Glasilo Občine Logatec marec 1995 št. 1-2   letnik XXVI
Knjižnica tudi v Rovtah!
"Prijatelj, uči mene pisarije:
kako in kaj ušeč se Kranjcem poje,
odkrij mi proze naše lepoti je."
(F. Prešeren)
Vaščanom Rovt seje 14. februarja spolnila še tretja želja (po šoli in vrtcu): v prostorih nove šole so odprli svojo obogateno in razširjeno krajevno knjižnico.
Zgodovino knjižnice ter njen pomen za vsa življenjska obdobja je orisal ter z recitatorji predstavil vodja rovtarske osnovne šole g. Janez Podjed. Otroško domišljijo je s pravljično pripovedjo še obogatila Spela Petkovšek. K ustvarjalnemu navdihu mladim je svoje dodala predstavitev Anice Perpar in njene nove pesniške zbirke Limonovec. Za odrasle bralce pa je Marjan Geohelli prebral prozni odlomek.
Knjižnične prostore je odprl Janez Kavčič, dolgoletni prizadevni knjižničar. Bralcem iz Rovt se tako odpira širša možnost duhovne bogatitve.
A.Č.
■■■■■
Na prelomu nekega časa
Na Štefanovo je predsednik skupščine občine Logatec Anton Anti-čevič še zadnjič sklical "poslance" in druge občinske funkcionarje na sejo, ki je bila slovesne narave. K tej seji je povabil tudi novega župana in novoizvoljene svetnike.
Svoj nagovor je predsednik in-toniral kot se za praznično in poslovilno priložnost spodobi: besede spoznanj, besede pripoznanj, besede presoj, besede zamišljenosti in pre-mišljenosti - preteklost je opravila svoje; skupščinska in izvršna oblast je prestala svojo preizkušnjo - sodili bodo ljudje ali pa tudi ne. Novi dnevi pa bodo za preizkušnjo novih ljudi.
Za nagovorom je predsednik izročil poslancem, članom izvršnega sveta in funkcionarjem občine za spomin na štiriletno sodelovanje Gosarjevo Sodobno socialno etiko. Za naporno in prizadevno delo pri vodnje Izvršnega sveta pa je predsednik izročil Vladislavu Pucu v spomin umetniško sliko. V imenu skupščine pa je njen podpredsednik izročil predsedniku Antonu Antičeviču spominsko sliko za njegova razumna prizadevanja pri nesporno opaznem razvoju občine. Slovesne trenutke je blagoglasno obogatil s svojim nastopom Logaški vokalni kvartet.
Zdravica je bila namenjena naši preteklosti in naši prihodnosti.
MaS
Prva slovenska jamarska odprava na Kitajsko
M.N.
Osnovni namen jamarstva je dokumentirano odkrivanje kraškega podzemlja. Tako zbrani jamski načrti s podatki o razsežnostih podzemnih vodnih poti so podlaga za načrtovanje ozemeljskega razvoja, tehnične posege in vodno oskrbo, pa tudi za turistični razvoj in zaščito okolja.
Južna Kitajska je zaradi več kot 600.000 m2 velikega območja izredno slikovitega, stolpastega krasa in vse večjega zanimanja za-to državo nasploh, postala meka vseh velikih "kraških" narodov, mednje vsekakor sodi tudi Slovenija kot dežela "matičnega" krasa. Slovenski jamarji smo se, v sodelovanju z Inštitutom za kraško geologijo iz Guilina, odločili organizirati odpravo v
HUANGHOU-1995
podzemski predel Huanghouki se nahaja med provincama Guizhou in Guangxi, okrog 800 km severozahodno od Hong Konga.
Na pot smo se odpravili v petek, 18. februarja. Iz Londona najprej v Peking, kjer je naš veleposlanik organiziral predavanje o slovenskem krasu. Po ogledu znamenitosti Kitajske prestolnice se bomo odpeljali do
Turizem na Logaškem
Na to temo je bila v začetku februarja v Prešernovi dvorani logaškega Narodnega doma okrogla miza, ki sta jo sklicala gospa Darja in gospod Andrej Žnidaršič z ranča Kaja in Grom v Ložanski dolini. Omizja so se udeležili župan Slavko Brenčič, prejšnji predsednik Izvršnega sveta Vlado Puc, predstavniki občine, krajevnih skupnosti, gozdarske službe, jamarskega in planinskega društva, gostinci in lastniki turističnih kmetij.
Beseda je tekla o tem, kako oživiti delovanje turističnega društva, katerega dejavnost je v zadnjih letih zamrla. Menili so, da je turizem pomembna gospodarska panoga, ki
zasluži več pozornosti, kot je je bila deležna doslej; zato je treba pričeti s ponovnim oživljanjem turistične ponudbe. Popestriti bi bilo treba predvsem gostinsko ponudbo in goste tudi v medijih opozoriti na znamenitosti Logatca in okolice ter na ponudbo kmetij odprtih vrat v vsej občini. Za predstavitev in promocijo je koristno, da se občina tudi samostojno predstavi na sejmu Alpe -Jadran marca v Ljubljani s primernim propagandnim materialom.
Na koncu je bil imenovan iniciativni odbor, ki naj ugotovi pravni status uradno še obstoječega turističnega društva in pripravi vse potrebno za sklic občnega zbora.
Franc Bogataj
Gregorjev sejem
Letošnji semanji dan izjemoma ni bil na Gregorjevo, pač pa dan poprej; da ni bil na nedeljski dan. Organizacijski odbor, ki ga je vodila Martina Comino, nam je v sončnem dnevu pripravil dokaj bogat spored s folklorno skupino France Marolt, tekmovanjem sekačev in predic, pa z radoživima Marcelom Stefančičem in Marjanom Roblekom, ki sta program vezla v izbornem in humornem jeziku.
Organizacija sejma je bila vzorna in urejena. Še posebej velja pohvaliti komunalce, ki so že zvečar pospravili vse, kar je bilo treba, tako nas je središče Logatca na nedeljsko jutro pričakalo urejeno, kot da se ni dan pred tem nič dogajalo.
V naslednji številki Novic bomo strnili nekaj več vtisov in razmišljanj, kako s prireditvijo naprej, da bi morda postala eden osrednjih letnih organiziranih etnografskih, pa tudi poslovnih prireditev v središču občine.
J.G.
Guilina, od koder za 20 dni odrinemo v težko dostopna kraška področja. Ko se vrnemo v Guilin, bomo pripravili predavanje in tiskovno konferenco, kjer bomo poročali o opravljenem delu. Domov se vračamo prek Hong Konga, kjer nas v organizaciji čast-' nega konzula prav tako čaka predvideno predavanje in poročanje, tako o slovenskem, kot o kitajskem krasu. Domov.se vrnemo v nedeljo, 19. marca 1995.
V odpravi je 13 članov iz 7 jamarskih klubov. Vodja je mag. Andrej Mihevc, ob njem pa sva še dva Logatčana: Štefan Hren in Miran Nagode.
SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Občinski odbor SDSS Logatec
in
Krajevni odbor SDSS Rovte
vabita člane in somišljenike Socialdemokratske stranke Slovenije na
JAVNO TRIBUNO
v Domu krajanov Rovte, v petek, 17. marca 1995 ob 19. uri.
Gost večera bo predsednik SDSS Janez Janša.
Pred javno tribuno bomo ob 1 7. uri ustanovili Odbor socialdemokratske mladine in ob 18. uri Klub seniorjev (upokojencev) SDSS.
Avtobus bo odpeljal v Rovte ob 1 7.30 z avtobusne postaje Krpan. Cena prevoza v obe smeri je 250 tolarjev.
OO SDSS Logatec KO SDSS Rovte
Medvedje brdo, upodobljeno na razglednici
Z odprtjem doma "Medved" na Medvedjem brdu, v katerem Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ministrstva za šolstvo in šport izvaja programe življenja v naravi za učence 4. in 5. razredov osnovnih šol, postaja
ta vasica znana po vsej Sloveniji.
K promociji kraja bo prispevala tudi razglednica z motivi iz vasi. Izdana je bila na pobudo Franja Bogataja, ki je motive izbral in jih posnel, naročil pa jo je Franc Žakelj, lastnik kmetije "Kašparevc" neposredno ob "Medvedu"; izdajo pa je finančno omogočilo podjetje NEA Commerce iz Ljubljane.
Po razglednici so že dalj časa povpraševali učenci, ki so se tod mudili na šolanju in drugi obiskovalci. Naprodaj je v domu "Medved", pri "Kašparevc" in pri "Šinkovc".
B.F.
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, št. 23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Postopoma k učinkovitosti občinskega sveta?
inž. A. Čuk
Poročilo z zasedanj Občinskega sveta
S 1. seje
V decembru so potihnili predvolilni boji in novoizvoljeni svetniki in župan so se prvič srečali že 23.12.1994 v modri dvorani Knjižnice Logatec. Nesporno je bilo, da se za predsedujočega imenuje najstarejši svetnik Damjan Petrovčič. Toda že pri sprejemanju začasnega poslovnika so se mnenja pričela občutno razhajati. V razpravi so se merile moči posameznih političnih strank; končno je bil poslovnik sprejet.
Tudi imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni minilo brez razprave. Ob glasovanju je bilo že kar pregledno, da je ostala koalicija SDSS in SLS v manjšini. V komisijo so bili izvoljeni: predsednica dipl. pravnica Sonja Mihelčič (SKD) in člana Ladislava Furlan (SDSS) in dipl. inž. Franc Godina (LDS).
Brez posebnih zapletov (saj so pritožbeni roki na izide volitev pretekli brez pritožb) je svet potrdil mandate za 19 svetnikov in župana občine Logatec g. Stanislava Brenčiča (SDSS).
Z 2. seje
Že 5. januarja je bila druga seja Občinskega sveta. Predsednica komisije za mandatna vprašanja dipl. pravnica Sonja Mihelčič (SKD) je poročala o dogovoru strank glede izbire kandidata za predsednika občinskega sveta. Prvo glasovanje ni nikomur prineslo potrebne večine. Izmed treh kandidatov je z žrebom po prvem krogu glasovanja izpadel kandidat Janez Smole (LDS), ki je dobil z Jakobom Nagodetom (SKD) enako število glasov. Pri ponovnem tajnem glasovanju, v katerem je za predsedniško mesto kandidiral še dipl. inž. Andrej Krmavner (SDSS), je potrebno večino dobil Jakob Nagode.
Za podpredsedniško mesto sta bila predlagana Alojz Čuk (SDSS) in Janez Smole (LDS); slednji je dobil večinsko podporo in tako postal podpredsednik občinskega sveta.
Za vršilca dolžnosti sekretarke občinskega sveta, najdlje do 1. maja 1995, je svet na predlog župana imenoval go. Nado Sajovec; sprejel je še osnutek statutarnega sklepa ter ime-
noval statutarno - pravno komisijo, ki ji predsednikuje dipl. pravnik Marjan Gregorič (ZLSD), člana pa sta dipl. pravnica Sonja Mihelčič (SKD) in Ignacij Hladnik (SLS).
Z izredne seje
Nato se je 19.1.1995 sestal svet na izredni seji v prostorih Zavarovalnice Triglav.
Med pomembnejšimi sklepi seje velja omeniti sprejem začasnega akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o načrtu delovnih mest. V občinski upravi je začasno sistemiziranih 13 delovnih mest, med pomembnejšimi: sekretar Občinskega sveta, ki skrbi za izvajanje strokovnih in organizacijsko tehničnih del za Svet in njegove organe ter za področje družbenih dejavnosti; tajnik, ki organizira delo in vodi občinsko upravo; svetovalec za urejanje prostora; finančni svetovalec za vodenje proračuna.
