadale Renski zvezi pod Napoleonovim protektoratom in so po Napoleono- vem padcu zadržale praktično vse: buržoazno agrarno zakonodajo, pogosto francoski »Code civil«: južnonemške dežele, denimo Bavarska, Württemberg, Ba- den itd., so sprejele že nekaj let po Waterlooju ustave, ki so bile sicer konserva- tivne, ampak vendarle ustave — nekaj, kar je sveta aliansa zavrgla. Tudi kar zadeva Prusijo, ki je bila izrazito reakcionarna: v njenem notranjem življenju so prevladale reforme (Steinove reforme), čeprav niso našle strankarskega po- litičnega izraza, in Prusija, ki je takrat dobila bogato industrijsko Porenje, se je spremenila v industralizirano državo. Povsod tu torej nekaj vre, vre iz zapušči- ne revolucije in Napoleona, ki sta razbila staro fevdalno ureditev, ki je poslej ni bilo več mogoče obnoviti. Na drugi strani je bila Avstrija. Tu se Napoleonu ni 140 Vestnik IMS 1982/1—2 posrečilo — četudi jo je štirikrat premagal (vendar se je že sam nagibal vse bolj na reakcionarno stran) — razbiti fevdalizma. Sklop reakcionarne Avstrije je ostal in je do določene mere požrl tudi Ilir- ske province. Do spremembe pa je kljub temu moralo priti, že pod Matterni- chom samim, v 30. letih. Znova se je pojavilo nekaj preživelih »jakobincev«. Engels primerja to, kar se je dogajalo v Avstriji (da se je tu tako malo zgodilo in preživelo) z drugimi deželami, zato se mi zdi, da pravzaprav ne gre za protislovje med obema naved- koma iz vprašanja, temveč za poudarek na različnih straneh ene in iste medalje. UREDNIŠKO POJASNILO Walter Markov, eden najuglednejših zgodovinarjev Nemške demokratične republike in med najvidnejšimi svetovnimi raziskovalci in interpreti francoske revolucije, pa tudi drugih revolucionarnih in nacionalnoosvobodilnih gibanj, je slovenski rojak. Ro- jen je bil 1909 v Gradcu, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in na Sušaku, po letu 1927 je študiral na več nemških visokih šolah. Doktoriral je 1934 v Bonnu z delom »Srbija med Avstrijo in Rusijo 1897 —1908«. Od začetka 1935 je deloval v Nemčiji kot aktiven antifašist, izdajal je ilegalni časopis »Socialistična republika« in bil ujet. »Ljudsko sodišče« v Berlinu ga je leta 1936 obsodilo zaradi »veleizdaje« na 12 let ječe. Aprila 1945 je v kaznilnici Siegburg, kjer je prestajal kazen, organiziral osvobodilno akcijo zapornikov. 1946 se je preselil v Leipzig, kjer je habilitiral z raziskavo o bal- kanski diplomaciji. Od leta 1949 do upokojitve 1974 je bil Ordinarius za srednjeveško in novejšo zgodovino na Karl-Marx-Universität v Leipzigu. Tam je vodil tudi cen- ter za primerjalno zgodovino revolucij. V središču raziskav Walterja Markova so tisti pretekli in sodobni družbeni boji in procesi, ki so si prizadevali in si prizadevajo za revolucionarno preobrazbo sveta. Poglavitni interes velja veliki francoski revoluciji, zlasti vlogi levice in skrajne levice v njej, t. i. tretjemu svetu, zlasti Afriki (tu je bil Markov tudi praktično aktiven: bil je dolgoletni predsednik »Nemško-afriškega društva« v NDR, na prošnjo nigerijske vlade pa je vodil ustanovitev zgodovinarskega oddelka univerze v Nsukki), ter nacio- nalno revolucionarnim gibanjem ljudstev jugovzhodne Evrope. BIBLIOGRAFIJA WALTERJA MARKOVA šteje več kot 700 naslovov, med njimi nad 30 monografij. Omeniti velja naslednja dela: Serbien zwischen Österreich und Russland 1897—1908. Stuttgart 1934. Grundzüge der Balkandiplomatie. Ein Beitrag zur Geschichte der Abhängigkeitsver- hältnisse. Leipzig 1947, Habilitacija, /tipkopis/. Zur Krise der deutschen Geschichtsschreibung. Sinn und Form 2 (1950). Kampf um Freiheit. Dokumente zur Zeit der nationalen Erhebung 1789 bis 1815. Berlin 1954 /izd., s F. Donathem/. »Fragen der Genesis und Bedeutung der vorimperialistischen Kolonialsysteme«, Wis- senschaftliche Zeitschrift der Karl-Marx-Universität Leipzig. Gesellschafts- und sprachwissenschaftliche Reihe /skrajšano: WZ der KMU Leipzig/GspR/, Jg. 4, 1954/55. »Die Utopia des Citoyen«, Festschrift. Ernst Bloch zum 70. Geburtstag. Berlin 1955. »Grenzen des Jakobinerstaates«, v: W. Kraus/H. Mayer (izd.), Neue Beiträge zur Lite- raturwissenschaft. Bd. 1: Grundpositionen der Französischen Aufklärung. Berlin 1955. 142 Vestnik IMS 1982/1—2 »Bemerkungen zur südslawischen Aufklärung«, Deutsch-slawische Wechselseitigkeit in sieben Jahrhunderten (Ed. Winter zum 60. Geburtstag). Berlin 1956. »Bemerkungen zur geschichtlichen Stellung der Seidlungskolonie«, Vom Mittelalter zur Neuzeit. Zum 65. Geburtstag vom Heinrich Sproemberg. Berlin 1956. XJeber das Ende der Pariser Sansculottenbewegung, v: Beiträge zum neuen Geschichts- bild. Zum 60. Geburtstag von A. Meusel. Berlin 1956. Jakobiner und Sansculotten. Beiträge zur Geschichte der französischen Revolutionsre- gierung 1793—1794. Berlin 1956 /izd./ Die Sansculotten vom Paris. Dokumente zur Geschichte der Volksbewegung 1793— 1794. Berlin 1957. /izd., z A. Soboulom/. »Akteure der Balkandiplomatie 1878—1912«. Jahrbuch für Geschichte der deutsch-sla- wischen Beziehungen und Geschichte Ost- und Mitteleuropas. Bd. 2, Halle/S. Zu einem Manuskript von Jacques Roux, v: WZ der KMU Leipzig/GspR. 8. Jg., 1958/59. Maximilien Robespierre 1758 —1794. Beiträge zu seinem 200. Geburtstag. Berlin 1958. /izd., v sodelovanju z G. Lefebvrom/. Nova izd. Berlin 1961. »Zur Stellung der Philippinen in der spanischen Chinapolitik« /z M. Kossokom/, WZ der KMU Leipzig/GspR, Jg. 8, 1958/59. »Zu einigen Beziehungen der nationalen Bourgeoisie und der Rolle des Neokolonialis- mus«, WZ der KMU Leipzig/GspR, Jg. 9, 1959/60. »Zur universalgeschichlichen Einordung des afrikanischen Freiheitskampfes«, Studien zur Kolonialgeschichte und Geschichte der nationalen und kolonialen Befreiungs- bewegung. Bd. 2: Geschichte und Geschichtsbild Afrikas. Berlin 1960. »Les ,Jacquesroutins'«, Annales historiques de la Révolution française, Nr 160 (1960). »Georges Lefebvre en Allemagne«, Hommage à Georges Lefebvre (1874—1959), Nancy 1960. »Mouvement national et classes sociales dans le Tiers-Monde«, Cahiers Internationaux, Jg. 13, 1961, Nr 117. »Die Triestiner Ostindien-Kompanie (1775—1785) und die Nordsee-Adira-Konkur- renz«, Hansische Studien. Heinrich Sproemberg zum 70. Geburtstag. Berlin 1961. »Probleme des Neokolonialismus und die Politik der beiden deutschen Staaten gegen- über der nationalen Befreiungsbewegung«, Nationaler Befreiungskampf und Ne- okolonialismus. Referate und ausgewählte Beiträge. Berlin 1962. »I giacobini dei paesi absburgici«, Studi Storici 3 (1962). »Babeuf, le Babouvisme er les intellectuels allemands (1796—1797)«, Babeuf et les problèmes du Babouvisme. Colloque international de Stockholm (21 août 1960). Paris 1963. »Gottlob Adolf Krause« /zus. mit P. Sebald/, Journal of the Historical Society of Nigeria 2 (1964). »Afrikanische Geschichtsschreibung heute«, Zeitschrift für Geschichtwissenschaft 12 (1964). Jacques Roux und Karl Marx. Berlin 1965. (Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Klasse für Philosophie, Geschichte, Staats-, Rechts- und Wirtschaftswissenschaften. 1965, Nr. 1.) »Das Ärgernis des linken Priesters. Jacques Roux als Prediger«, WZ der KMU Leipzig, GspR, Jg. 14, 1965. Jacques Roux oder vom Elend der Biographie. (Sitzungsberichte der Deutschen Aka- demie der Wissenschaften zu Berlin, Klasse für Philosophie, Geschichte, Staats-, Rechts- und Wirtschaftswissenschaften, Jg. 1966, Nr. 6.) Die Freiheiten des Priesters Roux. Berlin 1967. Napoleone. Milano 1967. »1792 — Resûmée über Krieg und Frieden«, Jahrbuch für Geschichte 1 (1967). »Der Rote Oktober und der antikoloniale Befreiungskampf. Zur Einordnung der na- tionalen Befreiungsbewegung in den weltrevolutionären Prozess« /z H. Piazzo/, G. Grosser, Studien zur marxistisch-leninistischen Revolutionstheorie, Leipzig 1967. Intervju z dr. Walterjera Markovom (NDR): Levica v f rancoski revoluciji 143 Jacques Roux. Scripta et Acta. Berlin 1969. »Revolutionen beim Übergang vom Feudalismus zum Kapitalismus. Eine vergleichen- de revolutionsgeschichtlichte Betrachtung«, Zeitschrift für Geschichtswissenschaft 17 (1969). Puti i formy obrazovannija gosudarstv v Azii i Afriki posle vtoroj mirovoj vojny. Moskva 1970. Exkurse zu Jacques Roux. Berlin 1970. »Die Pariser Kommune«, Tendenzen. Zeitschrift für engargierte Kunst, Jg. 12 (Mün- chen 1971), Nr. 73. »Abschied von Jacques Roux«, Beiträge zur französischen Aufklärung. Festgabe für Werner Krauss zum 70. Geburtstag. Berlin 1971. Sommario di storia coloniale. Roma 1972. L'Espagne et son empire d'Amérique. Histoire des structures politiques, économiques et sociales 1320/1824. Etude, /z M. Kossokom/ Paris 1972. »Die Brücke der Aufklärung«, Revue des Etudes Sud-est Européennes 10 (Bukarešta) 1972. »Die illyrische Paradoxie«, Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs 25 (1972). 1789. Die Grosse Revolution der Franzosen /z A. Soboulom/. Berlin 1973, 21975, 31977. Köln 1977. »Zur Methodologie der vergleichende Revolutionsgeschichte der Neuzeit« /z M. Kos- sokom/, M. Kossok (izd.). Studien zur vergleichenden Revolutionsgeschichte 1500 — 1917, Berlin 1974. »Sahara-inan ni okeru Dento to Kahushi«. /Tradicija in inovacija v subsaharski Afri- ki/, Shiso /Tokio/ Nr. 8 /1975/, 127—154. Illirijskie provincii Napoleona, v: Francuzskij ežegodnik 1973, Moskva 1975. Volksbewegung der Französischen Revolution. Frankfurt/M—New York 1976. Princip in Apis. K anatomiji sarajevskega atentata, v: Jubilarni zbornik Jujiro Uesugi /japonsko/, Sapporo 1978. Geschichte der Türken /z E. Wernerjem/. Berlin 1978, 21979. Kognak und Königsmörder. Berlin 1979. Weltgeschichte im Revolutionsquadrat. Berlin/Vaduz 1979, 21982. Batties of World History /z H. Heimertom/. Leipzig/New York 1979. Addenda zu Jacques Roux, v: Eine Jury für Jacques Roux. Berlin 1981. Revolution im Zeugenstand. Frankreich 1789—1799. 2 Bände, Leipzig /Reclam/ 1982. Celotna bibliografija je natisnjena v Studien über die Revolution, izd. M. Kossok, Berlin 1969, 21971 (za obdobje 1932—1968), ter v Weltgeschichte im Revolutionsqua- drat, izd. M. Kossok (2. pregledana in dopolnjena izdaja, Berlin 1982 — za obdobje 1968—1979). Intervju je bil posnet 13. 5. 1982, ko je bil dr. Walter Markov gost Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Intervju je vodil in pripravil za tisk mag. T. Mastnak, redigiral ga je dr. Markov. Tomaž Mastnak BIBLIOGRAFIJA PREVODOV MARXA IN ENGELSA V SLOVENŠČINO 1967—1982 Bibliografija Jožeta Munde »Prevodi Marxa in Engelsa v slovenščino« (Knjižnica, Ljubljana 1967), zajema obdobje od prvega prevoda kakega M a k o - vega in/ali Engelsovega dela v slovenščino — odlomkov iz »Komunističnega manifesta« v »Rdečem praporu« leta 1902 v Trstu — do konca leta 1966. Pod letnico 1966 navaja III. zvezek »Izbranih del v petih zvezkih« (izdala Cankar je - va založba), ki nosi v knjižni izdaji letnico 1967 in ga zato uvrščamo tudi v to bibliografijo. Bibliografija zajema vse publicirane samostojne tekstovne enote prevodov Marxa in/ali Engelsa -— knjige, brošure (bodisi da gre za objave enega teksta ali za zbornike in izbore), natise v periodičnem tisku, na letakih in plakatih ter radijske oddaje, ki smo j ih lahko evidentirali.1 Kr i ter i j za uvrst i tev v to biblio- grafijo ni bila dolžina teksta, pač pa — kot rečeno — njegov status samostoj- ne tekstovne enote. Tako je moralo priti do tega, da je prenekater i prevod Marxa in/ali Engelsa, vpisan vanjo, krajši od nekater ih besedil Marxa in/ali Engelsa, citiranih — v celoti ali f ragmentarno — v določenih knj ižnih ali re- vialnih razpravah (in morda celo v govorih), objavl jenih v slovenščini, pa n a j gre za prevode tuj ih avtorjev ali za dela domačih piscev. Pomen teh tekstov za našo recepcijo Marxa in Engelsa in morebitni razvoj marksizma t e r j a obde- lavo v posebni študiji oziroma študijah, ni pa kri ter i j za vkl juči tev v bibliogra- fijo. Za dane kriterije smo se odločili, da bi omogočili rekonstrukcijo slovenske recepcije Marxa in Engelsa v zadnjih 15 letih tudi v tisti specifični konkretno- sti, ki problematizira vladajoče ideološke predstave o n je j . Knjižne publikacije so uvrščene v to bibliografijo tedaj , ko vsebujejo iz- ključno Marxove in Engelsove oziroma Marxove ali Engelsove tekste (z morebi t - nimi predgovori ali uvodnimi študijami in aparatom seveda). Izjema so le tiste 1 Načeloma ni torej izpuščen noben tovrsten tekst. Kar manjka, je spregledano, in za opozorila na vse spregledane objave bosta hvaležna tako IMŠ kot tokratni biblio- graf. Zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče uvrstiti v bibliografijo nekaterih oddaj »Radia študent« (arhiv urejajo): izbora iz Marxovih (in Engelsovih?) pisem o pariški komuni in iz zapisnikov sej generalnega sveta I. internacionale o pariški ko- muni, predvajanega ob 110-letnici komune, ter izbora iz Marxovih (in Engelsovih?) tekstov o državi, predvajanega v tematskem sklopu »Iz marksistične razdelave države — od Althusserja do Marxa«, ter morda še katere. (Informacija Iztoka Sakside.) Prav tako sestavljalcu bibliografije ni bilo mogoče dobiti in pregledati »Biltena republiškega centra marksističnih krožkov«; v edini številki, ki jo je našel, je izbor Leninovih tekstov. O »publiciranih« tekstovnih enotah govorimo, ker nekateri prevodi niso bili ali niso mogli biti objavljeni. 10 Vestnik IMS 146 Vestnik IMS 1982/1—2 knjige, ki v posebnih sklopih oziroma zaokroženih izborih (ti f igurirajo običaj- no kot dodatek k osnovnemu tekstu) posredujejo tudi nove prevode Marxovih in/ali Engelsovih spisov (bibliografski enoti 77 in 98).2 Različni povzetki ali pri- redbe Marxovih in/ali Engelsovih del — denimo Borchardtov »Kapital« (tri iz- daje — 3., 4. in 5. — pr i CZ, Ljubl jana 1976, 1977 in 1978) ali Mostov »Kapital in delo« (KRT, L jub l j ana 1982) — kajpak ne sodijo v bibliografijo Marxovih in Engelsovih del. V bibliografijo ni vključen, nadalje, register k »Izbranim delom v petih zvezkih«, četudi je pomemben prispevek k slovenski recepciji Marxove- ga in Engelsovega dela (po temeljitosti , s katero je pripravljen, in po obsegu pa bi m u težko našli enakega v kakem drugem jeziku): Karl Marx/Friedrich En- gels: »Izbrana dela v petih zvezkih. Stvarno in imensko kazalo.