Stev. 43. Maribor, dne 25. oktobra 1906. Tečaj List ljudstvu v pouk in zabavo. zhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 E, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Shod v Poljeanah. Ne prinas&mo navadio poročil o shodih na uvodnem mesta. Toda poljčanski politični shod zadnjo nedelj", dno 21. okt., se nam zdi nekoliko važnejši, kakor so običajno slični politični shodi, in sicer zaradi tfg;, ker je na tem skodn celjska čista stranka poskusila prvič stopiti med narod s svojim razdira-ječim programom, kar pa se ji na tem shodu ni posrečilo. Prignal pa. je čisto stranko na politični Eejem v Foljčaae odvetniški koncipient dr. Kukovec, 7nan tudi iz celjske zadeve glede gimnazijskega travnika, prostovoljnega priganjača pa je hotel igrati slovenjebistriški odvetniški uradnik g. Založnik. Gotovo potrebujemo Slovenci mnogo delavcev pri podrobnem delu in nam je vsak dobrodošel, toda da prepuščajo nttžje slovenjebistriškega okraja vodstvo svojega političnega društva mlademu, neizkušenemu g. Založniku, in povrh še vodstvo k atoli ško-političnega društva, to je na vsak način graje vredno. Le tako je razumljivo, zakaj je politično društvo vozilo tako blizu k jarku. Prvi govornik je bil g. Založnik, ki je govoril o spremembi volilne pravice. Kolikor so bila izvajanja stvarna, so našla vsestransko odobravanj«. Potem je 7ajabal konja, ki ga izposojajo „Narod" vsak dan svojim vernim pristašem, ter govoril o izdajstvu, o politični smrti, ki nam preti, ter da je edina pomoč za rešitev obstrukcija v državnem zborn. K besedi se oglasi državni poslanec dr. Korošec, ki je bil kot poslušalec navzoč. Prizna, da se Slovane m in posebej se Slovencem na Koroškem in Štajerskem godijo v novi volilni pravici, v kolikor je dosedaj že sprejeta v odseku, velike kri- LISTEK. Stari oče Žabjek. Stara prislovica, da jo dan sv. Jožefa prvi pomladanji dan, se je tedaj obistinila. Vzlic meglenemu jutru šinilo je žarno solnčice izza oblakov, oživilo z mirno toploto vso pokrajino ter jo pozlatilo. Slari oče Žibjek, že precej upogaen, stopal je počasi iz župne cerkvice domov poleg reke Save ter zrl, kako se voda iskri v soločji; gole vrba premenile so se iz temno sivih šibic v belo-zeleno boje, in vrabec 8 čižkom obletavata mu pot. V prsih starčkovih jaraejo se ti vtisi širiti in oči mu zaleskečejo. Spomni se, da je tako lepo baš v njega godu dan. Danes je \stal zgodaj ter šel v župno cerkev, da pomoli k svojemu patronu, naj ae nanj spominja ob smrtni uri. V cerkvici ga je tudi tožilo premišljevanje, da je bil njega patron s v. Jožef v svoji skromni revščini povišan za bož jega vzgojitelja, in šine mu na misel, da je i njemu B >g odločil uboštvo, vendar se mu v primeri z mnogimi ubožnejšimi godi še dobro. Stari oče Žabjek je bil doslužen graščinski kotar, koji je dobival od svojega sedeoidese'ega leta od graščaka malo pokojnini: nekaj žita ia tri goldinarje — na mesee. Vsled tega vzel ga je tudi rad k sebi najstarejši njegov sin, vrrar, in starček au je zato iz gole hvaležnosti prebiral na prstih kinop-nino in skladal vrvevje v kot. Izmed trdi siaovih otrok je bil doma samo jede«, mali Jurtei, solarček — v hiši sta pri skromnem životarenju vladala mir vice. Poslanci morajo delati na to, da se te krivice odpravijo, a težko je že danes povedati, kako bodo glasovali pri tretjem čitanjn volilne predloge v državnem zborn, ko se mora predloga ali v celoti sprejeti ali pa v celoti zavreči. Hud bi bil udarec za štajerske in koroške Slovence, ako se nam ta krivica prizadene. Toda larujmo se begati ljudstvo ter ga uverjevati, da je potem to naša politična smrt! Ne, mi hočemo živeti naprej in bomo živeli in prepričani smo, da bomo krivice mogli kedaj popolnoma odstraniti. Volitev državah poslancev, to je sicer zaCnji in najvišji politični cilj vsake organizacije, toda izvolitev državnega poslanca ali neiz\olitev ni edino merodajia za naše politično življenje ali našo politično smrt. Štajercem še lahko dajo deset poslancev in Korošcem tudi toliko, toda edino poslanci nas ne bodo rešili politične emrti. Kaj nas najbolj mori? To so germaniznjoče šole! Kaj naj sloii državni poslanec v državni zbornici glede njiht Nadalje, kako pridemo do slovenskih šol? S krajnimi ia okrajnimi šolskimi sveti, a sestava teh je odvisaa od naše politične moči v občinah in okrajnih za-stopih. Občinske in Ijndskošolake zadeve najdejo svoje zastopnike predvsem v deželnih poslancih Državni poslanci lahko pač le malo storijo glede občin in ljudskih šol, nj hi>v delokrog je ves drug. Ia potem ta v«dna zahteva po cbslrukciji. Samo to se vprašajmo, kdo pa naj obstruirá? Hrvati re bodo obstruirali, Primorci ne, Kranjci ne, ostanejo potem samo štajerski poslanci. Ia poglejmo sedaj štajerske slovenske državne poslance od vseh strani, koliko jih je voljnih in vztrajnih za obstruicijo? Ne za-htevajmo torej vedno nekaj takega, o čemur si po treznem premišljevanju sami moramo prizn&'i, da se in zadovoljstvo, kajti fiaaha je bila vrla ženi. Na diuieg* sna je bii atari oče Ž bek tudi ponosen, rekoč: „To je f nt, kakor c/et, raven kakor sveža, in v lica kakor kri in mleko; uhu tega je za vsa pripraven, gospodje pri polku so ga takoj ¡rroleto n.redili zi koprola." Stari Žabjek je bil toliko ponosen na svojega tina Jurija, da je časih starejšega M-ti^o jtzb. In ko starina stopa poleg som ne Sive, čuje hkrati za seboj hitre korake, in ozrši se, ugleda občinskega sela — pošto. Dedu jama m čao utripati srce. »Kaj, če bi te bil v tujini nanj spomnil tudi Jarče, da je danea njega god ? Saveda se je spomnil!" Sel se ustavi, nagne se h koževi radeči torbi, odpre jo in iz nje potegne list. „Je-li kaj zame?" vpraša drhteče starček, v stoprav potem pozdravi sela, dasi je bil mlajši: „D*I Big srečen in dober dan!" „Big ga daj! Našem vam nekaj* — izpre-govori sel tolažilno — „na recapis. List zatem vzemite seboj, po recapis pa pridem popoldne . . „Kakor vam drago ..." in ded s tresočo roko prime list. „Hičete li, da vam preSitam pismo?" vpraša sel, kakor je to činil običajno v občini. „Oh ce, hvala lepa!" odklanja ded. „Najraje to sam čitam polagoma, saj imam seboj očala; baš grem iz cerkve " „Tedaj pa z Bogom!" dé sel in hiti dalje. „Hvala; ko pridete k nam popoludne, dal vam bom stirjak za tobak —," veli za njim hvaležno Žabjek. v teh ri z merah bržčas ne bo moglo zgoditi. Ne be-gajmo ljudstva, ampak dajajmo mu zaupanje v samega sebe in v svojo politično bodočnost I V nadaljevanju svojega govora je dr. Korošcc še nekoliko poročal o državnem zboru, potem pa razkladal o nemši utarski gonji proti našim slovensko-nemšiim šolam ter spodbujal navzoče iz Pekla, da se pri bližnji občinski volitvi vsi udelež'jo volitve in postavijo na lastne noge! G. dr. Kukovec je razlagal naloge občin, pobijal krive nazore glede nemščine v