ifO. ^ew. Poštnina piacana v Rotcmni. Celje, petek 28. septembra 8928. Leio X. Ishafa v pondetjek, »redo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20"—. Posamezna ötevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredništvo In upravništvo i Celjo Strossmayerjeya ullca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tariffu. Telefon Int. Stev. 65. Siovenski radikaii. V CELJU, 27. septembra. Zasedanje širšega glavnega odbora narodne rad kalne stranke, ki se je vršilo minule tri dni v Beogradu, ;e dalo tej stranki novega šefa in (po dolgem kolebanju rned boljšo, uvidevneišo. državi in tudi Srbom koristnejšo poütiko radikalskega glav- nega odbora ter med hegernonizmom Velje Vukičeviča in njtgovih demo- kratskih in klerikalnih prijateliev) tudi politično linijo: potreben je sporazum s KDK, potrebne so ustavne u upravns rrforme, ki so nujna posledica tega sporazuma. Ta utis imajo vsaj vsi oni, ki so zasledo- va!i debate na trodnevni seji radikal- skega glavnfga odbora. Tako gesto od naimočnejše jugoslovanske parla- mentarne stranke su tudi vsi prijatelji na?e države pričakovali. V Sloveniji smo slišali s tega zboro- vanja že en glas : povdarek, da smo tu gori potrebni tudi obnove krepke naci;onalne politike ter da je narodno- radikalna stranka greSila, ko je omo- goiiia slovenskim kierikalcem njihovo anacijonalno politiko ljubimkanja z z Nemci in renegati na škoJo nacijo- nalmh slovenskih interosov. Bila je uttmeljitev in ne pohvaia, ko ic \i javil dr Sajovic iz Ko<"evja, da je potreben sporazuoi s KDK tud' z nacijonahu'ga staliača v Sloven-ji, kor so slovenski samo.stojni dcmokratje, »kar se jirn mora priznati, dobri nacijonalisti.« Na take glasove \i. fabora naroh zastopih, tukaj niti ne bodemo navajali. Malo je manjkalo, da nismo dobili v Ctlju znova šul- ferajnsko solo . .. Imamo z narodnoradikalno stranko kot pristaši KDK težke poiitične račune, ki pa, samoobsebi umevno, morajo najti svojo rešjtev. Povdarjamo pa tu svojo iskreno žeijo, da bi ob času razreäitve naše državne krize prišlo tudi razmere v naži ožji slovenski domovini na drugo pot ne samo v upravnem, temveč tudi v nacijonalnem oziru. Kajti pri vseh možn h in tudi naravnih ^trankarsko političnih diferen- cah bi se moralo ohraniti vedno toliko uvidevnosti in n&cijonalne zavecinosti, de bi pri nas vkljub vsemu kleri- i.alizmu menskutarski politični kurz ne bil mogoč. In tudi dej2nsko ne more biti, ako tega ne odobrava r.a- rodnoradikalna stranka. Zato nam je odločen nastop nekaterih narcdnoradi- kalnih delegatov v tej smeri pred sorumoin merodajne državne politične stranke simpatičen in le žeiimo, da bi rodil svoječasno popoin uspeh. Glasovi o rezultatu seje širšega odbora narodnoradikalske stranke. Po ostrih protivladnih debatah na seji š:rSega glavnega odbora narodno- radikalske stranke v Beogradu je pri- čakoval marsikdo drugačen rezuJtat kut ie ta le resolucija : »Širši glavni odbor NRS ie na svo- jih sejah dne 24, 25. in 26. septem- bra 1928 po poročilu ožjega glavnega odbora in po debati o poiitičnem pa- ložaju z zadovoljstvom ugotovil pra- vilne poglede vodstva stranke tako glede ocene spložne politične situacije, kakor gleda odnošajev v stranki. Širši glavni odbor popolnoma soglaSa z iz- javami, ki jih je glede skaljenih od- noSajev z brati Hrvati podal pred- sednik g. Aca Stanojevič in ki so iz- ražene tudi v poročilu ožjega glavnega odbora.« So tudi v vrstah KDK optimisti, ki sodijo (glej današnji uvodnik), da ven- dar zmaguje v NRS struja, ki hoče uvesti v naši državi drugo politiko. Stari poznavalci političnih metod so- dijo zopet tako kakor je iziavil včeraj zagrebškim novinarjem Svetozar Pri- bičevič: »Resolucija skuša povsem napačno trditi, kakor da gre samo za »brate Hrvate«. Niso nezadovoljni v državi i samo Iirvati, nezadovoljni so tudi Srbi v Vojvodini, na lirvatskem in Slavoniji ter v vseh ostalih krajih, zlasti pa še v stari Srbiji in v Make- doniji. Oospoda iz glavnega odbora se vede, kakor da je vtaknila vse Srbe v žep in kakor da gre samo za Mrvate. Njim bi seveda ugajalo, da bi obsto- jal samo hrvatski