Razne stvari. lz dtaf_ačE8» _r«iJeT. Odlikovanje. Caatao kolajao za Stiridesetletno zvesto službovaaje sta dobila: skladiSčai paznik v tovarai za olje v Zidaaemmosta Frauce LipovSek ia delavec v isti tovarai Fraace 0 b e r ž a b. Mariborske novice V Scherbaumovem parnem mlinu se je poaesrečil dae 28 m. m. delavec Fraac Koren. Padel je raz voz ter aj zlomil levo roko. — Isti daa je zme^kalo oogo 8likar|a Jakoba P a 1 o h na južaem kolodvorn Vsled neprevidnosti je dobil nogo pod kolo. — Naalednji dan pa je zmečkal prst aa nogi kljačavničarju Karolu R a m e r v delavaici aa koroSkem kolodvoru jeklen sveder, ki ma je padel z roke. — NaSim čitateljem bo 83 zaaae, da je bil 1.1. obaojea atavbeni mojster DervuSek v trimesečao ječo ia 3000 kron odskodaiae, ker je adaril svojega aslažbeaca Gabrijela M a c e k tako močao za uho, da ma je počila uSesaa mreaica. Letos spomladi je pravil ekoBom Aatoa Francl, ki biva sedaj v KoBjicah, da ma je povedal Maček, da si je sam predrl aSesro mreao, da bi dobil odškodniao. Maček je vsled tega priSel v preiskavo zaradi krivega pričaaja. Pri tem ae je dcgnalo, da je Fraacl nereaaičao govoril 0 Mačeku in da je krivo prical pred 8odaijo. V soboto, dae 3. t. m. je stal Fraacl pred mariborskimi sodniki, ob- dollea obrekovaaja in krivega pricanja. Obtoieaec se je zagovarjal, da ie govoril resoico. Za pričo pokUcaaemu Ma^eku je dejal, da ni res, ka? je izpovedal. Sodai dvor je prir ;: prepričanja, da <e Fraacl kriv ter je ' sojen na 3est msaeeev teike je6e. — V meatu 80 zacele razsajati oaepaice. Poroča se, da je v prvem razredu Sole Magdaleaskega predraestja akoro polovico otrok zbolelo na osepaicab. — Kljačavaičarski mojster K 0 r p a r v Studeaiški ulici je streljal podgane 8 flobert puSko. Ko \e hotel neko podgaao, katere ai popolnoma s strelom asmrtil, s kopitom pobiti, sprožila se je paSka in majhna krcglja mu je šla v desao oko, ki je izteklo. Poflearečeaega so prepeljali aa graSko kliniko. Bati 86 je, da bo trpelo tadi drugo oko. — MiBcli poaedeliek popoldae je bil aretiraa na TržaSki ceati 31 letai daiaar Fraac V a k e j iz Bohove. Nesrečai k»že jasao, kaua pripelje človeka žgaaje. Vakej je 3e le 11. t m. zapustil kazailnico, kjer jo sedel zaradi zločiastva javaega nasilatva. Toda kazea ga ni pobcljSala. Njegova prva pot je bila v žgaajarao, kjer je v pijaaesti takoj začel prepir. Ko 30 ga vrgli iz žgaajarae, razbil iira je vse Sipe. Policaja, ki ga je hctel ukleaiti, raztrgal je suVajo ter ga bil s pestmi. Morali ao ga zvezati, da ao ga spravili v !ukao. Saj pa ai fiuda, če se v Mariboru aabaja maogo žrtev žgaaja, ko je pa toliko žgaajara. Te aaj zaprejo in slicni slučsji kakor je Vakejev, ae ne bodo tako pogosto dogajali. —Božičai prazniki se bliž3jo, in dainar Antca Rtm h Sedlačeka pri Ptaja ni imel niŁ deasrja. Šal je torej in vzel Lorberjevem hlapca Jožf fu Celigi lep havelok ter ga hotel zastaviti. Toda roka pravice ga je doaegla in potegaila v lnkao. Imel bo slabe božiene praznike. Kdo jih je dolžil? Mi smo piaali v zaduji Stevilki, da j» nekdo iz hudobije prerezal žico pri Žigertovem stolpu, yaled česar ga je veter Iabko podrl. Da bi zaal ta »aekdo« Neraec ali aemSkatar biti, niti aamignili aismo! Navzlic femu pa ae aem^ki listi strastao zagaajaio v aas ter nam ocitajo, da arao mi Nemce dclžili omeajeaega budodelstva ia da je to grdo aatolcevaflie. Kako 80 mogli kaj takega lzmisliti, aam je aerazumljivo! Zelo Cadflojje to zagovarjaaje, ko }ih v istini nihče ai doliil!! Spomiaja aas na ono zaaao dogodbico: Mati so ae pritoževali, da se jira kislo mleko su3i. Jaako pa je postal radeč in je