Ljudska knjižnica 64290 Tržič / bombažno predilnica ir LETO XX FEBRUAR 1979 ■ w m w a trzic ŠTEVILKA 2 Ob smrti velikana naše revolucije Vsa Jugoslavija je bila pretresena ob žalostni in boleči novici, da je po hudi petletni bolezni v soboto, 10. februarja umrl veliki revolucionar, mislec, član predsedstva SFRJ, član predsedstva centralnega komiteja ZKJ, narodni heroj, junak socialističnega idela in graditelj naše socialistične skupnosti tovariš Edvard Kardelj. S smrtjo tovariša Kardelja so Zveza komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni ljudje, narodi in narodnosti naše države izgubili velikega človeka, ki je vse svoje življenje posvetil revolucionarni preobrazbi medčloveških odnosov. Neizprosna smrt je iztrgala iz naših vrst velikana socialistične revolucionarne misli in prakse, katerega delo bo za vselej ostalo ena od naj dragocenejših dediščin našega boja za socializem in socialistično samoupravljanje. Njegovo revolucionarno ustvarjalno delo je doživelo svoj popoln izraz tudi na področju razvoja družbenogospodarskih odnosov in materialnega razvoja naše socialistične družbe. Izredno pomemben je njegov prispevek k marksističnemu znanstvenemu utemeljevanju družbenogospodarskih odnosov, izraženih v ustavnih spremembah leta 1971 in 1974 ter izpopolnjenih v zakonu o združenem delu. Izjemnega pomena predstavlja tudi marksistična študija v knjigi »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« v kateri je tovariš Kardelj opredelil vrsto vprašanj na področju stanja in odnosov v političnem sistemu kot direktnem izrazu ter nadgradnje socialističnih samoupravnih odnosov. V študiji tudi nakazuje nadaljnje poti in smeri razvoja socialistične samoupravne demokracije ter opozarja na pomen, vlogo in odgovornost zavestnih socialističnih subjektivnih sil. Smrt tovariša Kardelja je ena najhujših izgub v zgodovini naše partije, to je izguba, ki je neizmerljiva in nenadomestljiva ter zelo boleča. Velikemu borcu za delavske pravice, revolucionarju, državniku in politiku bomo postavili veličasten spomenik s tem, da bomo uresničevali njegove zamisli ter nadaljevali njegovo delo neprecenljive vrednosti. Delo družbenopolitičnih organizacij Družbenopolitične organizacije BPT so v zadnjem času dokaj aktivne, saj se tvorno vključujejo v vsa važnejša dogajanja v delovni organizaciji. Poleg novih ocenitev del oz. nalog je bila na dnevnem redu tudi cela vrsta drugih pomembnih vprašanj. Tu gre predvsem za oceno uresničevanja oz. izvajanja določil zakona o združenem delu. Na sejah so DPO po temeljnih organizacijah in DSSS 'kritično ocenile dosedanje rezultate izvajanja zakona in pri tem je bilo ugotovljeno, da nekatere zadeve le niso bile najbolje izvedene. Seveda pri ocenjevanju ni šlo toliko za to, da bi samo ugotovili kaj še ni storjenega oz. kaj ni dobro, temveč je šlo pred- vsem in v prvi vrsti za ugotovitev dejanskega stanja, ki naj bo osnova za nadaljnjo politično akcijo v smeri izboljšanja obstoječega stanja. Ugotovitve, kii so bile izražene pri obravnavi izvajanja zakona kažejo na to, da smo bili manj uspešni na področju organiziranja novih temeljnih organizacij (vzdrževalno energetski obrati, šivalnica Hrib v Loškem potoku) ter na področju dohodkovnih odnosov. To sta le dve najpomembnejši vprašanji katerima bomo morali posvetiti vso pozornost ter nemudoma pristopiti ik njihovemu temeljitejšemu obravnavanju in reševanju. Seveda rešitve ne bodo nastale [kar čez noč ali v nekaj tednih, vendar pa ne gre več odlašati ali se zavajati, da je obstoječe stanje zadovoljivo in da se bo to počasi reševalo. DPO se zavedajo, da so dohodkovni odnosi izrednega pomena in morajo v celoti temeljiti na določilih zakona o združenem delu. Dejansko ugotavljanje dohodka po temeljnih organizacijah združenega dela je res naloga, ki je ne bo lahko opraviti v kratkem času, tega se vsi zavedamo, toda istočasno je tudi res, da smo doslej na tem področju premalo storili, to pa predvsem zato, ker ni nihče smatral, da je obstoječe stanje tako, da bi ga bilo treba sčasoma spremeniti. Določen napredek in spremembe na tem področju so bile narejene, tega nihče ne zamika, toda DPO so se premalo angažirale, da bi se zadeve okrog tega še izboljšale. Tolikokrat omenjena delitev po delu je dejansko le na papirju, saj brez predhodno dobro urejenih dohodkovnih odnosov o delitvi po delu ne moremo govoriti, ker so le-ti osnova za to. Mnogi med nami so bili včasih mnenja, da je delitev po delu urejena že s tem, da imamo urejeno individualno nagrajevanje po delu (norme, vezave itd.), kar pa je bilo zmotno, saj je delitev po delu vse kaj drugega kot samo osebni dohodek dosežen z določenim delovnim re-zutatom posameznika. Iz vsega tega sledi, da nas v bodoče čaka zahtevno in odgovorno delo, ki ga bo treba opraviti, če hočemo, da bo družbe-nadalj. na 2. strani Iz zbora združenega dela Na zadnji seji zbora združenega dela Sob Tržič, ki je bila v torek, 13. februarja so delegati obravnavali' naslednje: 1. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Tržič za obdobje 1976—1980 v letu 1979 2. Osnutek odloka o proračunu občine Tržič za leto 1979 3. Poročilo o izvršitvi programov sredstev in skladov občine Tržič v letu 1979 4. Osnutek programov sredstev in skladov 'Skupščine občine Tržič za leto 1979 5. Pregled sredstev SIS v obdobju od 1/1-1978 do 31/12-1978 6. Predlog za financiranje dograditve vrtca v Bistrici pri Tržiču in za financiranje celodnevne šole 7. Problematika zaposlovanja v občini Tržič 8. Predlog programa dela skupščine občine Tržič za I. polletje 1979 9. Poročilo o stanju požarnega varstva v občini in delovanju na tem področju 10. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejujejo občinske skupščine s svojimi predpisi 11. Predlog odloka o organizaciji civilne zaščite v občini Tržič 12. Predlog odloka o spremembah odloka o podeljevanju plaket mesta Tržiča Največ razprave je bilo pri obravnavi osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Tržič za obdobje 1976—1980 v letu 1979; o osnutku programov sredstev Sob Tržič za leto 1979 ter o pregledu sredstev SIS v obdobju od 1. 1. 78 do 31. 12. 78. Posredovana so bila določena vprašanja, predlogi in pripombe na katere so delegati dobili ustrezne odgovore in pojasnila tako, da je bil sprejet sklep naj se navedena gradiva dajo v javno razpravo, ki bo trajala do sredine marca. V javno razpravo bo dan tudi predlog, da se iz preseženih sredstev Občinske izobraževalne skupnosti iz leta 1978 nameni za dograditev vrtca Deteljica v Bistrici 1.450.000,00 din, k preseženih sredstev Skupnosti otroške- ga varstva pa 50.000,00 din. O tem naj bi razpravljali delavci v združenem delu. V točki dnevnega reda, ki se je nanašala na obravnavo problematike zaposlovanja je bilo opaziti izredno zavzetost delegatov za rešitev teh perečih problemov, posebno še, ker je 'bilo ugotovljeno koliko strokovnih kadrov se vozi vsakodnevno na deio izven občine, medtem ko v Tržiču ugotavljamo, -da nam takih kadrov primanjkuje. Delegati so menili, da je takim razmeram treba posvetiti vso pozornost, saj priliva strokovnih kadrov od drugod ni moč priča- kovati in bomo morali stvari rešiti v okviru občine s kadri, ki imajo tu tudi stalno bivališče. Na tej seji so bila izvedena tudi nekatera imenovanja in sicer: Tov. Janka Soline, sodnica temeljnega sodišča v Kranju za predsednico občinske volilne komisije Tov. Tomaž Kavar, sodnik Temeljnega sodišča v Kranju za namestnika predsednice občinske volilne komisije Tov. Nika Perko, sekretarka Sob Tržič za tajnico občinske volilne komisije Tov. Andreja Šarabon, diplomirana pravnica, do sedaj sodniška pripravnica se imenuje za namestnico javnega tožilca Temeljnega tožilstva v Kranju. ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA POSTAVLJENA NA ZADNJI SEJI ZBOROV SOB TRŽIČ 1. Na seji zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Tržič, ki je bila dne 5,:12-1978 je delegacija KS Bistrica pri Tržiču predlagala, da se opozori Postajo milice Tržič, da je v Bistrici pri Tržiču obvestilna tabla »'Postaja milice 2000m«, ki je zelo poškodovana in je nujno, da se jo odstrani, oziroma zamenja z novo. Odgovor: Na cesti I/la reda v Bistrici pri Tržiču .sta poškodovani obe obvestilni tabli postaje milice Tržič. En znak stoji ob tej cesti pod bencinsko črpalko v Bistrici pri Tržiču iz smeri Kranja, drugi obvestilni znak pa stoji prav tako ob tej cesti1 nad bencinsko črpalko iz smeri Ljubelja. Oba znaka sta poškodovana in premazana z neko kemično snovjo. Postaja milice Tržič je preko inšpektorata UJV Kranj s tem seznanila Cestno podjetje Kranj, ki bo znaka popravilo ali postavilo nova. Odgovor posredovala Postaja milice Tržič. 2. Delegacija Krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču ni bila zadovoljna z odgovorom na njihovo delegatsko vprašanje v zvezi z založenostjo trgovin, ki jim je bil posredovan na 7. seji zbora krajevnih skupnosti 26/12-78. Zato posredujemo še naslednji odgovor: Delo družbenopolitičnih... nadalj. s L strani noekonomski položaj nas vseh tak, kot ga predvideva zakon. Trenutno je v obravnavi gospodarjenje v preteklem letu. Iz poročil strokovnih služb je razvidno naše poslovanje v letu 1978, naloga DPO pa je med drugim v tem, da se oceni kako smo gospodarili na vseh ravneh našega poslovanja. Na osnovi razprav bodo izdelana poročila, ki bodo vsebovala analizo strukture celotnega prihodka po posameznih elementih, nadalje gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije, kjer je posebna pozornost namenjena porabljenim sredstvom, ugotavljanju in razporejanju dohodka, razporejanju čistega dohodka, izvozu in uvozu, produktivnosti, zalogam in zaposlovanju. V poročilu bodo zajete itudi investicije ter uresničevanje planskih obveznosti. O celotni oceni bodo posebej razpravljali tudi komunisti na problemski konferenci, ki bo meseca februarja. Predvideva se, da bodo na tej konferenci izoblikovana stališča in izpostavljeni posamezni problemi katere bo treba v letošnjem letu odpraviti. Kot dolgoročnejša naloga je bila v odgovoru mišljenja 'boljša založenost trgovin z blagom široke potrošnje. V zvezi z založenostjo trgovin z osnovnimi prehrambenimi artikli pa posredujemo delegatom še informacijo Merkatorja Ljubljana — TOZD Preskrba Tržič, iz katerega je razvidno, da je pri reševanju problematike s področja preskrbe še kako pomembna vloga potrošniških svetov krajevnih skupnosti. Pri vprašanju delegacije krajevne skupnosti Bistrica pri Tiržiču gre za založenost s kruhom in mlekom, kajti ostala osnovna živila (mlevski izdelki, maščobe, mesni izdelki, sladkor in drugo) so na voljo ob vsakem času z 'izjemo svežega mesa, kjer je poslovni čas nekoliko drugačen kakor v samopostrežbah (do 19. ure posluje mesnica le ob petkih). V večini primerov je kruh na voljo tudi v popoldanskem času, res pa je, da izbira kruha ni več popolna. Ob sodelovanju potrošnikov, zlasti stalnih kupcev, bi tudi lahko zagotovili kruh do konca poslovnega časa, v kolikor bi kupec, ki iz objektivnih /razlogov ne more kupiti kruha, kadar je založenost boljša, prejšnji dan sporočil, da mu v prodajalni rezervirajo vrsto kruha, ki ga želi kupiti. Takih primerov praviloma ni mnogo. ‘Na »podeželju« običajno vsak kupec redno zadovolji svoje potrebe po mleku in kruhu, ker delavci v prodajalni poznajo njegove navade. V večjih prodajalnah, kjer je mnogo prehodnih kupcev, je tak način težje uvajati, vendar bi ob nekoliko obojestranski pripravljenosti za sodelovanje stalnemu kupcu lahiko vedno ustregli. Prodaja kruha je v svetu drugače urejena, saj v primerih, ki jih navajamo, dobi kupec kruh iz zmrzovalnika. Pri nas tak način najbrž še ne bo tako 'kmalu uveljavljen, kakor tudi ne more zaživeti prodaja predpaki-ranega kruha, pa ne zato, ker ga ne bi želeli prodajati. Kruh je dobrina, ki jo premalo cenimo, zato nam ne more biti vseeno, če občasno ostajajo neprodane znatne 'količine, kar je zlasti primer ob sobotah in dnevih pred prazniki. Tu so V komisijo za pregled davčnega letnega zaključnega računa in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov je Zbor imenoval tov. Janka Ahačiča iz Podljubelja za predsednika komisije ter tov. Marico Aljančič in tov. Olgo Meglič iz Bistrice za članici komisije. ■Na seji je delegacija tovarne Peko postavila vprašanje kako je s prometnim režimom odkar je odprta nova vpadnica predvsem kar zadeva križišče pri tovarni ZLIT in pri zgornjem vhodu v BPT. Odgovor na to vprašanje bo podan v pismeni obliki, pripravila pa ga bosta PM Tržič in strokovna služba Sob Tržič. znatna nihanja. Zgodi se, da kruha zmanjka in da kruh ostane. Zmogljivost pekarne ne omogoča za take primere peke večjih količin trajnejših vrst, ki naj bi usklajevale povpraševanje po kruhu, kakor je to primer pri mleku, kjer vedno lahko postrežemo z alpskim mlekom. Moramo pa pripomniti, da je v zadnjem času preskrba z alpskim mlekom slabša in ne dobivamo vseh naročenih količin. Prizadevali si bomo, kar najbolje in ob vsakem času ustreči in ob sodelovanju kupcev bodo naloge lahko bolje opravljene. (Odgovor pripravil oddelek za družbeno planiranje in finance SO Tržič in Merkator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič). 3. Na 5. seji zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Tržič je delegacija KS Ravne postavila vprašanje, kdaj se bo uredila mesnica v njihovi krajevni skupnosti. Odgovor: Odprtje mesnice se je zakasnilo predvsem zaradi nepravočasne dobave opreme. Prav tako je treba to opremo še montirati. Servisne ekipe montažerjev LTH pa so bile proti koncu leta zasedene. Po zagotovilih dobavitelja in monterjev opreme bo mesnica odprta v drugi polovici februarja 1979. (Odgovor pripravil oddelek za družbeno planiranje in finance SO Tržič in Kmetijsko živilski kombinat Kranj) 4. Delegacija KS Lese je postavila na 7. seji zbora krajevnih skupnosti vprašanje, kdaj se bo nadaljevalo z ureditvijo ceste od Bistrice pri Tržiču do peskokopa. Odgovor: Ta cesta številka 11/322, ki je regionalna, je v pristojnosti republiške skupnosti za ceste, s katero si prizadevamo realizacijo nadaljevanja del na tej cesti čimprej programsko rokovno opredeliti, zato vam točnega odgovora kdaj konkretno se bodo izvajala dela od križišča pri vrtcu v Bistrici pri Tržiču do peskokopa, ne moremo posredovati. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič). 5. Delegacija Bombažne predilnice in tkalnice Tržič in Tovarne obutve Peko Tržič sta na 7. seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič dne 26/12-1978 postavili naslednje delegatsko vprašanje: Delegaciji zanima 'kako bo v letu 1979 z občinskim davkom na osebni dohodek, ki so ga sedaj plačevali občani v višini 1 % od osebnega dohodka. Odgovor: 0,5 % davek od osebnega dohodka je skupščina občine Tržič uvedla s 1/1-1978. Podlaga za uvedbo je bil dogovor o izvajanju davčne politike, katerega podpisnica je bila .tudi Skupščina občine Tržič. Davek je bil uveden za nedoločen čas. Tudi v predlogu dogovora o izvajanju davčne politike za leto 1979 je kot v,ir dohodka naveden ta davek. Vzrok za uvedbo davka od osebnega dohodka so bile dodatne naloge, ki jih je bila dolžna izvršiti skupščina občine Tržič. Letos so se te še povečale, zato je nujno, da ostane tudi ta vir dohodkov. (Odgovor pripravila davčna uprava SO Tržič). 