problem, odnosno, da bi obstojala sarno borba med Beo- gradom in Zagrebom. Ravnopravni s Srbijanci hočejo biti ne samo Hrvati, marveč tudi Srbi in Slovenci. Gre tore; za tako preureditev odnošajev, da bodo zadovoljni vsi. Izgleda pa, kakor da hočejo preobrniti vso stvar tako, kakor da so razen Hrvatov za- dovoljni s hegemonijo Beograda vsi ostali deli naroda in tiržave ter da je treba stvar urediti samo še s Hrvati. Fraze o bratstvu s Hrvati sprejema Za- greb po vseh dosedanjih izkuSnjah zelo skeptično in vidi v tern samo novo past. V resoluciji glavnega od bora rii niti besedice o vladi dr. Ko- rošca. Resolucija ne poziva radikalskih ministrov, naj izstopijo iz viade, ne zahteva razpusta Narodne skupščine niti razpisa svobodnih volitev in sploh ne govori o nobenem izmed vprašanj, ki zanimajo vso javnost in ki tvorijo jedro sedanje politične situacije. Ta resolucija je navadna zdrävica. Popol- noma pravilno je naglasil ("anes eden mojih prijateljev, da je ta resolucija limonada brez okusa. Žefeti bi bi'o, da bi se 5/räi glavni odbor pokazal boJj na viS-ni situacije. Prvaki glav- nega odbora bodo sklicali 24. sept. 1928 kot zgodovinski dan v nadaljnem razvoju naših medsebojnih odnošajev. Toda že danes moramo reči, da se zelo motijo. Nočem prerokovati, kak- šen efekt bo imela ta resolucija v po- litičnem položaju v Beogradu. To je odvisno od tega, kako jo bodo tolma- čili in izvajali v praktični politiki. Če bodo izvajali resolucijo tako, kakor je bila sestavljena, potem je škoda časa, ki so ga rabili za njeno izglasovanje«. Pozitivna je zopet sodba vodje srb- skih zemljoradnikov Joce Jovanoviča, ki pravi, da je dala tridevna politična debata radikalne stranke sledeče re- zultate: 1. Večina radikalskega vodstva je ugotovila, da je položaj tak, kakor ga predstavlja tudi opozicija, to je slab in nevzdržen. 2. Za ta položaj nosi neposredno odgovornost režim V. Vukičevča in dr. Marinkoviča. 3. Za dogodke 20. junija je v glavnem kriv režim četvorne koalicije. 4. S Hr- vati se mora najti podlaga za spora* zum, a ta podlaga ne more biti ista, ki jo naglaša sedanja vlada. 5. Ob- sojen je bil blejski pakt, ker se ne odobravu politika Velje Vukičevica, ki jo je vodil v imenu radikalne stranke. 6. Sedanja politiČna kombinacija je nevzdržna in se mora poiskati nova. Napredni celjski trgovci in obrtniki! Kadarkoli je bilo potrebno podpirati naše nacijonalno stremljenje v Celju, vsikdar ste napredni trgovci in obrtniki v Celju pokazali, kako zelo se zave- date svoje napredne, narodne dolžno- sti in ste narn prihiteli na pornoč. Velika večina vas tvori že od nekdaj jedro našega članstva. „Celjski Sokol" Vam je bil vedno pri srcu in ste ga podpirali, kjer je bilo to mogočc, moralno in gmotno. Zopet rabimo Vaäe podpore, stari naši nacijonalni borci! Vaša dolžnost je skrbeti tudi za dobro moralno in telesno vzgojo svojega naraščaja, osobito Vam v varstvo in uk izročenih vajencev ! Prepričani ste lahko in ker ste po večini pred leti sami uživali sokolsko vzgojo, dobro veste, da bodo Vaši va;enci najbolje spravljeni v sokolski telovadnici. Pošljite jih torej k nam, naj ne zamudijo nobene telovadne ure, pu- stite jih da se v pošteni bratski družbi v sokolski telovadnici razvedrijo po dnevncrn dein in se udeležijo ceFokupne sokolske vzgoje. Izročite jih nažim vaditeljem, ki bodo skrbeli, da bo trgovsko- obrtniški naraščaj deležen najbolj.^e državljanske vzgoje! Zdravo ! Sokolsko družtvo v Celju. Zopet novo državno posojilo. Naša država se pripravlja na novo posojilo, ki naj bi ga dal švedski trust vžigalic. Pogajanja so že zaključena in te dni bi morala postati pogodba o posojilu perfektna. Posojilo sklepa uprava državnih monopolov. Ker dol- guje ta uprava državi za posojeni pro- metni kapital okrog 1.300 milijonov dinarjev, bo vrnila po realizaciji po- sojila ta denar državi in tako se bo s Maurice Dekohru — B. /?.: Pustoiovscina. Monette je urejevaJa rože v vazi in nepre.staaio popevala. Droben clož je iidarjal ob okna, a ona je bila navzlic slafoeniiu vremenu dobre volje. Samo kaj majlunega, neznatna ma- leuikoist, je