104. številka.
Ljubljana, v soboto 5. maja.
XXI. leto, 1888
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v ■ t. r o - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. M četrt leta i gld., za jedem mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četirisroptie potit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Uuspodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Diinaji, :5. maja. [Izv. dop.] — j—. Jako važni dogodki pripetili se se tekom zadnjih dnij. Pri obravnavi državnega proračuna za naučno ministerstvo vzkipela je na desnici opravičena nevolja proti sedanji učni upravi in njenemu predstojniku. „Kritični dan" napočil je vladajoči sistemi. Najzvestejši njeni pristaši, Staročehi, Slovenci, nemški konservativci protili so, v znamenje svojega nezaupanja glasovati proti „centrali" nauč-nega ministerstva. Kriza bila je očividna, zlasti ker je ves kabinet naglašal svojo solidarnost z ministrom Gaučem — resni politiki mislili so že, da je politični prevrat neizogiben Kako torej, — vprašali bodo čitatelji „Slov. Naroda" — kako je prišlo do tega, da se je poleglo razburjeno valovje, da je dotična pozicija državnega proračuua vsprejeta bila z izredno veliko večino ter da je Taaffejeva vlada s svojim nepriljubljenim naučnim ministrom vred navzlic vsemu kriku in viku, navzlic najstrastnejšim napadom vender srečno prestala vihar, o katerem je bilo soditi, da mora v prah razdrobiti vso sedanjo sistemo, kabinet in parlamentno večino? !
Žal, da jo Vašemu dopisniku zabranjeno, povedati tajne razloge tega na prvi pogled nerazumljivega postopanja. Zabranjeno po narodnem interesu! Morda bodo nekateri vročekrvneži vsled glasovanja slovenskih državnih poslancev, kateri so s svojimi glasovi danes bili pripomugali k Gaučevi navidezni zmagi sedaj dolžili slovensko delegacijo, da zatajeva narodno čast, blepo se klanjajoč vladnemu pritisku. A temu ni tako ! Vest, da odstopi celo ministerstvo, če se Gauču izjavi nezaupnica, bodisi z resolucijo, bodisi z glasovanjem, ni imela niti najmanjšega upliva na slovenskih poslancev ukrepe, tudi v tem opasnem položaji ohranili so vsi — izvzemši jediuega dr. Gregor ca, koji svojo pot hodi ter nobenih zvez nema s svojimi državnozborskimi kolegami—dragoceno soglasje in nerazrušno slogo ! Grožnja o odstopu kabineta pustila jih je silno hladnokrvne. »Boljše danes, nego jutri, ako se polužaj ne predrugači!" dejali so, in do zadnjega trenutka bili so pripravljeni, glasovati proti naučnemu ministru. Prevrat
vršil se je na drugi strani, udala se u i bila večina, ministerstvo se je u dalo! Uspeh dotičnih obravnav, v kolikor se tičejo slovenskih terjatev na naučnom polji, bil je po volj en, — podrobnosti razkrivati ue smem, temveč prosim le naše občinstvo, da zaupa svojim zastopnikom v državnem zboru, nadejajoč se, da dejanske pridobitve kmalu dokažejo, ali je njih postopanje sicer razsodno in premišljeno, ali ne?
Sedaj še par besedic o zanimivostih zadnjih toliko burnih sej! Niso baš bile pomladanske sapice, katere so vroče čelo hladile naučnemu ministru mej njegovim govorom dne 1. maja t. 1. Poln sa-mosvestja bil je ustal z ministerskega naslonjača, oblastno in visokodoneče pričel je svoj govor nasproti napadom, koje je moral dan preje požirati od des ne in leve strani naše zbornice. Zopet je bil govor dobro založen z onimi „schlagerji", kateri so mu sicer vedno obilo cenene pohvale priborili pri na-ivnoUrotkih poslanskih dušicah, zopet je prav spretno sedaj nekoliko komplimentov delil gospodo m Polja kom, sedaj malo polaskal se prijateljem levičarjem — tod^ danes vse zastonj! Grobna tišina vladala je mej njegovim govorom, vsaki beseda razlegala se je jasno po fieakusticni dvorariff zbornica bila je zbrana okolu njegovega sedeža, a niti najmanjšega odobravanja ni žel razvajeni govornik, niti jeden poslanec so ga ni usmilil, da bi 8 kakim ohrabrujočim „dobro" klicem govorniku prihitel na pomoč v njegovi stiski! Čestokrat so mu besede prestrogi! glasni ugovori; ko je končal, še za tre-notek molčanje — potem pa nemir in razburjenost, kakor je še nikdo ni slišal v teh prostorih! kakor mravlje v mravljišči mrgoleli so poslanci po dvorani, povprašajoč drug drugega, kaj poreče k ministrovim izjavam? Poljaki bi li so še najrahlejši v svoji sodbi, levičarji so hudo kritikovali plitvost odgovora, najbolj razdraženi so bili seveda Čehi in Slovenci. Več minut je minulo, a splošni nemir ni hotel potihniti; trikrat je krepko zapel predsednikov zvonec, preduo je starokatoliški profesor Bendel mogel pričeti svoj dolgi in dolgočasni govor!
Za Bendloin prišel je do besede naš poslanec K l u n. Njemu je bila prisojena hvaležna naloga, pri „centrali" razkrivati vse rane slovenskega šol-
stva ter slikati krivico, katera se slovenskemu trpinu godi baš pod tem ministrom. Rešil je to nalogo na jako časten način. Govoril je poldrugo uro, razpravljajoč najprej vprašanje Kranjskega učnega zavoda, ter slikajoč mučne prizore, koji so se bili godili meseca septembra I. I. pri upisovanji v Ljubljansko gimnazijo. Potem se je spravil nad nemške Šole v Ljubljanske, oziroma na dotične odredbe na-učnega ministerstva, katere jasno dokazujejo, da se z drugim vatlom meri Slovencu nego njegovemu uemškemu sodeželanu. Najbolj všeč je nam bil govornik tam, kjer je na dan tiral razmere Koroške, ter na podlagi uradnih spisov razdrapal in ožigosal barbarstvo koroških germanizatorjev. Konec njegovega govora vzbudil je posebno glasno priznavanje mej desničarji, iu minister, itak že poparjen po svojem silnem neuspehu, Vam je kaj čudno začel gledati, ko mu je iz ust slovenskega govornika nasproti donela jako odkrita nezaupnica, obrobljena s pristavkom : „Besedam, koje je minister danes govoril, ne zaupamo, stoprav tedaj bodo večjo veljavo imele za nas, če jih nam zajamči zanesljivejši porok, nego je g. naučni minister. Desnica je živahno odobravala Klunovo razpravo, radostno pridružujemo se i mi onim poslancem, kateri so mu po sklepu njegovega govora Čestitali na lepem govorniškem uspehu.
V istem zmislu kakor K lun nadaljeval je Čeh H e vera. Ni dvojbe, da bi se dotična pozicija državnega zbora bila zavrgla, če bi se bilo glasovalo že v torek. Raztegnena debata rešila je ministerstvo. Odmor jednega dneva uporabljal se je k novim obravnavam , pri katerih so prisostovali izmej ministrov: grof Taaffe, Dunajevski in GauČ, izmej voditeljev desnice grof Hohenvvart in Gro-cholski. Posledico teh dogovorov bilo je videti v seji 2. maja, o kateri poročamo jutri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. maja. „Narodni Listyu skušajo zopet očrniti čt'Nkc(;a vodjo, dr. Riegra. Priobčili so brzojavko z Dunaja, da je dr. Rieger  že prej  poznal Liechtensteinov predlog, nego je bil predložen  zbornici.   Sprva je
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Na svojega godu dan ustal je letos sv. Flori-jan menda z levo nogo, kajti čmerno ae je držal, obligatno svojo golido pa nagnil na grešni svet ter nas prav pošteno poškropil. Po godu mu najbrže ni bilo, da se mora on še vedno ukvarjati s stari-kavo golido, dočira imajo novodobni ognjegasci na razpolaganje vsakovrstne in celo parne brizgalnice, užalilo ga je, da se ognjegascem po časnikih izrekajo iskrene zahvale, a se njega le redkokdo spo minja, da je njegovo krdelo že skoro tako redko, kakor „ Krištofa Ljubljanskega" v znani Preširnovi pesmi, kakor da bi se bil res že uživotvoril hudomušni napiB na neki gorenjo-štajerski hiši: „Heiliger Florian! — Verschon' un^re Hauser, zund1 andere an!a
Ne glede na to, da je omenjeni napis, šepav na vse strani, ker je sv. Flonjan le prevzel nalogo, gasiti, nikdar pa ne naloge, zažigati, ima baš letos mnogo povoda, da nam kaže čmerno lice. Veselilo ga je sicer, da je toliko Slovencev, njegovih vernih častilcev, vzelo letos potni  les v roke in ogledalo
si večne mesto, divni Napolj in izpod lave izkopani mesti Pompeji in Herkulanum, da so nekateri mej njimi bili celo toli podjetni, da so celo Vezuvu priplezali na vrhunec in na njegovem podnožji pili pristne „Lacrimae Christi", a zasledujoč vse to potovanje, zmajeval je nevoljno s svojo glavo ter nekako razburjen zasukal svoje bandero, videč, da se niti jeden član „ad hoc" sestavljenega odbora ni romanja v Rim udeležil.