šolah ter je naposled hotel priporočiti novoustanovljeno liberalno stranko v Celju, kateri je bil boter. Naletel pa je takoj med govorom na odločen odpor dr. Korošca, ki je ogovarjal njegovim trditvam. Dr. Kukovec je rekel, da se v novi stranki zbirajo možje, ki hočejo delat'. Dr. Korošec: Zakaj dosedaj niste delali? Zakaj pa izključujete nas, ki tudi delamo? Dr. Ka-kovec: Tudi jaz sem bil le gost 1 Dr. Korošec: Škandal, dr. se shodi katoliškega političnega društva izrabljajo zs razpor. Dr. Kukovec je nato hitro končal. Po dr. Kukovčevem govoru je še g. Založnik v zmedenih besedfh omenjal novo stranko ter rekel, da sicer nima zaupanja pri novi ttranki in ne pozna njenega programa, toda stranka je dobra, ker je rarednost na prvem mestu in on je za vsako straako, ki je narodna. V navdašenih in lepih besedah je g. Novak iz Slovenske Bistrice ogreval kmete za narodno samozavest, za odločen nastop pri volitvah ter za narodno slogo. G. dr. Korošec je še enkrat povdarjal, da se Ia ko mu sel po poti v žarnem solnca uhaja iz vida, oz ri se starček, kam bi malo sedal. To se mu takoj nagodi; lep, velik kamen stoji tik ceste, ko navlašč. „Glej no, vse je človeku v veselje — in v uJago!" šepeče stari Žabjek; na to izvleče iz žep« očali, počasi načne z nohti obrobek zavitka tdov, ako bi se nam vse povedalo v poljudni domači besedi. Po drugih krajih tako govorijo potovalni učitelji, pri nas so le redka prikazen. Sicer bo pa tudi v odboru možje, ki bi bili zato apoaobni — a zakaj nočejo slovenski govoriti, tega ne razumemo. Ali jih j« strah pred „Nemci" ?! Potem ae pač zahvalimo za take „voditelje", ki se sramujejo jezika svojega ljudstva. — Nek popotnik je hodil po Šentilju in zdaj se v „Slov. Štaj." krega nad natakarico, ki ga je nemški pozdravila. To se nam ne zdi ravno zelo junaško. Svetujemu popotniku, naj itopi drugokrat malo med naše „voditelje" — tam bo pač našel mnogo gnilega ... Če pa nima tako dobrega nosa in biBtrih oči, pa ma bo „Slov. Gosp." v kratkem časa povedal marsikaj pretresljivega, slovenski javnosti cclo neverjetnega! svojim podpisom tako žalost. Videč, da me tako piše gospod oberlajtnant, mislil aem, da je to lepše, gosposki. Zdaj pa vidim, da nisem imel prav; biti nočem nič drnzega, nego vrli vaš sin. Odpustite mi, saj tega ne storim nikoli več. Stokrat vas pozdravlja in poljublja, a tudi brata in svakinjo, vaš odkritosrčni Jurij Žabjek." Podpis je bil pisan z neobičajno velikimi črkami. „Vidite", vsklikne, ponosno s prstom na podpis kazoč, stari Žabjek, — „moj Jurij ni noben — Judež!" Iz klinike. Profesor (podučuje): „Novodobno zdravilstvo, gospoda moja, ima več sredstev zoper kolero, pa — nobeno ne pomaga!" Brza pokorščina. Oče: „Pomni Jožek, priden otrok ne odlaga nikdar na jutri, kar lahko stori še danes!" — Mali Jožek: „Že prav, oče! Dajte mi tedaj oni kos potice, katerega ste mi shranili za jutraj. jaz še ga že lahko danes pohrustam!" Eno ali drugo. Pijanec (z rudečim nosom): „Gospod doktor, kaj mi je pa storiti, da bi moj noB izgubil ostudno svojo rudečo barvo, ker že po-uličnjaki s prsti kažejo za menoj?" — Zdravnik: „To je lahko 1 Pijte manje vina in več vode!" — Pijanec: „Tega ne morem storiti! Ali nimate nobene druge pomoči, gospod doktor?" — Zdravnik: „No eno sredstvo še je!" — Pijanec: „Hvala Bogu! Katero pa?" — Zdravnik: „Pijte tako dolgo in toliko, da bo vaš nos postal višnjev! Eno ali drugo, tretjega pripomočka ne vem !• m Na Tezni pri Mariboru je gorelo 17. t. m. po noči pri trgovcu s kosami Francu Podli pni k. Goreti je začelo v kolarmci. Od tod se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje in hišo ter vse upe-pelil. Ljudje pravijo, da je bržkone kdo nalašč zažgal. m Sv. Benedikt v Slov. gor. V pondeljek 15. okt. je rano zjutraj pogorelo gospodarsko poslopje Petra Vrbnjaka v Trotkovi. Na glas tri-kraljevskega zvona je prihitelo toliko ljadi skupaj, da so rešili posebej stoječe hleve in hišni hram. Ptnjski okraj. p Rogatec. Lažnjivi in nemškutarski „Štajerc", ki nima drugega posla kakor duhovnike obirati in opravljati in za nemškutarstvo ropotati, se v svoji 21. številki t. 1. v dopisu iz Rogatca zopet zaganja v gospoda kaplana. Pravi, da kaplani „hujskajo in trosijo svoje laži". Seveda, če se kelo pobriga za omiko in blagor svojega mu milega slovenskega ljudstva in ga poučuje o lumparijah neaaškutarjev, je to „Štajerčevim" tepcem „hujskanje". No, saj se poznamo! Pa pove naj „Štajerc", katere laži so gg. kaplani trosili? Ali nisi ti, hadobni „Štajerc", nedavno sam najgrse in najostudnejše lagal o tamburaškem zboru in o „Marijini družbi" ter tudi gospoda kaplana podlo sumničil, kakor le kak fakin, ki je vse poštenje zgubil, more lagati? Sedaj pa kličeš gospoda dekana na pomoč ? Ti teslo I — Častitega gospoda kaplana pa le pri miru pusti in ne pričaj po krivem! p Požar vsled streljanja. Posestniški sin M. Krajnc je dne 12. t. m. pri branju streljal. Prišel je preblizu slamnate strehe hiše Jožefe Štumberger. V kratkem je bila cela streha v plamenu. Posest-nica je prestrašena bežala iz biče. Toda vrnila se je še enkrat, da vsaj nekaj obleke reši. V tem trenutku Be pa zruši streha ter jo pokoplje. Potegnili so popolnoma opečeno izpod tramovja ter jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. Ljutomerski okraj. 1 Za gornjeradgonski okraj. Politični shod, napovedan za 21. t. m., se je moral odpovedati, ker je sklicatelj pozabil ga pravočasno naznaniti politični oblasti. Brzojavil je namestništvu, a je prošnjo odbilo. Vrši se pa mesto tega prav gotovo dne 11. novembra. 1 Radenci. Za tukajšno poštarico je imenovana poštna oficijantinja gospodična Josipina S p e n d é iz Gleisdorfa. 1 Kdo je kriv? Nedavno je bila iz Ljubljane odpremljena pošiljka k Sv. Jari,u z ja«no psanim: „P. Sv. Jurij ob Š.avnc', Štajer". Poštno urad-ništvo je pa to bralo za „Marija Snežna" in še le odtod je adresat dobil pošiljatev! Površnost ali pomota ?! 1 Narodna godba se bode osnovala za ljutomerski okraj pod imenom „Muropoljska narodna godba", in sicer z godali na pleh in lok. Vzprej-mejo se vsi, ki znajo en ali več inštru neatov, naj si bodo v ljutomerskem okraju doma ali ne. V svrho sestave te godbe se naj godci, ki imajo voljo in pogum pristopiti, zberejo v nedeljo dne 28. okt. 1.1. ob 10. uri predpoldne pri Sv. Križu na Murskem polju v gostilni g. Ig. Hauptmana na razgovor in pos veto vanje. V. Vauda, nadučitelj v Veržeja. 