bila vzrok njenemu veselju. In (a niaienko.vst je bila misel na ne- kega mladega neznanca, ki ga je slu- čajno srečaJa. Sparoinjajoč .se te male pustolovšči- iio se je vsa srečna smeliljala. Niti trijo lnjoseci niso še pretekli, odkar je priMa z možem v Pariz. Monette je bila romanticne narave. Življenje se ji je dozdevalo tako mir- no in miailoniiostno. Da,si je naravnost obožev.ala svoijiega m)oža, j[e viendar sanjarila o prijetni pustolovščini, ki bi naredila konec tej vsakdanjosti. Sinoči je šla v mesto, da naikupi nc- kaj stvaTi. Vracala se je preobložena s škatljami in zavojcki. Ko je stopila s tramvaja., ji je padol na tla majhen oniot. Neznanec, ki je stal v neposred- m bližini, je priskocil in ji g.a je usluž- no podal. Monette se mm je zahvalila. Bil je zelo elegaaitno oblečen in zde- lo se ji je, da mora biti tujec. Gledala ga je. On pa se ni brigal za njene po- glede . . . »Morda se je samo delal ta- ko . . .?« si je misldla. Nato pa je seJ za njo . . . Ali je mor- da šel le slučajno po tisti poti . . . ? Naj ze bo kakor h-oöe, zanimalo jo je, kdo je ta človek . . . Sredi ulice je moirala obstati. Bila je jezna. Za-celo je deževasti in ona ni ime- la dežndka. Novi klobuoek, ki je bil ta- ko drag, bo zanič. Vsa obupana se je začela ozirati okroß sebe. »Če dovolite, milostljiva, vain po- sodim svoj detžnik.« Bil je gospod, ki ji je že preje po- bral omot. Mislila. je: ; Sicer izgleda zelo zapeljivo, a kaj so mi more zgoditi? Nič. Prosila ga bom. da me spremi doimov.« »Gospod«, je rekla, »zelo bi vam bi- la hvaležna, če bi me spremili. domov. Ne daleč. Tarn na kotncu ulice je hisa mojega moža.« Smehljctjoc se lj¦u.bezn.i^•o, se ji je mladi elegantni nexnaec približal in jo zakril s svojiin dežnikom. Spremljal jo je skoraj brez besed do donifi. Zahivalila se niu je in odsla. po stop- nicah. Najbolj se ji je zdelo čudno, da je bil noznanec tako prijazon in da ni rekr-1 nobene dvoumme besede. D-asi. ni Monette storila niöesar hu- dega, je to nuaJo pustolovščino vendar zaniolcala pred svojim moženi. Moški so tako neumni. Reneeu bi bilo goto- vo ljubse, da bi se bil pokvaril novi klobuček. kot da je dopustila, da jo spremija neaaian mioški. * * * Že nazaj, draga moja?« Mož je bil že doma . . . kaj je temu vzrok. »Tako grdo vrerne je, pa sean »e bal, da se ti ne bi dolgocasila. Zato seni svoje opraA'ke uredil tako, da sem laliko preje prišel domov. Co liočeš greva po večerji v dancing.« Monette je od zadovoljstva zaploska- la z rokamii. Njen mož je bil res kra- sen clovek. Tako rada je plesala — in sedaj — to iigodno presenečenje. »Ali si zadovoljna?« Poljubila je svojega Reneeja. »Hitro I Hitro večerjajva I Potem se bom takoj oblekla, da greva." Kako te imam rada . . .! PnSla sta v "dancing in sedla k majhni mizici, polni cvetja. Qrdo vreme ni preDlašuo vnetih plesalcev charlestona. Zbrali so se v velikem Stevilu. »Ali hočeš plesat??« »Prvi tango, ki sltdi... Tako sem vesela, dragi Rent-e . . . Ze tako dolgo nisva plesala ... I« Natakar je prihitel in se nagnil nad mizo z galantnim poklonom. »Kaj želiš?«, jo je vprašal mož. Monette je dvignila glavo . . . Beseda ji je zastala v grlu. Prebledela je in komaj izgovorila : »Č . . . č . .. čaj .. .« Kajti ta natakar ni bil nihče drugi kot oni elegantni neznanec, ki jo je nocoj spremil domov. Ali je spoznal Monetto? Čutila je, da ji je v zadregi Sinila kri v lice. Ali je mogla slutiti, da je bil njen spremljevalec samo natakar. Ko jima je serviral, je bila kot na iglah. Gotovo jo je spozna!. Ren^e se ni mogel načuditi, kako je to mogoče, da se je Monette tako hitro izpremenila, kako to, da jo je tako hitro minulo veselje in volja za pies : »Toda kaj ti vendar, Monette? Ne- nadoma si čisto druga, zdi se mi, da si nekoliko slabe volje, draga moja. Ali hočeš plesati?