Sv. Florijanu, od nekdaj bogaboječih Slovencev iskrenemu prijatelju in pokrovitelju, se je jako čudno zdelo, da so romarji od Mure, Drave in Save bili v družbi Dunajčanov in Gradčanov, da so sicer imeli slastno priliko in dolžnost, plačati vsak po 15 gld. za vodstvo, da se pa zanje nihče posebno briga ui. Mislil si je pač, ali bi ne bili bolje pogodili, da ste priredili svoj lastni vlak, ali se vsaj pridružili bratom — pst! — Hrvatom, ki so bdi pod vodstvom Strossmaverjevhn slovesno vsprejeti, dočim marsikateri slovenskih romarjev papeža videl ni, da se o njih torej lahko trdi: „V Rimu si bil, a papeža nesi videl!"
A še drugih razlogov nakupičilo se je letos, da sv. Florijan ni baš veselega obličja. Pogledavši na naše zeleneče in cveteče livade, razvedrilo se mu
je srce, hkratu pa zopet zatemnilo. Veselilo ga je, da rnu je v požarnih hrambah vzrastlo toliko naslednikov in sotrudnikov, a dasi je on sam kosmopolit in dobro zna, da „vsi jeziki Boga hvalijo", vender še do današnjega dne ni mogel razrešiti čudne zastavice, zakaj da ravno Slovenci ne umejo ognja gasiti v svojem jeziku. Vsak drug narod ima pri svojih požarnih brambah domač zvok, sv. Florijan vsacega uraeje, ob bregovih Ljubljanice pa so dru-zega mnenja.
Pravo ima sv. Florijan, da se nad tem srdi. V slovenski Ljubljani, kakor po vsem Kranjskem, po vsej Sloveniji, ima biti požarnih bramb poveljevanje v domačem slovenskem jeziku, navzlic vsemu oporekanju doslej nejabajočih adjutantov Riitinga in Drelseja in tudi tedaj, ko bi se Ljublja-nicaobrnila proti Vrhniki nazaj, kakor je nekdaj em-fatičuo rekel Ljubljanske požarne hrambe načelnik — stotnik. Tega načela naj se vestno drže vsi od-poslaniki kranjskih požarnih bramb [Jpri jutršnjem shodu, pomnijo naj :
„Kdor zaničuje ae sam, podlaga je tujčevi poti."* Ker sera uverjen, da bodo zastopniki vnanjih požarnih bramb, katerih je po vsej deželi 48, pri jutršnjem shodu vršili svojo narodno dolžnost
bila v predlogu določba, da je učni jezik na ljudskih šolah materni jezik. Na Riegrovo željo se je pa ta določba izpustila. „Narodni Listv* sklicujejo se na poslauca dr. Trojan«, ki jim je tidločno povedal, da je Liechtensteinov predlog rezultat nekega posvetovanja v Pragi, katerega sta se udeležila tudi Rieger in Matuš.
Izdelovanje repetirk malega kalibra v Steveru hitro napieduje. Že koncem tega meseca ae bodo začele razdeljevati mej vojake. Koncem letošnjega leta bode že pet divizij imelo repetirke malega kal bra.
\ nanje <lržave.
Novo NrbNko vlado ruski listi kaj pridno obirajo. Ministre uazivljajo le avstrijske agente. Prevrat je napravil le avstrijski upliv. Sploh pa Rusom ni noben srbski minister po godu. Ko je bil Ristič prevzel vlado, so ga napadali in predbacivali mu, da je natopil v avstrisko službo. Še huje so pozneje obsojevali Gruiea.
Tudi v Trnovem so bolgarskega kneza naudušeno vsprejeli. Mestni zastop mu je priredil banket na čast, pri katerem je napival župan knezu. Knez je ogledal šole in podrtine nekdanje carske palače.
Kakor so baje zvedeli v Carigrada, llusija zbira čete na turškcj meji v Aziji. Ta vest je jako sunma, kajti brezštevilnokrat se je že kaj tacega poročalo, a se ni obistinilo. Take vesti navadno širijo nasprotniki Rusije, ki bi radi v Carigradu vzbudili nezaupanje proti ruskej politiki.
Nt ko poročilo iz Belegagrada pripoveduje o resnej ustaji v rnitiji. V vilajetu Vitolija so se spuntali Srbi in Grki. Če se ta veat 'potrdi in se Turčiji ne posreči v kratkem zatreti ustanka, utegne se razširiti po vsej Makedoniji. Bolgarsko prebivalstvo tudi ne bode držalo križem rok. Lahko pride do velicih dogodkov, ki ne bodo le Turčije pretresli, temveč tudi vso Evropo. Najžalostneje pa je, da bode najbrž prišlo še do boja mej kristijau-skimi balkanskimi narodi.
V italijanske) zbornici je Bovio grajal odločno vladno vnanjo politike. Italija ne sme ravnodušno gledati, da se njeni bratje zatirajo v Avstriji. Nemčija hoče Italijo  poriniti  na vzhod, da si prisvoji njene nemške dežele.  To bi  pa škodovalo Italiji.  Italija bi svoje interese ob Sredozemskem morji najbolje zavarovala,  ko bi sklenila zvezo z drugimi latinskimi državami in z Anglijo. Sedanji položaj je neznosen. Tripelalijanca priuaša narodom mir  v orožji, ki uničuje  blagostanje  vse Evrope Govornik vpraša vlado, če hoče varovati italijanske brate v Avstriji in gledati, da se sporazumi s Fran cijo in sklene ž njo trgovsko zvezo. Criapi mu od-odgovarja, da Bismarck ni pangermau in ne name rava proti Solunu. Avstrija sedaj ne zatira narodov, kot je je pred dvajsetimi leti.   Avstrija  le zeli, da ostanejo balkanske države samostalue. Potem jo dokazoval potrebo   tripelalijance in zveze z Anglijo. Omenjal je, da bi Nemčija varovala Italijane, ko bi jo napali Francozi.  Italija  ne bode začela  boja s Francozi, in ne želi, da bi sama vladala ob Sredozemskem morji.  To morje pa ne sme postati izključno francosko. Trgovske pogodbe s Francijo ni mogoče skleniti, Če Francozi nič ne prijenjajo.
piši.
Iz ii4-il«-jjsltih krogov 3. maja. [Izv dop.] Kmalu bode miuulo šest let, kar so bili sestavljeni okrajni šolski sveti, o kojih je znano, da baš slovenskemu učiteljstvu neso bili naklonjeni. Prejšuji d- želui odbor poslal je v vsak okrajni šolski svet po dva najbolj zagrizena nasprotnika Slovencev,
se ne bodem dalje bavil s tem predmetom, ker imam drugih zanimivih  podrobnostij   več,  nego prostora Zanimiva je n. pr. dogodbica treh gospodičev Ljub ljanskih, katerim je čas do polunoči navadno pre kratek, katerih torej  do  „kuropenja"   navadno ni ugnati.   Naravno je, da si kratijo čas, kakor vedo in znajo, da imajo torej prepogosto v rokah bukvice, katerim se v navadnem življenji pravi — karte Igrali so in igrali, dolgo ni nič motilo njihove sloge, akoravno so včasih igrali na „puf", ali kakor bi se po Ljubljauski reklo „za Blažev žegen". A nesreča ne počiva. Neko lepo noč se sporeko in A. se takoj spomni, da mu je B. dolžen 10 gld.   Začne se obligatno pismeno   terjanje,  naposled  pa pride vsa stvar celo pred sodišče.   B. ugovarja, da je dolžen le 3 gld., 7 gld. pa se je pri igri nabralo, kar potrdi tudi priča C. 8 svojo prisego.   Sodnik prisodil je tožitelju le posojene 3 gld., ker se je pa pri obravnavi konstatovalo, da je omenjena trojica igrala prepovedano igro, menda „achte gut, neune besser objavil je stvar državnemu pravdništvu.   Naša tro jica prišla je   z   dežja   pod  kap,  kajti sodišče obsodilo   je   g.   A.,   v tacih zadevah  že dvakrat kaznovanega na 20 gld., ostala dva pa plačata po 2 gld.  50 kr. v ubožni zaklad.   Tako so pri tej igri neprisotni „komarji",  reveži Ljubljanski, tudi dobili svoj del. S
Vi Če se ne motim, imenoval je v nekem okraji Še celo nekega diurnista za to važno mesto, ker ni mogel dobiti nobenega druzega svojega privrženca v okraji. Star pregovor pravi: „Kakor se posojuje, tako se vračuje" in nadejamo se slovenski učitelji, da bode sedanji deželni odbor imenoval popolnem zanesljive narodne zastopnike za bodočih šest let v okrajne šolske svete. Značajnim slovenskim učiteljem se pod sedanjo dobo ni dobro godilo, naj je bil še tako dober učitelj, dočim so se veternjaki kvalitiki.-vali za najboljše učitelje in dosti je bilo, da se je strinjal z duhom famozne „Schulzeitunge", dobil je že od okrajnega šolskega sveta „Belobungsdekret als ein ausgezeichneter Lehrer".