1 Bučečovei. Naš postajni načelnik gosp. Merčnik je od zadnjih državnozborskih volitev postal čisto drugačen nego je bil. Da je bračkovec, pokazal je ob volitvah; to je znano, in ni lepo zanj; da je pa a strankami neprijazen, in da ae razgreva celo v zadevah, ki ga prav nič ne brigajo, to si kratkomalo prepovedujemo. Upamo, g. Merčnik, da ae nam ne bo treba več pritoževati zoper Vas, sicer smo primorani, dokazati vam, da ste vi zavoljo nas tukaj in ne mi zavoljo vas! 1 Ščavnica. Prav srčno smo se smejali, ko smo zvedeli, kako je „Štajerc" agitiral za naše volitve. Volitve so se vršile dne 2. oktobra, a „Štajerc" je o njih v svoji številki od 12. oktobra, torej deset dni po volitvi tako le pisal: „Občinske volitve, ki so bile zbog nepravilnega in nepoštenega vedenja prvaško klerikalne druhali že dvakrat ovržene, se zopet bližajo, laži in obrekovanja prvaških klerikalcev že zopet cveté.!!" To so vam generali naši bračkijanci! Deset dni po volitvah se pišejo, da se bližajo! Kdo laže in obrekuje, smo sedaj na mah spoznali. Volitve ao bile ovržene, ker naši bračkijanci niso poznali postav. To spričevalo so Bi sami dali, ko so v pritožbi navedli, da so za drugo volitev 28. dec. imenik volilcev spremenili, kar bi ne smeli, da so v razpisa volitev navedli sklepne are, kar je protipostavno; tako so lepo delali, da je namestništvo ovrglo celo reklamacijsko postopanje za prvo volitev 1. jul. 1905 in je inpan sedaj seveda mcral narediti nov imenik. I* pritožili so se dvakrat le nasprotniki, mi ne, saj smo bili obakrat zmagali, čeravno so volitev vodili le nasprotniki. Ko članek „Štajerčev" opisuje nekatere naše mladeniče in može, ki desetkrat bolje poznajo paragrafe, kct naši brački-janci, konča tako-le: „S farnimi neumnostmi in lažmi se pripravljajo na te volitve, mi naprednjaki se se udeležimo volitve. Fihposovci bed) gotovo vpili po Fibposa: Zmagali smo! Lahko, ker vam prostovoljno prepustimo, da v treb letih pokažete ljudstvu svojo grozit&nsko politično nfzrelost in nesposobnost." To so pač laži, da se lahko primejo. Deset dni po volitvi pišete, da se jih ne udeležite, in vendar ste se jih tdcležili 2. oktobra. V III. in II. razredu si niste upali glasovati, zato so bili vaši pristaši v Crilakovi kobači skriti in v I. razreda pa ste itak glasovali in zmagali. Pšete, da nam Sčavnico prostovoljno prepustite. Kdo se ne smeji?! Ker ste trikrat propadli, ste jo nazadnje morali prepustiti, ker ste se prepričali, da se ne vdamo, da je ogremna večina ljudi na naši strani in je to najlepše dokazala trikratna naša zmaga. Le pišite še dalje tako v „Štajerca", potem smete upati, da čez tri leta ne boste niti enega svojega moža več imeli v občinskem odboru. Časi, ko je Špende na Ščavnici komandiral, so za vselej minili 1 1 Sv. Jurij ob ŠČavnici. Da je predstava „Lurske pastarice" dne 14. t. m. dokaj dobro uspela, je v prvi vrsti čast vrlim diletantkam in požrtvovalnemu „gledališkemu ravnatelju" g. Iv. Kolarju! Posebej izrekamo aajtoplejo zahvalo veleep. gosp. Francu Cvetko, nadučitelju vučenskemu, ki je velikodušno prevzel pevsko-godbeni del predstave, ker je dosedanji pevovodja g. Val. Kocbek storil veliko „narodno delo", da je odpovedal sodelovanje pri „Bralnem društvu" kot nehvaležno delol Slovenjegraški okraj. s Mislinja. Nekateri tukajšnjih pred Bogom in pred ljndmi velikih Nemcev pogosto pri Naceljnu zbranih je dobilo razglednice. Na naslovni strani je bilo zapisano: Herrr Gerber po domače Strojnik; Herrr Anntoaitsch po domače Tonček. Na drugi strani je stalo: „treu dentseber Gruss — Tvoja mati bi ti rekla: si ža priden, da si lepo zvest ostal svojemu materinemu jeziku!" če so bili veseli teh razglednic, ne smemo povedati. Tudi ni dovoljeno jim Čestitati, ker bi mog< če postali užaljeni. g Volitev župana v Šoštanju. O tej vditvi se poroča iz Šoštanja: V petkovi številki prinesel je „Slovenec" neverjetno novico, da so se v četrtek dostavljala vabila za volitev župana, ki se naj vrši 20. t. m. Ker niso bila vabila, vsaj ena sloveaskim odbornikom namenjena, niti datirana, niti podpisana od vladnega komisarja, mislili smo res, da si je nekdo dovolil hudomušno šalo. Pa kmalu smo se prepričali, da to ni nikaka šala, ampak gola resnic t, kajti nemški odborniki bili so vsi pravilno povabljeni, njihova vabila bila so datirana in lastnoročno podpisana cd okr. vladnega komisarja! Gospod urednik, moje pero je preslabo, da bi moglo vsaj približno opisati to velikansko veselje, ki je vsled tega zavladalo med soštanjskimi Nemci in nemčurji! Letali so od soseda do soseda, oi prijatelja do prijatelja, pa tudi do neprijatelja in zadovoljno si šepetali, da bode zdaj konec teh pr.......volitev. Za volitev določena 5. ura popoldne se bliža in nemški odborniki : Hans in Franc Woschnagg, jjs. Werbnigg, Kari Bresnik, Miba Kurnig, Pavel Mak, Matevž Seunik itd. — vseh dvanajst — prihajali so v občinsko pisarno volit — svojega župana. Peta ura je že davno odbila, pa onih, namreč slovenskih odbornikov ni od nikoder! Pri tem nam je prišla na misel ona narodna pesem: „Vsi so prihajali, a njega ni b'lo". Da, da, njega, namreč tretjega razreda, »i bilo in ga tudi ne bode nikdar pri volitvi nemškega župana! To naj si zapomni Blavna vlada s svojimi ljubljenci vred! Celo poldrugo uro čakali so v občinski pisarni — dvanajsteri jogri in mučili potrpežljivega gosp. vladnega komisarja dra. Hofmanna s svojimi sklicevanji na razne postave in s tem hoteli mladega političiega uradnika zmešati, — tako, da se nam je gospod komisar v srce smilil. Čudili smo se res njegovi železni potrpežljivosti, kajti vsak bi na njegovem mestu rekel navzočim dvanajsterim možakarjem, da jih je vendar premalo in jim enkrat za vselej zabičal v njihove glave § 35. obč. vol. reda, ki vendar natančno govori: Da je volitev veljavna, mora vsaj tri četrtine vseh odbornikov biti navzočih itd. To je postava gospodje, katere vam ne more vaša skrbna mati v Gradcu, kakor bi tudi rada, spremeniti! — Vse vaše vesilje spremenilo se je v bridko žalost in vladal nam bode se naprej od vas poklicani komisar! Konjiški okraj. k V Zrečah pri Konjicah so tatos razširili šolo v štirirazrednico. Kot nova učna moč pride gdč. Zora Senčar. Celjski okraj. c Katol. polit, društvo za laški okraj ima dne 28 okt. po večernicah v gostilni gospoda Hrastnika po domače pri „Maliknem Tonču" v Št Lenartu nad Laškim shod. Govorilo se bo: 1. O splošni, tajai in direktni volilni pravici. 