ŠT.1 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETOXXII. KAMNIK, 10. JANUARJA1983 Drugi del kam niske obvoznice Z manjšo slovesnostjo je bi! predzadnji dan starega leta odprt novi most prek Kamnisice Bistrice, ki omogoča preusmeritev tovornega in javnega nrometa iz smeri Gornji Grad-Ćrnivec-Stahovica na Cankarjevo ulico in nato na prvi del obvoznice, ki je bila dokončana in odprta že leta 1981. Sredstva za gradnjo mostu - drugega dela obvoznice - v visini 35 milijonov dinarjev je prispevala občinska samoupravna komunalna skupnost, delno pa tuđi republička skupnost za ceste. Hkrati z gradnjo mostu je bila opravljen« tuđi regulacija Kmaniške Bistrice s sredstvi območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Z dograditvijo novega železobetonskega mostu prek Bistrice na severnem delu mesta Kamnika je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri občinskem izvrsnem svetu uvedla nov prometni režim za tovornjake, za katere je poslej prepovedana vožnja po Medvedovi in Kidričevi ulici. Most je odprl predsednik krajevne skupnosti Kamnik-Center Ferdo Cvetko, o nastajanju in pomenu nove pridobitve pa je govoril predsednik skupštine samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik Stane Zobavnik. J. O. 4 • RESOLUCIJA ZA LETO 1983 Osnovna naloga: izvoz na konvertibilno trzisce Sprejem resolucije, ki določa razvoj naše obđne v letu 1983, je bila osrednja tema na zasedanju vseh treh /borov občinske skupštine 27. decembra lani. Delegatom je razvojne njožnosti na skupnem /asedinju predstavi] predsednik občinskega izvršnega sveta France Jeras. Njegov ekspoze objarljuino v cslotj. V začetku decembra so zbori skupščine dali v javno razpra- vo osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1983 z namenom, da v jav- ni razpravi resolucijo dopolni- rao s spremljajočimi doku- menti, predvsem pa, da dopol- nimo ključne cilje. Izvršni svet je na seji 20. de- cembra izoblikoval predlog re- solucije, pri čemer je upošteval vrsto predlogov in pripomb iz javne razprave in vnesel neka- tera nova spoznanja, ki so bila v tem času izoblikovana v re- publiki in federaciji. Opozoriti moram, da še vedno nimamo sprejetih popravkov družbene- ga plana 1981-1985 v nobeni družbenopolitićni skupnosti, da še vedno ništa sprejeti reso- luciji za leto 1983 ne v federaci- ji in ne v republika in da še vedno nišo sprejeti spremljajo- či, izvedbeni akti, ki bodo po- gojevali realizacijo resolucije in bodo določili pogoje gospo- darenja v naslednjem letu. Ceprav teh dokumentov še ni* naš izvršni svet predlaga, da resolucijo za leto 1983 sprej- mete, ker ocenjujemo, da so znani ključni cilji razvoja v le- tu 1983 in s tem postavljene tuđi naloge. Će pa bodo izved- beni akti tako spremenili po- goje gospodarjenja, da ključ- nih ciljev ne bo mogoče dose- ći, bo izvršni svet pravočasno pripravil popravek resolucije in ga dal v sprejem. Kateri so ti ključni cilji? Najvažnejši je vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela in to s povećanim izvozom blaga in storitev in skrajno selektiv- nim uvozom. Slovensko go- spodarstvo bo letos izvozilo na konvertibilni trg za 5% več bla- ga in storitev kot lani, s cimer je za 15% zgrešilo z resolucijo postavljeni cilj. Predlog slo- venske resolucije za prihodnje leto, torej leto 1983 zahteva najmanj za 18% več izvoza bla- ga in storitev. Takšno poveča- nje izvoza Slovenija mora do- seči, če hoče pokriti obvezno- sti do tujine in uvoziti najnuj- nejše surovine za izvozno go- spodarstvo in delno blago za široko potrošnjo. Za dosego tega cilja je pre- dviđen sprejem naslednjih ukrepov: - povećana udeležba izvoz- nikov na ustvarjenih devizah. Slovenski predlog je, da naj bi se dosedanja 30% udeležba po- većala na 47%, seveda selektiv- no, glede na udeležbo domaćih surovin v izvoženih proizvo- dih. - povećala naj bi se izvozna stimulacija za dosežen izvoz na konvertibilno področje. V ta namen bo uveden poseben da- vek iz dohodka TOZD. Pri tem je treba poudariti, da to ne po- meni povećane obremenitve gospodarstva, ampak le preli- vanje dohodka neizvoznikov k izvoznikom. Slovesnost na Kostanjski planini Ob obletnid tragičnega dogodka na Kostanjski planini je bil tuđi letos tradicionalni - že deseti po vrsti - pohod, ki se ga iz leta v leto poleg preživelih borcev in aktivistov udeležuje tuđi vse več mladih. Na spominski slovesnosti ob spomeniku šestnajstim padlim borcem je govoril F'ranc Šetinc, predsednik republičke konference SZDL. (Več na 3. strani) - izvoz blaga in storitev bo skrajno selektiven. Prednost pri uvozu bo imelo izvozno usmerjeno gospodarstvo in ti- sto blago za široko porabo, ki ga doma ne inoremo proizve- sti. Uvoza opreme prihodnje leto ne bo. Sprejet je že zakon, ki prepoveduje plaćilo opreme iz uvoza za prihodnje leto z možnostjo podaljšanja za na- slednja leta. - zmanjšan bo davek iz do- ,hodka izvoznikom glede na doseženo visino izvoza. Naš predlog resolucije pove- čuje izvoz za 19%. Cilj je po- stavljen zelo visoko, vendar pa gospodarstvo ocenjuje, da ga bo doseglo, če bodo ustrezni izvedbeni akti pravočasno sprejeti in če bo izvoznemu go- .spodarstvu zagotovljen repro- dukcijski material. Pri tem moram posebno izpostaViti le- tošnje izvozno-uvozno gibanje v Kamniku, ki zasluži posebno pohvalo. Letos bo naše gospo- darstvo izvozilo za dobrih 23% več kot lani in pri tem uvozilo za manj kot 50% izvoza. S tem uspehom smo1 že presegli slo- venski izvoz blaga in storitev, saj je v devetih mesecih Slove- nija izvozila 7,8% celotnega prihodka, Kamnik pa 8,8%. Drugi ključni cilj vseh druž- benopolitičnih skupnosti pa je nujno zmanjšanje investicij- ske, osebne, splošne in skupne porabe. Ta naloga je majhna, če želimo pospešiti izvozno usmerjeno gospodarstvo in pričeti povečevati novo vre- dnost. Trošili srno več, kot smo ustvarili. Naj navedem samo dva podatka: kreditov, doma- ćih in tujih, smo angažirali za en in pol letni družbeni proi- zvod celotnega jugoslovanske- ga gospodarstva. In drugi po- datek: Jugoslavija si je v letih 1976-1980 povećala družbeni proizvod za račun tujih kredi- tov za 3,2% letno. Samo zaradi odplačil kreditov tujini bo družbeni proizvod v Jugoslavi- ji v letu 1983 manjši za 8,2%. Ob tem podatku se moramo zamisliti, predvsem pa kamni- ški gospodarstvenik!, saj je znano, da je bilo kamniško go- spodarstvo investicijsko slabo in da ima zaradi tega povsem zastarelo opremo. Ker pa so pogoji investiranja v naslendjih letih izredno se- lektivni, saj so dosedanji skraj- no omejitveni kriteriji še zožu- jejo, bo toliko težje uresničeva- ti, tuđi te, v resoluciji navede- ne investicijske programe. In prav tu, na področju investicij, je naš izvršni svet zelo črnogled, ker z zastarelo tehnologijo naše gospo- darstvo ne bo dolgo konkurenčno niti na domaćem, kaj sele na sve- ;ovnem tigu. Zaradi tega je naš izvršni svet na predlog odbora go- spodarske zbornice naročil izdelavo analize komparativnih .prednosti kamniškega gospodarstva in v reso- lucijo napisa!, da bo podpiral samo tište investicije, ki bodo izpolnjeva- !e držubene kriterije. S tem gospo- darstvu priporočamo, naj ne troši negospodarno že tako majhne aku- mulacije v investicije, ki ne poveču- jejo proizvodnje in naj v primeru, da teh programov nima, naloži aku- mulacijo gospodarneje, vsaj v obratna sredstva. To priporočilo je še toliko bolj na mestu, ker bo po- novno povišana bančna obrestna mera, drastično bodo povećane za- mudne obresti, znižani plasmani bank in zmanjšane udeležbe bank v obratna sredstva. Pripravlja se prvi odlok iz te skupine in to bo prepo- ved dajanja kreditov za izplačilo osebnih dohodkov. V skupini gospodarstva naj orae- nim dve prednostni razvojni nalogi, za kateri menimo, da imamo vse naravne in druge pogoje za njun razvoj. To sta kmetijstvo in turi- zem. Izvršni svet ima izdelane pro- grame, kako ju razviti, kot po- membni gospodarski panogi naše obćine. Žal pa je za obe značilna izredna neorganiziranost in nepo- vezanost. V turizmu želimo vse de- javnike povezati v enotno turistično ponudbo Kamnika in to ponudbo vkljućiti v širši prostor. Delno nam je povezovanje že uspelo, zatika pa se ponovno pri TOZD Gostinstvo in turizem v Integralu. Če bo pri povezovanju obeh dejavnosti, kme- tijstva in turizma, prišlo še do do- datnih zapletov, se borno morali poslužiti tuđi novih prisilnih ukre- pov. < Zmanjšati bo potrebno tuđi osebno in skupno porabo, ker Sakš- nega standarda, kot ga imamo, go- spodarstvo ne more več /držati. Pri osebni porabi se škarje zapirajo z obema krakoma: na eni strani re- publiška resolucija zahteva, da se osebni dohodki gibljejo v odvisno- sti od ustvarjenega čistega dohod- ka, uvaja pa tuđi dodatne obreme- nitve iz osebnega dohodka: davek za oblikovanje republiških blagov- nih rezerv, davek za plaćilo kotiza- cije republike federaciji in še neka- tere. Drugi krak, ki bo zmanjsal standard, pa bo'občutno podražitev vseh vrst energije, železniškega prevoza, živine in stanovanj. Skupno porabo pa bo zmanjšala prepoved investiranja v nove ob- jekte iz prispevne stopnje, na drugi strani pa krčenje programov. Krče- nje programov pa pomeni zmanjša- nje pravic, ki jih že imamo in smo žanje mislili, da so nedotakljive. Zato tuđi naš predlog resolucije ne predvideva v skupni porabi nobe- nih vlaganj v nove objekte iz pri- spevne stopnje. Še ćelo te, nujne adaptacije, ki jih v resoluciji pred- lagamo, bo potrebno ponovno pre- veriti. Oskrba z osnovnimi življenjskimi artikli je bii.. tna od najpomemb- nejSih nalog.^'kifte'-Đ smo se v le- tošniem letu srecevali. Izvršni svet ocenjuje, da jć bila založenost trga v letošnjem letu dobra, še več, na kamniškem trgu smo prodali za 5% več življenjskih dobrin kot lani. Pri tem je treba pohvaliti prizadevanje (Nadaljevanje na 2. strani) Hura, počitnice Počitnice so pred vrati in kot vedno bodo polne veselja. Zadnje dni se učenci pogovarjajo le še o tem. Vsi že odštevamo dneve, ki nas ločijo od težko pričakovanih počitnic. Vprašali sva nekaj učencev, kaj kanijo početi med počitnicami. Katarina iz 5. d pravi, da se počitnic zelo veseli, ker bo mir pred učenjem in nalogami. Seveda si želi tuđi snega. Miloš iz 5. c je povedal, da s* mu zdijo počitnice odločno prekratke, saj mu ni nikoli dolgčas. Proste dni bo izkoristil za smučanje, če bo sneg, sicer pa bo hodil v Tivoli plavat. Tanja iz 7. c je rekla, da se počitnic veseli, ker bo imela lepo spričevalo. Počitnice bo preživela doma. Tamara iz 5. d pa si želi mnogo snega, saj so smuči in sani že pripravljene. Pa tuđi brez snega bodo počitnice hitro minile. Torej - mi smo pripravljeni na sneg' Sabina KolM, Mateja Kregar, novinarski krožek OŠ Frana Albrehta, Kamnik KAMNIŠKI OBĆAN / 10. JANUARJA 1983 Priznanja za prispevek h krepitvi obrambne sposobnosti Osrednja občinska proslava ob dnevu JLA in 30-Ietnici ustano- vitve ZRVS Jugoslavije je bila 18. decembra v športni dvorani ŠCRM. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva ob- činske konference ZRVS Zvone Cvek. V kultumem programu so sodelovali: moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, dijaki ŠCRM in vojaka iz kasarne »Bo- ris Kidric« iz Sentvida pri Ljub- ljani. Najprej je bil svečan sprejem mladincev in mladink prostovolj- cev v enoto Teritorialne obram- be občine Kamnik. Nato je Zvo- ne Cvek podelil plaketi Zveze rezervnih vojaških starešin Jugo- slavije Janezu Malešu in Slavku Zaletelu, zlato značko ZRVS Ju- goslavije pa Antonu Fišerju in Mini Ćerneliču za izjemen pri- spevek v razvoju zveze rezervnih vojaških' starešin Jugoslavije, krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvoju in uveljavljanju ZRVS Jugosla- vije v družbi. Trinajst rezervnih vojaških starešin je prejelo priznanja ob- činske konference ZRVS Ka- mnik: Vid Pirš, Janez Bajde, Ivan Pire, Janez Romšak, Jože Zadrgal, Julij Ocepek, Jože Pe- čečnik, Ramo Rekanović, Alfonz Boltar ml., Franc Župan, Jože Šuštar, Božidar Lisičić in Jože Jeras. V imenu republiškega sekreta- riata za ljudsko obrambo je predsednik sveta za LO, varnost in družbeno samožaščito občine Kamnik, Ivan Justinek, podelil priznanje za večletno ustvarjalno delo ter dosežene uspehe pri ra- zvijanju teritorialne obrambe občine Kamnik Dušanu Štefuli in Angelci Hribar. Pohvale komandanta pokra- jinskega štaba za teritorialno Popravek V prejšnji, to je 22. številki Kamniškega občana je v delegat- ski prilogi pri tiskanju izpadlo pet sodnikov porotnikov za ka- mniško občino in sicer: Janez Markovič, Vera Mejač, Ferdi- nand Mihelič, Stane Novak in Ana Ocepek. Ime tovariša Ore- hovca je Ivan Orehovec in ne Janez Orehovec, kot je bilo na- pak objavljeno. obrambo Ljubljanske pokrajine za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji, krepitvi moralnopolitične enotnosti ter bojne pripravljeno- sti štabov in enot teritorialne obrambe je podelil Ivan Hribar pripadnikom teritorialne obrambe: Niku Pinteriču, Ivanu Križni- ku, Vladimirju Novaku, Mariji Hribar, Marjanu Križniku in An- tonu Lipovšku. Mag. Ivan Justinek je podelil tuđi občinska priznanja Sveta za ljudsko obrambo, varnost in. družbeno samožaščito za aktivno in ustvarjalno delo na tem po- dročju. Priznanja so prejeli: Franc Ipavc, Brigita Žagar, In- formativno propagandna komisi- ja Srednja vas, Pavel Petkovšek, Janko Uršič, Anton Klemcn, Al- bert Žibert, Avgust Iskra, Ivanka Jenko, Alojz Bec, Filip Jeras, Alojz Župan, Rudi Plevel, Gasil- ska enota Kamnik, Stojan Ma- toh, Dušan Osredkar, in Janez Podjed. Pohvale komandanta občin- skega štaba za teritorialno obrambo Kamnik je podelil Ar- ko Jože, in sicer: Juliju Bernotu, Stanislavu Šuštarju, Jožetu Balo- hu, Tomažu Kališniku in Vojku Hriberšku. Na slovesnosti so razglasili tuđi napredovanja rezervnih vojaških starešin. VERA MEJAČ • ISa proslavi ob dnevu JLA in 30-Ietnici ZRVS je govorit predsednik predsedstva občinske konference zveze rezervnih voja- ških starešin Kamnik, Zvone Cvek. Del njegovega govora objav- Ijamo: Letošnje praznovanje JLA 22. decembra sovpada tudisprazno- vanjem tridesetletnice ustanovitve zveze rezervnih vojaških stare- šin. ZRVS ima v bistru prav tako kot JLA svoje korenine v narodnoosvobodilnem boju. Med narodnoosvobodilnim bojem so se stotisoči mladih borcev razvili v sposobne vojaške in politične funkcionarje. Zato je bilo ob koncu vojne dovolj starešinskega kadra, ne samo za mirnodobne potrebe naše armade, temveč se je moral večji del kadra preusmeriti v obnovo in izgradnjo naše države. Potrebe po Ijudeh, ki bi v najkrajšem času in z lastnimi silami odstraniliposledice vojne in začeligraditi novo Jugoslavijo, so bile ogromne. Zato so kmalu po končani vojni večji del starešin- skega kadra prcvedli v rezervo in ga usmerili v najrazličnejše dcjavnosti naše sociattstične skupnosti. Tako smo dobili jedro rezervnega starešinskega kadra naše armade. ISagel razvoj vojaške tehnike je zahteval, da so rezervni vojaški starešine vselej na tekočem glede stanja vojaške organizacije, taktike in tehnike pri nas in na tujem. V danih okoliščinah je bilo neizvedljivo, da bi armada poleg svojih vsakodnevnih nalog vzdr- ževala stalne stike s stotisoči rezervnih ofidrjev in podoHcirjev in da bi jih seznanjala z najnovejšimi nalogami v zvezi z obrambo naše socialistične domovine. Iz teh in še drugih razlogov seje povečevala potreba po poseb- nem združenju rezervnih ofidrjev, ki naj bi prevzelo vrsto nalog s področja krepitve obrambne moči države. Tako je prišlo do usta- novit \e »Združenja rezervnih ofidrjev Jugoslavije«, v Beogradu 29. in 30. aprila 1952. Danes so vsa področja delovanja ZRVS grajena na programih socialistične zveze delovnega ljudstva in idejnih izhodiščih Zveze komunistov, na osnovi konkretnih sklepov, ki so opredeljeni v sprejetih kongresnih dokumentih in nalogah, ki iz njih izhajajo. Osrednjo pozornost namenja ZR VS rednemu in sodobnemu uspo- sabljanju. Člani ZRVS borno tuđi v bodoče svoja znanja in spo- sobnosti uporabijali pri nalogah, ki jih imamo v krajevnih skupno- stih, organizacijah združenega dela ter v organih samoupravnih interesnih in drugih skupnostih na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Svečan sprejem mladincev in mladink prostovoljcev v enoto TO. Od leve proti desni: Matej Narat, Mitja DoHnšek, Milan Sušnik, Alenka Osolin, Mira Jurjevič, Barbara Pinterič, Zdenka Korbar, Igor Sušnik in Sintona Briogar ODVSEPOVSOD • V Skopju bodo uvedli bone za olje in prašek SKOPJE - Na pobudo mestne konference SZDL so v glavnem mestu Makedonije sklenili, da bodo uvedli bone za preskrbo s tistimi proizvodi, ki jih primanjkuje. Tako bodo Skopljanci januarja dobili na mesec liter jedilnega olja na družinskega člana, samci na mesec kologram pralnega praška, dve, tri ali štiričlanska družina tri kilo- grame, več kot štiričlanska pa štiri kilograme. Ob tem pravijo, da boni ne bodo trajna oblika urejanja preskrbe, temveč naj bi samo preprečili špekulacije, ki so se pojavile pri redni oskrbi s temi Hvljenjskimi potrebŠčinami. • Novembra slabši rezultati jugoslovanske industrije BEOGRAD - Jugoslovanska industrija je novembra izdelala za 3,1 odstotka manj kot novembra lani. Skupni obseg proizvodnje v enajstih mesecih letos pa je bil tolikšen, kot v istem obdobju lani. Največje nazadovanje je novembra zabeležila hrvaška industrija, in sicer za sedem odstotkov, v Makedoniji so izdelali za 5,2 odstotka manj, v Vojvodini za 3,9, v Crni gori pa za 2,7 odstotka manj. Več so v tem mesecu izdelali na Kosovem, in sicer za 6,5 odstotka, v BiH za 0,3 odstotka, v Sloveniji pa toliko kot lani. • Lanske izgube še vedno nišo »pokrite« BEOGRAD - Po zaključnem računu v letu 1981. je bilo v Jugoslaviji za 28,6 milijard dinarjev neporavnanih izgub. Izgube je imelo 1064 temeljnih organizacij, v katerih je bilo zaposlenih 237 tisoč delavcev. Po podatkih SDK so dosedaj opravili sanacijo v 867 tozdih z nekaj več kot 191 tisoč zaposleni™, trinajst temeljnih organizacij pa je šio v stečaj. NajveČ nepokritih izgub imajo na Hrvaškem, zatem v Srbiji in na Kosovem. • Ustavno sodišče se ne bo izreklo o privilegijih BEOGRAD - Ustavno sodišče je sklenilo, da ne bo ocenjevalo ustavnosti določila o olajšavah, ki so jih deležni delavci JAT, PTT in Jugoslovanskih železnic, kajti o tem naj bi se pogovorili prihodnje leto. Kljub temu so v omenjenih delovnih organizacijah že precej skrčili obseg ugodnosti, ki so jih imeli delavci in njihovi družjnski člani. Tako je JAT ukinil popuste, ki so jih prej priznavali staršem zaposlenih, zaslužnim delavcem in častnim članom organizacij. Pra- vico do cenejše vožnje so obdržali samo delavci JAT in najožji družinski člani. Jugoslovanske železnice so zmanjšale popuste od 13 na pet vrst vozovnic. V 61 delovnih organizacijah PTT pa so ukinili 50 odstotni popust pri telefonskih uslugah. • Nov način obračunavanja elektrike v Vojvodini NOVI SAD - V tej avtonomni pokrajini bodo januarja uvedli nov tarifni sistem pri prodaji oziroma obračunavanju elektrike. Najpo- membnejša novost je, da bodo elektriko pozimi obračunavali dvakrat dražje kot poleti. Zimska tarifa za elektriko naj bi veljala od oktobra do 31. marca. - SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK p. p. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik obvešča, da bodo v 1.1983 lahko kandidirali za prido- bitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti (kredi- tiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in sta- novanjskih hiš v zasebni lastnini) le tišti upravičenci, ki bodo pri banki sklenili pogodbo o namenskem varčevanju najkasneje do 31.1.1983. Elektroinštalacije in popravila raznih strojev RAJKO POTOKAR Rožično 2, Sela, Kamnik Sprejema naročila za elektroinštalacije za leto 1983 (Nadaljevanje s 1. strani) DO Kočna, ki je osnovni nosilec preskrbe. Žal pa dobrine nišo bile pravično razdeljene med občane. Nekateri so si na račun drugih na- kopičili toliko prekomernih zalog, da je bila zaradi tega oskrba izre- dno motena. Zato je moral izvršni svet nastopiti z nekaterimi omeji- tvami, ki so sicer naredile nekaj već reda na trgu, nišo pa odpravile po- trošniških mrzlic. Tuđi v prihodnjem letu računa- mo, da bo v povprečju osnovnih življenjskih dobrin dovolj, čeprav zna priti do občasnih motenj na trgu. Na osnovi letošnjih izkušenj se je izvršni svet odločil, da z omeji- tvenimi ukrepi, kot so boni ali ćelo živilske karte, kot nekateri predla- gajo, ne bo nastopal. S pravičnejšo razdelitvijo dobrin se morajo z vso odgovornostjo ukvarjati trgovci in občani sami preko potrošniških svetov. Izpostaviti moram še problem fi- nanciranja zagotovljene oskrbe z osnovnimi življenjskimi artikli. Proizvajalci hrane zahtevajo plačila naprej, pa sovlaganja in brezo- brestne kredite. Tako mora trgovi- na poleg bančnih sredstev, ki so postala izredno draga, angažirati ves več lastnega denarja. Zato je izvršni svet svetoval DO Kočna, da začasno ne gradi novih prodajnih zmogljivosti, ampak razpoložljiva sredstva angažira za zagotovitev manj motene oskrbe. Izvršni svet vam predlaga v letu 1983 takšen razvoj, ki je v danih razmerah edino možen. Začasno omejevanje vseh oblik porabe je gospodarska nujnost, ne pa vzrok za malodušje. Menimo, da smo po- stavljene resolucijske cilje sposobni doseći in će jih borno, bo zaključek leta 1983 gospodarsko vsaj približ- no tako uspešen, kot je letošnji. Bo pa med letom prihajalo do proble- mov, pa1 tuđi do konfliktnih situacij, ki pa jih borno morali s polno mero odgovornosti razreševati v dobro kamniškega gospodarstva in obča- nov. V razpravi je sodelovalo več de- legatov. Jože Romšak, delegat kon- ference delegacij tozd Gozdarstvo, Veterinarski zavod in drugi je pred- lagal višjo stopnjo prispevka od bruto osebnih dohodkov, od 0,4 na 1 odstotek; sredstva naj bi porabili za nadomestila in tuđi za udeležbo pri investicijah v kmetijstvu in za povećanje tržnih zalog hrane. Ma- rinka Pinterič, delegatka Svilanita je med drugim opozorila, da je za većino tovam izvoz dohodkovno manj zanimiv od prodaje doma in da se bodo zato odločale le za tolik- šen izvoz, da si bodo zagotovile lastne uvozne potrebe. Menila je še, da je predviđeno povećanje pri- spevne stopnje za družbene dejav- nosti previsoko. Njeno pripombo je potrdil tuđi delegat Stola Matjaž Drčar. Helena Pikl-Istenič, dele- gatka konference delegacij Zdrav- stveni dom in Lekarna pa je opozo- rila na težave v zdravstvu, ob dej- stvu, da so se z revalorizacijo ob koncu leta cene storitev za vse leto 1982 povećale za 5,1 odstotka, s cimer se bodo še povećale izgube kamniške zdravstvene skupnosti, saj okrog polovico sredstev porabi- jo za plačilo specialistićnih storitev v Kliničnem centru. Vprašala je, kako bodo pokrite višje cene stori- tev oziroma ali naj bi jih pokrivali s sredstvi, namenjenimi za osnovno zdravstvo. Boris Bavčar, delegat iz Duplice je opozoril, da v resoluciji ni zajeta gasilska dejavnost, za katero je program izdelan. Majda Korošec iz Mevelj pa je prenesla zahtevi iz svojega okolja: da namreč v resolu- ciji dobi prostor adaptacija sole in gradnja samopostrežne trgovine v Vrhpolju, ker sodita v prednostni naložbi v družbenih dejavnostih oziroma v gospodarstvu. 