6. Delegacija tovarne obutve Peko Tržič je na 7. seji zbora združenega dela Skupščine občine Tržič želela odgovor na naslednje svoje vprašanje: Nismo zadovoljni z uslugami Komunalnega podjetja Tržič predvsem, kar se tiče odstranjevanja kosovnih odpadkov. Menimo, da bi moralo biti določeno, kam naj se taki odpadki odložijo in kdaj, da jih bodo delavci Komunalnega podjetja čimprej odstranili. Odgovor: Odvoz kosovnih odpadkov nam že nekaj časa povzroča težave. Problem je v tem, da se nam je v tržiški občini obseg povečal in to v kratkem času za 100 %. V prihodnje smo se namenili nabaviti še eno kontejnersko vozilo in s tem kvaliteto odvoza popraviti. Predvidoma bomo dohili novo vozilo v mesecu marcu 1979. Do sedaj so nam ob večjih količinah in okvarah priskočile na pomoč komunalne organizacije iz Kranja in Bleda, kar pa povzroča podvojene stroške. (Odgovor pripravilo komunalno podjetje Tržič). 7. Delegacija Tovarne obutve Peko Tržič je na isti seji postavila še eno delegatsko vprašanje: Delegacijo zanima, kako bo potekala zamenjava odsluženih smetnjakov z novimi, kdaj se bo z zamenjavo začelo in po kakšnem vrstnem redu oziroma po kakšnih kriterijih bo potekala. Odgovor: Z zamenjavo smetnjakov bomo začeli še v mesecu januarju. Razlog za to je, da pred novim letom ni bilo možno nabaviti smetnjakov. Zamenjali bomo najprej tiste, ki so v najslabšem stanju, oziroma na osnovi spiska poškodovanih smetnjakov. V prvi vrsti pa bodo zamenjani tisti smetnjaki, ki jim je odpadlo dno. (Odgovor pripravilo Komunalno podjetje Tržič). 8. Delegacija krajevne skupnosti Senično je na 7. seji zbora krajevnih skupnosti 26 12-1978 predlagala, da se delegatom na naslednji seji posreduje obrazložitev glede podražitve električne energije. Odgovor: Za izdajo soglasja k spremembam cen električne energije je pristojen Zavod SR Slovenije za cene, ki je odobril v mesecu januarju višje cene za 19,4 %, kljub sklepu republiškega izvršnega sveta, da tudi republiški organi začasno ustavijo izdajanje soglasij k spremembam cen vse dotlej, dokler ne bodo sprejeta nova izhodišča in družbeni dogovor o izvajanju politike cen v letu 1979. Izvršni svet SO Tržič je s svojim sklepom sprejel enako stališče kot republiški izvršni svet, zato začasno upravni organ ne izda soglasij. Vprašanje, zakaj je Zavod SRS za cene soglašal s podražitvijo električne energije smo zastavili republiškemu organu in jih zaprosili za odgovor, kajti menimo, da je tudi v elektrogospodarstvu možno poiskati rezerve predvsem v boljši organizaciji in ekonomičnosti poslovanja, prav tako pa bi morali dosledno izvajati politiko delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke v skladu s pogoji, v katerih poslujejo. (Odgovor pripravil oddelek za upravno pravne zadeve in skupne službe SO Tržič). 9. Na 7. seji družbenopolitičnega zbora SO Tržič dne 25. 12. 1978 je tov. Anton Stritih, delegat občinskega zbora Zveze združenj borcev NOV postavil naslednjo zahtevo: Ustrezne službe pri SO Tržič naj poskrbijo, da bo spomenik pri hiši Albina Zupana v Lešah v takem stanju kot je bil. Tovariš Albin Zupan namreč adaptira svojo hišo in je zaradi preslabe zaščite spomenik umazan. V zvezi s tem je tov. Stritih predlagal, naj v bodoče oddelek za gradbene in komunalne zadeve ob adaptaciji zgradb v bližini spominskih obeležij zahteva tudi soglasje občinskega odbora ZZB NOV Tržič in poskrbi, da bo takrat, ko se dela vršijo, spomenik ustrezno zaščiten. Odgovor: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič bo poskrbel, da bo spomenik pri hiši tovariša Albina Zupana v Lešah očiščen in pri nadaljnjih delih tudi ustrezno zaščiten, prav tako pa bomo v bodoče zahtevali od investitorjev tudi soglasje ZZB NOV Tržič, kjer bo to potrebno. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič). Frankfurtski sejem V prvi polovici januarja je bil v Frankfurtu vsakoletni sejem »Internationale Fachemesse für Heim und Haustextilien«. Na njem je razstavljalo svoje izdelke preko 1000 firm iz 29 dežel. Med izdelki je bila posteljnina, zavese, talne obloge, tepihi ter ostale tkanine za gospodinjstvo. Posebna pozornost naših strokovnih sodelavcev na sejmu je bila namenjena ogledu tkanin za posteljnino in konfekcio-niranim izdelkom posteljnine. Na sejmu je bilo mogoče videti vse vrste tkanin od najbolj enostavnih, do pestrih tkanin, frotirja ter tiskanih tkanin. V večini so bile tkanine izdelane iz mikane ali česane bombažne preje, nekaj tkanin pa je bilo iz mešanic bombaža in PE ali drugih umetnih vlaken. Stretch tkanine pa so bile izdelane iz sokega sijaja, do batistov in ža-kardskih damastov z večjimi vzorci za prte in posteljnino. Pri žakardskih damastih je bilo opaziti tudi kombinacije tkanja v več efektih za prevleke, blazine in odeje, ki obenem nadomeščajo tudi izgled tiska oziroma vezenine. Tkani vzorci so bili podobni tiskanim. Prikupna tiskana otroška posteljnina iz 100 % bombaža kemijskih vlaken v osnovi in bombaža v votku obdelane proti mečkanju in pa tudi bombažne kosmatene stretch tkanine, oboje za jogi rjuhe. Velik poudarek je bil dan tkanju imitacije »ročnega vezenja« v posameznih vzorcih. Poudarjeni so bili tudi drobni motivi v temelju z večjimi tkanimi vzorci. Poleg listnih tkanin so bili eksponati žarkardskih od sate-nov z velikimi gostotami in vi- Poleg tkanih izdelkov so bili eksponati pletenih materialov do pletenega frotirja. Pleteni frotir izdelan na okroglih pletilnih strojih je bil zelo mehak in primeren za izdelavo konfekcijskih izdelkov. Uporabljena teksturirana preja daje veliko elastičnost, zato se uporablja ta pletenina za izdelavo jogi rjuh in sicer ista rjuha za več dimenzij jogija. Iz pletenega frotirja izdelanega na nadalj. na 4. strani cvhtithv zn ihm zumi Frankfurtski sejem nadalj. s 3. strani ploskih pletilnih strojih pa so bili izdelani kompleti tiskanega posteljnega perila. Surovinski sestav tega frotirja je bil z vsebnostjo med 20—30% PA vlaken na hrbtni strani. Večina razstavljenih tkanin v vseh variantah je bila uporabljena za konfekcijske izdelke — posteljnino. Zato je pri posteljnini poleg načinov izdelave estetskih ohlik prišla do izraza uporaba različnih materialov, Tiskana bombažna garnitura iz programa KIKI LUXORETTE 79 Osnovni moto vseh razstav-Ijalcev tiskanih tkanin iso bili pastelno tiskani naravni in cvetlični vzorci. Veliko pa je bilo tudi tiskanih tkanin z zaključenimi vzorci. Veliko je bilo tudi kombinacij tkanin za komplete posteljnine, prtov in zaves. od barvastih do tiskanih in drugače obogatenih (vezenina, vezenje). Kot že v preteklosti je bil močno zastopan tisk, ki se je pojavljal v vseh že predhodno navedenih tkaninah tako, da popolnoma belega izdelka postelj- Iz programa Majestic je tudi tale prijetna garnitura v rjavi barvi Veliko eksponatov je bilo takih kjer so se oblikovalci posiužili tiska cvetja v različnih barvah nine praktično ni bilo videti. Temu je vsekakor botrovala tudi prisotnost velikega števila dezenaterjev in tiskarjev. Vezeni izdelki in izdelki z vezenino so bili zastopani v manjši meri pa še to na barvasti tkanini ali celo damastih. Opa- vodile na področju posteljnine, ki usmerjajo tudi trend razvoja. DIERING se ponaša z izdelki izdelanimi iz tkanine z zgubanim efektom, ki predstavlja vračanje v dobre stare čase enostavne posteljnine. Poleg tega je izvirno uporabil idejo Sarah Iz 100 % bombažne tkanine je izdelana tiskana garnitura MAJESTIC v rjavi barvi ziti je bilo tadi eksponate iz žakard tkanin, ki so bili dodatno tiskani ali vezeni s prelivajočimi se vzorci. Med najbolj znanimi proizvajalci posteljnine je treba omeniti naslednje: IRISETE, BASETTI, FLO-REX in LABANY so imele svoje izdelke izdelane v že predhodno navedenih variantah. Ugotavlja se, do so ravno te firme Kay pri tiskani otroški posteljnini, pri kateri je bil na kapni všit žepek, v njem punčka, vzorec tiska pa enak kot otroška igračka. Firma IRISETE ugotavlja trend razvoja v konfekcionira-nju, katerega si moral po ogledu sejma popolnoma potrditi. Material, ki se pojavlja kot nov perspektiven v posteljnini nadalj. na 5. strani je jersey in frotir, pri