zatrjeval, da m saedel kislega rc^ka. Pri Zigertovem stolpn, tara, kjer je bila iica prerezaaa, so ae aasli sleuovi krvi. Bržkoae si je hudobaet pri delu ranil roko. Kakor srno zvedsb', ai pokszslo orožaistvo pogebae pridaosti pri zasledovanju zločiastva! V Framu je utoaila v ponedeljek zjutraj v cestaem jarku ob okrajai cesti Race— Fram, žeaa Ana Mom — stara zaanka pijaaka. Poleg nesrecnice so aaSli pol stekleaice žgaaja. Sv. llj v Slov. gor. OdSli ao slavni siidmarkovski prvaki ia aemSka koba^a je ostala sama. Stoji ca slovenakib tleh; a vaikd&r je za Sloveace zaprta. SloveBcem dalje proč od meje, se zdi pac ta kob;$a polaa Bevaraih zverin, ki bi naj sCajcrna pohrustale vse Seatiljske Slovence. Mi pa 86 tega straSila nikakor tako straSao ne bojimo. PameteB Slovenec ne bo prestopil praga! Vprašajte naSe sloveaske gospodarje in vrle gospodiflje, vprašajte aaSe aarodao navduSeae roladeniče ia zavedna dekleta — vsi bcdo enoglaBDO odgovorili, da nikdo ne stopi v tc kobačo, kdor Se ima trohico zave3ti v sebi, da ga je rodila sloveaaka mati. 0 ne, to stra&lo aas aikakor ae navdaja z maloarčnostjo ali obapom. Ravao aaaprotao! Kdor vidi to kobačo, ae prav Jivo apominja, kako predrzoi 80 naSi nasprotniki, ki aas tako izzivajo in aam na domacih tleh Bastavljajo take zanjke, v katere bi aas ; adi vjeli, če bi ae mi dali! 0 saj se prav dobro pozaaaio! Radi bi aas polopili v slici v>de, pa mi ae ne damo! Tembolj preridai ia polrtvovalai bomo idaj pri svojem narodnem delu. In prepričaai smo, ee vsak aarodojak, ki ie ima le iakrico ljabezai do domače zemljo ia do materiaega jezika v svojem srco, at ri avojo doliaost — ne bo tako daleč cas, ko bodo tisto kobado ravao tako tiho zaprli, kakor 80 jo brez velikega Suma cdprli! Bog iu srefia jaaaSka! Od Sv. Trojice v Slov. gor. se nam poroča: Pred zadajim Msrjjiaim prazaikom je aeki budobaež v trojiaki cerkvi vlomil v aabiralaik za miloSčiao na moSki straai ter odnesel njegovo vsebiao. Dosti ni dobil, morebiti eno krono. Malo poprej se je to v Negovi agodilo. Cerkveni darilaiki aaj se pogosto izpraanujejo! — Iste dai se je pri Rolovih v Gornjib Žerjavcih po noči priplazil v biSe aek potepuh, da bi kradel, katerega 80 pa pravočaano prepcdili. Zdaj je Sas tatov ia postopačev, zato pazite! — Prvi adveatni teden je bilo pri Trojici sedem mrličev: Stari 8odar Č o 1 n i k ix Spodajega Porfiiča, kovaclca Vogrinec iz trga, moia ao pokopali me8eca avgusta, kmetica DvorSak ia Oseka io pa Stirje otroci, med temi Solarica Jozefa D v o r 8 » k iz Gornjega Porciča in pa enoletaa hferkika trgovca Š i 1 e c a iz Spodaje Seaarske, kateri je akrbai oce napravil prav lep pcgreb. Kako delajo naši nasprotniki! Pri neki nenaski trgoviai smo imeli priiiko opazovati, kako je vabil komij aekega kmeta v 8tacuBo. Ko vse prigovarjaaje kakor: »Dragi očka, stric, pojte Dcter, imamo najbolj >fal« blsgo!« ni aič pomagalo, dejal ma je alednjič: »Pojte noter, dobite Stamprl aajboljšega Sacpsa, čiato z&stoni!« Kmetič, ial, se je rea dal zvabiti v prodajalno. Tcrej to je tisto sredstvc, a katerim si nekateri aemaki trgovci pridobiv.ijo sloveaske cdjemalce. Fej! Ali ni podlo, z iganjem opijaniti človefca, da mu potem l&žje proda svoje blago?! Ia če dotični kmet raisli, da dobi raiboljSe igaaje in pa zastotij, se zelo moti! Žgaaje ae bo nič drazega kakor navaden fazl, sam Spirit ia voda. Io tudi tega gotovo ne dobi zastoEj! Nem»ki trgovec ne bo aikoli slovenskema kmetu Bili viaarja daroval! Kmet mora tisti stsmprl trikrat pri blagu plačati! S stadom Kft mora obraiti vsak poatea človek od take trgofiae, ki rabi tako grdo aredatvo, da priv«bi