« Stvarno kazalo dokončno pripravi l in uredil Pavle Zgaga. Imensko kazalo pripravila Diana Si- vec. Uredil Pavle Zgaga. [Pod mentorstvom Božidarja Debenjaka začeli z delom za kazalo 1977 [Danca Fink], Peter Gruden, Tomaž Mastnak, Leo Šešerko, Bo- ris Šuligoj, Pavle Zgaga, Ksenija Požar-Zižek in Slavoj Žižek; kasneje so se delu pridružili Bojan Baskar, Srečo Kirn, Nada Špolar-Kirn in Jože Vogrinc; s preparaci jo zadnj ih manjš ih oddelkov so ob koncu sodelovali še Miran Božo- vič, Aleš Erjavec, Ervin Hladnik, Božidar Kante in Bojan Korsika.] CZ, Ljub- l jana 1982, str. 815, 8°. V obdobju, ki ga za jema bibliografija, so izšle tr i biografije ter zbornik pr ičevanj o Marxu in Englesu: F. Mehring: Karl Marx. Zgodovina njegovega življenja, DZS, Ljubl jana 1974; G. I. Serebrjakova: Karl Marx, snovalec novega sveta, Založba Obzorja, Maribor 1974; H. Gemkow s sodelavci: Friedrich En- gels, DZS, L jub l j ana 1974; [H. M. Enzensberger:] Razgovori z Marxom in En- gelsom, KRT, Ljubl jana 1982. Prevodi Marxa in/ali Engelsa so kategorizirani takole: — n o v p r e v o d / N O V P R E V O D — nov prevod že prevedenega teksta / NOV PREVOD ŽE PREVEDENEGA TEKSTA — korigiran ponatis — ponatis / PONATIS. Kolikor gre za prevod odlomka ali odlomkov iz kakega teksta, kolikor torej ne gre za prevod integralnega Marxovega in/ali Engelsovega teksta, označuje to zvezdica ob zaporedni številki bibliografske enote (*24). Naslovi knjižnih izdaj so t iskani z verzalkami in označeni po gornji kate- gorizaciji. Redakcijska pojasnila sestavljalca bibliografije so tiskana v oglatih oklepajih. Gradivo je ure jeno kronološko, po koledarskih in ne po založniških letih. Za letnico natisa šteje podatek v publikaciji, četudi so nekatere izdaje izšle 2 Med knjigami, ki v takih primerih ne izpolnjujejo kriterija novih prevodov, omenimo: Ernst Fischer/Franz Marek: Kaj je Marx resnično rekel. CZ, Ljubljana 1970; Predrag Vranicki: Dialektični in zgodovinski materializem. Založba Obzorja, Ma- ribor 1975; Socializem in osvoboditev žensk. Komunist, Ljubljana 1975 (ponatis izd. CZ iz leta 1960, pripravljene na podlagi srbohrvaške predloge). T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 147 kasneje, kot je navedeno. Razvrstitev skuša rekonstruirat i zaporedje objav v tekočem letu; knjižne izdaje sledijo periodiki. Kazalo naslovov nava ja na jpre j Engelsove, zatem Marxove in naposled Engelsove in Marxove skupne tekste; korespondenca je uvrščena v te sezname pod geslom »pismo« ter razvrščena po abecednem zaporedju naslovnikov pisem. Slovenskemu naslovu sledi naslov izvirnika, v primerih pa, ko določen prevod ni bil pripravljen na osnovi izvirnika, v oglatem oklepaju še naslov predloge prevoda (brez izjeme so to nemški prevodi Marxovih in/ali Engelsovih angleš- kih, francoskih ali italijanskih spisov). V vseh primerih ni bilo mogoče ugotoviti, po kakšni predlogi je posamezen tekst preveden (zlasti V. zvezek »Izbranih del v petih zvezkih«), oziroma od kod je bil ponatisnjen (zlasti zgodnejše objave v študentskem tisku). Naslovi tistih Marxovih in/ali Engelsovih spisov, ki jih ni- sta postavila sama, so prevzeti po doslejšnjih objavah in niso posebej označeni. Seznam prevajalcev vključuje tudi avtorje izborov, redaktor je in pisce spremnih študij. V primerih, ko prevajalec v publikacijah ni naveden in gre za ponatise starejših prevodov, ta bibliografija prevzema podatke po J . Mundi; pri ponatisih prevodov Marxovih in Engelsovih pisem iz II. zvezka »Izbranih del« (CZ, Ljubljana 1951) prevajalcev posameznih pisem ni bilo mogoče navajat i , ker so pri Mundi navedeni sumarično (Vera Ivanšek, Jože Pokorn, Mirko Rupel in Maks Veselko). Številke v tem seznamu, ki opozarjajo na zaporedno številko posamezne enote v naši bibliografiji, prevzemajo grafične oznake, uporabl jene za različne kategorije teksta; v kazalu naslovov je ta kategorizacija opuščena. Mala dvig- n jena črka i označuje avtorja izbora, r redaktorja ter p in it pisca uvodne študi- je oziroma predgovora ali siceršnjega spremnega teksta. Male številke ob zapo- rednih številkah bibliografskih enot (npr. 44.8) označujejo zaporedno številko po- sameznega teksta v kaki bibliografski enoti, ki vsebuje več naslovov. 10» I. KRONOLOŠKI SEZNAM OBJAVLJENIH PREVODOV 1967 *1 K a r l M a r x : I z p o g l a v j a o d e n a r j u . ( O d l o m e k i z O č r t o v k r i t i k e p o l i t i č - n e e k o n o m i j e ) . Prevedel Bo- židar Debenjak. Problemi 49, ja- nuar 1967, str. 161—168. Z ured- niškim uvodnim pojasnilom in opombami. * 2 K a r l M a r x : I z p o g l a v j a o d e n ar j u . [ Iz O č r t o v k r i t i k e p o l i t i č n e e k o - n o m i j e . ] Prevedel [Božidar De- benjak]. Problemi 50, marec 1967, str. 307—313. Z uredniškimi opombami. *3 K a r l M a r x : P r o d u k c i j - s k i p r o c e s k o t v s e b i n a k a p i t a l a . ( Iz p o g l a v j a o k a p i t a l u ) . [ Iz O č r t o v k r i t i k e p o l i t i č n e e k o - n o m i j e . ] Prevedel Božidar De- benjak. Problemi 51, april 1967, str. 474—480. Z uredniškimi opombami. * 4 K a r l M a r x : M e n j a v a m e d k a p i t a l o m i n d e l o m . ( Iz p o g l a v j a o k a p i t a l u . ) [ I z O č r t o v k r i t i k e p o l i - t i č n e e k o n o m i j e . ] Prevedel Božidar Debenjak. Problemi 52, ma j 1967, str. 597—605. Z uredniškimi opombami. *5 K a r l M a r x : O b r o b n e p r i - p o m b e k A d o l p h a W a g - n e r j a » U č b e n i k u p o l i t i č - n e e k o n o m i j e . « Prevedel Pfrimož] S[imoniti]. Problemi 53, maj 1967, str. 730—745, Z uredniškimi opombami. *6 K a r l M a r x : P r e s e ž n a v r e d n o s t i n d e l o . (Iz p o - g l a v j a o k a p i t a l u ) . [Iz O č r t o v k r i t i k e p o l i t i č - n e e k o n o m i j e . ] Prevedel Bo- židar Debenjak. Problemi 55—56, julij—avgust 1967, str. 1069 do 1081. Z uredniškimi opombami. *7 K a r l M a r x : K o n k u r e n c a . (Iz p o g l a v j a o k a p i t a l u . ) [ Iz O č r t o v k r i t i k e p o l i - t i č n e e k o n o m i j e . ] Prevedel Valentin Kalan. Problemi 57, sep- tember 1967, str. 1223—1237. Z uredniškimi opombami. *8 K a r l M a r x : C i r k u l a c i j - s k i p r o c e s . (Iz p o g l a v j a o k a p i t a l u ) . [Iz O č r t o v k r i t i k e p o l i t i č n e e k o n o - m i j e . ] Prevedel Valentin Kalan. Problemi 58, oktober 1967, str. 1412—1420. Z uredniškimi opombami. *9 K a r l M a r x : C i r k u l a c i j - s k i p r o c e s . (Iz p o g l a v j a o k a p i t a l u ) . [Iz O č r t o v k r i t i k e p o l i t i č n e e k o - n o m i j e . ] Prevedla Valentin Kalan in B[ožidar] D[ebenjak]. T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 149 Problemi 59—60, november—de- cember 1967, str. 1622—1633. Z uredniškimi opombami. 10 KARL MARX / FRIEDRICH EN- GELS: KOMUNISTIČNI MANI- FEST. Prevedel Milan Jaklič. Faksimile prve slovenske izdaje. Založba časopisa »Naprej!«, Idri- ja 1908. CZ, Ljubl jana 1967, str. 32, 8°. 11 K A R L M A R X : K A P I T A L . K R I T I K A P O L I T I Č N E E K O N O M I J E . D r u g i z v e - z e k . D r u g a k n j i g a : P r o - c e s c i r k u l a c i j e k a p i t a - 1 a. Prevedel Aleksander Bajt ; re- dakcija prevoda Maks Veselko in Stane Krašovec. CZ, Ljubl jana 1967, str. 628 + [II], 8°. 12 KARL MARX / FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. III. zvezek. Izbral Boris Ziherl. CZ, Ljubl jana 1967, str. 598, 8°. Z uredniškimi opombami. Vsebina: 1 Karl Marx: Razredni boji v Franciji 1848—1850. Z Engelsovdm Uvodom iz leta 1895. Prevedel Boris Majer. Str. 5—162. Ponatis (z malenkostnimi lek- torskimi popravki) iz Marx/Engels: Iz- brana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 2 Karl Marx/Friedrich Engels: Adresa centralnega komiteja Zvezi (komuni- stov) marca 1850. Prevedel Jože Po- kom. Str. 163—178. Ponatis (z malen- kostnimi lektorskimi popravki) iz Marx /Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 3 Friedrich Engels: Nemška kmečka voj- na. Prevedel Fran Petre [napačno: Du- šan Kermavner]. Str. 179—306. Ponatis izdaje CZ, Ljubljana 1947 [Predgovor ponatisnjen tudi v Izbranih delih I, CZ, Ljubljana 1950.] 4 Karl Marx/Friedrich Engels [pravilno: Friedrich Engels]: Revolucija in kont- rarevolucija v Nemčiji. Po nemškem prevodu prevedel Maks Veselko. Str. 307—444. Ponatis Revolucije in kontra- revolucije v Nemčiji, CZ, Ljubljana 1955. 5 Karl Marx: Osemnajsti brumaire Lud- vika Bonaparta. Z Marxovim Predgo- vorom k 2. izd. 1869 in Engelsovim Predgovorom k 3. izd. 1885. Prevedel Mirko Košir. Str. 445—574. Ponatis (z malenkostnimi lektorskimi popravki) iz Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljub- ljana 1950. 6 Karl Marx: Britansko gospostvo v In- diji. Po nemškem prevodu prevedel Rudolf Mencin. Str. 475—585. Ponatis (z malenkostnimi lektorskimi poprav- ki in z dopolnitvijo prvih dveh odstav- kov) iz Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 7 Karl Marx: Bodoči rezultati britanske- ga gospostva v Indiji. Po nemškem pre- vodu prevedel Rudolf Mencin. Str. 587 —596. Ponatis (z malenkostnimi lek- torskimi popravki in z dopolnitvijo pr- vega odstavka iz Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 1968 13 KARL MARX / FRIEDRICH ENGELS: IZBRANA DELA V PETIH ZVEZKIH. IV. zvezek. Izbral Boris Ziherl. CZ, L jub l j a - na 1968, 8°. Z uredniškimi opombami. Vsebina: 1 Karl Marx: Govor na obletnici lista »People's Paper«. Prevedel Jože Po- kom. Str. 5—9. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 2 Karl Marx: Uvod [v Očrte kritike politične ekonomije (Prvi osnutek) 1857—1858]. Prevedel Mirko Rupel [? — prevod je v veliki meri inden- tičen s prevodom Marice Dekleva v O historičnem materializmu, CZ, Ljubljana 1956], Str. 11—46. »3 K a r l M a r x : O b d o b j a e k o - n o m s k e g a f o r m i r a n j a d r u - žbe . [Iz O č r t o v k r i t i k e p o - l i t i č n e e k o n o m i j e ( P r v i o s n u t e k ) 1857—1858]. Prevedel Primož Simoniti. Str. 47—99. 4 Karl Marx: Prispevek h kritiki po- litične ekonomije. Predgovor. Preve- del Mirko Rupel. Str. 101—109. Več prejšnjih objav. 150 Vestnik IMS 1982/1—2 5 Friedrich Engels: Karl Marx: »Pri- spevek h kritiki politične ekonomi- je«. Prevedel Mirko Rupel. Str. 111 —124. Več prejšnjih objav. 6 Karl Marx: Inavguralna poslanica Mednarodnega delavskega združenja in Začasna pravila mednarodnega delavskega združenja. Po nemškem prevodu prevedel Jože Pokorn. Str. 125—142. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana, 1950. 7 Karl Marx: O Proudhonu. Prevedel Dušan Kermavner. Str. 143—154. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 8 Karl Marx: Mezda, cena in profit. Prevedel Mirko Košir. Str. 155—220. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana de- la I, CZ, Ljubljana 1950. 9 Friedrich Engels: Marxov »Kapital-«. [Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Demokratisches Wochenblatt«.] Prevedel Mirko Rupel. Str. 221—231. Ponatis (z malenkostnimi lektorskimi popravki) iz Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 10 Karl Marx: Državljanska vojna v Franciji. Z Engelsovim Uvodom iz leta 1891. Po nemškem prevodu pre- vedel Cene Vipotnik. Str. 233—334. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana de- la I, CZ, Ljubljana 1950. 11 K a r l M a r x : G o v o r n a h a a- š k e m k o n g r e s u . Prevedel Du- šan Voglar. Str. 335—339. 12 Friedrich Engels: O stanovanjskem vprašanju. Prevedel Maks Veselko. Str. 341—451. Ponatis (z manjšimi lektorskimi popravki) iz Marx/En- gels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 13 Friedrich Engels: O avtoriteti. Po nemškem prevodu prevedel Maks Veselko. Str. 453—458. Ponatis (z manjšimi lektorskimi popravki) iz Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950. 14 Friedrich Engels: O socialnem vpra- šanju v Rusiji. Prevedel Maks Ve- selko. Str. 459—478. Ponatis (z manj- šimi lektorskimi popravki) iz Marx/ Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljub- ljana 1951. 15 Karl Marx: Kritika gothskega pro- grama. Z Engelsovim predgovorom iz leta 1891. Prevedel Maks Veselko. Str. 479—509. Ponatis (z manjšimi lektorskimi popravki) iz Marx/En- gels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 16 Friedrich Engels: Vloga dela pri pre- obrazbi opice v človeka. Prevedel Božo Skerlj. Str. 511—527. Ponatis (z manjšimi popravki) iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 17 Friedrich Engels: Karl Marx. [Čla- nek za »Volks-Kalender« 1877.] Pre- vedel Mirko Rupel. Str. 529—545. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 18 Friedrich Engels: Razvoj socializma od utopije do znanosti. Z Uvodno pripombo Karla Marxa. Prevedel Mirko Košir. Str. 547—636. Več prej- šnjih objav. 19 Friedrich Engels: Marka. Prevedel Dušan Kermavner. Str. 637—657. Po- natis iz Nemške kmečke vojne, CZ, Ljubljana 1947. 1969 *14 Karl Marx: Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta. Prevedel Mirko Košir. Tribuna 7, let. XVII, 8. I. 1969. Ponatis. 15 Karl Marx: Pismo Rugeju, sept. 1843. [Uredniški podnaslov: Kari Marx Slovencem.] Prevedla Ma- rica Dekleva. Tribuna 8, let. XVII, 5. II. 1969. Ponatis iz Marx /Engels: O historičnem materia- lizmu, CZ, Ljubl jana 1956. 16 KARL MARX / FRIEDRICH ENGELS: IZBRANA DELA V PETIH ZVEZKIH. I. zvezek. Iz- bral Boris Ziherl. Končno redak- cijo opravil Božidar Debenjak. CZ, Ljubl jana 1969. Str. 890, 8°. S pojasnilom k izdaji in uredni- škimi opombami. Vsebina: 1 K a r l M a r x : R a z m i š l j a n j e m l a d e n i č a o b i z b i r i p o - k l i c a . Prevedel Primož Simoniti. Str. 9—15. 2 K a r l M a r x : P i s m o o č e t u , T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 151 10. n o v . 1837. Prevedel Primož Sd- moniti. Str. 17—30. 3 K a r l M a r x : U v o d n i k v 179. š t e v i l k i » K ö l n s k e g a č a s - n i k a « . Prevedel Primož Simoniti. Str. 31—56. *4 K a r l M a r x : K r i t i k a H e g l o - v e g a d r ž a v n e g a p r a v a (§§ 261—313. ( Izbo r.) Prevedel Pri- mož Simoniti. Str. 57—134. 5 K a r l M a r x : P i s m o K u g e j u , m a j 1843. Prevedel Primož Simoni- ti. Str. 135—143. 6 K a r l M a r x : P i s m o R u g e j u , s e p t. 1843. Prevedel Primož Simo- niti. Str. 143—147. 7 K a r l M a r x : P r i s p e v e k k ž i d o v s k e m u v p r a š a n j u . Pre- vedel Primož Simoniti. Str. 149—188. 8 Karl Marx: Prispevek h kritiki Heg- love pravne filozofije. Uvod. Preved- la Marica Dekleva-Modic. Str. 189— 208. Ponatis po Marx/Engels: O hi- storičnem materializmu, CZ, Ljublja- na 1956. 9 F r i e d r i c h E n g e l s : O č r t i za k r i t i k o n a c i o n a l n e e k o n o - m i j e . Prevedel Primož Simoniti. Str. 209—244. 