Obširne obravnave in mnogih amandmajev je bil deležen Statutarni sklep, ki ga objavljamo v Uradnih objavah. Po sprejemu informacije o prenehanju mandata članom Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč in določitvi nove izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1995, in sicer 0,0193 tolarjev za vse uporabnike, je svet sprejel sklep, naj bi stranke do konca januarja posredovale komisiji za mandatna vprašanja predloge za nove člane upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, odbora za makro infrastrukturo in odbora za družbene dejavnosti.
S 3. seje
Tretja redna seja občinskega sveta je bila 27. februarja v Prešernovi dvorani Narodnega doma. Obsežni dnevni red je napovedoval 10 točk dnevnega reda, tem pa so svetniki pred začetkom seje dodali še kar nekaj.
Poročilu o zaključnem računu je sledila vrsta očitkov svetnikov iz vrst SDSS in SLS nekdanjemu predsedniku Izvršnega sveta, ki je vse očitke zavrnil, posameznih svetnikov pa ne povsem prepričal. Pred koncem razprave o zaključnem računu proračuna je župan poudaril, da ne bo ponovil spornih potez iz pretek-
lega obdobja, čeprav bo morda preskrbel za občino kakšen tolar manj.
Ker proračunske postavke pač kažejo dejansko porabo in ker je občinska skupščina prejšnjega sklica združeno amortizacijo namenila za prenovo dolnjelogaške šole, ves denar pa usmerila v gradnjo osemletke v Rovtah, so svetniki zavezujoči sklep prejšnje Skupščine spremenili tako, da gre tudi celotna amortizacija za dokončanje šole v Rovtah, in zaključni račun proračuna po končani razpravi tudi sprejeli. Do naslednjega zasedanja pa bo strokovna služba pripravila ustrezen odlok o zaključnem računu.
V nadaljevanju seje pa je župan predstavil svoj program razvoja občine Logatec v mandatnem obdobju. Med prednostne naloge je uvrstil zlasti dokončanje industrijsko obrtne cone, skrb za razvoj storitvenih dejavnosti in turizma. Celotni program je dokaj obsežen; kljub temu pa so svetniki opozarjali še na posamezne naloge, ki jih županov program ni zajel. Od denarnih možnosti bo odvisno izvajanje programa. Za letos bo svoje rekel proračun, ki se ga bo moral svet lotiti prav kmalu.
Med nalogami, ki naj bi zapolnile vrzeli v informiranju, je tudi Notranjski radio, ki naj bi začel oddajati v marcu, ko bo montiran oddajnik na Vrhu sv. Treh kraljev. Tudi Logaške novice naj bi čimprej dobile novega urednika, novo uredništvo in dopisnika, dotlej pa jih naj ureja dosedanje uredništvo.
Občinski svet pa je odložil odločanje o kadrovski sestavi občinskih odborov, o imenovanju direktorja Komunalnega podjetja Logatec ter o sistemizaciji kulturnega in turističnega animatorja. Nekaj prahu je dvignil tudi predlog o praznovanju 50-letnice osvoboditve, vendar je svet oblikoval le predlog, naj stranke pripravijo predlog za imenovanje odbora za organizacijo praznovanja.
Svet je soglašal z nastavitvijo ge. Marjetke Treven, dipl. inž. gradbeništva, za svetovalko na področju prostorskega urejanja in z imenovanjem g. Zdravka Klemena, dipl. pravnika, za tajnika občine.
Iz celotne razprave na zadnji seji je bilo zaznati željo, da se končno prične delati.
Tudi v Rovtah imajo novo knjižnico
Ravnateljica Knjižnice Logatec Alenka Furlan
Malokdo v Logatcu ve, da ima Knjižnica Logatec (prej Matična knjižnica) še 3 krajevno ločene enote, za katere nabavlja in strokovno obdeluje knjižnično gradivo.
To so:
Krajevna knjižnica Hotedršica
(urnik: ponedeljek od 17. do 18. in četrtek od 18. do 19.ure),
Krajevna knjižnica Rovte
(urnik: torek od 11.30 do 12.30, četrtek 1 7. do 18., nedelja od 8.30 do - 10. ure; ob sobotah ura pravljic ob 15. uri),
Krajevna knjižnica Vrh sv. Treh Kraljev
(urnik: petek od 12. do 13. nedelja od 11. do 12.ure).
Vsi člani teh knjižnic si lahko brezplačno izposojajo knjižnično gradivo tudi v Logatcu. Z obiskom in izposojo smo kar zadovoljni, žal, so ponekod naš največji problem neprimerni, zvečine premajhni prostori, tako zlasti v Hotedršici.
V mesecu kulture, februarju, pa smo dočakali vesele trenutke. Krajevna knjižnica Rovte je po mnogih letih nenehnih selitev dobila svoj kotiček v novi osnovni šoli. Z mnogo
dobre volje in z željo, da bi vaščanom kar najbolj ustregli, je bil o tem sklenjen dogovor med predstavniki Osnovne šole Rovte, Knjižnice Logatec, Krajevne skupnosti Rovte ter pristojnih občinskih služb.
Ko smo poizvedovali po zgodovini knjižničarstva v Rovtah, smo ugotovili, da pravih pisanih virov ni, ali pa nam niso znani.
Čitalništvo in bralna kultura je v Rovtah dejavna vsaj sto let, kar dokazujejo žigi na nekaterih starih knjigah. Zanesljivih podatkov pa ni, ker so bili arhivi med vojno požgani, cerkvena kronika pa teh dogajanj ni spremljala.
Knjižnica se je nenehno selila, pa tudi knjižničarji so se menjavali. Ob
Vabilo h "Grajskemu studencu"
Skupina starejših občanov je leta 1990. prostovoljno uredila dotok vode iz "Grajskega studenca" do žibrške ceste, tam postavila "moža" in tako mnogim Logatčanom omogočila točenje odlične studenčnice. Tedanje delo so izdatno podprli "Gradnik", Peter Rudolf, ki je brezplačno opravil izkop in zasutje cevi, ter miner Vinko Vidmar in vodovodni strokovnjak Marka Petkovšek.
Zal, tedaj ni bil narejen tudi zbiralnik, zato dve tretjini vode odtekata mimo cevi, ob daljši suši pa dotok vode znatno oslabi in povzroča pravcate vrste čakajočih na kapljajočo vodo.
Želja je, da bi vodo kar najsmotr-neje izkoristili, zaradi česar je treba studenec primerno zajeti. Ker je za to potreba nekaj denarja, se obračamo
na uporabnike vode za skromen prispevek, saj predvidevamo ureditev že v maju.
Denarne prispevke nakažite do konca aprila na žiro račun Krajevne skupnosti "Tabor" št. 50170-645-64077, s pripisom "Za grajski studenec". Prispevke pa sprejema tudi Nada Trajkovski na Krajevni skupnosti "Naklo", Notranjska 14, soba št. 30. Dobrodošel bo vsak prispevek. Pomoč pričakujemo tudi od podjetij in obrtnikov.
Vsem dobrotnikom se že vnaprej zahvaljujemo z znanim rekom: Kdor hitro da, dvakrat da. Ob zaključku akcije bomo objavili poročilo v Logaških novicah.
Za iniciativni odbor: Dušan de Gleria st.
prihodu italijanske vojske so bile knjige sežgane na trgu pred cerkvijo, le nekaj knjig, ki so jih rešili otroci, je našlo zatočišče pri vaščanih.
Po vojni se je s pomočjo nekaterih navdušencev spet začela rojevati knjižnica, pa tudi kulturno društvo je bilo zelo dejavno; uprizorilo je kar lepo število iger, o čemer pričajo ohranjene programske knjižice.
Leta 1970 je začela za redni nakup novih knjig za rovtarsko knjižnico skrbeti Matična knjižnica v Logatcu s prizadevno knjižničarko go. Marijo Željkovo, za redno poslovanje knjižnice pa je od tedaj zaslužen domačin Janez Kavčič. V 25 letih zvestobe knjižnici - knjige je izposojal ob nedeljah dopoldne - je knjižnico, kot beračico brez doma, petkrat selil. Predvsem njemu gre velika zahvala, da delovanje ni bilo prekinjeno, saj je vztrajal tudi v nemogočih pogojih.
Kako so pogoji dela pomembni za izposojo, kažejo statistični podatki. Leta 1994 smo podaljšali delovni čas knjižnice, kupili več novih knjig in poskusno uvedli ure pravljic, računajoč na skorajšnjo selitev v nove prostore. Rezultati so bili kmalu vidni.
_1992 1993 1994
obisk         313 357 1337
izposoja     845 1066 3881
vpis             12 12 58
nakup knjig 104 64 165
Zavedali pa smo se težav, ki nastajajo ob selitvi, in ki kaj kmalu pokažejo vrzeli; tokrat so jih predvsem v strokovni literaturi. Ob nenehnem pomanjkanju sredstev za nakup knjižničnega gradiva, nismo mogli nabavljati vsega, kar bi v podružnicah potrebovali.
Odločili smo se in se obrnili na sponzorje in, tokrat, sta se prijazno
odzvali logaški podjetji KLI in Valkar-ton, ter založbe Mladinska knjiga, DZS in Mihelač. Kupili so nam za 400.000 tolarjev knjig, videokaset in jezikovnih tečajev. 39.500 tolarjev so prispevali tudi nekateri obrtniki iz Rovt (Gostilna Rezka, Janez Mlinar, Janez Treven, Ivo Sebalj, Tone Lukan, Jože Modrijan, trgovina Sabina, Anton Artač, Marko Rupnik in okrepčevalnica Skvarča).
Vsem se za podarjeno zahvaljujemo v imenu bralcev. Hvala tudi tistim, ki so pomagali pri selitvi, sodelujočim v programu in, seveda, vsem tistim, ki so zaslužni za delo knjižnice in za ureditev novih prostorov. Če smo koga prezrli, tudi to se zgodi, se mu opravičujemo. Z veseljem pa bomo tudi poslej sprejeli vsakogar, ki lahko dopolni in obogati spomine na minulo obdobje.
Vaščani Rovt so dobili lepo urejeno knjižnico, predvsem od njih pa je odvisno, če jo bodo sprejeli za svojo. Prvi odzivi kažejo, da bo temu tako.
Dohodnina 1994
ROK ZA VLOŽITEV NAPOVEDI
Napoved dohodnine za leto 1994 je treba vložiti do 31. marca 1995.
KJE, KDAJ IN KAKO VLOŽIMO NAPOVED
Obrazec za napoved dohodnine lahko kupite v knjigarni DZS v Logatcu. Obrazec vsebuje tudi obširno navodilo.
Napovedi sprejema Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Logatec, Notranjska c. 4, v sobi št. 1 in št. 3, in sicer:
do 20. marca v času uradnih ur:
ob ponedeljkih od 8. do 14.30,
ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure,
ob petkih od 8. do 12.30 ure;
od 20. do 24. marca vsak dan:
v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 14.30, v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, v petek od 8. do 12.30 ure;
od 27. do 31. marca vsak dan:
v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 19. ure.
Napoved lahko pošljete tudi po pošti, najbolje priporočeno, na RUJP, Izpostava Logatec, Notranjska 4, 61370 Logatec s pripisom "Napoved za dohodnino".
Če uveljavljate kot olajšavo nakup delnic ali obveznic, morate z napovedjo dostaviti še vrednostne papirje in potrdilo o njihovem nakupu.
KDAJ NI POTREBNO VLOŽITI NAPOVEDI
Napovedi za odmero dohodnine ne vložijo:
- tisti zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11% poprečne plače zaposlenih v RS in znaša 124.896 tolarjev ali manj;
- zavezanci, katerih edini vir hohodka je pokojnina, če med letom niso plačevali akontacije in nimajo nobenih drugih po zakonu obdavčljivih prejemkov (katastrski dohodek, prejemki od priložnostno opravljenih storitev...). V obvestilu SPIZ je v takih primerih v koloni "Akontacija dohodnine v RS" zapisano 0;
- dijaki ali študentje, ki so imeli v letu 1994 prejemke le za začasno ali občasno delo prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, če je osnova za dohodnino največ 51% poprečne plače zaposlenih v letu 1994 in znaša največ 579.062 tolarjev. V primeru, da je študent ali dijak dosegel manjši znesek od 579.062 tolarjev pa je imel še kake druge obdavčljive dohodke, je dolžan vse dohodke napovedati.