3 Na vprašanja in pobude za d. polnitev resolucije je odgovarj. Boris Zakrajšek, predsednik komi teja za družbenoekonomske odno se in razvoj. Posredoval je predlog izvršnega sveta, naj bi delegati v resoluciji sprejeli dodatno besedilo, ki pravi, da bodo imele med družbenimi de- javnostmi prednost naložbe v izo- braževanje in zdravstvo - fazna gradnja zdravstvenega doma. V primeru, da medobčinska zdrav- stvena skupnost ne bo sofinancirala te gradnje, kar bo dokončno jasno konec januarja pa bo izvršni svet predlagat spremenjeno dinamiko porabe sredstev samoprispevka. Nato je pojasni!, zakaj predlaga- - na visina prispevne stopnje za druž-| bene dejavnosti. V letu 1982 je namreč prispevna stopnja v visini 19,5 odstotka zaostala za možnim povećanjem na 22, 5 odstotka, tako da je bila občina v slovenskem me- rilu po visini prispevne stopnje med zadnjimi, na 54. mestu. S prispevno ' stopnjo, kakršna je predviđena v resoluciji pa bi se po prvih podatkih povzpeli le nekaj mest višje. Upe števati je treba tuđi povećanje cen storitev specialističnih zdravstveni ustanov, kar za kamniško zdrav stveno skupnost pbmeni deset mili- jonov primanjkljaja. Predlagal je, da bi izvršni svet že ob četrtletju pripravil poročilo o uporabi sred- stev v družbenih dejavnostih ter upoštevaje nominalno povečevanje I osebnih dohodkov predlagat more- \ bitne spremembe, će bodo te po- trebne. Odgovoril je tuđi na dvome o možnostih povećanja izvoza; pou- daril je, da je tako obnašanje - torej izvoz, ki zagotavlja le lastne uvozne potrebe - pripeljalo do ra- zmer, v kakršnih je naše gospodar- stvo. Tako miselnost bo treba pre- seči, z dodatnimi izvoznimi spodbu- : dami na osnovi zakona (dodatni da- j vek iz dohodka OZD v visini 2,8 ! odstotka) pa bodo zagotovljene tu- đi dodatne spodbude izvoznikom, na konvertibilni trg. Dodal je še, da ni mogoče na hitro sprejeti odloči- tve o višjih sredstvih za pospeševa- nje kmetijstva. Boris Zakrajšek je podprl pred- j log, naj bi požarno varstvo - torej' program gasilstva - vključili v reso- i lucijo, za obe investiciji v krajevni skupnosti Nevije pa dejal ,da sta v j resoluciji vključeni, da pa je njuna ! uresničitev odvisna od gospodar- skih razmer, saj bo gospodarstvo | moralo akumulacijo v prvi vrsti uporabiti za posodabljanje proi- zvodnje. Delegati so resolucijo - dopol- njeno s predlogom izvršnega sveta o prednostnih naložbah v družbe- nih dejavnostih in predlogom dele- gata iz Duplice o požarni varnosti - na ločenem glasovanju sprejeli. I RAZPIS Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slo- venskega naroda pri občinski konferenci SZDL razpisuje 10 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA V LETU 1983 Priznanja so namenjena posameznikom in organiza- cijam za njihovo delo in prispevek v dosežkih trajnej- šega pomena pri - razvoju naše samoupravne socialistične družbe - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoeko- nomskih in političnih odnosov na posameznem po- dročju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljav- ljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samou- pravnih skupnosti. - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in ob- čanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbe- nega življenja. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predla- gatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje OF pri OK SZDL, Kamnik, Titov trg 1, najkasneje do 15. marca 1983. Žirija za podeljevanje priznanj OF 2____ KAMNIŠKI OBČAN / 10. JANUARJA 1983 Po 40 letih Spomini ne zbledijo Decembrsld pohod na Ko- stanjsko planino je postai tradi- cionalen. To sedaj že lahko reie- >o, saj že nekaj let ugotavljamo, a je iz leta v Ieto veŽ udetežen- ev tega pohoda. Tuđi lanskega lohoda se je udeležOo vei poho- dnikov kbt prejšnje Ieto. Kako tuđi ne? Vreme je bilo kot naročeno, organizacija v rokah krajevne or- ganizacije ZRVS iz Tuhinja pa izvrstna. Pa še nekaj - najpo- membnejše. Lani je bila 40. obletnica bitke na Kostanjski planini, ko je 24. decembra 1942 v neenakem, sr- ditem boju z nemškimi vojaki in policisti iz Kamnika, Kranja in preživeli borci dopolnijo podobo bojev pred štiridesetimi leti! Kje je padel komandant Matevž? Kje sta padla komandirja Miha in Dušan? Kje se je bojeval 8-letni Poldek? Še so živi ljudje, ki se spomi- njajo nemških kolori, zelencev, kakor so jim rekli, ki so se 24. decembra 1942 s tuhinjske strani vzpenjale proti Slevcu na Kosta- njski planini. Vojaki so bili v be- lini snega kot pošasti - grozljivi špalir smrti, ki so jo vodili s se- boj. Več tisoč sovražnih vojakov je bilo. Več tisoč na en sam - Kamniški bataljon. O njegovem junaštvu so Nemci še dolgo go- vorili. Padel je že ves poveljniški kader, padlo je 16 borcev, toda Savinjske doline padlo šestnajst pogumnih fantov, borcev Kokr- škega odreda. V tem boju je pa- del skoraj ves komandni kader odreda, med njimi tuđi priljub- ljeni komandant odreda Matija Blejec-Matevž, nekdanji koman- dant Kamniškega bataljona. Pod sovražnikovimi kroglami sta se zrušila tuđi komandirja čet Tine Pestotnik-Miha in Peter Podbev- šek-Dušan. Ledeni dih smrti je na Kostanjski planini zajel tuđi \ novega komandanta Kamniškega i bataljona Franca Pera-Vida. Se in še se vrstijo imena tistih, ki so na tem kraju izgubili življenje za lepši jutri. Spomine na te tragične dogod- ke je v nedeljo, 26. decembra na Kostanjski planini obudil Franc Setinc, predsednik RK SZDL. Prisluhnimo za trenutek tišini gozdov. Zaživimo s tem, zaradi česar smo prišli sem! Naj nam preletijo domišljijo glasovi mla- dih ljudi - partizanovi Naj nam borci kljub temu nišo izgubili ja- sne misli, da morajo pobiti čim- več sovragov in prebiti obroč ter nadaljevati boje drugje. Ćakale so jih nove preizkušnje v Kolov- cu, v Kališču, čakal jih je napad na Tuhinj, vdor v sovražno po- stojanko v Ihanu in še in še, je dejal Franc Šetinc. Najboljši sinovi našega naroda so pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije iz nesreće in nasilja z junaškim bojem našli pot v svobodo. Pri tem jim je pomagalo ljudstvo, oprganizira- no v Osvobodilni oziroma ljudski fronti. Če ne bi bilo številnih javk, aktivistov," partizanskih raa- mic, pionirjev, rajonske tehnike in še vsega drugega, bi bil okupa- tor hitro uničil partizanske enote, tako pa so iz mogočnega vseljud- skega gibanja vstajale vedno no- ve in nove, ki so sčasoma prera- sle v nepremagljivo, to je našo - ljudsko vojsko. Takšno mora biti tuđi naše sedanje gibanje, naš koncept ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kaj moramo storiti, da ne bi bilo več vojne? Da bi bilo našim otrokom prihrajeno vse gorje okupacije, vojne, sovraštva! Da bi živeli, kot živijo otroci! Da ne bi bilo več prizora, ko je ženica v taborišču grudico prsti z domaće njive stiskala v osušeni pesti, ko je umirala! Tako si je želela vide- ti še enkrat svoj vinograd, pa ti- sto visoko, staro jablano pred ni- šo, tako si je želela košček tople- ga domaćega kruha... Utrjevati moramo mostove, ki so v tem grozljiverh, stehnizira- nem, potrošniškem, vsakršnega uničevalnega orožja polnem sve- tu še ostali in ki nam vlivajo upa- nje v mir. Postalvjati moramo vedno nove, kajti prepad med bloki grozi, da bo atomska kata- strofa raznesla ta svet. Vojaške, finančne in politične vrhove su- persil moramo spraviti k pameti! Moramo! Jugoslavija ima pri tem po- membno vlogo, ima zalogo velja- ve in ugleda, ki pa ni neizčrpna, če je ne borno obnavljali z vedno novimi dokazi naše naprednosti, naše ustvarjalnosti, našega dela. Z dejanji in s pametjo, ne z bese- dami in kričavim samoljubljem. Hoditi moramo po Titovi poti bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Pri tem se moramo zavedati, da ta pot ni kot zemljevid, na katerem so do potankosti zarisane vse ceste in vse točke našega razvoja v priho- dnost. S takim pasivnim pogle- dom na Titovo pot bi žalili spo- min na Tita in njegova dela, kajti če bi on tako gledal na revolucijo in napredek, ne bi bilo leta 1941, 1948 in vseh drugih njegovih in naših velikih dejanj, ki jih pozna ves svet. Pravijo, da se nam z novim letom odpira nov, še težji, vsa- kršnih bremen in omejitev poln čas. Takšno opozorilo je za strez- nitev dobro, ni pa preveč spod- budno za široko družbeno akcijo, za ustvarjalnost. Zatorej je bolje reci, da se nam odpira čas,, ki ter ja od nas več odgovornosti in več ustvarjalnega dela, več skro- mnosti in več dejanskih delovnih podvigov, več resničnega samou- pravljanja in več samoupravljal- skega reda. Če bo tega več, po- tem ne bo tako hudo in tako crno, kakor nam nekateri posku- šajo prikazati prihajajoče novo Ieto. Bremena postajajo pogosto pretežka zato, ker ne storimo ti- stega, kar je naloga današnjega dne, ker hočemo že danes pojesti tisto, kar bo ustvarjeno sele jutri, ker pogosto cilj razglašamo že kot stvarnost. Sledimo zgledu hrabrih bor- cev, ki jim ni bilo žal življenja ali zdravja ali mladosti, da bi nam zagotovili srećo in mir! Razžarjeni obrazi in stiski rok preživelih borcev bitke na Ko- stanjski planini ter številna, ve- dno večja udeležba na spomin- skem pohodu nam zagotavljajo, da spomini ne bledijo in da bomo znali očuvati pridobljeno, tisto, za kar so premnogi dali svoje najdražje - svoja življenja. Ob recitacijah tuhinjskih mla- dincev in pesmih pevcev iz Tuhi- nja smo si zaželeli — nasvidenje na naslednjem pohodu. MAJ Programska konferenca SZDL Še več odprtosti k Ijudem V Socialistični zvezi je že ustaljena praksa, da se konec leta zberejo delegati občinske konfe- rence na programski seji ter ocenijo delovanje te najširše družbenopolitične organizacije v pre- teklerri letu in sprejmejo programske usmeritve za naslednje Ieto. Vsaki programski konferenci dajejo pečat aktualna politična dogajanja. Tako je bila na lanski programski seji osrednja tema priprave na skupščinske volitve, na letošnji pa prizadevanja za uresničevanje politike gospo- darske stabilizacije. Vsem programskim konfe- rencam pa je skupen en smoter, to je oceniti uresničevanje vloge, uspešnosti in učinkovitosti socialistične zveze na vseh ravneh skozi kon- kretne družbenopolitične akcije. Za to pa je bilo v preteklem letu dovolj priložnosti, saj je bilo Ieto 1982 za socialistično zvezo eno najbolj razgibanih. Iz poročila o delu občinske organizacije SZDL v letu 1982 in uvodnega referata predse- dnika občinske konference SZDL Antona Fi- šerja je bilo moć razbrati vso širino delovnaja občinske organizacije SZDL. Poleg vrste nalog v pripravan in izvedbi skupštinskih volitev je zaoštravanje gospodarskih in z njimi političnih razmer odpiralo mnoge nove in zaoštravalo sta- re probleme. To je terjalo nenehno mobilizacij- sko in akcijsko, v razreševanje konkretnih vpra- šanj usmerjeno aktivnost socialistične zveze. Priprava na volitve in izvedba volitev samih, kakor tuđi konstituiranje delegacij in aktivira- nje delegatskih skupščin je kljub občasnim manjšim težavam potekala v skladu s progra- mom. Veliko truda je bilo vloženega v izboljša- nje dela delegatskega sistema, kar je dalo tuđi nekatere rezultate, prav ti pa nas tuđi zavezuje- jo, da s to svojo aktivnostjo nadaljujemo. Manj uspeha pa smo imeli pri oblikovanju konferenc delegacij, kar bo v bodoče nedvomno potrebno popraviti. Delegati so ocenili, da delegatski si- stem z izjemo nekaterih področij dobro deluje, da pa se še vedno pojavljajo nekatere po- manjkljivosti, predvsem slaba povezanost dele- gacij s samoupravo v svojih sredinah. V letu 1982 je Socialistična zveza usmerjala svojo aktivnost tuđi v uresničevanje temeljnih izhodišć politike gospodarske stabilizacije. S te- kočim tedenskim spremljanjem aktualne gospo- darske in politične situacije v občini in usklaje- vanjem družbenopolitične aktivnosti se je bolj kot kdajkoli prej neposredno vključevala v ra- zreševanje konkretnih odprtih in perečih vpra- šanj. Ob aktivnostih za razreševanje konkretnih vprašanj je tekla tuđi permanentna akcija obve- ščanja in seznanjanja delovnih ljudi in občanov s tekočim gospodarskim in političnim položajem v občini. Zelo široko je bila organizirana in izpeljana tuđi.javna razprava o srednjeročnih planskih dokumentih. Največja pozornost pa je bila nedvomno namenjena vprašanjem presla- be, predvsem s kurjavo in osnovnimi živijenjski- mi izdelki, pri čemer so svojo vlogo v dobršni meri odigrali tuđi potrošniški sveti. Ko so delegati ocenjevali delo krajevnih or- ganizacij SZDL v preteklem letu je bilo ugotov- Ijeno, da so opravile veliko nalog od priprav na volitve do aktiviranja potrošniških svetov, ven- dar so bile pri svojem delu še vedno premalo obrnjene navzven k občanom. Pri oblikovanju krajevnih, uličnih in vaških odborov so bili stor- jeni sele prvi koraki, zato bo to ostala ena od nalog še v naslednjem letu. Družbenoekonomskc in družbenopolitične razmere ter nadaljnje razvijanje samoupravne demokracije zahtevajo učinkovito dejavnost so- cialističnih sil, kar bo še posebej pomembno v naslednjem letu. Zato moramo sproti preverjati svojo mobilizacijsko in akcijsko učinkovitost ob vsaki skupni nalogi ter oblikovati takc metode dela, ki bodo nenehno ustvarjale pogoje za /a- vestno in množično delovanje delovnih ljudi in občanov, mora biti vodilo občinske organizacije SZDL v naslednjem