odjemalce. Z žgaajem aapajajo li Ijudje aaSe ljudstvo, da ga spravijo v dusevao in goapodarsko bedo! Po svojih Casopiaih pa potem piSejo, ko so zapeljali naSe Ijudi, da ai bolj aeuraaega ia sarovega aanda kakor ao Sloveaci! Sloveasko ljadstvo, gpreglej vendar enkrat, kje so tvoji aovrazniki! ,ŠtajerčeTO" obrekovanje obsojeno. Od Male Nedelje, iz PuSčave in Sv. Aatoaa v Slov. gor. amo dobili vee dof:_jv, v katerib faram obsojajo grdo in lainjivo oisavo in obialu,ejo aapade aa Bjihove daSa* paatirje. Vaeh teb dopisov aam ai mogoče priobčiti. Naj ae doličai vrli dopisniki potolažijo z dejstvom, da »Štajerc« napada samo poSteae ia aajbolj zaslužeae gospode ia mcSe. V svoje varstvo pa jemlje le morilce (Mur8ec 1) in Snopaarje. Za to pa aosi tadi častao ime: glasilo za spodBjeStajerske morilce in SaopBarje! BŠtajer6evi" zagovorniki. Ker smo mi »Štajerca« ocilali, da je imel mcrilea MurSeca za soatradaika, zaradi tega je skipela aemška kri po vseh apodnjeStajerskib nemSkih listih. Posebao se je zavzela »Pettauer ZeitBBg«, katero bere ckoli 200 bbtočaikov, za avcjega, nji kar ae tiče aepo3tene pisave pcpolnoma jednakega »Štajerca«. Jetičai aemski lialič piSe, da je dobil cd aekega »visoko stoječega« gospoda pismo, v katerera isti izraia cgorčenje nad tako pisavo. Seveda imeaa ne pove, ker ga ae ve. Vse je od začetka do zadoje pike zlagano. Pi8e o aekem Čuvana, ki je bil baje na amrt obsojep zaradi »Slov. Gospodarja«, katerega mn je 8kd Strossmayer aasvetoval. Seveda Čavan je bil obsojen na smrt, pa ne zaradi »Siov. Gosp.« NemSkutarji hočejo z laijo in a psovaaem prikriti dejstvo, da imajo liat, katerega sotrudnik je bil morilec MurSec. To jih peče in jezil Toda tega madeia si ne bodo zbrisali nikoli raz čelot lz tega se tudi vidi, kake prijatelje, da ima »Štajerc«. Samo tisti nem3ki listi so ga zagovarjali, ki piSejo najbolj obrekovalao o Sloveacih. Tisti listi so ga zagcvarjali, ki 80 pisah povodom obravnare aedoliaega viaičarja Brataša, da so Slovenci ljudoirei ia ki vedao piSejo, da so bioveaci aami roparji, morilci itd. Vsak »hpec in tudi vsak aajbolj zabit človek mora Kprevideti, da je »Štajerc« aemčaraki list, ki ie sarao zato astvarjea od svojib astanoviteljav, da pogubi alovenako ljudatvo, kakor je pcgabil MurSeca, kojega jc spravii aa vešala, ia kakor je pogubil aa atotiao na3ih ijudi, katerim je atisail samomorilno oroJje — 8nopa v rcke. Občinski odbor na Hnmn pri Ormožu je visokorcdoega goap. e kr. dvornega svetovalca dr. Miroslava P1 o j a, državaega in deželaega poslanca, valeposestaika itd. izvolil eaoglasao v prizaaajo posebnih zaslug »»'»fetaim cbčaaom.« Sina izgnbil in še obsojen. Martin Novak je pretekli mesec popravljal vodajak Jožefa Pafiaika na Ponikvi. Njegovema sinu ae je pri tem atrgrla vrv t^r se je abil. Nearečni cče je radi tega morsl pred sodiSče, kjer je bil obaojen v dvamesečao ječo. Samomor. V Cvenu pri L';atomeru se j« astrelil dae 8. t m v hisi Tomaža Kolbl orožniski postaievodja Rudolf Šil iz Ljatomera. Ker ni priSel iz službe domov, sel gs ie stražmojster iakat. V Cveaa je izvedei, da je v bisi Kolbla. Ko se je pnbližal omenjeni hiai, slžsi is hi?e strel. V sobi je ar.3el postsjevodio rartviga na »tola, fafika, a kaiero se je a«trelil, ležala mu je med koleaoma. — V Št. Petru se je ustrelil v bližiai grobarjeve hiSe 72Ietni kočar Janez Kbcc. Črna gora pri Ptnjn. Lnai smo imeli, kakor je znan«, občineke vchtve, proti katerim so skrpacali ugovor »Šiajerčijaaci«. Zdaj je ae le ta ugovor reiea, ia sicer aa veliko veselje »Štajercijaacev« so volitve razveljavljeae. Torej celo leto so rabili, predao so na3li