IZPOLNJEVANJE NAPOVEDI
Napoved naj bo izpolnjena čitljivo. Vsi podatki, ki jih vnesete v napoved, naj bodo točni in pravilno prepisani iz obvestil, ki ste jih prejeli od izplačevalcev dohodkov.
Če ste v letu 1994 prejeli sredstva na žiro račun, pa ne gre za sredstva, ki predstavljajo vir dohodnine, napišite ustrezno pripombo (sredstva od poseka lesa, od prodaje kmetijskih pridelkov ali živine ali kaka druga sredstva), da davčnemu organu ne bo treba dodatno preverjati vaše napovedi in ugotavljati, za kakšne dohodke gre.
UVELJAVLJANJE OLAJŠAV
Olajšave, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino, se lahko uveljavljajo z vložitvijo napovedi. Po vložitvi napovedi uveljavljanje olajšav ni možno.
Vsi dokumenti, s katerimi se dokazujejo resničnosti navedb v napovedi, se morajo hraniti še 2 leti po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine.
Opozorili bi vas radi še na pravočasno oddajo napovedi, kajti kazen za prepozno ali neooddano napoved znaša 50.000 tolarjev. Z najmanj 400.000 tolarji pa se kaznuje tisti, ki napove manjšo osnovo za dohodnino, če utaja ne pomeni kaznivega dejanja.
Vse informacije v zvezi z dohodnino lahko dobite na izpostavi Logatec osebno, ali po telefonu štev. 743-150 ali 743-160.
Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Logatec
Za več vednosti in več omike
"Če načrtuješ za eno leto - posadi riž. Če načrtuješ ta deset let - posadi drevo. Če načrtuješ za celo življenje - vzgoji človeka."
To kitajsko misel smo si na Osnovni šoli Tabor izbrali za uvodno misel našega delovnega načrta.
Zavedamo se namreč svoje velike odgovornosti, ki jo imamo kot učitelji in vedno bolj tudi kot vzgojitelji naših otrok. Kljub temu, da se ves čas srečujemo predvsem s finančninmi težavami, da je naša šola še vedno zelo skromno opremljena in da morajo starši tudi za osnovno šolanje seči kar globoko v žep, se trudimo, da bi otrokom ponudili čim več.
Za letošnje šolsko leto smo načrtovali kar nekaj projektov, prireditev in akcij, pri katerih bodo lahko otroci in njihovi mentorji izrazili svojo ustvarjalnost. Sodelovali bomo v projektu PIL "Valvasorjeva raziskovalnica". Učenci 4. razreda bodo vse leto izvajali projekt "Ta logaška svinjarija", raziskali in opisali vsa logaška divja odlagališča smeti. Skupaj z OŠ "8 talcev" bomo izvedli naravoslovni raziskovalni tabor. V dneh od 6. do 10. februarja pa smo organizirali predstavitev OŠ Tabor, ki je obsegala odprte ure pouka, krajevno proslavo za 8. februar, razstavo izdelkov in srečanje s starši. Veliko prireditev bosta organizirali tudi obe naši podružnični šoli, Hotedršica in Rovtarske Žibrše. Obe šoli že od nekdaj predstavljata središče kulture in dogajanja v kraju, za kar so vsekakor zaslužne učiteljice, ki poučujejo na teh šolah.
Prizadevamo si tudi, da bi se čim več otrok vsako leto udeležilo različnih oblik šole v naravi. Letos se bomo poleg letne in zimske šole v naravi prvič udeležili tudi šole v naravi, ki jo organizira Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Učenci 6. razredov bodo maja v mladinskem domu Kozjak spoznavali načine,
kako preživeti v naravi.
Načrtujemo smo tudi več kulturnih prireditev: koncert pevskih zborov, gledališko predstavo dramske skupine, pa še kaj se bo našlo do konca šolskega leta. Pripravili pa smo že novoletno pravljico za logaške otroke, imeli krajevno proslavo za kulturni praznik, pa tudi pustovanje.
Zastavili smo si velike cilje. Poleg vsega pedagoškega dela, ki ga imamo učitelji, vsi našteti projekti in prireditve zahtevajo od nas veliko časa in volje. Prepričana sem, da se bomo vsi potrudili in jih izvedli -nekatere pa smo že - čim bolje, v zadovoljstvo vseh, učiteljev, staršev in otrok.
Moč nam dajejo tudi uspehi, ki smo jih v letošnjem šolskem letu že dosegli. Učenci naše šole so pod mentorstvom ge. Marije Kra,šovec dosegli izvrstne rezultate na tekmovanju iz logike, in sicer:
REGIJSKO TEKMOVANJE:
5. razred:
1. mesto: Marko Kržišnik, 3. mesto: Robert Semrov,
6. razred:
2. mesto: Gašper Antičevič,
3. mesto: Tanja Tršar,
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE:
3. mesto. Gašper Antičevič, 11. mesto: Marko Kržišnik.
Imeniten uspeh pa je dosegla tudi učenka 7. razreda Anita Rupnik z
Medvedjega brda. Na Evropskem natečaju likovnih del, ki ga je organizirala Evropska hiša Maribor, je pod vodstvom mentorice ge. Slavke
Sark osvojila eno izmed glavnih nagrad. Natečaja se je udeležilo kar 118 šol z 934 izdelki, zato je uspeh Anite Rupnik toliko večji.
Upamo in želimo, da bomo uspešno nadaljevali z našim delom tudi naprej in da nam bodo stali ob strani vsi, ki jim ni vseeno za prihodnost naših otrok: starši, podjetja, širša in ožja družbena skupnost. Naj nas vse vodi misel: moč je v stvareh, ki jih še nismo storili!
Bojana Levinger
Nagrajena risba Anite Rupnik o Evropski uniji. Reprodukcija je bila objavljena tudi v reviji EU Nevvs/Novice, novembra 1994, ki jo izdaja Delegacija Evropske komisije v Sloveniji
PREJELI SMO...
Replika na odgovor urednika LN na javno vprašanje T. Kušlana v 10. številki Logaških novic
Spoštujem svobodo uredniškega izbora kaj in kdaj bo objavil v glasilu za katerega je odgovoren. Zato se ob neobjavi mojega prispevka z dne 23.7.94 na temo "Spomenik domobrancem.." nisem niti oglasil, kaj šele da bi se pritoževal nad tem. Ne morem pa mimo netočnih trditev urednika Janeza Gostiše v odgovoru Tugomerju Kušlanu o razlogih, ki so ta prispevek zadržali v njegovem predalu.
Če zanemarimo to, da sem se odzval na namero postaviti spomenik domobrancem v Gornjem in ne v Dolenjem Logatcu, se sam v prispevku nisem opredeljeval za ali proti postavitvi spomenika - to sem prepustil svojcem preminulih, izrazil sem pa svopje prepričanje, da k spravi med živimi s tem dejanjem ne bomo dosti prispevali.
Ključni sta bili moji napotili snovalcem takšnih idej, ki naj bi jih upoštevali, če ne želimo iz formalno pravnih dejanj priti do novega razdora med nami:
1. da naj bi napisi na spomenikih izražali le tiso, kar je pravno
dokazano (tako partizanski kot domobranski) in
2. da naj ne bodo izvajalci tujih interesov - Vatikana, ki takšne nezaceljene narodove rane le izkorišča za pridobivanje gmotnih koristi na naš račun.
To pa sta misli, ki nista le za včeraj in za danes, ampak bosta aktualni tudi v prihodnje.
Čudi me, da urednik, ki želi biti politično nepristranski, tega ne opazi. Z njegovo mislijo, naj pustimo mrtve na miru, medsebojna razmerja pa uredimo za časa življenja, se povsem strinjam, a nisem prepričan, da nam bo to uspelo, če nam nekdo omejuje možnosti svobodnega komuniciranja. Od zadrževanja predmetnega prispevka v predalu urednika LN dialog med nami ne bo boljši, temveč prej slabši, koristi od tega pa ima le in samo vatikanska Katoliška cerkev. Urednik se v tej luči zato ne kaže kot politično nepristranski, ampak prej kot "njen" človek.
Branko VVeiksIer
Odgovor na javno vprašanje
V zvezi z javnim vprašanjem Tu-gomerja Kušlana, ki je spraševal po odobritvi poseka dveh lip pred logaško cerkvijo, sporočamo javno pojasnilo.
"Ureditev trga pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dol. Logatcu je potekala na podlagi dovoljenja oddelka za urejanje prostora občine Logatec (odločba št. 351-23b/94-7hm z dne 4.10.1994). Odstranjena je bila samo ena manjša lipa in zasajena sta bila dva nadomestna gabra. Ta poseg je bil izveden na podlagi strokovnega mnenja Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Tržaška 4, Ljubljana pod štev. 789/84-PjB-PV_MAK z dne 13.10.1994, v katerem soglašajo z odstranitvijo manjše lipe na trgu in predlagajo nadomestno zasaditev z gabri".
Republika Slovenija Upravna enota Logatec v.d. načelnik
Milka Kune dipl. iur., I.r.
17.03.95
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 6/94 - Odločba USRS, 45/94 - Odločba USRS in 57/94) je Občinski svet občine Logatec na svoji izredni seji dne 19.1.1995 sprejel
STATUTARNI SKLEP OBČINE LOGATEC
1. člen
Statutarni sklep Občine Logatec začasno, do sprejema in uveljavitve Statuta občine Logatec, ureja temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov in organizacijo občinske uprave.
2. člen
(1) Občina Logatec je pravna oseba. Sedež občine je v Logatcu, Tržaška 15.
(2) Občina Logatec uporablja kot svoj simbol znak občine: "kolesi-voz", ki ga je Skupščina občine Logatec sprejela 21.10.1987.
(3) Občina uporablja pri svojem delu žige okrogle oblike, premera 35 mm, z občinskim znakom na sredini, na zunanjem obodu je napis Občina Logatec, pod znakom pa je napis:
- ŽUPAN,
- OBČINSKI SVET,
- OBČINSKI URAD.
(4) Število žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenje žigov določi župan.
(5) V občini so ustanovljene krajevne skupnosti: Naklo, Tabor, Hotedršica, Laze, Log-Zaplana, Rovte, Trate, Vrh Sveti Trije kralji.
(6) Krajevne skupnosti so pravne osebe.
3. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutarnim sklepom in zakonom, zlasti pa:
1) Na področju normativnega urejanja:
- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
- sprejema občinski proračun in zaključni račun;
- sprejema načrt razvoja občine;
- sprejema prostorske plane;
- predpisuje lokalne davke;
- ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in komunalnimi objekti;
- ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
- ureja javni red v občini;
- ureja delovanje občinske uprave;
- ureja občinske javne službe;
- ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2) Pospešuje:
- službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
- vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
- razvoj športa in rekreacije.
3) Na področju upravljanja:
- upravlja občinsko premoženje;
- upravlja lokalne javne službe;
- vodi javna in druga podjetja;
- upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
- upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4) S svojimi sredstvi:
- gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
- pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
- gradi komunalne objekte in naprave;
- gradi stanovanja za socialno ogrožene;
- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
- zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
- zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
- zagotavlja subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
- sredstva za požarno varnost;
- opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
5) Vzdržuje:
- lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
- vodovodne in energetske komunalne objekte;
6) S svojimi ukrepi:
- spodbuja gospodarski razvoj občine;
- pospešuje razvoj športa in rekreacije;
- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7) Zagotavlja in organizira:
- pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
- nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
- izvensodno poravnavo sporov.