Zastopniki učiteljstva so v onih okrajih narodni, kjer so učitelji volili prosto po svojem prepričanji, a ne „po želji ali pritisku od zgoraj."
Slaba lastnost večih zastopnikov je pa, da malo preveč radi kimajo in premalo zagovarjajo — bojijo se zamere.
Izmej okrajnih šolskih nadzornikov so nekateri prav izvrstni. Marsikdo bi utegnil vprašati, kateri so boljši, ljudski učitelji ali srednješolski profesorji? Čisto naravno je, da ljudski učitelj kot nadzornik bolj nadrobno pozna t'žnje učiteljskega stanu, zato ker sam skuša in gotovo bi moral biti tudi najboljši nadzornik. Skušnja pa uči, da imajo nekateri (ne vsi) premalo samostalnosti in lastnega prepričanja ter so preradi metle svojih predstojnikov ; ne upajo se potezati za pravice svojih nčite-ljev, ker se bojijo zamere. — Imel sem za nadzornika tudi srednješolskega profesorja in prepričal sem se, da so srednješolski profesorji bolj pravični, ker so neustrašljivi ter se vselej in povsod popolnem nepristranski in odločno potezajo za pravice, veljavo in čast svojih učiteljev. Zato jih učitelji tudi bolj spoštujemo in ljubimo. Najlepša lastnost vsa-cega okrajnega šolskega nadzornika, naj bode ljudski učitelj ali srednješolski profesor, je pa gotovo odkrit značaj. Dajte nam torej značajnih nadzornikov, potem bode gotovo tudi učiteljstvo bolj značajno.
Ia CelOT€a 3. maja. [Izv. dop.] Koroška je oživela! Dolgo časa smo z žalostjo opazovali spanje koroških Slovencev iu sam vodja, pokojni Einspieler, je čeatokrat obupal nad-svojim delovanjem, ker je imel žalibog le preobilokrat priliko,  prepričati se, da gre slovenska stvar vsled groznega in nestrpnega pritiskanja od strani nasprotnikov zmirom bolj rakovo pot. On je deloval vstrajno za napredek mi lega mu naroda slovenskega. Delal je za svojo do movino z dušo in telesom, a delal je, kratko rečeno, osamljen. Zatorej so naši nasprotniki tudi pri vsaki priliki zagnali krik, da  na Koroškem Slovencev ni in da je Einspieler  jedini, ki kali  mir v deželi Vender on ni kalil nikdar mini; on je le želel koristiti svojemu narodu in v to posvetil je vse svoje moči.  Obilokrati je mož tožil,  da nema nikakega upanja v boljšo bodočnost   in vesel je bil, ako je videl le mali  napredek v slovenskem narodu na Koroškem. — A tudi mi drugi, ki smo imeli pri liko opazovati v zadnjem času gibanje na Koroškem, obupavali smo zajedno z nepozabljivim Andrejem; in ko je nastopila katastrofa,  ki  nam je iz naše srede iztrgala najdražji biser, počela so mej Slo venci po Koroškem srca vzkipevati; spoznali smo se Bami sebe ter uvideli, da je skrajni čas našemu predramljenju došel.
Kolikor časa nam je stal pokojni  Andrej na strani, bili smo brez skrbi; menili smo vsi skupaj, da  nam  je vsem  vsako delovanje odveč, kajti, kaj bolje ukreniti, nego je to zual iu vedel Andrej, si po širnem slovenskem Koroškem nikdo ni upal Tako je prišlo, da je moral pokojnik  za vse ko roške Slovence sam delovati. — Danes  pa se je tudi na Koroškem začelo daniti. Slovenci se zavedajo svojih dolžnostij iu hočejo napredovati tudi v duševnem oziru. Na raznih krajih slovenske Koroške snujejo se podružnice sv. Cirila in Metoda. Za Ce lovsko podružnico osnovala se je Beljaška, za sled njo Ziljska na Bistrici,  potem letos dne 4. marca v Kotmari veBi, pozneje dne 2. aprila v Šmihelu za Pliberško okolico in dne" 8. aprila v Št Janži za Rožni dol; preteklo nedeljo dne 29. aprila usta novili sta se podružnici z lepim uspehom v Apačah in Guštanji, a za prihodnji  Binkoštni ponedeljek vabijo rodoljubi na prvi shod Ciril-Metodove podružnice v Škoeijan v Podjunski dolini. — Da naši nasprotniki to gibanje  nekako črno  in bojazljivo gledajo, umeje se že ob sebi. Vender, ker ta baza ljudij v jednoiner kriči,  da Slovenci na Koroškem
mir kalijo, bodi Vam mimogrede le še omenjeno, da so se začeli koroški Nemci sedaj na prav nesramen način zaganjati v vse iste, katerim bi bilo mogoče kaj škodovati. Tako so začeli zaganjati se v predsednika Ciril Metodove podružnice za Pliberško okolico, gosp. Krauta, ki trguje z moko, ter poživljajo svoje somišljenike, da naj pri slednjem več ne kupujejo. V tem kavalirskem činu so se naše „Freie Stimmen" posebno odlikovale. Besni se pa na ta načim tudi zoper vae druge odbornike in še zoper tiste, ki bo drznili udeležiti se omenjenega shoda. Ako pomislimo, da živijo v celi Pliberški okolici Slovenci v kompaktnem številu, potem ae bodemo morali v istini čuditi, ako tamošnji narodnjaki svojim nasprotnikom ne bodo povrnili teh dobrot jednakim merilom. Ne trpimo, hko si lehko pomagamo! Svoji k svojim!
Dalje bodi mi še dovoljeno na kratko omeniti, kako vrlo sta se obnašala dva učitelja, nadučitelj Kusternik in učitelj Staudacher iz Galicije v Podjunski dolini, na zadnjem shodu Ciril-Metodove podružnice v Apačah. — Prvi renegat, drugi trd Nemec, poučujeta v čisto slovenski občini. Ko sta čula, da se je sklical za nedeljo 20. marca shod slovenske šolske podružnice v Apače, sta pričela rogoviliti ter ljudi od udeiežbe odgovarjati. Posrečilo se jima je, nekoliko ljudij odgovoriti, a s tem nesta bila zadovoljna.  Prišla sta omenjeni dan oba v Apače, utaborila se  še z nekaterimi  najetimi  potepini v gostilni, v kateri  se je imelo zborovanje vršiti ter sta skušala z razsajanjem,  petjem  in razbijanjem zborovalce motiti.  Vender kmetje bili so pametneji in olikanejš1, nego so naši učitelji Gobančeve 6re, pustili so je  pri miru, odstranili jih iz zborovalne sobe ter se konečno pred razgrajalci s ključem zaprli. A vse nič ni pomagalo. Učitelja in njih pajdaši jeli so s kljuko in razbijanjem po  vratih z novega motiti zborovanje,  dokler ni gosp. pooblaščenec stopil pred nje, ter jim povedal par resnih, konečno pa še opomnil, da si bode iskal zadoščenja pri c. kr. deželnem šolskem svetu in zaradi motenja društvenega zborovanja in javnega reda pa da jih bode tožil pri c. kr. okr. sodišči. — Vidite, dragi, tako učiteljstvo imamo na Koroškem, in ta razgra-pana garda naj poučuje našo deco? — Taki so oni, ki hote po deželi imeti prvo in odločilno besedo. — Zahvaliti se nam je možakom, ki so ai vedeli vzlic veliki razburjenosti ohraniti hladno kri, sicer nastala bi bila velikanska rabuka, kakeršno sta si Kusternik in Staudacher prouzročiti želela,  da bi potem naši nasprotniki lažje mej svet trobili, da se hodimo Slovenci po shodih Ciril-Metodovih podružnic pretepat. To ao ljudje, ki po Koroškem mir kalijo iu ki se vedejo tako nesramno, kakor niti najpri-prosteji hlapec. — In to naj bodo naši učitelji, od katerih naj bi se olike učili? Greuterjev „Pfuitt jim za njihovo zadnje odlikovanje gotovo najbolje pri-stoja. Bog nas varuj takih mojstrov!