2. Kaj je liberalizem storil za kmečki stan. Drugi shod bo potem najbrž v Jurkloštru. Vse dobro misleče prosimo enkrat za vselej, posebno pa gg. odbornike, naj skrbijo za to, da spravijo vse može in fante vse tiste župnije, kjer se vrši shod, k zborovanja. Pcdaka smo vsi potrebni! c Celje. Ob cesti v Teharje bodo napravile v r omladi občine Celje, okolica in Teharje pot za iešce. — Pri zadnjem sejma, ki je bil zelo dobro obiskan, so se celjski zagrizeni nemški in nemčurski trgovci kar cedili same prijaznosti nasproti kmetom in kmeticam, samo da so spravili nerazsodne ljudi v svoje trgovine. — Celjski okrajni glavar baron Apfaltrer« gre v pokoj. Odhajajoči je še bil precej priljubljen pri Slovencih. Upamo, da nam vlada da glavarja, ki bo vešč slovenščine, pošten in nepristranski mož. c Porotno zasedanje v Celju se začenja dne 19. nov. t. L Za porotnike so izžrebani sledeči gg.: Glavni porotniki: Franc Vizovišak, posestnik v Gotovljah, Franc Juričai, trgovec v Lastniču, Franc Skaza, posestnik pri Sv. Bricu, Franc Lang, nad-gozdar v Brežicah, Janez Senica, mesar v Konjicah, Alojzij Rokavec, župan na Sladki gori, Jožef Cerjak, posestnik v Mrčnemselu, Franc Vošnjak, tovarnar v Šoštanju, Bogumir Hausenbuehl, posestnik v Konjicah, Franc Zupančič, posestnik v Lembergu, Anton Rotnik, posestnik v Lembergu, Jožef Hof-bauer, posestnik v Št. Jariju, Karol pl. Adamovič, graščak v Velenju, Martin Videčnik, posestnik v Mozirju, Karol Druškovič, trgovec na Ljubnem, Gustav Schalk, trgovec v Sevnici, Vilibald S/oboda, c. kr. notar v Konjicah, Jožef Rotovnik, posest, v Lehnu, Anton Patz, uradnik v C siju, Ljudevit Smole, trgovec v Sevnici, dr. L. Filipič, odvetaik v Celju, Franc Karbeuc, trgovec v Celju, Hanrik Schmuck, posestnik v Sevnici, dr. R. Lsderer, odvetnik v Konjicah, Fran Vaši, posestnik v To-polah, Janez Forte, posestnik v Lokah, Franc Vodovrisk, posestnik v Staremtrgu, Franc Krušič, posestnik v Malem Mislinju, Franc Varlec, gostilničar v Brežicah, Jožef Kraupa, posestnik v Latkovi vasi, Vincenc Vabič, posestnik v Žalcu, Matija Pečolar, posestnik v Pameču, Franc Jelen, posestnik ■a Polzeli, Janez Laubič, trgovec na Vranskem, Anton Tišler, kovač v Vitanju, Jožef Vrečko, trgovec v Gornji Sulici; za namestnike: Jožef Jicha, pozlatar v Celju, Alojzij Terglav, posestnik v Zg. Grušovljah, Florijan B*yer, gostilničar v Celju, Ivan Artman, trgovec v Št. Juriju, Franc Brence, posestaik v Arclinu, Franc Mahr, polic stražmojster v Celja, Avgust de Toma, slikar v Celju, Martin Urško, mizar v Celju in Franc Ranzinger, trgovec v Celju. c Trbovlje. Pred celjskim sodiščem je bil oproščen tukajšnji redar Filip Uršič, ki je nekega Vodovka, ki se mu je pri aretiranju zoperstavil, tako ranil, da je Vodovka takoj umrl. c Št. Jurij ob juž. žel. Nova stranka v Celja je izdala knjižico: „Slovenci kaj hočemo?" in tam je podpisan tudi naš inpan B. Urleb ali po domače Klanšekov Blažek. V dotični brošuri piše stranka, da se bode potegovala za narodno slovensko šolo. To brošuro je podpisal tudi naš očka župan, ki se trudi z vso močjo, da bi po-nemčil našo ljudsko šolo. Ni res, čudno to, da se naš Blaže poteguje za vse obenem, za narodno slovensko šolo (?) in za nemško!!! Nova stranka je pač lahko ponosna na take njene privrženca. V kratkem več o tem. — Tukajšna hranilnica in posojilnica, reg. zadr. z neom. zav. letos zopet izvrstno napreduje in sicer je imela do 1. okt. 1.1. prometa 286.108 K 22 vir., hranilnih vlog je pre- jela 93.697 K 95 vin., hranilnih vlog je izplačala 84 288 K 28 vin. Na novo je zadružnikom posodila 32 454 K 69 vin. Hranilne vloge zaobrestuje po 4Vz %• Posojila daje proti vknjižbi in na osebni kredit po 51/» %• Posojilnica je raztegnila svoj delokrog tudi na sosedne župnije: Dramlje, Ponikva, Št. Vid, Slivnica in Kalobje. Uradne ure so vsak četrtek od 8. do 12. dopoldne in vsako nedeljo od 3. do 4. pipoldse. Med tem časom sprejemlje hranilne vloge ter isle izplačuje, sprejemlje prošnje za posojila ter daje pojasnila itd Hranilnica se nahaja v lastni hiši tik farne cerkve. c Mozirje. Kakor je že zadnjič poročal Vaš list, se je naša občina delila v dve občini: v trg Mozirje in okolico Mjzirje. To se je zgodilo iz političnih ozirov, ker so nekateri tržani smatrali za poniževalno, ako je kmečki župan bil predstojnik občine. Drugod pametni tržani in meščani gledajo, da živijo z okolico v najlepši slogi, slovenski „viso-korodni" tržani in meščani pa ravnajo nasprotno. Seveda, Slovcnci nim&mo zgodovinskega plemstva, pač pa plemstvo bahirije, ki se ob vsaki priliki čuti vzvišeno nad kmetom in delavcem. Kmetje mozirske okolice se sicer ne jokajo zaradi odcepljeaja od trga, toda zapomnili si bodo, da so bili razlogi ločitve za njih poniževalni. Kmečki poslaiec dr. Hrašovec je pri tej stvari stal ob strani tržanov. To si hočemo vsi kmetje zapomniti za prihodnje volitve! c Vojnik. Za zdravaika na tukajšnji hiralnici je imenovan dr. H o h n iz Radenc. Brežiški okraj. b Potres smo čntili v brežiškem okraja dne 20 t. m. Prvi sunek je bil okoli 6. zvečer, drugi pa čez kake četrt are. Škode ni napravil nobene. Iz drugih slovanskih dežel. f Nemci na Hrvaškem. Nedavno je 40 Nemcev iz Ogrske kupilo pesestvo P.sarovina blizo Zagreba, ki obsega ve5 tisoč oralov zemlje. Nemci bodo sedaj to posestvo parceliraK ter naselili na njem nemške ljudi. To je prvi korak, bržkone mu bo sledil kmalu drugi. Domači narod hrvatski pa odhaja v Ameriko! Siiino se godi tudi pri nas na Štajerskem, samo v manjši meri, ker „Sudmarka" kupuje samo manjša posestva ter jih odda Nemcem. t Vsenemški nameni v izdajah avstrijske državne železnice. Ravnokar je državna železnica izlala nemško pisano knj;ž co o potovanju po novi progi C .lovec Jesenice G >rica -Trst. V tej knjigi se na prvo mesto vrivajo nemške in Iahonske spake naših kraevnib imen! Tako je za G lico debelo tiskano „Kahlkcgjl", Črna pr»t je ža „Schwarzen-berg", dalje spake kakor „Saeischachsattel", „Ci-stagnavizza" (za Kostanjerco I), Monte Sancto za Sveto Goro. O Gorici pravi, da je po večini italijanski, ž'vi pa v njej številno Slovencev in 2000 Nemcev. Čudno, da tiko natančno samo za število Nemcev! S takimi izdajami se država osovra-žnje. Ali naj državne izdaje služijo napetosti par nemških profesorjev, ki v svoji vsenemški nadatosti prava krajevna imena pačijo po s roje? Pri prvem vsenem&cm poizkusa, utihotapiti tako grozao smešna označevanja naših krajev, je treba odpora! t Zanimiv prizor iz ptičjega življenja je opazovalo več gledalcev na Starem trgu v Celovcu. Neki srboriti vrabec je namreč zašel v lasta-vično gnezdo. V kratkem času se je zbralo do 20 lastavic okolu gnezda ter so gnezd o kriče obletavale. Vrabec bi bil rad prišel iz gnezda, pa so ga lasta-vice vedno s kljuni in perotnicami primorale nazaj. Črez nekaj časa jih je letelo nekaj proč, nekaj jih je pa še ostalo na straži pri gnezdu. Kmalu pa so se tudi prve vrnile in sicer vsaka z ilovico v kljunu, ter so začele vhod v gnezdo zazidavati. Delo je bilo kmalu končano in vrabec v popolnoma zazidani ječi. Lastavice so začele nato veselo nad gnezdom krožiti in hriščati, potem so pa zopet vse odletele. Da so zazidanega vrabca gotove smrti rešili, so gledalci gnezdo razdrli, nakar je vrabec iz gnezda veselo čivkajoč urno odletel. f Mati zadavila lastno hčer. O. Kramar, vžitkarica iz lške vasi na Kranjskem, bivala je že dalj časa pri svoji hčeri v Ljubljani. Starka štela je že krog 80 let, vsled česar se ji je duh omračil. V zadnjem času začela je pa kar noreti in besneti, vsled česar jo bila hči prisiljena, jo poslati domov v Isko