. - ^^^^^ ^^^^^^^^^^ LETO Lil, št. 30 PTOJ, 29. JULIJ 1999 CENA 120 TA TEDEN / ta teden Paleiimm ošmmm l^mnl 1 čeprav smo ob koncu prejšnjega tedna doživeli hladen tuš in m skoraj jesenski pozdrav, smo še vedno sredi poletja. A namesto £ razigranosti in brezsrbnega počitniškega veselja se nas loteva f melanholija, nelagodje, ki pogosto prehaja v slabo voljo. Pa ne le I zaradi poslabšanja vremena, dežja smo po soparnih dnevih bili 1 celo veseli. Kar nekaj zadev nas je doletelo, ki nam greni sladkost I počitnic in nam teži dušico slovensko. i Rezultati žetve so pokazali da bomo v kašče spravili skoraj I polovico manj pa tudi slabšega zrnja kot lani. Ob najbolj nepri- I memem času, ko se večina odpravlja na dopust ali že dopustuje, I nas je vlada obdarila z višjimi cenami bencina; mozaik slabega i razpoloženja dokaj uspešno popolnjuje medsebojno nagajanje ^ političnih opcij, kar je postalo že pravi slovenski politični šport; ; premiera imamo na kliničnem centru zaradi operacije na ledvici, i da ne govorim o nerazumnih vzdrževalcih cest, ki se kot kaže iz m nas že delajo norca. Taljen izbruh razkopavanja, preurejanja in i gradnje cest in ulic, kot ga na višku turistične sezone doživljamo te i dni, bi še vrlim Butalcem ne godil kaj prida. I Pa tistega kar nam greni sladkost dopustov očitno še ni konec. I Sindikati opozarjajo, da je kljub zakonskemu roku, ki se izteče z i julijem, še precej delavnih kolektivov ostalo brez tistih sto in nekaj i jurjev regresa za letni dopust. Najbolj žalostno od vsega pa je zagotovo dejstvo, da je letos na slovenskih cestah umrlo že 182 I ljudi; sicer pet manj kot lani v tem času, pa vendar smo po lanski ' majski uvedbi bistveno strožjih kazni novega zakona o varnosti v ,prometu pričakovali manj črnih številk. Sicer si jamo kopljemo ' I kar sami, saj je največ človeških življenj ugasnilo zaradi prehitre j vožnje in izsiljevanja prednosti. Tu smo Slovenci s svojo i i zagamano favšarijo še posebej uspešni. In ob vsem tem ni čudno, j da človeku preseda že brenčanje muhe po sobi. Zato prisluhnite [ i prijateljskemu nasvetu in izprezite, peljite na dopust tudi živce in II vzemite s sabo kakšno dobro knjigo. V dobi mikročipov in pehanja za dobrinami je tudi kakšen zatežen Freud pravi obliž. Važno je, ^^ da ne razmišljate o slabem, o plačah, stečajih, o volilnih sistemih ^! in slabih politikih, tudi dobre pustite do volitev pri miru. Če vam ' I bo uspelo ste pravi tip. Pa nikar ne pretiravajte s sončenjem in I lenarjenjem, da jeseni, ko bo treba spet zapreči, ne boste imeli f prevelikih težav s ponovnim uvajanjem v /ManHi, hc^^ ^ iiare tirnice. ^ " ^^ Konec julija Jakobovo v Ormožu, v začetku avgusta Ožbaltovo v Ptuju. Cas za trženje! Foto: M. Fridl UUBUANA / branost, gledanost, poslusanost Radio Ptui med zelo poslušanimi Pred kratkim je Inštitut za raziskovanje medijev v Slove- niji predstavil branost, gleda- nost in poslušanost slovenskih medijev v prvem polletju ter podatke izdal v Mediani. Med radijskimi postajami je radio Ptuj obdržal visoko mesto tako v slovenskem prostoru, kot na telefonskem območju 062 in med nekomercialnimi radij- skimi postajami. V slovenskem prostoru je radio Ptuj krepko v zgornji tretjini vseh radijskih postaj, čeprav smo s slišnostjo precej omejeni v primerjavi z drugimi. Na telefonskem območju 062 je najbolj poslušana radijska postaja mariborski radio City (27,8-odstotni delež), drugi je prvi program radia Maribor (24,1), tretji pa radio Ptuj (15,5). Naslednje radijske postaje (RMI, Val 202, Štajerski val. SLO 1, Prleški in Murski val ter radio Celje) posamično ne presegajo 5 - odstotnega deleža. Med slovenskimi nekomercia- lnimi postajami je na prvem mestu Štajerski val, drugi je Murski val, tretji pa radio Ptuj! l.k. 2 četrtek, 29. julij 1999 - TEDNIK AKTUALNO teqenski |<:omentar iz lURIKE - BORZNOPOSRED- NISKE HISE Rasf ne pojenja Na trg je po štirinajstdnevnem premoru zopet vsto- pilo prvih šest pooblaščenih investicijskih družb, ki med svojim premoženjem nimajo neizkoriščenih certifikatov. Majhno število poslov je bila sprva edi- na značilnost na trgu PIDov, cene so se oblikovale približno na enakih nivojih kot pred zaustavitvijo s to razliko, da so 10-krat nižje. Razdelitev delnic pooblaščenih investicijskih družb na 10 novih je povzročilo nemalo težav, posebej pri neob- veščenih delničarjih. Cena njihovih delnic se je kar naenkrat močno znižala, vendar pa so po premisle- ku lahko ugotovili, da se skupna vrednost njihovih delnic ni spremenila. Triglav steber I je tako vreden nekaj stotinov manj od 63 tolarjev, Nacionalni fi- nančni družbi 1 se je nov tečaj oblikoval pri 53 to- larjih, za Pomursko družbo 1 so kupci ponujali ne- kaj več kot 57 tolarjev, Zlata moneta 1 in Zvon 1 pa sta bila vredna nekaj več kot 44 tolarjev. Prav tako kot trg pooblaščenih investicijskih družb se je z nizko likvidnostjo spoprijemal tudi uradni borzni trg. Čeprav se dnevno sklene manjše število poslov, tečaji vrednostnih papirjev rastejo. Sloven- ski borzni indeks je v tednu dni pridobil 0,8 odstot- ka, njegova vrednost je prekoračila 1.770 indeks- nih točk. K porastu indeksa so najbolj prispevale delnice Mercatorja in Krke. Mercatorju se je vred- nost v enem tednu povišala kar za 2 odstotka, tečaj delnice pa se naglo približuje devetim tisočakom in pol. Podobno rast je v preteklem ted- nu zabeležila tudi delnica Krke, katere tečaj se je dvignil krepko čez 27.000 tolarjev. Negotovost in pridobivanje dodatnih glasov pred skupščino del- ničarjev sta potisnila vrednost delnice celo do 27.700 tolarjev, vendar se pri tem nivoju ni uspeta obdržati. Petkov enotni tečaj se je oblikoval pri 27.423 tolarih, kar je 1,7 odstotka višje kot teden poprej. Tako močnega pozitivnega sunka ni bilo zaznati pri drugemu farmacevtu Leku. Vrednost Le- kove delnice je sicer porasla za 0,3 odstotke, ven- dar se trenutno noče bistveno oddaljiti od 35.000 tolarjev. Enako rast smo zapisali tudi delnici po- morskega velikana Luke Koper. Vrednost Lukine delnice se je pretekli teden ustavila pri 3230 tolarj- ih, nad vrednostjo 2300 tolarjev pa se je obdržala delnica Intereurope. Njen tečaj se je v enem tednu znižal za odstotek. Dve desetinki odstotka bolje je kotirala delnica Petrola. Njen tečaj se ob koncu tedna ni uspel obdržati nad 25.000 tolarjev in je pa- del 40 tolarjev pod to psihološko mejo. V nasprotju s Petrolom pa se je lepo popravila vrednost delnice njegovega konkurenta Istrabenza. Tečaj se je po dolgem času gibanj pod 3000 tolarjev zopet vrnil na to vrednost, enotni tečaj pa se je v preteklem tednu dvignil za 1,2 odstotka. Pomembnejša podjetja prostega trga se v pretek- lem tednu niso posebej izkazala. Delnica Gorenja je malenkostno porasla na 1920 tolarjev, izgubili pa sta delnici Fructala in Heliosa. Obema se je vred- nost znižala za 0,6 odstotka, tečaja sta se oblikova- la pri 2.237 tolarijh za delnico Fructala in 33.000 to- larjih za delnico Heliosa, Pozitivno se je obrnila del- nica Kmetijskaga kombinata Ruj. V enem tednu je delnica pridobila dobra 2 odstotka, tečaj pa se je dvignil na 342 tolarjev. Slovenski borzni indeks že nekaj časa pridobiva na svoji vrednosti. Pozitivno razpoloženje borznikov vzbuja na trgu določeno zaupanje v rast, vendar ob tako nizkem prometu še ne moremo trditi, da je tre- nutno gibanje tečajev lahko začetek dolgotrajnejše rasti. Matjaž Bernik, HirikaBPH PTUJ / jgor kristl za kvalitetnejšo ptujsko turistično ponudbo Zabava kot /e še ni bilo Igor Kristl je prišel v Ptuj pred dobrim mesecem. V podjetju Slovenijaturist so mu zaupali vodenje okrepčevalnice Ostržek na ptujski železniški postaji in okrepčevalnice na Prager- skem. Dobri opazovalci so lahko že hitro zaznali, da se je z njegovim prihodom na tem delu Ptuja že marsikaj spremeni- lo. Seveda pa je čez noč težko spre- meniti imidž, ki ga imajo tovrstni postajni objekti. Predvsem pa je postal dober opazovalec dogajanj v novem okolju, ki jih želi poma- gati spreminjati, da bi postala kvalitetnejša. Železniška postaja Ptuj, na kateri se dnevno obrnejo potniki s 23 vlakov, si tudi sicer zasluži drugačno obravnavo v naj- starejšem slovenskem mestu, ki želi več iztržiti tudi od turizma. Zato se je v tem pogledu marsikaj spremenilo tudi v sami okrepčevalnici, kjer ponujajo ob bogatem izboru različnih pijač, tudi kvalitetno hrano, pice po re- ceptu izpred 25 let, ki so jih pekli v Kora baru v Ljubljani in so bile že v tistem času pojem za kvalite- to, v kratkem jih bodo pričeli raz- važati tudi po domovih, od nedav- nega pa si lahko v postajni okrepčevalnici naročite tudi peko torte. V tem času se gostje lahko pri njih okrepčajo na dveh polet- nih terasah, ena ima pogled na Osojnikovo, ena na železniške tire. Če bo Igor Kristl uspel tudi s predlogom, da se ptujska želez- niška postaja olepša tudi z veliki- mi fotografijami ptujskih zanimi- vosti, bo to nov prispevek k njeni lepši podobi. Pa tudi za i^dobo WC mu ni vseeno, nekaj objestnih onesnaževalcev je že čutilo njego- vo odločnost. Postajna okrepčevalnica, v kateri Igor Kristl pogosto tudi sam postreže goste, bo, če bo kolektiv nadalje- val s takšnim tempom, postala nova priljubljena točka Ptujčanov. Igor Kristl je v Slovenijaturistu nekaj časa skrbel za stike z jav- nostmi, mediji, kontrolo in pro- mocijo. Je pa tudi preizkušen no- vinar z desedetnim stažem vodi- telja na televiziji. Predvsem je znan kot pripravi j alec oddaj Tu- ristični kažipot, ki jih kamniška lokalna televizija predvaja vsak četnek in jo prevzemajo tudi osm- le slovenske lokalne televizije. Če bo šlo vse po načrtih, jo bomo kmalu lahko videli tudi na ptujski televiziji. Za začetek bio bilo do- bro, če bi si lahko ogledali najno- vejšo, torej tisto, ki jo bodo jutri snemali na ptujski železniški pos- taji, kjer bo od glasbe in drugih dogajanj odmevalo vse od 17. ure do polnoči. Nastopili bodo števil- ni glasbeniki (Dadi Daz, Sendi, tudi nekateri ptujski), pričakujejo pa tudi veleposlanike, po vsej ver- jetnosti bosta prišla makedonski in finski. Sodelovala pa bodo tudi številna ptujska in slovenska pod- jetja, ki se bodo predstavila s svojo ponudbo. Igor Kristl napoveduje še nekatera druga presenečenja. Oddaja Turistični kažipot je nje- gova zamisel, prvo je pripravil pred dvema letoma. Predvsem je njen cilj kultumo-turistično osveščanje ljudi in spoznavanje lepot slovenskih krajev. Zelo si tudi želi, da bi se mu za snemanje pogovorov z veleposlaniki in kon- zuli, ki so akreditirani v Sloveniji, odprl ptujski grad oziroma staro mestno jedro. Tudi to bi lahko bil prispevek k razvoju turizma v našem mestu, ki je po mnenju Igorja Kristla edinstveno v Slove- niji, v desetih minutah lahko z železniške in avtobusne postaje prideš v staro mestno jedro. Tega ni nikjer v Sloveniji. In tudi te prednosti se Ptujčani premalo za- vedajo. MG Igor Kristl ima veliko idej za oživitev ptujske železniške postaje. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / odprli renault prodajno servisni center Pomembno vsako novo delovno mesto Petkovega odprtja prodajno-servisnega centra Renault Peto- via avto na Ormoški cesti 23 v Ptuju so se udeležili številni prijatelji Renaultovih vozil, Stephane Galoustian, direktor Renaulta Slovenije, direktor direkcije prodajne mreže Re- nault Slovenije Ivo Ban, poslovni partnerji, župani občin s Ptujskega in širše, med njimi tudi ptujski Miroslav Luci, čast- ni konzul Republike Slovenije na Sejšelih Marko Smole in številni drugi. Odprtje prodajno-servisn^a centra Renault Petovia avto pred- stavlja pomembno naložbo ne samo za Ptuj, temveč tudi njegovo okolico. Kot je povedal direktor direkcije prodajne mreže Renault Slovenije Ivo Ban, Renault izbira podjetja, ki so sposobna zbrati ekipo, zagotoviti prodajo s profi- tom, od katerega imajo korist tudi zaposleni. Direktor Vili Cerovič pa je po njihovih ugotovitvah spo- soben vsega tega, zato so tudi do- bili koncesijo. Vodstvu podjetja Petovia avta in delavcem novega centra je veliko uspehov zaželel tudi direktor Renaulta Slovenije Stephane Galoustian, ki je ob tej priložnosti govoril v slovenskem jeziku. O pomenu nove naložbe v Ptuju je govoril tudi ptujski župan Luci, ki je dejal, da je za mesto in njegovo okolico dragoce- no vsako novo delovno mesto, v Petovia avtu pa napovedujejo odprtje novih desetih delovnih mest. Z novim centrom je prido- bila tudi Ormoška cesta, ki se pos- lej kaže v novi podobi. V prodaj- no-servisnem centru Renault Pe- tovia avto ob osebnih avtomobi- lih, prodajajo tudi lahka gospo- darska vozila Renault, uredili pa so tudi center rabljenih vozil po sistemu Renome. Naložba je vel- jala 130 milijonov tolarjev. Ob odprtju nov^a prodajno-servis- nega centra Renault velja omeniti še nekaj, ognjeni krst nekdanje miss Slovenije Ptujčanke Alenke Vindiš, ki se je izkazala tudi kot povezovalka otvoritvenega cere- moniala. V kulturnem programu so nas- topili New Swing Quartet, dram- ski igralec Vlado Novak in plesna skupina Lucky lips Ane Žvorc h Maribora. M Direktor direkcije prodajne mreže Renault Slovenije Ivo Ban čestita Viliju Ceroviču ob odprtju novega prodajno - servisnega centra Foto: Črtomir Goznik Direktor Renault Slovenija Stephane Galoustian je go. voril v slovenskem jeziku, pozdravil je novega konce- sionarja, mu zaželel čim več uspehov, vsem drugim pa lepe počitnice. Foto: Črtomir Goznik Novi prodajno - servisni center Renault Petovia avto je zgrajen po zadnjih Renaultovi^ standardih. Foto: KoS TEDNIKOV! ODM^I NA RADIJSKA VPRAŠANJA v Tedniku bomo posebej objavljali tudi zanimi- vejša vprašanja, ki jih poslušalci postavljajo v jutranjih oddajah radija Ruj. V prejšnjem tednu je eden od poslušalcev vprašal, ali lahko nek občan živi v drugi občini, ne da bi se v prejšnji odjavil in v novi prijavil. Odgovor smo poiskali pri mag. Metodu Grahu, načelniku Upravne enote Ptuj. Povedal je, da je gibanje občanov in izbira kraja oziroma občine prebivanja, svobodno. Vsak občan pa mora imeti prijavljeno stalno prebivališče, če želi v Sloveniji uresničevati določene pravice. Postopek prijave in odjave stalnega prebivališča ureja zakon o eviden- ci nastanitve občanov in o registru prebivalstva. Občan, ki se za stalno naseli v nekem naselju, mora pri pristojni upravni enoti v osmih dneh po naselitvi prijaviti naslov stalnega prebivališča. Od- java prejšnjega stalnega prebivališča od leta 199'' ni več potrebna. Je pa potrebna odjava stalnega prebivališča v primeru, če se občan izseli iz Rep^' blike Slovenije. Zakon o evidenci nastanitvi občanov in o registru prebivalcev ureja samo po^' topek prijave stalnega prebivališča. Pravice, ki so vezane na obstoj stalnega prebivališča pa urejaj'' drugi zakoni. Tako na primer zakon o lokalni sa- moupravi določa, da je član samoupravne lokain® skupnosti, to je občan, tista oseba, ki ima ^^ območju občine stalno prebivališče. Na stalno p""®' bivališče je vezana tudi pravica kandidirati in voH' na lokalnih volitvah, zato lahko na primer za župa' na kandidira in gre volit samo tisti, ki ima stain prebivališče v določeni občini. Pripravila:^ ? TEDHIK le naslednik Ptujske- ga tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okraj- ni odtfor OF Ptuj leta 1948. Iz- daja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. I Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko ^ Ribarič (vodja tehnične I redakcije) in Jože Mohorič I (grafično-tehnični urednik). t Propaganda; Oliver Težak, ^ n 041-669-509. I Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. ' 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; •a (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, - Uradni list 23. 12. 1998, št 89. , Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvm.radio-tednik.si. - E-pošta: ■ nabiralnik^adio-tednik.si tednikš)amis.net .jDNIK - Četrtek, 29. julij 1999 3 PORO€MllO, KOMEMTIRAMO MlAPi lAHKO ZAUSTAVIMO AIP$ Pri ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije, Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije in Zavodu za j zdravstveno varstvo Nova Gorica že nekaj časa potekajo priprave na prvo slovensko konferenco o preventivi na področju aidsa Mladi lahko zaustavimo aids". Konferenca bo i 3. septembra v Novi Gorici, njen namen pa je seznaniti stro- kovno in širšo javnost s fenomenom aidsa, ki je multidiscipli- naren in aktualen v vseh segmentih našega bivanja, doseči večje razumevanje te problematike med strokovnjaki in v javnosti ter prispevati h kvalitetnejšemu delu z mladimi. Mla- dim grozi nevarnost okužbe s HIV takoj, ko vstopijo v spolno aktivno obdobje svojega življenja ali ob pn/ih stikih z injecira- i jočimi ilegalnimi drogami. Izkoristiti moramo vsako priložnost j še pred nastankom izpostavljenega tveganja na vseh ravneh j našega bivanja. Zavedamo se, da je razvoj epidemije v Slove- j niji v veliki meri odvisen od osveščenosti. Zato so Inštitut za va- rovanje zdravja Slovenije, zavod Republike Slovenije za šolstvo j in Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica razpisali tudi slovenski literarni natečaj "Mladi lahko ustavimo aids", ki je namenjen osveščanju in utrjevanju varnega spolnega vedenja med mladimi. Nekaj prispevkov so že sprejeli, druge pa še pričakujejo. Mladi naj bi v obliki proze ali poezije izrazili vrednote, prepričanja in stališča povezana z varnim spolnim vedenjem. SVEČANOST OB ODPRTJU PRENOVUENE KOVINE ¥letu, ko Mercator praznuje svojo 50-letnico, je Mercator SVS Ptuj obnovil in posodobil tudi prodajalno Kovina v Lackovi ulici v Ptuju, kjer na 400 m2 površine ponuja bogat asortiment ponudbe od vodovodnega do vrtnega materiala, po novem pa tudi barve, lake in čistila. Svečanost, ki pomeni tudi zaključek obnove, je bila včeraj. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TEIEVIZIJI tečji del tokratne oddaje ptujske televizije bo posvečen srečanju predsednika države Milana Kučana s slovenskimi gospodarstveniki na vrhu Triglava. Na programu pa je tudi glasbena oddaja "Naj spot" in poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". Pripravila: MG PTUJ / z osme seje sveta mestne občine ptuj la gimnazija dvesto milijonov tolarjev Dvajset čez sedemnajsto uro so v ponedeljek, 26. julija (sejo so pričeli ob 13. uri), ptujski mestni svetniki in svetnice končno le izglasovali že dolgo časa pričakovan sklep o sofi- nanciranju gradnje nove ptujske gimnazije, ki naj bi prve di- jake sprejela že v šolskem letu 2000/2001. Gre za soudeležbo v višini dvesto milijonov tolarjev, ki jih bo mestna občina Ptuj zagotovila v okviru proračunov za leti 2000 in 2001. Pri tem pa so izglasovali tudi dodaten sklep, da sofinanciranje gradnje gimnazije ne bo imelo vpliva na gradnjo nujno potrebnega osnovnošolskega prostora v mestni občini Ptuj. Potreb na področju šolstva oziroma družbenih dejavnosti naj bi bilo v mestni občini za deset proračunov. Svetniki in svetnice pa niso na novo glasovali o drugi točki po- godbe o sofinanciranju izgradnje ptujske gimnazije, ki je bila po- dpisana letos 16. marca in se nanaša na ureditev potoka Graje- ne in njenega desnega brega, arhe- ološka izkopavanja, idejno programski načrt in komunalno opremo potrebnega zemljišča in širšo zunanjo ureditev. Ponedel- jkove osme seje sveta mestne občine Ptuj se je udeležil tudi Matjaž Vrčko, državni sekretar za investicije v ministrstvu za šolstvo in šport, ki je dodatno po- jasnil številna svetniška vprašanja o nujnosti zagotovitve sofinan- cerskega deleža mestne občine Ptuj pri gradnji gimnazije. "Priz- nam, da investicijo v ptujsko gimnazijo prelagamo iz leta v leto. Razlogi so povsem preprosti - po- manjkanje denarja. Projekti, ki pa niso začeti, se potem prelagajo. Lani se je pokazala možnost črpanja sredstev iz pariškega kre- dita, kar pomeni, da obstaja realna možnost za začetek gradnje nove ptujske gimnazije še letos, vendar ob predpostavki, da lokalna skup- nost zagotovi 25 odstotkov potrebnega denarja. Lahko pa se zadolži tudi šola, ki potem kredit odplačuje s pomočjo države in lo- kalne skupnosti. V ministrstvu pričakujemo, da bodo pri vseh in- vesticijah na področju srednjega šolstva z določenimi sredstvi so- delovale tudi lokalne skupnosti. S takimi vložki občine tudi prispe- vajo v razvoj svojega okolja. Delež ormoške občine pri investiciji v svojo gimnazijo v znesku okrog 340 milijonov tolarjev, je kar 80 milijonov," je med drugim pove- dal Matjaž Vrčko, ko je razlagal, zakaj ni mogoče pričeti gradnje ptujske gimnazije brez zagotovil, da bo mestna občina prispevala 200 milijonov tolarjev. Razpis za izvajalca bo objavljen v kratkem, za začetek gradnje pa je letos na voljo 60 milijonov tolarjev. Pri predstavitvi projekta ptujske gimnazije sta sodelovala tudi Branko Kumer, direktor ptujske- ga šolskega centra in Meta Pukla- vec, ravnateljica gimnazije. Za so- financiranje gradnje ptujske gimnazije se je v ponedeljek po izčrpni razpravi, v kateri ni man- jkalo podatkov o tem, koliko je to okolje že doslej prispevalo za gradnjo srednješolskega prostora, nekateri so hoteli tudi jasno zago- tovilo, da je teh dvesto milijonov tolarjev "zares tudi zadnjih dvesto milijonov, ki jih bo morala mestna občina prispevati za srednje šolstvo, izreklo vseh 25 na seji med glasovanjem navzočih svetnikov in svetnic. Pred glaso- vanjem pa je sejo zapustila svetni- ca SKD Marija Strelec, ki je s tem izrazila nezadovoljstvo, ker si stroka v Ptuju ni dovolj prizade- vala za klasično gimnazijo. Meta Puklavec je povedala, da si dolgo- ročno ptujska gimnazija prizadeva za kakšen oddelek klasične gimnazije. Trenutno sta dva od- delka klasične gimnazije na pol- janski gimnaziji v Ljubljani in dva na prvi gimnaziji v Mariboru, ima pa ga tudi škofijska gimnazi- ja. Med svetniškimi vprašanji in pobudami so najbolj odmevala vprašanja in pobude v zvezi z do- končno ureditvijo statusa kabels- kega sistema v mestni občini Ptuj, ki jo je dal svetnik DeSusa Mi- roslav Bemharad. S tem vprašan- jem naj bi se ukvarjala neodvisna delovna komisija. Njena naloga naj bi bila temeljita analiza dose- danjega dela kabelskega sistema in izdelava bodoče organizacijske sheme. Za pomoč prizadetim po julijskem neurju v krajevni skup- nosti