Domače stvari.
— (Zahvala koroških Slovencev.) Z Dunaja dne 4. maja: Danes prejeli so slovenski državni poslanci s Koroškega sledečo brzojavko, adre-sovano na poslanca KI u na: „Prejmite našo najpri-srčnejšo zahvalo za Važe možato postopanje v državnem zboru. Koroški Slovenci ostanejo Vam in Vašim gg. tovarišem za te ljubavi na veke hvaležni. Bog blagoslovi Vaše delovanje! Prosimo Vas, po tezajte se i v bodoče za našo po postavi nam zajamčene pravice, ne zapustite nas in podpirajte nas tudi nadalje v borbi za obstanek, napredek in naše najdražje svetinje! Živeli slovenski poslanci! Slava Vam tisočera!
Celovški Slovenci v imenu vseh koroških Slovencev.
— (Odbor „ Pis atelj Bkega društva") je volil podpredsednikom g. prof. Levca, tajnikom g. prof. Raiča in blagajnikom g. V. Petričiča. Posvetoval se je o grobnih spomenikih za Božidara Raiča in Fr. Lev8tika ter sklenil kupiti zidano rakev, v katero bodeta prenesena oba iz sedanjih za spomenike nepripravnih mest. Rakev je že dozidana na novem pokopališči ob zidu blizu uhoda in bode mogoče postaviti ob zidu dostojen spomenik. Ker se pa bodo vsled tega stroški znatno zvekšali, bode ae odbor Pisateljskega društva z nova obrnil do čestilcev nepozabljivih nam Raiča in Levstika — in njuni čestilec je bil vsak zaveden Sloveuec — da pripomagajo z darovi, da se postavijo spomeniki vredui spominu Raičevemu iu Levstikovemu. — Odbor je nadalje aklenil, uzidati spomeniško ploščo na rojstnem domu Miroslava Vil barja v Planini ud
Priloga „Slovenskemp Narodu" St 104 5. maja 1888.
Rakeku. Ploščo s podobo Vilharjevo napravil bode naš rojak akademik Gangl na Dunaji. Slavnost se bode vršila začetkom septembra, ker bode plošča še le do tačas gotova.
— (Slovensko gledališče.) Prijateljem slovenskega gledališča naznanjamo, da bodo vender imeli priliko občudovati hrvatskega narodnega gledališča umetnico, gospo RužiČko-Strozzi. Nastopila bode v Čitalnični dvorani s prijaznim sodelovanjem članov dramatičnega društva v soboto dne 12. t. m v „Cvrčku" in v nedeljo dne 13. t. m. v ,Debori". Izvestno bode slovensko občinstvo z mnogobrojnim obiskom pokazalo, kako ceni izborno umetnico hrvatsko.
— (Odbor za sušenje Ljubljanskega barja) zboruje danes, da se posvetuje in sklepa o ponudbi inženerja Podhavskega za prenaredbo njegovega načrta.
— (Kranjskega obrtnega društva odbor) se je v predvčerajšnji seji ustanovil tako: Izvoljeni so jednoglasno: predsednikom g. Anton Klein, namestnikom g. Matija Kune, denarničar-jem g. Jarnej Žitnik, računovodjo g. De ž man, zapisnikarjem g. faktor Hribar, namestnikom g. Widmayer. Upati smemo, da bode novi odbor po tej srečni volitvi jako uspešno .deloval obrtnemu stanu na korist.
— (Dramatičnega društvaigralniod-sek) sestavil je minuli petek repertoir za prihodnjo sezdno 1888/89, Sezona se prične 7. oktobra t. L ; ter bode obsegala trideset dramatičnih  večerov in elcor 8 operet, 6 spevoiger (oziroma iger s petjem), 6 igrokazov,  3 žaloigre, 3 veseloigre  in  4 burke. Mej temi tridesetimi je 10 novih.   Odbor jih je oddal v prevod raznim prelagateljem, kateri so ob ljubili prevode uročiti društvu do 1. avgusta, s ka terim se odpre dramatična šala. Iz minole sezone pridr-žal je odbor le „Revčka Andrejčka" in „Gosi in goske" iz predlanske  „Revizorja".  O „Goseh in goskah" obljubljena nam je pri  reprizi obširna dramatična razprava. Vsa ostala ponavljanja, ki pridejo na oder, so malodane pozabljena v našem občinstvu. Društvo priredi tudi 3 izvirne igre mej njimi „ Veroniko De-seniško", zadnje Jurčičevo delo.  Ker je igralni odsek posegel po igrah, ki zahtevajo mnogo igralnih moči j, veliko vaje in šole, opozarjamo še jedenkrat vse prijatelje slovenskega gledališča, naj delajo na to, da se število slušateljev v dramatičnej šoli pomnoži ; uprizorjevati igre kakor je „Revizor" in več drugih za prihodnjo sezono namenjenih s 15 do 18 osobami je za vodstvo težak posel.   Za tisk v letošnjem letu odbrani sta igri: „Težke libe" in „Po-polna žena".  Odbor dela z vsemi silami na to, da vsesti unski ustreza željam našega občinstva in vna-njih društvenih podpornikov; zato si dovoljujemo trditi, da je zanimanje za dramatično društvo, kateremu je cilj: stalno slovensko gledališče v Ljubljani in pospeševanje dramatike po vsej Slove n akej,  v teku  21   let postalo mlačno, vzlasti po deželi. Društvo postalo je čitalnicam vir, iz katerega zajemajo mnogo zabavnih ur svojim veselicam. Ni je skoro „besede", pri katerej bi ne bila upletena igra, katero v uspehu redko kedaj nadkriljuje  kaka druga točka v programu. Število podpornikov je prepičlo in baš tu tiči uzrok, ki ovira društvo, uspeti se.  Cele skladulnice knjig — za društvo mrtev denar — čakaja odrešenja že leta in leta.   Neredno uplačevanje, zaostanki pod-pornin; vse to tlači napredek k tlam. Neznatna vsota 2 gld. bi pač vsak domoljub moral žrtovati dramatiki slovenski.   Potem bi  društvo cvelo in uspevalo in ž njim druga slovenska društva po igrah segajoča.  Dokler pa se prepričanje o važnosti naše dramatike ne ukorenini tudi v srcih zavednih narodnjakov po deželi,  dotlej  ni pričakovati naglega napredka in v repertoirji naših čitalnic bo še dolgo igra „Servus petelinček" zavzemala častno mesto. Društvu podpornikov, potem se bo množilo število iger;  prej  ni mogoče.   K vel i kej stavbi je treba tudi  mnogo delavnih sil, mnogo gradiva.   Kdor nabira sedaj po deželi društvu podpornikov?   Izmrlo je to — smeli bi reči. Ako tedaj v dramatičnem društvu ni vse tako, kakor bi si sedaj pač že smeli želeti, ni to krivda odborova, kateri, precenjevaje celo svoje  moči, dela z vsemi silami, da zagotovi bodočnost društvu ; mnogo krivde sloni na ramenih naših vnanjih sloveuskih odličnja-kov.   V Ljubljani biti društvu  podpornik ima pač zinisel: a tu na deželi ? — Kdor stvar ogleduje s takega stališča, temu niso namenjene te vrstice; a zagotoviti ga smemo, da bode obiskavši našo slo-
vensko Ljubljano v njej pa slovensko gledališče, i hitro slovo dal takim nazorom. Naj bi torej raz- I umniki, katerih ne manjka po deželi, prijeli slednjič za oralo in resno orali po gmotni ledini dramatičnega društva, ter ne puščali v nemar za narodno probujo tako važnega zavoda zaspano mrmraje — sicer zelo lep pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! To se nam je zdelo potrebno priobčiti z objavo krasnega repertoirja prihodnje slovenske gledališke sjzone.