8) Pridobiva in razpolaga:
- z vsemi vrstami premoženja,
- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9) Sklepa:
- pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah.
4. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
- vodenje evidenc volilne pravice,
- razgrinjanje volilnih imenikov,
- volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
- občinsko upravno nadzorstvo,
- nadzorstvo nad izvajajem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
- ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
- določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
- določanje pogojev o rabi prostora,
- gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
- varstvo naravne in kulturne dediščine,
- ukrepe za zaščito okolja,
- sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
- odločanje o namembnosti urbanega prostora,
- izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
- mrliško ogledno službo,
- določanje komunalnih dejavnosti,
- organizacijo dimnikarske službe,
- oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
- graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
- graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
- vzdrževanje gozdnih cest,
- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
- varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
- urejanje lokalnega prometa,
- določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
- določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
- predpisovanje prometne ureditve,
- urejanje lokalnega potniškega prometa,
- ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
- zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
- upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
5. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
- davek od premoženja,
- davek od dediščine in darila,
- davek na dobitke od iger na srečo,
- davek na promet nepremičnin,
- določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
- določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
6. člen
(1) Organi občine so: občinski svet, župan, občinski odbori in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
(2) Organi občinskega sveta so stalna in začasna delovna telesa. Stalni delovni telesi občinskega sveta sta:
- Statutarno pravna komisija,
- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
7. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
8. člen
(1) Delo občinskih organov je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statutarni sklep.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov, ki so zaupne narave.
9. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov.
10. člen
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
(2) V okviru svojih pristojnosti:
- sprejema statut občine,
- sprejema odloke in druge občinske akte,
- sprejema poslovnik za svoje delo,
- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
- potrjuje začasne nujne ukrepe,
- sprejema občinski proračun in zaključni račun,
- ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
- imenuje člane nadzornega odbora,
- imenuje volilno komisijo za občinske volitve,
- voli in razrešuje podžupana,
- imenuje in odpokliče člane organov upravljanja skladov občine,
- nadzoruje delo odborov, župana in podžupana,
- na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
- na predlog župana določa načrt delovnih mest občinske uprave,
- daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če o tem v skladu s tem statutarnim sklepom ne odloča župan,
- odloča o najemu občinskih posojil na predlog župana,
- razpisuje referendum,
- daje pobudo za sklice zborov občanov,
- določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
- daje koncesije,
- določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
- daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
- odloča o drugih zadevah, kijih določa zakon in ta statutarni sklep.
11. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, ko je verificiranih več kot polovica mandatov.
12. člen
(1) Občinski svet ima predsednika in podpredsednika.
(2) Kandidate za predsednika in podpredsednika predlaga lahko četrtina članov občinskega sveta. Predlog za imenovanje predsednika in podpredsednika občinskega sveta občinskemu svetu
predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
13. člen
(1) Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
(2) Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
(3) Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
(4) Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
(5) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti tudi točka dnevnega reda, namenjena vprašanjem, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu. Odgovori na zastavljena vprašanja morajo biti podani na seji oz. najkasneje na naslednji seji.
(6) Predsednika občinskega sveta v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik z vsemi njegovimi pristojnostmi in obveznostmi.
14. člen
(1) Seje občinskega sveta so javne.
(2) Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
(3) Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se, na zahtevo občinskega sveta, dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
15. člen
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
(3) Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, če tako določa zakon ali ta statut, oz. če tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
16. člen
Do sprejema poslovnika občinskega sveta, ki ga občinski svet sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov, velja začasni poslovnik občinskega sveta, ki ga je svet sprejel na seji dne 23.12.1994 inje objavljen v Ur. I. RS, štev. 6/95.
17. člen
Občinski svet ima dva odbora :
- Odbor za makroinfrastrukturo, Odbor ima predsednika in 8 članov.
- Odbor za družbene dejavnosti, Odbor ima predsednika in 6 članov.
18. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja: - predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,
- nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
- nadzoruje delovanje občinskih javnih služb.
19. člen
(1) Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
(2) Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
20. člen
(1) Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. <
(2) Odbor za makroinfrastrukturo ima predsednika in 8 članov. Pet članov je iz vrst občinskega sveta, štirje člani pa so predstavniki občanov.
(3) Odbor za družbene dejavnosti ima predsednika in 6 članov. Štirje člani so iz vrst občinskega sveta, trije člani pa so predstavniki občanov.
(4) Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed članov občinskega sveta z večino glasov vseh članov odbora.
(5) O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki jih je predlagala najmanj četrtina članov sveta.
(6) Na glasovnici mora biti več kandidatov, kot se jih voli.
(7) Na glasovnico se uvrstijo po predlaganem vrstnem redu, kot so vložene kandidature in sicer se glasuje ločeno o kandidaturah članov občinskega sveta in kandidaturah iz vrst občanov. Izvoljeni so tisti kandidati, ki po vrstnem redu prejmejo največ glasov.
21. člen
Rok za vlaganje kandidatur za člane posameznih občinskih odborov določi, na podlagi sklepa občinskega sveta, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidature se vlagajo pri predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
22. člen
(1) Nadzorni odbor šteje predsednika in 2 člana.
(2) Nadzorni odbor imenuje občinski svet izmed občanov.
(3) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
(4) Kandidaturo lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Listo kandidatov izmed predlaganih kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(5) O listi kandidatov občinski svet glasuje tajno.
(6) V nadzorni odbor so izvoljeni prvi trije kandidati, ki so prejeli največ glasov.
(7) Predsednika odbora izvoli občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(8) Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in statutarno pravno komisijo.
(9) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in 2 člana.
(10) Občinski svet jo izvoli na svoji prvi seji izmed članov sveta.
(11) Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga najmanj četrtina članov občinskega sveta.
(12) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
- izvaja naloge v skladu z zakonom o nezdružljivosti funkcij občine Logatec z opravljanjem pridobitne dejavnosti;
- daje občinskemu svetu mnenja glede volitev in imenovanj, če s tem aktom ni drugače določeno.
(13) Občinski svet na svoji prvi seji izvoli tudi Statutarno pravno komisijo.
(14) Statutarno pravna komisija ima predsednika in 2 člana.
(15) Statutarno pravna komisija je zadolžena za pripravo predloga Statuta občine Logatec in Poslovnika občinskega sveta občine Logatec. Statutarno pravna komisija obravnava tudi vse akte, h katerim daje soglasje občinski svet in pred odločanjem o soglasju občinskemu svetu poda svoje mnenje.
(16) Statutarno pravna komisija obravnava tudi vse proceduralne zadeve na sejah občinskega sveta in svetu predlaga ustrezno rešitev.
(17) Statutarno pravna komisija je zadolžena za oblikovanje predloga za avtentično tolmačenje sklepov, pravilnikov, odlokov, statuta in poslovnika.
23. člen
(1) Župan opravlja svojo funkcijo poklicno.
(2) Na predlog četrtine članov občinskega sveta lahko občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov odloči, da župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno.
(3) Občina ima tudi enega podžupana, ki ga na predlog župana
izvoli občinski svet.
24. člen
(1) Organizacija uprave je na predlog župana določena s tem statutarnim sklepom.
(2) Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
25. člen
(1) Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, ki odloča v upravnih zadevah nal. stopnji. Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave ter strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinsko upravo vodi župan.
(3) Župan občinskemu svetu lahko predlaga, da občinski urad vodi občinski tajnik.
(4) Občinskega tajnika imenuje občinski svet na predlog župan.
26. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu in občinskemu svetu.
27. člen
(1) Naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni delavci ter upravni in strokovno tehnični delavci.
(2) Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest občinske uprave, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana, upravne in strokovno tehnične delavce. Višje upravne delavce imenuje župan v soglasju z občinskim svetom.
28. člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet, določi župan.
29. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, sklepe in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
30. člen
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
31. člen
(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan ali tajnik, ki lahko pooblastita delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
32. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
33. člen
(1) Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
(2) Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve RS.
34. člen
O upravnih stvareh iz izvirne občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v
17.03.95
skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
35. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča občinski svet. Zoper odločtiev občinskega sveta je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma organ v njegovi sestavi.
36. člen
Občinski svet lahko z odlokom' ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
37. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.
(4) Glede pridobitev in odtujitev premičnin odloča župan do višine 1.000.000,00 SIT, nad to višino pa odloča občinski svet na predlog župana.
38. člen
(1) Prihodki in izdatki za posamzne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
(2) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
(3) O najetju posojil v višini do 3 % občinskega proračuna od izvirnih prihodkov odloča župan.
(4) javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
39. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančno knjigovodska služba. Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
40. člen
(1) Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
(2) Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike, navodila in sklepe kot splošne pravne akte.
(3) Občinski svet sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
(4) Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
41. člen
(1) Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
(2) Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
42. člen
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
43. člen
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
44. člen
(1) Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
(2) Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
(3) Med prvo in drugo obravnavo predloga odloka mora poteči najmanj 30 dni.
45. člen
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2) Predlagatelj odloka mora stališča in sklepe, sprejete v prvi obravnavi, vgraditi v predlog odloka za drugo obravnavo.
(3) V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo.
(4) Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
46. člen
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
(4) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
47. člen
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
(2) Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
(3) Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj tri delovne dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
(4) Amandma lahko predlagajo osebe iz (1) odstavka tega člena v pisni obliki najkasneje v 3 delovnih dneh po prejemu gradiva za sklic seje.
(5) Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
48. člen
Amandma, členi odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih več kot polovico članov sveta, glasuje najmanj večina navzočih članov.
49. člen
(1) O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
(2) Predlog Statuta občine za prvo obravnavo pripravi Statutarno pravna komisija na podlagi sklepa občinskega sveta.
(3) Občinski svet s sklepom določi uvedbo postopka za spremembo oz. pripravo novega statuta in odloči rok za pripravo predloga statuta oziroma sprememb statuta. Če gre za postopek za spremembo statuta mora občinski svet s sklepom določiti, katera poglavja ali posamezna določila je treba spremeniti.
(4) Za sprejem statuta v ostalem veljajo tudi določbe, ki veljajo za sprejem odloka.
50. člen
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije ali na krajevno običajen način in pričnejo veljati 15 dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno.
(2) Zaradi pravočasne objave posameznega predpisa lahko župan odredi posebno izdajo občinskega glasila.
51. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega statutarnega sklepa preneha veljati Statut občine Logatec (Ur. I. SRS, 3/78 in 5/82) in Odloka o spremembi odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov Skupščine občine Logatec, o načinu volitev vodstva skupščine in zborov in izvršnega sveta Skupščine občine Logatec (Ur. I. št. 17/90, 21/90, 25/90 in 1/94) in Poslovnika občine Logatec.
(2) Odloki in drugi splošni akti Skupščine občine Logatec in Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec, ki so bili v veljavi na dan 31. 12. 1994, se uporabljajo kot predpisi občine Logatec, če niso v nasprotju s tem statutarnim sklepom.
(3) Podeljeni mandati oz. imenovanja predstavnikov v organe upravljanja javnih zavodov ter v druge organe, ki jih imenuje svet se podaljšajo do sprejetja statuta oz. najdlje do imenovanja novih predstavnikov oz. do izteka njihovih mandatov.
52. člen
Ta statutarni sklep se objavi v občinskem glasilu in prične veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1.1.1995 dalje, do sprejema statuta.
Štev.: 013-2/94 Datum: 19.1.1995
župan občine Logatec Stanislav BRENČIČ
Občinska volilna komisija s sedežem v Občini Logatec je na podlagi 41 .člena, in prvega odstavka 107 člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS štev.72/93, 7/94 in 33/94) na 11. redni seji dne 20. decembra 1994 na podlagi zapisnikov volilnih odborov ugotovila:
I.