vas k svoji sestri, kjer je imela izgovorjen kot. Medtem se je pa ženi bolezen tako poslabšala, da je doma, postavljena na lastne noge, razbila vse, kar ji je prišlo pod roko. Zgrabila je tudi svojo drugo fcčer, ki je cmcžto štajersko obleko oblečen g< spod k oknu pri vagonu in se je začel razgovarjati z mornarjem, vstopil je v voz III razreda in sedel k mornarju. Vprašal je mornarja, kako so sa mu do-padle letošnje vaje mornarice. Mirnar udu je odgovori', da so bile vaje vrlo nine bi bilo umestno se j boriti z nasprotnikom, ki se skriva za pseudonimom in za urednikovo tajnostjo; ako pa vrže dopisnik in njegova „compagnia bella" krinko raz obraza in podpiša svoje in svojih sidrugov pravo ime, potem sem jim tudi v tem oz;ru vselej drage volje na razpolago. Kar se pa tiče stvari same, sem dopisniku le hvaležep, da je stvsr spravil v javnost, ker je ista le prevažua, da bi se ž njo postopalo preveč tajno, kakor sa to pri nas čestokrat le preveč rado godi. Najprej se mi zdi potrebno javnost in posebno kmete iz našega Murskega polja, katerim je bil članek, s katerim se mi je baviti, v prvi vrsti namenjen, vsaj nekoliko seznaniti z zgodovino in dosedanjimi koraki, kateri so se v tej zadevi doslej storili in kako se je postopalo. Kmetijska zadruga na Cvenu je res prva vložila petecijo na štajerski deželni zbor za ustanovitev nižje kmetijske šole ali pa vsaj zimskega poljedelskega tečaja na Murskem polju, ter je obenem na naš okrajni odbor vložila prošnjo za neki prispevek, češ: „ker bo deželni zber gotovo rajši dovolil tak učni zavod, ako tudi okraj kaj prispeva", in naš okrajni zastop ji je za tokrat obljubil celo rematno svoto 300 K. — Pozneje pa je okrajni odbornik g. Jože Mursa iz Krapja (občina Cseu) pri seji okrajnega zastopa predlagal, da se na deželni odbor vloži prošnja, da isti pripomore, da te ustanovi za Mursko polje na najpripravnejšem mestu na Cvenu nižja kmetijska šola in da deželni zbor za to potrebna sredstva dovoli." Ta predlog g. Mane je naš okrajni zastop sprejel in se je prošnja tuli odposlala. Daželni zbor pa je peticijo kmetijske zadruge na Cvenu odkazal deželnemu odboru, da to stvar prouči in o njej poroča; deželni odbor je potem leta 1904 našemu okrajnemu odb ra naznanil, da on — deželni odbor — kmetijskih zadrug, katere fe po svojih pravilih lahko vsaki čas razdružijo, ne smatra poklicanim, ustanavljati zimske kmetijske šole, za katere je treba prevzeti razne fiaancijelne obveznosti, ampak v nišam slučaja le naš okrajni zastop in da je pripravljen predlagati štajerskemu deželnemu zbora, da se ustanovi zimska kmetijska šola na Cvenu (ali, če bi se kateri drugi kraj v ljutomerskem okraju izkazal primernejšim v tem kraju) to pa le med drugimi pod t«m pogojem, da mora zimsko kmetijsko šolo ustanoviti ljutomerski okrajni zastop, k ustanovnim stroškom bi pa dežela in država vsaka po eao tretino prispevali vendar ne več, kakor po 10.000 K. Dalje je zahteval deželni odbor, da se o tej stvari provocira sklep okrajnega zastopa in se na podlagi tega sklepa deželnemu odbora poroča, „ali je ustanovitev zimske kmetijske šole v ljutomerskem okraju (na Cvenu ali katerem drugem primernejšem kraju) potrebna in v interesu tukajšnih kmetovalcev ležeča itd. To odredbo deželnega odbora je naš gospod okrajni načelnik oddeld okrajnemu odborniku g. Mursi že meseca junija 1904, da o njej poroča in svoj predlog stavi. Od tega časa naprej pa stvar ni več prišla bodisi pred okrajni zast >p bodisi pred odbor in ne da bi se bila, kakor je to zahteval deželni odbor, okrajnemu zastopa predložila, da o njej sklepa, so sa vsi daljni koraki vršili takorekoč na lastno odgovornost, dokler se niso meseca januarja t. 1. okrajnemu odboru predložili dogotovljeni načrti in prevdarek ustanovnih stroškov, ki bi znašali 59 300 K, h katerim bi tedaj prispevali dežela in država vsaka po 10 000 kron, ostanek 39.300 K oziroma, če se ne bi ob erom ustanovil tudi gospodinjski tečaj, 32.000 K pa naj prevzame okraj na se. Z omenjeio odredbo deželnega odbora se pa ni samo cela situacija, ampak se se tudi posamezne vloge bislveio spremenile. Kmetijska zadruga na Cvenu s svojo peticijo kakor tudi g. Mursa s svojim predlogom sta nameravala doseči nižjo kmetijsko šolo ali zimsko kmetijsko šolo in sicer v prvi vrsti na deželne stroške, vendar bi pa tudi okraj sam naj nekaj prispeval, deželni odbor pa se je izrekel za zimski poljedelski tečaj in to le pod pogojem, da prevzame okraj sam glavno breme in odgovornost, drugi faktorji bi pa to podjetje in četudi z zdatnimi prispevki le samo podpirali. S to spremenjeno situacijo se je pa spremenilo stališče našega okrajnega zaBtopa nasproti temu prasanju. Jaz sem že takoj v začetka in pozneje tudi dosledno pri vsaki priliki opozarjal, da bi C ven mogoče bil primeren kraj za kako kmetijsko šolo, ki bi bila internat, kjer bi učenci zraven strokovnega pouka dobivali proti cdplačilu tudi stanovanje in hrano, nikdar pa C ven ni najprimernejši kraj za zimsko kmetijsko šilo, katero bi naj kmečki fanti obiskovali le samo v zimskem času in to od doma in da bi bolje kazalo tako šolo ustanoviti bolj v sredini okraja n. pr. pri Sv. Križu, ki je središče Murskega polja in sedaj, ko se je stopilo pred okrajni odbor z nakano, da si naj okraj' naloži tako breme, je nastopila za člane okrajnega odbora tudi dolžnost, stvar zelo vestno prevdaržti in ker so tudi nekatere občine prosile, da se naj ta šola ustanovi pri Sv. Križu, je večina okrajnih odbornikov tudi temu pritrdila in okrajni odbor je stavil okrajnemu zastopu v tem smislu svoj predlog, katerega je okrajni zastop z veliko večino glasov (z vsemi razun dveh k večjemu treh) tudi sprejel. Ker pa sem pred okrajnim zastopom ta predlog okrajnega odbora ravno jaz utemeljeval in zagovarjal, se dopisnik najbrž zaradi tega nad menoj tako huduje. Da je moje stališče v tej zadevi najbrž pravo, za to govori tudi statistika. (Konec prihodnjič.) Najnovejše novice. Katoliško politično društvo za konjiški okraj ima v nedeljo dne 28. t. m. v Konjicah Bvoje zborovanje. Govoril bo državni poslanec g. dr. Korošec. Kmetje, pridita poslušat vašega poslanca 1 Političen shod na Velikemkamnu. Katoliško politično društvo za kozjanski okraj s sedežem v Kozjem priredi na Velikemkamnu v nedeljo, dne 28. oktobra ob 3. pop. politično zborovanje v gostilni g. Janeza Šarbeca. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. O gospodarskem ter političnem položaju posebno z ozirem na volilno reformo govori državni poslanec g. dr. V o usek. 3. Daželni poslanec g. dr. Fran Jankovič bo pa razpravljal o nalogi v deželnem zboru. 