— (Mariborski vojaški „ Verpflegs-magazin") prevzame mesto od erarja proti temu, da zida novega na desnem bregu Drave blizu vojašnic. Sedanje poslopje stoji zraven škofije ter se bode pripravilo za stanovanja duhovščini. Cenjeno je 39.340 gld. 95 kr. Stroški za novi magacin so proračunjeni na 75.000 gld., h katerim donaša mesto 10.000 gld., vojaški erar pa 24.G79 gld. v letnih obrokih po 3800 gld. Kar je mogoče v Mariboru, ali bi se ne dalo zvršiti tudi v Ljubljani. Na najbolj obljudenem kraji stoji vojaška bolnica z „Verpflegsmagazinom" in ovira vsako razširjanje mesta. Naj bi se mestni odbor spet lotil tega vprašanja, da bi vsaj poizvedel natančnejše pogoje. Ako v Mariboru erar doplača tretjino stroškov, ne more zahtevati v Ljubljani, da bi mesto drugej postavilo nova poslopja samo na svoje stroške.
•— (O restav rate rji Kbnigu) piše nam prijatelj našemu listu: Dovolite mi, g. urednik, da Vašim pritožbam dodenem i jaz nekoliko črtic o razžaljitvah famoznega tega restavraterja. Ranjki voznik g. A. A vi, pravil je par mesecev pred svojo smrtjo večji družbi, mej kojo sem tudi jaz bil v kavarni „Pri slonu", s solzami v očeh, da je nečega vročega poletnega dne, prišedši iz železnične pisarne, kjer je imel vsaki dan dovolj posla, na vrt južno-železnične restavracije, zahteval vrček piva. Natakar pa, in restavrater Konig, dejala sta mu brez vsacega uzroka, da za „takeu ljudi ni prostora tu, ter ga silila, da naj le hitro vrt ostavi. On, kot voznik, ki je vsaki dan mnogo novcev za voznino pri železnični blagajnici uplačal, čutil se je povsem opravičeno razžaljenega in to tembolj, ker se kaj jednacega poštenemu in sploh priljubljenemu, že osivelemu možu še nikjer drugod in pri prejšnjih restavraterjih tudi v tej restavraciji nikoli pripetilo ni. Da ni slučajno železnični uradnik „recontre" slišal, umakniti bi se bil moral pošteni mož arogantnosti Konigovej. Žalostno i resnično 1 — Čul sem tudi o druzih razžaljitvah, ki jih je gospod Konig ali posredno ali neposredno prouzročil. Omenim naj tu le „affaire" z državnim poslancem M. V., z župnikom Z., s kaznilničnim kuratom T. itd. — V mnenji, da slavno železnično vodstvo Ljubljane vender še ne zmatra za kaz-nilno kolonijo, usojam si isto — gotovo v imenu vseh poštenjakov uljudno prositi, da nas reši more, ki nas tlači v sobi restavraterja Konig a. (Tej pritožbi dodenemo le še to, da se je restavrater Kbuig pri tukajšnjem c. kr. del. sodišči že dvakrat preje zagovarjati moral v jednacih slučajih, kakor 30. m. m. in bil prvič na 5 gld., drugič na 10 gld. globe, eventuvalno na jeden, oziroma dva dni zapora obsojen. Tudi mi vprašamo: Quousque tandem ?)
— (Nezgod) bilo je pretekle dni razmeroma veliko. Koncem prejšnjega tedna našli so v Ljubljanici pri Studenci umirovljenoga davkarja Jagodica, če se ne motimo, rodom iz Olševka, utopljenega. — V nedeljo zblaznel je R. K., prodajalec premoga, domišljajoč si, da je nenadoma postal milijonar. Spravili so ga najprej v opazovalnico, pozneje pa v blaznico na Studenci. — Včeraj je nagloma umrla Fani D., stanujoča v Kolizeji. Po pomoti izpila je strup, za podgane namenjen. Včeraj zvečer odpeljali so jo v mrtvašnico.
— (Vreme.) Včeraj dopoludne in danes je deževalo, popoludne bilo je oblačno. Po planinah zapal je nov sneg, zatorej je precej hladno.
-- (Poljedelsko ministerstvo) odpošlje tudi letos g. Puticka, da nadaljuje preiskavanje podzemljskih jam in vodotokov na Notranjskem. Začel bode pri jami nP°d stenami", katero bode iztrebil, v tako zvano Winklerjevo jamo pa naredil predor, da se voda hitreje odtaka. Potem bode preiskaval podzemeljske vodotoke mej Ribnico in Kočevjem.
— (Pri Račni) se je pod vodstvom deželnega inženerja Hraskega začel kopati predor v podzemeljske jame. Ko bode dodelan, upati je, da ne bode več povodnji v Račenski dolini, ker bode voda sproti odtakala v velikanske votline mej Ka-
1 čno in Krko,
— (Pri Vseh Svetih) pri Ormuži je dne 27. aprila, vihar podrl veliki železni križ in jabolko s tamošnjega zvonika ter je z dva metra visokim stojalom vred vrgel na tla. K sreči na prostoru pred cerkvijo, kjer se navadno otroci igrajo, tačas ni bilo nobenega človeka. Jabolko s križem je bilo namesto z železnim drogom pritrjeno le z lesenimi deščicami, ki so strohnele.
— (Obesili) so včeraj ob G. uri zjutraj v Trstu roparja morilca Maffeja, ki je dne 19. novembra 1. 1. spomočjo svoje ljubice, Marije Ribos, umoril blagajnika Mosetiča, z namenom, da bi umorjencu odvzel ključe in potem oropal kreditne podružnice blagajnico. Umor se je posrečil, rop pa ne in Maffei poravnal je s smrtjo grozni svoj zločin.
— (Zarezani strešniki) iz c. kr. priv. fabrike v Zilski dolini, sloveči že daleč po svetu radi ličnosti in trajnosti, odlikovani s svetinjo na Pariški razstavi, dobiti so pri tvrdki F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani, Slonove ulice št. 9. Glavno zastopstvo za Kranjsko, Primorje, Istro, Goriško in Dalmacijo. Natančneje v inseratu.
— (A kad. društvo „ S1 o veni j au ) Odbor akad. društva „Slovenije" zahvaljuje ae vsem onim, ki so v preteklem zimskem tečaji blagovolili podpirati to društvo. Pred vsem gre hvala podpornikom; gospej Packenijevi, gg: Jelene, Levičnik, Navratil, grof Nugeut, Petričič, Pogačar, Volčič, Zelenik, gg. državnim poslancem: Ferjančič, grof Ilohenvvart, Hren, Klun, Poklukar, Pfeiffer, baron Schvvegel, Šuklje, Tonkli, knez VVindischgi iitz, ki so b svojo podporo pomogli društvu vzdrževati dijakom prepo-trebno čitalnico, nadalje gg: Flis, Krek, Navratil, Majaron, Trstenjak kateri so društveni knjižnici darovali dragocenih knjig. Zahvaljujoč se vsem tem in drugim svojim dobrotnikom, nadeje se akad. društvo Slovenija, da mu tudi odslej ostanejo zvesti prijatelji, ter da se njim pridruži kmalu še več drugih slovenskih rodoljubov, da bode potem to dijakom prepotrebno društvo moglo tem uspešneje delovati za svoje idejalne namene. Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaji.
Telegrami „Slavenskomu Narodu":
Dunaj 4. maja. Danes začela obravnava proti Schonererju in stenografu Gerstgrasserju, zaradi znanih dogodkov v uredništvu časopisa „Neues Wiener Tagblatt" in pri komersu „Teu-tonije". Dvorana polna občinstva. Schonerer se izgovarja, da je hotel v uredništvu videti izvirne telegrame o cesarja Viljema smrti, da ni nameraval nobenega napada in da pri komersu ni govoril besed, ki se mu podtikajo. Jako drastično popisuje prizor v uredništvu Tag-blattovem, kjer je bilo vse tako, kakor v kaki besnici (Kneipe). Priče izpovedujejo za Scho-nererja neugodno. Jutri pridejo na vrsto priče Schonererjeve.
Beligrad 4. maja. Bivši ministerski predsednik general Gruić umirovljen. Vlada nikakor ne namerava, omejiti tiskovne svobode, a bode vsak tiskovni prestopek po obstoječih zakonih najstrožje kaznovala.
Dunaj 5. maja. (Pravda Schonererjeva.) Na državnega pravdnika predlog odločilo sodišče, da priče, ki so bile v spremstvu Schonerer j evem, ne bodo prisegle.