V drugi krog volitev za župana občine Logatec sta se na podlagi volilnega izida volitev županov z dne 04.12.1994 uvrstila naslednja kandidata:
1. Stanislav Brenčič
2. Anton Antičevič
II.
Na dan 18.12.1994 je bilo vpisanih v volilni imenik 7392 volilcev. Glasovalo je 4431 ali 59,94 % vpisanih volilcev. Veljavnih je bilo 4303 glasovnic. Kandidata sta dobila naslednje število glasov:
1. Stanislav Brenčič 2341   ali   54,40 %
2. Anton Antičevič 1962   ali   45,60 %
III.
Za župana Občine Logatec je bil v drugem krogu volitev za župana izvoljen Stanislav BRENČIČ, rojen 08.04.1950, stanujoč Logatec, Notranjska 29b, po poklicu strojni tehnik.
Predsednik Občinske volilne komisije Tomaž SMRTNIK l.r.
Logatec, 20.12.1994 Štev.: 008 - 2/94
Dogajalo se je še v decembru
Kar nekaj kulturnih dogodkov se je izmuznilo Logaškim novicam - deloma zaradi tega, ker manjka dopisnikov, deloma zaradi tega, ker pač Novic vse od konca lanskega leta ni bilo več na svetlo.
Otroški živ - žav na šoli v Rovtah
Na novi šoli v Rovtah so decembra že drugič slavili. Ob prizadevanju inž. Pavla Kranjca in Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec so svečano izročili namenu novi otroški vrtec. Ob sodelovanju otrok, ki so pripravili svečanost, je spregovorila državna sekretarka z ministrstva za šolstvo mag. Teja Valenčič in prostore tudi odprla. Dosedanji prostori vrtca v edinem rovtarskem bloku (ki kazi ta prijazni kraj) so postali pretesni, in tako bo vrtec, ki je mnogo lepši, prikladnejši in lahko sprejme več otrok, zadostoval potrebam kraja.
Otroci so, na presenečenje, izdali za to priložnost celo svoje glasilo. Nekaj prispevkov objavljamo tudi v tej številki Novic.
Albin Čuk
Karaoke za naše otroke
Na Štefanovo smo imeli priložnost prisostvovati prireditvi, namenjeni najmlajšim (seveda, tudi starejših ni manjkalo), ki ga je v razvedrilnem smislu pripravila Martina Comino v sodelovanju z logaško ZKO. Prisrčno pripravljen program, ki ga je z veliko domiselnosti vodila Danica Ložnar -Kranjc, je bil kot nalašč pripravljen za sproščen nastop mladih plesalcev, pevcev, skratka, mladih, ki jim ni nerodno nastopiti pred občinstvom. Le malo časa je bilo treba, da so se otroci odločili in navadili otroških plesov, nastopanja na modni reviji, petja v stilu karaok; skratka, bilo je enkratno!
A.Č.
Violončelist in pianistka na GM odru
Vpredbožične dni se je nagnetlo veliko kulturnih dogodkov, med katerimi je treba vsekakor omeniti koncert dveh mladih umetnikov - violončelista Milana Hudnika in pianistke Hermine Jerman. Koncert je organizator - Glasbena šola Logatec (za idejo veljajo čestitke!) - izbral iz serije koncertov CM Oder, v kateri nastopajo najboljši slovenski glasbeniki, in jo organizira Glasbena mladina Slovenije.
Oba mlada glasbenika sta končala študij na ljubljanski Akademiji. Skupaj igrata že pet let, udeležujeta se tekmovanj, izpopolnjujeta se na tečajih in koncertirata.
V dvorani glasbene šole je tako 16. decembra sicer maloštevilna publika (glasbena šola se bo morala lotiti tudi trenja oreha, ki se mu pravi vzgoja koncertne publike, a o tem kdaj drugič) poslušala odlične izvedbe tehtno izbranega glasbenega čtiva: za uvod Adagio in Allegro op. 70 Roberta Schu-manna, leta 1849 napisano delo, ki poslušalca očara najprej s pripovednim melosom, v drugem delu pa z ognjevitim zanosom. Posebno v spominu je ostala izvedba Ekspresije za violončelo in klavir skladatelja Igorja Štuhca. Za konec prvega dela smo poslušali še odlično izvedbo Variacij na slovaško ljudsko pesem Bohuslava Martinuja, napisanih leta 1959 samo nekaj mesecev pred skladateljevo smrtjo.
V drugem delu koncerta smo slišali Sonato za violončelo in klavir op. 119 iz leta 1949 skladatelja Sergeja Prokofjeva. Violončelist Milan Hudnik in pianistka Hermina Jerman sta v njej pokazala vso svojo umetniško dozorelost, saj delo od izvajalcev zahteva večkrat značilne menjave tempov in razpoloženj pa tudi izjemno usklajenost glasbil.
Bil je koncert, kakršnih si želimo še! Že res, da radi prisluhnemo domačim glasbenikom in pevcem ... Želimo in zaslužimo pa si tudi vrhunske glasbene poustvarjalnosti. Ob njej in z njo se bomo vzgajali (morda nekoč ne bomo več ploskali med stavki sonate, na koncert pa bomo prihajali pravočasno) in se plemenitih.
N.B.
Dedek Mraz v snežnem zametu
Dva dni pred premiera glasbeno plesne predstave je zapadlo toliko snega, da so še odrasli zmajevali z glavami in otroke prepričevali, da letos dedka Mraza ne bo. Ampak snežni plugi so očistili zametene klance, otroci pa so dedku Mrazu s petjem, plesom in igranjem v dvorani Narodnega doma kar po telefonu krajšali čas.
Predstavo so po scenariju Bojane Levinger pripravili pevci Mlajšega mladinskega zbora Osnovne šole Tabor. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah Zdravka Novaka. Štiri pravljične predstave: dve namenjeni učencem nižje stopnje obeh osnovnih šol in malim šolarjem (22. decembra), dve pa predšolskim otrokom (27. in 28. decembra 1994), so bile mladim pevcem velik ustvarjalni izziv. Že petje samo je od njih zahtevalo popolno zbranost, ko pa je bilo treba dodati še gib - ples, igro, kostume in masko, je bil za male pevce to ustvarjalni napor, ki ga je težko opisati. A pevci so pravljično zgodbo izvedli tako profesionalno kot bi bili pravi gledališčniki. In glej ga, zlomka! Tudi njim so se svetile oči, ko je na oder stopil čisto pravi dedek Mraz - tisti iz snežnega zameta, in jih pohvalil za njihovo odlično petje in igranje.
N.B.
Adoramusov božični koncert
Na Štefanovo so mladi pevci, vsekakor mnogo mlajši od tistih v mešanem zboru Društva mladih glasbenikov, pripravili izjemno dopadljiv koncertni večer. Z veseljem zapišem, kar sem moral zapisati menda ob vseh njihovih dosedanjih koncertih, da, namreč, zbor izredno hitro napreduje v kakovostnem, pa tudi repertoarnem pogledu.
Marjan Grdadolnik je v prvem delu koncerta z zborom odpel splet znanih, pa kar zahtevnih božičnih pesmi. Kadar so se basi zvonko oglasili, je imel zbor že kar zrel zven.
Pod vodstvom Mihaele Gostiša se je prvič koncertno predstavil Cerkveni otroški pevski zbor. Za začetek kar spodbudno.
V drugem delu zborovega koncerta, kjer so prevladovali tuji avtorji in pretežno tudi angleška besedila, je zbor pokazal, kaj zmore. S skladbo Flovver Carol - Božična pesem o roži - je posegel po že zelo zahtevnem zborovskem čtivu. Lepo so se oglašali solisti (Lucija Čeme, Mihaela Gostiša, Janez Gostiša in Benjamin Možina). Kot solista sta se pri dveh drugih skladbah oglasila še Barbara Pire in Bojan Maček.Odmevna je bila tudi izvedba živahnejše angleške Slava Bogu na višavah.
Ni bilo prav vse najboljše, a spodrsljajev se pevci in zborovodje sami še preveč dobro zavedamo, da bi nas moral na to kdo posebej opozarjati.
Sodelovali so tudi instrumentalisti: organistka Gabi Nagode, klaviaturist Janez Gostiša in ksilofonist Gašper Peršl ob mešanem zboru, ter klarinetist Tilen Kranjc ob otroškem zboru. Koncert je galantno povezoval Marko Škrlj.
Jago
Mažorete in novoletno vzdušje
Prijetno oblikovano vabilo je konec decembra v dvorano Narodnega doma v Logatcu privabilo staro in mlado, da se ob pesmih in plesih razveseli pred novoletnim praznovanjem. Plesalke različnih starostnih skupin so odplesale vaje s palicami, obroči in lučkami.
Greta Kralj, ki je prireditev povezovala, je ob koncu kar s težavo privabila na oder skromno Vero Tratnik, vztrajno organizatorko, koreografinjo in "deklico za vse" mažoretne skupine, ki je zaslužna, da se dejavnost mažoretk ohranja in da je prireditev postala že kar tradicionalna.
A.Č.
Limonovec Anice Perpar
Pesniško zbirko Limonovec Anice Perpar, učiteljice na osnovni šoli Tabor v Logatcu, nam je 11. februarja v logaški knjižnici predstavil profesor in knnjiževnik Denis Poniž. Pesniško zbirko sestavljajo povečini pesmi, ki govore o navidezno preprostih, vskadanjih "znanih" stvareh. Že to, da je zbirka posvečena očetu in materi in da se v njej prepletajo spomini do današnjih občutenj, ki postajajo vse bolj realna, kaže širino te pesniške zbirke. Njena pesniška razmišljanja sta dopolnili njeni hčerki z recitacijami posameznih pesmi.
Zbirko je izdala Mohorjeva založba v Celovcu, ilustriral pa jo je Vid Sark, študent Akademije za likovno umetnost. Pesniška zbirka, njena druga, je torej med nami. Odpira se nam in -  čeprav so njene
pesmi tiskale razne literarne revije in so jih poznali predvsem otroci - nam ponuja pesniške neznanke Anice Perpar.
Premišljam, kdaj in od kod ji pesniški navdih - morda iz šolskih dnevnih skrbi, morda iz prečutih nočnih ur v iskanju navdiha. Mogoče ne bi smel in ne mogel reči: "našel sem!", pa vendar se ponuja spoznanje, skrito in vendar prisotno v njeni pesniški zbirki. Naj ga tudi preberem:
"Jo najdem. Dolgo pestovano v tišini.
Besedo. Od nekdaj jo duša pozna.
Iz neprisotnosti še druge kličem. Med njimi bom doma."
Albin Čuk
Knjižnica Logatec obvešča, da je odprta
ob ponedeljkih
in sredah od 9. do 19. ure,
ob torkih, četrtkih
in petkih od 13. do 19. ure.
Urnik je spremenjen zaradi obveznega računalniškega evidentiranja knjižnega gradiva.
Ravnateljica Alenka Furlan
M ZIN in fotografije leta
9. marca je revija M ZIN podelila nagrade za fotografije leta avtorjem, ki se samostojno ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo in študentom, ki se na to šele pripravljajo. Med 5 nagrajenci prve skupine je bil tudi Andrej Žigon - za odslikovanje ruralnega okolja, kot je bilo slišati v poročilih.
Andrej že vrsto let s svojim fotografskim očesom zapisuje trenutne podobe vsakdanjika in, predvsem, ljudi. Posnetke razstavlja, z njimi je opremljen letošnji "Logaški" koledar. Izkupiček namenja projektu "Slovenska vas" na Madagaskarju.
V prihodnji številki Novic bomo objavili daljši literarni prispevek tega vse bolj znamenitega posebneža, pesnika, pisca krajših proznih del. Za danes pa objavljamo eno tematsko značilnih fotografij, kakršne so bile nagrajene.
|.G.