namiznih garniturah pa žakard damast. Poleg tega se zelo poudarjajo tiskane tkanine, pri katerih vzorci silijo k naravi, rastlinam, rožam ipd. Od firm s katerimi BPT sodeluje — Getzner, NT, Esbi (Mat-heis) velja omeniti, da ima firma Getzner le del usmeritve v izdelavo tkanin za posteljnino. Zlasti lepi so bili vzorci drobnih motivov v temelju s poudarjenimi rožami oziroma figurami (Mirabel, Golf). Firma NT pa je med svojimi tekstilnimi izdelki ponovno pokazala svojo specifičnost v kombinaciji modro-zelenih barv. Sedanji odlok o javnem redu in miru vsebuje nekatere določbe, ki so v celoti ali deloma vsebovane v zakonih, izdanih po uveljavitvi tega odloka: vzdrževanje reda in miru na javnih prireditvah, nakupovanje živil z namenom nadaljnje preprodaje, varstvo reda na smučiščih, urejanje zelenih površin. Nekatera področja pa so tudi na novo obdelana v novih odlokih občine Tržič in zato ni več potrebno, da jih ureja odlok o javnem redu in miru. V praksi pa so se od uveljavitve sedanjega odloka o javnem redu in miru pokazala med drugim kot pereča naslednja vprašanja: — parkiranje vozil v stanovanjskih naseljih (ogrevanje motorjev) — parkiranje vozil na travnikih in drugih kmetijskih površinah — zalivanje vrtov in pranje avtomobilov v strugah in ob bregovih vodotokov — izobešanje in nošenje zastav — netenje ognja ali sežiganje trave in listja na krajih, kjer obstoji nevarnost požara — varstvo zunanjega izgleda krajev in zelenih površin — neupravičeno trošenje vode iz javnih vodovodnih omrežij. V celoti so zastarele tudi kazenske določbe odloka o javnem redu in miru, zato jih je treba na novo urediti na podlagi zakona o prekrških (uradni list SRS, številka 12/77). Po tem zakonu se lahko z odlokom občinske skupščine predpišejo denarne kazni za: — fizične osebe od 20 do 5.000 dinarjev —■ pravne osebe od 100 do 30.000 dinarjev — odgovorne osebe pravne osebe od 20 do 3.000 dinarjev. Firma Esbi v okviru katere je razstavljala tudi firma Mat-heis pa je prikazala pleteno posteljnino, torej vznikle ideje zopet vračajo. Iz ogledanih eksponatov je razvidno, da je naša usmeritev na osnovnem področju posteljnine usklajena s svetovnim trendom, vendar vse možnosti in ideje še zdaleč niso izkoriščene. Še večji poudarek bo potrebno dati ostalim izdelkom za potrebe gospodinjstva kot so zavese in ostale hišne tekstilije. Ravno tako bo potrebno še naprej razvijati otroško posteljnino, uporabnost ma-lipol tkanine in po možnosti razviti ostalo področje netkane-ga tekstila. Glede na navedeno je bil zato izdelan osnutek odloka o javnem redu in miru v občini Tržič, katerega so obravnavali zbori SO Tržič na svojih sejah dne 12. in 13. septembra 1978 ter nanj podali med drugim naslednje pripombe in predloge: — podrobneje naj se predpiše način izobešanja zastav, oz. več zastav, — tudi Komunalno podjetje Tržič kot pooblaščeno delovno organizacijo za izobešanje zastav v ožjem območju mesta Tržič je treba zavezati, da brez posebnega naročila izobesi zastave ob državnih, republiških in krajevnih praznikih ali na poziv občinskih družbenopolitičnih organizacij oz. upravnega organa občinske skupščine, — predpisati je treba višjo denarno kazen za tiste, ki niso izobesili zastav, — z odlokom naj se določi tudi način odlaganja in zakopà-vanja smeti ter da ni dovoljeno puščati odpadkov v zaščitenih območjih kmetijskih in gozdarskih površin ali jih kakorkoli onesnažiti, — dodati je treba še določilo, da po travnikih in drugih površinah ni dovoljeno voziti z motornimi vozili in ne samo, da ni dovoljeno ustavljati ali parkirati, — prepove naj se onesnaževanje cest pri obračanju kmetijskih strojev na koncu njiv ob cestah. Do konca meseca oktobra je v krajevnih skupnostih potekala tudi javna razprava o osnutku odloka o javnem redu in miru. Krajevna skupnost Senično nas je z dopisom obvestila, da se s predlaganim osnutkom odloka strinja, krajevna skupnost Tržič-mesto pa je predlagala, da bi z odlokom prepovedali tudi vožnjo motornih vozil z odprtimi izpušniki in da je prepo- vedano vsako onesnaževanje javne ulice ali ceste, ali kakršnokoli drugo onesnaževanje okolice. Od ostalih krajevnih skupnosti nismo prejeli nobenih pripomb ali predlogov. Dopolnitve glede izobešanja zastav, voženj motornih vozil po travnikih in onesnaževanja cest so upoštevane v predlogu odloka, dočim predloga glede načina odlaganja in zakopavanja smeti ni bilo mogoče upoštevati. To področje je namreč urejeno z zakonom o ravnanju z odpadki (uradni list SRS, številka 8/78), pravilnikom o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (uradni list SFRJ, številka 8/78), v občinskem merilu pa velja odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Tržič. Odlok o javnem redu in miru naj bi določal le, kako je treba ravnati z odpadki, da niso ogroženi higiena ter javni red in mir v naseljih in na drugih javnih površinah, kar je v predlogu odloka tudi zajeto. Tudi predloga krajevne skupnosti Tržič-mesto nismo upoštevali, ker področje tehnične opremljenosti vozil urejajo drugi predpisi, onesnaževanje ulic ali cest pa je smiselno že zajeto v predlaganem besedilu odloka. I. Splošne določbe 1. člen Po tem odloku so določena kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način moti javni red in mir, ogroža splošna varnost ljudi in premoženja, zdravje in čistoča, kvari zunanji izgled krajev in zelenih površin, opuščajo dejanja glede izobešanja zastav in nošenja zastav in praporov in opravljajo ali opuščajo dejanja, ki so po tem odloku prepovedana oziroma na območju občine Tržič obvezna. 2. člen Starši, skrbniki in osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, če je prekršek posledica njihove opuščene skrbi za mladoletnike. II. Varstvo javnega reda in miru 3. člen Na območju občine Tržič je zaradi varstva javnega reda in miru prepovedano zlasti: 1. z ropotom, razgrajanjem ali na drug nedovoljen način vznemirjati in motiti občane pri njihovem delu in razvedrilu ali kakorkoli motiti nočni ' mir in počitek, 2. vinjenim osebam zadrževati se v lokalih in drugih javnih prostorih, 3. zadrževati se preko dovoljenega poslovnega (obratovalnega) časa v gostinskih, na prireditvenih in drugih javnih prostorih, 4. mladini do 16. leta starosti zadrževati se brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb, ki jim je zaupano varstvo, po 21. uri v gostinskih in drugih podobnih lokalih ali na priredi- tvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, 5. točiti alkoholne pijače v obratih družbene prehrane ali v prostorih, kjer servirajo ali prodajajo kruh ali slaščice in so prvenstveno temu namenjeni, 6. kartati v javnih lokalih, kjer je to prepovedano, 7. izzivati k pretepu, neredu, nemiru ter smešiti, nadlegovati ali kako drugače vznemirjati in ogrožati občane, 8. kaditi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih in na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano, 9. zalivati vrtove ali prati avtomobile ali na drug način trošiti vodo iz javnih vodovodnih omrežij, kadar to zaradi pomanjkanja vode ni dovoljeno, 10. motiti javne shode, organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence zborovanj, sestanke in druge prireditve, 11. puščati motorna vozila z delujočimi motorji v stanovanjskih naseljih, kakor tudi v bližini stanovanjskih hiš, kjer bi to motijo stanovalce, 12. kakorkoli ovirati pešce na pločnikih in drugih površinah, ki so jim za to namenjene. III. Varstvo ljudi in premoženja 4. člen Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano: 1. nepooblaščenim osebam nositi na javnih shodih, prireditvah in v javnih lokalih orožje in predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba, 2. netiti in prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in (premoženja, povzroča zadimlje-nje kraja, kjer bivajo občani, odmetavati ogorke in pepel ali sežigati travo in listje na krajih, kjer obstoji nevarnost požara in sežigati snovi oz. odpadke, ki zasmrajajo okolico, 3. metati kamenje in druge predmete na krajih, kjer to ogroža varnost ljudi in premoženja, 4. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropiti ali umazati ljudi in pročelja stavb, 5. odstraniti, uničiti ali poškodovati napisne table in druga javna obvestila ali opozorila znamenja, 6. smučati, sankati, kotalkati, drsati ali se igrati na javnih cestah in drugih površinah, kjer je to prepovedano, 7. vstopati ali se obešati med vožnjo na vozila v javnem cestnem prometu, 8. dopustiti razrast drevja ob javnih cestah nad vozišče ali imeti ob javnih cestah ograjo, živo mejo in druge rastline v stanju, da ovirajo ali ogrožajo varnost ljudi in prometa motornih vozil, 9. ovirati promet- na hodnikih za pešce ali drugih javnih prometnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov dalj kot 2 uri, 10. opremljati ograje ob javnih cestah in poteh z bodečo žico, 11. prislanjati kolesa ob stene hiš in drugih objektov, robnikov, pločnikov, izložb ali drugih krajih, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet, nadalj. na 6. strani Odlok o javnem redu in miru v občini Tržič Sedaj veljavni odlok o javnem redu in miru v (občini Tržič je bil sprejet v letu 1969. Od njegove uveljavitve pa do -danes je prišlo do korenitih sprememb na materialno pravnem področju, saj so medtem stopili v veljavo sledeči predpisi: zakon o prekrških, zakon o prekrških zoper javni red in mir, zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, zakon o varnosti na javnih smučiščih, zakon o javnih shodih in prireditvah, zakon o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih ter odlok o potrditvi in sankcioniranju tržnega reda na živilski tržnici Tržič. Odlok o javnem redu In miru v občini Tržič nadalj. s 5. strani 12. puščati otroke brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih, 13. dražiti ali plašiti živali ali jih puščati brez nadzorstva. 5. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih strojev morajo takoj očistiti cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih površin. Upravi j alci stanovanjskih in drugih zgradb, lastniki ter imetniki stanovanjske pravice so dolžni: 1. Odstraniti s pločnikov, dohodov k hišam, kanalizacijskih jaškov sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe, najkasneje do 8. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstraniti sproti tako, da je vseskozi mogoč dostop, 3. ob poledici posipati pločnike ob hišah oz. drugih zgradbah, 4. poskrbeti, da so na hišah in drugih zgradbah ob javnih prometnih površinah in poteh žlebovi, snežni ščitniki ali podobne zaščitne naprave. IV. Varnost zdravja in čistoče 7. člen Zaradi varstva in čistoče je prepovedano: 1. metati ali puščati kakršnekoli predmete, snovi ali odpadke na ulice- ceste, dvorišča in druge javne površine, 2. v .mestnem območju gnojiti vrtove, sadovnjake ali travnike z gnojnico ali drugimi smrdljivimi snovmi, 3. poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake in košare za odpadke, postavljene ali obešene na javnih mestih, 4. prati motorna vozila na bregovih in v strugah vodotokov, 5. puščati odpadke v zaščitenih območjih vodnih zajetjih ali jih kakorkoli onesnaževati. V. Varstvo zunanjega izgleda krajev in zelenih površin 8. člen Prepovedano je: 1. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih zgradb, ograje in podobno, 2. postavljati ograje iz bodeče žice in druge provizorije, ki ■kvarijo zunanji iegled kraja, postavljati bivalne avtobuse, avtobusne prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti oz. bivati na zemljiščih, ki niso za to namenjena, 4. parkirati avtobuse, tovorna vozila ali delovne stroje v stanovanjskih naseljih na površinah, ki za to niso namenjene, 5. .ustavljati ali parkirati motoma vozila v stanovanjskih naseljih, če so zato posebej urejena parkirišča, 6. voziti, ustavljati ali parkirati vozila na travnikih in dragih kmetijiskih površinah brez privolitve lastnika, oziroma upravi j alca ali uporabnika zemljišča. 9. člen Po končani prireditvi ali zabavnem sporedu je .prireditelj dolžan počistiti prireditveni prostor in prostor v neposredni bližini, ki je bil zaradi prireditve onesnažen. 10. člen Organizacija ali .organ, ki skrbi za vzdrževanje cest, je dolžan spomladi pravočasno odstraniti z asfaltnih cest pesek, ki je bil posut zaradi poledice. 11. člen Izložbe morajo biti urejene ne glede na to, v kakšne namene se uporablja lokal h kateremu spadajo. Ob državnih praznikih pa morajo biti urejene tako, da imajo itudi obeležje državnegr praznika. Reklamni in javni napisi morajo biti estetsko oblikovani in vzdrževani. VI. IZOBEŠANJE IN NOŠENJE ZASTAV IN PRAPOROV 12. člen Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oz. hišni sveti ter pooblaščena delovna organizacija so dolžni ob državnih, republiških in krajevnih praznikih, ob posebnih priložnostih pa tudi na poziv občinskih družbenopolitičnih organizacij ali pristojnega upravnega organa občinske skupščine, izobesiti zastave. 13. člen Zastave .morajo biti izobešene na vidnem delu zgradbe — v snopu ali posamezno. Če so izobešene tri zastave, mora biti državna v sredini. ‘Na zgradbi z več kot enim nadstropjem morajo hiti zastave izobešene po vtičnicah, ki morajo biti pritrjene na cestno stran stavbe. Na stolpnicah in drugih visokih zgradbah z ravno streho, se lahko zastave izobesijo na jamborih. Zastave, ki se izobešajo na jamborih, morajo ‘biti vidne in ustrbzne velikosti. 14. člen Zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, zamazane ali sicer neprimerne. Zastave je treba odstraniti, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Hkrati je treba odstraniti tudi morebitne transparente in druge priložnostne oznake. 15. člen Zastave družbenopolitičnih organizacij in prapore društev se sme izobešati ali nositi ob jubilejih in praznikih teh organizacij in društev ali drugih priložnostih, pomembnih za te organizacije in društva. Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapore .društev se mora nositi v organiziranih sprevodih na čelu teh sprevodov. Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih, ki imajo značaj zabave. 16. člen Izobešanje zastav ob javnih prometnih površinah v ožjem območju mesta Tržiča, katere določi IS SO Tržič, opravlja Komunalno podjetje Tržič. VII. DOLOČBE O KAZNIH 17. člen Z denarno kaznijo od 200,— do 3.000,— din se kaznuje za prekršek: 1. kdor moti javne shode, organizirane sprevode ter vznemirja udeležence zborovanj, sestanke in druge prireditve, 2. kdor izziva .k pretepu, neredu, nemiru ter smeši, .nadleguje in ogroža občane, 3. kdor meče kamenje in druge predmete na krajih, kjer to ogroža varnost ljudi in premoženja, 4. kdor pušča otroke brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih, 5. kdor z ropotom, razgrajanjem ali na drug nedovoljen način vznemirja in moti občane pri njihovem delu in razvedrilu ali kakorkoli moti nočni mir in počitek, 6. kdor ob državnih, republiških in krajevnih praznikih, ob posebnih priložnostih pa tudi na poiziv občinskih družbenopolitičnih organizacij ali pristojnega upravnega organa občinske skupščine ne izobesi zastave, 7. kdor izobesi zastave v nasprotju z določili 13. člena tega odloka, 8. kdor nosi zastave ali prapore v sprevodih, ki imajo značaj zabave, 9. kdor odstrani, uniči ali poškoduje napisne table in druga javna ali opozorilna znamenja, 10. kdor zaliva vrtove, pere avtomobile ali na drug način troši vodo iz javnih vodovodnih omrežij, kadar to zaradi .pomanjkanja vode ni dovoljeno, 11. .kdor na javnih shodih, prireditvah in v javnih lokalih nosi orodje in predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba, 12. kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja, povzroča zadimi j enje kraja, kjer bivajo občani, odmetava ogorke in pepel ali zažiga travo in listje na krajih, kjer obstoji nevarnost požara, ali pa sežiga snovi in odpadke, ki zasmrajujejo okolico, 13. prireditelj, če po končani prireditvi ali zabavnem sporedu ne počisti prireditvenega prostora in prostora v neposredni bližini, Iki je bil zaradi prireditve onesnažen, 14. kdor nima .izložbe ali reklamnega in javnega napisa urejenega v skladu z določbami 11. člena tega odloka. Če stori prekršek iz 6., 7., 13. in 14. točke tega člena pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 250,— din do 15.000,— din, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200,— din do 1.000,— din. 18. člen Za kršitev določb 14. člena tega odloka se posamezniki in pravne ter odgovorne osebe kaznujejo po določbah zakona o prekrških zoper javni red in mir. 19. člen Z denarno 'kaznijo od 150,— din do 2.000,— din se kaznuje za prekršek: 1. .kdor pušča motorna vozila z delujočimi motorji v stanovanjskih naseljih, kakor .tudi v bližini stanovanjskih hiš, kjer to moti stanovalce, 2. kdor z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropi ali umaže ljudi in pročelja stavb, 3. kdor draži ali plaši živali ali jih pušča 'brez nadzorstva, 4. kdor dopusti razrast drevja ob javnih cestah nad vozišče, ali ima ob javnih cestah ograjo, živo mejo in drage rastline v stanju da ovirajo ali ogrožajo varnost ljudi in prometa motornih vozil, 5. kdor opremi ograjo ob javnih cestah in poteh z bodečo žico, 6. kdor na strehe hiš in dragih zgradb ob javnih prometnih površinah in poteh ne namesti žlebov, snežnih ščitnikov ali podobnih zaščitnih naprav, 7. kdor v mestnem Območju gnoji z gnojnico ali dragimi smrdljivimi snovmi vrtove, sadovnjake ali travnike, 8. kdor namerno ali iz malomarnosti poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake in košare za odpadke, postavljene ali obešene na javnih mestih, 9. kdor pere motorna vozila na bregovih ali v strugah vodotokov, 10. kdor pusti odpadke v zaščitenih območjih vodnih zajetij ali le te kakorkoli onesnaži, 11. kdor postavi ograjo iz ‘bodeče žice ali drag provizorij, ki kvari zunanji izgled kraja, 12. .kdor vozi, ustavi ali parkira vozilo na travniku ali drugi kmetijski površini brez privolitve lastnika, oziroma upravlj alca ali uporabnika zemljišča, 13. kdor meče ali pušča kakršnekoli predmete, snovi ali odpadke na ulice, ceste, dvorišča in druge javne površine, 14. kdor piše, riše ali na kakršenkoli drag način zamaže zidove hiš in drugih zgradb, ograje in podobno, 15. lastnik oziroma uporabnik kmetijskega stroja, če ne počisti ceste, ki jo je onesnažil z vožnjo ali Obračanjem teh strojev na koncu njiv in dragih kmetijskih površin (5. člen). Ce stori prekršek iz 6. in 15. .točke tega člena pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 200,— din do 10.000,— din, njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 100,— din do 1.000,— din. 20. člen Z denarno .kaznijo od 300,— din do 20.000,— din se kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo od 100,-— din do 2.000,— din njena odgovorna oseba za prekršek: 1. če pusti mladini do 16. leta starosti zadrževati se brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb, ki jim je zaupano varstvo, po 21. uri v gostinskih in dragih podobnih lokalih ali na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, 2. če toči alkoholno pijačo v obratih .družbene prehrane ali v prostorih, kjer servirajo ali prodajajo kruh ali slaščice in so prvenstveno temu namenjeni. 3. če ne počisti peska, ki je bil pozimi uporabljen za posipanje asfaltnih cest. 21. člen Z denarno kaznijo do 100,— din do 1.000,— dim se kaznujejo za prekršek starši, skrbnik ali osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, če se mladoletnik zadržuje po 21. uri v gostinskih in drugih podobnih lokalih ali na priredi tvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, brez spremstva navedenih oseb. Z enako denarno kaznijo se kaznujejo starši, skrbnik ali osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, tudi v primerih, če mladoletnik stori kakšnega od ostalih prekrškov po tem odloku, če je do storitve prekrška prišlo zaradi zanemarjene vzgoje in nadzora nad mladoletnikom. 22. člen Z denarno kaznijo 150,— din se kaznuje za prekršek: 1. kdor ovira pešce na pločnikih in drugih površinah, ki so jim za :to namenjene, 2. ifcdor kadi v gledališču, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih in na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano, 3. kdor ovira promet na hodnikih za pešce ali drugih javnih prometnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov dalj kot dve uri, 4. kdor ne počisti s pločnikov, dohodov k hišam in kanalizacijskih jaškov snega po določbah prve točke 6. člena tega odloka, 5. kdor dnevno ne odstrani s streh ledenih sveč, 6. kdor ob poledici ne posuje pločnikov ob hišah in drugih zgradbah, 7. kdor postavi šotor, bivalni avtobus, avtomobilsko prikolico za bivanje ali kako drugače tabori, oz. biva na zemljišču, ki ni temu namenjeno, 8. kdor parkira avtobuse, tovorna vozila ali delovne stroje v stanovanjskih naseljih na površinah, ki niso temu namenjene. Če stori prekršek po 4., 5. in 6. točki tega člena pravna oseba se le-ta kaznuje z denarno kaznijo 400,— din, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 100,— din. 23. člen Z denarno kaznijo 100,— din se kaznuje za prekršek: 1. vinjena oseba, ki se kljub opominu zadržuje v lokalih in drugih javnih prostorih, 2. kdor se smuča, sanka, kotalka, drsa ali igra na javnih cestah in drugih površinah, kjer je to prepovedano, 3. kdor karta v javnih lokalih, kjer je to prepovedano, 4. kdor vstopa ali se obeša med vožnjo na vozila v javnem cestnem prometu, 5. kdor prisloni kolo ob steno hiše ali drugega objekta, robnik pločnika, izložbe ali ga pusti na kraju, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet, 6. kdor ustavi ali parkira motorno vozilo v stanovanjskem naselju kjer so za to posebej urejena parkirišča, 7. kdor se preko dovoljenega poslovnega (obratovalnega) časa zadržuje v gostinskih, prireditvenih in drugih javnih prostorih. 24. člen Denarno kazen za prekršek iz 22. in 23. člena tega odloka izterja takoj na kraju samem delavec milice ali pooblaščeni delavec upravnega organa. Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku lahko predlagajo pristojne inšpekcije upravnega organa SO Tržič, PM Tržič ali oškodovanci. 25. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Tržič, objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, številka 24/69, z dne 28/10-1969. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Da bo novi razpenjalni sušilnik pričel služiti svojemu namenu, potrebuje posebno kotlovnico za ogrevanje tehnološkega olja. Z gradbenimli deli na kotlovnici smo pričeli, v izdelavi je tudi že 20-metrski kovinski dimnik in 40-kubična cisterna za gorivo. Smo res proti napredku? Poročanje o različnih dogajanjih v naši samoupravni družbi preko sredstev javnega obveščanja je običajno objektivno in realno, le redko pa se zgodi da temu ni tako. Primer takega nekorektnega poročanja je sestavek Helene Jelovčan v prvi številki »Glasa« v katerem piše o razpravi na seji zbora združenega dela v zvezi z zbiranjem sredstev za izgradnjo infrastrukturnih objektov v bodoči industrijski coni. V ta namen naj bi se od novega leta dalje poleg prispevka od uporabe stavbnega zemljišča zbiral še dinar od kvadratnega metra poslovnega prostora. V sestavku je novinarka med drugim napisala: Tudi tokrat ni šlo gladko. Upirala se je delegacija Bombažne predilnice in tkalnice, ki menda nima nikakršnega zanimanja za izgradnjo industrijske cone niti za novo vpadnico in križišče pri Zli-tu in pri vhodu v tovarno, saj je docela zadovoljna s tem, kar ima zdaj. Vendar; kam bi prišli, če bi predstavniki vseh delovnih organizacij tako menili? Napredek je namreč mogoč le s precejšnjimi žrtvovanji in napori vseh. Sicer pa bo industrijska cona skupaj z novimi križišči in cestami koristila »najbrž« vsem delovnim ljudem in občanom, ne samo tistim, ki se bodo tjakaj preselili. In — nikoli se ne ve — morda bodo nekoč tam tudi prostori BPT, če bo seveda znala najti izhod iz »večnih« težav tekstilne industrije. Tako novinarka Jelovčanova. Tak enostranski in neobjektiven način pisanja prikazuje našo delovno organizacijo v nepravi luči, širšo javnost pa seznanja z neresničnimi dejstvi in nas okarakterizira kot črno ovco, ki ni za napredek, oz. točneje, da se upira napredku in razvoju Tržiča. »Upiranje« delegacije BPT na zboru združenega dela je prikazano tako, da se lahko postavi vprašanje v zvezi z delegat- skim sistemom in odločanjem delavcev o razpolaganju z ustvarjenimi sredstvi. Take trditve v članku nehote negirajo delegatski sistem, so napad na našo delegacijo, saj kot vse kaže, bi se morala delegacija ne glede na stališča kolektiva odločiti tako kot je bilo predlagano. Če se je naša delegacija vzdržala glasovanja to še ni razlog, da se jo prikaže v taki luči, pri tem pa se prezrejo vsi razlogi, ki so vodili delegacijo pri tej odločitvi. Avtorica članka ni seznanjena kaj vse je BPT že dala za razvoj Tržiča, ne ve da je BPT po vojni zgradila 266 staeovaj, da smo odstopili zemljišče za potrebe Občine v veliko primerih, da je BPT pokazala polno mero razumevanja pri vseh dosedanjih akcijah (vodovod, cesta vpadnica itd); skratka naša DO je prispevala za napredek Tržiča ogromno, sredstva pa namenjala tudi za ostale oblike dela in življenja v občini (sredstva za štipendiranje, za družbeno izobraževanje itd). Upoštevati bi morala tudi to, da je BPT dajala sredstva tudi takrat, ko jih drugi niso mogli. Smo po vsem tem lahko prikazani kot zaviralci razvoja? Odgovor na to je jasen — ne. Novinarka se je pri sestavi članka odločno premalo seznanila z dobro znanimi dejstvi, zato je tako pisanje nesprejemljivo in enostransko ter neobjektivno. DPO so na tako pisanje reagirale in povabile novinarko na razgovor, kjer ji je bilo povedano vse tisto, kar bi morala upoštevati predno se je odločila, da nas prikaže v slabi luči. V zvezi z njenim navajanjem »če bo seveda BPT znala najti izhod iz večnih težav tekstilne industrije« bi se lahko precej napisalo, toda verjetno bo dovolj le to, da povemo tisto kar bi ona kot novinarka morala vedeti, to je, da tako ocenjevanje brez utemeljitve ni na mestu, saj bi bilo ob tem treba realno napisati (in vedeti) kaj več o položaju tekstilne industrije in položaju BPT ter o dajatvah, ki jih panoga kot taka ima. Verjetno pa to »ni pomembno« saj vsak gleda na svoj položaj, pri tem pa pozablja, da je del sredstev za njegov ugoden položaj prispevala tudi gorenjska tekstilna industrija, saj vemo, da je dotacija »Glasu« v naši občini odvedena iz sredstev za družbeno izobraževanje, med temi sredstvi pa je tudi del prispevka BPT. Pri vzpenjanju po tejle lestvi je (ne)varnost več kot očitna. Kaj bo, če se zgodi ... šport — šport — šport — šport — šport Pred nami je XXI. Tekstiliada Le kratek čas nas loči od letošnje osrednje zimsko-športne prireditve tekstilcev Slovenije, ki bo 16. in 17. marca na Kohli. Organizator Almira iz Radovljice je že pred mesecem začel s pripravami, sklicana pa je bila tudi seja organizacijskega komiteja na kateri je bil obravnavan pravilnik republiškega smučarskega prvenstva tekstilcev. Na osnutek je bilo danih veliko pripomb tako, da je bilo končno besedilo precej spremenjeno. Letošnje tekmovanje prinaša novost in sicer smučarske teke, ki bodo na programu 16. marca v Bohinjski Bistrici. Takrat bodo tekmovalke in tekmovalci nastopili na progah dolžine dva in štiri kilometre, prireditelj pa računa na dobro udeležbo. Tudi naša ekipa bo imela v svoji sestavi tekače, ki se na tekmovanje vestno pripravljajo. Organizirani treningi so se pričeli tudi za alpske tekmovalce, ki dvakrat tedensko vadijo na Zelenici. Žal je slabo vreme in pomanjkanje snega celotne priprave nekoliko zavrlo, vendar je preostali čas dobro izkoriščen in se lahko nadejamo, da bodo naši smučarji dobro pripravljeni za tekmovanje. V času priprav je bilo na Zelenici tudi prvenstvo OOS Tržiča v veleslalomu katerega se je iz BPT udeležilo 30 tekmovalcev, predvideno pa je še prvenstvo BPT prvo nedeljo v mesecu marcu. Letos bosta za ekipno uvrstitev na Tekstiliadi upoštevana veleslalom in teki, najboljša ekipa bo prejela nov pokal RO sindikata tekstilne in usnjarske industrije SRS. Dosedanji prehodni pokal za veleslalom (osvojila ga je doslej dvakrat naša ekipa) bo podeljen tudi letos za to disciplino, vendar pa v primeru dokončne osvojitve, novega za veleslalom ne bo več; v kolikor pokal ne bo osvojen (to je le v primeru, če ne bo zmagovalec BPT) pa bo ostati še naprej kot prehodni pokal za alpsko disciplino. Vse kaže, da bodo boji za odličja letos še hujši kot v preteklih letih, seveda na račun možnosti osvojitve več pokalov. Upamo, da bodo naši tekmovalci enako kot doslej, uspešno zastopali BPT ter dosegali rezultate, ki smo jih vajeni. Pogoji za priprave so ugodni, zato je uspeh sedaj odvisen predvsem od volje in angažiranosti članov ekipe na treningih ter seveda tudi od športne sreče na samem tekmovanju. Sindikalno prvenstvo Tržiča v veleslalomu V nedeljo, 18. februarja je bilo na Zelenici letošnje sindikalno prvenstvo Tržiča v veleslalomu. Na lepo postavljeni progi z 28 vratci so najprej nastopile ženske razdeljene v 4 starostne skupine. V skupini A — do 25 let je bila najhitrejša Dolčič Milka Konferenca OOS, s časom 43,75, druga je bila Lavrič Irena Konferenca OOS Peko 44,54, tretja pa Meglič Vida Peko-Mrcža 47,50. Ljubelj je pričakal udeležence prvenstva zasnežen, hladen in neprijeten Od naših je v tej konkurenci nastopila le Šober Barbka, ki je s časom 48,63 osvojila dobro četrto mesto. V skupini B — od 25—35 let je zmagala Sokličeva pred Benči-novo in Eignerjevo (vse Peko), naših tekmovalk v tej konkurenci ni bilo. Skupina C — od 35—45 let ni prinesla sprememb v vrhu, saj so tudi tu slavile tekmovalke Peka, naša predstavnica Vodnik Marija iz OOS TOZD Tkalnica pa je zasedla 6. mesto. Moških je bilo na startu kar 150, razdeljeni pa so bili v 6 skupin. Aljančič Franci je s prvim mestom ponovno dokazal, da je v dobri formi Oman Stane — »Stanmark« je bil zadovoljen nad uspešno vožnjo na prvenstvu Del naše ekipe, ki je osvojila III. mesto šport — šport — šport — šport — šport Rezultati so naslednji; A — 25 let 1. Meglič Jože Peko-Mreža 40,81 2. Josej Smiljan Peko-Mreža 40,93 3. Švab Jaka Kompas Ljub. 41,92 11. Krmelj Janko Tkalnica 43,85 12. Bergant Borut BPT 44,06 16.