letu. Pri tem moramo gra- diti na izkušnjah, ki nam jih ne bi smelo manj- kati. V usmeritvah aktivnosti občinske organizaci- je v naslednjem letu je v ospredju ena naloga, uresničevanje ciljev in nalog ekonomske stabili- zacije. Tej nalogi bo podrejena celotna aktiv- nost sociaiistične zveze kot fronte organiziranih socialističnih sil. V okviru vključevanja v skup- ne napore celotne družbe je občinska organiza- cija SZDL v operativnem programu še posebej opredelila nekatere konkretne naloge in aktiv- nosti. Te naloge pa bodo terjale široko, odprto, k delovnim Ijudem in občanom odprto aktiv- nost, da čimpreje samoupravno premagamo go- spodarske težave in zagotovimo pogoje za hi- trejši razvoj. JOŽE ZAGORC Srečanje z delavci, ki začasno delajo v tujini Novo Ieto je čas, ko na obisk domov prihajajo naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini, zato je to tuđi primeren trenutek za organizacijo sestankov z njimi. Po nekajletnem premoru so le- tos občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in Izse- ljeniška matica Kamnik-Domža- le konec decembra pripravili raz- govor z našimi občani, ki so na začasnem delu v tujini. Da bj zdomci lahko dobili čimveč in čimboljše informacije, so sodelo- vali tuđi predstavnik carine, skupnosti za zaposlovanje in ko- miteja za družbenoekonomski razvoj. Razgovora se je udeležilo precej več zdomcev kot pred leti, kar je gotovo tuđi posledica zao- štravanja gospodarskih razmer in ■ večje brezposelnosti v tujini, za- radi česar mnogi naši zdomci re- sno razmišljajo o povratku v do- movino. Većina od njih bi rada v domovini začela z obrtjo, proiz- vodno ali storitveno, zato je bilo razumljivo največ vprašanj veza- nih na možnosti za uvoz strojev in opreme ter na carinske predpi- se v zvezi s tem. Prav pri tem se zdomci srečujejo z največjimi te- žavami, saj nišo sproti seznanjeni s carinskimi predpisi oz. njihovi- mi spremembami. Zanimale so jih tuđi rnožoost zaposlitve pri nas in vključevanje otrok v naš vzgojnoizobraževalni sistem. Razgovor je minil v prijetnem vzdušju, saj so zdomci dobili konkretne in tične odgovore na skoraj vsa vprašanja, obenem pa je razgovor tuđi pokazal, da bo v bodoče treba na tak način še ra- zvijati in krepiti stike z našimi občani, ki začasno ne živijo doma. JOŽE ZAGORC Konec vsakega in začetek novega leta je seveda priložnost za pogled nazaj ali naprej. Toda zdi se, da srno se vsaj dosedaj ob takšnih priložnostih bolj »spogledovali« spreteklim dogajanjem, kar je bilo po svoje tuđi razumljivo. Morda bo odslej precej drugače, kajti pogledi so veliko bolj uprti naprej, in če je prihodnost moč Pogled nazaj ali naprej soditi po preteklosti, potem vse kaže, da ta še zdaleč ne bo »rožnata «. Vzrpkov za takšno razmišljanje je dovolj, morda ceh preveč. Tako je povsem očitno, da tuđi v prihodnje na Poljskem ne bodo ^postavili odnosov, ki bi pripomogli k stabilnemu položaju. In prav Poljska, ta država z bogato in tuđi krvavo zgodovinč, je dokaz, da se nekatera razmer ja znotraj posameznih vojaško ekonomskih grupacij spreminjajo, kar pa seveda ne more koristiti svetovnemu miru. Bližnji vzhod se že dolgo časa kaže v luči, ki svetovnemu popušča- nju napetosti ne more prinesti odločilne »odjuge«. Podobno se zdi tuđi za vojno med Iranom in Irakom, kjer vsaj za sedaj ni videti konca. Nič bolje ni v Afganistanu, kjer Sovjetska zveza ob pomoči marionetnega režima ne more streti osvobodilnega gibanja in se zato zdi, da velesila kljub ogromni premoči vsega le ne bo mogla urediti z »levo roko«. Če k temu kratkomu pregledu dodamo še dogajanje v Srednji in Južni Ameriki, pa trenja v Afriki in težave na Daljnem vzhodu, potem je morda že bolj razumljivo, zakaj je preteklost vendarle bolj »prijetna« od prihodnosti. Toda vse le ni stvar presoje, ali kaže svetovni politični in gospodarski položaj presojati zgolj na podlagi teh »časovnih« opredelitev. Zdi se, da gre za marsikaj drugega. Predvsem je jasno, da dogajanje v eni ali drugi vojaško ekonomski grupaciji ni mogoče presojati s stališča »lokalizma«, kot je morda to še veljaloza, denimo, vdor čet Varšavskega pakta na Češkoslovaško. Vse, kar se doga ja znotraj NATO ali Varšavskega pakta, je očitno tuđi stvar cne ali druge velesile. Delitve na »moje in tvoje« praktično ni več in morda je v tem tuđi največja nevarnost. In prav zato se bo verjetno Ieto 1983 precej razlikovalo od leta, ki je za nami. J. KOVAČIČ Zakaj na tak način? V 22. številki sem prebrala tuđi članek z naslovom Enakost pred zakonom in moram reci, da sem bila neprijetno presene- čena. Težkoje razumeti, da lahko človek strese na papir toliko osebnega gneva, še teže pa je razumeti, da časopis objavi takšne žaljivke, kot so velmožje, trebušniki itd. Avtorica bi se morala že zavedati, da je časopis sredstvo javnega obveščanja in torej razni vzdevki ne sodijo vanj. Ne bi rada govorila o prepadu med generacijami, saj je tema že dodobra zguljena, vendar pa ga na tak način ne bo mogoče premostiti. Ljudje smo pač različni. Eni so elegantni, drugi zanemarjeni, nekateri imajopač trebuhe. Olika nas uči, da soljudem ne smemo dajati vzdevkov na njihovo zunanjost. Ostaja tud^nekaj takega, kar imenujemo novinarska etika in bi jo morali upoštevati vs/, ki kdaj kaj napišemo za časopis. In še to: precej je takih med tistimi, ki jih avtorica kar povprek zmerja, ki so za družbo naredili več, kot bova avtorica ali jaz kdajkoli uspeli narediti. So tuđi izjemc, vendar zaradi teh ne smemo metali blata na ljudi. HELENA HRIBAR KAMNIŠKI OBČAN / 10. JANUARJA 1983 Obravnavanje zaključnih računov Ob vstopu v leto 1983 smo si v sindikatu postavili delovne usmeritve, ki izhajajo iz sklepov 10. kongresa Ziveze sindikatov Slovenije in predstavijajo osnov- ni smoter potrjevanja najšh-še organizacije delavcev, tako v tem letu kot tuđi v obdobju do 11. kongresa ZSS. Obdobje. ki je pred nami, ne bo lahko, čeprav tuđi delo, opravljeno v letu 1982, predstav- lja veliko preizkušnjo za bodočo aktivnost. Priprava članskih sestankov, ki jih morajo OOS opraviti do 15. februarja, bo priložnost, da se še bolj utrdijo vezi med vodstvom in članstvom sindikata v OOS. Ocena lastnega dela mora predstavljati smerokaz za bodoče delo, da bodo delavci zaupali ta- ko vodstvu OOS, kot tuđi posa- meznikom, članom izvršnega od- bora OOS. Kolektivno odgovor- nost je treba razumeti kot sku- pek osebnih odgovornosti. Ob vse pomembnejši vlogi sin- dikata v družbeno gospodarsko političnih in socialnih vprašanjih je nujna večja povezanost med članstvom in vodstvom, kar po- meni, da morajo tuđi delavci od- govorno dojeti svojo funkcijo in hotenja,. ki jih izražajo v intere- sih za sebe, za jutri in do vseh skupaj, da borno dovolj učinko- vito in odgovorno sprejemali od- ločitve v vseh okoljih in na vseh ravneh. Zavračanje vsega, kar je pozitivno in popuščati tistemu, kar škodi našemu nadaljnjemu razvoju socialističnega samou- pravljanja in se ne spoprijeti z odkritimi problemi sedanjosti, pomeni korak nazaj, ki ga bo, če mi ne borno hoteli, nadomestila država s svojo funkcijo. Članstvo sindikata mora sku- paj z vodstvom predstavljati ste- ber objektivno možnih interesov vseh delavcev v OZD, ki vedo kaj hočejo doseći pri izpolnjeva- nju proizvodnih planov, delitve- nih razmerjih ustvarjenega do- hodka, Kot tuđi v medsebojnih odnosih. Vsa ta in še druga pomembna vprašanja bodo delavci strnili na letnih sejah in tuđi nakazali na- čin, kako jih reševati. Akcija obravnav zaključnih računov za leto 1982 Organizirano obravnavanje rezultatov gospodarjenja je po- membna osnova za obvladovanje dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov na podlagi vloženega dela in rezultatov dela, zato smo se dolžni temeljito pri- praviti na ocenjevanje dosežene- ga v letu 1982. Ker je aktivnost za obravnava- nje rezultatov gospodarjenja v zadnjem času nekoliko oslabila, jo želimo ponovno spodbuditi. V vseh temeljnih sredinah, kjer še nišo sprejeli temeljnih planov, lahko obravnavo le-teh združijo z razpravo o gospodarjenju v letu 1982. Novoletni sprejem za prvoborce Predsedstvo občinske skupščine je skupaj s predstavnik: občinskih družbenopolitičnih organizacij pripravilo v sredo, 29. decembra, novoletni sprejem za nosilce partizanske spo- menice 1941 iz občine Kamnik. Ob praznovanju 70. rojstnega dne so na slovesnost povabili tuđi revolucionarja, organiza- torja vstaje na KamniŠkem, prvoborca in komandanta parti- zanskih enot, Mirka Jepnana in mu iskreno čestitali. Prisotne sta s krajšim nagovorom pozdravila predsednik občinske skup- ščine Ivan Justinek in predsednik ZZB NOV občine Kamnik Janez Prezelj. V skupnem prijetnem in tovariškem pomenku so se nato poslovili od starega leta ter se s koristnimi medsebojnimi nasveti in napotki pripravili na nove napore, ki jih bo zahtevalo od vsakogar leto 1983. Na srečanju je predsednik občinske skupščine v imenu od- bora skupnosti borcev Gorenjskega odreda podelil spominske listine s plaketo nekdanjim borcem Gorenjskega odreda NOV in POS. Spominske listine so prejeli: Jože Capuder, Maks Kern, Janez Prezelj, Miha Slevec, Jože Zabavnik in Slavko Zaletel. VERA MEJAČ Predlog dogovora o uresniče- vanju družbene usmeritve razpo- rejanja dohodka in čistega do- hodka v letu 1983 zahteva, da delavci opredelijo v svojih SSA, koliko bodo vlagali v razširitev materialne osnove dela in koliko za OD oz. SP, glede na ustvarjeni dohodek in čisti dohodek. Svet za oblikovanje in delitev dohodka pri OSZS je obravnaval predlog dogovora za leto 1983 in dal nanj pripombe ter jih posre- doval pripravljalcem. Iz vsebine dogovora lahko sklepamo, da bo ostrejši kot v letu 1982 in da bo terjal od delavcev večjo produk- tivnost, varčnost in zavzetost, da bi lahko ob zmanjšanih material- nih možnostih dosegli boljše proizvodne rezultate in s tem tu- di možnost za delitev OD oz. SP. O uresničevanju družbenega dogovora v letu 1983 bo sindikat vodil posebno akcijo skozi vse leto. Prehrana med delom Usmeritve ZSS na tem po- dročju so v letu 1983 jasno izra- žene. Vsak delavec naj bi med delom nadomestil svojo izgublje- no energijo s toplim ali hladnim obrokom prehrane; zato, ražen redkih izjem, odpadejo trgovin- ski boni, ki so jih delavci lahko uporabili za nakup različnega blaga. Da borno pravilno razu- meli, ostane jo kuponi za prehra- no, ki predstavljajo dokaz, da je delavec v dogovorjenem gostin- skem lokalu ali trgovini resnično prejel malico. Prehrana delavcu pripada med delom in nikakor ne ob koncu dela ali takrat, ko bi sam želei. Izjeme, ki boda še vedno osta- jale, veljajo za delavce, ki potre- bujejo posebno prehrano, ki jo predpiše zdravnik in jo ni moč pripravljati v obratih družbene prehrane. Za iiveljavitev takšne pravice bo delavec moral prinesti potrdilo pristojnega zdravnika, na podlagi katerega bo prejemal denar za prehrano med delom. Druga izjema so tišti delavci, katerim ni možno vnaprej dolo- čiti kraja in časa dela (terenski delavci). Če traja terensko delo dalj časa v istom kraju, je OZD dolžna v kraju dela organizirati obrok hrane med delom. Za vse izjemne primere bo iz- dajal soglasje odbor za socialno politiko pri OSZS Kamnik. JANKO BLAGŠIČ Za vsakogar nekaj, nekaj za vse »Tih je večer, , brezdajni vsemir, tonejo žalostni sn/, v davne spomine iz mladih dni (L. Slak) Tako se je začela že druga prireditev OO ZSMS Tunjice, ki jo vsako leto ob novoletnih praznikih nameni svojim sokrajanom. Mnogo premajhen šolski hodnik je spfejel le četrtino ljudi, ki jim je bil večer narrienjen. Ob tem bi rada povedala, da si zelo želimo primerne dvo- rane, kjer bi lahko uresničili mnoge naše zami- sli. Vendar je to le ena izmed mnogih naših želja, ki bo, vsaj upamo, v daljni prihodnosti uresničena. No, hodnik je bil v nedeljo 26. decembra 1982 nabito poln, zunaj je rahlo rosi- lo, večer je bil tih, Ijudje pa so nestrpno čakali začetek. Prižgale so se luči na novoletni jelki. V tišini večera se je zaslišal prešeren glas harmoni- ke, ki jo naš Janez že nekaj let neutrudno vleče. Lepa Slakova pesem in led je bil prebit. Dolg aplavz in žc poslušamo, kako Tomaž Pestotnik izvablja iz citer lepe, stare napeve. Prenekatero oko se je orosilo, mnogi so obujali spomine na lepe, stare čaše. Stari, lepi čaši. Te nam krnaiu prikažeta dve kmetici, ki pridno prebirata fižol, zraven pa obereta pol zgodovine, vso sedanjost in vse bližnje ter daljne napake, dogodke in prepire. Kako sta zanimivi. Gledalci postajajo vedno boljše volje. Mnogo prijetnih anekdot, skečev in pripovedi se je že zvrstilo. Mladi pari v narodnih nošah so zaplesa- li venček narodnih, Marinka in Čilka sta zapeli in kot bi mignil je polovico prireditve mimo. Na vrsti je najbolj resni del naše prireditve: kviz. Dvoje vprašanj, spretnostno tekmovanje in že je znan zmagovalec. Darila za tekmovalce sta prispevali tovarni ETA in Svilanit. To je zelo lepa vzpodbuda za naše delo in se jima prav lepo zahvaljujemo. Še aplavz za tekmovalce, vesela polka in naše anekdote se nadaljujejo. Prikazali smo vso možno nezvestobo žene, pri- kazali kako pijančki Ijubijo resnico, saj, »ko so pijani, povejo tisto, kar trezni mislijo...