aedostatke pri volitvab. Volilci, ki ste zadojič pokazali, da ste vrli sloveaski mcžje, pokažite tudi tokrat, da ste 8e trdoi kakur Bkala! Napravite, da bo veselje »Štaierčijaacev« kratko! Iz Zetal pri Rogatcu 86 poroča: Doba, ko srao imeli pri nas raaogo tatvia, se hoče zopet začeti. Minolo soboto zvečer okoli pol 8]are so hoteli aezaaai tatovi vlomiti v prodajalno trgo/ca Berlizga. Opazil jih je pa pravočasao ajegov trgovski nčenec Cvetko, na kar so azmoviči zbežali. Puatili so na mestu žrd, s katero so hoteli vzdigaiti vrata. Orožaistvo je 8 pomočjo mož in faatov takoj začelo zasledovati tatove, toda brezaspesao. Umrl je v Žalca v noSi od aedelje aa pofldeljek g. Iran Kač. NaSli so ga zjutraj mrtrega pod stopaicami njegovega staaovaaja. Sluti se, da ga je aa stopBieah, ki so zelo strme, zadela kap, ali pa da aa ma je izpodrsailo ter sa ni mogel ujeti, ker je lmel revež samo levo roko. Ob drugo je že pred maogo leti priSel kot oakrbaik zalcSke grajsčiae, kjer ma jo je 8troj odtrgal. Ivan Kač je dovrSil svoj Caa kmetijako Solo v Grotteahcfu. Slovenski javaosti je bil dobro zBfB. Dolgo let je deloval za uataaovitev kmetijskih zadrag, ki pa valed poraaBjkaaja aadaljaega vodstva aiao prisle do prave v6ljave. Dolgo let je bil tajaik trSke cbčiae Jalske, zadoji čas v obeinah Griže in Velika PireSica. V sledaji obcini je bil tadi častai člaa. Zaaa je bil tadi kot organizator sloveB8kih posarnih bramb in mu aa tem polja gre raaogo zaslug. Pečal se je ianogo z občinakimi zadevatni ia ustaaovil draštvo aradaikov samonpravnih zastopov. Zadflji čas je pisal poučao kajigo o občinski apravi ter jo hotel ravnokar v tisk oddati. Iatotako je bila  odobreaa njegova knjiiica o prvi zdravaiski poraoči ter jo je aameraval izdati za Solsko mladino v obeb de*8iniii jezikih. Pa ni mu bilo aojeao, da bi sad avojega truda v tiaku videl. Umrl je v starosti 55 let. I?au Kač je bil izredao aadarjen ža ruarljiv flovek ia ga Stnjeraki Sloveaci po vai pravici ohraaijo v hvaležaem apomina. Celjske novice. Koacert svetovaozaaae raske družbe Nadme S 1 a v i a a s k i bo dne 21. t. m. v Narodaem doraa — Celjsko pevsko druStvo ima avoj občai zbor dae 17 t. m. v Narodaera doma. — Stari grad aad Celiera budo popraviii. Detela }e dovolila 6000 kron, ki ae bodo izplačale v dveh obrokih. Za popravljaaje takih atarih razralia ima deiela denar, za ararnavo naSih rek in potokov, ki delajo toliko Skodo, pa Be! Tako se dela v Gradcu z deielaim deaarjem! V Gaberjah pri Celju je položila aeusmiljeaa smrt nežno Srtev v bladm grob. Dae 12. t. m. so pokopali 16!etno hčerkico stavbinskega moiatra Gologranca.Svetila ji večaa lač! Rndo slediti se je dovolilo v okraja okrožnega radarskega arada celjakega aa dobo enega leta g. Antoaa VezenSeku, }amskemu pazniku v Gaberji, in gosp. dr. Ivaau R a d o 11 u, udvetnika v Koajicah. Teharski nNemci" so se spantalj. Cslih oaem jih aedi v občiaskeai odbora in vai so izatopili. Baje se jiia aič ne dopsdejo bližajoče občinske volitve, ko bodo morali dati slovo Saatnim službam. ImeBik volilcev so tako slabo sestavili, da bodo pritožba Sloveacev gotovo ogodoo režeae. Ker oblaat teh pritožb ni kar hitro zavraila, so m ti naši »Nemci« razjezili in v ti jezi so izatopili iz obSiaskega odbora. Sicer pa nihče ae joka za ajimi! Svoji k svojim! Po Dobrni je aedavno hodil ageat aeke nemSke tovarae za gtroje 0 eoem dcbraskem kmetu je znano, da ae je dal pregovoriti in aarocil je nek stroj. Ageat je pa priSel tndi k zavedaeraa narodaema kmeta, kateri mu je m vsa prigorarjacja odgovarjal. da bo naročil »troj v narodai tovarai g. Pfeilerja v Hočah. To je pa agenta