Koncert za praznik
V letošnjem februarju se je zvrstilo lepo število prireditev v počastitev našega kulturnega praznika. Programe so pripravili: vse osnovne šole, pa društva, vsakdo pa je na svoj način počastil spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Žal pa letos (še) niso bila podeljena Februarska priznanja, čeprav so bila razpisana in čeprav so bili tudi oblikovani predlogi.
Med prvimi velja omeniti letni koncer Logaškega okteta, ki je tudi letos dostojno počastil slovenski kulturni praznik in pripravil bogat spored pesmi na Prešernove tekste in skladb bratov Ipavec, ki so poslušalcem segle do srca. Oktet je pel pod vodstvom Janeza Gostiša.
Ob oktetu je nastopil z izborom svojih uspešnic tudi ženski nonet AEDA iz Cerknice, ki ga vodi Alenka Šuster.
Večer je še popestril dramski
igralec Jurij Souček s Prešernovimi pesmimi in pridigo Janeza Sve-tokriškega. Že vrsto let nastopa z oktetom kot povezovalka programa Melanija Šter, ki je tudi tokrat predstavila nastopajoče in v razgovoru z igralcem   Součkom razkrila njegov
smisel za humor in vsestransko prilagodljivost gledališkega igralca in dobitnika Borštnikovega prstana.
Albin Cuk
Iščemo prav vas?!
Preberite resno!
Občinski svet je na svoji zadnji seji zavrnil županov predlog za sistemizacijo delovnega mesta ani-matorja za kulturo in turizem in ga prepustil "boljšim časom". Dotlej naj bi delo animatorja reševali z delavcem na javnih delih.
Da bi vsaj takšna rešitev zaživela (možnost imajo vsi tisti, ki so vsaj 6 mesecev prijavljeni na Zavodu), naj se interesenti prijavijo na občini, seveda, če imajo vsaj višjo
izobrazi«) in nekaj izkušenj na kulturnem in turističnem področju. Možnost prijave imajo tudi drugi občani, ki si žele tega dela (mogoče celo plačanega), še boljše pa bi bilo, da se priglasijo iz golega navdušenja, da bi delo opravljali zastonj.
Prijave z vizijo bodočega kulturnega in turističnega razvoja Logatca sprejema občina Logatec, Tržaška 15, do letošnjega 1. aprila.
ZKO Logatec
Ko poletijo lastovke
(Ali ko popraznujemo samo naš praznik)
Kot pravcata napoved lepega pričakovanja so poletele po odrskem obnebju tri jate lastovk tistega večera, ki ga je gornjelogaška šola namenila počastitvi Prešernovega dne; bilo je pač na predvečer samo našega praznika.
Prva jata je napovedala radožive pevce otroškega in mladinskega zbora, ki ju vodi Zdravko Novak. Druga jata je napovedala iskrive mlade muzikante logaške Glasbene šole.
Tretja jata pa je napovedala recitatorje, ki bi radi pojezdili bel oblak in bili pticam enaki, kot pravi naša pesnica Anica Perpar. Prav šopek njenih pesmi za otroke je zadišal z vonjem po mladostnem, po radovednem, po razigranem, po vznemirljivem, sploh po lepem v nas in zunaj nas.
Nasledstvo Prešerna, ki mu je bila prireditev namenjena, nasledstvo živi z nami, kot živi z nami poet, ki nam je zlil najplemenitejši pesniški venec. V nasledstvo pa se vživlja vse bolj tudi naša pesnica, ki s svojim Limonovcem (pesniška zbirka, pravkar izšla pri celovški Mohorjevi družbi) tke bogastvo slovenskih literarnih pajčevink.
Res dostojno prireditev sta zavzeto pripravila Bojana Levinger in Zdravko Novak.
Maš
Lokarjev večer
O življenju in delu pesnika Franceta Lokarja
Sredi februarja smo si v župnišču v Gor. Logatcu lahko ogledali celotno literarno bero pokojnega duhovnika, pesnikain pisatelja Franceta Lokarja. Večer je pripravil g. Stanko Nagode s kvintetom "Pomladni odmev".
France Lokar je 11 let, od 1970. do 1981., živel in delal v župniji Gor. Logatec. Med logaškim župnikovanjem je izdal kar 5 pesniških zbirk: Ko pelin cveti, Rdeče in sivo, Dolina brez imena, Kmet in Razdejana gnezda. Čeprav je bil v tem času izredno plodovit, pa je njegovo obširno delo -12 pesniških zbirk, ob še drugih proznih tekstih - premalo znano.
Po skupnem maševanju stiškega opat g. Nadraha in arhidiakona g. Merlaka, so njegovo delo predstavili v župnišču na spominski akademiji prof. France Pibernik, opat dr. Anton Nadrah in arhidiakon dr. Ivan Merlak; slednji je predvsem orisal delovanje nekdanje škofijske gimnazije in njene učence, med katerimi je bil tudi g. Lokar. Večer so še popestrili recitatorji z odlomki iz bogate Lokarjeve pesniške zakladnice ter pevci Pomladnega odmeva.
Spremno besedo je k celostni podobi pesnika Lokarja oblikovala in posredovala ga. Jožica Nagode, pregled celotnega Lokarjevega opusa pa je strnil g. Stane Nagode, ki je lani prejel Februarsko priznanje za podobno delo, ki ga je posvetil Ivanu Albrehtu.
Razstava je bila odprta le dva dni. Morda bi bilo prav, da se znova postavi v prostorih Logaške knjižnice.
Albin Čuk
Andrej - pogumno naprej!
Vztrajni in neumorni fotograf in pesnik ter zbiralec sredstev za Slovensko vas na Madagaskarju je v nedeljo, 12. februarja pripravil na Šentjoštu razstavo fotografij in svoj pesniški nastop v sodelovanju z domačim KUD. Andrej je izkupiček prireditve spet namenil Slovenski vasi, kjer deluje misijonar Pedro Opeka.
Andrej Žigon vztrajno vodi akcijo za zbiranje sredstev, ki so namenjena gradnji Slovenske vasi. Kdorkoli more kaj prispevati, naj svoj dar nakaže Medškofijskemu misijonskemu svetu Slovenije na račun št. 50100-620-133 05 1014110-328383, z namenoom nakazila: za Pedra Opeka (Akcija A. Žigona), Andreju pa pošlje fotokopijo nakazila, da ga bo vpisal med darovalce.
A.C.
'Strogo zaupno"
Ne! In še enkrat ne!
Naslov le ni tako strogo zaupen, da bi bilo potrebno šepetanje o vsebini komedije Marca Camulletija s tem naslovom. Odigrali sojo člani dramske sekcije ŠKD Vrh v osnovni šoli na Vrhu sv. Treh kraljev 4. in 5. februarja. Obakrat nabito polna dvorana nas sili v dvom, ali smo v Logatcu sposobni vsaj polovično napolniti dvorano in dati priznanje mladim igralcem z Vrha.
Načrtovana ponovitev predstave v Logatcu je februarja zaradi bolezni v skupini odpadla, igralci pa se nam bodo predstavili v soboto, 18. marca, ob 20. uri. Dotlej imamo res nekaj možnosti za medsebojno šepetanje in nato za ogled predstave, saj je to le komedija in ne politika.
A.Č.
Tudi v Sibiriji so kraške jame
Miran Nagode
V prejšnji številki smo napovedali daljši zapis o logaški jamarski odpravi v Sibirijo. Danes objavljamo prvi del.
Rusija, največja država bivše Sovjetske zveze, je dežela, ki jo je komunizem zavil v tančico, skozi katero se je v preteklosti le malo videlo in slišalo. V podobi Sibirije, ki sem si jo bil ustvaril, so prevladovale puste ledene ravnine, v kožuhe zaviti ljudje in številne rdeče pobarvane parole o zmagi delavskega razreda. Stvari pa so se s perestrojko bistveno spremenile. Sence neustrašnih KGB-jevskih policajev, ki so se neslišno plazile za vsakim, ki bi lahko škodoval državi, so izginile. Rusija se je odprla in po njej se lahko giblješ tako kot po vsaki drugi evropski državi; razlika je le v tem, da je potepanje po Rusiji mnogo bolj vznemirljivo, saj je vsak korak korak v novo, še ne odkrito.
Raziskovati deželo, ki zavzema skoraj pol sveta, ni mogoče brez dobrih priprav in pomoči prijateljev. Ena redkih stvari, ki pri jamarstvu ni umazana, je prav prijateljstvo. Če imaš torej prijatelja v Moskvi je, logično, da se ga boš spomnil vsaj takrat ko potrebuješ streho nad glavo. Če pa imaš še enega v Irkutsku, mestu sredi Sibirije, se boš spomnil tudi nanj in mu ponudil priložnost, da ti pomaga.
Iz prijateljskih vezi z ruskimi jamarji ter želje, raziskovati in spoznavati kras tudi v daljnji Sibiriji, je oživela rusko-slovenska odprava v okolico Bajkalskega jezera. Potepali smo se lansko poletje, natančneje od 24. julija do 25. avgusta. V odpravi smo bili: mag. geografije Andrej Mi-hevc s svojo družino, (on je bil tudi največji "krivec" za našo odpravo), dipl. geolog Bojan Otoničar z Vrhnike, dipl. geograf Igor Šebenik iz Idrije in Miran Nagode.
V Moskvi smo izkoristili gostoljubje Vladimirja Kiseljova. Nastanjeni smo bili v njegovem domu (njegova družina je bila medtem na počitnicah, on sam pa na raziskovalni ekspediciji ruskih jamarjev).
Do središča mesta, od katerega smo bili oddaljeni približno 30 km, smo se vozili z znamenitim ruskim metrojem. Kaj je tako posebnega na njem? Neverjetno lepo zgrajene postaje, ki so jih oblikovali znameniti umetniki tridesetih let. Stene postaj so obložene z marmorjem, polne so kipov, mozaikov, slik na barvastem steklu in drugih poslikav. Metro je posebnost tudi zaradi izredno globokih postaj. Zmogljivost je zelo velika, dnevno prepelje okrog pet miljonov potnikov. To je bila zame prva znamenitost Moskve, še zdaleč pa ne tudi zadnja.
Rdeči trg, središče vseh dogajanj v Moskvi, je kljub temu, da so z njega odstranili vsa udarna gesla komunizma, še vedno rdeč. Rdečico mu daje rdeč, iz opeke leta 1480 zidan kremeljski zid, pred katerim v rdeči grobnici počiva Vladimir lljič Lenin. S konca sta kakor stražarja postavljena na eni strani znamenita cerkev Vasilija Blaženega z devetimi živobarvnimi kupolami, na drugi strani pa je rdeči Zgodovinski muzej. Za kremeljskimi zidovi ne najdeš samo velike kongresne dvorane, ki sprejme 6000 obiskovalce v in v kateri nastopa tudi slavni Bolšoj teatr. Tu so še trije ruski sabori - cerkve, vse tri poslikane s freskami in ozaljšane z zlatimi zvoniki. Obiskovalec tudi ne more mimo dveh rekorderjev: prvi, Car top je znamenit zaradi kalibra -
890 mm meri premer cevi - iz njega pa niso nikdar ustrelili, saj zaradi ogromne mase krogle ni bilo povsem jasno, če bi odletela krogla ali bi razneslo top; drugi pa je 220 ton težak Car zvon, ki tudi ni nikoli zapel - zaradi požara v Kremlju se je leta 1737 od zvona odlomil 20 ton težak kos, kar je zvon obsodilo na večni molk.
Tudi univerza, ki nosi ime po ruskem znanstveniku Lomonosovu, sodi med rekorderje z zakladnico znanja, iz katere črpa ves svet.