Leskovec in občini Podleh- nik (pobudo je dal svetnik SLS Slavko Brglez) pa bodo namenili skupaj skromnih sto tisoč tolar- jev. Iz katerih postavk bodo sredstva vzeli, v ponedeljek še niso vedeli, svetnikom bo o tem ptujski župan poročal na sep- tembrski seji. Vsekakor pa gre za zelo skromen prispevek. Več naj bi iz svojih žepov prostovoljno prispevali svetniki in svetnice sami. Pobude in vprašanja ptujski mestni svetniki in svetnice jemlje- jo zelo resno kljub temu, da neka- teri pozneje z odgovori, ki jih do- bijo niso zadovoljni. Ta točka dnevnega reda, ki je ponavadi druga, po pregledu zapisnika prejšnje seje, običajno svetnike tudi zelo zaposluje. Kljub temu, da naj bi bila razprava omejena na pol ure, traja včasih tudi dve uri in več. Da bi razpravo vsaj nekoli- ko omejili, so svetnikom pripo- ročili, da naj se v glavnem pos- lužujejo pisnih vprašanj, pa tudi to ne prispeva h krajšim razpra- vam. V ponedeljek se je zgodba ponovila, razprava o pobudah in vprašanjih se je raztegnila na sko- raj dve uri. Za osmo sejo je nekaj pisnih pobud in vprašanj pripra- vil svetnik Miroslav Letonja iz Slovenske nacionalne stranke. V svojih pobudah med drugim pred- laga, da naj mestna občina Ptuj kot bodoče regijsko središče pred- laga nacionalni televiziji, da orga- nizira podobno humanitarno akcijo kot za begunce s Kosova, tudi za slovenske Haloze, ki so ob zadnji naravni katastrofi doživele veliko škodo in da naj župan mestne občine Ptuj imenuje stro- kovnega delavca v okviru županstva z nalogo vodenja vseh tistih investicij, pri katerih je in- vestitor mestna občina. Miroslav Letonja pa tudi predlaga, da naj bi župan občinsko upravo organizi- ral v skladu s standardi ISO 9001. Zanima pa ga tudi, če se izvajajo kakršnekoli ankete o zadovoljstvu Ptujčanov s kvaliteto storitev občinske uprave in ali župan kot vodja te uprave razpolaga z rezul- tati le-teh. Kljub temu, da je bilo v mestu Ptuju uspešno odpravljenih že veliko arhiketonskih ovir, obs- taja še veliko zgrad oziroma ob- jektov, v katerih so opravljajo za ljudi pomembne javne službe, ki pa so za invalide na vozičkih ne- dosegljive. Med nje sodijo tudi prostori mestne hiše, upravne en- ote, davčnega urada, tudi TIC in GIZ nista izjemi. Zato svetnica ZLSD Anka Ostrman predlaga, da mestna občina Ptuj v na- jkrajšem času omogoči dostop v svoje prostore tudi invalidom z vozički. Obenem pa naj bi mestna občina Ptuj opozorila tudi druge, da še v tem letu odstranijo arhi- tektonske ovire. To so predvsem upravna enota, davčni urad, TIC, pa tudi gledališče, avtobusna in železniška postaja ter še neakteri. Več o osmi seji sveta mestne občine v prihodnji številki Tedni- ka, saj so svetniki in svetnice sejo prekinili na polovici seje. Razpra- vo bodo nadaljevali danes ob tri- najstih. MG ^fpRI SE... ^KM se je pod novinarko, ki S sej mestnega sveta zlo- f^stol. Tako so tudi svetniki J^ovili, kar v redakciji že ^to; daje težka. I ~.DA so se mestni svetniki ob ^jstvu, da je z ene zadnjih sej Poročal magister obramboslovja ® strahu vprašali, ali ni morda občina v izrednih razmerah. -DA je bil ormoški župan v otroštvu in mladosti ministrant, ^nes pa je matematik. Še en iokaz, da se da s čudeži in ma- mitiia^inCLtmtančmstjo kaj . ...DA je mestna občina dala za Haloze borih 100 tisočakov. Če bo še kakšno neurje, naj se že zaradi pravičnosti loti vikendov mestne gospode. ...DA se bodo sedaj svetniki in župani morda vendarle odpravi- li na dopust. Občani bodo imeli tako nekaj zasluženega miru. ...DA se mestni funkcionarji sprašujejo, kako najti pametne ljudi, ki bi jim svetovali, kako do denarja za gimnazijo. Naj vprašajo v gimnaziji. ...DA so se župani odločili za skupno občinsko upravo. Upa- jmo, da se ne bo širila po načelu, da birokracija zaposluje ljudi zato, da si izmišljajo nove nalo- ge, za kar potrebujejo nove lju- di. VIDI SE... ...DA je mestni župan oh srečanju z lepotico, prejšnjo Ptujčanko na prestolu slovesnke lepote, glasno pomislil: "Če bi še opravljal poklic dohtarja, bi ti sedaj lahko pogledal pljuča." GORNJA RADGONA/ 37. kmetijsko-zivilski sejem Prispelo 770 vzonev vin Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se je v ponedeljek pričelo jubilejno 25. ocenjvanje slovenskih vin v okviru Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Ocenjevalci bodo v teh dneh v treh komisijah pod predsedstvom mag. Antona Vodovnika iz Kmetijskega zavoda v A^riboru, mag. Mirana Vodopivca iz Kmetijsko veterinarskega zavoda v Novi Go- rici in dr. Mojmirja Wondra iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, ocenili 770 vzorcev vin iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev. Dnevno naj bi ocenili od 50 do 65 vzorcev, pri svojem delu pa upo- rabljajo Buxbaumovo 20-točkovno metodo. Slovesna razglasitev in podelitev nagrad najboljšim vinarjem bosta na dan vinogradnikov in vinarjev, 24. avgusta, v času 37. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. AK odgovor na poročanje v tedniku ''Ogorčenje predstavnikov mladega foruma iz Kidričevega'' ^ sestavku "Mladi za mlade - z rockom proti drogi" objavljenem v 29. številki Tednika z dne 22. julija 1999 med drugim lahko preberemo trditev "da župan Alojz Šprah po treh obiskih mladih, njihove akcije ni pripravljen podpreti." Takšno trditev v popolnosti zavračam z zaskrbljenostjo in ogročenjem. Takšno podtikanje v političnem prosto- ru tega okolja postaja že praksa. Vedno sem imel razumevanje za delo mladih, in tudi tokrat podpiram njihova prizadevanja pri projektu. Moja podpora sega do tiste meje, katera je zakonsko dovoljena. O zavrnitvi prošnje mladih iz Kidričevega za pokroviteljstvo projekta "Mladi za mlade - z rockom proti drogi" je potrebno pojasnilo, ki temelji na zakonski osnovi.. Kot županu Občine Kidričevo je bilo nedvoumno povedano, da prireditev organizira Mladi forum, ki deluje kot podmla- dek ZLSD. Organizator je torej nedvoumno politična stranka. Tako je tudi zapisano v že omenjenem članku, "da so predstavniki Mladega fo- ruma predstavili program..." V Zakonu o političnih strankah 25. člen določa, da organi lokalnih skupnosti, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50 %, ne smejo financirati politične stranke. Še enkrat zavračam vse očitke, ki odvračajo mlade od župana. Vedno sem preko sponzorstva podpiral kulturne in šponne prireditve, kadar so jih orga- nizirala kulturna in športna društva in tako bom počel tudi v prihodnje. Alojz Šprah, župan Občine Kidričevo .jDNIK - Četrtek, 29. julij 1999 5 ^IDEM, ZG. LESKOVEC / sanacija škode po neurju Posledi€e neurja še ocforctvl/ofo l^alu bo tri tedne odkar je v KS Leskovec divjalo močno (leurje, ki je najbolj prizadelo območja manjših haloških paseiij v dolini Velike Varnice proti sv. Avguštinu in do Velike Varnice do Lo^in. V občini Videm ocenjujejo, da je $Kode na infrastrukturnih objektih in na kmetijskih površinah za 500 milijonov tolarjev, škodo v teh dneh še popisujejo in o prvih ocenah so že poročali pristojnim v jr^avi, od koder pričakujejo največ denarja za sanacijo Škode. Župan občine Videm Franc iGrbiš je pred dnevi povedal, da je neurje občini povzročilo precej novih težav, predvsem na infrastrukturnih objektih, kjer še odpravljajo težave. "Delovni stroji so na delu že od samega začetka, ko smo pričeli z odpravljanjem ovir na cestah, saj želimo našim občanom na teh območjih zagotoviti nemoteno delo in dostop do hiš. Obe haloški dolini: Varnica Avguštin in Varnica - Ložine sta bili po hudem neurju z močnimi nalivi tako rekoč odrezani od sveta, prevoz do tja ni bil mogoč in tam so naši delavci delali kar deset dni. Še zmeraj pa odstranjujemo blato s cestišč in v zadnjih dneh smo na ceste navozili nekaj tisoč m' gramoza, da smo ljudem vsaj deloma lahko zagotovili prevoznost." Škodo na prizadetih območjih v tem času še prijavljate in popisujete. Koliko pa znaša po prvih ocenah, tako na področju komunalne infrastrukture kot tudi v kmetijstvu? Župan Franc Kirbiš: "Skupna ocena škode je bila okrog 500 milijonov tolarjev, seveda so ti podatki še zmeraj neuradni, saj bomo natančnejše podatke o oceni škode lahko dobili šele takrat, ko bomo skupaj zbrali vse prijave škodi. Združili bomo škodo, ki je nastala na kmetijskih površinah in v cestni infrastrukturi, saj nam je neurje uničilo kar nekaj kilomterov cest. Na pristojne v državi smo naslovili prve podatke o oceni škode in temu smo dodali tudi prve finančne podatke za opravljena dela na cestah, skupaj pa ta račun znaša 19 milijonov tolarjev. Iz države seveda pričakujemo, da nam bo dodelila nekaj najnujnejših sredstev za sanacijo posledic po neurju." O sanaciji posledic neurja v občini Videm je pred lu-atkim govoril tudi videmski občinski svet. Kaj je občinski svet sldenil in morda kakšno odločitev je sprejel? Župan Franc IGrbiš: "Na seji smo podali bolj obširno informacijo o stanju na terenu po nedavnem neurju in o tem, kako smo v občini takaj pričeli z intervencijami, saj so bile prve ekipe na terenu že isti dan. Občinski svet se je seznanil tudi o tem, kaj smo v občini do sedaj naredili in kdo je opravil določena dela, zadnja informavija je bila povezana s sedanjim delom na terenu. Naš občinski svet je zavzel stališče, da je občanom na prizadetih bmočjih treba zagotoviti normalne pogoje za življenje. V občinskem proračunu posebnih sredstev za reševanje teh problemov nimamo na razpolago, kajti tisto kolikor smo imeli za odpravo posledic, smo že izkoristili v prejšnjem obdobdju, ko smo se ubadali s poplavami. Takrat smo na mnoga cestišča navozili gramoz, ki pa ga je žal zadnje neurje v največji meri odneslo, tako imamo na teh območjih zdaj kar dvojno škodo. Sicer pa smo v občinskem svetu bili enotnega mnenja, da posledice saniramo čim prej in kar najbolj uspešno, kolikor bo pač v naših močeh." Koliko sredstev za odpravo posledic po nerju pa pričakujete od države? Župan Franc Kirbiš: "Težko je v tem trenutku govoriti o kaki posebni višini, ki bi nam jo država morala dodeliti za sanacijo. Morali bomo opraviti še precej dela, da bomo v občini pripravili vse sanacijske programe in zbrati nanačne podatke, kot jih zahteva država. Država nam je za lanskoletne poplave že dala manjši delež sredstev in ta sredstav bomo razdelili občanom, torej je naša prva izkušnja z državo na tem področju kar dobra." POSKOVANI SO TUDI MOSTOVI,.. Tudi v vodstsvu K S Leskovec po nerju niso ostali križem rok, pravi predsednik Jože Zavec, saj je bilo treba ljudem poma- gati in do hiš odpreti glavne do- vozne poti. Nekaj je še zasutih, do tja še stroji niso prišli, vendar pa bodo v KS, kot trdi Zavec, tudi to poskušali uredili v čim krajšem času. Že nekaj dni jim nagaja slabo vreme, zato tudi stroji (teh imajo na terenu vsak dan vsaj sedem) ne morejo delati kot so načrtovali. "Posledic po neurju še dolgo ne bomo mogli odpraviti, k sreči pa smo lahko naredili najnujnejše.' Narediti smo morali nekaj manjših propustov, odstraniti veliko ovir na cestah in na najbolj prevozne ceste po dolinah pod Avguštinom, pod Ložino in v "grabo" pri Vindiševih smo navozili veliko