« Pri plesu ni mogla ujeti takta. Neprestano se je spodtikala ob nje- gove noge. Bila je jezna. Spet sta sedla k mizici. Monette je bila vsa obupana, ko je videla, da se natakar vedno suče okrog mize, kjer je sedela ona z možem. Sram jo je bilo, da ji je ta človek ponudil de2nik. In ker je mož ni več povpraševal, je rekla sama : »Strašno me boli glava. Neumno je bilo, da sva §Ia v ta zakajen lokal, namesto da bi ostala doma in v miru popila skodelico čaja. Pojdiva I« In medtem, ko je Monette, 5e vedno vsa obupana, oblačila svoj plašč, si je mislil Rene"e sam pri sebi: »Kako so ženske čudne, nihče jim ne more prav ustreči.« Stran 2. » NOVA DOBA« S '-- M\ tern denarjem okoristila država, ki bo na ta način vsaj za nekaj časa napol nila svoje blagajne. Del tega denarja se bo porabil za najnujnejše, »leteče« dolgove, ki se nahajajo v državnem proračunu, drugi del pa bo služi! v kritje rednih proračunskih izdatkov. Predstavnik švedskega trusta se na- haja že dalje časa v Beogradu, kjer se vrše pogajanja za posojilo. Monopoiska uprava bo dobila po- sojilo 1 milijarde Din pod pogojem, da pridejo naše tovarne vžigalic za čas, dokler bo posojilo trajalo, v roke trusta. 20 do 30 let, dokler bi trajal rok vrnitve posojila, bi imel ta trust izključno pravico fabriVacije vžigalic v naši državi. Emisijskl tečaj bi se naj- brž gibal med 90 in 95, obresti pa bi znašale 5 do 6%- Za to posojilo bi jamčila tudi država. Glavni pogoj mo- nopolske uprave je bilo fiksiranje cen vžigalicam. Sklenjeno je bilo, da se bodo prodajale vžigalice po sedanji ceni. Mogoče bo cena celo znižana na Din 0 75 za škatlico. V vsakem slučaju je zajamčeno državi partici- piranje s 25 parami od škatlice. Z ostalimi 50 parami — v slučaju, da ostane cena 1 Din za škatlico — se bodo krili produkcijski stroški (pri- bližno 25 par), dočim odpade ostalih 25 par na odplačilo posojila ter na procente prodajalcem na drobno in debelo. Glede vseh teh točk bo te dni pod- pisana konvencija, ki jo še rnora odo- briti upravni odbor monopolske uprave, minister financ in ministrski svet. Čim bo stopila konvencija v veljavo, bo prevzel trust fabrikacijo vžigalic v vseh naših tovarnah, delal pa bo z naSimi domačimi surovinami in z 'naSimi delavci. Tovarisi abifurijenti! Ob priliki iniskripcije na zagrebški univerzi stopaite prvič na svobodna aikacleimska tla in akad. društva vas vabijo, da okrepite njiliove vrste. Na eelu vseh nap rednih akademskih organizacij je jugasl. aikaideinisko dru- štvo »TrigLav«. V teku polstoletja so je »Triglaw« vedno raizvijal in prilaigajal ctrcniil'jeii'jein novih raznici1. Iz Hternr- nega in druzalmega društva se je raz- vil napredni »Trig-lav«, ki. je zakJjucil z jugoslovanskkn na'cijonaJizmom gvo- je predvojno delovanje. Po prevratu je stopilo dru'stvo v novo raizvojno fazo in pomlajeno »e bliza d.i'ugim obletni- caiin svojega plodonasnega dela. V vseh pauogah naišega jaivnega ziv- ljenja »e lnoicemo udejstvavaiti z delo.ni in kritiko; o vseh vprašanjih hocemo izreči odkrito in poffumno besedo. Na- sa pot vodi naiziij k našeiiuu luirodu. k njegovi zemlji in kulturi; svoje skrom- ne niOiC'i hoeenro pos\-ptiti socijalncinu. gospodarskeinui in kulturnemu na- predku naroda. Hočenio vzdramiti napredno om.Iadino iz mrtvila in apa- tije in vzbuditi krepko, na.cijon.alno in svobodomdselno giba.nje, smisel za so- cijalno delo, treznost in vzdržnost. Streinimo za krepko, vseh strainkar- skih primosi prosto stamovsko Oirgani- zacijo. Posvieititi hoceniio svoje sile na- rodno-o'braiiibnein/u delu; saj je po- trebno globoko ukoroniniti idejo naci- jonalne svobode in satnazavesti. Go- Jill liooemo družaibnost, da se v pri- jateljskeni ozjoin stiku najdejo vse zniožne sile in s'G združijo k realizaciji svojih idealov in načrtov. Akademiki novinci! Jugosl. akad. društvo »Triglav« vas vabi ])ocl svoj krov, dia postanete borci za naiprcdno niissel na zagrebski univerzi. Infonna- cije o univerzitetnom študiju, akadcin- skem življenju sploh ter vistopu v dru- štvo se d obi jo v tajništvu J. A. D. »Triglav« y Zagrebu, Radnit-ki dol št. 38. Odbor. Solarji najboljše in najcenejše obleke kupimo letos samo pri R Stermecki, Celje. Razsirjajte „Novo Dobou! D&mače vesti. d Družina Nj. Ve!. Kralja, kialjica Marija in oba princa, se ie v sredo zvečer odpeljala z Bleda v Beograd. d Velik shod KDK, ki se je name- raval vräitl v Žalcu due 14. oktobra 1928, se je iz vrcmeiiskih in prometnih ozirov preložil v Celje, kjer se vrši v nedeljo, dne 14. oktobra ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani CeSjskega doma. Govore posl. Svetozar Pribičevic, dr. Vladko Maček (po svojem očetu sloveuski rojak, ker je oče doma iz pilštanjske okolice) in drugi. Pričakuje se naravno na tern shodn vehke ude ležbe. d Francoskl krožek v Celju na- znanja, da bo otvoril s počttkom me- seca oktobra naslednje učne tečaje francoskega jezika : 1. Začetni tečaj za odrasle (ooučuje profesor J. Napotnik). 