razjezilo in začel se je zaganjati t g. Pfeiferja in njegovo tovarao, čes, da kupuje stf re stroje io jih popravlja, da torej njegovo blago ne more biti mnogo vredao itd. Na to mu pa kmet mirao odvrae, da je bil pred par daevi sara pri g. Pfeiferja, da je torej aa lastae oči videl ajegove izvrstae izdelke. Dolg obraz je aaredil ageat iu jo popibal. Sedaj pa primerjaj|mo 3e to: oba kmeta sta oaročila enake atrojje. V nemSki tovarai je bii stroj 20 K draSji, aa železaici pa je plačal kmet 17 K, medtem ko je bilo iz Hoč t Celje plačati le 2 K. Tako ai je za^eden Barodajak prihraail 25 K s tem, da je kupil stroj v narcdni tovarai. Zravea }e pa 8 atrojera zelo zadovoljea, ker delaje izvratno. Držimo 86 8vojih Ijudi in jih podpirajmo, tajo agente pa pred vrata! Konjice. Presvitla gospa kaegiaja Kristijaaa Wiad:8ch Graetz je uatanovila druStvo zmeraosti ia se je to društvo t četrtek, dae 8. t. m. seatavilo ter so bili izvoljeai v drustveao vcdstvo gg : Jakob Jurko. nadaSitel} v Topanjah, aafielaikom; Janez B5!cs, blagajnikom, Aatoa Toman tajaikom, Matija Gricnik in Jaaez Plajh odboraikom. Vpisati se je dalo takoj 34 adov. Ličao opremljeat draStvena soba ae aahaja v Evasovi hiSi v pritličju na deano in je odprta vsako aedeljo in praznik od 9. dopoldne do večera. Ogenj. PriSv. Primoia na Poh o r j a je gorelo dae 5. t. m. Zgorela je hifla zakoaskih Pečolar. Samo Seat metrov oddaljeno gospodarsko poslopje se je posrefiilo reSiti. — V Velikih PrekoSah pri Rogatcu so zaprli tri oaebe, ki so na aamo, da so zaigali hiSo Jeraeja Blatinc. Zgorela so tudi vaa sbraaieaa iivila, precej vina in moSta. Zdaj aa zimo poaebao hado zadeae ta nesreča ubogo druzino. — V Tepsavi pri Sv. Petru pod Mwt^*pm je gorelo dne 7. t. m. Zgorela je Kreitnarjeva viBičarija. Posestnik stanuje v Dcgoaab ter je irool viničarijo zavarovaao. Ubcgemu yin;<5arju je vse zgorelo: živaž, celo pchištvo, eaa krava in eaa koza ter dve avinji. Zima pred durmi, pa vae nničeno! — Nesreže. Iz Rudečega bregapri Mahboru se aana poroča: V aredo, dne 7 t. m. ao podirali drepesa drvarji Peter Jansek, Franc Krampl in Šimen Krajnc. Ko so podligali neko ainreko, jo opozoril Jandek Krempelua, da naj ne *sga več, ker je smreka xe dovolj podžsgana. Krampl pa se ni brigal za ta opDtnin, arnpak je žagal naprej. Naeakrat se je smreka poiirla, Krampi ui mogel več niti in veja padajočega dreveia ga |e zadela 8 tako močjo, da ga je na t'a podrla. Cea dobro uro je bii mrtev. Ponearečeni je bil 36 let star in zapusti vdovo s tremi malimi otroci. — Narasla Sava }e odnesla brod pri Cotu med Loko in Radečami blisra Zidanegamoata. V noči od 8. do 9. dec. je naenkrat izginil brod. Dolgovi štajerskih mest, Vsa naSa 8tsjer*ka meata pa<5 najbolj kažejo, kako zaaio nasi Nemci oziroma nemčurji goapodariti. Tako pride v Gradcu ca enega prebivalca 132(5 K, vMariboru 21121 K, vCelju 187 93 K in v Ptuju 15468 K dolgn. V teh meatih pa vladajo tiati ljadje, ki 86 štuiijo za naBe najb !jSe prijatelja ia ki pravijo, da nam hočejo pomagati. RavGki! Naj ai prej aami pcmgajo! Zadolženost občin. Deželni urad je zopat izdal atatiatične podatke o goepcdaistvn obCin na ŠtHjerskem 0 dolgovih, ki so jih imele občine koncem 1. 