gramoza. Gramoziranih imamo šele 10 odstotkov vseh poškodovanih cest, poleg tega pa nam ostajo še poškodovani mostovi, popisati pa bomo morali tudi vse ostale poškodovane ceste, poti in plazove, kajti nekatere bo treba nujno sanirati. Na žalost pa v KS Leskovec nimamo posebej planiranih sredstev za omenjena dela, morda le za plačilo del, ki so bila opravljena z enim strojem na terenu," dodaja Jože Zavec. T. Mohorko Najprej je bilo potrebno zagotoviti prevoznost lokalnih cest, ki so bile na več deset krajih zaradi plazov povsem neprevozne. Foto: JB 6 četrtek, 29. julij 1999 - TEDNIK f lil g tj Mi'! milili^ ■■■■ Kuharski nasveti Cmoki Cmoki so manjši pogosto tudi z vzha|alnlm sredstvom nareje- ni kosi testa, ki jih najpogosteje skuhamo v vreli vodi, slane pa bi lahko kuhali tudi v juhah. Po kuhanju nekatere še pre- pražimo ali popeeemo v ponvi, nekatere pa bi lahko tudi pani- rali in ocvrti. Pripravimo jih najpogosteje iz moke, drobtin, kruha, jajc in dodatkov. Če je zmes sestavljena iz suro- vih beljakovinskih oziroma škrobnatih živil, jim za rahljanje dodajamo kuhana oziroma to- plotno že obdelana živila, kot so kuhani krompir, kruh, drobtine in kuhani pšenični zdrob. V koli- kor pa v testu prevladujejo kuha- na beljakovinska in škrobnata živila, jim moramo dodati veziv- no sredstvo, da cmoke veže in da pri kuhanju ne razpadejo. Taka živila so jajca, moka, surovi zdrob in surovi krompir. Vsi dobri cmoki se ponašajo z rahlostjo, hkrati pa morajo biti dovolj čvrsti, da pri kuhanju ne razpadejo. Zraven testnih cmo- kov poznamo še krompirjeve cmoke, ki so najpogosteje vezani z moko in jajci. Posebej znani so italijanski gnocchi di patate, ki so narejeni iz mokasto skuhanega krompirja, jajc, surovega masla, česna in parmezana. Na kot oreh velike koščke testa naredimo značilni mrežasti vzorec z vilica- mi. Na tako nabrazdano površino se primejo goste omake in tudi stopljeno surovo maslo, kar daje cmokom še posebej fmi okus. Med cmoke iz pšenične moke ali zdroba spadajo tudi židovski mačeti, ki jih skuhajo v kokošji juhi in nato takoj ponudijo. Oku- sne cmoke pa lahko naredimo tudi iz pšeničnega ali koruznega zdroba. Posebej okusni so cmoki, ki jih naredimo iz zdroba, jajc in sira, ki jih najprej skuhamo v vodi, potem pa prepečemo še v pečici na surovem maslu in potre- semo s sirom. Posebno priljubljeni so cmoki v srednji Evropi, predvsem v južno - nemški in avstrijski kuhinji, kjer jim pravijo knodel. Pripravl- jajo jih na različne načine, iz krompirja, žemelj, s slanino, kva- som in pecilnim praškom. Med najbolj znane posebnosti uvrščajo jetrne cmoke, ki jih po- nujajao v začinjenih mesnih ju- hah. Enako priljubljeni so tudi slad- ki cmoki, ki jih postrežemo s pre- praženimi drobtinami, vanilijevo kremo ali karamelno kremo. V srednji Evropi pripravljajo sladke cmoke tudi iz testa za rezance, jih napolnijo s sadjem kot so slive, marelice, breskve, vendar testu dodajo manj jajc in dobijo cmo- ke, ki jih zelo hitro pripravijo in so primerni tudi za zmrzovanje. Sladke cmoke pa lahko pripravi- mo tudi iz krompirjevega ter iz skutnega testa. Glede na uporabo cmoke razvrščamo v tri skupine in sicer na cmoke, ki jih uporabimo kot jušno zakuho, kot so jetrni cmo- ki, parmezanovi, zdrobovi in mozgovi cmoki. V drugo skupino uvrščamo cmoke, ki jih ponudi- mo kot prilogo h glavnim jedem ali kot samostojno jed, kot so krompirjevi, skutni, zrdobovi, kruhovi, tirolski, bavarski žemeljni in podobni cmoki. In v tretjo skupino spadajo sladki cmoki, ki jih ponudimo kot sladi- co in so polnjeni z različnimi na- devi, kot je sadje , mleti orehi in lešniki, marcipanom in še kakšnim nadevom. Polnila pri cmokih ne srečujemo samo pri sladkih cmokih, tudi cmoke, ki jih ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed oziroma slane cmoke, bi lahko napolnili. Te lahko napolnimo s slanino, si- rom, zelenjavo in še kakšnim na- devom. V osnovno zmes za pripravo cmokov pa lahko zmešamo že do- datne sestavine kot so riž, koščki ribjega mesa in rakov, koščke sla- nine ali pršuta, grah in drugo po- dobno zelenjavo. Ribje cmoke na- redimo tako, da penasto umešamo eno žlico masla, mu do- damo pol žličke sesekljanega pe- teršilja in tri v mleku namočene, naribane in ožete žemlje. Dobro premešamo in damo počivat. Po- sebej penasto umešamo 2 žlici masla ali margarine in 2 rumenja- ka in ko zmes naraste, dodamo žemeljno testo, sneg dveh belja- kov, malo drobtin, eno žlico moke, malo soli, 2 do 3 žlici ku- hanega in na male koščke raztrga- nega poljubnega ribjega mesa ter začinimo še s poprom in muškat- nim oreščkom. Naredimo za oreh velike cmoke, ki jih lahko poval- jamo v jajcih in drobtinah ter ocvremo, ter jih skupaj s poljub- no hladno omako ponudimo kot samostojno jed. Namesto cvrenja pa jih lahko zakuhamo v vrelo vodo in jih ponudimo skupaj z mesno juho. Na isti način pripra- vimo tudi rakove cmoke, le da maslo zamenjamo z rakovim mas- lom, ribje meso pa z zrezanim ra- kovim me- som. Nada Pignar, učiteljica kuhanja PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / nekateri drugi problemi duševnega zdravja - 235. NAD Zakon, družina in duševno zdravfe 97. nadaljevatye Terapevtski proces zakoncev in družine - na splošno -10. nad, Vedeiyska terapija zakonskih in družin- skih konfliktov - 2. nad. Starši torej delajo po predhod- ni instrukciji sami doma z otro- kom. K temu je potrebno doda- ti, da se v naprej določenih ob- dobjih sestajajo s terapevtom in skupaj z njim planirajo nas- lednje korake v terapiji. Poleg tega se terapevt sam vWjuči od časa do časa v terapijo. Drug način terapije uporablja- mo tedaj ko spoznamo, da je nastanek in vzdrževanje nepri- mernih vedenjskih oblik otroka neposredna posledica ravnanja staršev. Kot primer se lahko na- vede, da so agresivno vedenje otroka, njegove težave v kontak- tu z otroki ali odraslimi, težave pri učenju, negotovost in drugo večkrat okrepljeni prav z ukre- pi, h katerim se starši zatekajo, da bi jih odpravili. Pri tem igra še posebno važno vlogo podkre- pitelja pozornost, ki jo starši po- svečajo neki obliki vedenja, ali pa obseg pozornosti staršev, ki jih vzbudi otrok z neko obliko vedenja. Diagnostična obdelava in sprememba interakcij poteka pri tej obliki terapije bodisi v posebnih laboratorijih, igralni- cah ali klubskih prostorih, bo- disi v družini sami. Pri tem skušamo natančno analizirati interakcije članov v družini, npr. staršev pri neki obliki ve- denja otroka in nasprotne reak- cije otroka na vedenje staršev. To opravimo običajno v dveh tednih, nakar izdelamo na osno- vi uvida terapevtski plan. Na- daljni tehnični postopki so se- veda različni od avtorja do av- torja. Lahko se da staršem pose- bej pripravljene, programirane priročnike, ki jim omogočajo spoznati osnovne principe pod- laepitve in ugašanja nekega ve- denja, nadalje opredeljevati načine vedenja in jih končno tudi beležiti. Temu sledi drugi del treninga in sicer morajo starši opazovati in beležiti po- gostnost določenega vedenja otroka in lastnih reakcij nanj, pa tudi posledice svojega veden- ja pri otroku. Končno se starše uči preko demonstracij ali prak- se pod nadzorom spremeniti svoje reakcije (npr. mater, ki je vedno s pozornostjo reagirala na agresivno vedenje otroka, medtem ko je njegovo nežnost in koperativnost spregledala, naučimo v terapiji ravnati prav nasprotno, torej ignorirati ne- primerno vedenje otroka in s pozornostjo in pohvalami na- graditi njegovo konstruktivno ravnanje). Rezultati take terapije so spodbudni, saj pride v devetih od desetih primerov do vidnih sprememb otrokovega vedenja. Tako tehniko se lahko s pridom uporablja tudi pri terapiji za- konskih parov. Terapijo lahko vodimo indivi- dualno ali skupinsko (npr. štiri do deset staršev hkrati), traja pa običajno deset seans. Naslednjič pa še nekaj o terapiji širše soci- alne skupnosti. Planinski kotiiek Izleti v mesetu tnrgustu: 1. avgust Aiangrt - vodi Janez Vertič, 7. do 8. avgust Km - vodi Hermina Siiak; 13. 15. avgust Kriški podi - vodi Uroš Vidovič; 21. 22. avgust Jalovec - vodi Marjan Sok; 28. avgust Krim - vodi Vika Dabič. Izlet na Mangrt (2679 m) v organizaciji PD Ptuj, bo dne (31.07), 01.08.1999 potekal izlet na Mangrt. Na pot se bomo odpravili z osebnimi avto- mobili, vodila pa bo preko Rateč in državne meje z Italijo čez prelaz Predel ter po vojaški gorski cesti do parkirišča pod Mangrtom. Od tod sta še dve uri do vrha nakar sledi vrnitev do koče na Mangrtskem sedlu (1906 m). V popoldanskih urah si bomo ogledali Učni center v Bavšici. Oprema planinska za visokogorje, zaželena uporaba varovalnega kompleta in čela- de. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Stroški prevoza bodo pred- vidoma 3000 tolarjev na udeleženca. Prijave na sedežu društva zaradi uskladitve števila vodnikov in osebnih avto- mobilov. Izlet vodi Janez Vertič, tel.: 75 44 000. Vabilo na prireditev Gorski praznik brez meja Planinsko društvo Ptuj je prejelo od Mariborske razvojne agencije (MRA) vabilo na prireditev Gorski praznik brez meja, ki bo v nedeljo, 1. avgusta 1999 na Remschnigg Alm-u (avstrijska stran Remšnika). Na prireditvi bodo uradno odprli Obmejno panoramsko pot, ki so jo oblikovali v prete- klih dveh letih. Na novo markirana daljinska pohodniška pot, dolžine 130 km, vodi izmenično po avstrijskem in slo- venskem državnem ozemlju od Soboth-a do Gornje Radgo- ne. Vzdolž poti so vključene številne tematske poti enodnev- ni pohodniški izleti, oblikovani v sodelovanju s posameznimi občinami. V pričakovanju, da bodo s prireditvijo ponudili nekaj novih pohodniških užitkov, vljudno vabijo na skupni gorski praznik. Torej, če se še niste odločili, kaj bi počeli ož. kam bi šli v nedeljo, imate tukaj še en predlog da preživite ne- deljo v prijetni družbi slovenskih in avstrijskih planincev. Izlet na Km (2245 m) V soboto in nedeljo, 7. in 8. avgusta bo izlet na Krn. Odhod iz avtobusne postaje Ptuj bo ob 6.00 uri. Pot nas bo vodila čez Vršič v Trento in naprej v dolino Lepena do Doma dr. Kle- men ta Juga. Od tam sledi 2 uri vzpona po stari vojaški cesti v prijetni senci do Planinskega doma pri Krnskih jezerih (1370 m). Deset minut od doma leži Krnsko ali Veliko jezero, naj- večje slovensko visokogorsko jezero. Po prenočevanju v pla- ninskem domu sledi naslednje jutro v:^on na vrh Krna, za kar je potrebno tri ure hoda. Pot vodi mimo jezera do Planine na Polju ter po kamnitem svetu do škrbine vzhodno od Krnovega vrha. Od škrbine vodi pot čez vzhodni greben do vrha in naprej do tik pod vrhom stoječega Gomiščkovega za- vetišča (2200 m), ki je bilo nekoč vojaška stavba. Ob jasnih dneh je razgled z vrha Krna izreden. Na jugu je Jadransko morje, na severu in zahodu pa nešteti vrhovi Julijcev. S Krna sledi spust nazaj do Planinskega doma pri Krnskih jezerih, ter naprej v Lepeno do avtobusa. Na Ptuj se vrnemo okrog 21.00 ure. Oprema planinska za visokogorje, hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči. Cena izleta je 5000 tolarjev za mladi- no in 5500 tolarjev za odrasle. S seboj morate imeti planinske izkaznice s plačano članarino za to leto. Cena zajema: prevoz, nočitev in vodenje. Prijave s plačilom na sedežu društva do zasedbe mest (25) oz. torka, 03. 