« Na koncu je ta tunška fara.... in prireditev je bila končana. Gledalci so zadovoljni odhajali domov, mi pa si želimo, da bi s to prireditvijo razveselili še druge prebivalce naše občine. Že v nedeljo, 23. januarja ob 17. uri se dobimo v Podgorju. Veseli borno vašega obiska, vi pa se boste razveselili ob našem nastopu. DRAGICA DROLC za OO ZSMS Tunjice Uspela krvodajalska akcija Krvodajalstvo ima v kamnišld občini že dolgoletno domovinsko pravico. Humane akcije krvodajalstva se vsako leto udeleži veliko obča- nov iz delovnih in drugih organi- zacij združenega dela in iz posa- meznih krajevnih skupnosti. Občinski odbor Rdečega križa pripravlja krvodajalsko akcijo maja-junija in decembra. Večji je odziv krvodajalcev pri prvi ak- ciji, nekoliko manjši pa decem- bra. Lani je bil odziv zelo ugoden, saj se je akcije v spomladanskem roku udeležilo več kot 1200 kr- vodajalcev,- v zimskem, t. j. 28. decembra, pa skoraj 300 krvoda- jalcev (predviđeno 250). Stevilo krvodajalcev je zelo veliko, z nekoliko intenzivnejšo akcijo pa bi lahko število še po- večaii. Zaslugo za take uspehe gre iskati v marljivosti aktivistov Vabilo likovnim amaterjem Kulturni center Kamnik pripravlja že drugič zapored razstavo ljubiteljske likovne dejavnosti z naslovom Likov- ni amaterji na Kamniškem, s katero želi vzpodbuditi zani- manje za to zvrst ljubiteljske- ga kulturnega delovanja. Za- to vabi k sodelovanju vse ti- šte, ki v prostem času slikajo, kiparijo, rezbari jo ali se kako drugače likovno izražajo, da prineso (najmanj 2 in največ 4) svoja dela na ogled v sredo 26. januarja ob 17. uri v raz- stavišče Veronika v Kamni- ku, kjer bo posebna žirija skupaj z avtorji odbrala dela za razstavo v mesecu marcu. Pogoji za udeležbo so: - da je avtor polnoleten - da se ljubiteljsko (nepo- klicno) ukvarja z likovno de- javnostjo - žirija bo pri izboru upo- števala le likovne izdelke, ne glede na tehniko in način, ne bo pa upoštevala izdelkov uporabne, dekorativne in umetne obrti. Rdečega križa in v polnem razu- mevanju deiovnih organizacij, ki podpirajo to človekoljubno akci- jo, zato se število krvodajalcev ne zmanjšuje, ražen v posamez- nih redkih okoljih, kjer taka pri- pravljenost ni več tako očitna. Rdeči križ meni, da je to le tre- nutno in da bo že v tem letu odziv polnoštevilen tuđi v tistih organizacijah, kjer je bilo v zad- njem času čutiti rahlo nazadova- nje. Letos bo Rdeči križ objavil po- datke o krvodajalstvu na Kamni- škem za nekaj let nazaj in anali- zi ral gibanje krvodajalstva tuđi po posameznih delovnih organi- zacijah. Mnogi krvodajalci so ponosni, da lahko darujejo kri za človeka in s tem rešujejo mnoga življe- nja, ki bi brez tako zbrane krvi že davno ugasnila. Številna priznanja, ki jih krvo- dajalci prejemajo za svoje ple- menito delo, pa so polno zagoto- vilo, da bo občutek humanosti in solidarnosti za pomoč sočloveku, še dolgo živ in se vedno bolj kre- pil. STANE SIMŠIČ Naš klepet Miha Uršič, gostitelj ka- narčkov, križaucev, eksotov, in zlatih hrčkov živi s svojo družino v Kamniku. Poleg re- dne zaposHfve se že več let ukvarja z gojitvijo vseh vrst ptić Miha je povedal marsi- kaj zanimivega in koristnega: Društvo za varstvo in vzgo- jo ptić Kamnik je bilo usta- novljeno leta 1977, ima 33 članov iz Kamnika in okolice (sami moški, povprečna sta- rost od 18 do 60 let). Sestan- ki so dobro obiskani, pogo- varjajo se in sklepajo o pri- pravah na občinsko razstavo, ki je vsako leto v prostorih osnovne šble Tomo Bleje v Kamniku, za praznik republi- ,ke. Pogovarjajo se o pridobi- vanju novih članov in nabavi krrnil. kletk in sredstev. Seve- da imajo ta le od redne člana- rine in od organizacije raz- Stav, drugih dohodkov nima- jo, saj ne dobivajo dotacij„za dejavnost. Miha je že dve leti tajnik društva in pravi, da ima precej dela in odgovor- nosti, pa kljub temu veliko veselja. Goji kanarčke, kri- žance in eksote, trenutno ima v kletkah okrog 30 ptić. Ob- časno katero proda ali jo za- menja. Večkrat na leto ptice razstavi na društvenih in ćelo na republiškem tekmovanju. Vsako leto prejme diplome in medalje - ima jih že kar de- set. Leta 1981 je dosegel na republiškem tekmovanju ptić v Celju II. mesto. Skratka, Miha je prizadeven povsod, zato ga dajemo za vzgled, njemu pa želimo mnogo sreče in zadovoljstva z njegovimi ljubljenci, ki jih tako srčno ljubi.« Mara Šmid iz Most pri Ko- mendi že celih 37 let prodaja vseh vrst copate na Ijubljan- skent trgu. Verjetno je naj- starejša prodajalka copat na frgu, a ne po starosti, temveč po tem, koliko časa se že uk- varja s to drobno obrtjo. Mara je povedala: Copa- tarstvo je že tradicija pri nas doma. Oče je bil čevljar in že leta 1923 izdeloval copate in jih prodajal na sejmih. Po vojni, leta 1945 pa je izdelke že nosila na ljubljan- ski trg Mara. Tako redno pri- haja na trg trikrat na teden. Njen sin Pavle ima obrt, po- maga pa mu Marin mož. Ob sobotah sin pripelje v Ljub- ljano robo in jo vskladišči za naslednje dni, da jo potem Mara lahko prodaja. Mara nato potuje od doma v Ljub- ljano z avtobusom ali vlakom v zgodnjih jutranjih urah. Povpraševaoje po copatah je največje okoli prvega in pet- najstega v mesecu, pravi Ma- ra. Pa tuđi poletni čas je do- ber, saj proda več cokel. Pov- praševanje po copatah pa je sedaj na dnevnem redu. Vča- sih se zatakne pri nabavi ma- teriala, pri lepilih in usnju. Vsekakor pa je drobna obrt donosna, tuđi davek ni preti- ran, tako da ga lahko vedno pravi čas plačajo. Mara je tu- đi socialno zavarovana, kar dvajset let delovne dobe ima, a pravi, da bo še prodajala na trgu, dokler bo le mogla. Ta- ko ji čas hitro mine, pa tuđi leta hitro bežijo. S sosedami na trgu se tuđi razume, tako da ni negodovanja. Skratka, njeno delo je Mari resnično prirojeno, saj ji gre posel od rok, okoli stoj niče ima vedno mnogo kupčev. JOŽE NOVAK 4 KAMNIŠKI OBČAN / 10. JANUARJA 1983 Čemu Javni natečaj Vrsto let nazaj, pa tuđi v zadnjem času, lete številne kritike na odgovorne ljudi v občini zaradi zavlačevanja pri izbiri lokacije za gradnjo povezovalne ceste iz mesta (Kidričeva ulica—Ljubljan- ska c.) do nove obvoznice. Na pobudo Skupščine obči- ne Kamnik sta bili že leta 1976 izdelani dve variantni studiji priključka na sedaj že zgrajeno obvozno cesto (varianta A in B). Pripom- be, mnenja in stališča so bi- la izrečena v javni razpravi, v kateri so sodelovali obča- ni krajevne skupnosti Cen- te«", prosvetni delavd vseh Sol, mladina in pisci član- kov, ki so bOi objavljeni v sredstvih javnega obvešča- nja (Delo 4. 2. in 4. 10. 1977, Kamniški obcan 12. 1. in 26.1.1981). Znano je, da je bila odklonjena va- rianta A (!), ki je predlagala izgradnjo povezovalne ce- ste ob stiku starega mestne- ga jedra s šolskim komplek- som. Namen mojega dopisa ni, da bi ugotavljal, zakaj se je negiralo javno mnenje ob- čanov, niti ne, zakaj so se sprejemale samovoljne od- ločitve posameznih »stro- kovnjakov«, menim pa, da se nazadnje lahko vpraša- rno, v katero smer gre v no- vem mandatnem obdobju bodoča prometna ureditev, ki naj bi vplivala na zacrta- no pot prenove starega mestnega jedra. Nenehno zadevamo na vprašanje, kaj je narobe, da se naša (ka- mniška) prometna ureditev ne premakne iz mrtvega ti- ra, pozabljamo pa pri tem na vprašanje, kaj je narobe v naši družbi, da lahko vsa- ka veja družbenogospodar- skega življenja (industrija) zasleduje pri svojih posegih ,v prostor le svoj smoter in ćelo najbolj ozke funkcio- nalne, podjetniško gospo- darske in kratkoročne cilje. Na tem mestu bi želei opozoriti na članek stro- kovnega sveta Zveze dru- štev arhitektov Slovenije, ki je pred nedavnim izšel v ča- sopisu Delo v zvezi z bližnjo obravnavo arhitekture in njene družbene vloge v ok- viru SZDL. Vsebinska po- membnost članka mi nare- kuje, da ga v skrajšani obli- ki posredujem širši javnosti. Članek govori o javnih na- tečajih pa tuđi o tem, kako lahko na kakovost arhitek- turnih in urbanističnih načr- tov vplivajo investitorji in drugi naročniki, ki naročajo izdelavo takih načrtov. Ve- liko većino projektantskega dela dobijo izvajalci z nepo- srednimi pogodbami. Pri tem naročniki praviloma ne izbirajo izvajalcev na pod- lagi njihovih kvalitet (kvali- tetne arhitekture in urbani- zma), temveč največkrat na podlagi znanstev med vodil- nimi delavci, pri čemer je izbira projektantov odvisna zlasti od osebnih znanstev in utrjenih poslovnih vezi, ne pa tuđi strokovnih kvali- tet projektivnih organizacij. Naročniki - občine vselej naročajo urbanistične pro- jekte pri »svoji« urbanistič- ni delovni organizaciji in se le izjemoma odločajo za druge izvajalce. Tako regi- strirane organizacije oziro- ma zavodi imajo v »svojih« občinah seveda monopolni položaj, saj investitorji pri njih, poleg urbanistične do- kumentacije (lokacijske) naročajo tuđi tehnično (ar- hitekturno) dokumentacijo v upanju, da bodo poeno- stavili ali pospešili predin- vesticijske postopke. Tak način izbiranja projektov priča o površnem in slabem odnosu investitorjev do ur- banega okolja. Seveda bi bilo naivno misliti, da bi se bila katera koli izmed teh organizacij pripravljena od- povedati privilegijem, ki jih ima zaradi svojega poseb- nega položaja. Prav narobe! Jasno je, da bodo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, opravičevale »družbeno ko- ristnost« in ćelo nujnost svojega monopolizma. Podobno je z arhitektur- no kakovostjo stavb. Nacrti za stanovanjske objekte ta- ko rekoč zmeraj nastanejo kar v projektivnih birojih gtadbenih delovnih organi- zacij, ki kasneje stanovanj- ska naselja tuđi gradijo. Da je v takšnih primerih pri na- črtovanju najppmembnejši kriterij (izvajalčeva) eko- nomičnost gradnje, je očit- no. Pa čeprav se z ekono- rničnostjo stanovanjske gradnje nikakor ne moremo pohvaliti (s cenami m2 sta- novanj smo pri vrhu svetov- ne lestvice!). V projektivnih birojih gradbenih delovnih organizacij nastane tuđi ze- lo veliko projektov za indu- strijske stavbe, največkrat zato, ker gradbeniki ponu- jajo naročnikom razne po- puste v obliki »projektov zastonj«, če se ti odločijo za njihove izvajalske usluge. Koliko resnice je v takih »projektih zastonj«, ve se- veda vsakdo, ki mu je zna- no, da tuđi projektivni biro- ji živijo le od ustvarjalnega dohodka. V položaju, kakršnega smo orisali, pa vendarle ob- staja instrument, ki je naj- bolj obetavno sredstvo za uveljavljanje resničnih ar- hitekturnih in urbanističnih kvalitet. Ta instrument so javni natečaji za idejne ur- banistične in arhitekturne rešitve. Temeljna značilnost natečaja je, da investitor z njim pridobi veliko število projektov, ki vsi ustrezajo razpisnim pogojem. Na na- tečaju srne vsak avtor ali ■ avtorska skupina sodelovati le s po enim predlogom. Ker v natečaju lahko sode- lujejo vsi občani, (zlasti v anketnih natečajih je priča- kovati koristne pobude tuđi od nestrokovnjakov) je to najbolj demokratična obli- ka izbiranja najboljših reši- tev. Udeleženci natečaja ni- majo možnosti, da bi spre- minjali projektne naloge, s tem pa so že vnaprej pre- prečene morebitne manipu- lacije z vsebino investitor- jevih odločitev. Vsako izmed predloženih del jav- no in objektivno oceni ko- misija, ne le z ožjih investi- torjevih, temveč s Širših strokovnih in družbenih stališe. S tem, da je ocena jasna na podlagi istega pro- grama, je natečaj pravza- prav temeljna oblika, ki de- lovnim ljudem in občanom v krajevnih in družbeno po- litičnih skupnostih omogoča odločanje o bivalnem pro- storu. Vsi natečajni elabo- rati morajo biti z rezultati in poročili ocenjevanja raz- stavljeni in objavljeni. Iz obsežnega gradiva Zveze društev arhitektov Slovenije sem izluščil nekaj ugotovitev, da se z razpisom javnega natečaja upošteva in spoštuje od delovnih lju- di izraženo voljo, še zlasti, kadar gre za pomembne od- ločitve in urbanistične pose- ge v prostor. In nenazadnje je potrebno omeniti, da se je novoustanovljeni druž- beni svet za prenovo stare- ga mesta pri Skupščini obči- ne Kamnik na svoji redni seji dne 20. 