1901, aaj navedemo sledefie o Spodnjem Štajerja: Vse občine na Spod. Štajerakem dolgujejo skupaj 2,125641 kron. Za pcplačaaie dolgov in obreati so plačale te občiae 147.097 kron. Na eflo osebo pride na celem Spod. ŠtajeVskem povpreSno 9*38 K dolga. SpodnjeStaierske obdine so najmanj zadclžene; na Gornje Štajerskem imajo namreč občine 6,131.126 K, in na Sredaje Štajerakem 2,945.581 K dolga. To pa zaradi tega, ker so večiuoma gorati, aerodovitoi kraji. Čsjravno a tem denariem, kar g«. plačaja Spcd. Štajjraka, večinoma podpirajo Goraj« in Sredoje Štajorsko, vendar vse nič ne zaleže. Zato lahko Irdimo, da vzdržnje naš sloteiaki dal dežele akoro celo kronoviuo. Zdaj pa naj ^opet pridejo nemSkutarski girokomrtaeži ter nam nsj zatriujejo, da ae mu boljse godi, kdor neraski zna! Lnseljevanje ii avstro ogrske drža- ve. Znamenje, kako aiabo sitrb* aaSa driava za avoje podložaike |e, da se vedno vefi prebivalcev izseljuje v druge drSave. Tako je aaraalo v teku deset let od 1. 1892 do 1.1902 Stevilo izaelj&ncev od 75 000 na 180 000. Da ti-M t tem veltka družabna nevarnost ss naSo driavo, tega si ni nafia vlada niti v sveati, sicer bi skrbela bolj za tiati 8tan, izmed katerega se jih največ izseljaje, namreč za kmet8ki ia delav3ki stan. Vlada mora pač negovati »vojo ljube Nemce ter nima čaaa misliti na druge stvari Seveda pri tem trpi cela driava. Maogi šzseljencev so seveda tudi sami knvi, če zapustijo domoviao. Mialijc natnreS, da jim bodo v tujini pri lahkem dela pečem piSčanci v u»ta letili. Knko budo 88 godi ponebao imeljeacem v Ameriki, o tem bi ae dale pcpimti eele knjige. Maraikateri Se ie tam lakcts umrl, kar bi >-e v domovini gotovo ae bilo pripetilo. Seveda ima tu pa tara kateri 8rečo, da z napcraim in hudim delom prislaži nekaj več, da more poalati svojim liubim; todaz labkim delom si bo težko kaj prihranil. Tudi se morebiti poareči eaema ali drugema, da obogati. Toda kaj so ti redki alučaii proti tiso^erim Besrefinikom, ki so žrtve izseljevanja. »Ljubo doma, kdor ga ima«, je resaičea pregovor. CerkTea« -tlrJirL Dnhovske vesti. Umrl js due 9. t. m. v Bamoatanu oo. trapiatov v Rsjhenbargu tajnik P. Ignec Hanpt. V frančiškanski cerkri so blagosloBlovili doe 7. dec. novi glavni »Itar, nad katerim stoji čudcdelna podcba Matere MilcatL Biagoalcvljeaje »o opravili N]ih ekseleaca prtm. kaez ia škt f dr. M i h a e 1 N a p o t n i k ter imeh daljSi prelep nagovor. Svetega opravila ao je udeleiilo maogo pobožaega Ijudstva. Sv. Magdalena pri Haribora. Na kvaterno nedeljo (18 dec.) obnaja Viacencijevo draStvo pri Sv. Magdaleai 251etnico »vojega obi-tanka. Objednem alnvijo trije gg.: Jožt f Gugaikar, Fraac Kokolj m Jaaea Labaa, svoj petiBdvajaeti jabilej, kar delujejo kot odborniki in del^rBi ud)e pri tem druStva. V ta namen bo v Bedeljo ob 8. siovesno sv. opraviio s primeraim kratkim nagovorom. Med sv. maSo skupno av. obbajiio ic pobiraoje milcdarov za abcge. Vai adje iu prtjatfelii druStva, kakor tud< oni abogi, ki so dobivali a!i dobivajo od druStva podporo, so prijaaao povabljeni, da se slovesnoati udeležijo. Po 8v. inaši se zberajo udje ia podpnanci v žapnijaki pisarai, ijer &e vrsi 25. občao draštveao sborovanje. Mili darovi za drnžbo vednega 6eŠženja: S/. Miklavz p OrmoJu 20 K, S^. Kunigunda dr Pt horiu 20 K, RuSe 140 K, Fr*nkclovo 59 K, Sv. Kri* pri Ljatc-meru 33 K 40 v, Ljubno 21 K 30 v, Sv. M&rto niža Ptuia 33 K, Kozje 40 K, Dobje 14 K, 01im;a 6 K 34 v, Sf. Peter pcd Sv. gor. 12 K, SrediSče 40 K 98 7, S?. Jerne; pri Kcnjicah 80 K, Sv. Ilj pri Gradifiu 89 K 55 v, MajSperg 100 K. S/ Ropert v Slor. g^r. 36 K 30 v, Sv. Manja Magdaiena v Mariboru 39 K 10 v. Fram. Sreti jubilej BrezmedežDe smo zaključili a slovesno tridaevnico, katero go vcdili preč. g pater od av. JoSefa pri Mariboru. Spovednice so bile ves čaa cblegane, razven peščice t^jctsv, so vsi prejeli av. zakramente. Prazaik B.eztnadezfie pa smo obhajali aad vse alovesno. Biagcslovila se je namrefi isti dan velika podoba »Marije Celarce«, moistersko delo alavnega rojaka L. Perko. Ž9 