08. 1999. Zaradi omejenega števila mest, rezervacije in plačila akontacije prenočevanja, vam svetujemo, da pohitite z prijavami. Izlet vodi Hermina Šilak, tel.: 783 585. H.Š. (Odbor za informiranje in propagando PD Ruj) KRVODAIALCI 13. JULIJ - Ibrahim Ekič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj, Milena Toplak, Dragovič 47, Monika Plohi, Kraigherjeva 25, Kidričevo, Marija Petek, Volk- merjeva 5, Ptuj, Maks Plohi, Kraigherjeva 25, Ptuj, Jože Cafuta, Sp. Velovlek 48, Danlel Jeza, Vlahivičeva 3, Kidričevo, Stanko Jus, Rujska Gora 2, Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b. 15. JULIJ - Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Danijel Letič, Popovci 21. Daniel Bec, Sakušak 24, Janez Pernek, Dravinjski vrh 8/a, Kari Furek, Draženci 87/a, Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b, Marija Le- tonja, Žetaie 87, Ivan Bezjak, Prvenci 5/d, Renata Plohi, Stojnci 57/a, Snežana Vigali, UI.B. Kraig- herja 25, Kidričevo,, Anton Medved, Pobrežje 24, Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Alojz Geč, Po- brežje 39, Alojz Vrbnjak, Podgorci 59/a, Stanko Zagoršek, Bukovci 72, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Jože Kelc, Brstje 27/b, Bojan Vidovič, Barislovci 11/a, Jožef Murko, Lovrenc na Dravskem polju 1, Leonida Ozimek, Anželova 11, Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c, Milan Marinič, Kicar 111/a, Anton Kelenc, Gorišnica 47, Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj, Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj, Dušan CizerI, Destrnik 26, Milan Zajšek, Dobrina 69, Branko Čeh, Podvinci 73, Ludvik Kokol, Drav- ska 8, Dejan Kvas, Čobečeva 33, Hoče, Dušan Dodlek, Apače 296, Miran trantura. Savinjsko 22, Saša ŠauperI, Štanetova 30, Maribor, Slavko Ar- klinič, Markovci 67/f, Jože Vidovič, Lancovavas 53/a, Andrej Petek, Mariborska 10, Ptuj. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ . v vrtu se že iuti duh poletia v vrtu ^ v vrtu * v vrtu ^ v vrtu ^ v vrtu ^ v vrtu m v vrtl Zaradi stanovitnejšega poletnega vremena v drugi polovici julija se tudi na vrtnem rastlinju kaže, da bo kmalu nadomeščeno, kar je bilo zamu- jenega V rasti in razvoju. Sicer pa je že od zdavnaj bilo vreme ob jako- bovem (goduje 25. julijaj zanesljiv napovednik kmetom in vrtnarjem o letini in prihodnji zimi. "Ce je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen, to je znano ljudem, če pa bo na Jakobovo grdo, se bo leto končalo slabo." Pa še ta ljud- ski pregovor precej pove: "Na nebu megla 25-tega dne, hudo zima napove!" v SADNEM VRTU se drevesa iz dneva v dan bolj šibijo pod težo obilne letine. Veje, ki bi se utegnile v viharnem vremenu, vetru in dežju polomiti, z opora- mi ali vezjo ob oporo učvrstimo in zavarujemo. Za- varovanje vej pred lomom je v sadovnjaku nujen ukrep, ker lahko že neznatno neurje povzroči dreve- su trajno in nepopravljivo škodo. Čeprav sadno drevje z zorenjem lesa mladih poganjkov po glavni vegetaciji postaja proti jeseni vse odpornejše na rastlinske bolezni in škodljivce, sredi poletja kljub temu ne smemo zmanjšati pozornosti pri varstvu sadnih rastlin pred boleznimi in škodljivci. Še pose- bej na mladem, še nerodnem sadnem drevju in ne- katerih občutljivejših sadnih vrstah in sortah, se v tem času pojavljajo nekatere vrste rastlinskih bolez- ni, pa tudi škodljivcev, ki lahko močno posežejo v zdravje rastlin in kakovost pridelka. Na jablanah so ob ugodni vlagi in toploti pogoji za sekundarne okužbe z jablanovim škrlupom. Pred okužbo s to nevarno glivično boleznijo drevesa zavarujemo z enim izmed dotikalnih fungicidov - kaptanom, mer- panom, euparenom ali podobnimi v 14-dnevnih presledkih. Če škropivo takoj po škropljenju izpere dež, škropljenje ponovimo. Napoved je, da se lahko pojavi druga generacija jabolčnega zavijača, škodljivca, ki s črvivostjo sadja povzroča neizmerno škodo kakovosti in trpežnosti sadja. Zatiramo ga ž enim od pripravkov, kot so zolon, basudin, diazol ali podobni dotikalni insekticidi v predpisani koncen- traciji. S temi pripravki uničimo tudi ameriškega ka- parja, ki se v zadnjih letih in na nekaterih sadnih vrstah in sortah še posebej močno širi. Niso pa ti pri- pravki primerni za uničevanje rdeče sadne pršice. Proti njej uporabimo demilan, pinuran ali keltan. Proti listnim ušem, ki se prav tako lahko pojavijo po- nekod na mladih poganjkih, pa uporabljamo le sis- temične insekticide pirimor, folimat ali konfidor. Vsi so strupeni s krajšo ali daljšo karenčno dobo, zato jih uporabimo skrajno skrbno le na ogroženih dreve- sih, na katerih pridelek še ne zori. V OKRASNEM VRTU je konec julija najprimer- nejši čas za razsajanje perunik ali irisov. Naju- spešnejše razmnoževanje perunik je z delitvijo kore- ninske grude z razraslimi korenikami. Dobimo jih tako, da z vilasto lopato izkopljemo grm, ga raztrga- mo na kose korenik s steblom tako, da bo sadika imela pol korenike in pol olistanega stebla. Sadimo jih v dobro pripravljeno in s kompostovko pognoje- no zemljo. Sadimo plitvo, tako da bo zgornja stran korenike posajena tik pod površino tal. Sadike se bodo zagotovo prijele, če jih ob sajenju obilno zali- jemo in prst stisnemo tesno h koreninam. Koncem julija ali v začektu avgusta divjaki šipka kot podlage za vrtnice že prehajajo v muževno stanje, dozoreli pa so tudi poganjki žlahtnih vrtnic, kar je pogoj, da se bo lahko pričelo cepljenje vrtnic na način očes- lanja ali okulacije. V ZELENJAVNEM VRTU je koncem julija in v začetku avgusta čas za setev tistega motovilca, ki bi ga radi nabirali v zgodnji jeseni, v septembru pa ga bomo sejali za zimsko rabo. Pri prezgodnji setvi mo- tovileč rad uhaja v cvet, zato ga sejemo šele v dru- gem polletju, ko se dan prične že občutno krčiti- Cas rasti motovilca je od setve do pobiranja 70 do 180 dni, zato ga je primerno sejati v več časovnih presledkih, vsakih 10 do 14 dni koncem poletja in ^^ jeseni, da bo na voljo za nabiranje vso jesensko in zimsko obdobje do začetka pomladi. Po prehramb- ni vrednosti je motovileč izvrstna solatnica s pre- cejšnjo vsebnostjo vitaminov A in C ter rudninskih snovi, njegova dragocenost pa je toliko večja, ker ga lahko nabiramo, ko drugih solatnic primanjkuje- Motovileč ni zahteven na pridelovalne pogoje, zato ga lahko sejemo v vsako vrtno zemljišče, le da ni za* pleveljeno. Uspeva tudi v senci. Tudi na predposev- ke ni občutljiv, ne prenaša pa sveže, s hlevskim gnojem pognojene zemlje. Za njegovo rast je ugod- na pognojena zemlja s presajeno sprstenelo kom- postovko, in na kvadratni meter površine potrošene- ga za pest vrednosti nitrofoskala 15-15. Dobro kalji- vost ima dve ali tri leta staro seme, zato sejemo le starejše seme Miran Glušič, ing-agC' ^iOHlK-četrtek, 29. julij 1999 7 KULTURA, IMOBRAZMVANSM cTROKOVNJAKI energetskosvetovalne pisarne svetujejo / varčevanje z vodo Uporaba deževnhe nadaljevanje iz prejšnje številke 0temi za uporabo deževnice 1. Elementi sistema peževnico, ki odteka s strehe, fodimo po zbiralnih ceveh oziro- j,a žlebovih do vertikalne cevi, ki fodi v glavni hranilnik. Od tu jo ^amo v dnevni hranilnik (pri jianjših sistemih lahko odpade), jato pa po omrežju do posamez- jih potrošnikov. Glavni deli sistema so: . lovilna površina, . zbiralna cev, . dovodna cev v hranilnik, . preliv hranilnika, . (dnevni hranilnik, ki ni ob- vezen), . dovod pitne (vodovodne) vode v hranilnik, - sesalna cev, . tlačna črpalka, - razdelilno omrežje, - iztočne armature. Lovilna površina (streha) Najugodnejše so gladke površine, torej glineni strešniki, iimetne snovi ali skrilavci. Nepri- merne so strehe z grobimi be- tonskim strešniki, bitumenskimi strešniki in t.i. zelene strehe j)oložne, pokrite s travo). V teh strehah se zadržujejo prah in dru- ^ nesnaga. Če imamo kovinsko krite strehe, moramo računati z večjo vsebnostjo kovin v vodi, ki iezato manj primerna za zalivanje vrta. Zbiralne in dovodne cevi Pri izbiri materiala in izvedbi cevi moramo upoštevati tehnične predpise, veljavne za odvodnja- 'inje meteornih vod z objektov in aena. Upoštevati moramo prav io veliko spremenljivost preto- fe ter nevarnosti zamašitve in zmrzovanja. Minimalni premer mora biti lOO mm, če potekajo v zemlji, mo- "sjo biti pod globino zmrzovanja najmanj 80 cm globoko). Filter V vertikalnem žlebu, ki vodi s itrehe, imamo dva filtra. Najprej i-i. zbiralnik listja, ki ima obliko iita in je vstavljen v žleb ter se v liem ustavljajo večji delci, kot so listje in vejice. Čistimo ga ročno. Drugi filter, t.i. separator, je nameščen pred vstopom v hranil- nik. Voda, ki vstopa v hranilnik, lahko samo skozi mrežo v ^ebu, ostala voda s smetmi pa gre ^^Prej v odtok. Pred vstopom v razdelilno "Orežje potuje voda še skozi fini ®ter z aktivnim ogljem. Tako se 'odi oporečnost močno zmanjša, moramo z napisi in drugimi ukrepi preprečiti zamenjavo s pit- no vodo. To je pomembno tam, kjer imajo do iztočnih mest dos- top otroci. Brez vgrajenega grobega filtra se voda v hranilniku hitro umaže in nasiti fini filter, kar povzroči pa- dec tlak v omrežju. Fini filter mora biti zanesljiv in enostaven za čiščenje ("patrone za zamenja- vo"). Brez vgrajenega finega filtra se ponavadi pojavijo obloge v omrežju, zato ga je priporočljivo vgraditi. Hranilnik Nalogo hranilnikov lahko op- ravljajo: - opuščene jame za odpadno vodo po predhodnem čiščenju in higiensko ustrezni notranji prevleki, - v zemljo vkopane cisterne iz plastike, - opuščene cisterne za kurilno olje (po izvedenem čiščenju in z notranjo prevleko iz plastike), - plastične cisterne, nameščene v kleti, - betonske cisterne, - razni drugi rezervoarji. Pri novogradnjah so pripo- ročljivi hranilniki, vkopani v zemljo, ki so tako zaščiteni pred sončno svetlobo in toploto, voda pa ima ustrezno nizko temperatu- ro, kar zavira razmnoževanje le- gionel in drugih mikroorganiz- mov. V obstoječih objektih nameščamo hranilnike iz plastike velikokrat v klet, kar je ugodneje kot v različne lope ali garaže, ker je v kleti manjša nevarnost zmrznjenja in vode preko zime ni potrebno izpuščati. Priporočljivo je, da so hranilniki prebarvani s temno barvo. Redkeje nameščamo pri indivi- dualnih objektih hranilnike na podstrešja (razen pri velikih ob- jektih), ker obstaja nevarnost vi- sokih temperatur poleti in zmrzo- vanja pozimi. Prav tako lahko nastanejo pri slabi nosilnosti stropne plošče statični problemi v objektu. Konstrukcijske zahteve: - dovodna cev do hranilnika mora biti speljana tako, da lahko brez težav odstranimo vse večje delce iz vode, - odvodna cev mora biti vsaj 100 mm nad dnom hranilnika, vse hranilnike moramo občasno čistiti, to mora omogočiti že sama izvedba, - stene in cevi ne smejo pre- puščati svetlobe, da ne nastanejo alge, - prelivna cev mora biti izvede- na tako, da ni možno nekontroli- rano iztekanje deževnice (premer prelivne cevi mora bit večji kot premer dovodne cevi), - pri v zemljo vkopanih in klet- nih hranilnikih mora biti pre- livna cev