2. Literarno- konverzacijski tečaj za odrasle (poučuje profesor dr. Zelenik). 3. Začetni in po pctrebi nadaljevalni tečaj za mladino (pou^uje profesor dr. Zelenik) Mesečna učnina znaša za odrasle Din 30'—, za otroke Din 201—. Vsi tečaji se bodo vrSili v poslopju drž. meSčanske Sole. Prijave in dolo- čiiev učnih ur se bodo izvršile v prvi učni uri posameznih tečajev. Začetni tečaj za odrasle se začne v petek, dne 5. oktobra ob 1/47 zvečer (učna knjiga Sturm I); literarno konverzacijski tečaj se začne v torek, dne 2. oktobra ob 1/47. zvečer. Mladina pa se naj zbere v torek 2. oktobra ob 3. uri popoldne. d Celjska obrtna nadaljevalna sola. Šolsko leto 1928/29 se prične s pri- hodnjo nedeljo, t. j. dne 30. septembra. Novinci in novinke, kakor tudi vsi vsi tisti, ki so ta učni zavod Žp lani o6iskovali, se zberejo in s'cer fantje ob 8. uri zjutraj v poslopju meščanske sold dekleta pa tudi ob istem času v mestni osnovni Soli. Po konČanern vpi- sovanju se vrše spiejetnni izpiti vseh novincev in novirik, nakar bodo raz- vrsteni po svojih možnostih v priprav- nice oziroma prve razrede. Vsakdo je dolžan prinesti s seboj zadnje šolsko naznanilo. Gospodom obrtnim mojstrom se sporoti, da znaša letošnja šolnina (sejni sVclep zadružnih načelnikov in žolskega odbora) za vse vajence in vajenke po Din 60'—, za one, ki pri- dejo v strokovni III. razred, pa po 100 dinarjev. Ta šolnina se bo pobirala po razrednikih do 15. januaria 1929, nakar se bo zamudnike glede izterjatve pre- pustilo politični oblasti. V razredu vpla- čana šolnina se bo vsakokrat potrdila tudi v kontrohiih knjižicah. Novi tretji razred bo imel pouk ob nedeljah od 8. do 11. ure ter cD četrtkih od 13. do 16. oziroma 17. ure; ostali razredi pa obdržijo isti red, ki je bil lani. d Iz celjske policijske krcnike. Psico je odvedel nekdo Mariji Matišič, zacebnici v Zavodni. Psica je rjava, volčje pesme. — Dežni p/aŠČ je ukra- den Francu Šusterju iz nezaklenjenega hleva hotela «Pri pošti». — Le tatvina. Služkinji Ani Stante «Na škarpi» je ukradla Amalija M. iz koSare Din 160'-. Amalija je imela ključ, s katerim se je lahko tudi odprla Anina koSara. — Kroj. pomočnik Josip Turnšek, ki je osumljen tatvine pri krojag'kem mojstru Oražmu, je dan pred to tatvino nakupil pri trgovcu K. za Din 671"— razne manufakture in je izjavil, da bo btago plačal, ko dobi od mojstra K. svoj za- služek. Trgovec se je informiral pri tern mojstru po Turnšku, pa ga tarn sploh ni bilo v delu. Turnšek je po- begnil. — Najdena je bila v Vodnikovi ulici rdeča kapica. — Zgubljen je bil zavitek ženskih nogavic in vozna ve- riga. d «Celjski Sokol» je priredil sinoči v svoji telovadnici prav zanimiv večer. Br. Kramar je s svojim malim «Pathe Baby» kino aparatom predvajal filme o sokolskem župnem zletu v Šoštanju in letalskem mitingu v Celju, ki jih je sam posnel in izdelal. Gledalcev je bilo nad 100. Videlo se je, da bi bilo mo- goče s tem aparatom posneti vse naše prireditve, sprevode, shode itd., kar bi marsikoga zanimalo. d Gostilničarska nadaljevahia Sola V Celju. Vpisovanje se vr§i v torek, dne 2. oktobra od 14.