Slovenca je moč srečati kjerkoli na svetu, zato ni razloga, zakaj ga ne bi srečal tudi v Moskvi. Jože Kastelic z Dolgega mostu pri Ljubljani dela v Moskvi že tretje leto in se pripravlja ustanoviti lastno podjetje. Jože nam je s svojim avtom, ki ima logaško registracijo, prepeljal opremo na železniško postajo Jaroslavski vakzal, kjer smo vstopili na vlak znamenite Transsibirske železnice. Transsibir-sko železnico so začeli graditi leta 1891 in v 14 letih povezali vzhod z zahodom. Železnica nima prav nič skupnega z romantičnimi popotovanji, s katerimi jo v zadnjem času odslikujemo. Zgrajena je bila zato, da poveže z rudami bogati vzhod z gosteje naseljenim in za življenje primernejšim zahodom. Proga od Moskve do Vladivostoka je dolga 7416 km. Po njej smo se peljali do 5200 kilometrov (ali 88 ur vožnje) oddaljenega mesta Irkutsk ob Bajkal-
Samanska skala, biser Bajkalskega jezera
sadja pa pretežno samo maline, ribez in borovnice.
Po 23 urah vožnje se približamo Permu (mestu po katerem se imenuje doba zemeljske zgodovine) in s tem, seveda, gorovju Ural. Ja. Ural že -tisto spredaj, tisto je pa bolj tako -tako. Vsaj tod, kjer smo se vozili mi, ni o kakšnem gorovju ne duha ne sluha. Na vso moč smo se trudili, da bi kje opazili kakšen malce strmejši hrib, a smo ostali razočarani. Ural, kot eden najstarejših gorskih grebenov, se je med Permom in Sverd-lovskim že tako razlezel, da je vzpenjanje in spuščanje zaznal le višinomer na uri.
1 777 km vzhodno od Moskve, na vzhodni strani Urala, približno40 km pred Sverdlovskim, stoji znameniti obelisk, ki oznamuje mejo med Evropo in Azijo. Sverdlovsk pa ima tudi drugo ime. Leta 1720 so mesto poimenovali Yekaterinoburg po cesarici Katarini I. In tako je bilo do 16. julija 1918, ko so ubili cesarja Nikolaja, njegovega sina in štiri hčere, jih sežgali in pepel stresli v rudniški jašek. Organizator poboja je bil neki boljševik Sverdlov, ki je bil za vse skupaj nagrajen s tem, da se je po njem poimenovalo mesto.
Onstran Urala se svet popolnoma zravna in bele breze se raztezajo na stotine kilometrov daleč. Kako zares ravno je, tam za Uralom, pove podatek, da ima reka Ob na svoji 2000 km dolgi poti vsega pičlih 100 m
skem jezeru. 88 ur vožnje, ampak na vsaki postaji do minute natančno po voznem redu. Ni mi jasno kako ruski železnici to uspe; še manj pa mi je jasno, kako uspe naši železnici od Ljubljane do Logatca pridelati 10- in večminutno zamudo.
Vozili smo se z vlakom drugega razreda, karte pa so nam kupili gostitelji, zato smo zanje plačali polovično ceno (80 USD). Ne glede na razred je potovanje dovolj udobno. Vagon je razdeljen na ku-peje, v katerih so štirje ležalniki. Čez dan na vlaku obratuje restavracija, kjer je moč za malo denarja dobro jesti. Poleg tega pa ima vsak vagon kotliček z vrelo vodo. V Rusiji popijejo ogromne količine čaja in zdaj sem prepričan, da bi lažje zdržali vožnjo brez ležalnika, kot brez čaja.
Vlak se ustavi le v večjih mestih. Najdaljši postanki so dolgi 20 minut in takrat imaš možnost, da si "pretegneš" noge s hojo po peronu in si medtem kupiš tudi kaj za pod zob. Izbira pa ni prav pestra, saj je krompir podlaga skoraj vsaki jedi. Tako smo jedli tudi palačinke, polnjene s krom-pirjem; kot zanimivost pa naj omenim semena sibirskega bora, od
padca! Kljub temu pa so veletoki Volga, Irtiš, Ob, Jenisej in Lena ogromni rezervoarji energije, ki jo iz številnih elektrarn pošiljajo daleč naokoli. Največja med njimi je na reki Jenisej. Moč te velikanke je 5 milijonov kilovatov, kar je skoraj desetkrat toliko, kot jo daje jedrska elektrarna v Krškem. Imajo pa vsi rusk veletoki "napako": kot nalašč vs tečejo proti severu, kjer je vode že tako dovolj, namesto da bi tekli prot jugu, kjer je primanjkuje. Pa so rusk strokovnjaki zato pripravili projekt, kako bi reke speljali na jug! Na srečo je ostalo le pri projektih.
Po oseminosemdesetih urah vožnje končno isztopimo. Naše ure, naravnane po moskovskem času, kažejo 9:00. V Logatcu je šele sedem zjutraj, v Irkutsku pa že dve popoldne. Kako prostrana je Rusija, si kranjski Janez, ki vidi z enega na drug konec svoje države, že če stopi na krtino, zelo težko predstavlja.
(nadaljevanje in konec v naslednji številki)
"Ko srca bolečina je prehuda, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije: zakaj več tebe, očka, ni!"
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in brata
Antona Dolničarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili so-žalje, darovali cvetje, sveče, denar in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala za pomoč g. Tonetu Levingerju, g. župniku Tonetu Komparetu za svečani pogrebni obred in Logaškemu vokalnemu kvartetu.
Vsi njegovi.
Ob izgubi naše drage mame
Vere Petrovčič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožaje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. jozetu Skvarču za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala pa g. župniku za opravljeno pogrebno mašo in obred.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
Marjetke Dolenc
roj. Jurca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani in ji ob težki bolezni pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Ivanke Korene
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožaje, darovano cvetje in sveče ter kakorkoli izkazano pomoč, in vsem, ki ste se od nje poslovili doma in na pokopališču. Zahvaljujemo se g. dr. Jožetu Skvarču za dolgoletno zdravljenje, ge. dr. Bla-gici Džaičevi za nujno pomoč, gospodu župniku za opravljeno pogrebno mašo in pogreb ter pevcem Okteta za zapete žalostinke.
Vsi njeni.
"Sreča človeka je, da ne ve: kaj mu je, kaj je. Da mu je zaklenjeno, kar mu je namenjeno."
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ata
Jakoba Mezeta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Jožetu Skvarču za pomoč v času bolezni, gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem Pomladnega odmeva, ki so ga s pesmijo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete
Ivanke Brenčič
se za zdravljenje v času njene bolezni najlepše zahvaljujemo dr. Blagici Džaič. Stanovalcem jačke 2, kolektivu Konfekcije Logatec, družini Lavrič, sorodnikom in znancem pa za izkazano pozornost iskrena hvala.
Vsi njeni
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Ob obilici prireditev ob koncu lanskega leta smo v Domu upokojencev na Vrhniki v januarju imeli "zatišje", saj smo praznovali le rojstne dneve in jubileje bivanja v domu. Februar pa smo pričeli s kulturno prireditvijo.
Obisk pevskega zbora Adoramus iz Logatca
Na Svečnico, 2. februarja, so nas obiskali pevci pevskega zbora Adoramus. V skoraj za uro dolgem programu so nam peli različne cerkvene pesmi, nazadnje smo skupaj zapeli še dve narodni: Kje so tiste stezice ter Prišla bo pomlad. Bilo nas jeza polno dvorano, upamo, da so bili pevci zadovoljni z obiskom in s pozornostjo poslušalcev.
Za njihovo odlično petje smo se zahvalili z darilom, ki je delo naših rok. Domenili smo se, da nas pevci kmalu spet obiščejo.
Janko
P.S.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem Logatčanom, ki so v letu 1994 nastopili pri nas: mešanemu pevskemu zboru Društva mladih glasbenikov, pevskemu zboru Druš-
tva upokojencev in Društva invalidov    ter Marijini legiji in skupini Nazaret.
ZAHVALA
Ob izgubi tete, svakinje, sestrične
Fani Vilar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče. Se posebej pa se zahvaljujemo gospe Lidiji Obreza, sestram doma Marije in Marte, vsem iz skupine Karitas ter dr. Jožetu Skvarču. Hvala g. kaplanu za opravljeni obred.
Vsi njeni.
"Nikoli ne veš, kaj lahko se ti zgodi, zato pripravljeni bodimo vse dni.
Spomin na te oko nam zarosi, zaman te čakamo, a tebe, Edi, ni!"
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil
Edo Grdadolnik
Hvala vsem od blizu in daleč, ki ste prišli ob znaku sirene na kraj nesreče, ko je v plamenih ugasnilo njegovo življenje. Posebna zahvala sorodnikom in sosedom, ki so nam v tem trenutku izredno pomagali. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, vsem za darove sv. maš, cvetja in sveč, pevskemu zboru za petje, gasilcem za častni sprevod, Toniju Artaču in Jožetu Tušarju za poslovilni govor. Hvala pogrebcem, njegovim prijateljem in sošolcem za prižiganje sveč in polaganje šopkov na kraju nesreče. Iskrena hvala za izrečeno sožalje in vsem, ki ste se v tako velikem pogrebnem sprevodu z nami v tihi v žalosti v srcu poslovili od pokojnika.
Vsi njegovi.
"Pomlad prišla bo na naš vrt, in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla, in jokala, ker te ni."
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
Gabrijela Dolenca
iz Žibrš 29
se iz vsega srca zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Zoranu Vodopivcu za hitro pomoč in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvaležni smo še posebej vsem, ki ste v najtežjih in bolečih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Marije Korenč
p.d. Kramarjeve mame iz Logaških Žibrš 16
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in sveče, za številne izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala velja dr. Jožetu Skvarču za njegovo dolgoletno skrb in zdravljenje na domu. Lepa hvala tudi g. župniku Vladimirju Jaksetiču za darovano mašo in opravljen pogrebni obred, ter pevcem Logaškega vokalnega kvarteta za zapete žalostinke.
Vsi njeni.
GOZD d.o.o.
Poslovna enota Gozdarstvo Logatec Tovarniška 10, 61370 Logatec Tel.:(061) 741-277, Fax: -741 228
Vse lastnike gozdov obveščamo, da odkupujemo les po naslednjih cenah:
sortiment
odkupna cena za m i
■ hlodi smreka/jelka F ki. v lubju 13500 SIT • hlodi smreka/jelka I. ki. v lubju 9540 SIT
- hlodi smreka/jelka II. ki. v lubju 7020 SIT ■ hlodi smreka/jelka III. ki. v lubju 5310 SIT
- celulozni les iglavcev v lubju   2700 SIT
- manipulativni les igl. (nagnit les, kratki debeli kosi koreničnika) 2000 SIT
- Embalažni les iglavcev 3400 SIT
hlodi bukev F hlodi bukev L hlodi bukev I ki.
17550 SIT 12600 SIT 9450 SIT
■ hlodi bukev II ki. • hlodi bukev III ki. drva bukev
7200 SIT 5400 SIT 3000 SIT
Rok plačila za odkupljen les je 15 dni po odpremi.
Vsem lastnikom gozdov nudimo tudi odkup lesa na panju.*
Sečnjo in spravilo lesa opravimo kvalitetno in v skladu s strokoter v dogovorjenem roku.
Strokovno izvajamo tudi vsa gozdnogo-
jitvena dela
Vsa dela izvajamo po konkurenčnih cenah
Poleg tega opravljamo tudi gredarska dela pri vzdrževanju cest, in pripravi dvorišč za asfaltiranje itd.
Vse informacije dobite osebno na sedežu poslovne enote Logatec, Tovarniška 10ali po telefonu (061) 741-277.
Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice
Logatec naravno križišče cestnih povezav in "Keltika"
Pavle Mihevc
Kdo naj razmišlja namesto nas tudi o izrabi našega prostora?
Z zadovoljstvom lahko pritrdimo idrijskemu županu Samu Bevku (Delo, 24.2.1995), ko ugotavlja, da se je med Idrijčani, Cerkljani, Logatčani, Tokminci in Kobaridci prijela zamisel o "Keltiki" (Cesta Kalce - Robič).