predve«er so mogodoi atreli naznanjali veseii dao Na prazaik pa se je ob četrt na 10. uro gbrala velika maožicd Ijudstva v vasi pri ob5m-iki kapeli, ki je bila mičao okinčana. Tam sa je kip blagoslovi!. Šest mo(nih deklet vzdigae težki kip Marijin m zaCela fb ja pomikati velika procesšja proti cerkvi. Kraane cerkvene zaatare so plapoiale v zraku, streli z grada so doneli, zvonovi veselo pritrkovsii, pRsmi in molitve pa so se prelepo glaaile vmea Do aolz gialjiv pa je bil prizor, ko je Marijica pcdoba kakor priplavala v cerkev nad aefiteto mnoiico. Štirje močni motj« posadijo kip na odmenjen proator ob velikem »tebru na moSki atrani, naaproti pnžaice. Zares veličaatoa |e videti podoba, nehote ti o5i obvise na ajej dolgo daaa kakor bi bil zamaknien. Gotovo je ta kip eden nejlepftih, kar jih je izdelala apretna roka Perkova. Š^ isti dan je dobila prekrasna podoba dragocen kiač, dvo 22 K vredni dolgi in debe'i gveči, kateri sta podarila vrla zakoaca Hanrik in Ema Stavbar. Kmalu Se dobi podoba eiektričco Iu6. Pri?r5n t hvala bodi dobrerau Jarijo Fregl, ki je toliko daroval za kip in veliko pripomcgel k slavaosti! Sv. Harjeta ob Pesnioi. V dnevih od 26 aov. do 5. dec. t I. cbhaial <*e je tukaj sv. misijon kot slavaost za jnbilej >br«zm. Spo6 D. M«, in ob jeduem kot pobožcost in slovesBi zakijuček zs sv. leto. Vodila sta ga neutrudijiva misijoaarja č5. gg. Frane Kitak in Jaaes* Zdravljič. V Orižah pri Celjn smo alovesno obhajali od 5. do 8. decembra tridnevnico v čast io. slavo Brearaadežni, pod vodstvom dveh fiaatitib goapodov misijoaarjev od »v. Joieli nad Caljera. Znano Vam. da je zadeia na&e drnStvo velika nesreča. Poaosai naS »Žigjrtov stolp«, ki smo gc zgradtii s velikimi žrtvami, ne Strli več aredi tsmBozelenih pohorskih Sum v siaje neho, aas ne Tabi več, da bi o vedrem vremeaa nživali raz fljega toii krasni razgled! Ia kdor ae je adeležil laai blagoslavljaaja in cdkritja stoloa ter lstoSajo prave planinske veselice na »Žigertovi planji«, oatanejo ma urice, ki jih je preiivel pod milim nebom fisoko »na planinici« v drusbi veselib rojskov, pribitevSih od vaeh vetrov, v najlepSem spominul Povsod se izraSa ielja, da se postav bot stolp. Tadi društvo [e tega mnenia, a to je le mogoče, ako se mn pnakodi na pomofi s denarnimi prispevki. Komar }e kaj mar naše druStvo in kdor je prijatelj slovea k<h planin, naj žrtvuje in prispeva po svojih močeh za nov »Ž gertor atclp!« Ako uniiSite naSo pro8njo, dragi rojaki, in nam Bog d» sre^o, se-li «e bomo že pržhodaje poletje pri novcn »tolpu in si pnjateljako stiskali roke. Za vsak vinar smo hvaleini; imena darovalcev bomo r»aglasiii 3voječasao p ča^nikih. Za hrib naš in log gori nam grce, ohrani nam Bog plaaine, gore. Podravska podružn. ,,Slov. plan. društva" v Bašah, 14 grudaa 1904 Mlhael Serno, tajnik. Dav. Le^Jak, načel. Zgodovinsko drnštvo za Spodnji Stajer priredi pribcdnio sobcto, to je 17. t. m. v maii dvorani mariborskega Narodnega doma poljudno zaanatveno predavanje. Predavatel: g. Gabrijel Majcen, predmet: K petdesetletnici Slovenske slovnice Aatona Janeliča. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstop brezplačen in df voljea vsakema. Za mariborsko djjažko kohinjo ao darovsli sledeči p. n. dobrotniki tn dobrotnice: župnik Fr. Ogrirek 5 K, Klnb 40 K, M P. ii Pf.ajske gore 6 K, deželnosodai nadsvetaik tir. Franc Vovšek 20 K, zbirka pri odhodcic; 6. g Srabo<5ana po g. a<Jitelju Zacherlu 17 60 E, Jožei Rclmaa, poEeatnik pri Sv. Kri*lu pri Ljutcmeru 7-23 K, Sp. 10 K, iupnija Sv. Križ pri Liutomem po č. g. Jupn. We xl 36 vreč živil (repe, krompirja, fitola itd) Vaem darovalcem: Bog