4. Slučajnosti. Pridite mnogoštevilno! — Odbor. Ljutomer. Geometer Karol Sprung je prestavljen iz Ljutomera v Ptuj. Na njegovo mesto pride g. Dolešek. Zaradi občinskih volitev v Šoštanju je intejpeüral v seji dne 24. t. m. dr. Korošec in tovariši ministra notranjih zadev. Za ministra zunanjih zadev je imenovan baron Aerenthal, dosedaj poslanik v Petrogradu. Vojni minister vitez Pitreich je dne 24. t. m. podal cesarju svojo ostavko. Odstopil je zaradi tega, ker ni dobil od Ogrov večje število rekrutov, kakor je zahteval. Za njegovega naslednika je imenovan domobranski minister faldceigmeister baron Schönaich. Iz zgornjega Dravskega polja. Že marsikomu se je ob pogledu na velikanske pa puste pašnike in travnike pod Pragerskim tje dol do Ptujske gore vsilila misel, kaj neki je vzrok tej pustinji; ali nebrižnost in nevednost ljudi, ali močvirje ali nerodovitost zemljišča? Najmanj poslednja, odgovarjajo vsi poznavalci kraja, ker ravno na teh puščah je debelejša črna prst, kakor na dobro obdelanih, v ozadja ležečih vrstih in njivah. Pač pa so v polni veljavi prejšnji vzroki. Tamošnji po-ljanci imajo dosti zemljišča, zato se ne brigajo za ta del, in ker si ne vejo tudi pomagati proti mnogim, ob vsakem večjem deža se ponavljajočim po-vodnjam, puščajo te kose zemlje v malopridne travnike in pašnike. Koliko haska je od teh, priča mršava živina, ki se tamkaj pase. Poduk potovalnih učiteljev in vedno rastoča živinska cena je razumnejše posestnike napeljala na misel, naj bi se ti travniki in pašniki izboljšali ter tako tudi povzdignila živinoreja. Hvalevreden je v tem oziru trud lovrenčke kmetijska podružnica, ki je priredila v izvršitev teh načrtov dva shoda. Prvega že dne 17. septembra t 1. pri Sv. Lovrencu, kjer Bta uradnika deželnega kulturno-tehničaega urada g. nadinžener Sinreich in inžener Butz podučevala o pripravah za to občekoristno podjetje ter objavila poslušalcem veselo vest, da so že leta 1860 izdelani načrti za uravnavo naših potokov in osuševanje našega močvirja. Na drugem takem shodu, zadnjo nedeljo 21. t. m. v Cirkovški šoli pa je g. deželni poslanec dr. Fran J ur tel a v poljudnih besedah govoril o istem predmetu pred mnogimi posestniki ter razlagal zlasti postavo, ki zagotavlja denarno pomoč takim podjetjem. Prizadete občine: Spodnje Polskavska, Crkovška, Lovrenčka, Trnovsko Selška, storite zdaj kar se vam je tako toplo priporočalo; v prvi občinski seji camreč se izrečite za tako uravnavo tamošnjih potokov in za izboljšanja svojih zamljišč, združujte v zadruge-' lastnike ob potokih ležečih zemljišč, da vam gg. poslanci morejo izposlovati od države in dežele k izvršitvi zdatno podporo. Ča to delo izvršitvi zdatno podporo. Čs to delo izvršite, vam bodo hvaležni še pozni rodovi. Rečica v Savinjski dolini. Rečiska farna cerkev sv. Kancija pripravlja se na izvanredno posebno cerkveno slavnost Po preteku črez-100 letne porabe postali so zvonovi za vzvišeni svoj poklic nerabni. To uvidujoč začeli so rajni č. g. iupnik Jožef UlČnik s posebno vnemo mladeniškega navdušenja nabirati radodarne doneske od svojib žup-Ijanov, katero oskrbo je prevzel še z podvojsno močjo č. g. provizor Alojzij Mnsi. Na ta način bilo je omogočeno, naročati celo zvonovje, obstoječo iz treb zvonov pri slavnoznani tvrdki zvonolivnika Peter Hiber v Dunajskem Novem mestn, katero bo veljalo 14.125 kron. Vsi zvonovi bodo tehtali 75 starik centov, med tem ko pripada samo na veliki zvon 40 starih centov, katera teža dala bo temn glasniku nadzvezdnega gospodarja v vsakem ozirn nekako prvenstvo celega okraja Gornjigrad, pa tudi se dalje okrog, kar se tiče ubrane glasbe in'najnovejše konstrukcije zvonov samih. Stari zvonovi so se odvzeli iz zvonika dne 19. oktobra in ko s« je njih zamolki glas zadnjikrat poslavjal od faranov, takrat solzilo se je vsako oko. Novi zvonovi se bodo v soboto dne 27. oktobra na jako slovesen način od kolodvora proti farni csrkvi vozili, kjer bo dne 28. okt. csrkveni obred posvečenja in vzdiga v zvonik po Nj. ekscelenci mil. knezoskofu ali po Njihovem namestniku. Društvena naznanila. Zg. Ponikva. V nedelo, 28. t. m., bode se slovesno ustanovilo novo „Pevsko in bralno društvo" na Zg. Ponikvi s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 8. Pstje. Poje domači moški zbor. 4. Prosta zabava. — Vrši se pri g. M. Semečniku. Da se bode slavnost povečala, vabijo se posebno bližnja bratska društva k obilni udeležbi. Gosti so od blizu in daleč dobrodošli I Vstopnina prosta. Ustanovni shod „Kmetijskega bralnega druitva v Ragoznici". Ragozniški fantje uljudno naznanjajo, da se vrši ustanovni shod „Bralnega društva v Ragoznici" dne 28. oktobra v prostorih g. Franc Brenčiča, krčmaija v Novi vasi, s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora za bralno društvo. 3. Pobiranja udnine od novoizvoljenega odbora 4. Govor g. dr. Ant. B r u m n a iz Ptuja. 6. Prosta zabava, Začetek točno ob '/> 4. uri popoldne. Za dijaško kuhinjo v Maribora so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Okrajna posojilnica v Slov. Gradcu 70 K; Mihaelovi častilci v Makolah 25 K; dr. Rosina 30 K; dr. Vovšek, poslanec, 30 K; klub 40 K; na ženito-vanju g. Ant. Lešnika v Hotinji vasi so darovali: Luiec Mart. 2 K, Gabrijan Miha 2 K, Lešnik 1 K, drugi svati 7 K 25 v: Šsrbela Marjeta 5 K; dr. Franč. Kralje 10 K; Pavlič Janez, župnik, 10 K; dr. Poljancu za predavanje 5 K; Kmetlč Janez 2 K; Primec Fr.. krčmar v Hotinji vasi, 4 K. Posestniki v Hotinji vasi 16 vaganov krompirja. Posestniki od Sv. Ruperta v Slov. goricah 8 mernikov krompirja in 2 mernika fižola. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri „Bog plati I" Sv. Jurij v Slov. goricah. Dekliška zveza društva „Edinost" ima v nedeljo, dne 28. oktobra veselico. Ma vzpo-redu je petje in gledališčna predstava „Dve materi". Začetek ob pol 4. uri. Sv. Jurij ob juž, železnici. Dne 4. novembra 1.1. zboruje tukajšnja „Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda". Zborovanju sledi petje in srsčolov. Lokal g. Rud. Dobovišek. Začetek ob 4. uri popoldan. Ljubezen do nesrečnega naroda slovenskega naj združi ta dan obilo rodoljubov. Odbor. „Podružnica Št. Ilj v Slov. gor. c. kr. kmetijske družbe". V nedeljo dne 28. oktobra ob 2. uri popoldan priredi podružnica Št. Ilj shod v gostilni g. Fr. Brusa v Štriho-vecu. Govoril bode zopet g. ravnatelj Stiegler o zasajanju mladih sadnih drevesc in o ravnanju s sadnim drevjem sploh. — Sprejemala sa bodo potem tudi naročila za cepljene ameriške trte, katere naroči pod-.ožnica skupno za svoje ude. Tudi naročila za umetno gnojilo se bodo ta dan sprejemala. „Bralna društva pri Slov. krši. soc. zvevi" opozarjamo, naj gotovo, katera še niso, odpošljejo poročila o delovanju v Ljubljano in sicer takoj. Naj v ta namen rubrike na priposlani dopisnici natanko izpolnijo. Llatnloa uredništva. Šmartno ob Paki, Ptuj, Ljutomer, Šaleška dolina, Pišece, Puščava, Is kmečkih krogov: Za to številko ni bilo mogoče, pride prihodnjič 1 ™ HLUgUT . CJ«. OTOlliau m i/liu mu Pameče: Preosebno in tudi žaljivo. Tržne cene v Mariboru od 13. oktobra do 20. oktobra 1906 Živila od. čLo 100 kg K h K h 15 90 _ 14 20 — — 16 — — — 16 — — — 16 — — — 17 — — — ajda...... 16 — — — S«BO...... 4 40 — — slama...... 