10 K a r l M a r x : K r i t i k a n a c i o - n a l n e e k o n o m i j e . P a r i š k i r o k o p i s i 1844. (»E k o n o m s k o - f i l o z o f s k i r o k o p i s i«), [Brez IV. rkp.] Prevedel Primož Simoniti. Str. 245—379. •11 K a r l M a r x : Iz e k s c e r p t n i h z v e z k o v [1844—1845] : P r i p o m - be k e k o n o m o m . [Iz p r i p o m b k M i l l u , S a y u , S m i t h u , P r e - v o s t u , R i c a r d u i n B o i s g u - i 11 e b e r t u.] Prevedel Primož Si- moniti. Str. 399—433. 12 F r i e d r i c h E n g e l s : P o l o - ž a j A n g l i j e . Prevedel Viktor Konjar. Str. 435—492. *13 F. E n g e l s / K . M a r x : S v e t a d r u ž i n a a l i K r i t i k a k r i t i č - ne k r i t i k e . Prevedel Primož Si- moniti. Str. 493—534. 14 Friedrich Engels: Položaj delavskega razreda v Angliji. S predgovorom k drugi nemški izdaji (1892). Prevedel Jože Pokorn. Str. 535—890. Ponatis (z manjšimi popravki) izd. CZ, Ljub- ljana 1948. 1970 *17 Karl Marx/Friedr ich Engels: Ko- munistični manifest . Prevedla Mirko Košir in Maks Veselko. Tribuna 10, let. XIV, 14. 4. 1970. Ponatis iz izdaje CZ, L jub l j ana 1958. 1971 *18 K a r l M a r x : D e b a t e o s v o b o d i t i s k a . Prevedeno iz srbohrvaščine. Dvobuna 1. [Ljubljana! 17. m a j 1971, izdala, založila, natisnila in sta odgovor- na Franko Adam in Darko Št- ra jn . *19 Karl Marx/Friedr ich Engels: Ko- munistični manifest . Prevedla Mirko Košir in Maks Veselko. Plakata na zasedeni FF, L jub- ljana, m a j / j u n i j 1971. Ponatis iz izdaje CZ, L jub l j ana 1958. 20 Karl Marx: [Citat:] »Družba pri- hodnosti bo ali komunizem ali barbarstvo.« [Prevod Božidar De- benjak.] Napis na zasedeni FF, Ljubl jana , ma j / j un i j 1971. *21 Karl Marx/Friedr ich Engels: Ko- munistični manifest . Prevedla Mirko Košir in Maks Veselko. Fifak, 23. oktobra 1971. Ponatis iz izdaje CZ, L jub l jana 1958. 22 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. II. zvezek. Izbral Boris Ziherl. Končno redakcijo opravil Božidar Debenjak. CZ, L jub l jana 1971, str. 706, 8°. Z uredniškimi opombami. Vsebina: *1 K a r l M a r x / F r i e d r i c h E n - g e l s : N e m š k a i d e o l o g i j a . Prevedli Marica Dekleva-Modic, str. 11—100 (prevod redigiral Božidar De- 152 Vestnik IMS 1982/1—2 benjak); Doris Debenjak, str. 101—278; Božidar Debenjak str. 278—352. * 2 K a r l M a r x : Iz M a r x o v e b e - 1 e ž n i c e 1844—47. H e g l o v a k o n - s t r u k c i j a F e n o m e n o l o g i ] e. O b č a n s k a d r u ž b a i n k o m u - n i s t i č n a r e v o l u c i j a . Teze o Feuerbachu. Marxov zapis »Tez« in »Teze« v Engelsovi redakciji. Preve- del Božidar Debenjak. Str. 353—362. 3 F r i e d r i c h E n g e l s : N e m š k e r a z m e r e . Prevedel Marjan Fuchs. Str. 363—393. 4 Karl Marx: Beda filozofije. Prevod Iva Pirkoviča predelal Božidar Debe- njak. Str. 395—540. Ponatis po izd. CZ, Ljubljana 1957. 5 F r i e d r i c h E n g e l s : N a č e l a k o m u n i z m a . Prevedel Primož Si- moniti. Str. 541—565. 6 Karl Marx/Friedrich Engles: Manifest komunistične stranke. (Komunistični manifest.) S predgovori trem nem- škim izdajam (1872, 1883, 1890), angle- škemu, poljskemu in italijanskemu prevodu ter s s t r a n j o i z p r i - p r a v l j a l n i h d e l . Prevedla Cene Vipotnik in Božidar Debenjak. Str. 567—631. Številne prejšnje izdaje. 7 F r i e d r i c h E n g e l s : G i b a n j a 1847. Prevedel Maks Veselko st. Str. 633—648. 8 F r i e d r i c h E n g e l s : Z a č e t e k k o n c a v A v s t r i j i . Prevedel Maks Veselko st. Str. 649—659. 9 Karl Marx: Mezdno delo in kapital. Z Engelsovim uvodom iz 1891. Prevedla Marija Košir. Str. 661—706. Prirejeno po izdaji v Marx/Engels: Izbrana dela I, CZ, Ljubljana 1950; sicer več prej- šnjih izdaj. 1972 23 K a r l M a r x : S m r t n a k a - z e n . [ R e d a k c i j s k i n a - s l o v : K a r l M a r x o s m r t n i k a z n i . ] Po nemškem prevodu prevedel [Ljubo Bav- con]. Naši razgledi 8, let. XXI, 21. apri l 1972, str. 252. Z ured- niškim pripisom. *24 Kar l Marx : Kr i t ika nacionalne ekonomije (»Ekonomsko-filozof- ski rokopisi«). Prevedel Primož Simoniti. Tribuna 23—24, let. XXI, 26. maj 1972. Ponatis iz: Marx/Engels: Izbrana dela v pe- tih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljub- l jana 1969. *25 Karl Marx: Kri t ika nacionalne ekonomije (Ekonomsko-filozof- ski rokopisi«). Prevedel Primož Simoniti. Tribuna 3, let. XXII, 6. december 1972. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v pe- tih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljub- l jana 1969. 1973 *26 Friedrich Engels: Položaj delav- skega razreda v Angliji. Preve- del Jože Pokorn. Tribuna 16 1/2 let. XXII, 2. april 1973. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Lju- bljana 1969. *27 Karl Marx / Friedrich Engels: Nemška ideologija. Prevedla Ma- rica Dekleva-Modic (prevod re- digiral Božidar Debenjak). Tri- buna 1/2 17—18 1/2, 16. april 1973. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvekih, I. zvezek, CZ, Ljubl jana 1969. *28 Karl Marx/Friedrich Engels: Ko- munistični manifest. Prevedla Cene Vipotnik in Božidar Debe- njak. Tribuna 1/2 17—18 1/2, let. XXII, 16. april 1973. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v pe- tih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljub- l jana 1969. 29 Karl Marx: Enajsta teza o Fe- uerbachu. Prevedel Božidar De- benjak. Tribuna 1/2 18—20. let. XXII, 14. maj 1973. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubl jana 1969. 30 Karl Marx: [Citat:] »Družba pri- hodnosti bo ali komunizem ali T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 153 barbarstvo.« [Prevedel Božidar Debenjak.] Tribuna, let. XXII, 1972/73, moto na vsaki naslov- nici. *31 Friedrich Engels: O stanovanj- skem vprašanju. Prevedel Maks Veselko. Tribuna 5—6, let. XXIII, 28. december 1973. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana de- la v petih zvezkih, IV. zvezek. CZ, Ljubljana 1968. *32 Karl Marx: Tretja teza o Feuer- bachu. Prevedel Božidar Debe- njak. Plakat s portretom Karla Marxa. Tribuna, posebna števil- ka, let. XXII 1973. Ponatis cita- ta iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. 33 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: MANIFEST KOMUNI- STIČNE STRANKE (KOMUNI- STIČNI MANIFEST). Prevedla Cene Vipotnik in Božidar Debe- njak. S predgovorom Borisa Zi- herla. Komunist, Ljubljana 1973, str. 16—66, 8°. Ponatis iz Marx/ Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. 34 FRIEDRICH ENGELS: NEM- ŠKA KMEČKA VOJNA. Pre- vedla Dušan Kermavner in Fran Petre. Komunist, Ljubljana 1973, str. 10—115, 8°. Ponatis iz Marx/ Engels: Izbrana dela v petih zve- zkih, III. zvezek, CZ, Ljubljana 1967. S predgovorom in sklepno razpravo Borisa Ziherla ter z uredniškimi opombami. 35 K A R L M A R X : K A P I T A L . . K R I T I K A P O L I T I Č N E E K O N O M I J E . T r e t j i z v e z e k . T r e t j a k n j i g a : C e l o t n i p r o c e s k a p i t a - l i s t i č n e p r o d u k c i j e . Pre- vedel Ivan Lravrač; redakcija prevoda Stane Krašovec in Maks Veselko. CZ, Ljubljana 1973, str. 1124 + /III/. 8°. 1974 *36 Friedrich Engels: Izvor družine, privatne lastnine in države. Pre- vedel Cene Vipotnik. Tribuna 15—16, let. XXIII, 27. marec 1974. Ponatis iz izdaje CZ, Ljub- ljana 1947. 37 Karl Marx: Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta. Prevedel Mirko Košir. Izbral J. Z. [Jaša Zlobec?]. Frifak, b. št., b. d. [1974] str. [32—33], A4. Ponatis iz Marx /Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, III. zvezek, CZ, Ljub- l jana 1967. Z uredniškim pri- pisom. 38 KARL MARX: OSEMNAJSTI BRUMAIRE LUDVIKA BONA- PARTA. Prevedel Mirko Košir. Komunist, Ljubl jana 1974, str. 11—117, 8°. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvez- kih, III. zvezek, CZ, Ljubl jana 1967. S predgovorom Mojce [Ma- ce] Jogan in z uredniškimi opom- bami. 39 KARL MARX: MEZDA, CENA IN PROFIT. Prevedel Mirko Ko- šir. S predgovorom Ota Norčiča. Komunist, Ljubl jana 1974, str. 11 —66, 8°. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubl jana 1968. 40 KARL MARX: MEZDNO DELO IN KAPITAL. Prevedla Marija Košir. S predgovorom Viljema Merharja. Komunist, Ljubl jana 1974, str. 12—48, 8°. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v pe- tih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljub- ljana 1971. 1975 *41 Karl Marx: Kritika nacionalne ekonomije (»Ekonomsko-filozof- ski rokopisi«). Prevedel Primož Simoniti. Tribuna 8—9, let. 154 Vestnik IMS 1982/1—2 XXIV, 6. marec 1975. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v pe- tih zvezkih, I. zvezek, CZ, L jub- l jana 1969. *42 Friedrich Engels: Razvoj socia- lizma od utopije do znanosti. Prevedel Mirko Košir. Arhi tek- tov Bilten 23, marec 1975 str. 19. Ponat is iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, L jub l j ana 1968. 43 K a r l M a r x : P i s m o ž e n i , 21. j u n i j 1856. Prevedel [Tine Hribar]. Tribuna 21—25, let. XXIV, 5. jun i j 1975. 44 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. V. zvezek. Izbral Boris Ziherl. CZ, L jub l j ana 1975, str. 720, 8°. Z uredniškimi opom- bami. Vsebina: *1 K a r l M a r x / F r i e d r i c h E n - g e l s : K o m p l o t p r o t i m e d - n a r o d n e m u d e l a v s k e m u z d r u ž e n j u . Prevedla Primož Si- moniti, str. 5—10, 25—76, in Doris De- benjak, str. 11—24. *2 Friedrich Engels: Vvod v »Dialektiko prirode-«. Prevedel Dušan Kermav- ner. Str. 77—100. Ponatis iz Dialek- tike prirode, CZ, Ljubljana 1953. *3 Karl Marx/Friedrich Engels: Cirku- larno pismo Beblu, Liebknechtu, Brackeju in drugim, 17./18. sept. 1879. Prevajalec ni naveden [prim. Munda, enota 74]. Str. 1011—112. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 4 K a r l M a r x : V p r a š a l n i k za d e l a v c e . Prevedla Neda Brglez. Str. 113—124. 5 K a r l M a r x : P i s m o V. I. Z a - s u l i č e v i , 8. m a r e c 1881 in P r v i o s n u t e k o d g o v o r a n a p i s m o V e r e Z a s u l i č e v e . Prevedla Neda Brglez, redigiral Boris Ziherl. Str. 125—142. 6 K a r l M a r x / F r i e d r i c h E n - g e l s : P r e d s e d n i k u s l o v a n - s k e g a m i t i n g a , s k l i c a n e g a 21. m a r c a 1881, ob o b l e t n i c i p a r i š k e k o m u n e . Prevedla Jel- ka Novak. Str. 143—146. 7 F r i e d r i c h E n g e l s : P r a v i č - na m e z d a za p r a v i č n o d e - I o. Prevedla Manica Dekleva. Str. 147—152. 8 F r i e d r i c h E n g e l s : D e l a v - s k a s t r a n k a . Prevedla Marica Dekleva, Str. 153—158. 9 Friedrich Engels: Potrebni in odvečni družbeni razredi. Prevedla Marica Dekleva. Str. 159—165. Prvi natis v »Ljudski pravici«, št. 157/1951. l O F r i e d r i c h E n g e l s : B r u n o B a u e r in p r a k r š č a n s t v o . Prevedla Marica Dekleva. Str. 167— 179. 11 Friedrich Engels: Govor na Marxo- vem grobu. Prevedel [Mirko Rupel]. Str. 181—185. Ponatis (z manjšimi lektorskimi popravki) iz Marx/En- gels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 12 Friedrich Engels: Marx in »Neue Rhei- nische Zeitung« 1848—1849. Prevedel Jože Pokorn. Str. 187—200. Ponatis (z manjšimi popravki) iz Marx/En- gels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 13 Friedrich Engels: Izvor družine, pri- vatne lastnine in države. S predgo- voroma k prvi izdaji (1884) in k drugi izdaji (1891). Prevedel Cene Vipot- nik. Str. 201—399. Ponatis (z manj- šimi popravki) iz Marx/Engels: Iz- brana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 14 Friedrich Engels: Prispevek k zgodo- vini Zveze Komunistov. Prevedel Maks Veselko. Str. 401—426. Ponatis (z manjšimi popravki) iz Marx/En- gels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 15 Friedrich Engels: Ludwig Feuerbach in iztek klasične nemške filozofije. Z uporabo prevoda Mirka Koširja na novo prevedel Božidar Debenjak. Str. 427—487. 16 F r i e d r i c h E n g e l s : D e l a v - s k o g i b a n j e v A m e r i k i . Pre- vedla Marica Dekleva. Str. 489—502. 17 F r i e d r i c h E n g e l s : O p r o - p a d u f e v d a l i z m a in n a - s t a n k u b u r ž o a z i j e . Prevedel Primož Simoniti. Str. 503—519. T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 155 18 F. E n g e l s : H »-Kmečki v o j - n i«. Prevedel Boris Ziherl. Str. 521 —524. 19 F r i e d r i c h E n g e l s : Z u n a n - ja p o l i t i k a r u s k e g a c a r i z - m a. Prevedel Primož Simoniti. Str. 525—577. 20 F r i e d r i c h E n g e l s : O d g o - v o r g o s p o d u P a u l u E r n s t u . Prevedla Marica Dekleva. Str. 579 —587. 21 Friedrich Engels: H kritiki socialno- demokratičnega programskega osnut- ka iz leta 1891. Prevedel Maks Ve- selko. Str. 589—605. Ponatis iz Marx: Kritika gothskega programa. — En- gels: Kritika erfurtskega programa. CZ, Ljubljana 1962. 22 Friedrich Engels: Pismo Kautskemu, 14. oktober 189il. Prevedel [Maks Ve- selko]. Str. 607—611. Ponatis iz vira navedenega v prejšnji alinei. 23 F r i e d r i c h E n g e l s : S o c i a - l i z e m v N e m č i j i . Prevedla Ma- rica Dekleva. Str. 613—631. 24 F r i e d r i c h E n g e l s : O d g o - v o r č a s t i v r e d n e m u G i o v a - n n i j u B o v i o . Prevedla Marica Dekleva. Str. 633—637. 25 F r i e d r i c h E n g e l s : M e d n a - r o d n e m u k o n g r e s u s o c i a - l i s t i č n i h š t u d e n t o v . Preved- la Jelka Novak. Str. 639—641. 26 F r i e d r i c h E n g e l s : S k l e p n a b e s e d a k »O s o c i a l n e m v p r a š a n j u v R u s i j i « . Preved- la Doris Debenjak. Str. 643—660. 27 Friedrich Engels: Prispevek k zgo- dovini prakrščanstva. Prevedel Maks Veselko ml. Str. 661—694. Več prej- šnjih natisov. 28 Friedrich Engels: Kmečko vprašanje v Franciji in Nemčiji. Prevedel [Maks Veselko]. Str. 695—720. Pona- tis (z manjšimi popravki) iz Marx/En- gels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. 45 KARL MARX / FRIEDRICH EN- GELS: KRITIKA GOTHSKEGA IN ERFURTSKEGA PROGRA- MA. S spisi in pismi Marxa, En- gelsa in Lenina o teh programih nemške socialne demokracije. Prevedel [Maks Veselko]. Izbor Boris Ziherl. Predgovor Mar j an Britovšek. Komunist, L jub l jana 1975, str. 25—81, 8°. Ponatis izda- je CZ, L jub l jana 1962, z dopol- nitvami. Vsebina: 1 Karl Marx: Kritika gothskega pro- grama, z Engelsovim predgovorom in Marxovim pismom Brackeju. Str. 25—48. 2 Friedrich Engles: Pismo Beblu, 18./ 28. marec 1875. Str. 49—56. 3 Friedrich Engels: Pismo Brackeju, 11. okt. 1875. Str. 56—58. *4 Friedrich Engels: Iz pisma Beblu, 12. okt. 1875. Str. 59—60. *5 Friedrich Engels: Iz pisma Kautske- mu, 7. jan. 1891. Str. 61. *6 Friedrich Engels: Iz pisma Kautske- mu, 15. jan. 1891. Str. 62. 7 Friedrich Engels: Pismo Kautskemu, 5. feb. 1891. Str. 62—64. 