—15. ure v.pi- sarni ravnateljstva drž. deške me5Čan- ske sole. Obiskovati fiolo so dolžni vsi vajenci gostilničarske, hotelirske in kavarniške obrti v razdalji do 3 km izven mesta. Vsak vajenec naj prinese s seboj zadnje šolsko izpricevalo. Vpisnina znaša 50 Din. Pouk se bo depa J)aLmatinßa ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča- lo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO MILO vrSil ob torkih in petkih od 14. ure dalje. d Iz sodniške službe. Za vižiega deželnosodnega svefnika je imenovön g, Valentin Levičnik pri okrožnem sodiäüu v Celju. d V zdravllišču Dobrni misli o blastni odbor razširiti kopališče in sicer tako, da bi st1 doblo Se enkrat toüko kabin kakor jih je doslej. d »Cllllerca« trobi na urhik. Tehtne ugotovitve in argument!, ki jih je naš športni poroüevalec navedei v predzadnji Stevilki zaradi nesr^mne replike na kritiko o tekmi ASK Pri- morje—Atletik S. K. v »Cillierci« od 20. septembra t. 1. so gospodom okoli »Cillierce« zaprle usta. Ne da bi od- govarjali le na eno izmed njegovih koustatacij, izjavljajo, da smatrajo debato za zaključeno. Sporočamo iim, da za nas stvar še ni zaključera i.i da bomo še nadalje kontrolirali delovanje celjskfga nemškcga Sport nega kluba. Mogoče ga za »Krainische Sauhunde« le doleti kako plačilo. d Znamenje časa« Po prevratu se je g. Strohmeier, urar v Alelcsandrovi ulici, glasom napisne table zval samo »H. Strohmeier«. »H.« je lahko Se Heinrich ali pa tudi že slovtnski Henrik, Hmko. Deset let po prevratu pa se zove glasom napisne table zopet. »Heinrich«. Kaj bi se Seženiral? d Ustreijen poslanec. Blizu Pcči v Stari Srbiji so neznani razbojniki iz zasede streljali na oblastnega poslanca in Župana novoselske občine Jevrema Mališiča. MaLšič je ubit. d Silno toČo so imeli na otoku Šolti pri Splitu. Pobila je vinograde tik pred trgatvo, oljke in dr. Škoda znaSa več milijonov dinarjev. d Prvi spomenik po-:. dr. Jurju Basarlčku so post^vili kolonisti v Basaričkovem selu (preje Okruji.ljači) blizu Virovitice. Slavnostno odkritje se izvrši to nedeljo. d Uporaba vode v Zagrebu. Meito Zagreb potrebuje dnevno okrog tri tisoč hl vode, to je na uro 125 000 litrov in na minuto 2088 litrov. Ven- dar pa ta množina ne zadostuje. vsled Üesar kopljejo sedaj Štiri studer.ce, ki bodo dali dnevno 150 000 hl. Zagreb namreC ne jemlje vode iz Save a!i iz gorskih vrelcev, temveč iz vtlikih stu- dencev na mestnem ozemlju samem. d Cena sadju, jabol'kam, je sedaj v mariborski okolici, ki je ed na dala letos večjo množino, od Dn 2' do 3'50 za kg. Izvoz v Nemčiio in na Ni- zozemsko je zelo inoče.i; ra^unajo pa le na kskih 100 vagonov izvoza, ker je tudi veliko puvpraŠevanje po ja- bolčniku. d 3neg je zapsdel v torek zvečer celi gorski kotar (gorato pokrajino ob železnici Karlovec - SuSak). Top!omer kaže kornaj 1—2° nad ničlo. Vse pri- ^akujc- željno druge temperature. d Originalno pobiranje dav-ov. Po severni Dalmaciji se ravnokar vrši prav Pr! bolečfnah hemeroldov, telesnem zaprrju, natrgovfmju čreves^, iibcesih, krvavitvah debelega Crevesa, siljenju na vodo. bolečinah v križu, tesnobi v pr sih, močnem utripanju srca. omot čnosti nam prinafia raba prirodne grenčice „Fran«-Josef" vedno prijetno olajšanje vrčkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolnike dajo v mnogih slučajih vsak dan zju- traj in zvečer piti po pol kupice vode Franz-Josef. oiev. 110 »NO? A I) OB Ac Stran 3. — originalno pobiranje davkov. DavČni uradniki hodijo skupno z orožniki od hi'Se do hiše. Ako kmetje ta''Kalvari- ja« na prostem ter vrtno veselico. K proslaivi so vabljeni vsi bivši vojaiki «V'Oto.vne \ ojne in vsa sasilska druistva tor celokupno občinstvo, narodne noSo i(d. iz okrajov Celje, Slovenjffradec in Gonijigrad. Praslava se začne s slav- nostnim sprevodom ob 9. uri dopo.l- dne. na kolodvoru v v^rniairtnenn oh Paki, sv. niiasa, pridi^a bivšega vojne- ga kurata č. g. Bonača iz Ljubljaue. .slo'vo,sni. lil>o.r.a za vise paidle in umrlo vojaki) in gaslice iz bivše svetovne voj- no. K praslavi so vabljeni gg. ministr- ski in'c-ds'ednik, vojini minister, narod- ni poslanec. oblastni poslanec ter ra.z- ni zastopniki Z. S. V. in gasilskih društev kot sla.vnostni govorniki. Po lorkveni slavnosti v Šinartnem ob Pa- ki bode slavnostni sprevod na zboro- valni prostor, kj-er bode vieliko ljudsko /.l)ovnvaiije vseh bivših viojakov iz ,-ve- tovne vojjie in gasilcw. Manifestiralo so bode za doset?o \'ecnegia mini, ter j^ro'znja na visotka nueroilajna nuesla. da se preproči vsaka bodora vojna. Pro-?lave se udeJežite