št. 8, zaplenjen zaradi članka: „Madjarsko gospodarstvo in madjarska kultura", izide lo. maja s prilogo.
iJ^~~ Današnjemu listu priložena je priloga bratov Eberl v Ljubljani, na kar posebno opomi-gosp. p. u. čitatelje.
Siguren zdruvilen uspeh. Vsoid, kateri trpć vsled zapretja ali slabega prebavljcnja, naponjanja, tifičanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slabostmi, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" bkatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstvene znamko iu podpisom. 7 (13 - G)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah iu stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-5)
r. ri-
„LJUBLJANSKI ZVON" j
Mtoji                    —888) 9
za vse leto gld. 4.60; za pol ietj
gld. 2.30; za četrt leta gid 1.15, '
_r, i■;_______'i i
rr ii j o i :
4. majaj
Pri Sionu: Rrbioschner Is Berotina. — Sfrodel, Ježek, Matscbrk, Rfeanclit z Dunaja. — Uorthl iz 1'ra.uv. — Fabti iz Bnoimpefte. — Koprni i/ Gradca, — Kern
i/. Trsta.
Tri Malici: Stelle /. Dunaja. — Marako iz ISuknro-Ha. — Ffctte It Gradca.
Pri j u. min kolodvora i Kohn z Dnnaja. — Ko vvač. iz Linea.
Umrli so v fljuliljaiii:
4. majaš: Klizabeta W» f, mestna ttboga, 81 let, Kartovske ulice *t. 7, sa kapom.
MeteorologiČno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Ncl»o	Mokrimi v mm
-= 1	7. zjutraj 2. nopul. '.t. zvečer	738'8 m rii. 7.i'.' 4 min. 7 101 i iii.a	|$D*G llt'.'C 10:6' C	<!. V*h. il. v/.li. HI. v/h	de«, obl, C/bl	11 GObi detja.
Srednja temperatura 11 -1 , zn o v pod nortnidom.
nZ)-^2n.s^jsl-~^i borza
doc 5 maja t. 1.
^Izvirno telegralično poročilo.)
veerai —
,   .   .   gld.   7910    — gld. .   .     „     8035     - „ •   •     ■   110-10     - „ .   .    .    »8*70    — .
Papirna renta.....
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
b , marona renta .... Akcije narodne banke.
Kreditne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol.........
C kr. cekini ....
Nemške marke.....
4 /   državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1W64 Ogerska zlata renta 4°/c Ogerska papirna renta &°/0 5"/0 Štajerske zemlji&č. odvez. Dunava reg. srečke 5"/0 Zemlj. obć. avstr. 4Vt% *M1 Prior, oblig. Eligabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandov«1 sev. žjI znice
Kreditne srečke..... il gld
K.molfove srečke..... .0
Akcije auglo-avstc. banke   . 1: o .,
Tranimway-dru»l. velj. 11" gld.   a  v. .
378*81 136*9
1008«/,
f )•'.»'!
62*20 230 gld. 100 „
oblig. .
D111 gld. zast. listi .
181	-1.1
166	1)
'.»7	
b	tt
108	O
lis	>> M !•
188 i»9	
IV S 2 1	|l
)'•:	
	
danes 78 D 1 80'AO 110*06 T'i 874--286 -<> 128*75
10*08!'
: »5 82 17' 60 k 7.r> 4.*> !'0 f)0 76
r.o &Q 2">
Dva mlina
proda prost<»\ oljno po Jako iil/.kej ceni Dok*-liara  <>l»tt<! v Kaiuohuril 11:1 llr\nisKeni. '.'(17-1)
Molitvene knjige.
Za JBfiailc*i£*tu|>x*,aaEnilto in birmo pri« poročam svojo veliko zalogo
slovenskih moEMii Mi,
kater u imaiu nuj priprottt.kjšf> pa tudi ii;« jclo^aijiiie jse \ <>/.'i u«. m cone mo lako ni/.kc. «1» jiii »i oc« noje ne Uoiitr*. — Cenike* v katerih jo mrtaiirno ;>o-veiiaiio, kako bo vetane, p<.»iji-m na sahtevaitjr zastonj in trunko.
Rec ini razprodajalci na drobno dobe dober rabat.
r;s88) J. Sipntini v LjuTd.j ani.
1
Preselitev prodajalniee.
Svojim cenjenim kupovalceni naznanjam, da sem svojo le 11 let obstoječo prodajalnico premeni I in se preselil
ii hišo gospeda l Kirbischa.
v Gledaliških ulicah št. 2
kjer sem danes otvori] svoje prodojalnićno prostore. Zaliv .ljnjoč. -e najtopleje za dosedaj ska-zaun zimpanjc, tiljiiduo prosim, da bi mi je so nadalje obranili m s&gotavljam, <la ve bodem Vodno pnz*adovu1 svoj m cenjen m k trpova Jcom v vsakem o/.nu reelno   n »".eno postrefii
Priporočam se tudi likiau p. u. i br nstvu
za hranjenjć koluhovine in zimske obLke
zagotavljajo največjo pasnosl proti inoloin in plesnobi.
V L j ubijani, dnć -r«. maja 1 G ( ."'So — 1) Z vele-poStovanjcm
Kupčijski pomočnik
i/airjen prodaji Byeeerlj^Uo^a nia^n. teli svoje mest o i;n.'ii ti. — I 'i s m. - m- pooa ibe n»J se pošiljajo B|e>sro uii<!«%
•...."». I. iiiidH.i-opjo. 30]
8 Konc. prodajo     (?»»-») s
I razstrelilnih snovij: |
I    dinamita, g
In" angleških varnostnih užigal- J€ nih vrvic in razstrelilnih kapic
5
8
za Ljubljano in okolico ima samo
že iVtfiii ii s li a pao d n j aluicj
ALBIN C. ACHTSCHIN,
v Lijnbljaiii, Gllednliške tili<*<* h. št. s. ^
^ mešanega blagu |
|l iiro j Šli bar, ^
I IVAN ZARGI I
CrfiSDiii G PlCCOll-ji,
lekarju ,,Pri angel j a'*, — v Ljubljani.
M j sin je trpol Skoil dvo Intl \ sled Rostral^fe, tilabc^a prelnvaiija i . že-
lodčiii g i krču, dn tja le ti bi.,'iv."ii vse}?') sliujSidit
I f I skoro uniči a. Pn njem
poskuSnl sem vsa srod: Btva, ki i a m jih na^a vddu zadnju in tudi n< sem
pozubti najrazličnejši h rudbinsklh voda. Toda zlioljšck bil je le 'a iua!o trenotkov. Slednjič si domislim, poslužiti so Vaše zelo pohvttljei 0 *'H«*..e«» .i /■-.'iir.fi' in iispj-n jo bil t ako Dttgol Id sijajen, samo it BtukluniC, popol-208—1)
1'rl tak* in \spiliu niorem ViuSo ekenoo i.- naj-(fork"j^ ini i loročati \ Si-iii t. 11 * • t ■ i 111 vsled H'uln* prebave. .-.hKr y.iii* itd., ter Vtis tudi pooblastim da tO spričevalo mojo hvaležnosti kot v ivsmci /asln-ženo polivalo tuli razglasite.
V Trstll 1 iS^7. l>i-. Leon T^o^-i.
V sti kli n c-!i po I"' ki. dbbivH se v »koro vseh lekarnah na Stajerskem;. Komikom, v Trstu, mi Primor->kein, Tir.ilskein. v Jgtri in D Imaeiji. — V ilialol-1« ve m .se dobiva v le k ar • i Ui/.ziidi-jc vej.     (208—7)
iii je moj ni n m ozdravil,
torab
ril tali ralIrall
11 raln^un \fnWi 1 'fFi \\rJ]\r> Irfi lir11 \r? ITč
Naznanilo in priporočilo. I
I'i d[>;-.-.iii na/.i anjmi slavnemu p. n. občin- I %i u, it:i Ii dem ud 5. t. m. iinprej i mol tudi
na Glavnem trgu v hiši št. 19
svojo
za
jo so s« danjim odjeiinteiiem, plina bili-' ni m in novim v obda u -Pošiljam pa Željo kruli uu   ».n ob
katerem koh času.. — Pekel boibiu vsakovrstno
Zalival ji \,
poročain si
nasSadno
kanio.
biskvite, pince, povitice i. t. d.
JflSettl krnil  in lti*l.H  ..a ui;» dobi nc VMttli  thr...  suže peet-n.