9. 1982 enogla- sno opredelil za izbor jav- nega natečaja za komplek- sno prometno ureditev me- sta Kamnik. Omenjeni predlog je družbeni svet po- sredova) v obravnavo in končno odločitev izvrŠnemu svetu občinske skupščine. Upajmo, da bodo odgovor- ni pravično in temeljito pre- tehtali želje občanov in strokovno pobudo družbe- nega sveta za prenovo sta- rega mestnega jedra. Cakamo odgovor! BOJAN ŠLEGL ODGOVOR NA ČLANEK »ČEMU JAVNI NATEČAJ« Izvršni svet skupščine občine Kamnik je ob aktivnostih o spre- membah in dopolnitvah družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-85 smatral, da se moramo dokončno opredeliti tuđi o povezavi mesta z obvozno cesto. Izvršni svet je prepričan, da so bile dosedanje studije o prometnih rešitvah objektivne in dovolj temeljite, zato je predlagal v prostorskem delu družbenega plana povezovalno cesto po varianti A, brez rušitve stanovanjskega objekta Kidričeva 35. Predlog. Izvršnega sveta je bil preko zborov skupščine dan v javno presojo. Pričakujemo, da se borno o predlogu odločali ob sprejemanju prostorskega dela družbenega plana. Če bo javna razprava pokazala, da varianta A ni sprejemljiva, bo Izvršni svet ponovno obravnaval pobudo družbenega sveta. Izvršni svet Najlepše novoletno darilo Gotovo je bil za Gregorja in Bcštjana Žargaj iz Zavoda za »sposabljanje invalidne mladine letos dedek Mraz najbolj rado- daren. Bratca, ki sodita med naj- težje invalide v zavodu, je obda- ri! z električnima invalidnima vo- zičkoma, za katera so denar zbrala štiri slovenska društva de- tavcev, ki so na začasnem delu v Švici. Kako se je ta humana akcija odvijala in kaj pomeni za invali- da električni voziček, smo pov- prašali Kristino Kralj, vodjo fi- zioterapije v zavodu. »Slovenska društva Triglav, Soča, Slovenija in Planika v Švici so že večkrat organizirala in izpe- ljala kakšno humano akcijo. Po- nudili so se, da bi tuđi za naše otroke kupili invalidni voziček. Navadne invalidske vozičke na ročni pogon pri nas ni težko do- Likovna umetnost za nadarjene učence Na naši soli deUijc tuđi likovni krožek, ki ga vodi akademski slikar Vinko Železnikar. Povprašali sva ga, kako napreduje delo v krožku in povedal nama je tole: Likovni krožek obiskuje deset učencev, predvsem dekleta. Zanimanje za risanje je na soli še vedno premajhno. Letos se bom6 ukvarjali predvsem z grafično tehniko, ker smo dobili nov stroj za tiskanje grafik. Pripravljamo tuđi sceno za novo- letno igro. Temo za risbo si učenci izberejo sami, jaz jih samo usmerim v določeno področje, saj je tematika sicer preobširna. Krožek obiskujejo predvsem učenci, ki so bolj nadarjeni za risanje in se žele na tem področju izpopolniti. Pri rednem pouku je to nemogoče, saj je učencev preveč. Ob koncu šolskega leta borno pripravili razstavo. Ko sva jih obiskali, so učenci pripravljali skice za grafike. Če vas likovna umetnost zanima, se jim pridružite še vi. Katarina Slapar, Verbole Irena, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik biti zato smo si zaželeli električni voziček, ki ga tuđi najtežji inva- lid zlahka in samostojno uprav- lja, vendar ga je moč uvoziti za devize. Ko so društva zvedela, da smo voziček namenili enemu od težko i invalidnih bratov Žargaj, so z akcijo nadaljevali in zbrali 8 tisoč mark, kolikor sta veljala oba električna vozička. Vso uvozno »proceduro« je prevzelo ljubljansko podjetje Iris na last- ne stroške, kot prispevek k novo- letnemu darilu za Boštjana in Gregorja. Pri organizaciji te hu- mane akcije je veliko ppmagal jugoslovanski konzulat v Švici,« je povedala Kristina Kralj in do- dala: »Vozička na elektronski pogon ne zahtevata veliko člove- kove pomoči, zato otrokoma omogočata cetovito samostoj- nost. Premagujeta lahko tuđi manjše strmine, pri čemer je za- gotovljena vsa varnost. Skratka, Boštjan in Gregor bosta imela odslej več možnosti za samostoj- nost.« Boštjanu in Gregorju so pred novim letom izročili darilo pred- stavniki slovenskih društev v Švi- ci. Ogledali so si tuđi zavod, in- validni otroci pa so jim pripravili krajši kulturni program. In kako sta se darila razveselila Boštjan in Gregor? »Vozička sem zelo vesel, ker se bom povsod lahko sam vozil,« je prvi začel pripovedovati 13- letni zgovorni Boštjan. »Tudl starši so bili veseli. Za novoletne praznike sem se tuđi doma v Tr- žiču vozil z novim vozičkom. Se- daj bom šel lahko večkrat v me- sto in tuđi v kino. Sploh se bom lahko več samostojno gibal. V zavodu igram tuđi hokej, pri »streljanju pa sem prejel novolet- ni pokal. Šolski uspeh bo prav dober. Upam, da se bom sedaj pri učenju še bolj potrudil.« 10-letni Gregor je bil še bolj prijetno presenećen, ker je naj- prej mislil, da bo voziček dobil samo njegov brat. »Za novoletne praznike sem doma hotel pokazati, kako se znam voziti z električnim vozič- kom in sem malo poškodoval po- hištvo. Najdlje sem se peljal po Tržiču do slaščičame, ki je od doma oddaljena dober kilome- ter. Vem, da moram z vozičkom previdno ravnati, ker se mehani- zem lahko pokvari. Letošnje no- voletne praznike sva z Boštja- nom mnogo lepše preživela, ker imava sodobna vozička. Želei bi se osebno zahvaliti vsem sloven- skim de'avcem v Švici, ki so na- ma kupili tako dragoceno da- rilo.« MIRA JANČAR Novo branje v kamniški knjižnici Zorman I.: Obveščevalec Lesnika, Borec 1982 Pavlin M.: Iz šolske klopi k partizanom, Borce 1982 Matć M: Bosopeta druščina, Borec 1982 Pollak S.: Za menoj nenavadna pot, Borec 1982 Kurirčkova torbica, Borec 1982 Solženicin A. I.: Teliček in hrast, Čankarjeva založba 1982 O'Neil E.: Pred zajtrkom, Čankarjeva založba 1982 Canetti E.: Slepitev, Čankarjeva založba 1982 Carducci G.: Izbrane pesmi, Čankarjeva založba 1982 Gospodinjski koledar, CZNG Homer: Iliada, Držav. zal. Slov. 1982 Homer: Odiseja, Držav. zal. Slov. 1982 Šomen B.: Moške ikre, Držav. zal. Slov. 1982 VVickham C: Sobne rastline, Globus Zagreb 1982 . Suhodolčan L.: Z vami se igra, Mladinska knjiga 1982 Samec S.: Leseni konjiček, Mladinska knjiga 1982 Belčič F.: Brez preglavice..., Mladinska knjiga 1982 Reichman J.: Medved, Mladinska knjiga 1982 Stupica M. L.: Kočija, Mladinska knjiga 1982 Gradnik A.: Pesmi, Mladinska knjiga 1982 Velika ilustrirana enciklopedija - Stroji, Mladinska knjiga 1982 Povijest sovjetske književnosti 1. in 3. knj., Mladost Zagreb 1982 Matošec M.: Poredni Valentin, Naša djeca Zagreb, 1982 Tavčar Z.: Veter v laseh, Mohorjeva družba 1982 Zagorski C: Globoko in daleč, Mohorjeva družba 1982 Mukič F.-M. Kozar: Slovensko Porabje, Mohorjeva družba 1982 Kosovel S.: Otrok s sončnico, Mohorjeva družba 1982 Mohorjev koledar 1983, Mohorjeva družba 1982 Slovenski koledar 1983, Sloven. izseljen. mat. 1982 Žnidaršič A.: Tuje pokrajine, Založba Obzorja 1982 Pregarc A.: Moja pot do tebe, Založba Obzorja 1982 Vatsjajana - Kama sutra, Prosvjeta Zagreb 1982 Statistički godišnjak Jugoslavije 1982, Savezni zavod za statis. Beo- grad 1982 Maupassant G. de: Njeno življenje, Pomurska založba 1982 Ko je umiral St6b, samozaložba Domžale 1982 Milčinski J.: Medicinska etika..., Univerzum 1982 Schmidt M.: Čarobne karte, Univerzum 1982 5 *| Kmeti kooperanti, ki želijo in-j vestirati v 1. 1983 zato, da bodoj povećali tržno kmetijsko proi-' zvodnjo na kmetiji, morajo vlo- žiti prošnje z vso dokumentacijo na poslovnih enotah Hranilno kreditne službe, pri pospeševal- cih ali vodjih poslovne enote ali na upravi Hranilno kreditne služ- be in sicer najkasneje do 1. 3. 1983. IZVRŠILNI ODBOR HKS Spremenjen delovni čas v kamniški knjižnici Od novega leta dalje je kamniška; knjižnica odprta: v ponedeljek in sredo od 9. do 19. ure, v torek, četrtek in petek od 9. do 15. ure. Občinski odbor ZVEZE ZDRUŽENU BORCEV NOV občine KAMNIK obvešča udeležence NOV, da je spremenjen delovni čas dispanzerja za borce NOV v Zdravstvenem domu KAMNIK. Od 4. januarja 1983 dalje bodo zdravniški pregledi pri vodji dispanzerja dr. Milanu KRALJU, zdravniku ob ponedeljkih in sredah od 13. do 17. ure in ob torkih in četrtkih od 7. do 13. ure. KAMNIŠKI OBČAN / 10. JANUARJA 1983 Občni zbor ŠD Jurij Libnik Stranje Jubilejno leto kamniških planincev 1893-1983 Vsa prizadevanja kamniških planincev bodo v tem jubilejnem letu - 90-letnici aktivnega pla- ninstva na Kamniškem, dosegla pomembne uspehe. Dolgolctne želje za postavitev nove planinske koče na Kamni- škem sedlu se uresničujejo: 23. julija 1983 bo nova koča svečano odprta in izročena v uporabo vsem gomikom, ki jih pot zanese v ta del Kamniško-Savinjskih Alp. O velikosti in sodobni ure- jenosti koče smo že pisali, tokrat le toliko, da bo v njej lahko našel zatočišče sleherni planinec. Gradnja doma je zahtevala ve- liko truda in naporov, ogromno prostovoljnega dela, pa tuđi fi- nančnih sredstev, deloma lastnih, deloma iz samoupravnega spora- zuma in nekaj iz prispevkov po- sameznih Ijubiteljev gora. Ob takem jubileju - 90-letnici, se bodo planinci in drugi ljubite- lji gora lahko podali na novo »KAMNIŠKO PLANINSKO POT«, in uživali lepote pogleda iz vseh točk te poti. Nekatere slovesnosti, ki bodo potekale vse leto bodo pokazale dejavnosti planinstva v tem ob- dobju, zlasti pa prelomna obdob- ja, ki so se vedno izkazala kot spodbuda za še naglejši razvoj. Kamniški planinci bodo torej svoj častitljivi jubilej proslavili z zavidljivimi uspehi na vseh po- dročjih in zato s ponosom zro v leto 1983. Za izpolnitev načrtovanih na- log bo sicer potrebno še veliko dela, ki pa ga kamniški planinci pričakujejo z zavihanimi rokavi in polno mero pripravljenosti, da uresničijo vse tisto, kar je pogoj za polnost jubileja. STANE SIMŠIČ Preteklo je već kot leto dni od ustanovnega občnega zbora in ponovno so se zbrali člani ŠD Jurij Libnik, da bi analizirali pre- tečeno obdobje in si zacrtali pro- gram dela za naslednje leto. Občni zbor je bil 10. decembra 1982 v avli osnovne sole Stranje, ki je bila primerno urejena - za- res pravo športno srečanje. Še največ pozornosti je zbudil osnu- tek znaka ŠD, ki ga je izdelal Srečko Žagar. Občnemu zboru so poleg 78 članov društva priso- stvovali tuđi: predsednik IS SO Kamnik Franc Jeras, predstavnik TTKS občine Kamnik Janez Vo- dičar, predsednik SK Kamnik Demeter Sadnikar in ravnatelj osnovne sole Stranje Janez An- drijašič ter predstavniki organov in organizacij KS. Predsednik ŠD Mirko Štirn je v svojem poročilu orisal dejav- nost po posameznih sekcijah. Iz poročila je bilo razvidno, da je bila od vseh šestih sekcij najak- tivnejša smučarska. Toda tuđi ostale so glede na možnosti pri- spevale, da je bilo prvo leto delo- vanja ŠD in športne aktivnosti sploh v Stranjah, Crni in Godiču zadovoljivo. Poleg športne aktiv- nosti so člani ŠD sodelovali pri popestritvi programa ob prazno- vanju krajevnega praznika, 9. ju- nija. Iz finančnega poročila pa je bilo razvidno, da je društvo kljub skromnim sredstvom nabavilo najnujnejše rekvizite. V razpravi so ugotovili, da je ŠD v tako kratkem času, predvsem po za- slugi velike aktivnosti članov izvršnega odbora, prebrodilo za- četniške težave, toda s tem ne smemo biti zadovoljni. Predstav- niki KS Crna so opozorili, da je bilo sodelovanje z ljubitelji špor- ta v dolini Crne premajhno, predvsem s smučarji, ki že gradi- jo žičnico pri Osolniku. Mnenje prisotnih je bilo, da bo smotrna in racionalna izkoriščenost na- prav in finančnih sredstev dose- žena le, če borno združeni v