vsi. Pri prosla.vi igra polnoStevilna rudarska godba iz Velenja. V soboto 29. septembra ob si. uri. zvečer in v nedeljo ob 3. uri po- ])oldan se vrsi volika bojna igra »Kal- varija« na prostem. Vojna igra pred- slavlja \'X(i ^I'oizoto in strahotc svetov- ne vojno leta 1914—-1918 ter grozovito trj)ljenjo slovenskega na,roda v živili slikah. Igra se vrši v 5. dejanjih. I. de- janj'O inobilizacij'a, II. v kayarni pri kadru, III. na boj.nem polju, IV. nn Doherdoibski fronti, V. v robstvu. Za ])olovicno voznj'o je zapraseno, ako bo- de dovoljena, doibite takoj potrdila za ciskodnino 2 Uin; listek. ki g.a dobi to na ])ostaji, dobro sliTanite. ker velja isli vozni listek za brezplaeni ])ovra~ tck naZt'Lj. Vse več je ra;zvidno iz obšir- uih Iotakov, ki. so raizposlani na v«o slrani. 83*3 Sok^fstvo. Proslava 7. oktobra v Beogradu. Bratje in sestre, ki se nameravajo udeiežtti velike proslave 10 letnice proboja solunske fronte, ki se vrši ob sodelcvanju naše vojske in vseh na- cijonalnih društev-dne 7. oktobra 1928 v Beogradu, se naj nemudoma in to do nedelje, 30. septembra t. 1. zvečer javijo pri bratu tajniku Tinetu Novaku radi vozovnic. Vožnja v Beograd je tja in nazaj brezplačna in bo tako udeležba na tei veliki nacijonalni prosiavi zvezana le s prav majhnimi stroški za prehrano. Skrbite, da bo Sokolstvo Častno zastopano 7. okt. t. 1. v Beogradu ! Use volnene pletenine! Največja izbira! L. PUT AN, CELJE 7 „ i?esehte se z menoj" pravi mlada gospe Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam/' RADION pere sam! Varufeperilo Južnoštajevski hranltnicl v Celju se Sokolsko druStvo v Celju najlepše zahvaljuje za velikodušno podporo v znesku 500 Din. Sokolsko drustvo v Celfu priredi v Celju na predvečer praznika Uje- din;enja in 10 letnice obstoja Jug-osla- vije dne 30. novembra 1928 veliko s!avnostno akademijo. Opozarj^mo na to prireditev našo napredno javnost, napredna dru§tva pa prosimo, da na ta večer ničesar ne prireiajo. Kino» Mesini kino Celje. Petck 28., so- bota 29. in nedelja 30. septembra: «Pozor! Eksplozija > Sijajna komedija v 8 djjan.ili. V g'avnih ulcgah kralja humorja Pat & Patachon. Opoza^jamo, da je to najboljši in obenem zadnji f lm Pata & Patachona, ki se predvaja v Celju. V petek in soboto gostuje med predstavo ob 8'15 zveČer v glavni pavzi (V4 ure) Hajmova glasovita sku- pina 6 pritUkavcev-liliputÄiicev, starih 22—45 let in visokih 78—106 centi- metrov, z izvrstnim programom. Cene cbičajne. — Pondeljek 1., torek 2. in sreda 3 oktobra: «Matere, otroSke duše vas obtožujejo l» Veličastna drama v 6 dejanjih 0 problemu odprave te- lesnega ploda. Pretresljiva tragedija matere. V glavnlh ulogah znani umet- niki Albert Steinrück, Natalija Lisenko, Claire Rommer in Walter Billa. P^edmcte i^ pSroteh« wiesle iovarne v Celju (rahsfß, plmshe \ut\, topics, denial, opnj, žabice itd.) ima v zalogi 150 7 ALBERT RUT AR, puftkar v Cäljui Slomikov t^g, za sap no cei*kvijo. Zahvala. Za vsestranske izraze iskrenega sočutja ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga, dobrega očeta, gospoda Dr. Med. Univ. Anfona Kunsia zo bot firs-vnika izrekamo našo najiskrenejSo zahvalo- Posebna zahvala še posebej čč. dnhovSčini, čč. usmiljenim sestrarn za Ijubeznivo pozorno strežbo ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Žatujoča soproya in otroci. Strau 4. »NOVA DOB A« Stev. 110. Štajerska Kmefijska razstava Razstava _« , , _ , , siik 29. sept, do 7. okt. starega in novega mesta Graz 30. sept. * 3i.