4 40 — — 1 kg fižola ...... — 80 — — ■rak...... — 62 — — I«ča...... — 68 — — — 7 —. — sir...... — 40 — — surovo maslo 2 60 — — ip«h, svež .... 1 44 — — lilji, kislo .... — 32 — — repa, kisU ... — — — — 1 lit. nitko..... — 20 — — »metana, sladka . . 72 — — „ kisla . . . 80 — — 100 glav B — — — 1 kom. jajc« ...... — 8 — — Gradec Dunaj Loterijske številke. Dne 20. oktobra. . . 80, 24, 15, 44, . . 75, 65, 64, 21, 64. 4. Vsaka beseda stane 2 v. Najmanja objava 45 v. MALA OZNANILA tans 3 vin. Vsaka beseda stans 2 v. Vsčkr. objava pe dogovora. Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridati znamka za odgovor. Izdelovalec harmonik, Matija Bukšek v Mariboru, Tržaška ulica št. 15, priporoča harmonike vsake vrste po naročilu. Cene jako nizke. 688 (2-1) Pomočnik, novokučen in učeneo se sprejmeta pri Juriju Žunko, čevljarju. Zgor. Radvanje pri Mariboru. 684 (2-1) Kovaškega učenca, pridnega in iz poštene hiše sprejme Fr. Viher, kovač v Framu (Franheim). Isti dobi tudi nekaj plačila. 687 (3—1) Zahvala. Požarno društvo v Framu izreka si. zavarovalnici banki „Slaviji" za dar 25 kron po zastopniku Franc Viherju izplačani, najtoplejšo zahvalo. Fram, 12. avgusta 1906. 6?6 (1—1) Tomaž Krajnc, Stotnik. Učenca, ki ima veselje do čevljarske obrti, sprejme Ferdo Nerat, čevljarski mojster v Mariboru, Koroška ulica 18. 689 (2—1) Pritlična hiša za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, ccrkve in šole, kjer je sedaj branjarija, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn. 579 2-6 Pekovakega učenca, pridnega in poštenega, sprejm» Ernst Zavernik, Sv. Trojica v Slov. goricah. 680 (3-2) Lepo posestvo na glavnem trgu, enonadstropna hi-a, zraven mala delavnica za kakega rokodelca, mesarja ali trgovca, gospod, poslopje, zidano, z opeko krito, vse v dobrem stanu, 4 orale njiv in travnikov, sadonosnih, vinograd, se poceni proda iz proste roke. Več pove lastnik M. R o m i h, št. 38, Loka pri Zidanommostu. 682 (2—2) Kdor želi 9letnega fanta, čvrstega, zdravega, nemščine in slovenščine veščega, poštenih starišev, sprejeti za svojega. Naslov pri upr. 675 (3—3) štampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11-2) Naznanilo! Imam na suho cepljene tete na razpolago nad 20 000, katerim ni mraz in toča n<č škodovala, ker imam na bregu trtnico. Trsj« je prav dobro nkoreničeno in močno zaraščeno, Naj »i ogledajo kupci, kateri želijo imeti, ali pa naj pišejo. In sicer: beli burgundec, silvanec, veliki rizling, pošip. Vse te vrste so na ri-parijo cepljene. Cenaie 8 kr. 1 komad. 10C3 komadov 160 K. Janez Toplak na Kukavi, pošta Juršinci pri Ptuju. 691 (2—1) Znano po oenl se kupi vse rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska ulice 4. 608 8 Hiša na periferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi proBtori, tudi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nekaj malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prosta, ob državni in okrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, se proda. Kdo, pove uprav. 578 2-7 Pozor, kmetice in dekleta 1 V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Ka-pilor št. II. Isti delnje, da postanejo lasi gosti, dolgi In sdstra-njuje prh-' Ijaj luskine na glavi. Cena (fraDko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom :I P.Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 3 Učenec za trgovino se takoj sprejme. Alojzij Pinter, trgovina v Slov.I Bistrici. 671 (3—3)! Enonadetropna hiša z malimi stanovanji, južna liga, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, g spodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 577 2-6 Pozor, kmetje In fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za g rast brk m las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljs (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetem. 635 8 Kuharioa, ki razume tudi gospodarstvo, išče službe najrajše v kako župnišče. Naslov pri upravništvu. 667 (3-3)__ Jamčeno več let! : Vse ure so : natanko pre-: skušene! : : Vsaka res : slaba ura se vzame za celo : ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od gid. 3*80 naprej Srebrna anker ZSZtioft. 5-50 3-4 Srebrne verižice po teži. Anton Kiffmann, Maribor. Za evojo se odda 9 mesecev stara deklica. Naslov: Franc Petek, Maribor, poBte restante. 681 (2—2) Veem poeeetnlkom vinogradov. Naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad 32.000 na suho cepljenih trt na pro-dai in sicer cepljene na Rip. Portal.: 12.000 šipona, 10.000 laški rilček, 5000 silvanec, 8000 burgundec, 1000 muškat in 1000 žlahtnina, bela in rti-deča. Prodajam edino le I. vrste dobro vkoreninjene in dobro zaraščene po 140 K 1000 kom. Za jesen odvzete trte sprejemam naročila do 15. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. Na naročila brez are se ne bodem oziral. Franc Muršič, posestnik in trtnar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju. 672 (10—3) Veake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjam posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 2—18 Želod, fižol, divji kostanj, jabolka, suhe gobe, orehe in sploh vse 600 (5-1) deželne pridelke plača najdražjo Ant. Kolenc v Oelju.. Krčma = v v Skalah, edina pri župni cerkvi, se bo dne 15. novembra 1906 1. ob 10. uri piedpoldne po javni dražbi v najem dala. Pogoji se zvedo v župnišču. 688(2-1) certveno preflstojništm Gospod katehet? — — Cirilova tiskarna v Maribora je za Vas priredila pet izdaj v lepi vezavi: I. sa 250 učenoev stane 1'— K V. sa 520 učencev stane 140 K H. za 330 ., „ 120 K VL za 610 „ „ 140 K nr za 490 1-30 K VI. «a 1000 ,2 60 K Pozor! = Bolnemu zdrayje! ČitaJ! = Slabemu moči o C u 03 ta « -p •H >0 Pakraške želodčne kapljice PakraiUr želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štv. 100 ——— Slavonija. —— Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 1* steklenici« (1 ducat) 5 H, M stekleničie (* ducata) H8 t« 3« steklenici? (S ducati) 1* H. a. m. 3 o čl 12 steklealilc a e 33. e razpošilja.. Slavonska zel s Se rabi b prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za-molklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): * orlglralnl steklenici S K 40 v 4 originalne steklenice 5 H OO v O originalnih steklenic 8 H «O v. a, aa. 3 ©d. dveh. steklenic se 32. e razpošilja. Prosim, da se naročuje narrvnost od mene pod naslovom: 620 13 P. Jurišič. lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. a H» Í+ P 2 P >1 C cy H- 1-4 ® 0* o N< P Vsem posestnikom vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad 1IC* več tisoč suho cepljenih trt na prodaj -^JB različnih, dobrih vrst, na. Ripario Portalis, Rupestris montikolo in Solonis, cepljene na Laški rilček, Žlahlnino, Šipon rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd. Vse vrste so dobro zaraščen« in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor, se ne odgovarja. Ustreglo se b«, dokler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno ali ustmeno pri Filipu Mulec, trtnarju pri Sv. Trojloi v Slov. Gorioah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Služba občinskega tajnika = in organista = v Selah, p. Borovlje na Ko-ro&kem se razpisuje do 15. no« vembra 1. 