enem športnem kolektivu, ki že vključuje občane - športnike KS Kamniška Bistrica, Crne in Go- diča. Na občnem zboru je bil izvo- Sprejem med alpiniste Zaključek planinske sezone 1982 na Kamniškem sedlu Decembra je bil v Kamniški Bistrici pri Jurju sprejem starej- ših pripravnikov med alpiniste. Vse teoretične in praktične vaje plezanja je prestal le en kandidat - Marjan Kaker. Dve leti je dol- ga učna doba, nekateri potrebu- jejo še več časa, da postanejo alpinisti. Zahtevamo veliko zna- nja in veliko vzponov. Mnogo jih na poti do alpinističnega naziva prej omaga, saj kamniški odsek slovi po svoji strogi alpinistični soli. Marjan Kaker je vcsi'-tni H»' izpitov opravil že prej, prav tako praktičriega. V Kamniški Bistrici smo samo preizkušali njegovo odpornost na vesel in zabaven način. Ker je bil to hkrati tuđi zaklju- ček plezalne sezone, saj sedaj že teče nova sezona, smo si ogledali tuđi diapozitive, ki so prikazovali glavno delovanje alpinističnega odseka - plezanje. Ogledali smo si Himalajo, Pamir, francoske Alpe, Dauphinejo, pa tuđi pleza- nje v domaćih gorah. IRENA ljen 17-članski izvršni odbor ŠD, ki ga vodi predsednik Ivan Kosir- nik, podpredsednik Štetan Ve- rovšek, tajnik Metka Ribič in blagajnik Olga Lanišek. V izvršni odbor so bili voljeni tuđi tri je delegati iz KS Crna in vsi vodje sekcij. Imenovana je bila tuđi komisija za samoupravno druž- beno kontrolo in gospodarska komisija. Poleg tega je bila spre- jeta pobuda za ustanovitev na- miznoteniške sekcije, ker je bila' v preteklosti ravno ta športna pa- noga izredno množična med mla- dinci. Novi predsednik ŠD Ivan Ko- sirnik je podal program dela po sekcijah za naslednje obdobje, med katerimi je najpomembnej- še, da bodo temelji aktivnosti še vedno na vključevanju mladih v športne aktivnosti, množičnosti rekreacije občanov in amateri- zem vsega dela v društvu. Po- trebno bo navezati stike s šport- niki sosednjih KS. Nujna bo tuđi več ja po veza va z organi TTKS občine Kamnik in posameznimi klubi glede strokovne pomoči in vključevanje nadarjenih športni- kov. Ena od glavnih akcij ŠD bo vsekakor gradnja strelišča ob osnovni soli Stranje, ki bo služilo za pedagoško vadbo otrok, na- mene štaba teritorialne obrambe in za vadbo članov strelske sekci- je. Delo bo treba opraviti prosto- voljno, za finančna sredstva pa se borno obrnili na svete KS, občin- sko strelsko zvezo, delovne orga- nizacije in TTKS ter organe obči- ne Kamnik. Za naslednje obdob- je so bili imenovani tuđi vodje posameznih sekcij: smučarka sekcija — Štetan Ve- rovšek nogometna sekcija - Rajko Balantič šahovska sekcija - Franci Sitar karate sekcija - Jože Mlakar kolesarska sekcija - Jože Uršič namiznoteniška sekcija - Dur šan Plevel strelska sekcija - Mirko Štirn. Te posameznike caka odgo- vorna naloga, da v celoti realizi- rajo sprejeti program dela in po- večajo število članov. Na občnem zboru so podelili zlate značke AZS jesenskega krosa, ki ga je zelo uspešno organiziralo ŠD Ju- rij Libnik v okviru občine Ka- mnik. Zlate značke je podelil predstavnik TTKS občine Ka- mnik Janez Vodičar naslednjim članom: Štefanu Verovšku, Francu Galjotu, Stanki Štupar, Ivanu Kosirniku in kolektivu OS Stranje. Ob zaključku velika zahvala vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri delova- nju ŠD. Za naslednje leto pa na- prošamo vse prijatelje športa v dolini pod Kamniskimi planina- mi, da se vključijo v SD Jurij Libnik in imeli bodo organizira- no vadbo v sekcijah in udeležbo na rekreativnih prireditvah. I. Udeleženci smučarskega tečaja na Veliki planini, ki so ga vodili smučarski učitelji ŠD Jurij Libnik Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in montiram. MATUA ZI- BELNIK, Zavrti 5, Mcn- geš, tei.: 737-466. Izvajam elektroinštaiadje novih gradenj in adaptaci- je starih stavb. JOŽE ŠVER, Zikova 3, Kam- nik. Iščem varstvo za 8-meseč- nega otroka. Britvarevič Šonja, Ljubljanska lc, Kamnik. Vtisi s Kilimandžara Mira Ahlin, članica Alpini- stičnega odseka Kamnik, se je udeležfla odprave na Kilimand- žaro, ki jo je organiziralo Pla- ninsko društvo TAM - Mari- bor. Dosegla je lep uspeh, saj se je s prijatelji povzpela na 5895 m visoki Uhuru peak, kar je lep uspeh našega ženskega alpinizma. Takole pa je opisala svoje vtise s te uspešne od- prave: Letos v septembru je skupi- na planincev odšla na najvišji vrh Afrike Kilimandžaro v Tanzaniji. V soboto, 18. septembra zvečer smo se dvignili z dunaj- skega letališča in naslednje ju- tro pristali v Arushi, letališču pod Kilimandžarom. Crna Afrika. Najprej smo srečali gruče majhnih crnih otrok s svedrastimi lasmi in ve- likimi očmi. Naši kombiji so bi- li zelo imenitna vozila na ozki asfaltni cesti. Vozili so po levi, tako kot v Angliji. Med enoipol urno vožnjo do našega »hote- la« smo opazovali črede goved, nasade sisala-konoplje, kave in banan ter skupine pražnje oblečenih ljudi pred nizkimi kolibami. Bila je nedelja. Naše prvo prebivališče v Afriki so bili bungalovi, last ne- ke Nizozemke. Ampak hrana je bila afriška. In kakor smo se je sprva branili, tako nam je kasneje teknila. Našo opremo smo razdelili v vreće. Do visine 4700 m so jih na glavah nosili fantiči, slabo oblečeni in v glavnem bosi-naši nosači. Njihov vodja in naš vo- dič se je imenoval Fataeli. Z vrta »hotela« smo prvič videli oddaljena, zasnežena pobočja Kilimandžara. Ponedeljek: Ko smo se s kombiji peljali do vstopa v na- rodni park, Marangu vrat, smo imeli s seboj avtoštoparko. Bila je nemška učiteljica, začasno zaposlena v Tanzaniji. Poveda- la nam je, da ljudje v tej deželi umirajo od lakote in bolezni, tako so revni. Potem se je naš vzpon pričel. Deževalo je. Hodili smo po pragozdu, po blatni, položni poti. Nosači pa za nami. Po treh urah smo bili v koči Man- dara (2750 m) do kože premo- čeni. Vseeno smo proti večeru odšli še k Maundijevemu kra- terju (2780m). Zaradi goste megle pa smo še najbolj opazili visoka, z lišaji in mahom oveše- na drevesa. Torek: Ob sedmih nas je Fa- taeli zbudil tako, da nam je pri- nesel čaj v postelje na skupnih ležiščih. To je delal nato vsako jutro in nam je bilo zelo všeč. Tega dne smo še kako uro hodili skozi vlažni pragozd, po- tem pa se je nenadoma odprla ped nami valovita, travnata po- krajina. Pomislili smo, da je bil Hemingway nemara tu nekje, ko je pisal zgodbo »Sneg na Kilimandžaru«. Malo više so rasla tista značilna drevesa, Se- necio cottoni, ki so kot malo preveč rejene palme z malo preveč mahedravim šopom li- stov na vrhu. Horombo hut (3725 m), na- selje koč ob vznožju Kiba in Mawenzija, je bilo naša nasled- nja postojanka. Sreda: Dan aklimatizacije. Odšli smo' na Mavvenzi tarn (4315 m). To je bivak pod Ma- \venzijem. Med potjo nas je za- jel snežni vihar. Hladno in ve- trovno je bilo. Četrtek: Iz Horombo hut smo odšli proti Kibo hut (4700 m). Za sabo smo pustili »last VVather« in pokrajina je posta- la pusta, rdeče-rjava peščena plošca. Hodili smo počasi. Mi- mo nas so hiteli naši bosonogi nosači. »Džambo«, so pozdrav- ljali. »Živjo« smo odgovarjali. Petek: Malo nas je pričela boleti glava, nekateri so bruha- li, nekateri so se slabo počutili in so bili sitni. Zaradi visine. Od enih zjutraj smo se razvr- stili po pobočju. Začeli smo se počasi vzpenjati. Dihali smo pa na hitro. Fataeli je prepeval. Noseči so kadili. Pa jim je nek- do iz skupine takoj povedal, da je tu tuđi zato, da bi bil na svežem zraku in se mu nikakor ne zdi prav, da sedaj, ko mu ga primanjkuje, nekdo še tega svi- nja s cigaretnim dimom. Na rob kraterja, Gillmans (s Point (5685 m) smo prišli vsi. Bili smo utrujeni in srečni. Po sprva monotoni hoji, v noćnih in zgodnjih jutranjih urah smo doživeli prelep sončni vzhod iz- za Kibovega starejšega brata Mavvenzija. Razgled iz Gill- mans Pointa nas je prevzel. Ve- liki severni ledenik je v 30-me- terskih stopničastih odmorih padal proti dolini. Na drugo stran smo se za kratek čas lah- ko razgledali po zasneženi no- tranjosti kraterja. Kmalu je megla zagrnila razgled. Nekaj se nas je po robu kraterja po- dalo na najvišji del roba Uhuru peak (5895 m). Tu v snegu leži spominska plošca z besedami Juliusa Nierereja in letnico 1961. Takrat je namreč Taga- njika postala svobodna. (L. 1964 pa sta se Taganjika in Zanzibar združila v Tanzanije) Poslikali smo se in hitro se- stopili do koče Kibo. Malo smo si odpočill in se najedli, nato pa odhiteli na Horombo hut. Sobota: Spet je lilo in čisto premočeni in blatni smo se pri- valili v dolino. Poslovili smo se od nosačev. Darovali smo jim kake pol naše prtljage, oni pa so nam zapeli čudovito planin- sko pesem »Kibo, Kibo«. Tako je to minilo. Pred sabo pa smo imeli še nekaj dni In šli smo na foto- safari. Ampak ta divjina prav- zaprav ni bila tako strašna kot smo pričakovali, čeprav so se opice gugale po drevju, bivoli poležavali ob jezercih, splašila se je jata flamingov in so nas žirafe zvedavo gledale. Slonov pa ni bilo, čeprav smo jih čaka- li. Potem smo nakupili majhne crne slone iz ebenovine v spo- min. Ko smo odhajali bi nam bilo še bolj hudo, če si ne bi mislili, da se borno sem nekoć pač še vrnili. Kmalu po vzletu letala smo zaslišali: »Tole je pa sedaj za osvajalce Kilimandžara,« in pilot je dvakrat zakrožil nizko nad pogorjem. Mavvenzi in Ki- bo sta bila v soncu, čisto blizu in tako lepa, kot še nikoli. Kdo le bi to lahko pozabil? Takrat nikomur več ni bilo žal ne de- narja ne časa. MIRA AHLIN j2 Ženska ekipa z mentorjem Stavkom Šuštarjem Ne damo se kar tako... Društvo upokojencev v Kamniku organizira za svoje člane različne ak- tivnosti. Trenutno je deki nekoliko ohromljcno zaradi obnavljanja druš- tvenih prostorov, nekatere dejavnosti pa kljub temu teko brez zastoja, zlasti kegljaštvo. Zelo aktivna je kegljaška sekcija, ki vključuje v svojih vrstah moške in ženske - upokojenkc. Kar lepo število jih je. Ženska ekipa, še relativno majhna in mladii v tem Sportu in se brez po- sebnih izkušenj, se je konce novem- bra udeležila republiskega tekmova- nja za prvenstvo ženskih ekip in posa- tneznic v Sloveniji in dosegla odlično 3. mesto. Nasmejane in zadovoljne so prine- sle svoj pokal na kegljišće v Kamniku in piržele polno priznanja. Na tem tekmovanju so dosegle: 1. mesto teknu>valkc iz Ljubljane 2. mesto tekmovalke i/. Kočevja 3. mesto tekmovalke iz Kamnika Tuđi v tekmovanju posameznic (50 lućajev) je kamniška tekmovalka (Simšičeva) dosegla solidno 4. mesto. Doseženi rezultati so moralna spodbuda in obveznost za krepitev kegljaštva za še večjo učinkovitost in /a vkljucuvanjc upokojencev v vse zvrsti športa in drugih aktivnosti na Kamniškem. Društvo ob tcj priliki ponovno vabi vse upokojence, da se vćlanijo v tište dejavnosti, ki so primerne njihovi sta- rosti in fizićnim sposobnostim. ST. S. Kako gre v klasični kombinaciji Snega ni, priprave smučarjev, posebno tekmovalcev, na zimsko sezono pa so intenzivne, čeprav bolj »v poletnih razmerah«. Da bi preizkusili sposobnosti svojih tekmovalcev in s tem pregledali rezultate letnih priprav, so 12. decembra organizirali v smučar- skem društvu Strahovica iz Sela pri Vodicah tekmovanje v klasič- ni kombinaciji, na katero so po- vabili tuđi tekmovalce drugih društev. To pregledno tekmova- nje je minilo v »letnih« razme- rah; skoki so bili na 20 m plastič- ni skakalnici, tek na 4 km pa na rolkah. Med pionirji je zmagal Tomaž Cibašek, SD Strahovica, ki je zbral 365 točk, pri članih pa Peter Pibernik, vp Skofja Loka, zbral je 428,3 točke. Najmlajši tekmovalec 8-letni Boris Čebulj je na vprašanje, kaj pričakuje od letošnje zime na kratko odvrnil: »Veliko snega in dolge poČit- nice.