8 Friedrich Engels: Pismo Kautskemu, 11. feb. 1891. Str. 64—66. *9 Friedrich Engels: Iz pisma Sorgeju, 11. feb. 1891. Str. 66—67. 10 Friedrich Engels: Pismo Kautskemu, 23. feb. 1891. Str. 67—70. *11 Friedrich Engels: Iz pisma Sorgeju, 4. marec 1891. Str. 70—71. 12 Friedrich Engels: Pismo Beblu, 1./2. maj 1891. Str. 71—75. 13 Friedrich Engels: Kritika socialno- demokratičnega programskega osnut- ka iz leta 1891 (Kritika erfurtskega programa). 14 Friedrich Engels: Pismo Kautskemu, 29. junij 1891. Str. 77—89. 15 Friedrich Engels: Pismo Kautskemu, 14. okt. 1891. Str. 90—91. 1976 *46 K a r I M a r x : K a p i t a l . K r i t i k a p o l i t i č n e e k o - n o m i j e . P r v i z v e z e k . K n j i g a I : P r o d u k c i j s k i p r o c e s k a p i t a l a . 1. i z d . , H a m b u r g 1867. P r v o p o - g l a v j e . B l a g o i n d e n a r . 1) B l a g o . Prevedel Pe ter Wie- 156 Vestnik IMS 1982/1—2 eser. Časopis za kritiko znanosti 13—14/1976, str. 167—213, B5. Z uredniškimi opombami in uvod- nim pojasnilom Božidarja Debe- njaka. *47 K a r l M a r x : K a p i t a l . K r i t i k a p o l i t i č n e e k o - n o m i j e . P r v i z v e z e k . K n j i g a I : P r o d u k c i j s k i p r o c e s k a p i t a l a . 1. i z d . , H a m b u r g 1867. D o d a t e k : V r e d n o s t n a f o r m a . Pre- vedel Božidar Debenjak. Časopis za kritiko znanosti, 13—14/1976, str. 135—163, B5. Z uvodnim po- jasnilom prevajalca. *48 K a r l M a r x : P i s m o E n - g e l s u , 27. j u n i j 1867. Preve- del Peter Wieser. Časopis za kri- tiko znanosti 13—14/1976, str. 164—166, B5. *49 K a r l M a r x : R e z u l t a t i n e p o s r e d n e g a p r o d u k - c i j s k e g a p r o c e s a . [ K a p i - t a l I. k n j i g a , P r o d u k - c i j s k i p r o c e s k a p i t a l a , VI. p o g l a v j e . ] Prevedel Tine Hribar. Časopis za kritiko zna- nosti 17—18/1976, str. 241—276, B5. S prevajalčevo uvodno štu- dijo. 50 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. II. zvezek. Dru- ga izdaja. CZ, Ljubl jana 1976. Ponatis izdaje CZ, Ljubl jana 1971. 1977 51 Friedrich Engels: Mednarodne- mu kongresu socialističnih štu- dentov. Prevedla Jelka Novak. Tribuna 11, let. XXVI, 14. april 1977. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, V. zvezek, CZ, Ljubl jana 1975. *52 K a r l M a r x : P i s m o E n - g e s l u , 2. a p r i l 1858. Pre- vedel Tomaž Mastnak. Tribuna 1, let. XXVII, [1977], str. 4—5. 53 Karl Marx: Smrtna kazen. Po nemškem prevodu prevedel Leo Šešerko. Tribuna 2—3, let. XXVII, 16. nov. 1977, str. 10—11. *54 Friedrich Engels: O stanovanj- skem vprašanju. Prevedel Maks Veselko. Tribuna 4, let. XXVII, [december 1977], naslovnica in str. 14. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968. 55 K a r l M a r x : B a s t i a t i n C a r e y . I z m a n u s k r i p t o v i z l e t 1857/1858. Prevedel Pe- ter Wieser. Časopis za kritiko znanosti 21—22/1977, str. 126 do 139, B5. Z uredniškimi opomba- mi. 56 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. I. zvezek. Druga izdaja. CZ, Ljubljana 1977. Pona- tis izdaje CZ, Ljubljana 1969. 57 KARL MARX/FRIEDRICH RN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. III. zvezek. Dru- ga izdaja. CZ, Ljubljana 1977. Ponatis izdaje CZ, Ljubljana 1967. 58 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. IV. zvezek. Dru- ga izdaja. CZ, Ljubljana 1977. Ponatis izdaje CZ, Ljubljana 1968. 59 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: HISTORIČNI MATERIA- LIZEM. Izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha En- gelsa. Izbrali Rade Kalanj, Vje- koslav Mikecin, Ivan Salečič. S predgovorom V. Mikecina in predgovorom Leva Krefta k slo- venski izdaji. MK, Ljubljana 1977 str. 251, 8°. T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 157 Vsebina: *1 Karl Marx/Friedrich Engels: Iz Nem- ške ideologije. Prevedli Marica De- kleva-Modic (prevod redigiral Boži- dar Debenjak), Doris Debenjak in Božidar Debenjak. Str. 23—28, 55, 79 do 82, 150—152, 165—170, 234—236, 239—240, 246—249. Ponatis iz Marx/ Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubljana 1971. *2 Karl Marx: Iz pisma Annenkovu, 28. dec. 1846. Str. 28—«33. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *3 Karl Marx: Iz Predgovora k kritiki politične ekonomije. Prevedel Mirko Rupel. Str. 33—34. Ponatis iz Marx/ Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV zvezek, CZ, Ljubljana 1968. *4 Friedrich Engels: Iz pisma K. Schmi- dtu, 5. avgust 1890. Str. 34—35. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *5 Friedrich Engels: Iz pisma J. Blochu, 21. sept. 1890. Str. 35—36. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *6 Friedrich Engels: Iz pisma Starken- burgu, 25. jan. 1871. Str. 36—37. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *7 Karl Marx: Iz pisma Kugelmannu, 17. april 1871. Str. 37. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *8 Karl Marx: Iz Kapitala. Kritika po- litične ekonomije. Prvi zvezek. Pre- vedli Stane Krašovec, Jože Goričar, Ivan Lavrač Maks Veselko. Str. 37 do 41, 50—53, 61—63, 70—72, 87—98, 105—108, 110—112, 114—118, 132—133, 174—175, 185, 211—214. Ponatis iz iz- daje CZ, Ljubljana 1961. 9 Karl Marx: Teze o Feuerbachu, Pre- vedel Božidar Debenjak. Str. 41—43. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljub- ljana 1971. *10 Kar Marx: Iz Očrtov kritike politič- ne ekonomije. Prevedla Mirko Ru- pel in Primož Simoniti. Str. 47—50, 65—69, 207—208, 238—239, 250—251. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana de- la v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968. *11 Karl Marx/Friedrich Engels: Iz Ko- munističnega manifesta. Prevedla Ce- ne Vipotnik in Božidar Debenjak. Str. 53—55, 109—110, 135—142, 172 do 173, 219—220, 224—225. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubljana 1971. *12 Friedrich Engels: Iz Razvoja socia- lizma od utopije do znanosti. Preve- del Mirko Košir, Str. 55—61, 74—76, 122—124, 160—162, 220—223. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek CZ, Ljubljana 1968. •13 Karl Marx: Iz Kapitala. Kritika po- litične ekonomije. Tretji zvezek. Pre- vedel Ivan Lavrač. Str. 63—65, 72 do 74, 131—132, 251. Ponatis iz izdaje CZ, Ljubljana 1973. *14 Karl Marx: Iz Mezdnega dela in ka- pitala. Prevedla Marija Košir. Str. 69—70, 113—114. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubljana 1971. *15 Friedrich Engels: Iz Izvora družine, privatne lastnine in države. Prevedel Cene Vipotnik. Str. 82—87, 121— 1̂22, 145—149. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, V. zvezek, CZ. Ljubljana 1975. 16* Karl Marx: Iz Kritike nacionalne ekonomije (»Ekonomsko filozofskih rokopisov«). Prevedel Primož Simo- niti. Str. 98—105, 182—184, 191—194, 229, 233—234, 237—238. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. *17 K a r l M a r x : I z T e o r i j o p r e - s e ž n i v r e d n o s t i . Prevedel Ra- do Riha. Str. 108—109, 133—135, 202 do 206. *18 Karl Marx: Iz Govora na obletnici li- sta »People's Paper«. Prevedel Jože Pokorn. Str. 112—113. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968. *19 Friedrich Engels: Iz Položaja delav- skega razreda v Angliji. Prevedel Jo- že Pokorn. Str. 125—127. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. 158 Vestnik IMS 1982/1—2 *20 Friedrich Engels: Iz Načel komuniz- ma. Prevedel Primož Simoniti. Str. 128—129. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zve- zek, CZ, Ljubljana 1971. *21 Karl Marx: Iz Bede filozofije. Prevod Iva Pirkoviča predelal Božidar De- benjak. Str. 130, 184—185, 218—219. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana de- 181. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *22 F. Engels: Iz pisma K. Schmidtu, 27. okt. 1890. Str. 149—150, 154—.155, 179 do 181. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *23 Friedrich Engels: Iz O stanovanjskem vprašanju. Prevedel Maks Veselko. Str. 152—.154. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968. *24 Friedrich Engels: Iz Uvoda iz leta 1891 v Marxovo Državljansko vojno v Franciji. Prevedel Cene Vipotnik. Str. 155—157. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zve- zek, CZ, Ljubljana 1968. *25 Karl Marx: Iz Državljanske vojne v Franciji. Prevedel Cene Vipotnik. Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zve- Str. 157—160. Ponatis iz Marx/Engels: zek, CZ, Ljubljana 1968. *26 Friedrich Engels: Iz pisma Mehringu, [14. julij 1893]. Str. 170—172. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *27 Karl Marx: Iz Prispevka h kritiki Heglove pravne filozofije. Uvod. Pre- vedla Marica Dekleva-Modic. Str. 173 — 174, 216—218. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. •28 Friedrich Engels: Iz Ludwiga Feuer- bacha in izteka klasične nemške fi- lozofije. Z uporabo prevoda Mirka Koširja prevedel Božidar Debenjak. Str. 175—176, 178—179. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, V. zvezek, CZ, Ljubljana 1975. *29 Friedrich Engels: Iz Anti-Diihringa. Prevedla Mirko Košir in Maks Ve- selko. Str. 177—178. Ponatis iz izda- je CZ, Ljubljana 1958. *30 Karl Marx: Iz pisma Kugelmannu, II. julij 1868. Str. 186—187. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljubljana 1951. *31 Friedrich Engels: Iz Vloge dela pri preobrazbi opice v človeka. Prevedel Božo Skerlj. Str. 194—195. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968. *32 Friedrich Engels: Iz pisma M. Kaut- sky, 26. nov. 1885. Prevedel Bogomil Fatur. Str. 195—197. Ponatis iz Marx/ Engels: O umetnosti in književnosti, CZ, Ljubljana 1950. *33 Friedrich Engels: Iz pisma M. Hark- ness, april 1888. Prevedel Bogomil Fatur. Str. 197—199. Ponatis iz Marx/ Engels: O umetnosti in književnosti, CZ, Ljubljana 1951. *34 Karl Marx: Iz pisma Lassallu, 19. ap- ril 1859. Prevedel Bogomil Fatur. Str. 199—201. Ponatis iz Marx/Engels: O umetnosti in književnosti, CZ, Ljub- ljana 1950. *35 Friedrich Engels: Iz pisma Lassallu, 18. maj 1859. Prevedel Bogomil Fatur. Str. 201—202. Ponatis iz Marx/Engels: O umetnosti in književnosti, CZ, Lju- bljana 1950. *36 Friedrich Engels/ Karl Marx: Iz Sve- te družine. Prevedel Primož Simoniti. Str. 214—216, 236—237. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. •37 Karl Marx/Friedrich Engels: Iz Cir- kularnega pisma Beblu, [Lieb- knechtu,] Brackeju in drugim, 17./18. sept. 1879. Str. 220. Ponatis iz Marx/ Engels: Izbrana dela II, CZ, Ljub- ljana 1951. •38 Karl Marx: Iz Kritike gothskega pro- grama. Prevedel Maks Veselko. Str. 225—228. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, IV. zve- zek, CZ, Ljubljana 1968. *39 Friedrich Engels: Iz Dialektike pri- rode. Prevedel Ivo Pirkovič. Str. 236. Ponatis iz izdaje CZ, Ljubljana 1953. *40 Karl Marx: iz Osemnajstega brums- ira Ludvika Bonaparta. Prevedel Mirko Košir. Str. 240—242. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, III. zvezek, Ljubljana 1967. •41 Friedrich Engels: Iz Položaja Anglije. Prevedel Rado Riha. Str. 242—243. T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 159 *42 Karl Marx: Iz prispevka k židovske- mu vprašanju. Prevedel Primož Si- moniti. Str. 244—246, 249—250. Pona- tis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljub- ljana 1969. 1978 *60 Friedrich Engels: Načela komu- nizma. Prevedel Primož Simoni- ti. Tribuna 7, let. XXVII, 6. feb. 1978. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubl jana 1971. 61 K a r l M a r x : P i s m o u r e d - n i š t v u » O t e č e s t v e n i j e z a p i s k i « . Po nemškem prevo- du prevedel Tine Hribar. Tribu- na 10, let. XXVII, 6. 3. 1978. S prevajalčevo opombo. 62 Karl Marx: Britansko gospostvo v Indiji. Prevedel Rudolf Men- cin. Tribuna 14—15, let. XXVII, 17. 4. 1978. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvez- kih, III. zvezek, CZ, Ljubl jana 1967. *63 Karl Marx/Friedrich Engels: Ko- munistični manifest. Prevedla Cene Vipotnik in Božidar Debe- njak. Tribuna 16, let. XXVII, 1. maja 1978. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvez- kih, II. zvezek, CZ, Ljubl jana 1971. *64 Karl Marx: Krit ika gothskega programa. Prevedel Maks Vesel- ko. Tribuna 16, let. XXVII, 1. maja 1978. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvez- kih, IV. zvezek, CZ, Ljubl jana 1968. 65 Friedrich Engels: Načela komu- nizma. Prevedel Primož Simoni- ti. Tribuna 16, let. XXVII, 1. ma- ja 1978. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubl jana 1971. *66 Kari Marx: Osemnajst i b ruma- ire Ludvika Bonaparta . Prevedel Mirko Košir. Tr ibuna 16, let. XXVII, 1. ma ja 1978. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v pe- tih zvezkih, III. zvezek, CZ, L ju - bl jana 1967. '67 K a r i M a r x : P i s m o S o r - o k t. 1877. [Z uredniškim naslo- g e j u , 19. 10. 1877. [Z ured- niškim naslovom: Za proletarsko zdravje delavske partije.] Preve- del [Tomaž Mastnak]. Tribuna 19—20, let. XXVII, 1. VI. 1978. 68 F r i e d r i c h E n g e l s / K a r l M a r x : P r e d a v a n j e v l o n - d o n s k e m D e l a v s k e m i z o b r a ž e v a l n e m d r u - š t v u 30. n o v e m b r a i n 7. d e c e m b r a 1847. Prevedla [Tomaž Mastnak (Engelsovo pre- davanje) in Peter Wieser (Marx- ovo predavanje).] Tribuna 19— 20, let. XXVII, 1. VI. 1978. Z uredniško opombo. 69 F r i e d r i c E n g e l s : N a p r e - d e k d r u ž b e n e r e f o r m e n a c e l i n i . Prevedel Aleš Er- javec. Časopis za kri t iko znano- sti 25/1978, str. 207—227, B5. Z opombami uredništva. *70 K a r i M a r x : I z o b r o b n i h p r i p o m b h K a u f m a n u . [ I l l a r i o n I g n a t ' e v i c K a u f m a n : T e o r i j a n i h a - n j a c e n . ] Prevedla Aleksander Sadikov [in Tomaž Mastnak]. Ča- sopis za krit iko znanosti 27—28/ 1978, str. 5—7, B5. Z uredniško opombo. [Tiskovna napaka (na levem robu): Ja , toda ne posa- meznik . . .] *71 K a r i M a r x : K a p i t a l . K r i t i k a p o l i t i č n e e k o - n o m i j e . P r v i z v e z e k . K n j i g a I : P r o d u k c i j s k i p r o c e s k a p i t a l a . 1. i z d . , H a m b u r g 1867. P r v o p o - g l a v j e . B l a g o i n d e n a r . 160 Vestnik IMS 1982/1—2 3) D e n a r a l i b l a g o v n a c i r k u l a c i j a . A. M e r a v r e d n o s t i . Prevedel Tomaž Mastnak. Časopis za krit iko zna- nosti 29—30/1978, str. 9—18, B5. Z uredniškimi opombami in po- jasnilom. *72 Kar l Marx: Kapital . Kri t ika po- litične ekonomije. Prvi zvezek. Knj iga I: Produkci jski proces ka- pitala. 4. izd. Tre t je poglavje. De- na r ali blagovna cirkulacija. 