—17. Štefe Miran BPT 44,99 18. Žvab Andrej BPT 45,10 Milan Bajželj je že na prvi tekmi pokazal, da bo v bodoče treba računati tudi nanj B — 25—30 let 1. Meglič Anton Peko obutev 41,69 2. Klemenčič Branko Obrtno pod j. 41,99 3. Gaberc Franc Gozdarstvo 42,47 11. štamcar Marjan BPT 44,23 28. Bajželj Milan BPT 46,82 30. Ferlič Franc Tkalnica 46,86 C — od 30—35 let 1. Kralj Janez SGP 41,55 2. Soklič Andrej SGP 42,41 3. Kramar Nande Peko 43,44 11. Furlan Janez BPT 48,17 12. Žonta Anton Tkalnica 49,17 16. Oman Stane Tkalnica 56,13 D — od 35—40 let 1. Meglič Franc BPT 42,82 2. Močnik Štefan Trio 43,10 3. Hladnik Niko Peko 43,70 4. Čadež Slavko Tkalnica 45,23 13. Teran Slavko BPT 48,16 E — od 40—45 let 1. Ahačič Janez Tkalnica 44,01 2. Kralj Anton Tovarna kos 44,24 Sankonie V preteklih letih smo v tem času pisali o raznih tekmovanjih na belih poljanah, letos pa nam muhasto in ničkaj zimi podobno vreme ne daje možnosti za tovrstne aktivnosti, čeprav je treba reči da v celoti to ne drži. Dokaz za to so tri sankaška tekmo van j a, ki so jih za svoje člane organizirale OOS. Vsa tri tekmovanja so bila izvedena 27. januarja, čeprav že takrat vremenski pogoji niso biti taki kot bi želeli. OSS TOZD Oplemenitilnica je pripravila tekmovanje na »svojem terenu« izpod Bistriške planine. Od prvotnih 30 prijavljenih se je na Startu pojavilo 18 sankačev, ostale je zadržalo doma pusto in deževno vreme. Vendar je bilo razpoloženje kljub temu zelo prijetno in ni manjkalo prave tekmovalne vneme kar kažejo tudi rezultati sami. Na 800m dolgi progi je nastopilo 7 žensk in 11 moških, ki so se uvrstili takole: Ženske 1. Lavsegar Ivanka 2. Meglič Fina 3. Perč Milena 4. Meglič Francka 5. Novkovič Marija 6. Vidic Helena 7. Mohorko Marija Moški 1. Aljančič Franc 2. Gladek Peter 3. Kapel Ivan 4. Meglič Alojz 5. Pretnar Božo 6. Jolič Aleksa 7. Brkič Marjan 8. Komadina Zdravko 9. Triller Tomo 10. Ceder Feliks 11. Marjanovič Cvjetko Po tekmovanju je bila v Domu družbenih organizacij na Brezjah razglasitev rezultatov, 3. Homan Franc Peko 44,83 12. Jezernik Franc BPT 50,44 13. Lavsegar Jože BPT 55,46 F — nad 45 let 1. Krmelj Janko Tovarna kos 43,98 2. Frantar Ciril BPT 44,11 3. Šarabon Marjan BPT 44,72 7. Švab Viktor BPT 45,84 8. Ropret Blaž BPT 45,93 11. Zaletel Cveto BPT 46,30 15. Jančič Janko BPT 49,60 18. Primožič Slavko BPT 53,94 19. Švab Jaka BPT 56,06 kjer so tekmovalci prejeli tudi praktične nagrade. OOS TOZD Konfekcija je svoje tekmovanje izvedla na progi od doma pod Storžičem. Tudi pri njih je bilo slabo vreme razlog, da udeležba ni bila taka kot je bilo pričakovati, toda udeležencev tudi močan dež ni odvrnil od namere, da preizkusijo svoje sankaške sposobnosti in temu primerno je bilo tudi razpoloženje in doseženi rezultati. Razumljivo je, da so bile med nastopajočimi v večini ženske, bilo jih je enajst, moški pa so nastopili trije. Tekmovalci so ob razglasitvi rezultatov prejeli praktična darila. Rezultati: Ženske L Golmajer Mihaela 2. Sajovic Sonja 3. Ravnik Helena 4. Štrukelj Brigita 5. Stegnar Marija 6. Bešter Breda 7. Vrhovnik Silva 8. Šolar Jožica 9. Meglič Elza 10. Bešter Angela 11. Bizjak Sanda Moški 1. Primožič Jože 2. Teran Slavko 3. Dornik Janez Svoje prvenstvo so izvedli tudi zaposleni v vzdrževalno energetskih obratih. Na progi od doma pod Storžičem se je zbralo kar dosti sankačev, ki so že pred samim tekmovanjem dajali prognoze na temo »kdo bo boljši od koga«. Seveda je vse to dalo samemu tekmovanju še večji mik in večjo zagrizenost, toda časomerilci so morali marsikomu ob koncu le povedati, da ni šlo vse tako idealno kot je bilo to zamišljeno pred samim startom, a to ni dosti pomagalo, saj so bile utehe za poraz v »revanži na fabr’-ških dirkah«. Ekipno: 1. Konferenca OOS Peko I. 172,16 2. Konferenca OOS Peko II. 177,82 3. Konferenca OOS BPT 179,62 4. OOS Peko-Mreža 181,08 5. TRIO 194,29 9. OOS TOZD Tkalnica 194,29 Vreme organizatorju in tekmovalcem ni bilo naklonjeno, na Zelenici je v času tekmovanja snežilo pa tudi veter ni bil prizanesljiv. Takšno vreme je bil tudi razlog, da je bila udeležba nekoliko slabša, tudi med našimi prijavljenimi je bilo kar lepo število takih, ki so zaradi slabega vremena ostali doma. Doseženi rezultati tekmovalcev kažejo, da so določeni posamezniki tudi letos dobro pripravljeni in to je porok, da uspeh ne bo izostal tudi na Tek-stiliadi. Razdelitev praktičnih nagrad ob razglasitvi rezultatov je bila v Domu pod Storžičem. Rezultati: Starejši 1. Zupan Niko 2. Grgič Martin 3. Godnov Jože 4. Truden Janez 5. Bogataj Marjan 6. Doberle Vinko 7. Dobrin Milan 8. Zaplotnik Rajko 9. Dornik Mirko Mlajši 1. Zupan Jože 2. Šega Andrej 3. Rožič Peter 4. Meglič Franc 5. Mikolič Janez 6. Sajovic Branko 7. Bahun Leon 8. Štefe Pavel Novosti no policah tržiške kalilnice Charlotte BRONTE: SHIRLEY V romanu Shirley poda pisateljica bolj običajno, čustveno bolj normalno življenje kot v romanu Jane Eyre. Tudi tokrat je tematika romana osredotočena na ljubezensko zgodbo mladega dekleta, ki je podana s pretanjenim opisom njenih značajskih potez. Roman se odvija v pokrajini Yorkshire, v kasnejšem obdobju Napoleonovih vojn, ko so se v Angliji širili luditski upori (1811 do 1916). Angleški delavci so se tedaj združevali v skupine, da bi uničili tekstilne stroje, ker so mislili, da se zaradi industrializacije znižuje njihova življenjska raven in povečuje nezaposlenost. Tudi zaradi socialnega okolja je ob privlačni zgodbi roman zanimivo in vseskozi dobro branje. Delo je prevedla Rapa Šuklje. Pierre REY : OPERACIJA OUT Pierra Reya so slovenski bralci vzljubili z njegorvim romanom Grk, ki ga je leta 1977 izdala Pomurska založba, med- tem ko se bo priljubljenost tega sodobnega francoskega romanopisca na Slovenskem z njegovim naj novejšim romanom Operacija Out brez dvoma podvojila. Tudi tokrat nas namreč navduši z živahno, spretno, tekočo pripovedjo, s katero pa tokrat ne obravnava življenja razvpitih osebnosti, temveč nas seznanja z delom zavodov, organizacij, kakršne so mafija, policija, banke ipd. Napeto zgodbo je tokrat Pierre Rey zgnetel iz dveh mafij, družin iz Amerike, in ju problemsko povezal s številnimi težavami ter krutimi posledicami, ki so nastale zaradi razpečevanja mamil, zaradi prostitucije, umazanih poslov igralnic, izsiljevanja in drugih naplet. Osrednja privlačnost romana pa je predvsem spretni prodor Reyevega peresa, ki ga je kritično zapičil v zakulisje švicarskih bank — te magične formule v finančno ekonomskem svetu. In prav ta vsebinski okvir je tisto, kar bo potešilo radovednost številnih bralcev, še več, roman bo razkril velike skrivnosti denarnega sveta. pnsn — ods/i — prišli — V mesecu januarju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Smolič Lucija Mehič Sabid iz JLA TOZD Tkalnica Radanovič Boro Živikovič Julija Todorovič Radojka Živanovič Vida Borštnar Marija TOZD Oplemenitilnica Liška Franjo Košenina Milan ZAHVALA Sindikalni organizaciji se ob času moje boblezni prav lepo zahvaljujem za denar in obisk. Fink Marija iz Tkalnice ZAHVALA ' Iskrena hvala sindikalni organizaciji za denarno pomoč ob bolezni mojega moža Petra Škantarja. Anica Škantar TOZD Predilnica ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem za obisk in 00 sindikata za denarno pomoč v času moje bolezni. Majeršič Anton TOZD Konfekcija Borštnar Marija Vzdrževalno energetski obrati Krmelj Mirko iz JLA Jazbinšek Marija DSSS Cakič Zoran V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Sporazumno Pozaršek Bojan Samovoljno Rozman Janez Grašič Hamida Cecunjanin Selim Osek Joži Lameševič Andža Inv. upokojitev Benčec Angela Odhod v JLA Tejič Danilo Šabič Džemal Jurkič Boro Noše mamice: Mitevska Lila rodila 31. 12. 1978 deklico Levstek Majda rodila 24. 1. 1979 deklico Antunovič Kata rodila 7. 1. 1979 dečka Erdič Esmina rodila 19. 1. 1979 dečka Gradišar Nevenka rodila 26.11. 1978 deklico Mejlič Bojana rodila 25. 12. 1978 deklico Kapič Muniha rodila 8. 2. 1979 dečka MALI OGLAS: Komurkoli poceni prodamo ali podarimo cel kup starih avtomobilskih gum in ostale navlake, ki se že nekaj let nahaja pod lesenim skladiščem. Ogled navlake je možen vsak dan, točno število posameznih »artiklov« pa je razvidno iz zapisnika o preventivnem pregledu, ki ga je opravila strokovna komisija našega gasilskega društva. Interesenti oz. odjemalci bodo ob prevzemu prejeli še pismeno priznanje (o svojem prispevku v smislu požarn o-varnostne preventive. Izžrebani reševalci V uredništvo smo dobili le 26 rešitev nagradnih križank, kar je precej malo, posebno še, če upoštevamo, da nekaj številk nazaj naše glasilo ni imelo nagradne križanke in je bilo na uredniškem odboru nekajkrat postavljeno vprašanje, zakaj ni križanke. Mogoče je razlog tudi v tem, da je bilo