priključena nad zastojno gladino kanalizacije, - pri priključku prelivne cevi na kanalizacijo mora biti vmes smradna zapora, - na iztočnih mestih moramo zagotoviti kontinuiran dovod vode, kar je lahko v daljših sušnih obdobjih problematično; zato moramo obvezno zagotoviti do- vod pitne vode v hranilnik (di- rektna povezava ni dopustna), - prosti iztok pitne vode se mora izvesti tako, da se dovodna cev za pitno vodo konča nad lijakom cevi, ki vodi v hranilnik (razdalja med dovodno vodovodno cevjo in najvišjo možno gladino v hranil- niku mora biti najmanj 20 mm), - priporočljivo je, da je iztok vo- dovodne vode opremljen z mag- netnim ventilom, ki ga vodi plov- no oziroma nivojno stikalo v hra- nilniku (vklopi se takrat, ko nivo vode hranilniku doseže mini- mum). Za 3 do 4 člansko družino je hranilnik, manjši od 4 m3, pre- majhen. Priporočljiv je z volum- nom 5 m^ Sesalna cev in tlačna črpalka Sesalna cev (lahko je toga ali gibljiva) povezuje hranilnik s tlačno črpalko oziroma napravo za povečanje tlaka. Ker deževnica v hranilniku ni pod tlakom, mora- mo imeti sistem za povišanje tla- ka, ki je potreben, da deževnico lahko dovajamo do posameznih iztokov. Obstajajo kompletni ag- regati, sestavljeni iz centrifugalne črpalke, gnane z elektromotorjem, tlačnim rezervoarjem in tlačnim regulatorjem. Sestavni deli so iz plastike ali nerjavnega jekla. Med črpalko in hranilnikom mora biti vgrajena protipovratna loputa. Pomembno je, da je celotna naprava pravilni dimenzionirana, da se črpalka ne vključuje pogosto in da tlačni rezervoar ni prevelik. Cevno omrežje Dimenzioniranje omrežja je enako kot omrežja za pitno vodo. Omrežje mora biti označeno, da se loči od omrežja za pitno vodo. Kot material za cevi je najbolj pripo- ročljiva plastika. Iztočna mesta Najmanj, kar je potrebno, je vidno označevanje iztočnih mest za deževnico z opozorilom, da voda ni pitna. Če so pipe dostopne otrokom, je priporočljivo, da je možno sneti zgornji del pipe, s ka- terim odpremo iztok. 2. Vrste sistemov Sistem za individualne objekte je prikazan na priloženi shemi. V žlebu, ki vodi deževnico s strehe, sta nameščena dva filtra: najprej zbiralnik listja, nato še separator. Hranilnik je v kleti (baterija, ses- tavljena iz dveh plastičnih hranil- nikov). Postavimo ga po možnosti ob severni steni, da zagotovimo vodi čim nižjo temperaturo. Hra- nilnik ima dve odvodni cevi. Prva je speljana v kanalizacijo in zago- tavlja, da ob nalivih ne pride do poplave, obenem ima tudi smradno zaporo. Tudi odtok mora biti pravilno dimenzioniran glede na intenzivnost padavin. Deževnici mora biti preprečen po- novni povratek v hranilnik. Dru- ga odvodna cev vodi do črpalke, ki se vklopi, ko membransko stikalo zazna padec tlaka, ki je posledica odvzema vode iz sistema. Mem- bransko stikalo je sestavni del naprave za povišanje tlaka. V hra- nilnik je speljan tudi dovod pitne vode, kar je potrebno v dolgotra- jnejšem sušnem obdobju. Nato gre voda skozi fini filter iz ak- tivnega oglja v omrežje. Sistem za večje objekte ima tri hranilnike (zbiralnike) vode. Za- radi varčevanja s prostorom in da bi shranili čim vejo količino deževnice, je največji oziroma glavni hranilnik zunaj. Da ni izpostavljen sončnemu sevanju in da bi voda imela v njem čim nižjo temperaturo, je vkopan v zemljo. V njega ne dovajamo (nado- mestne) pitne vode. Najugodneje je, če je iz armiranega za vodo neprepustnega betona. Deževnico vodimo v objekt do dnevnega hra- nilnika s pomočjo potopne črpal- ke. Med obema hranilnikoma sta fini filter iz aktivnega oglja in membransko stikalo. Ventil s pla- vačem je nastavljen tako, da daje prednost deževnici. Ko deževnice zmanjka, v dnevni hranilnik dote- ka pitna voda. Ko nivo deževnice v dnevnem hranilniku pade pod določen nivo, se preko membranskega sti- kala vklopi potopna črpalka in črpa vodo iz prvega hranilnika v dnevni hranilnik. V sušnem obdobju se po potrebi odpre ven- til za dovod pitne vode v dnevni hranilnik. Tretji hranilnik se na- haja v najvišji etaži (ali na pod- strešju), iz njega s pomočjo črpal- ke črpamo vodo iz dnevnega hra- nilnika. Poleg črpalke ima sistem vgrajeno še tlačno posodo z mem- brano in membransko stikalo. Hranilnik vode, ki je v najvišji etaži, preprečuje prepogosto vključevanje črpalke, s tem ji po- daljšuje življenjsko dobo. Vsi po- rabniki deževnice so tako oskrbo- vani iz tega hranilnika po princi- pu prostega pada. Hranilnik naj ne bi bil prevelik zaradi statičnih problemov, zadoščal naj bi za po- vprečno dvodnevno porabo deževnice. Razen teh dveh opisanih siste- mov imamo še druge možnosti in kombinacije. Če deževnico upo- rabljamo le za zalivanje vrta, zadošča postavitev hranilnika pod odtokom strehe, ki se tako samo- dejno polni. Koristno je, da je takšen hranilnik na podstavku, da preprečimo prelivanje vode po okolici. Bo/on Grobovsek, univ. dipL ing. str. Energetskosvetovaina pisarna na Ptuju, Mestni trgi, tel. 778- 516, je odprta za brezplačno sve- tovanje občanom vsak ponedel- jek in sredo od 16. do 1830. Sve- tovanje je namenjeno učinkovi- ti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki namera- vajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplot- ne zaščite zgradb, uporabo so- dobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za ener^jo in izboljšanju bival- nih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po sveto- vanju vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V pisarnah ENSVET si lahko občani ogle- dajo tudi razpoložljivo strokov- no literaturo. Nove zgodbe o Fran€u Franc je priljubljen literarni in bralni junak, ki si ga je duhovito zamislila avstrijska pisateljica Christine Nostlinger - dobitnica številnih nagrad za mladinsko li- teraturo in nosilka najvišjega mednarodnega priznanja za to področje: M^alje Hansa Chris- tiana Andersena. Pisateljica, ro- jena leta 1936 r>a Dunaju in tam tudi živeča, je dobro znana tudi slovenskim bralcem, saj je bilo doslej prevedenih precej knjig Izpod peresa pisateljice, ki je prejela tudi častno nagrado za strpnost v mišljenju in ravnanju. Učenci od petega razreda dal- je navdušeno segajo po nas- lednjih knjigah Christine Nostlinger: Fant za zamenja- vo,Požvižgamo se na kuma- ričnega kralja, Debela Nela in zavaljeni Jani, TV Karel, Pes gre v Širni svet. Za najmlajše bralce je pisateljica oživita dva literarna lika v dveh knjižnih serijah : deklico Mini ( Mini sreča Božička, Mini mora na smučanje, Mini razreši kriminal- ni primer, Mini in muca Maca, Mini gre v šolo) in dečka Franca ( Zgodbe o Francu, Franceve ljubezenske zgodbe, Franceve šolske zgodbe). Knjige z Mini in Francem so odlično in bogato ilustrirano branje za najmlajše. Junaka se spopadata z vsakdanjimi težavami odraščanja, družinskega življenja In vključevanja v novo okolje. Tako so zgodbe Nosttingerjeve zabavno, prijetno In hkrati srčno in vzgojno odlično branje in navdušuje vse, ki se tako a!i drugače ukvarjajo z nrtladimi. FRANCEVE ŠOLSKE ZGODBE so najnovejša izdaja za slovenske bralce in Je izšla s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pri Mohor- jevi družbi v Celovcu v prevodu Lučke Jenčič-Kandus. Mlademu bralcu prijazno bralno in likovno oblikovana knjiga ima enainšestdeset strani z dvema zgodbama. Prva je naslovna, Franceve šolske zgodbe, in za- bavno opisuje trpljenje sedmlet- nega Franca v prvem razredu, saj ga marsikaj moti. Učitelj samo avtoritativno ukazuje in Franceva najboljša prijateljica soseda Gabi ni v istem razredu, čeprav je bilo tako dogovorjeno. Na obisku pri babici v domu os- tarelih Franc zaupa svoje šolske težave babici. Ta Je brez dlake na Jeziku in se o vsem pogovori s Francevim učiteljem, ki ima mamo v isti ustanovi. OJeJ, Fran- cu se zdi, da bo pri učitelju, ki mu je nepredvidljiva babica bra- la levite, oplel. A zgodi se ravno nasprotno: učitelj postane prija- zen in tovariški s prvošolčki. KAKO JE FRANC IZGUBIL SOVRAŽNIKA je druga zgodba v pričujoči knjigi. Je zelo aktual- na, saj govori o ustrahovanju in nasilju v šoli. Ernest Mohar je največji, najdebelejši in n^bolj močan prvošolček, kar dokazu- je na vsakem koraku, z beseda- mi in s pestmi. Še posebej ne prenese Franca, ki Je najmanjši in najbolj droban v razredu In Je tak najpogosteje deležen Ernes- tove trde roke. Franceva varuška, študentka Lili čudežno spremeni Francevega ustraho- valca v njegovega zaščitnika. Knjigo FRANCEVE ŠOLSKE ZGODBE, kakor tudi MINI MORA V ŠOLO, toplo pripo- ročam vsem staršem in njihovim prvošolčkom. Gotovo bo branje teh zgodb Christine Nostlinger pomagalo pregnati morebitni strah in odpor pred šolo ter vzpodbudilo pozitiven odnos do vključevanja v šolo. Vse naštete knjige današnje Tednikove knji- garnice si lahko Izposodite v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešer- nova 35, kjer lahko izbirate tudi strokovno literaturo s področja psihologije, vzgoje in šolstva na Polici za starše. Knjižnica je odprta od osme do petnajste ure ter ob sobotah do dvanajstih. Vsak dan, razen sobote pripravljamo Počitniške urice ob deseti uri. £ll/«fia fffemenčlč filmski kotiček Skrivnost yli€e Arlington (Ariington Road) Navaden dan v nakupovalnem središču. Gospo- dinje z vozički hitijo po trgovini, v mislih že kuha- jo kosilo. Njihovi malčki se trudijo med nakupe uvrstiti priljubljeno čokolado. Toda v hipu je pri- zora konec, vse se spremeni v ruševine in trupla. Teroristi so glavna tema današnjega filma. Ovdoveli univerzitetni profesor Michael Faraday (Jeff Bridges) živi sam z desetletnim sinom. Gro- zen dogodek poveže Michaela z novimi sosedi Langovimi, ko vendar Michaelu postane Lang sčasoma sumljiv. Vedno bolj je prepričan, da v sosedovi hiši ni vse tako, kot se zdi na pn/i pogled. Ali pa so to le Michaelovi neosnovani strahovi. Koliko v resnici vemo o teroristih? Ne prav dosti. To spozna tudi Michael, čeprav se z njihovo mi- selnostjo in motivi ukvarja preko svojih preda- vanj že vse življenje. Toda v ključnih trenutkih se njegovo znanje izkaže za zelo pomanjkljivo... Druga tema, ki jo obravnava film, so medčloveški odnosi. Koliko v resnici poznate svoje sosede? Ne prav dobro? Morda bi tudi oni lahko bili tema za film o skrivnostih neke ulice... Triler boste najprej zamenjali za dolgočasno dra- mo, ki se ji malo kasneje pridružijo še paranoje nekega profesorja. Toda dolgčasa se ne bojte, vsebina je osnovana na resničnem dogodku iz Oklahome leta 1996 in gotovo vas bo pritegnila ter še dolgo držala v napetosti in s tem dajala delo vašim sivim celicam. Po vsem tem ko bos- te izmučeni od težke vsebine in pretreseni zapuščali kino, se boste šele resnično zamislili. Skrivnost ulice Ariington namreč ostaja... __Nataša Žuran 8 POSLOVNA SPOHOeilA Četrtek, 29. julij 1999 - TEDKlij 1 » .jDNIK - Četrtek, 29. julij 1999 9 IZ MASIH KRAJEV ^uj / pol stoletja gradisa - gradenj lani 1.9 miliian/e prihodka Poročali smo, daje 13. julija minilo natanko 50 let od ustano- gradbenega podjetja Gradis-Gradnje Ptuj, ki se je iz male ^dbene obrtne delavnice ob Ormoški cesti v petih desetletjih ^vilo v sodobno gradbeno podjetje, ki uspešno gradi stano- ^gnja, industrijske objekte, šole, vrtce, poslovno stavbe in pfoiz^^odne prostore. O začetkih in razvoju podjetja smo v Ted- ^iKu že pisali, tokrat pa smo se z direktoijem Ljubom Cimer- ^anom, ki vodi podjetje od leta 1986 pogovaijali predvsem o ^našnjih razmerah in razvojni viziji. 