1. Mera vrednosti. Prevedel Tomaž Mastnak. Časopis za krit iko zna- nosti 29—30/1978, str. 19—34, B5. Z uredniškimi opombami in po- jasnilom prevajalca . 1979 *73 Kar l Marx/Friedr ich Engels: Cir- kularno pismo Beblu, Lieb- knechtu, Brackeju in drugim, 17./18. sept. 1879. Tr ibuna 19— 20, let. XXIX, 27. m a j 1980. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana de- la v pet ih zvezkih, V. zvezek, CZ, L jub l j ana 1975. 74 K A R L M A R X / F R I E D - R I C H E N G E L S : K O M U - N I S T I Č N I M A N I F E S T . S T R I P : R O D O L F O M A - C E N A R O . Prevod po Marx/ Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, L jub l l j a - na 1971. 75 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: MANIFEST KOMUNI- STIČNE STRANKE (KOMUNI- STIČNI MANIFEST). Prevedla Cene Vipotnik in Božidar Debe- n jak . S predgovorom Borisa Zi- herla. Druga izdaja. Komunist , L jub l j ana 1979. Ponatis izdaje Komunist , L jub l j ana 1973. 76 FRIEDRICH ENGELS: GOSPO- DA EUGENA DÜHRINGA PRE- VRAT ZNANOSTI. (ANTI-DÜ- HRING). Četrta, na novo preve- dena izdaja z uvodno študijo in izvlečkom iz pripravljalnih del ob stoletnici prve nemške izdaje. Izbral, uredil in uvodno študijo napisal Božidar Debenjak. Pre- vedla Božidar Debenjak, str. 39 do 183, 365—393, in Rado Riha, str. 185—362. CZ, Ljubl jana 1979, str. 395, 8°. Vsebina: Anti-Dühring. S predgovori k t rem izdajam. Str. 39—362. I z p r i p r a v l j a l n i h d e l : B e l e ž k e o f i l o z o f i j i . O s n u t e k u v o d a . I z r o k o - p i s a C. S t a r i p r e d g o v o r k » [ A n t i - ] D ü h r i n g u « — O d i a l e k t i k i . I z M a r x o - v e g a r o k o p i s a : O b r o b - n e p r i p o m b e k D i i h r i n - g o v i K r i t i č n i z g o d o v i - n i n a c i o n a l n e e k o n o m i - ] e. 77 UTOPIČNI SOCIALISTI. IZBOR BESEDIL. Izbrala, uredila in uvodno študijo napisala Neda Brglez. CZ, Ljubl jana 1979. Tek- sti klasikov marksizma o utopiz- mu in utopičnih socialistih. Z uredniškimi opombami. Str. 469 —549, 8°. Vsebina: *1 K a r l M a r x : Iz P r a t e k s t a H k r i t i k i p o l i t i č n e e k o n o - m i j e . Prevedel Tomaž Mastnak. Str. 474—475. * 2 K a r I M a r x : Iz O č r t o v k r i - t i k e p o l i t i č n e e k o n o m i j e . Prevedel Tomaž Mastnak. Str. 475 do 476. *3 Karl Marx/Friedrich Engels: Iz Ko- munističnega manifesta. Prevedla Ce- ne Vipotnik in Božidar Debenjak. Str. 481—484. Ponatis (z eno korek- turo) iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ Ljub- ljana 1971. *4 Friedrich Engels: Iz Anti-Dühringa. Prevedla Božidar Debenjak, str. 484 do 489, in Rado Riha, str. 489—502. Ponatis po rokopisu novega prevoda. T. Mastnak: Bibl iografi ja prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 1 6 1 *5 Friedrich Engels: Iz Nemške kmečke vojne. Prevedel Fran Petre. Str. 502. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana de- la v petih zvezkih, III. zvezek, CZ, Ljubljana 1967. 6 Friedrich Engels: Napredek družbe- ne reforme na celini. Prevedel Aleš Erjavec. Str. 505—524. Ponatis po Časopisu za kritiko znanosti 25/1978. *7 Friedrich Engels/Karl Marx: Iz Svete družine. Prevedel Primož Simoniiti. Str. 524. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. 8 K a r l M a r x : O » B e d i f i l o - z o f i j e « . Prevedel Tomaž Mastnak. Str. 524—525. *9 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz p i s - ma M a r x u , 17. m a r e c 1845. Prevedel Tomaž Mastnak. Str. 525— 527. 10 F r i e d r i c h E n g e l s : F o u r i e r o v f r a g m e n t o t r g o v i n U v o d i n s k l e p n a b e s e d a Prevedla Damjana Ložar. Str. 527-« 533. *11 F r i e d r i c h E n g e l s / K . M a r x : Iz S v e t e d r u ž i n e . Prevedel To- maž Mastnak. Str. 534—535. •12 Friedrich Engels: Iz Položaja delav- skega razreda v Angliji. Prevedel Jo- že Pokora. Str. 536—538. Ponatis (z manjšimi korekturami) iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. *13 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz P i s e m iz L o n d o n a . Prevedel Tomaž Mastnak. Str. 538. •14 K a r l M a r x : Iz e k s c e r p t n i h z v e z k o v 1845—1846. P r i p o m b e k O w e n o v i m » L e c t u r e s o n t h e M a r r i a g e of P r i e s t - h o o d of t h e O l d I m m o r a l W o r 1 d«. Prevedel Tomaž Mastnak. Str. 538—539. »15 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz O p i - sa k o m u n i s t i č n i h n a s e l b i n , k i so n a s t a l e v n o v e j š e m č a s u i n š e o b s t a j a j o . Preved- la Damjan Ložar. Str. 539—543. *16 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz d v e h g o v o r o v o k o m u n i z m u v E l b e r f e l d u. Prevedla Damjana Ložar. Str. 544—545. 11 Vestnik IMS *17 Friedrich Engels: Iz Anti-Dühringa. Prevedel Rado Riha. Str. 545—547. Ponatis po rokopisu novega prevoda. *18 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s - ma B e b 1 u , 15. o k t. 1875. Preve- del Tomaž Mastnak. Str. 547. *19 K a r l M a r x : Iz P o l i t i č n e - ga i n d i f e r e n t i z m a . Prevedel Tomaž Mastnak. Str. 548. •20 K a r l M a r x : I z p i s m a S o r - ge j u , 19. o k t. 1877. Prevedel To- maž Mastnak. Str. 548—549. 73 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. I. ZVEZEK. Tre - t ja izdaja. CZ, L jub l j ana 1979. ponat i s izdaje CZ, L jub l j ana 1969. 79 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V P E - TIH ZVEZKIH. II. ZVEZEK. Tre t j a izdaja. CZ, L jub l j ana 1979. Ponatis izdaje CZ, L jub l j ana 1971. 80 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. III. ZVEZEK. Tre t j a izdaja. CZ, L jub l j ana 1979. Ponatis dzdaje CZ, L jub l j ana 1967. 81 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. IV. ZVEZEK. Tre t j a izdaja. CZ, L jub l j ana 1979. Ponat is izdaje CZ, L jub l j ana 1967. 82 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: IZBRANA DELA V PE- TIH ZVEZKIH. V. ZVEZEK. Tre t j a [dejansko: druga] izdaja. CZ, L jub l j ana 1979. Ponat is izdaje CZ, L jub l j ana 1975. 1980 83 F r i e d r i c h E n g e l s : P i s - m o M a r x u , 23. m a j 1856. Prevedel Igor Karmberger . Radio 162 Vestnik IMS 1982/1—2 Študent, Ljubl jana 1980. S pre - vajalčevimi opombami. 84 F r i e d r i c h E n g e l s : P i s - m o M a r x u , 15. n o v e m b e r 1857 i n 7. d e c e m b e r 1857. Prevedel Igor Kramberger. Ra- dio Študent, Ljubl jana 1980. S prevajalčevimi opombami. 85 K a r l M a r x : P i s m i E n - g e I s u , 8. d e c e m b e r 1857 i n 18. d e c e m b e r 1857. P r e - vedel Igor Kramberger. Radio Študent, Ljubl jana 1980. S pre- vajalčevimi opombami. 86 K a r l M a r x : P i s m o E n - g e l s u , 25. d e c e m b r a 1857. Prevedel Igor Kramberger. Ra- dio Študent, Ljubl jana 1980. S prevajalčevimi opombami. 87 F r i e d r i c h E n g e l s : [ R e - c e n z i j a p r v e g a z v e z k a »K a p i t a 1 a« za ] »D i e Z u - k u n f t«. Prevedla Ljubica Hör- tner. Tribuna 16, let. XXIX, 30. ril 1980. 88 FRIEDRICH ENGELS: Načela komunizma. Prevedel Primož Simoniti. Katedra 3, let. XX, 1. ma j 1980, str. 2—4, A3. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubl jana 1971. 89 Karl Marx/Friedrich Engels: Ma- nifest komunistične stranke. (Ko- munistični manifest). Prevedla Cene Vipotnik in Božidar Debe- li j ak. Katedra 3, let. XX, 1. m a j 1980, str. 4—8, A3. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v pe- t ih zvezkih, II. zvezek, CZ Ljub- l jana 1971. 90 Karl Marx: Smrtna kazen. Po nemškem prevodu prevedel Leo Šešerko. Tribuna 5—6, let. XXX, 10. dec. 1980. Ponatis iz Tribune 2—3, let. XXVII, 16. 11. 1977. 91 Karl Marx: Pismo Engelsu, 25. december 1857. [Uredniški na- slov: . . . od leta 1849 se nisem več počutil tako cosy, kot se v tem outbreak.] Prevedel Igor Kram- berger. Problemi-Razprave 201 —202 (8—9, 1980), let. XVIII, str. [144—157], S prevajalčevim uvodom in opombami. Natis bibl. enote 86. *92 Karl Marx: Kapital. Kritika po- litične ekonomije. Prvi zvezek. Prva knjiga. 4. nemška izdaja. Prvi oddelek. Blago in denar. Prvo poglavje. Blago. Prevedel Božidar Debenjak. Časopis za kritiko znanosti 41—42/1980, str. 11—43, B5. *93 Karl Marx: Kapital. Kritika po- litične ekonomije. Prvi zvezek. Prva knjiga. 2. nemška izdaja. Prvi oddelek. Blago in denar. Drugo poglavje. Menjalni proces. Prevedel Valentin Kalan. Časo- pis za kritiko znanosti 41—42/ 1980, str. 45—51, B5. Z uredniš- kimi opombami in variantami 1. nemške izdaje [variante pripra- vil in prevedel Tomaž Mastnak]. *94 Karl Marx: Kapital. Kritika poli- tične ekonomije. Prvi zvezek. Pr- va knjiga. 2. nemška izdaja. Prvi oddelek. Blago in denar. Tretje poglavje. Denar ali blagovna cir- kulacija. Prevedel Tomaž Mast- nak. Časopis za kritiko znanosti 41—42/1980, str. 53—90, B5. Z uredniškimi opombami in vari- antami 1. nemške izdaje. 95 Karl Marx: Vprašalnik za delav- ce. Ob' 100-letnici vprašalnika za delavce. Prevedla Neda Brglez. Priredil dr. Mario Kocjančič. Varnostni problemi zv. 96, Ljub- ljana 1980. 96 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: MANIFEST KOMUNI- STIČNE STRANKE (KOMUNI- STIČNI MANIFEST). Prevedla Cene Vipotnik in Božidar Debe- njak. S predgovorom Borisa Zi- herla. Tretja izdaja. Komunist, T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 163 Ljubl jana 1980. Ponatis izdaje Komunist, Ljubl jana 1973. 97 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS: KOMUNISTIČNI MANI- FEST. Strip: Rodolfo Marcenaro. Prevod po Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubl jana 1971. Druga izda- ja. Tribuna, Ljubl jana 1980. Po- natis bibl. enote 74. 98 KARL MARX/FRIEDRICH EN- GELS/VLADIMIR IL'lC LENIN: O RELIGIJI IN CERKVI. IZBOR BESEDIL. Izbor, ureditev in uvodni študiji Marko Kerševan. CZDO Komunist, Ljubl jana 1980, str. 356, 8°, od tega prevodi Marxa/Engelsa, str . 20—290. Z imenskim in tematskim kazalom. Vsebina: 1* K a r l M a r x : Iz p r i p r a v l j a l - n i h z v e z k o v z a d o k t o r s k o d i s e r t a c i j o o E p i k u r u in D e m o k r i t u . Prevedel Valentin Kalan. Str. 20—29. •2 K a r l M a r x : Iz p r e d g o v o r a k d o k t o r s k i d i s e r t a c i j i . Prevedel Valentin Kalan. Str. 30—31. *3 K a r l M a r x : K r i t i k a P l u - ta r h o v e p o l e m i k e p r o t i E p i k u r o v i t e o l o g i j i . (Do- d a t e k k d i s e r t a c i j i ) . Prevedel Valentin Kalan. Str. 31—33. *4 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz č l a n - kov P i s m a iz W u p p e r t a l a. Prevedel Marko Kerševan. Str. 33 —35. *5 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz p i s e m F r i e d r i c h u G r a e b e r j u . Pre- vedel Marko Kerševan. *6 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz d e l a S c h e l l i n g in r a z o d e t j e . Pre- vedel Marko Kerševan. Str. 39—40. *7 K a r l M a r x : Iz č l a n k a P r i - p o m b e ob n a j n o v e j š e m p r u s k e m n a v o d i l u o c e n - z u r i . Prevedel Marko Kerševan. Str. 41—44. *3 K a r l M a r x : Iz p i s m a R u - g e j u , 20. m a r e c 1842. Prevedel Marko Kerševan. Str. 44. *9 Karl Marx: Iz članka Uvodnik v 179. številki Kölnskega častnika. Preve- i i ' del Primož Simoniti. Str. 44—58. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljublja- na 1969. 1̂0 K a r l M a r x : Iz s p i s a S e b e - s e d a o B r u n u B a u e r j u i n a k a d e m s k i s v o b o d i . Preve- del Marko Kerševan. Str. 58. *11 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz s p i s a F r i e d r i c h W i l h e l m IV, k r a l j p r u s k i . Prevedel Marko Kerševan. Str. 58. «12 K a r l M a r x : I z č l a n k a K o s - n u t k u z a k o n a o r a z v e z i . K r i t i k a k r i t i k e . Prevedel Mar- ko Kerševan. Str. 62—63. •13 Karl Marx: Iz pisma Rugeju, 30. nov. 1842. Prevedla Marica Dekleva-Mo- dic. Str. 63—64. Ponatis. *14 Karl Marx: Iz Kritike Heglovega dr- žavnega prava. Prevedel Primož Si- moniti. Str. 64. Ponatis iz Marx/En- gels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. *15 F r i e d r i c h E n g e l s : i z P i s e m i z L o n d o n a . Prevedel Marko Kerševan. Str. 59—61. *16 Karl Marx: Iz spisa Prispevek k ži- dovskemu vprašanju. Prevedel Pri- mož Simoniti. Str. 67—90. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. *17 Karl Marx: Iz pisma Rugeju, sept. 1843. Prevedel Primož Simoniti. Str. 91—92. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. *18 Friedrich Engels: Iz Napredka druž- bene reforme na celini. Po nemškem prevodu prevedel Marko Kerševan. Str. 92—96. •19 Karl Marx: Iz Prispevka h kritiki Heglove pravne filozofije. Uvod. Pre- vedla Marica Dekleva-Modic. Str. 96 do 99. Ponatis iz Marx/Engels: Izbra- na dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. *20 Friedrich Engels: Iz člankov Položaj Anglije. Prevedel Viktor Konjar. Str. 99—111. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. *21 Karl Marx: Iz ekscerptnih zvezkov [1844—1845]. [Iz pripomb k Millu]. Prevedel Primož Simoniti. Str. 111 164 Vestnik IMS 1982/1—2 —112. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. •22 Karl Marx: Iz ekonomsko-filozofskih rokopisov 1844 (Pariški rokopisi). Pre- vedel Primož Simoniiti. Str. 143—121. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljub- ljana 1969. •23 K a r l M a r x : I z p i s m a F e u - e r b a c h u , 11. a v g u s t 1844. Pre- vedel Marko Kerševan. Str. 121—122. *24 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s m a M a r x u , 19. n o v . 1844. Prevedel Marko Kerševan. Str. 122. *25 K a r l M a r x / F r i e d r i c h E n - g e l s : I z S v e t e d r u ž i n e . Pre- vedli Rado Riha, str. 123—126; Pri- mož Simoni ti, str. 126—131: ponat'is iz Marx/Engels: Izibrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969; Mile Šetinc, str. 131—135. •26 F r i e d r i c h E n g e l s : I z O p i s a v n o v e j š e m č a s u n a s t a l i h i n š e o b s t o j e č i h k o m u n i - s t i č n i h n a s e l b i n . Prevedel Marko Kerševan. Str. 135—136. *27 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s m a M a r x u , 22.-26. f e b r. 1845. Pre- vedel Marko Kerševan. Str. 137. •28 Friedrich Engels: Iz dela Položaj de- lavskega razreda v Anglija. Prevedel Jože Pokorn. Str. 137—140. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, I. zvezek, CZ, Ljubljana 1969. •29 Karl Marx: Iz Tez o Feuerbachu. Pre- vedel Božidar Debenjak. Str. 141. Po- natis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljub- ljana 1971. »30 Karl Marx/Friedrich Engels: Iz Nem- ške ideologije. Prevedli Marica De- kleva-Modic, str. 142—148; ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubljana 1971, Rado Riha, str. 149—150: nov prevod; Božidar Debenjak str. 150— 154: ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubljana 1971. •31 K a r l M a r x / F r i e d r i c h E n - g e l s : I z O k r o ž n i c e p r o t i K r i e g e j u . Prevedel Rado Riiha. Str. 155—458. •32 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s m a M a r x u , 19. a v g u s t 1846. Pre- vedel Rado Riha. Str. 158—159 *33 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz p i s m a M a r x u ; 18. o k t. 1846. Prevedel Marko Kerševan. Str. 159—162. *34 Karl Marx: Iz članka Komunizem ča- sopisa »Rheinischer Beobachter«. Pre- vedla Marica Dekleva. Str. 162—163. Ponatis iz O historičnem materializ- mu, CZ, Ljubljana 1956. *35 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s m a E n g e l s u , 25.-26. o k t. 1847. Pre- vedel Marko Kerševan. Str. 163. *36 Friedrich Engels: Iz Načel komuniz- ma. Prevedel Primož Simoniti Str. 163. Ponatis -iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zvezek, CZ, Ljubljana 1971. *37 Karl Marx/Friedrich Engels: Iz Mani- festa komunistične stranke (Komu- nističnega manifesta). Prevedla Ce- ne Vipotnik in Božidar Debenjak. Str. 164—166. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, II. zve- zek, CZ, Ljubljana 1971. •38 K a r l M a r x / F r i e d r i c h E n - g e l s : Iz r e c e n z i j v » N o v e m r e n s k e m č a s n i k u , p o l i t i č - no e k o n o m s k i r e v i j i « . D r u - g i z v e z e k , f e b r u a r 1850 ( D a u - m e r , R e l i g i j a n o v e dobe) . Prevedel Rado Riha. Str. 166—168. *39 Friedrich Engels: Iz Nemške kmečke vojne. Prevedel Dušan Kermavner [pravilno: Fran Petre]. Str. 169—193. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana de- la v petih zvezkih, III. zvezek, CZ, Ljubljana 1967. •40 Karl Marx/Friedrich Engels [pravilno Friedrich Engels]: Iz člankov Revo- lucija in kontrarevolucija v Nemčiji. Prevedel Maks Veselko. Str. 193—194. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, III. zvezek, CZ, Ljubljana 1967. *41 Karl Marx: Iz dela Osemnajsti bru- maire Ludvika Bonaparta. Prevedel Mirko Košir. Str. 194—195. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, III. zvezek, CZ, Ljublana 1967. *42 K a r l M a r x : I z č l a n k a D u - h o v š č i n a i n b o j za d e s e t - T. Mastnak: Bibliografi ja prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 1 6 5 u r n i d e l a v n i k . Po nemškem prevodu prevedel Marko Kerševan. Str. 195—196. *43 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz p i s m a M a r x u , 26. m a j 1853. Prevedel Marko Kerševan. Str. 197. *44 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n - g e l s u , 2. j u n i j 1853. Prevedel Marko Kerševan. Str. 197. *45 K a r l M a r x : K o n f l i k t s c e r - k v i j o v P r u s i j i . Po nemškem prevodu prevedel Marko Kerševan. *46 K a r l M a r x : Iz č l a n k a C e r - k v e n a a g i t a c i j a [— D e m o n - s t r a c i j a v H y d e P a r k u ] . Pre- vedel Marko Kerševan. Str. 199—200. *47 Karl Marx: Iz pisma ženi, 21. junij 1856. Prevedel Marko Kerševan. Str. 200—201. •48 K a r l M a r x : Iz O č r t o v za k r i t i k o p o l i t i č n e e k o n o - m i j e [ G r u n d r i s s e ] . Prevedla Mirko Rupel, str. 201—202: ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968; Marko Kerševan, str. 202—204. *49 Karl Marx: iz dela Prispevek h kri- tiki politične ekonomije [Predgovor]. Prevedel Mirko Rupel. Str. 204—205. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, Ljublja- na 1968. »50 K a r l M a r x : Iz T e o r i j o p r e s e ž n i v r e d n o s t i . Preved- la Marko Kerševan str. 205—207, in Marica Dekleva, str. 207: ponatis iz Marx/Engels: O historičnem materia- lizmu, CZ, Ljubljana 1956. *51 Karl Marx: Iz Kapitala. Prevedla Stane Krašovec, str. 207—210 in 213, in Ivan Lavrae, str. 211—213 in 213 do 214. Ponatis iz Kapital I, CZ, Lju- bljana 1961, in Kapital III, CZ, Ljub- ljana 1973. •52 K a r l M a r x : Iz p i s m a J o - h a n n u B a p t i s t u v o n S c h - w e i t z e r j u ( o s n u t e k ) , 13. o k t. 1868. Prevedel Marko Kerševan. Str. 214. *53 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s - m a M a r x u , 21. m a r e c 1869. Prevedel Marko Kerševan. Str. 214 do 215. »54 K a r l M a r x : I z p i s m a E n - g e 1 s u , 25. s e p t. 1869. Prevedel Marko Kerševan. Str. 215. *55 Karl Marx: Iz dela Državljanska voj- na v Franciji. Prevedel Cene Vipot- nik. Str. 216. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zve- zek, CZ, Ljubljana 1968. '56 K a r l M a r x : I z p i s m a B ü l - t e j u , 23. n o v . 1871. Prevedel Mar- ko Kerševan. Str. 216. *57 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s m a C. C a f i e r u , 28. j u l i j 1871. Po nemškem prevodu prevedel Marko Kerševan. Str. 216. *58 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz s p i s a E m i g r a n t s k a l i t e r a t u r a — p r o g r a m b 1 a n k i s t i č n i h b e - g u n c e v i z k o m u n e . Prevedel Rado Riha. Str. 217—218. *59 Karl Marx: Iz Kritike gothskega pro- grama. Prevedel Maks Veselko. Str. 218—219. Ponatis iz Marx/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, IV. zve- zek, CZ, Ljubljana 1968. *60 Friedrich Engels: Iz Dialektike pri- rode. Prevedel Ivo Pirkovič. Str. 219 —,227. Ponatis iz Dialektika priro- de, CZ, Ljubljana 1953. *61 Friedrich Engels: Iz Anti-Dühringa. Prevedel Maks Veselko. Str. 228— 231. Ponatis iz Gospoda Evgena Dü- hringa prevrat v znanosti, CZ, Ljub- ljana 1958. •62 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p r i - p r a v l j a l n i h d e l z a A n t i - D ü h r i n g a . Prevedel Marko Ker- ševan. Str. 231—232. »63 K a r l M a r x : I z i n t e r v j u j a z a » C h i c a g o T r i b u n e « , 18. d e c . 1878. Prevedel Marko Kerše- van. Str. 232—233. *64 Friedrich Engels: Bruno Bauer in pra- krščanstvo. Prevedla Marica Dekleva. Str. 233—241. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, V. zve- zek, CZ, Ljubljana 1975. *65 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s - m a M a r x u , 8. d e c . 1882. Pre- vedel Marko Kerševan. Str. 241. *66 Friedrich Engels: Iz dela Izvor druži- ne, privatne lastnine in države. Pre- vedel Cene Vipotnik. Str. 242—243. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela 166 Vestnik IMS 1982/1—2 v petah zvezkih, V. zvezek, CZ, Ljub- ljana 1975. *67 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s - m a B e r n s t e i n u , j u l i j 1884. Prevod Marko Kerševan. Str. 243. *68 Friedrich Engels: Iz dela Ludwig Feuerbach in iztek nemške klasične filozofije. Prevedel Božidar Debenjak. Str. 243—253. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, V. zve- zek, CZ, Ljubljana 1975. •69 F r i e d r i c h E n g e l s : I z č l a n - ka J u r i s t o v s k i s o c i a l i z e m . Prevedel Marko Kerševan. Str. 253 —255. *70 Friedrich Engels: Iz pisma J. Blochu, 21. sept. 1890. Prevedla Marica De- kleva. Str. 255. Ponatis iz O historič- nem materializmu. CZ, Ljubljana 1956. *71 Friedrich Engels: Iz pisma K. Schmi- dtu, 27. okt. 1890. Prevedla Marica Dekleva. Str. 255—256. Ponatis iz O historičnem materializmu, CZ, Ljub- ljana 1956. *72 Friedrich Engels: Iz kritike social- demokratskega programskega osnut- ka 1891 (»erfurtskega«). Prevedel Maks Veselko. Str. 256. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, V. zvezek, CZ, Ljubljana 1975. *73 Friedrich Engels: Iz uvoda k angeš- ki izdaji dela Razvoj socializma od utopije do znanosti. Prevedel Mirko Košir. Str. 257—263. Ponatis iz Marx/ Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968. *74 Friedrich Engels: Iz pisma F. Meh- ringu, 14. julij 1893. Prevedla Marica Dekleva. Str. 263—265. Ponatis iz O historičnem materializmu, CZ, Ljub- ljana 1956. 75 Friedrich Engels: Prispevek k zgodo- vini prakrišoanstva. Prevedel Maks Veselko ml. Str. 265—289. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, V. zvezek, CZ, Ljubljana 1975. *76 Friedrich Engels: Iz predgovora k no- vi izdaji Marxovega dela Razredni boji v Franciji. Prevedel Boris Ma- jer. Str. 289—290. Ponatis iz Marx/ Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, III. zvezek, CZ, Ljubljana 1967. 1981 *99 Karl Marx: Kritika Heglovega državnega prava. Prevedel Pr i - mož Simoniti. Tribuna 18, let. XXX, 8. april 1981. Ponatis iz Marx/Engels: Izbrana dela v pe- tih zvezkih, I, zvezek, Ljubl jana 1969. *100 Karl Marx: Državljanska vojna v Franciji . Prevedel Cene Vipot- nik. Radio študent, Ljubl jana 1981. Izbor po Marxu/Engels: Iz- brana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubl jana 1968. 101 Friedrich Engels: Pismo Marxu, 23. maj 1856. [Uredniški naslov: Drobci o zgodovini irskih proti- slovij.] Prevedla Igor Kramber- ger lin Snežana Štabi. Dialogi 10/ 1981, str. 734—737. S prevajalče- vima uvodom in komentarjem o Marxovih in Engelsovih pismih in o preva janju pisem. Natis po bibl. enoti 83. *102 K a r l M a r x : O č r t i k r i t i - k e p o l i t i č n e e k o n o m i - j e . ( P r v i o s n u t e k ) 1857— 1858. Prevedla Rado Riha, str. 125—172, in Božidar Debenjak, str. 173—191 [redigiran ponatis iz Problemov 49/1967 in 50/1967; dodani zadnji t r i je odstavki]. Ve- stnik Inštiuta za marksistične študije 1—2/1981, str. 123—206, B5. Z uredniškimi opombami in pojasnili. Izšlo tudi kot separat, 84 str., B5. *103 K a r l M a r x : R a z l i k a d e - m o k r i t s k e i n e p i k u r e j - s k e f i l o z o f i j e n a r a v e — z d o d a t k o m . [I. d e l , II. d e l , 1. p o g 1.] Prevedel Va- lentin Kalan. Vestnik Inštituta za marksistične študije 1—2/1981, str. 43—106, B5. Z uredniškimi opombami in pojasnili. Izšlo tudi kot separat, 64 str. B5. 103 a K a r l M a r x : R e f l e c t i - on. [Iz l o n d o n s k i h e k s - T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 167 c e r p t n i h z v e z k o v . ] Preve- vedel Rado Riha. Vestnik Inštitu- ta za marksistične študije 1—2/ 1981, str. 107—122, B5. Z ured- niškimi opombami in pojasnili. 104 K a r l M a r x : H k r i t i k i p o l i t i č n e e k o n o m i j e . [ P r i s p e v e k h k r i t i k i p o - l i t i č n e e k o n o m i j e . ] Pre- vedla D. Jovan [ = Igor Kramber- ger]. Tribuna 13—14, 15—16, 18, 19—20, 23—24, let. XXX, 4. ma- rec, 18. marec, 8. april, 22. april, 22. maj , 1981; 4—5, 8—9, 10—11, 13—14, let. XXXI, 26. nov., 14. dec. 1981, 12. januar 1982. Z ob- sežnimi opombami in prevajalče- vimi pojasnili. •12 K a r l M a r x : Iz p i s m a L a s - s a l l u , 12. n o v . 1858. •13 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s u , 29. n o v . 1858. •14 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s a , m e d 13. i n 15. j an. 1859. •15 K a r l M a r x : Iz p i s m a W e y - d e m e y e r j u , 1. f e b . 1859. *16 F r i e d r i c h E n g e l s : I z p i s m a L a s s a l l u , 14. m a r e c 1859. 17 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s u , 16. m a r e c 1859. •18 K a r l M a r x : I z p i s m a L a s - s a l l u , 28. m a r e c 1859. •19 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s u , 7. j u n i j 1859. •20 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s u, 22. j u l i j 1859 *21 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s u, 7. n o v . 1859. 1982 105 Karl Marx/Friedrich Engels: Pis- ma [ob prevodu Marxovega dela »H kritiki politične ekonomije«]. Izbral in prevedel Igor Kramber- ger. Tribuna 13—14, let. XXXI, 12. januar 1982, str. 12—14, A3. Vsebina: »1 K a r l M a r x : Iz p i s m a L a s - s a l l u , 21. dec. 1857. *2 K a r 1 M a r x : Iz p i s m a E n - ge 1 s u, 16. j a n. 1858. *3 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s a , 29. j an. 1858. »4 K a r l M a r x : I z p i s m a E n g e l - s a , 1. f e b . 1858. *5 K a r l M a r x : Iz p i s m a L a s - s a l l u , 22. f e b . 1858. "6 K a r l M a r x : Iz p i s m a L a s - s a l l u , 11. m a r e c 1858. *7 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s u , 29. m a r e c 1858. *8 F r i e d r i c h E n g e l s : Iz p i s m a M a r x u , 9. a p r i l 1858. * 9 K a r l M a r x : Iz p i s m a L a s - s a l l u , 31. m a j 1858. •10 K a r l M a r x : I z p i s m a E n g e l - s u , 21. s ep t. 1858. *11 K a r l M a r x : Iz p i s m a E n g e l - s u , 8. o k t. 1858. 106 K a r l M a r x / F . E n g e l s : G o v o r a M a r x a i n E n g e l - s a n a m e d n a r o d n e m m i - t i n g u o b o b l e t n i c i p o l j s k e v s t a j e i z l e t a 1830, 29. n o v e m b r a 1847 v L o n d o n u . Prevedla Diana Si- vec. Časopis za kri t iko znanosti / Mladina / Radio Študent / Tri- buna: POLJSKA. ZBORNIK. Ljubl jana 1982, str. 66—67, A4. Z uvodno študijo Pavla Zgage in z uredniškimi pojasnili. 107 K a r l M a r x / F . E n g e l s : G o v o r a M a r x a i n E n g e l - s a n a p r o s 1 a v i d r u g e o b - l e t n i c e k r a k o v s k e v s t a - j e , 22. f e b r u a r j a 1848 v B r u s l j u . Prevedla Nada Špo- lar-Kirn. Časopis za krit iko zna- nosti / Mladina / Radio Študent / Tribuna: POLJSKA. ZBORNIK. L jub l jana 1982, str. 67—69, A4. Z uvodno študijo Pavla Zgage in z uredniškimi pojasnili. 108 F r i e d r i c h E n g e l s : K a j i m a d e l a v s k i r a z r e d o p - r a v i t i s P o l j s k o . Prevedel Pavel Zgaga. Časopis za krit iko znanosti / Mladina / Radio Štu- dent / Tr ibuna: POLJSKA. 168 Vestnik IMS 1982/1—2 ZBORNIK. L jub l j ana 1982, str. 70—73, A4. Z uvodno študijo prevaja lca in uredniškimi pojas- nili. 109 K a r l M a r x : P o l j s k o v p r a š a n j e . Prevedel Pavel Zgaga. Časopis za kri t iko znano- sti / Mladina / Radio Študent / Tr ibuna: POLJSKA. ZBORNIK. L jub l j ana 1982, str. 73, A4. Z uvodno študijo prevaja lca in uredniškimi pojasnili. 110 Friedrich Engels: K a j ima delav- ski razred opravit i s Poljsko. Prevedel Pavel Zgaga. Radio Študent, L jub l j ana 1982. P rebra - na bibl. enota 108. *111 Karl Marx: Očrti kritike politič- ne ekonomije (Prvi osnutek) 1857—58. Uvod. Prevedla Rast- ko Močnik in Rado Riha. Prob- lemi—Razprave 4—6/1982, str. 291—311, B5. Z uredniškimi op- ombami in pojasnili R. Rihe. *112 Karl Marx: Kapital. Kritika po- litične ekonomije. Prvi zvezek. Osmo poglavje: Delavnik. Deveto poglavje: Stopnja in masa pre- sežne vrednosti. Prevedel Leo Še- šerko. Časopis za kri t iko znano- sti 50/1982, str. 7—63, B5. *113 Karl Marx: Kapital. Kritika poli- tične ekonomije. Prvi zvezek. De- seto poglavje: Pojem relativne presežne vrednosti. Enajsto po- glavje: Kooperacija. Prevedel Darko Št ra jn . Časopis za krit iko znanosti 51—52/1982, str. 7—23, B5. * 1 1 4 K a r I M a r x : I z e k s c e r p - t o v i z »N a c i o n a l n e g a s i s t e m a p o l i t i č n e e k o - n o m i j e « F r i e d r i c h a L i - s t a . Prevedel Tomaž Mastnak. Časopis za kri t iko znanosti 53— 54/1982, str . 