1. 679 (2-2) Stalna plača občinskega tajnika znese 492 K; kot mrtvooglednik zasluži najmanj 60 K; za pisarijo obč. pož. zavarovalnice 80 K. Prosto stanovanje in drva za kurjavo. Kot organist dobi iz cerkvene blagajne 50 K za nedeljsko službo; med tednom pa zasluži brez štolarine najmanj 200 kron. Občina šteje nekaj nad tisoč prebivalcev. Prosilci, vešči slovenskega samostojnega uradovanja ter dobri orga-nisti, kateri zamorejo že s 1. decembrom to službo nastopiti, naj svoje prošnje naslovijo na župnijski urad. Karol Kociančič mm mojster Maribor, samo Scliillerstrasse 25 priporoča svoja 484 4 kamnoseška in podobarska dela za cerkve in druge stavbe, zidanje žrli. "Velika zaloga nagrobnih kamenov. = IVajnlžje cene. ===== Slovenci! Kupujte „Narodni kolek"! GT ATirM^TI Zahtevajte vedno in OLUlmM! povsod le najboljše vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Demetrij Glumac, kotlar, se je preselil i t Maribora v 655 (3-3) Ptuj, Poštna ulica št. 8 pri „Siona." Priporoča svojo veliko zalogo kotlov za žganje kuhati, prati. Prevzame tndi vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča popravila. Knpnje stari baker, cin in mesink po najboljši ceni. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: H. VOLK 76 Šoštanj — Štajersko 27 Kemična pra|nica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za enažaaje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Slovenci! Spominjajte se ob raznih prilikah naše dične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda! Podobice male in večje, zobčaste in gladke - dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. B a 0) B N e > o > ¡5 o E o b a v II II II II II II Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || || || II li I 3-5 Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi trgovina z železnim „MERKUR" P. MAJD1Č, CELJE ter» pošilja, na željo cenike zastonj. Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit so -v ¡zalogi. Lepa izbera kuhinjske posode iz čistega nikla in zdravniško priporočena. | Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave {| ir e 3 u s (D sr 3" n OD o N P 1— C CT3 Pozor! Vsem cenjenim kupovalcem priporoča se nova in najcenejša trgovina z modnim, suknenim, volnenim in platnenim blagom kakor tudi z raznimi oblekami za «leeke in goipoile. Grajski trg 2 M. E. ŠepeC, Maribor, Burgplatz 2 -:----(v lastni Kisi) - K bližajočemu mrzlemrc času priporočajo se posebne novosti zimskih izdelkov za vsakovrstna oblačila, tudi odeje in 679 12 koče, sukneni, volneni in štrikani robci, perje za blazine itd. Dokazano je, da j© Tomaževa žlindra iz Tomasovih tovarn z. zo. p. Zvezdna znamka. nsjb Ijčeinob ecfrn najcenejše umetno gnojilo, ki obsega fsfurovo kislino, bodisi iz. travnike, Stern^äMarke Berolin W. polja, hmeljišča kakor tudi za vinograde. Cas /a jesensko gnojenje je ta. ^S cenami kakor tudi poučnimi spisi točno poslcži Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdič, Celje, Preprodaja nmetniti mojil za Sp. Štajersto in Kranjsko. 669 (6—2) XXXXXXXXXXJXXXXXXXXXXXX Vinogradniki! I. staj. trsničarska zadruga pri Ptuju ima za prodati cepljene trte: 656 (3—3) 75 000 silvacca, 50100 burgundci, 120.000 sipona, 130.000 velšii rilček, 22.000 žlahtn ne, 35 000 traminca, nekaj drugih vrst in mešano: plaveč, burgundec, modri portu-gizec, racf.il in n-uskat. — Vsa trte so jamČeuo I. vrste ter stane tisoč 160 K. Oljemalci se naj pridao «lasé in priloié 10% are. — Trte se labko pogledajo pri Jan. Seguía v Hlaponcih, p. Juršinci, 1 uro od žel. postaje Mcškajnci pri Ptuju. XXXXXXXXXX1XXXXXXXXXXXX = Vzorna pravila za nepolitična društva= dobite v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru. lO komadov stane 50 vinarjev. Qnlamo fine ogrske gld. OaldlllC 180; iz gnjati zelo priljubljene 130; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 160 za kilo. Rniat tla Praea 1 Ulljal brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr; slanina fc8 kr.; glavina flna 50 kr. za kilo. Fine kranjke klobase, vel., ena 20 kr. Slivnvka brinJevec> g,d- OIIVUVRd 120 liter pošilja s poštnim povzetjem od 6 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranju. :: Ustanovljena leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem :: blagu. :: 8 Kupujem vedno 161 brinjevo olje. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Svoji k svojim! » Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .'. edino hrvatsko varovalno zadrugo .'. CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ■ Zagreba === Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .'. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .'. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 718 Štajerske in Koroške. 51-50 Bitiéeno w CT gyy Hill teci!« JOZef ÜOrec let! Zahvala. „Dunajska zavarovalna družba" mi je podpisanemu prostovoljno izplačala škodo vsled požara. Priporočam tj družbo VBakomur. Sv. Jurij v Slov. goricah. 695 (i-i) Jožef Caf. mizarski mojster,: Franc Jožefova cesta št,"yse ure SO I absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na _ irn , muzeju na nima"»ItiniiO P1 C " se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in 1 prodajalne = ter vsako delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti in proračuni zastonj. 488 4 Štefan Kaufmann, trgovec z železnino v Radgoni 595 3 priporoča svojo veliko zalogo = lepo pozlačenih = nagrobnih križev po jako nizki ceni. Fr. Korošec trgovec v Gornji Radgoni „pri Škerlecu" priporoča veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zla tirni napisi, kakor tudi kotle, štedilnike, peči, drugo železnino in apccerijsko blago po naj nžji ceni! 648 (3-3) Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Maribora mm mmm Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- XX rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju XX za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po- XX streže ua željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema XX zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, XX kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ZZ -XX Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. M 2i- Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 20 mmmm mm