Pripi ro ujo<3 «>.; io J eden p >t zn^otovljatu, da l o lom Btregel redno z dobrim blagom, pošteno vap.i in najnižjo ce:,o. (.'122—2
JAKOB ZALAZNIK,
]H'kovski mojsler, ri£». 3t-3.ro*r3n. trgu štsv.
zložil
JOS. CIMPERMAN.
Str. 190. Cena nevezanim 1 gld. 20 kr, vezanim z zlato obrezo 2 gld., po pošti 5 kr. ve j.
J s. Cimpermana pesmi
so jako ngodne MrsMrjevkli BZv<.n", „Slovenski Narod*, nDoni in Sv. t", J*.diiioMt"7 , Laibei bor ZoltVnffa itd. in tudi p.»polnem zasluzijo loj iko ugodno oceno, le citati j«» |e treba in putem pr«'soJevali.
Jos. Cimpermana pesmi
Iiratajo v vsi m pravo in plenit nito čutje v človeškem bistvo, tir se im nju, kur ho ti<V rajih izvrstnosti primci jati popolnem z snanlmi pi suinal GiegoftHce, Jenka, Preširaa in Vodnika.
Jos. Cimpermana pesmi
omisliti in citati mora vsak mlai.lenič in no/, ki je naudu-i5en in iuri pravi pojetm in razum M plemenite duševne proizvode domačega pesnika« (324—i)
Dobivajo se v vseh knjigarnah in pri založniku
j, Giontini-ji v Ljubljani.
I l>ti> MKii«eoww*(i' •-ft«««««)««)««
Priznanje!
Gospodu Ubaldu pl. Trnkoczy-ju,
lekarju v Ljubljani.
Vaja
kava limslovega sladu
ol j - pri pruboleliu za j .ko dobro pokazala, prosim toioj pošljite ud jo 3e pet liivitkov.
s Bpojtovanjom Dr Ferd. Zeisslcr, kopaiišk zdravnik na liledu, Kranjsko, 2. jaiunarja IS-M, Kava huielovega sladu zdravil a kava} jo lahko prebavljivo, žrtlodec krepčiilofte živilo, štedilna kava dobregn oknaa in lepega clnba, važna j.>, sa vsaoega In neogibno potrebna (ki r sbiži zi dosego In onranenje zdravja) /;i vso bolnike (zlasti boleuajo&e na Selbdel, prslb, jetrih, protina, Imiicali, /dve li, pri kaplji in bripavo-sti itd.), za prubolule, slabe <is »be, dojene.'', otroke, ženske picd in po otročji postelji, za krvirevnn, bledo ične Itd.
Zavitek s 1 , kilo vsebine velja 30 kr.
LEKAENA. TENKOCzV v LJUBLJANI
in vmi5 lekarno in trgovci.
Najceneje so dobiva v postnih zavitkih po 5 kilo, v katerih je 16 zamotkov. (618—4J
Ba (ia;, šolskim predstojnikoiii
911
em
pi iporoea
I mm mu
^   trgovina z železniuo in orodjem m
V] vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodji
^ za satljarejo in obdelovanje sadnih dreves
"CJ in Bicef: tlrovesna strgnljn, škarje za g<>-
jSj S"t:ico,  ročna lopatica, drevesna žaqa,
JU sadni tryač,  drevesne škarje, cepilnik, U<
I« K
iv- !C<
cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- [J^ tj] ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa V^j na lepo po p lesk ani loaeni jilosći rj^ urejena in i> n prav nizki cpni.
anjacBijsiea
zset šolo de
*^B15
3
i
o
tt
1 i
i
ej i *>> W
i i
lipi
kiiteriin sc Ima nh tisočo IJudij zahvaliti za tsdr«yje, Imajo iz-Msti'ii uspeli pri \scii boj. /.nih v /.roden in so neproKOftljivn Bredstvu aoper: pomnnjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, sdrtte-nico, bljuvanj«, {rlnvobpl, !av v želodci, bitje sren, stubu a njo, frllste, bolezni ntl vraniei, •m jel rib iii >•>»>)(•;• zloto /.ilo. 1 stek lenic.i v« .t UO k ■.. 1 tu eat 2 ^M., fi  uu m ■ naioo M ^lil.
& ■■ .z-\\,i: *qrt^
OpOZai ' iii, ..  i!u        te i:Ui-
llito Marija.-t ljsk<; kapljice <l>
bivajo suni. * loknrniTi'nkoežv zraven r'otbvt'H im Velikom tr::u y  1 juii'j.ini UU -21)
„LEKARNA TRNK0CZYa
zrau'ii rofov/u v Ljiihljaiii.
rjT&"  Ua7/pofiil|A M',  vrtali   dan po Pilili. ^•••••»••••••biS&rKttttoettttO^tt««««««1
MJR   ECHT BEI
APOTHEKCRTRNKOCrV UIDACK i STUCK 20
ju
v.
i
frči)
*»
p
•i'
€'
6 v» n rj
a>
e-J
ae
3
tovarna za stroje ! Ljubljani,
zastopnik «*t *C*o. v  Itiuli nipe-.ti,  preskrbijo je dobro-
muUM Irtiolite vnljamike (HatlgtM \VaIzeristiiole . eilinflre. Hkrbce (AntV.ii^e), \se it p- rsile. Irunsnic i,« in pripnite k» mlino.   Narici in MtrflJ napr;i\Ijajo  se  p<»  najnovijših sku^niali.
Specijaliteta: VMnkovr*tn<» **««' in utro)! z» ..tnl.-i.n ,»-n|e leHtt. 1'ieskrbuje hitro idoče parne Miruje in taruoNtne par,-ur koti«'.
Tudi napra\lja piinove motorje. Zastopstvo I.it u-en-» *V \\ <.ll-u nn I»111 • i« j i.
Izidicirara.}© parniH strojem,
ujili preUelovHnJe z JllIflBi <•«* *e pri varuje |»rl kurilu. (S.'itJ —
FRAN CHUISTOPH-ov
svetil huk za t!
(272-4)
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teli praktičnih lastnosti) in Jedno Stavnega rahljenja se posebno priporoča, kdor lioee sam lakirati tla. — rfobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah Cpniv kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daie samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vseh zalogah
Dobiva so v Uubljani pri IVANU FRAN CHRISTOPH,
LIJCKMANN-u;  -   v Celo vel  pri     izumitelj in jedini izdelovntelj pristne^
pri
Celovol IGNACIJU TSCHAUNER-Jtt.
Svetlega laka za tla, PRANA & BEROLIN.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
jo gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavat oranje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale] rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje, zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja upeljane ima \ i.njeiiiuo sava« rova I iiii banlia ,,SZE_i-A-"^7"I T-A-" v !*■•;»o i. katere prednost je Be to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi Že po 20%, 25°/0, celo 48°/0-Konci leta 188G. bilo je pri banki „SLAV1JP' za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev.
Vsa pojasnila daji> brezplačno (233—12)
glavni zastop banke „SLAVIJE" y Ljubljani
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
Za čas stavbe
priporooa
ANDREJA DRUŠKOVIČA
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino m trg št, 10 m
v velikem izkoru in po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za »štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za ziclovjc, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)ach-pap]>e) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti;'ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi niesingaste troinbc in ventile in železne okove. (224—7)
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopato, rovnice, krampe i. t, d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
1
!! Noben cilinder več ne bode počil!!
I »časti in kroglasti cilinflrt
<       PATK.\'T HARIJA1
(x varstveno znamko) " dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
§■       l3. KJIsJSBti-a,
^ trgovina s steklom,    (45i—12)
tp* -v I_,jTJ."blja.ni, Stari trg- št. 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
M C. kr. priv. fabrika za izdelovanje
fzarezanih strešnikov|
c<J v Zilslsi dolini aa.a. Koroškem
\}\ priporoča svoje (293-2) jJJ
S patentovane vštricne zarezane strešnike,
'jjl ki  s<>  najbolj   biti   odltkOTanl  nn  keriinileni   riizNtuvi   v   IMirl/.n. |fj
Slove že daleč po svetu,
ker so posebno ln lik i. »oliuiii, lični, po ceni in ker 1111)1111111) trpe ml
Mir^i iu mriizii. 9sW" Poroštvo        <i*i lestn. 3PQ
£\ Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem
<S celo po Ameriki.