« P. K. Novoletni turnir v namiznem tenisu Namiznoteniška sekcija ŠD Jurij Libnik je 26. decembra lani organizirala novoletni turnir v namiznem tenisu v telovadnici osnovne sole Stran je. Tekmova- nja se je udeležilo 14 tekmoval- cev. Tekme so bile zanimive in borbene, igrali so po sistemu vsak z vsakim. Zanimivi so bili predvsem boji za prva tri mesta. Rezultati tekmovanja so nasled- nji: 1. Franci Sitar 26 točk; 2. Rajko Balantič 24; 3. Dušan Ple- vel 22; 4. Hasib Kaddumi 20 in 5. Janez Koželj 16 točk. Prvi trije tekmovalci so poleg diplom prejeli tuđi skromne po- kale, ki jih je podelil predsednik ŠD Jurij Libnik Ivan Kosirnik. Ćetrto in petouvrščena tekmo- valca sta prejela diplome, dva zadnje uvrščena tekmovalca pa tolažilne nagrade. Razveseljivo ! je, da se je prvega tovrstnega , turnirja po daljšem času udeleži- ] lo toliko tekmovalcev. Prićakuje-' mo, da bo že naslednji turnir uspešnejši in da bo namiznoteni- ški šport v Stranjah pridobil staro veljavo in nove simpatizerje. Občni zbor teniškega kluba Čeprav je do teniske sezone še la Je v klubu precej, zato je še daleć, se borno pravočasno pri- kak° potrebno, da člani s svojo pravili nanjo, zato se borno zbrali udeležbo pripomorejo k boljše- na občnem zboru že 13. januarja m" delu in celovitejšim pripra- ob 17. v OŠ Frana Albrehta De- vam na novo sezono. I. H. Odbojkarski odmevi ZAMEJSKI SLOVENCI V KAMNIKU 21. novembra so se tradicio- nalnega turnirja prijateljstva ob dnevu republike zopet udeležili naši zamejski bratje, odbojkarji »Juventine« iz Štandreža pri Go- rici. Vse udeležence, še posebej pa goste, sta toplo pozdravila se- kretar občinsKe konferenec SZDL Kamnik. Jože Zagore kot tuđi predsednik OK Kamnika ing. Roman Pogačar. Kamniški člani so bili sicer premoćan na- sprotnik vsem ostalim ekipam, ki so se razvrstile takole: 2. mesto P. Črnuče, 3. mesto OK Brezovi- Cii ir> 4. mesto Juventina. V bo- doče bo treba tak turnir organizi- rati v osrednji veliki športni dvo- rani in ne dopustiti, da se gosto- vanje naših zamejcev preseli na Duplico, na sicer lepo, vendarle za take vrste dogodek, le perifer- no sceno. KAMNIČANI PREMAGALI TRETJE- UVRŠCENE vn. zol 11. december 1982 nam bo ostal dolgo v spornima. Ta sobot- ni večer so prišli v Kamnik gosto- vat Šempetrčani iz Savinjske do- line. Bila je to tekma zadnjega kola jesenskoga dela v II. zvezni odbojkarski ligi - zahod. Že pred tekmo je bUo ozračje v veliki športni dvorani pri OS F. Albre- hta naelektreno. Veliko, veliko gtedakev je dalo slutiti, da gre za veliki derby. V kolikor bi člani I. ekipe OK Kamnika to tekmo do- bili s 3:0 bi zasedli 3. mesto je- senskega dela, z zmago pa bi se z enakim številom osvojenih točk kot jih je imel Šempeter, to je 10, povzpeli na še vedno odlično 4. mesto. Žc pred začetkom, pri ogreva- nju, je bilo videti, da so igralci nervozni, zlasti Kamničani. Gostje so silovito začeli in kmalu vodili s 7:2, 11:6. Domaći so si- cer v sredini skoraj izenačili na 11:10, vendar pa so do konca prvega niza uspeli osvojiti le še 2 točki. Če se bi takšna igra nada- Ijevala, ni bilo pričakovati nič dobrega. V 'drugim nizu pa je nastopil preobrat. Domaćinom se je odprlo. Kaj hitro so novedli s 4:0 in na 11:5. Proti izjemno dobrim servisom kapetana Tadi- ća gostje nišo in nišo našli uspeš- ne rešitve in do novega niza so si priigrali le še eno točko. Tuđi tretji set je minil v prerne&K' i- nićanov, saj so se razigrali tuđi tolkači, med katerimi sta zlasti prednjačila Bogo Logar in Štraj- har. Gostje so se sicer precej bolj upirali kot v drugem nizu, saj so že vodili s 5:2, da bi jim nato Kamnik »ušel« na 12:6 in zmagal s 15:12. V dvorani je bučalo od navdušenja. Gostje so bili strti, osvojiti še en niz ne bo problem! Pa zopet ni bilo tako. Iz nera- zumljivih vzrokov so v četrtem nizu kamniški fantje povsem klo- nili. Skoraj nobena akcija jim ni več uspela, gostom vsaka. To se pač dogaja v odbojki. Razburje- nje v dvorani je bilo pri vrelišču. Kaj bo sedaj, se bo že dobljena tekma končala z zmago gostov? Nekateri najbolj živčni gledalci, in tišti s slabim srcem so iz var- nostnih razlogov zapustili dvora- no, mnogi so med odmorom šli ven na par korakov oz. na kakšen dim za sprostitev. In res, že čez nekaj minut se je pričela velika drama, kakršno bi mogel napisati le najboljši dramatik. Gledalci so bili kot okameneli, Kamničani so neučinkovito igro iz četrtega niza nadaljevali tuđi v petem. Gostje so hitro povedli s 4:0 na 8:3. Po menjavi strani igrišča so Šempe- trčani rezultat še poovišali na 9:3. Kazalo je že, da je vse izgub- ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ANGELCE PLAHUTNIK se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sose- dom za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. posebno se zahvaljujemo dr. Staretu za požrtvovalno zdrav- ljenje. Hvala društvu upokojencev Kamnik, pevcem za za- pete pesmi in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, januar 1983 Sjeno. Toda ne, Kamničani »pri- hajajo k sebi«, obupno se trudi- jo, da bi pbrnili tok dogodkov na igrišču. Z nekaj energičnimi srne- ći veterana Štrajharja, pa tuđi Kajzerja, Logarja, Župana je re- zultat znižan na 6:9. Vendar gostje se ne dajo, povišajo na 11:6. Kamnik zahteva time out (pol minute odmora), osvoji ser- vis in točko. Občinstvo je na no- gah, prične se huronsko navija: nje. Kljub temu gostje osvojijo še 12. točko. Zopet servis za Ka- mnik. Navijači so v ekstazi, ali se dogaja nemogoče?... da! Naši so končno dobili krila, vsi so odlič- ni, Župan podaja kot »profesor«, kanonada deluje, Tadić s servisi »mori«. Razlika na.seriMforiu.sR- ■ww*sf*rs*ii&' je \'i:\2, pa 13:12. Še eno točko in zmaga je naša? Vendar gostje ne popustijo, Judi oni imajo odlične igralce Račni- ka, Jelena, Mlakarja, Kladnika, Lazarja, Kuglerja... Rezultat izenačijo. Kamnik si je vzel še pol minute odmora, vendar v dvorani vse vre, zvesti gledalci vedo, da sedaj bolj kot kdajkoli lahko pomagajo našim fantom. Hitro je zopet servis naš, nato lep udarec mlađega Petra Hribarja in še slabo sprejet servis pri go- stih in zmaga je bila »kamniška«. Nad 200 gledalcev je zadovoljno zapušćalo dvorano, medtem ko sta sodnika, glavni Mišmaš iz No- vega mesta in drugi Jurjec iz Ljubljane, z drgetajočimi rokami od razburjenja podpisovala zapi- snik, ob hkratnem »poslušanju« pikrih opazk nekaterih Šempe- DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN t.ovcev, katere je na vso moć miril njihov odlični trener Štor- mđn. ŽE TRETJA KAMNIČANKA ODBOJKARSKA REPRE- ZENTANTKA Za slavno Tilko Završnik-Gaj- šek, ki je bila dolga leta igralka in ćelo kapetan jugoslovanske re- prezentance in nato Marto Stele, tuđi slovensko reprezentantko, smo dobili Kamničani v mladi, še ne osemnajstletni Meliti Slabaj- na še eno. Melita je namreč ob dnevu republike nastopila v No- vem Sadu na turnirju republik in pokrajin za slovensko reprezen- tanco mladink kot tretja podaja- rica (playmaker). Ma tem neura- unetn državnem prvenstvu so slovenske mladinke in mladinci zasedli odlično 2. mesto za Hrva- šo oz. BiH. ŽELJE 1. MOŠTVA V NOVEM LETU 1982 Poleg ostalih je največja, da bi lahko trenirali vsaj trikrat teden- sko, poleg ponedeljka in srede še ob četrtkih v telovadnici ob zdravstvenem domu in to ob uri, ko vsi lahko pridejo na trening to je od 19.-21. ure in ne od 16.-17.30, ko jih je polovica še v soli oz. po službah. Verjetno ZTKO z rnalo dobre volje to ne bo težko uresničiti, saj je odboj- ka prednostna panoga v občini in so na ta termin sedaj razporejene kadetinje rokometašice oziroma maloštevilne rekreativke krajev- ne skupnosti, ki bi svojo rekrea- cijo morda lahko združile ob pet- kih od 18.30-20. ure z rekreativ- ci iz zdravstvenega doma in bo tako telovadnica vselej polno za- sedena. Morda še pripomba, da većina ekip v II. zvezni ligi ne trenira samo trikrat ampak štiri- krat tedensko. MILAN WINDŠNURER ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA BALOHA Jakopičeva 14, Duplica ' se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znan- cem in vsem njegovim in našim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji po- ti. Iskrena hvala predstavniku DO »STOL« za poslovilne besede ob odprtem grobu, dr. Kocjanovi za takojšnjo po- moč, gasilskim društvom občine Kamnik, posebej pa še ga- silskemu društvu »Stol«. Zahvaljujemo se tuđi pevcem in pihalni godbi Solidarnost. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova z družinama, bratje, sestre . in drugo sorodstvo Duplica, januar 1983 NIZOZEMCI IZ GRONINGENA TOKRAT ZMAGALI Odlični odbojkarji iz Gronin- gena, starodavnega severno-ni- zozemskega univerzitetnega me- sta, so 18. oktobru 1982 že dru- gič gostovali v Kamnika (prvič leta 1980) in Kamnićanom tako vrnili obisk iz leta 1981 v Holan- diji. Tokrat so prišli s še močnej- šo ekipo, ki je praktično član 1. B nizozemske lige (višja je le še 1 A zvezna liga), torej lige, ki je za en rang višja od te, v kateri tek- mujejo naši člani. Tuđi sedaj jo je vodil njihov simpatični vodja, sicer jeseničan po rodu, dr. Zo- ran Erjavec. Holandci so bili to pot premoćni in so v športni dvo- rani zmagali s 3:1. Gostje, ki so jih sprejeli pređs'ovnil" ^-K^ine, ZTKO in SITEKS, so v okviru svoje enotedenske turneje po Sloveniji odigrali in dobili še tek- mi na Bledu in v Izoli, 2 dni pa so prebili tuđi na Veliki planini v Titanovih kočah. MLADINO - ZMAGA IN PORAZ PROTI NOVOMEŠČANOM Mladinci OK Kamnika so pri- čeli s tekmovanjem za prvenstvo SRS sezone 82/83. Tekmovanje se najprej odvija po območjih. Naši tekmujejo v ljubljansko-no- vomeškem, kjer se je prijavilo 7 ekip. Te so bile razdeljene v dve skupini: Kamnik, Pionir (N. m), Črnuče v eno in P. Narodni dom, Brezovica, D. Logatec in Kočev- je v drugo skupino, 18. in 26.de- cembra sta bila v naši skupini dva turnirja in sicer prvi v Kamniku, kjer so kamniški mladinci z od- lično igro premagali Novomešča- ne z 2:1, Črnuče pa 2:0. Drugi turnir v Novem mestu je bil uspešnejši za Dolenjce (2:0), do- čim so Črnučani našim (klonili z 2:1 tuđi še drugić. Tretji turnir bo v Črnučah in prvi dve uvrščeni ekipi se bosta pomerili v območ- nem finalu s prvima dvema iz druge skupine. NAŠIM DRUGO MESTO YU- POKALA V i SLOVENIJI J Kamniško prvo moštvo je ^ tekmovanju za jugoslovanski orf- bojkarski pokal za leto 1982 do- seglo v Sloveniji absolutno 2. mesto, kar je dosedaj njihov naj- večji uspeh sploh. Kot prvaki ljubljansko-novomeškega ob- močja, kjer so po vrsti premagali Črnuče, P. Narodni dom (Lj.) in nato še odličnega »Pionirja« iz Novega mesta, so v polfinalu Slo- venije doma premagali člana 1 B zvezne lige, renomirani Bled s 3:2. S to zmago so si zagotovil) nastop v slovenskem finalu, kjer so 28. septembra 1982 v veliki športni dvorani v Kamniku, polni odbojkarskih navdušencev iz vse Slovenije, nastopili proti ligašu I. A zvezne lige, mariborskomu Stavbarju, ki je pravzaprav slo- venska članska reprezentanca. Razlika v kvaliteti dveh lig med I. A. zvezno in II. zvezno ligo je bila seveda prevelika, da bi lahko Kamničani v tem dvoboju upali na karkoli, vendar pa jim je že prvenstveni nastop proti tako ve- likemu, čeprav morda le malo preveč »spoštovanemu«, na- sprotniku bil lahko v veliko čast. Zimski vzponi plezalne sole Po daljšem slabem vremenu v decembru so bile vremenske ra- zmere ob začetku letošnjega leta spet primerne za ture v gore. To je izkoristila tludi kamniška ple- zalna šola, ki se je zbrala 1. ja- nuarja zvečer na Kamniškem sedlu. Ker snežne razmere nišo bile ravno idealne - ali je bilo poledenelo, skale so bile prevle- čene s tanko plastjo ledu ali pož- leda ali pa je bil sneg suh, pone- kod zbit od vetra tuđi v nevarne klože - so upoštevajoč vse var- nostne ukrepe vsi udeleženci ple- zali le po eno smer. Tako so se 2. januarja Darja Jenko, Andrej Nadvešnik in Marko Prezelj skupaj z Maleši- čem in Pavličem povzpeli po de- sni varianti severne grape (I) na Brano in nato sestopili po isti smeri. Boštjan Grilje in Genadij Štupar sta skupaj s Kemperletom preplezala zgornji steber v Brani (II-III), Stane Moćnik in Rado Nadvešnik pa s Pollakom Grapo med spodnjim in zgornjim ste- brom (IH-). Danilo Golob je s Kemperletom in Pollakom sple- zal Severno grapo (I) v Brani in nato sestopil po deseti varianti te smeri. Nas|ednji dan so se vsi ražen Štuparja in Goloba povz- peli še po normalni poti na Pla- njavo in nato sestopili po Grap> skozi Okno (I) v zeleniških Špi- cah na Petkove njive. BOJĆ % Kamniški občan m KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kam.nik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 -tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- graf i j ne vračamo - Tiska, CGP Delo v Ljubljani. J