83, B5. S p reva ja l - čevimi uredniškimi pojasnili in opombami. 115 K a r l M a r x : O F r i e d - r i c h a L i s t a k n j i g i » N a - c i o n a l n i s i s t e m p o l i t i č - n e e k o n o m i j e « . Prevedel Tomaž Mastnak. Časopis za kri- tiko znanosti 53—54/1982, str. 85 —105, B5. S študijama Francka Drenovca in Tomaža Mastnaka ter s prevajalčevimi uredniškimi pojasnili in opombami. 116 FRIEDRICH ENGELS: PROTI ZAROTI MOLKA. SPISI O MARXOVEM KAPITALU I. Z uvodnim pojasnilom, uvodno štu- dijo Sreča Kirna, Leva Krefta, Jožeta Kunza in Tomaža Mast- naka, prevodom študije Ernesta Czöbela »Sedem Engelsovih re- cenzij prvega zvezka ,Kapitala'«, uredniškimi opombami in pojas- nili, pr imerjalnim kazalom med 1. in 4. izdajo »Kapitala« in imenskim kazalom. Knjižnica re- volucionarne teorije, Ljubl jana 1982, str. 191, B5. Vsebina: 1 Friedrich Engels: Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Die Zukunft«. Prevedla Ljubica Hörtner. Str. 97— 99. Ponatis bibl. enote 87. 2 Friedrich Engels: Recenzija prvega zvezka »-Kapitala« za »Rheinische Zei- tung«. Prevedla Ljubica Hörtner. Str. 99—101. Prejšnji prevod v Engels: O »Kapitalu« Karla Marxa, CZ, Ljub- ljana 1950. 3 F r i e d r i c h E n g e l s : R e c e n - z i j a p r v e g a z v e z k a »K a p i - t a l a« za » E l b e r f e l d e r Z e i - t u n g«. Prevedla Ljubica Hörtner. Str. 10—103. 4 F r i e d r i c h E n g e l s : R e c e n - z i j a p r v e g a z v e z k a »K a p i - t a l a« za » D ü s s e l d o r f e r Z e i - t u n g«. Prevedel Franc Milošič. Str. 103—>104. 5 F r i e d r i c h E n g e l s : R e c e n - z i j a p r v e g a z v e z k a » K a p i - t a l a « za » B e o b a c h t e r « . Preve- del Franc Milošič. Str. 104—105. 6 F r i e d r i c h E n g e l s : R e c e n - z i j a p r v e g a z v e z k a »K a p i - T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 169 t a l a« za » S t a a t s - A n z e i g e r f ü r W ü r t t e m b e r g « . Prevedel Franc Milošič. Str. 105—107. 7 F r i e d r i c h E n g e l s : R e c e n - z i j a p r v e g a z v e z k a »K a p i - t a l a« za » N e u e B a d i s c h e L a n d e s z e i t u n g « . Prevedel Franc Milošič. Str. 107—108 8 Friedrich Engels: Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Demokratisches Wochenblatt«. Prevedel Franc Mi- lošič. Str. 108—113. Prejšnji prevod v Marx/Engels: Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zvezek, CZ, Ljubljana 1968. 9 Friedrich Engels: Konspekt prvega zvezka »Kapitala«. Prevedel Tomaž Mastnak; pri dodelavi prevoda sodelo- vala Igor Kramberger in Snežana Šta- bi. Str. 114—144. Prejšnji prevod v Engels: O »Kapitalu« Karla Marxa, CZ, Ljubljana 1950. 10 Friedrich Engels: Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Fortnightly Re- view«. Po nemškem prevodu prevedel Tomaž Mastnak; pri redakciji prevo- da sodelovala Igor Kramberger in Snežana Štabi. Prejšnji prevod v En- gels: O »Kapitalu« Karla Marxa, CZ, Ljubljana 1950. 11 F r i e d r i c h E n g e l s : K. M a r x . [ Č l a n e k za »G a r t e n l a u b e « i z l e t a 1869.] Prevedel Franc Milošič. Str. 165—168. II. KAZALO NASLOVOV Friedrich Engels Anti-Dühring ->• Gospoda Eugena Düh- ringa prevrat znanosti Bruno Bauer in prakrščanstvo / Bruno Bauer und das Urchristentum: 44.10, 98.64 Delavska stranka / A working men's party [Eine Arbeiterpartei]: 44.8 Delavsko gibanje v Ameriki / Die Ar- beiterbewegung in Amerika: 44.18 Dialektika prirode / Dialektik der Na- tu r : 59.39, 98.60 Dva govora o komunizmu v Elberfeldu / Zwei Reden in Elberfeld: 77.16 Emigrantska literatura / Flüchtlings- literatur : 98.58 Fourierov fragment o trgovini / Ein Fragment Fouriers über den Handel: 77.10 Friedrich Wilhelm IV., k ra l j pruski / Friedrich Wilhelm IV., König von Preussen: 98.li Gib an j a 1847 / Die Bewegungen von 1847: 22.7 Gospoda Eugena Dühringa prevra t zna- nosti (Anti-Dühring) / Herrn Eugens Dühring's Umwälzung der Wissen- schaft. (Anti-Dühring): 59.29, 76, 77.4, 77.17, 98.61 — Iz pripravl jalnih del za Anti -Düh- ring: 76, 98.62 Govor na Marxovem grobu / Das Be- gräbnis von Karl Marx : 44.U H »Kmečki vojni« / Zum »Bauern- krieg«: 44.18 H kritiki socialnodemokratičnega pro- gramskega osnutka iz leta 1891 / Zur Kritik des sozialdemokratischen Pro- grammentwurfs 1891: 44.21, 45.13, 98.72 170 Vestnik IMS 1982/1—2 Izvor družine, privatne lastnine in države / Der Ursprung der Familie, des Privateigentums und des Staates: 36, 44.is, 59.15, 98.ee Juristovski socializem / Juristensozia- lismus : 98.69 Kaj ima delavski razred opraviti s Poljsko / What have the working clas- ses to do with Poland?: 108, 110 Karl Marx [članek za »Gartenlaube«]: 116.U Karl Marx [članek za »Volks-Kalen- der«] : 13.17 Karl Marx, »Prispevek h kritiki poli- tične ekonomije« / Karl Marx, »Zur Kritik der politischen Oekonomie«: 13.5 Kmečka vojna —» Nemška kmečka vojna Kmečko vprašanje v Franciji in Nem- čiji / Die Bauernfrage in Frankreich und Deutschland: 44.28 Konspekt prvega zvezka »Kapitala« / Konspekt über »Das Kapital« von Karl Marx: 116.9 Kritika socialnodemokratičnega pro- gramskega osnutka iz leta 1891 -»- H kritiki socialnodemokratičnega pro- gramskega osnutka iz leta 1891 Ludwig Feuerbach in iztek klasične nemške filozofije / Ludwig Feuerbach und der Ausgang der klassischen deu- tschen Philosophie: 44.15, 59.28, 98.68 Marka / Die Mark: 13.19 Marx in »Neue Rheinische Zeitung« 1848—1849 / Marx und die »Neue Rhei- nische Zeitung«: 44.12 Marxov »Kapital« -*• Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Demokratisches Wochenblatt« Mednarodnemu kongresu socialističnih študentov / An den Internationalen Kongress sozialistischer Studenten: 44.25, 51 Načela komunizma / Grundsätze des Kommunismus: 22.5, 59.so, 60, 65, 88, 98.36 Napredek družbene reforme na celini / Progress of social reform on the con- tinent: 69, 77.6, 98.18 Nemška kmečka vojna / Der deutsche Bauernkrieg: 12.3, 34, 77.5, 98.39 Nemške razmere / The state of Germa- ny: 22.3 O avtoriteti / Dell'autoritä [Von der Autorität]: 13.13 O propadu fevdalizma in nastanku buržoazije / Ueber den Verfall des Feudalismus und das Aufkommen der Burgeoisie: 44.17 O socialnem vprašanju v Rusiji / So- ziales aus Russland [Flüchtlingslitera- tur V.]: 13.14 O stanovanjskem vprašanju / Zur Wohnungsfrage: 13.12, 31, 54, 59.23 Očrti za kritiko nacionalne ekonomije / Umrisse zu einer Kritik der National- ökonomie: 16.9 Odgovor častivrednemu Giovanniju Bovio /Antwort an den ehrenwerten Giovanni Bovio: 44.24 Odgovor gospodu Paulu Ernstu / Ant- wort an Herrn Paul Ernst: 44.20 Opis v novejšem času nastalih in še obstoječih komunističnih naselbin / Be- schreibung der in neuerer Zeit entstan- denen und noch bestehenden kommu- nistischen Ansiedlungen: 77.15, 98.26 Opis komunističnih naselbin, ki so na- stale v novejšem času in še obstajajo -*• prejšnji naslov T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 171 Pisma iz Londona / Briefe ans London: 77.13, 98.15 Pisma iz Wuppertala / Briefe aus dem Wuppertal: 98.4 Pismo Beblu, 18./28. marca 1875: 45.2 Pismo Beblu, 12. okt. 1875: 45.4 Pismo Beblu, 15. okt. 1875: 77.18 Pismo Beblu. 1./2. maj 1891: 45.12 Pismo Bernsteinu, julij 1884: 98.6- Pismo J. Blochu, 21. sept. 1890: 59.5, 98.70 Pismo Brackeju, 11. okt. 1875: 45.3 Pismo C. Cafieru, 28. julija 1871: 98.57 Pisma Friedrichu Graeberju: 98.5 Pismo M. Harkness, april 1888: 59.33 Pismo Kautskemu, 7. jan. 1891: 45.5 Pismo Kautskemu, 15. jan. 1891: 45.6 Pismo Kautskemu, 5. feb. 1891: 45.7 Pismo Kautskemu, 11. feb. 1891: 45.8 Pismo Kautskemu, 23. feb. 1891: 45.10 Pismo Kautskemu, 29. junij 1891: 45.14 Pismo Kautskemu, 14. oktober 1891: 44.22, 45.15 Pismo M. Kautsky, 26. nov. 1885: 59.32 Pismo Lassallu, 14. marec 1859: 105.16 Pismo Lassallu, 18. maj 1859: 59.35 Pismo Marxu, 19. nov. 1844: 98.24 Pismo Marxu, 22.-26. febr. 1845: 98.27 Pismo Marxu, 17. marec 1845: 77.9 Pismo Marxu, 19. avgust 1846: 98.32 Pismo Marxu, 18. okt. 1846: 98.33 Pismo Marxu, 25.-26. okt. 1847: 98.35 Pismo Marxu, 26. m a j 1853: 98.43 Pismo Marxu, 23. ma j 1856: 83, 101 Pismo Marxu, 15. nov. 1857: 84 Pismo Marxu, 7. dec. 1857: 84 Pismo Marxu, 9. april 1858: 105.8 Pismo Marxu, 21. marec 1869: 98.53 Pismo Marxu, 8. dec. 1882: 98.65 Pismo F. Mehringu, 14. julij 1893: 59.26, 98.74 Pismo K. Schmidtu, 5. avg. 1890: 59.4 Pismo K. Schmidtu, 27. okt. 1890: 59.22, 98.71 Pismo Sorgeju, 11. feb. 1891: 45.» Pismo Sorgeju, 4. marec 1891: 45.li Pismo Starkenburgu, 25. januar 1871: 59.6 Položaj Anglije / Die Lage Englands: 16.12, 59.41, 98.20 Položaj delavskega razreda v Angliji / Die Lage der arbeitenden Klasse in England: 16.14, 26, 59.19, 77.12, 98.28 Potrebni in odvečni družbeni razredi / Social classes — necessary and super- fluous [Notwendige und überflüssige Gesellschaftsklassen]: 44.9 Pravična mezda za pravično delo / A fair day's wages for a fair day's work [Ein gerechter Tagelohn f ü r ein gerech- tes Tagewerk]: 44.7 Predgovor k 2. nemški izdaji -»- Položa- ja delavskega razreda v Angliji. 172 Vestnik IMS 1982/1—2 Predgovor k novi izdaji —> Marxovega dela Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta Prispevek k zgodovini prakrščanstva / Zur Geschichte des Urchristentums : 44.27, 98.75 Prispevek k zgodovini Zveze komuni- stov / Zur Geschichte des Bundes der Kommunisten : 44.14 Razvoj socializma od utopije do znano- sti / Die Entwicklung des Soziallismus von der Utopie zur Wissenschaft / So- cialisme utopique et socialisme scienti- fique : 13.18, 42, 59.12 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Die Zukunft«: 87, 116.1 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Elberfelder Zeitung« : 116.3 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Rheinische Zeitung« 116.2 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Düsseldorfer Zeitung« : 116.4 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Beobachter« : 116.5 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Staats-Anzeiger fü r Württemberg«: 116.8 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Neue Badische Landeszeitung«: 116.7 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Demokratisches Wochenblatt«: 13.9, 116.8 Recenzija prvega zvezka »Kapitala« za »Fortnightly Review« : 116.19 Revolucija in kontrarevolucija v Nem- čiji / Germany. Revolution and Coun- ter-revolution [Revolution und Konter- revolution in Deutschland] : 12.4, 98.40 Schelling in razodetje / Schelling und die Offenbarung: 98.6 Sklepna beseda k »O socialnem vpra- šanju v Rusiji« / Nachwort [zu Soziales aus Russland]: 44.26 Socializem v Nemčiji / Der Sozialismus in Deutschland: 44.23 Uvod v -> Dialektiko prirode: 44.2 Uvod iz leta 1891 v -*• Marxovo Držav- ljansko vojno v Franciji: 13.10, 59.24 Uvoda iz leta 1884 in 1891 v -> Marxo- vo Mezdno delo in kapital: 22.9 Uvod iz leta 1895 v -> Marxove Razred- ne boje v Franciji 1848—1850: 12.i Uvoda k angleški izdaji dela -* Razvoj socializma od utopije do znanosti: 98.73 Vloga dela pri preobrazbi opice v člo- veka / Anteil der Arbeit an der Men- schenwerdung des Affen: 13.16, 59.31 Začetek konca v Avstriji / Der Anfang des Endes in Oesterreich: 22.8 Zunanja politika ruskega carizma / Die Auswärtige Politik des russischen Za- rentums: 44.19 Karl Marx Bastiat in Carey. Iz manuskriptov iz let 1857/1858 / Bastiat und Carey: 55 Beda filozofije / Misère de la philoso- phie / Das Elend der Philosophie: 22.4, 59.21 Bodoči rezultati britanskega gospostva v Indiji / The future results of British rule in India [Die künftigen Ergebnisse der britischen Herrschaft in Indien] : 12.7 Britansko gospostvo v Indiji / The Bri- tish rule in India [Die britische Herr- schaft in Indien] : 12.0, 62 Cerkvena agitacija [Demonstracije v Hyde Parku] / Kirchliche Agitation T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 173 [— Eine Demonstration im Hyde Park] : 98.46 Debate o svobodi tiska / Debatten über Pressfreiheit und Publikation der Landständischen Verhandlungen [Die Verhandlungen des 6. rheinischen Landtags]: 18 Doktorska disertacija -»- Razlika demo- kritske in epikurejske filozofije narave »Družba prihodnosti bo ali komunizem ali barbarstvo« (citat): 20, 30 Državljanska vojna v Franciji / The Civil War in France [Der Bürgerkrieg in Frankreich]: 13.10, 59.25, 98.55, 100 Duhovščina in boj za deseturni delav- nik / The clergy and the socialism [Der Klerus (und der Kampf um den Zehn- stundentag)] : 98.42 Ekscerptni zvezki [1844—1845]: Pri- kombe k ekonomom. [Iz pripomb k Millu, Sayu, Smithu, Prevostu, Ricar- du in Boisguillebertu]: 16.11, 98.21 Ekscerptni zvezi 1845—1846. Pripombe k Owenovim »Lectures on the Marri- age of Priesthood of the Old Lmmoral World«: 77.14 Ekscerpti iz »Nacionalnega sistema po- litične ekonomije« Friedricha Lista: 114 Govor na haaškem kongresu / Rede über den Haager Kongress: 13.li Govor na obletnici lista »People's Pa- per« J Rede auf der Jahresfeier des »People's Paper«: 13.i, 59.18 Heglova konstrukcija Fenomenologije. Iz beležnice 1844—47 / Hegelsche Kon- struktion der Phänomenologie: 22.2 H kritiki politične ekonomije J Zur Kritik del politischen Oekonomie: 13.4, 59.3, 98.49, 104 Inavguralna poslanica Mednarodnega delavskega združenja / Inauguraladres- se der Internationalen Arbeiter-Asso- ziation : 13.6 Intervju za »Chicago Tribune« 18. dec. 1878: 98.36 Kapital. Kri t ika politične ekonomije. Prvi zvezek. Knj iga I: Produkcijski proces kapitala. 1. izd., Hamburg 1867. / Das Kapital. Krit ik der politischen Oekonomie. Erster Band 1. Aufl. : 46, 47, 71 Kapital. Kri t ika politične ekonomije. Prvi zvezek. Knj iga I: Produkcijski proces kapitala. (2. izd.), 4. izd. / Das Kapital. Krit ik der politischen Oeko- nomie. Erster Band. 2.