*SJ Fabrika je za vso  avstro-ogersko  državo  ln*Liiien l-.niisiuiisKt-ii
("jI i>a<enla zn izdelovanje zareziinlli Ntreišnikov, potem vseli patentov 1 ■ | jAJ za Izdelovanje Se lun Id kci n i j«-\i li /.sire/.»uiti strešnikov, kakor tudi Ik, "Jvl l'UMMiivaiit-pntentn. |Vf
UJJ 1'roti |>o»iieuialeeiii in ponure jaleem se bodo po smislu patentnega \}J ___i zakona najoitlreje kiizeiiNlii poNlopnlo. hO
NJ Fubiika izdeluje tudi najboljšo vrste |U
H zidarsko opeko? zlebake, steklene zarezane stres- m fjj nike in strešna okna. m
*S\ Glavno zastopstvo in zalogo zh Kranjsko, Reko, Trst, (io- Pf? ^vl rico, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in I>al-[jj 111:1 cijo imata 1^)
■s F. P.viDlC & Comp., v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 9. S
A3W
J. & S. KESSLER v BRNU,
IVi<Iliii;iii<lov4k ulice št. t Bil.,
pošiljata proti poštnemu povzetju: (130 —10)
|8)_ 'lin 1 ----
Uzori*i
ira. 5rsL-nls:o-
!;l,iii,i
7239
Trgovsk pomočnik,
dober prodajalec in sicer zanesljiv, išiee ae m trgovino z mešanim blagom. (815—3)
Kaj' vrč se izve pri upravnistvu naseda lista.
Zobozdravnik
AVGUST SCHVVEIGER,
Hotel „Stadt Wien'\ .,pri Malici'4,
ordinira (211—8)
od 9. ure do 1 I. ure dopoludne, „ 2. „    „    5. „ popoludne. Ob nedeljah od 1 ,10. do I. ure popoludne.
Priporočljivo z;\ zasobnike in kninarje na doželi!
5r Pivo v steklenicah, 3g
eksportno pivo, ki se dolgo obrani, in
močno pivo (dvojak)
ic pivovarne bratov Koslerjev, v zabojih  po 2f> in
f0 steklenic.
zaloga v Ljubljani. 243-0,
Restavracija Ljubljanske čitalnice.
Zahvaljevaje se za mnogobrojni obi.sk v gostilni v Logatci svojim vsakdanjim gostom, naznanjam slavnemu občinstvu in čast. duhovščini, da sem sedaj v najem vzel
restavracijo Ljubljanske čitalnice,
kjer bodem stresel slavnemu občinstvu z dobrim Koslerjevim carskim pivom, izvrstnimi dolenjskimi, bizeljskimi, ornimi istrijanskimi in originalnimi dolenje-avstrijskimi vini iz Retza.   ^ajialrk je zmirom ukusno pripravljen, isto tako kosilo in ve^crj«.
Za mnogobrojni obisk se priporoča, zagotovljaje najboljšo postrežbo
(290 - «i
restavrater.
Elegantne
v velikej izberi po čudovito nizkih cenah
priporoča
na Mestnem trgu X      IV /T TTO /*"N^TX na Mestnem trgu
štev. 15.      J_J.  iYlXlV U O^Xi,      štev. 15. Izd-elo-vatelj dežniilcoTr in soln.<5n.IlroT7-.
Dežniki in solčniki se dobro in po ceni prevlačijo in popravljajo, naročbe od zunaj na posamezne dežnike in solnčnike se točno proti povzetju izvrše. (205—7)
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolaganje.
Posebna, v tej deželi razširjena Izležen je slabo prebavljenje.
NaSa modna kubinja in modni način življenja sta uzroka Is bolezni, ki nas nenadoma napade. Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsili in bokih, včasih tudi v hrbtu; čutijo se zaspane in trudne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh , slasti n. majo do jedij , v želodci leži jim neka teža, v želodčevi votlini rotijo včasih neko nedoločeno otrpncnje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in DOgS so mrzle in mastne; čez nekaj rasa začne Se kašelj; sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izvrSki. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje pa ne upokoji; potem postane nervozen, razdražljiv in ne jevoljen. hude slutnje pa napadajo, če hitro ustane, se mu v plavi vrti, k.tkor bi se mu cela plava sukala; čreva se mu včasih zamaše, koža mu je včasih suha in vroča, kri postani" posta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošća; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdipuje, pri Čemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja mnčno bitje srca. Vid mu peša pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čnt teške onemoglosti in zaspanosti. Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko so reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleba za to boleznijo v jednej ali drupej obliki. Shitker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje zopet povrne. Učinek tejja zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone ste-enio je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč tega zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, jc posledica slabega prebav-ljenja; in če se poslednje zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shiikerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsake dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvib. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah.
Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo „Sei-gol-ove čistilne krogljice-1 v zvezi s Šhiikerjevim izvlečkom. „NeiK?l-ove ciHtiliie kroglice'* odpravijo zabasanje krote mrzlico in prehlajonja, odpravijo glavobol in zatrč žolčnico. Kdor jih jo jedenkrat poskusil, bode jih gotovo Se dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Shakerjevega izvlečka gld. 1.25, 1 škatljici „Seigelovih čistilnih krogljic" 60 kr.(864*M)
IjHHtnlk ,.NlinkerJeveu» izvlečku" In NeiRelovlh krokiji«  Je   -A..  .J.   White,   I.imited fiOudou, lin  l^iiviii£>-<l(iiB JLioiid 1^. C
(jIIhvuo zalogo in 4-eiitrnliio   rti z; po ->i Ijsil nieo   i mu lian Nep. Utiran, lekarna „pri Zlatem levu" v Krome-viži (na Moravskeiu) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji.
Vozne karte in vozni listi
eb Ameriko.
Kraljevo belgijski poštni parniki ..ICe«l S*ur l.ine*- i/ t nI ivei']»enu naravnost
v New York in Philadelphio.
Koncesijonirano od via. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daj« jako rado:
koncesijonirano zastopstvo
na   l>iin;iji.   IV.,   Woyi-iii.tjo»*ts,ti>*i9JO   IT t
Ludovik VVieiich,
ali
Ivan HuNiir, gostilničar pri n Lav arah eni d v oru* v Ljub« litini.   I*. JaKlitMCll  v Koče« ji.   Josip   KlruN*er v in.......Mu. (175—9)
Dobro ohranjena
dLT7-ofcri.ln.3L okna
kompletna, z oboji, s križnimi vraticami prodado se po eeni.
Vpraša naj se pri
(320—2)
•Josipu Korriimi.
RIMSKE TOPLICE
(Stirski Gastein). Sezona se je otvorila dne 1. maja t. I.
Toplice so pri južni železnici (z brzovlakoui pride se z Dunaja v 8'/,, iz Trata pa v 6 mah), jako močne akrotothonne 30—31° R., dnevna količina vode "20.000 hektolitrov, posebno so dobre pri protinu, trganji po udih, živčnih boleznih, otrpnenji, slabosti, ženskih boleznih, motenji ženskega perila, zastaranih eksudatih, kroničnih katarih, boleznih v kosteh in členkih itd V ugodnih slučajih popolni He toplUko zdravljenje z masažo ali električni in zdravljenjem Velik hassin, elegantna separatne marmorne in hanJBke kopeli, ugodna stanovanja (v maji in septembru za netjino ceneje.) Dobra postrežba, mični planinski kraj, obširna senčnata sprehajališču, nov vodovod z gorsko stndončnico za pitje in hladilni reaervoir. Topliiki zdravnik : Gospod sanitetni svetnik in opera ter Ur. HI. najrbofer. Od polovice aprila do prvih dnij maja: na Dunaji, I., Krugeatrasse 1«. Obširni prospekti a tarifom dobu so zastonj in franko pri TopliNkem rnvnnteljslvu v ItiiiiHkik toplicah, na Spodnjem Štajerskem. Od 1. maja ostajajo dnevni brzovlaki v Rimskih toplicah. (321 — 1)
avstrijsko-francosko društvo
za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem
--*-=»&€f&**a=-e--
Plačani   delniški   kapital   in drugo poroštveno premoženje
družbe znaša čez
dva milijona goldinarjev av« velj.
Pisarna vodstva nahaja se: na :D-um.a,ji„ Z., "Wippling:erstrasso «£3.
Zastopništva so:
na Dunaji, v Budapešti, Pragi, Lvovu, Gradci, insbrucku-
---------
„A.55IEJNJDA." zavaruje (298—1)
proti škodi po toči
po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi ae trebalo pozneje dopliičevnti. Premije s« odmerjujeio kolikor mogoče ceno in plača za premije Kreditira ae, ako se želi. Škode se K u luni no likvf-dlrujo in točno izplačujejo.
Za posredovanje zavarovanj in povprašanja se priporoča
glavni zastop v Ljubljani pri g. J. PROSENC-u, Šelenburgove ulice št. 3.
i
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Josip Vošujak.
Lustnina in tisk „Narodne Tiskarne*.