povmi! Drnžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani aazaaa:a, di je bila ta-le podraiaica poHl&la prispevek za leto 1903 v tekočem 1904. leiu: m* Ska podružnica v CMin zaesek 268 K 23 b. Ž:aska podrutaica v Št. Jorja ob iuJ. žel. pa le opoalala meseca aovembra 1903 aaesek 82 K 50 h potora uredaiatva lista »Slovenec* Objedaem ko ae 7 koledarju za 1905. leto s pričujočim spopolnaja »V«stnik« aaSe družbe za leto 1903, prosi druibino vodstvo vae podraiaice, aaj bi blagovolile v prihodnje vedno v pravem časa in vedno za tekoče leto poSiljati prispevkov in to nepoaredno druibipemu vodstvu. Naknadai popravki povzrcčajejo namreč obilo dela; >Veataiku* pa oSiniajo to Skodo, da ni popolnoma Bavaačao zrcalo dejaai« ia Behaaja draibinega todstva. — Vodstvo druibe sv. C rila ia Metoda v Ljubljaai Sv. Križ na Mnrskem polju. Lepo migel vreaaičila sta tokajina vrla pouestnika Josip RoJmaa in Franc Bratina, da sta nabrala po nafii fari v prid »DijaSki kuhiDJi« v Mariboru doneake deloma v denarju, deloma v jestvianh kakor aledi pri gg.: Kriievci: zapaik Josip Weixl 2 K, kapelan Aaton Potruinik 1 K, dr. Josip Lebar 1 K, nadučitelj Anton Herzcg 1 K, gdfi. u<Mt. Joa. H«tyne 2 K, Aaton Vrabl 1 K, Iv. Žaidari« 1 K, Fr. Jure8 1 K, Oav. HOnigman 1 K, AL SternlSa 20 h, Iv. Horvat 40 b, Franc BraUna 1 K, Franc Majcea 40 b, Alojiij Gottbch 40 h, Val. Domaaiko 20 h, Jos. Eder 1 K, Al. Mlinarič 20 h, Ig. Hauptman 60 h. Boreci: Mat. Toplak 1 K, Fr. Kriianič 20 b, Al. Jureš 2 K, Jakob Domaajko 1 K, Ant. Juger 40 h. 11 j a 8 e v c i: Iran Kralj 2 K. Logarovci: Anton Senjur 2 K. Volčjavas: Mat. FfirSt 1K. Lukavci: Mat. Kolmanič 1 K. Staravas: Mih. SeaCar 20 h. Skupaj 26 20 K. — V iestvinah so darovali izKrizevec: Aloj. Štiblar, Ivan Horvat iii Marija jstrakl. Boreci: Karol Polianec in Franc Heric. Kokoriči: Jos. Slekovec, Heric, Ivančič in Ana Kralj. Klju•Sarovci: Fr. Novak, Vid in Fr. MagdiS, Al. Skuhala, AI. Kosi, Iv. Vrbajak, A. Sagaj, Marko Slavič. 11 j a S e v c i: Ivan Kralj, Jos. Saboti, Jak. FarkaS, Matej Slekovec, Fr. Babi«, Mat. Šantl, Jer. Slana, Jos. Farkaš. S t a r av a s: Jo?. Roiman, Jos. Novak, Mat Rožman, AL Ostrc, Franc Rožmaa. B a n 8 a n i: Al. Ostrc, Ant. Petovar, Ant. Ostrc, And. Šumak, Franc Stnmpi, Fraac Stuhec, Mat. Stumpf in FarkaS. Vasi: Grlava, KriStanci in Šalinci pa 7 vreč repe, krompirja in 18 kg fižola in graha. Vsega skapaj 36 vreč. Vsa čast požrtvovalaim in zavednim darovateljem, gospodinjam in gospodarjem! Bog plati! Slove^sko čebelarsko dru&tvo » Spodnje Stajersko ima svoj redai obCni zb r v eeinefc, dae 29. decembra 1904 ob 10. uri predpoldne v Narodni Citalnici v Ptaju 8 sledečim daevaira redom: 1. Poročilo odbora o ustanovitvi podružaic. 2. Porofiilo blagainikovo. 3. Volitev odbora. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. SlaCajaosti. Čebi ob 10. uri ne prislo zadostao Sterilo druStvenikov, da bi mogti sklepati, skliče se drugi občai zbor ob 11. ari istega dne, v istib prostorih, z istim daevnim redom. Obenem se opozarjaio pcdružuice na § 26. druStveaih pravil, vsed katerega morajo se vrSiti obfini zbori podrnžnic še pred občnim zborom osrednjega druStva. V Špitaliiu pri Konjicah bode na sv. Stefana dan po predpoldanski službi božji ustanovni zbor bralnega drustva, z zapisovaajem udov in pobiranjem letnine. Pristop k druSlvu je prijavilo že 65 udov. Prioravljalfli odbor tabi vse dobromialeče farane, miadeniče in dekleta, da pristopijo k druatvu. Zraven obilega Steviia različaih kniig in časopisov, katere bo druStvo preskrbelo adom, se bo gojilo umoo kmetijstvo ter 86 prirejale zabave in veseliee.