—4. Aufl . : 59.8, 72, 92—94, 98.si, 112, 113 Kapital. Kri t ika politične ekonomije. Drugi zvezek. Druga knj iga : Proces cir- kulacije kapitala. / Das Kapital. Kritik der politischen Oekonomie. Zweiter Band: 11 Kapital. Kri t ika politične ekonomije. Tretj i zvezek. Tre t ja kn j iga : Celotni proces kapitalistične produkcije / Das Kapital. Krit ik der politischen Oeko- nomie. Dri t ter Band.: 35, 59.13 Komunizem časopisa »Rheinischer Beo- bachter« / Der Kommunismus des »Rheinischen Beobachters«: 98.34 Konflikt s cerkvijo v Prus i j i / Der Kirchenkonflikt in Preussen: 98.45 K osnutku zakona o razvezi / Zum Ehe- scheidungsgesetzentwurf : 98.12 Kritika gothskega programa / Kritik des Gothaer Programms (Randglossen zum Programm der deutschen Arbei- terpartei) : 13.15, 45. i , 59.38, 64, 98.59 Kritika Heglovega državnega prava / Kritik der Hegeischen Staatsrechts: 16.4, 98.14, 99 174 Vestnik IMS 1982/1—2 Kritika nacionalne ekonomije. Pariški rokopisi 1844. (»Ekonomsko-filozofski rokopisi«) / Zur Kritik der Nationalö- konomie. (Oekonornisch-philosophische Manuskripte): I6.10, 24, 25, 41, 59.16, 98.22 Mezda, cena in profit / Value, Priče and Profit [Lohn, Preis und Profi t] : 13.8, 39 Mezdno delo in kapital / Lohnarbeit und Kapital: 22.9, 40, 59.14 Občanska družba in komunistična re- volucija. Iz beležnioe 1844—47 / Die bürgerliche Gesellschaft und die kom- munistische Revolution: 22.2 O »Bedi filozofije« / Ueber »Misere de la philosophie«: 77.8 Obrobne pripombe h Kaufmanu [Illa- rion Ignat'evic Kaufman: Teorija niha- nja cen]: 70 Obrobne pripombe k Dühringovi Kri- tični zgodovini nacionalne ekonomije / Randnoten zu Dührings Kritische Ge- schichte der Nationalökonomie Očrti kritike politične ekonomije. (Prvi osnutek) 1857—58 / Grundrisse der Kritik der politischen Oekonomie. (Ro- hentwurf) 1857—1858: 1—4, 6—9, 13.2, 13s, 59.10, 72.2, 98.48, 102, 111 Obrobne pripombe k Adolpha Wagner- ja »Učbeniku politične ekonomije« / Randglossen zu Adolph Wagners »Lehrbuch der politischen Oekono- mie«: 5 O Friedricha Lista knjigi »Nacionalni sistem politične ekonomije« / Ueber Friedrich Lists Buch »Das nationale System der politischen Oekonomie«: 115 O Proudhonu / Ueber P.—J. Proudhon: 13.7 Osemnajsti brumaire Ludvika Bona- parta / Der achtzehnte Brumaire des Louis Bonaparte: 12.5, 14, 37, 38, 59.40, 66, 98.41 Pismo Annenkovu, 28. dec. 1846: 59.2 Pismo Bolteju, 23. nov. 1871: 98.56 Pismo Engelsu, 2. junij 1853: 98.44 Pismo Engelsu, 8. dec. 1857: 85 Pismo Engelsu, 18. dec. 1857: 85 Pismo Engelsu, 25. dec. 1857: 86, 91 Pismo Engelsu, 16. jan. 1858: 105.2 Pismo Engelsu, 29. jan. 1858: 105.s Pismo Engelsu, 1. feb. 1858: 105.4 Pismo Engelsu, 29. marec 1858: 105.7 Pismo Engelsu, 2. april 1858: 52 Pismo Engelsu, 21. sept. 1858: 105.10 Pismo Engelsu, 8. okt. 1858: 105.11 Pismo Engelsu, 29. nov. 1858: 105.is Pismo Engelsu, med 13. in 15. jan. 1859: 105.14 Pismo Engelsu, 16. marec 1859: 105.17 Pismo Engelsu, 7. junij 1859: 105.19 Pismo Engelsu, 22. julij 1859: 105.20 Pismo Engelsu, 7. nov. 1859: 105.21 Pismo Engelsu, 27. junij 1867: 48 Pismo Engelsu, 25. sept. 1869: 98.45 Pismo Feuerbachu, 11. avgust 1844: 98.23 Pismo Kugelmannu, 11. julij 1868: 59.30 Pismo Kugelmannu, 17. april 1871: 59.7 Pismo Lassallu, 21. dec. 1857: 105.i T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 175 Pismo Lassallu, 22. feb. 1858: 105.6 Pismo Lassallu, 11. marec 1858: 105.« Pismo Lassallu, 31. maj 1858: 105.9 Pismo Lassallu, 12. nov. 1858: 105.12 Pismo Lassallu, 28. marec 1859: 105.18 Pismo Lassallu, 19. april 1859: 59.34 Pismo očetu, 10. nov. 1837: 16.2 Pismo Rugeju, 20. marec 1842: 98.8 Pismo Rugeju, 30. nov. 1842: 98.u Pismo Rugeju, maj 1843: 16.5 Pismo Rugeju, sept. 1843: 15, 16.6, 98.17 Pismo Johannu Baptistu von Schweit- zer ju (osnutek) 13. okt. 1868: 98.52 Pismo Sorgeju, 19. okt. 1877: 67, 77.20 Pismo uredništvu »Otečestvenije za- piski« : 61 Pismo Weydemeyerju, 1. feb. 1859: 105.15 Pismo V. I. Zasuličevi (prvi osnutek): 44.5 Pismo V. I. Zasuličevi, 8. marec 1881: 44.5 Pismo ženi, 21. junij 1856: 43, 98.47 Politični indiferentizem / L' indifferen- za in materia politica [Der politische Indifferentismus]: 77.19 Poljsko vprašanje / Polish Question: 109 Pratekst »H kritiki politične ekonomi- je« / Urtext von »Zur Kritik der poli- tischen ekonomie«: 77.i Pripombe ob najnovejšem pruskem na- vodilu o cenzuri / Bemerkungen über die neueste preussische Zensurinstruk- tion: 98.7 Pripravljalni zvezki za doktorsko diser- tacijo o Epikuru in Demokritu / Hefte zur epikurischen, stoischen und skep- tischen Philosophie: 98.1 Prispevek h kritiki Heglove pravne fi- lozofije. Uvod. / Zur Kritik der Hegel- schen Rechtsphilosophie. Einleitung: 16.8, 59.27, 98.19 Prispevek h krit iki politične ekonomije -*• H kritiki politične ekonomije Prispevek k židovskemu vprašanju / Zur Judenfrage: 16.7, 59.42, 98.16 Razlika demokritske in epikurejske fi- lozofije narave — z dodatkom / Diffe- renz der demokritischen und epikurei- schen Naturphilosophie nebst einem Anhange: 98.2, 98.s, 103 Razmišljanje mladeniča ob izbiri po- klica / Ueberlegungen eines jungen Mannes bei der Gelegenheit der Be- rufsauswahl : 16.i Razredni boji v Franciji 1848—1850. / Die Klassenkämpfe in Frankreich 1848 bis 1850: 12.i Reflection. [Iz londonskih ekscerptnih zvezkov]: 103 a Rezultati neposrednega produkcijskega procesa / Resultate des unmittelbaren Produktionsprozesses : 49 Smrtna kazen / Capital punishment [Die Todesstrafe]: 23, 53, 90 Še beseda o Brunu Bauerju in akadem- ski svobodi / Noch ein Wort über : »Bruno Bauer und die akademische Lehrfreiheit von Dr. O. F. Gruppe. Berlin 1842.«: 98.io Teorije o presežni vrednosti / Theorien über den Mehrwert : 59.17, 98.50 176 Vestnik IMS 1982/1—2 Teze o Feuerbachu / Ueber Feuerbach : 22.2, 29, 32, 59.9, 98.29 Uvodna pripomba k -»- Engelsovemu Razvoju socializma od utopije do zna- nosti : 13.18 Uvodnik v 179. številki »Kölnskega časnika« / Der leitende Artikel in Nr. 179 der »Kölnischen Zeitung« : 16.3, 98.9 Vprašalnik za delavce / Enquête ouvri- ère: 44.4, 95 Začasna pravila Mednarodnega delav- skega združenja / Provisional rules of the Working Men's International Asso- ciation : 13.6 Karl Marx/Friedrich Engels Adresa centralnega komiteja Zvezi [komunistov] marca 1850 / Ansprache der Zentralbehörde an den Bund vom März 1850: 12.2 Cirkularno pisano Beblu, Liebknechtu, Brackeju in drugim 17./18. sept. 1879 / Zirkularbrief an Bebel, Liebknecht, Bracke u. a.: 44.3, 59.37, 73 Govora Marxa in Engelsa na medna- rodnem mitingu ob obletnici poljske vstaje iz leta 1830, 29. novembra 1847 v Londonu / Reden von Marx und Engels über Polen in London am 29. Nov. 1847: 106 Govora Marxa in Engelsa na proslavi druge obletnice krakovske vstaje, 22. februar ja 1848 v Bruslju / Reden von Marx und Engels über Polen in Brüssel am 22. Februar 1848. Discours de M. Karl Marx. Discours de M. F. Engels: 107 Komplot proti mednarodnemu delav- skemu združenju / Ein Komplott ge- gen die Internationale Arbeiterasso- ziation : 44.i Komunistični manifest Manifest ko- munistične stranke Manifest komunistične stranke (Komu- nistični manifest). S predgovori trem nemškim izdajam (1872, 1883, 1890), angleškemu, poljskemu in italijanske- mu prevodu ter s stranjo iz priprav- ljalnih del / Manifest der Kommunistischen Partei: 10, 17, 19, 21, 22.6, 28, 33, 59n, 63, 74, 75, 77.3, 89, 96, 97, 98.37 Nemška ideologija / Die deutsche Ideo- logie: 22.i, 27, 59i, 98.30 Okrožnica proti Kriegeju / Zirkular ge- gen Kriege: 98.31 Predavanje v londonskem Delavskem izobraževalnem društvu 30. novembra in 7. decembra 1847 / Protokollauszüge über die von Marx und Engels in der Londoner Bildungs-Gesellschaft für Arbeiter am 30. November und am 7. Dezember 1847 gehaltenen Vorträge: 68 Predsedniku slovanskega mitinga, skli- canega 21. marca 1881, ob obletnici pariške komune / To the chairman of the Slavonic Meeting, March 21st 1881, in celebration of the anniversary of the Paris Commune: 44.6 Iz recenzij v Novem renskem časniku, politično ekonomski reviji. Drugi zve- zek, februar 1850 (Daumer, Religija nove dobe) / Neue Rheinische Zeitung. Politisch-ökonomische Revue. [Rezen- sionen.] I. G. Fr. Daumer, »Die Reli- gion des neuen Weltalters. Versuch einer combinatorisch-aphoristischen Grundlegung«: 98.38 Revolucija in kontrarevolucija v Nem- čiji -*• Engels: Revolucija in kontrare- volucija v Nemčiji. Sveta družina ali Kritika kritične kri- tike / Die heilige Familie oder Kritik der kritischen Kritik 16.13, 59.36, 77.7, 77.il , 98.25 T. Mastnak: Bibliografija prevodov Marxa in Engelsa v slovenščino 1967—1982 177 III. SEZNAM PREVAJALCEV IN UREDNIKOV ADAM Franko "18 BAJT Aleksander 11 BAVCON Ljubo 23 BRGLEZ Neda 44.4, 44.5, 771, 95 BRITOVŠEK Marjan 45P DEBENJAK Božidar »1—4, »6, »9, 16r, 20, 22r, »22.1, 22.2, 22.4, 22.6, *27>", »28, *29, 30, *32, 33, 44.15 46P, »47, *59.i, 59.9, »59.ii, *59.2i, »59.28, »63, 74, 75, 76, *77.s, *77.4, 89, 92, 96, 97, »98.29, »98.30, »98.37, »98.es, 102 DEBENJAK Doris *22.i, *44.i, 44.26, *59.i DEKLEVA (-MODIC) Marica 13.2, 15, 16.s, *22.i, *27, 44.7-44. io , 44.16, 44.20, 44.23, 44.24, »59.1, »59.27, *98.is, *98.i9, »98.30, »98.34, *98.5O, »98.64, »98.70, *98.7i, »98.74 ERJAVEC Aleš 69, 77.6 FATUR Bogomil 59.32—59.ss FUCHS M a r j a n 22.3 GORICAR Jože »59.8 HÖRTNER Ljubica 87, 116.1, II6.2 HRIBAR Tine 43, 49P, »49, 61 JAKLIČ Milan 10 JOGAN Maca 38P JOVAN D. -> Kramberger Igor KALAN Valentin »7—9, 93, *98.i—98.3, »103 K A L A N J Rade 591 KERMAVNER Dušan 13.7, 13.io, 34, »44.2 KERŠEVAN Marko 981. P> »98.4—98.8, *98.io —98.12, »98.15, »98.18, »98.23, »98.24, »98.2«, »98.27, »98.33, »98.35, »98.42—98.48, »98.50, »98.52—98.54, »98.56, »98.57, »98.62, »98.63, »98.65, »98.67, »98.6» KIRN Srečo 116P KOCJANClC Mario 951 KONJAR Viktor I6.12, *98.2o KORSIKA Bojan 74P KOŠIR Marija 22.9, 40, »59.14 KOŠIR Mirko 12.5, 13.8, 13.ie, »14, *17, »19, »21, »37, 38, 39, »42, 44.is, »52.12, »59.28, »59.29, »59.40, »66, »98.41, »98.73 KRAMBERGER Igor 83—86, 91, 101, 104, 105, 116.9, II6.10 12 Vestnik IMS KRAŠOVEC Stane 35r, »59.8, *98.si KREFT Lev 59P, 116P KUNZ Jože 116P LAVRAC Ivan 35, »59.8, *59.is, »98.5i LOZAR Damjana 77.io, *77.is, *77.ie MAJER Boris 12.i, »98.76 MASTNAK Tomaž »52, »67, 68, »70, »71, »72, »77.1, »77.2, 77.8, »77.9, »77.ii, *77ia, 77.14, »77.i8-77.20, [93], 94, »114, 115, 116P, 116.9, 116.10 MENCIN Rudolf 12.6, 12.7, 62 MERHAR Viljem 40P MIKECIN Vjekoslav 591 MILOŠIC Franc 116.3—116.7, 116.8, I I 6 . 1 1 MOČNIK Rastko »111 NORClC Oto 39P NOVAK Jelka 44.6, 44.25, 51 PETRE Fran 12.3, 34, »77.5, »98.39 PIRKOVIC Ivo »22.4, 59.21, »59.39, »98.60 POKORN Jože 12.2, 13.i, 13.6, 16.14, »26, 44.12, »59.18, »59.19, »77.12, »98.28 RIHA Rado »59.17, »59.41, 76, »77.4, »77.17, »98.25, »98.25, »98.30—98.32, »98.38, »98.58, »102, 103, »111 RUPEL Mirko 13.2, 13.4, 13.5, 13.9, 13.17, 44.li, »59.3, »59.10, »98.49 SADIKOV Aleksander »70 SALEClC Ivan 591 SIMONITI Primož »5, *13.s, I6.1—16.7, 16.9—16.,,, *16.13, 22.J, »24, »25, »41, »44.!, 44.17, 44.19, *59.io, »59.16, »59.20, »59.36, »59.42, »60, 65, »77.7, 88, »98.9, »98.14, *98.ie, *98.i7, »98.21, »98.22, »98.25, »98.36, »99 SIVEC Diana 106 ŠEŠERKO Leo 53, 90, 112 ŠETINC Mile »98.25 SKERLJ Božo 13.16, »59.31 SPOLAR-KIRN Nada 107 ŠTABI Snežana 101, 116.9, II6.10 STRAJN Darko 18, 113 VESELKO Maks 12.4, 13.i2-13.is, »17, »19, »21, 22.7, 22.8, »31, 35r, 44.U, 44.21, 44.22, 44.28, 45, »54, »59.8, »59.23, »59.29, »59.38, »64, »98.40, »98.59, »98.61, »98.72 178 Vestnik IMS 1982/1—2 VESELKO Maks ml. 44.27, 98.75 VIPOTNIK Cene 13.io, 22.«, *28, 33, *36, 44.13, *59.n, *59.i5, *59.24, »59.25, *63, 74, 75, *77.s, 89, 96, 97, »98.37, »98.55, «98.66, *100 YOGLAR Dušan 13.n WIESER Peter »46, »48, 55, 68 ZGAGA Pavel 106P—109P, 108, 109, 110 ZIHERL Boris 12i, 131, 16=, 221, 34P, 441, 44.18, 45i, 75P ZLOBEC Jaša 37* Povzetek / Zusammenfassung 179 UDK 330.85:92 Marx K. Dr. Božidar Debenjak PREDGOVOR H KRITIKI POLITIČNE EKONOMIJE — POSKUS BRANJA V prispevku je znani Marxov Predgovor H kritiki politične ekonomije izpostav- ljen natančnemu spoznavnemu procesu. Pri obravnavi Marxovega orisa lastnega poli- tično-ekonomskega curriculuma opozarja avtor na opustitev besedila Svete družine in vidi razlog zanjo v poudarjanju »realnega humanizma« in Feuerbacha. Nato je v podrobni analizi obči rezultat Marxovega raziskovanja politične ekonomije raz- členjen na 11 tez. Sledi rekonstrukcija izvirne spoznavne vsebine Marxovega občega rezultata, ki uporablja metodo vzporejanja teoretskih, terminoloških in stilskih zna- čilnosti prikaza v Predgovoru in v nekaterih drugih Marxovih delih, v prvi vrsti v Židovskem vprašanju, Tezah o Feuerbachu in Nemški ideologiji. Pri obravnavi Marxovega prikaza razmerja med bazo in nadstavbo v Predgovoru pride avtor do rezultata, da svet idej in ideoloških form je in ni nadzidava: je, kolikor se boči nad družbo in zadobiva podobo samostojnih obvladujočih principov; ni, kolikor šteje sku- paj z »materialnimi elementi« med »predpostavke« države in je torej konstitutivni del »občanske družbe«. Pri tem je izpostavljena ključna vloga »delitve dela« za razume- vanje razcepa »struktur« družbe in igre osamosvojenih sfer teh »struktur«. UDK 330.85:92 Marx K. Dr. Božidar Debenjak DAS VORWORT VON ZUR KRITIK DER POLITISCHEN ÖKONOMIE — EIN LESEVERSUCH Im Beitrag wird Marx' bekanntes Vorwort von Zur Kritik der politischen Öko- nomie einem genauen Erkenntnisprozess unterworfen. In der Betrachtung von Marx' Skizze seines politisch-ökonomischen Entwicklungsweges verweist der Autor auf die Auslassung des Textes Die heilige Familie und sieht den Grund dafür in dessen Be- tonung des »realen Humanismus« und Feuerbachs. In einer detailierten Analyse wird dann das allgemeine Resultat von Marx' Erforschung der politischen Ökonomie in 11 Thesen gegliedert. Es folgt eine Rekonstruktion des ursprünglichen Erkenntnisge- halts des allgemeinen Resultats, die durch Parallelisierung von theoretischen, termino- logischen und stilistischen Merkmalen der Darstellung im Vorwort und in anderen Werken von Marx ausgeführt wird, wobei vor allem die Texte Zur Judenfrage, die Feurebach-Thesen und Die deutsche Ideologie herangezogen werden. Bei der Betra- chtung von Marx' Darstellung des Basis/Überbau-Verhältnisses gelangt der Autor zum Resultat, dass die Welt der Ideen und ideologischen Formen dem Überbau zugleich angehört und nicht angehört: diese Welt gehört zum Überbau, soweit sie sich über der Gesellschaft wölbt und die Gestalt von selbständigen hersschenden Prinzipien annimmt; sie gehört nicht zum Überbau, soweit sie zusammen mit den »materiellen Element« den Voraussettzungen des Staates zuzurechen ist und somit einen konstituti- ven Teil der »bürgerlichen Gesellschaft« bildet. Bei dieser Betrachtung wird auf die Schlüsselrolle der »Arbeitsteilung« für das Verständnis der Spaltung zwischen den gesellschaftlichen »Strukturen« in dem Spiel der versälbstandigten Sphären dieser »Strukturen« verwiesen. 12«