Prizadevanja sosedov so jasna. Vendar težnje Idrijčanov in Cerklja-nov za temeljito obnovo magistralne ceste M 10-10 (Keltike) ne bi smele mimo prizadevanj sosedov.
In kako o Keltiki razmišljamo v občini Logatec?
Najprej razumemo, da je iskanje odgovora razvojno - strateške narave. Sodobna magistalna cesta bi namreč pomenila pomembno spodbudo za razvoj celotne občine Logatec ter za osrednji in zahodni del še posebej. To dejstvo je še posebno pomembno ob spoznanju, da je vsa povojna leta območje Hotenjske doline s Hotenjci in prebivalci vasi v zaledju živelo tiho življenje odrinjenega podeželja.
Za te ljudi in prostor so imele takratne v mesta zazrte oblasti premalo posluha.
S predlagano obnovo omenjenih cestnih povezav se ta naravno dokaj ohranjeni prostor odpira mnogim dobrim in slabim vplivom, ki jih prinaša razvoj. Prav je, da se tega pravočasno zavemo.
Pričakovati je, da bo ves ta prostor, opremljen in dobro prometno povezan, približan večjim urbanim središčem. Vse to je lahko pomemben lokacijski dejavnik za razvoj šte-
vilnih dejavnosti, ki se zaradi zaostrenih pogojev in pomanjkanja zemljišč umikajo iz večjih središč.
Pred stihijo in nenačrtnimi posegi, ki so pričakovana posledica takega
strukcijami pravočasno, npr., kot "obvezno republiško izhodišče" zaščitili "kot državni interes". Hkrati bi morali biti načrtovalci pravočasno opozorjeni na pričakovane konflikte med (z)
razvoja, se je treba zavarovati z izdelanimi in strokovno podprtimi jasnimi pogledi v prihodnje in s strožjim nadzorom nad posegi, ki jih naj ne bi vodila tolikokrat prevladujoča kratkoročna lakota po hitrem dobičku.
Primerjana "temeljita obnova" ceste M 10-10 (Delo, 24.2.1995), predvidena s študijo Republiške uprave za ceste, nakazuje posege v prostor obstoječe cestne trase. Kje in za kakšne spremembe gre pa bi moralo biti vsaj okvirno znano veliko prej, kot bi na "novo traso" pripeljali vso mehanizacijo. Prav bi bilo, da bi vsi načrtovalci morebitni poseg v prostor poznali in ga uskladili tudi z lokalno ravnijo, in potek trase z vsemi rekon-
razvojnimi prizadevanji vseh porabnikov tega prostora.
Cesta prinaša dobro in slabo
Nikakor pa si ne bi smel nihče privoščiti hitrih in samo "od zgoraj" vsiljenih rešitev mimo spoznanj, ki za ta prostor že obstajajo. S tem že načenjamo drugi razlog za pravočasno spoznavanje pomena in posledic, ki bi jih poseg v prostor prinesel. V mislih imamo vse stranske učinke in konflikte v prostoru, ki bi jih terjala obnova cestne povezave in pričakovani povečani obseg prometa.
Potek omenjene trase skozi ce-
lotno Logaško kotlino nas vodi po več kot 7 km dolgi poti. Ta trasa pa živo zadeva razvoj sklenjeno pozidanega dela Logaške kotline med Kalcami in Cesarskim vrhom. Najmanj, kar je za razvoj v prostoru pomembno na tej poti, zadeva vprašanje prometnega režima in omejitve za gradnjo ob obstoječi trasi. V primeru iskanja morebitne nove trase, ki je bila izpostavljena z iskanjem avtocestne povezave z Gorico prek Hrušice (Col-ska inačica), pa je močno izpostavljeno vprašanje posega na obsežne in tudi kvalitetne kmetijske površine.
Vsa ta vprašanja in vprašanja o potrebnih dodatnih rezervnih površinah (za skladiščno transportno rampo, servise, parkiranje...) in še vrsto ekološko obravnavanih vprašanj, povezanih s hrupom ter onesnaženjem, si bomo morali zastaviti sami in skupaj z vsemi, ki se lotevajo teh razmišljanj, saj bomo morali najti ustrezne odgovore.
Smo dovolj vključeni v širša prizadevanja?
Ob vsem tem se sprašujem, v koliki meri so v "idrijska prizadevanja" (Delo, 24.2.1995, in več drugih prispevkov) vtkana logaška videnja razvoja in kako so regionalno naravnana?
Sprašujem se tudi, v koliki meri občina Logatec sodeluje pri teh regionalno pomembnih razpravah in pobudah in s kakšnimi pogledi? Stališča in odgovore na ta in podobna vprašanja, ki so novejšega datuma, si mora občina Logatec poiskati sama, če hoče postati aktivni sogovornik in osveš-
čen "pogajalec" z vsemi tistimi, ki žele razmišljati namesto nas tudi o izrabi našega prostoroa.
S tem pisanjem naj spomnim vse, tudi strankarsko (ne)opredeljene pa osebno odgovorne in aktivne po-4 sameznike, ki so že dosedaj pokazali pripravljenost in zanimanje za načrtno razmišljanje o našem razvoju ter razmeščanju dejavnosti v našem prostoru, da vsi skupaj pozorno prisluhnemo tudi razpravam o študijah in poročilom dnevnega časopisja (Delo, Slovenec idr.) zadnjih dni. Ne smemo se odreči lastnim stališčem o možnih posegih v naš prostor.
Posledice gradnje cest so obvezujoče
Gradnje magistralnih in regionalnih cest in celo razmišljanja o gradnji avtocestne (AC) povezave (eolska različica), ki je verjetno zavrnjena kot manj ustrezna (Delo, 24.2.1995), so za naš celotni prostor izjemnega pomena.
Ta razmišljanja bi morala, glede na pričakovane dolgoročne posledice, ki jih običajno ima tako pomembna cestna povezava v prostoru, daleč preseči zanimanje nas vseh, preseči bi morala tudi vsa tista razmišljanja, ki so bila sprožena ob bolj ali manj sporni izrabi posamezne parcele, npr. v osrednjem delu Logatca in drugod.
S tem pa krog odprtih "lokacijskih" problemov na Logaškem še zdaleč ni zaključen.
O logaških razvojnih usmeritvah in posegih v prostor
Pavle Mihevc
Razmišljanje ob javni razpravi
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
IAVNA RAZPRAVA NAI ODRAŽA MNEN|A VSEH
V javni razpravi podana mnenja 30.10.1994 so po poslušanju razprave na LEP istega dne dobila povsem samosvoj ton. Kot zadnjemu razpravljalcu je bil v tem "poročilu" prepuščen zaključek enega izmed razpravljalcev, torej enemu izmed stališč, ki je svoj "komentar" sklenil kot "ekskluzivno za LEP Logatca poroča": "...nihče ni bil za gradnjo...".
Ali res? Kako to, da se razpravljalec ni zamislil ob poslušanju najmanj povsem enakovrednih utemeljitev "druge strani" (npr. razprave g. Gantarja), ki so nedvomno strokovno jasno podprle potrebo po posegu v ta prostor. Še več, dovolj jasno so bila izpostavljena opozorila, ki zadevajo širše razsežnosti družbeno ekonomskega razvoja in ozadje logaških družbeno-politično-ek-onomskih ter - po osebnem videnju razprave - tudi strankarsko obarvanih nasprotij.
To pa je že snov za eno izmed naših nadaljnjih razprav in pomembnih prihodnjih tem za javno razpravo tudi na Logaškem. Pa še nekaj je bilo: ton oktobrske javne razprave je že nakazal neuraden začetek predvolilnega boja, žal na račun kvalitete strokovnih rešitev in v škodo s težavo uveljavljenega strokovno podprtega razreševanja tovrstnega dela.
Sodelavcem LEP pa priporočilo, naj sicer dober prispevek (poročilo) v prihodnje dopolnijo z drugimi, kar najbolj objektivnimi mnenji vseh, ki na tem prostoru živimo in delamo, pa različno mislimo.
Posegi v prostor naj odražajo s konsenzom izbrano investicijsko politiko kraja
V drugem delu pa se je sicer polemična razprava v večjem delu žal vedno znova vračala na vprašanje o potrebnosti in pravilnosti investicijskih vlaganj, o pravilnosti političnih odločitev v Logatcu na sploh in o Poštnem vrtu še posebej.
Tovrstne pobude bi bile povsem na mestu ob povsem drugi
in drugačni razpravi, npr. ob pripravi DP ali ob razpravi na Skupščini občine Logatec junija 1994, ko je ta dajala zeleno luč za nadaljevanje del pri pripravi projekta Poslovno hotelskega centra (PHC).
Pri pripravi določenih prostorskih rešitev in preverjanju možnosti prenosa določene razvojne plansko opredeljene pobude v prostor pa prostorski načrtovalci le preverjajo prostorske možnosti, danosti, pogoje, sprejemljivost za določene danosti, dostopnost, povezanost z drugimi danostmi v prostoru itd. in se o ekonomski upravičenosti investicije ne "sprašujejo". Za take odločitve so potrebne drugače utemeljevane razprave in drugačni (gospodarski) argumenti.
PREMALO |E KONKRFTNIH PRIPOMB
Tehtnejših pripomb v smislu potrebne spremembe urbanističnih izhodišč je bilo v vseh dosedanjih razpravah razmeroma malo.
Odprta vprašanja, ki jih je še treba poglobljeno obravnavati,
so:
- dostopnost in obremenjenost pričakovanih dostopov k objektom na območju PHC,
- prevelika koncentracija (grajenih objektov) na lokaciji Poštni vrt s pripombo, naj (kot varianta) ostane samo poslovni del, za hotelski del pa naj se poišče nova lokacija, npr., grad v Gor. Logatcu,
- itd.
Ob samem projektu PHC (avtorja dia. Drašlerja, ki je nedvomno priznan slovenski strokovnjak na področju tovrstne gradnje) pa se kot temeljna pripomba ponavlja:
- premajhen atrij,
- gabarit (ne preko sosednjih stavb),
- višina "začetne kote" na vogalu - ne nad Tržaško cesto -,
- itd.
O teh in podobnih podrobnih vprašanjih je potrebna še podrobna strokovna presoja in arhitekt je izziv sprejel.
ŠE NAMESTO ZAKLIUČKA
Izvedena javna razprava, ki se je preveč oddaljevala od predmeta obravnave (prostora), je na trenutke postala jabvna tribuna preozkega kroga ljudi, žal, tudi pisnih prispevkov, ki naj bi dopolnili javno razpravo, ni bilo veliko.
Prostor in s predlogi prikazane rešitve so stopale v ozadje in so bile preveč samo okvir za "širšo" razpravo. In končno: mestoma je bilo tudi že čutiti pomanjkanje pripravljenosti za dialog.
V razpravi in še po njej izrečene pripombe in še kaj več - kot dvomi o poštenosti nasprotno mislečih - je vendar tudi že nevarna, čeprav samo besedna "igra". Ob tem se je vendar treba vprašati, ali naj bi v tistih predvolilnih dneh vsaka pobuda in rešitev imela samo politično - strankarsko obravano razlago in bo zato vsaka - tudi dobra strokovna rešitev - pred vzpostavitvijo nove občinske oblasti nemogoča?
ZAHVALA
Vnoči s 23. na 24. december je našo hišo zajel požar. Zgorela je streha in naše stanovanje je bilo popolnoma uničeno.
Zahvaljujemo se prav vsem - sosedom, posebno najbližjim, sorodnikom, prijateljem, znancem, delovni organizaciji KLI, gasilcem, - skratka vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali z delom, z denarjem in drugimi darovi, nas bodrili in tolažili in nam vlivali upanje. V nesreči nismo ostali sami in zato še enkrat - HVALA.
ANŽONOVI