2nano je, da Gradiš kot podjetje je obstaja več, ime pa se je ohrani- lo le kot blagovna znamka, ki prek gospodarskega interesnega ^druženja danes združje 14 sa- jiostojnih podjetij za sodelovanje pri makro projektih, kot so gradnje avtocest, energetike, železnice in podobno. Njihov gradbeni prostor v glavnem zaje- dla širši prostor bivše občine Ptuj, Lenart, Ljutomer in Maribor. Gospod Cimerman, 50 -letnico podjetja obeležujete na višku ^dbene sezone; kar precej ^dbišč imate odprtih, kaj in lije te dni gradite? "Res je pol stoletja firme smo (iočakali delovno, saj je sezona na nšku in precej gradbišč imamo odprtih. Recimo prizidek k OŠ Domava, ki je bil zaradi fi- nančnih težav zreduciran le na iz- gradnjo telovadnice, potem pos- lovno-trgovski objekt Kmetijske zadruge v Cirkiulanah, poslovni objekt Tenzorja na J*^iborski cesti, za trg gradimo v Ptuju iTstne hiše, po 10 letni gradnji bo letos zaključena investicija v mali grad. Začeli smo z gradnjo meha- ničnih delavnic Žiher v Moškajncih, precej delamo za Savo Kranj na objektu bivšega Tama, gradimo novi vodnjak v Skorbi, pričenjamo z gradnjo mansarde OS Videm,^navljamo poslovne prostore banke v Lacko- vi ulici, začeli pa bomo tudi z gradnjo poslovnega objekta na Potrčevi cesti. Pričakujemo, da bomo še v letošnjem letu pričeli graditi tudi novo železniško postajo s carinsko upravo v Hodošu - ta objekt nam nekako pripada po razrezu, ven- dar še nismo podpisali pogodbe, ker je preveliko cenovno nesoraz- merje. Dogovarjamo se za ceno, ki nam bi omogočila vsaj enostavno reprodukcijo." Zagotovo je po grenkih izkušnjah vizija razvoja vašega podjetja obetajoča? "Vsekakor, čeprav podjetja ne mislimo širiti. Nameravamo osta- ti na sedanjem številu zaposlenih, to je okoli 150 oseb. Ob večjih gradbiščih bomo po potrebi najeli morda še kakšno dodatno delovno silo. Sicer pa je naš cilj posodobiti tehnologijo. Do sedaj nam je uspelo posodobiti celotni asorti- ment opažev, posodobiti pa je po- trebno še celotno železo^ivnico, ter dopolniti asortiment drobne mehanizacije. Trenutno ne raz- mišljamo o nabavi težke mehanit- zacije in kamionov, saj je tega tre- nutno na tržišču kar dovolj. Seve- da ob vsem tem pridno uspo- sabljamo svoj kader." Ste s kadrovsko strukturo za- dovoljni? "Glede na razmere mislim, da je kar zadovoljiva. Od 150 zaposle- nih imamo enega diplomiranega inženirja, 5 inženirjev, od katerih so trije tik pred diplomo druge stopnje; 10 tehnikov, od katerih se bodo jeseni 4 vpisali v študij na prvi stopnji, ter 8 delovodij, ki nam jih sicer primanjkuje, čeprav smo jih vsa leta šolali." Kriza v gradbeništvu je v glav- nem mimo, se to že čuti tu^ na ugodnejših poslovnih rezulta- tih? "Zagotovo. Lansko leto smo zaključili že dokaj usp^no, prav- zaprav je bilo eno od izjemnih, saj smo napram letu 87 celotno reali- zacijo povečali za okoli 70 odsto- kov, tako, da je bil naš skupni pri- hodek okoli 1,9 milijarde tolarjev. Po statističnih podatkih nas to uvršča na peto mesto v občini Ptuj. Seveda se zavedamo, da ta- kega rezultata letos ni možno po- noviti, saj niti ni toliko investicij. Naš plan je 1,5 milijarde, od tega imamo pogodbe že sklenjene za 1,1 milijarde, če ne upoštevamo del za železniško gospodarstvo. Zato pričakujemo, da ga bomo iz- polnili. Lani smo dosegli tudi 28 milijonov čistega dobička in vsaj toliko ga pričakujemo tudi v letošnjem letu. Torej lahko delničarji letos že pričakujejo dividende? "Do sedaj dividend še nismo de- lili, ker smo dobičke predhodnih let uporabljali za pokrivanje sta- rih izgub. Letošnjega pa bomo pustili nerazporejenega skupščino imamo namreč v av- gustu. Če pa bomo letošnje leto zaključili uspešno, pa predvideva- mo, da bi lahko prihodnje leto že lahko pričeli z delitvijo dividend. Gradbeniki smo taki, da za sabo vedno puščamo spomenike, ki stojijo in ostajajo. To so zgradbe, ki so vidne in nanje smo ponosni, saj je v njih del življenja vseh za- poslenih. Zato ob 50-letnici še en- krat iskreno čestitam vsem zapos- lenih in bivšim sodelavcem, vsem, ki so v tem obdobju z nami sodelovali, posebej pa se zahvalju- jem vsem stalnim in občasnim investirorjem, ki jih nimalo, tako v občini Ptuj, kot po vsej Sloveni- ji." Zapisali smo že, pa vendar po- novimo. Glede na to, da je sedaj višek gradbene sezone, bodo v Gradisu - Gradnjah Ftuj, svoj 50-letni jubilej proslavili šele v novembru, ko se gradbena sezo- na končuje. M.Ozmec Ljubo Cimerman, direktor Gradisa-Gradenj Ruj. ptuj / zaceli so se turistični dnevi Skrb za urejeno »Irol/e se povečv/e Idošnji turistični dnevi Turističnega društva Ptuj bodo trajali 0(126. julija do 15. avgusta. S programom turističnih dnevov se Iiiristično društvo Ptuj tudi letos vključuje v program prazno- ninja letošnjega praznika mestne občine Ptuj. V mestni hiši so 26. julija odprli razstavo fotografij z mednarodne- a tekmovanja Narodi v razcvetu ID razstavo fotografij najlepše ure- lenih in ocvetličenih hiš na območju Pmja. Sedmega avgusta ?a bo na Novem trgu svečana pri- reditev s podelitvijo priznanj last- lil^om najlepše urejenih in ocvet- ličenih hiš na območju mestne občine Ptuj, združena z odprtjem razstave slik likovne sekcije Štef- ke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki lobodo kasneje prenesli v prosto- ^ nekdanje kavarne Evropa na ■testnem trgu, kjer bo na ogled do avgusta. Priznanja s fotografi- ^ svojih ocvetličenih hiš in ^ejene okolice bo prejelo 40 last- "il^ov hiš. V letošnjem letu so se pri urejan- okolja in ocvetličenju posebej Potrudili Ljudmila in Maks Re- '^'iiak iz Gajzerjeve ulice 11, Ma- Stanko Peklar iz Zavčeve 6, *ana in Viktor Kekec iz Zavčeve Zlata in Stanko Zavec iz Čufar- ^^ 3, Sonja Berger iz Gajzerjeve ^ Marija in Marjan Vauda iz Carjeve 24, Milena in Franc Hadler iz Grtkove 2, Angela in Franc Kranj c iz Črtkove 11, Mar- jana in Andrej Frangež iz Os- terčeve 7, Amalija in Ignac Krajnc iz Ulice Anice Kolarič 1, Majda Žižek z Domavske ceste 15 a, Ma- rija in Dušan Janša Na Tratah 20, Majda in M^an Rola iz Mlinske ulice 7, Marija in Alojz Turnšek iz Brstja 27 a, i^ija in Jožef Meglič iz Spuhlje 61, Majda in Jože Hor- vat iz Spuhlje 66 b, Ana in Feliks Kramberger z Ormoške ceste 69, Elizabeta in Janez Krajnčič iz Belšakove ulice 55, Cirila in Sta- nislav Zupanič iz Gubčeve 13, Antonija in Martin Klaneček iz Tavčarjeve ulice 19, Silva in Jožef Žimkovič iz Mežanove ulice 2, Jožefa in Vincencij Klasinc iz Mežanove 15, dnižina Grego- rinčič z Mariborske 13, Miran Vrabl z Mariborske 11, Anica in Jožef Vidovič iz Selške ceste 26, Zlatka in Marija Vrtič z Dražen- ske ceste 14, Rozalija in Julij Ošlovnik s Poljske ceste 11, Ida in Jože Kozel s Poljske ceste 13, Va- lerija in Emil Tomašič iz O^ešja 144, Marija in Konrad Jiu-gec iz Krčevine pri Vurbergu 80 b, Ma- rija in Ivan i^jcen z Grajenščaka 6, Marija in Štefan Malek z Graje- ne 53, Barbara in Franc Veit iz Štukov 32, Nada Veršič iz Slomškove 18, Tanja in Miran Senčar iz Peršonove ulice 3, Dra- gica in Zeljko Vajda iz Dravske ulice 19, Upravna enota Ptuj, Slomškova 10, Manj a in Aleksan- der Lepenik z Zagrebške ceste 114, Vlasta in Peter Ftuman z Rogaške ceste 11 ter Vlasta in Ro- bert Krajnc z Rogaške 10. MG ijf^^^tni hiši odprli razstavo fotografij iz Emiratov in najlepše in ocvetličenih hiš Foto: Črtomir Goznik ormož / ormoško poletje je se vedno vroče Oimvana ljubezen Tudi v mesecu juliju so bile kulturne prireditve festivala "Ormoško poletje" dobro obiskane. Oči organizatorjev so bile resda prejšnjo soboto obrnjene proti nebu. Toda kljub gro- zečim oblakom se je "Večer ljubezenskih pesmi in podoknic" tako kot ostale prireditve uspešno zaključil na ormoškem graj- skem dvorišču. "Če bi oblaki prihajali "od Tomaža" bi priredi- tev prestavili v ormoški kulturni dom, ker pa prihajajo iz hrvaške strani se bodo na meji ustavili so dejali domačini in tako se je tudi zgodilo. Vreme organizatorjem festivala služi veliko bolje kot lansko leto. Do sedaj je bil zaradi nevarnosti dežja v Dom kultiure Ormož pres- tavljen samo Koncert popularnih opernih arij orkestra Akord iz Celja. Prav tako so organizatorji zelo zadovoljni z odzivom obisko- valcev. Vse prireditve do sedaj so bile dobro obiskane. Sobotni koncert z naslovom "Nocoj, pa oh nocoj" je potekal v organizacija Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območne izpostave Ormož. Ljubiteljski pevski zbori in vokalne skupine iz ormoške občine, ki so se prijavili na razpis so poslušalce z ljudsko pesmijo popeljali v čase, ko se je ob toplih poletnih večerih ljubezen izpove- dovala tudi skozi pesem. Okoli 70 nastopajočih pevcev in pevk vseh starosti priča, da slovenska ljud- ska pesem na ormoškem koncu še živi in verjetno ne bo odšla tako kmalu v pozabo. Prireditev se je pričela z nastopom Dekliškega kvarteta s Koga, ki deluje pod tmietniškim vodstvom Darje Hor- vat. Zapele so naslovno pesem "Nocoj, pa oh nocoj" ter "Da bi jaz znala", pesem na ljudsko besedilo iz Cerovca. Sledil je nastop None- ta KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje. Njihov imietniški vodja je Franc Štuhec. Zapeli so dve na- rodni pesmi - Dober večer lubo dekle ter Nocoj je pa en lep večer. Branko Fifiija je zborovodja Moškega pevskega zbora Pevske- ga društva Ivanjkovci. Predstavili so se z istrsko Sijaj mi sončece ter pesmijo Cirila Preglja, Dekle moje. Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora Društva upoko- jencev Ivanjkovci, ki so pod vodstvom zborovodje Jožeta Ba- rin-Tiu-ice zapeli slovensko ljud- sko Odpiraj dekle kamrico ter pe- sem Ivana N. Resmana, Zdaj sam le sem zahajam. Predstavil se je tudi Moški pevski zbor KD D^ brava pod vodstvom Franca Mag- diča z dvema narodnima - Sem pod vokencem ter Vasovalec. Kot zadnji so dve ljudski zapeli člani Miklavževskega okteta: Kako bom ljubila ter koroško ljudsko, Dečva pa v hartelcu. Delujejo pod umetniškim vodstvom Leona Laha. Program sta povezovala Anita Kosec in Dejan Hanžekovič. Med posameznimi nastopi sta prebira- la ljubezensko poezijo Ivana Mi- nattija, Jacka Prevera ter Gabriele Mistral, ki jo je izbral Tomaž Bol- car. Na sobotni prireditvi smo se lahko še enkrat prepričali, da so besedila naše otožne ljudske lju- bezenske pesmi zares taka, da lahko še enkrat ponovimo kar je bilo Slovencem že povedano - lju- bezen nam je vsem v pogubo. Nič kaj bolše pa ni na drugem koncu sveta. Ta večer smo slišali tudi poezijo Indijskega pesnika iz 3. stoletja n. št. Bhartriharija, ki je zapisal: Dekle, ki vedno nanjo mislim, sovraži me in ljubi drugega. A tisti drugi ljubi neko drugo. Spet neka druga ženska mene obožuje. Vrag vzemi oni dve in njega in tisto drugo z mano vred in še LJUBEZEN! Majda Fridl Ljubka: Kako bom ljubila Kako bom ljubila me srce boli, saj lanski moj IjtMek pozc^ljen še ni. PmMjen bi bU ko b'tak hištkan mbU, pa je luštkan tako, da pozabljen nebo. V okviru Ormoškega polet- ja sledi: V soboto 31. julija se bo ob 20.30 na dvorišču ormoškega gradu pričel "Koncert Etno glasbe". V prvem delu koncer- ta bodo nastopile domače fol- klorne skupine: folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, Sestre Nedeljko, Dekliška tamburaška skupina iz Ormoža, Pevski s Himia, Fol- klorna skupina Podgorci in drugi. V drugem delu pa se bodo predstavili udeleženci mednarodnega glasbenega ta- bora "Musica Experience", ki poteka na Svetinjah. Sledila bo predstavitev nove zgoščenke nastopajočih glas- benih skupin. V primeru dežja bo prireditev v Domu kulture Ormož. Naslednja prireditev bo nekaj posebne- ga. Potekala bo v petek, 6. av- gusta ob 20.30 v ffir[Bff---iy -'i -ivrnir--rr OGLASI IN OBMVB 31 GRAJENA / zlatoporocenca lozinsek Srečo, dolga pet desetletij Minulo soboto sta zlato poroko slavila Jakob in Jožefa (rojena Gomboc) Lozinšek z Grajene 34. Prvič sta stopila pred matičarja 3. julija leta 1949 v Cankovi. Jakob je bil tesar, Jožefa gospodinja. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje osem vnukov. Posebej sta vesela, ker ju zdravje še služi, da bi bilo le tako še naprej, poudarja Jožefa. Šest vnukov živi doma, zato je na njuni majhni kmetiji, ki ju še zmeraj z veseljem obdelujeta, vedno živahno. Zlatoporočencema Lozinšek tudi naše iskrene čestitke! MG Zlatoporočenca Jožefa in Jakob Lozinšek. Foto: Langerholc ZABOVCI / pevke spet zapele Raziskovalna naloga in kaseta Zabovške pevke so se na snemanje pripeljale na star način. Ljudske pevke iz Zabovec, ki jih poznamo že desetletji in pol so se spet zbrale in posnele novih deset pesmi. Skupino ljudskih pevk sestavljajo: Kristina Janžekovič, Angela Liponik, Terezija Maroh, Ančka Letonja, Elizabeta Muhič, IVeža Mikša in Otilija Kukovec. Skupino je dolga leta vodila Terezija Maroh, ki pa v zadnjem času predaja vodstvo Angeli Liponik. Pri njihovem petju gre za vse značilnosti ljudskega petja na Šta- jerskem. Skupino sestavljajo same pevke. Ena pevka začne pesem, ostale ji pritegnejo. Pesmi imajo veliko kitic, saj gre za pripovedne ali baladne pesmi. Petje je pravi- loma triglasno in zaradi starosti pevk uglašeno v nekoliko nižji intonaciji. Vdihi med frazami so prepuščeni trenutnemu navdihu. Prisotno je tudi portamentiranje in glisandiranje, ki je prav tako značilno za ljudsko petje. Tudi v dinamičnem pogledu ni kakih večjih razlik. Program zabovških pevk je precej drugačen kot pred petindvajsetimi leti. Poleg izvir- nih ljudskih pesmi iz bližnje in daljne okolice pojo pevke po posluhu tudi nekatere čitalniške skladbe oz. pesmi iz polpretekle dobe zborovske ustvarjalnosti. Velik delež pesmi pa pojo na verze Zabovčanke Terezija Maroh, ki jih nato glasbeno preoblečejo v cerkvene ali ljudske melodije. Snemanje zabovških pevk, ki je bilo v OS Markovci 14. julija, sodi v okvir raziskovalne naloge iz glasbeno narodopisnega področja Markovec. Naloga bo zaobjela snovanje in poustvarjanje Ijud- Foto: M. Gobec skih pevcev in godcev na območju sedanje občine Markovci. Raziskavo bo opravila Jerneja Bombek Gobec. Zabovške pevke je posnel dolgoletni snemalec radia Ptuj Ivo Ciani, ki bo za raziskavo razvoja skupine ljudskih pevk dal na voljo tudi njihove prve posnetke izpred dvajsetih let. V končni fazi pa bo prihodnje leto izšla skupaj s študijo tudi kaseta s zvočnimi posnetki. Nova markovška občina se bo tako, ob že zlorabljenih korantih, s tem projektom gotovo najlepše predstavila slovenskemu in tujemu kulturnemu prostoru. MiG Kulturni križemkražem ORMOŽ • V soboto, 24. julija se bo na dvorišču ormoškega gradu ob 20.30 pričel večer ljubezenskih pesmi in podoknic Nocoj pa oh nocoj. Nastopili bodo najboljši ljubiteljski pevski zbori in vokalne skupine iz ormoške občine. V primeru dežja bo prireditev v Domu kulture Ormož. (MF) ORMOŽ • V soboto 31. julija se bo ob 20.30 na dvorišču ormoškega gradu pričel Kon- cert Etno glasbe. V prvem delu koncerta bodo nastopile doma- če folklorne skupine, v drugem delu pa se bodo predstavili udeleženci mednarodnega glasbenega tat)ora Musica perience, ki poteka na Svetin- jah. V primeru dežja bo priredi- tev v Domu kulture Ormož. (MF) DORNAVA • Odbor za obno- vo baročnega gradu v Dornavi pripravlja danes, 29. julija ob 20. uri koncert v dvorani gradu. Igrali in prepevali bodo udele- ženci letošnjega mednarodne- ga glasbenega tabora na Sve- tinjah. Vstopnine ne bo, dobro- došli pa bodo prostovoljni prispevki, (ms) VUHRED • V nedeljo, 1. av- gusta ob 14. uh, bo v Vuhredu 6. tradicionalno tekmovanje za zlato harmoniko Vuhreda. Tek- movanja se lahko udeležijo vsi, ki igrajo diatonično harmoniko, prireditev pa bo ob vsakem vremenu. SLOVENSKA BISTRICA • V petek, 30. julija ob 21. uri se bo na notranjem grajskem dvorišču predstavil s koncer- tom, ki sodi v program letošnjih tretjih starobistriških večerov, kvartet saksofonistov 4 SAX- EES z Dunaja. Izvajali bodo klasično in zabavno glasbo, (vt) KINO PTUJ • Do konca tedna je ob 19. uri na sporedu film Moj najljubši marsovec, ob 21. pa Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki. ČRNA KRONIKA MOPEDIST BOČNO TRČIL V AVTO Po lokalni cesti od Rujske Gore proti domu se je v ponedeljek, 19. julija ob 15,20 peljal s kolesom z motorjem 18-letni B.A. iz Stopne- ga. Med vožnjo skozi naselje Savi- njsko je v ostrem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik ose- bnega avtomobila 21-letni U.T. iz Kovače vasi, občina Slov. Bisthca. Mopedist je močno zavrl, zaradi česar je padel po cestišču in po petih metrih drsenja bočno trčil v sprednji del osebnega avtomo- bila. Pri tem se je težje ranil. OTROK SE JE SMRTNO PONESREČIL v nedeljo, 25. julija nekaj pred 21. uro so se otroci igrali na dvorišču gospodarskega poslopja A.P. v Levajncih, občina Destrnik. Petletni I.M. je splezal na kovinski snežni plug, ki je bil prislonjen na ograjo. Plug se je prevrnil s priklopnim delom pod seboj pokopal otroka ter mu stisnil prsni koš. Otroka so takoj odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je kljub zdravniški pomoči zaradi hudih poškodb še isti večer umrl. ČRNA KRONIKA MOPEDIST ZAPRL POT GOLFU v sredo, 21. julija okoli 10. ure se je po lokalni cesti skozi naselje Moškanjci peljal s kolesom z motorjem 60-letni A.G. iz Tibolcev. V križišču je začel zavijati levo proti Gorišnici, pri tem pa je zaprl pot golfu, ki ga je po prednostni cesti vozila 28-letna K.A. iz Moškanjcev. Prišlo je do trčenja, mopedist je padel po cestišču in se ranil. Z AVTOM ZBIL KOLESARKO Od Rujske Gore proti Ruju je v petek, 23. julija'ob 12,40 vozil osebni avto 25-letni B.P. Po ugotovitvah policistov je vozil prehitro, povrh tega pa je še nepravilno prečkal cesto v naselju Apače. To je bil vzrok, da je trčil v kolesarko 15-letno D.S., ki je padla in se hudo ranila. NEPREVIDNO PREČKAL GLAVNO CESTO v nedeljo, 25. julija ob 3,35 je po lokalni cesti od Vidma pri Ruju proti Selam vozil osebni avto 30-letni M.V. V križišču pri Lancovi vasi je želel prečkati, glavno cesto in to v trenutku, ko je po njej vozil osebni avto 33-letni D.P. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil en sopotnik hudo ranjen, dva pa sta bila lažje poškodovana. GORELO V STAROŠINCAH Lastnik gospodarskega poslo- pja v Starošincah pri Cirkovcah, 44-letni A.Č. je v torek, 20. julija dopoldne žagal drva z motorno žago. Okoli 11. ure se mu je žaga starejšega tipa nenadoma vnela, plamen mu je ožgal desno roko, zato je žago odvrgel. Tedaj se je ogenj hitro razširil na slamo in drva, ki jo je imel spravljeno v poslopju. V celoti je zgorel leseni del gospodarskega poslopja, nadstrešek, 400 bal slame, vap za pranje strojev, nekaj drugega oro- dja in drva. Po oceni je materialne škode za dobrih 300.000 tolarjev. V POČITNIŠKO HIŠICO PO TELEVIZOR Prejšnji teden je neznanec vlomil v počitniško hišico v Podgorcih, last I.M. Z vlomilcem je izginil barvni televizor s sobno anteno in telefon. S tem je lastnik oškodovan za dobrih 100.000 tolarjev. STRELA UDARILA V GOSPODARSKO POSLOPJE v četrtek, 22. julija nekaj pred 3. uro zjutraj je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje. J.J. v Polencih, občina Dornava. Zgorelo je celotno ostrešje poslopja, pod njim pa okoli 2000 bal sena in slame ter nekaj orodja. Ogenj so ukrotili in pogasili gasilci. Po oceni je škode za 2,5 milijona tolarjev. POMOR RIB V POLSKAVI v soboto, 24. julija dopoldne so v potoku Polskava pri Tržcu opazili večjo količino poginulih rib, bilo jih je okoli 1500 kilogramov v skupni teži. Nesporno je, da je zaenkrat še neznani povzročitelj v potok zlil kemično sredstvo in s tem one- snažil vodo. Nesrečo si je ogle- dalo več strokovnjakov z različnih področij, ki bodo poskušali ugotoviti, katero kemično sredstvo je bilo v vodi, policisti pa zbirajo obvestila o povzročitelju. ČRNA KRONIKA VLOMILEC UKRADEL ZVOŽNIKE v noči od srede na četrtek, ^ julij je neznanec vlomil v skladišči AMD v Zgornji Bistrici, last T.M Odnesel je večje število različni zvočnikov in s tem lastnika oško doval za okoli 300.000 tolarjev. V PIJANOSTI PRETEPAL SVOJO ŽENO Rujski policisti so v četrtek, 2 julija nekaj pred 19. uro mora posredovati v Kungoti pri Ptuji kjer je 35-letni M.P. pod vplivoi alkohola doma pretepal svoj ženo in s tem ni prenehal kiju opozorilom policistov. Zato so g odpeljali in pridržali do iztreznitv^ NESREČA PRI DELU v Cirkovcah so v sredo, 21. ju'! popoldne prekrivali streho stai* vanjske hiše. Pri delu je potna9 tudi 30-letni I.V. iz SpodnjeS Prebukovja. Med pritrjevanj^ ladijskega poda mu je spodrsn* padel je štiri metre globoko in ^ težje poškodoval. RODILE SO - ČESTITA. MO: Suzana Kralj, Zamu- šani 28/c, Gorišnica - Taro; Gabrijela Zamuda, Sodinci 89, Velika Nedelja - deklico; Majda Kidrič, Grdina 25, Majšperk - dečka; Janja Hodnik, Mali Brebrovnik 36 - Žana; Vanja Lešnik, Volkmerjeva 7, Ptuj . deklico; Nada Majcen, Tomaž 58, Ormož - deklico; Andrejka Kolarič, Pavlov- cki vrh 25, Ormož Kristjana; Peira Petek, Moškanjci 112/a - Špelo; Jožica Kralj, Rotman 16 - Jana; Barbara Žagar, Zg. Hajdina 121, Ptuj - Uroša; Kristina Zelenik, Cunkovci 4, Gorišnica - Nastjo; Aleksandra Šramel, Lorger- jeva 22, Šmarje - Kajo; Irena Štrok, Steklarska 20, Roga- tec - Ivono; Simona Vilčnik Prejac, Osojnikova 7, Ptuj - dečka; Lidija Kostanjevec, Bukovci 137, Markovci - dečka; Šarita Djekič, Ul. 5. - Prekomorska 2 - Maria; Valerija Munda, Lunovec 18, Ormož - Dariana; Alenka Pintarič, Gruškovec 70, Cirkulane - dečka; Irena Jernejšek, Stoperce 35, Majšperk - Janjo; Marija Muhič, Moravci 81, Mala Nedelja - Tanjo. POROKE - PTUJ: Milan Ekart, Slovenja vas 54 in Klavdija Kozoderc, Skorba 51; Ervin Ciglar in Tanja Krefl, Podvinci 113; Jože Polajžer, Nadole 32 in Mojca Jeza, Stanečka vas ^ 15/a. UMRLI SO: Ivan Gojkovič, Tovarniška c. 5, Kidričevo 1941 - t 18. julija 1999; Marija Meško, rojena Kosi, Velika Nedelja 34, ^ 1928 -1 18. julija 1999; Franc Pečuh, Zagorci 79, 1950 - t 18. julija 1999; Maksimiljan Stres, Žetaie 4/a, * 1927 -1 19. julija 1999.