«. Ve|jko zabaviSče Lovske v najboljši izdelavi, stre- livo, lovske potrebščine itd. priporoča filbert Sir Celje, Slomskou fry st. 4 (pri farni cerkvi). Mffcliie žc eedej na bližajočo zimo in si pravočasno oskrbite dobro peč. Dobra je samo ona pec, ki porabi malo kurjave in dolgo drži toploto ter ie hlgijenična. To je samo ZEPHIR ped, ki greje z 10 kg 24 ur eno sobo. BrezplaCen opis pošlje na zahtevo 10 kg kurjave greje eno sobo 24 ur. ¦o)O|üoi ouiafjjd m onejpz ejjjszEy Zephir-tvornka peei, Subotica. Dobiva se y vsaki boljši trgovini z železnino, kjer jih nimajo, jih zahtevajte. Yelika soba s štedilnikorn za oddati. Petriček, Raz- lagova ulica 3. Divji kostanj kupuje vsako množino Gustav Stiger, Celje. Sprejmem takoj prvovrstnega pomočnfka za velike komade in vajonca. Jakob KovaČ, krojaški rnojster, Celje, Razla- gova ul. 6. Odda se velika parketirana mehluvana soda z dvema posteljarna. Elektr. !uč, se- pariran vhod. Vila Marija, Ljubljanska cesta 21. Lepa meblovana SOBfl z elektr. razsvetljavo in paiketom, se odda solidnemu gospodu. Zelo primcrna je tudi za g. oficirje, Her je v bližini vojašnice Kralja Aleksandra. VpraSa se: Gaberje 126, I. nadstr. levo (Sokolski dom). HllAmnfl 'z vsen rudnikov in nCIHuu najbolJše vrste YlllYfl dobavlja in do- stavlja najcenejše Franco Jošt, Celje, Aleksandroya ul. 4 Proda se več stare dobro chranjene moske in deške oblöke, Vmes površniki. Ogleda se lahko dne 3. oktobra dop. Kje, se izve v upravi. Čaj, pristna slivovka, rum, konjak, najfinejše vrste kave, pristni malinovec. Za vkuhavanje sadja WECKOVl aparati in kozarci, emajli- rana posoda in druga železnina. Jos. Jagodič, Celje Olavni trg. 2 3s ^Cešu" 'sB^^ IHn^ ^BI^B vseh velikosti hna vedr.o v zalogi po naj- nižjih ccnah Fran Repič, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. Pornočnike sprejnie v stalno dclo. 6-15s Jesenshe oblehe in komplete, Duloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo touarna pSEteiifn IHlCfl HBIŽBBIj,__CbIJb, 20 PoEu!« 4. 35 PreMema tudi pOdpletanjerogat.jc. M. Joštov paroinlin ltfii?dtog — Celje Pradssjaina Gsspos^a u$. 27 Na debelo I Na drobno! Löitnmom aftfomebilQv in vsem cenjenim strankam vljudno naznanjam, da izdelujem Iu- ksuzne avtokaroserije vseh vrst ter jih tudi popravljam. [zdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča dela. Za naročila se toplo priporočam JoŽe StajnkO, izdclovatelj avtoltareserij CELJE, Ljubljanska c. 19, (v hlši g. Gregl, kovač). Poairežba loCna. Cene soliduc öpliho narodüQ trgoiino 26-21 V KAROL VANIC Prešernova ulica št. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. GföspocSänje ! uporabljajte za čiščenje: pa kefa, fii^oSej^, pS©@- kanih tagf pohištvaf šlp itd« satno „ K 0 M E T", tekoči vosek ki je naiizdatiiejSa, najcenejša in naj- boljša poiitura za t!a. Čiščenje Ž njim je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinah ali direktno pri Dra^v Y'V'DARIČ, 32 Celje, Javno skladišče. 16 Izposoditc sl elekiričn! aparat I Ze za QC|1B kupite fine Din aaiU - štofaste moške obleke {\t IBO"» lepe deSke obleke vmanufakturni in konfekcijski trgovini Ivan Mastnak IP^ CELJE, Kralja -jR lKj Petra cesta št. '^ V.elika izbira USNJATIH SUKENJ. Primarij dr. I. Raišp zopet ordinira. liramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell~PenkaIa Ltd. kakor tud» plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Imw I LeshovsBk, Ceije PruG inžiošfdjerslo w&± ii\w v Ci CanRarleva ul. at* It priporoča svoja ixv^atna namiina ter odbrana «O8*tinmeratsua V3NA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. ""^Pm flV^ Vzorci na razpolago 1 Ferd. Pelle-ja vdova ¦ Celje, Kralja Petra cesta 13 Ustaunovljeno IS93- Telefon 62. Mednarodna spedicija — carinsko posredovanje v Ljublj?ini in JVlariboru — carinske in železniške rekla- macije — vskladiščenja — prevozi. Selltve s pohištuenimi vqzi za ista ce.io Hahor z navadnimi. Vsakovrstni prevozi ceneje kakor povsod. Postrežba točna, strokovna in solidna. \ Pojasnila brezplačno. 52-& Za jesensko in zimsko sezono piiporocam svojo treliko xaBugo vseSi vrst V zalogi fc.ožtaftsiv^nski plasči od Din 3.800"— (lastni izdelki). flfiaRTfN OREHOVC, krznarski mojster, 15-4s CELJE, GOSPOSKA ULICA 14. Delaj, nabiraj in hrarri, varčevati so no brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boS v starosti I EiASTNl DO1VI Obrestuje hraniine g^ 1\ O Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po VP |2 O lamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, trcznost **'* naloxbi »neska do SO Din se dobi nabiralnik na dorn. ^ malega raste ;~ra3,T pjsarna v Celju Prešernova ulica 6. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redajkcijo Milan Četina v Celju.