Sionisti oleneili Venetščini. ii. Spisal Davorin Terstenjak. Natisnili J. Blaznikovi dediči v Ljubljani. / 1 'JHis JUlanibus A MICI DILECT I SSIMI GEORGII CAF, ■ ■ II. Spisal Davorin Terstenjak. Predgovor« Ker je moja prva razprava o slovanskih elementih v venet- ščini, dasiravno pomanjkljiva, našla pri učenjakih, ki so v jeziko- slovji strokovnjaki, prijazno sprejetje, in ker me je več učenih pri¬ jateljev spodbujalo, naj dalje zasledujem in preiskujem jezikovski zaklad venetščine, sem se lotil tega težavnega dela, ki ga imenuje eden veleeestitih mojih prijateljev najtežavniši problem jezikoslovja, in tukaj podam drugo razpravo prijateljem jeziko- in starinoslovja v blagovoljno presojevanje. Sicer je v to drugo razpravo marsikatera be¬ seda zopet sprejeta, katera se je uže v prvej omenila; to seje sto¬ rilo zaradi tega, da se marsilcak pogrešek popravi, ali pa se be¬ seda natančje razloži. Da se bodo čitatelji prepričali, ka tukaj imajo zares s posebnim jezikovskim zakladom opraviti, ki se ločuje od vseh inih indoevropskih jezikov, in le edino v najbližji raz¬ meri stoji k litvoslovanščini, sem v tej razpravi priravnaval vse sorodne besede v sanskrtščini, zendščini, germanščini in grekoital- ščini, da se tako na prvi pogled pokaže glasniška stopnja besed, in jih različnost od sorodnih jezikov. Omenil sem tudi pri marsi¬ kateri besedi, da nje razve litvoslovanščine ne pozna nobeden drug soroden jezik, in da ravno ta prikazen je močen dokaz za trdenje, ka so starodavni Veneti bili betva venetske (vindičko-slovanske) rodbine. Da sem na mnogo mestih zmes tudi vteknil historične, arhaiologične, mythologične, tudi kulturohistorične notice, ne daje samo celemu spisu večo zanimivost, nego tudi podpira dokaze za slovanskost Venetov. 1 2 Filologični razpravi sem pridjal uže preje spisani članek o Antonom, vodji jadranskih Venetov, ki je bil namenjen za Prešer¬ nov Album; ali ker se izdavanje te knjige odlaga ad graecas ca- lendas, sem ga tukaj priklenil, ker zapopada nekoliko zanimivih točk iz prazgodovine Venetov. Pridjal sem tudi članek učenega g. prof. Contzena o Venetih, vzet iz njegove izvrstne knjige: ,,Die VVanderungen der Kelten“ in ga spremljam s svojimi opazkami. Tudi ta razprava bode dobro došla prijateljem slovanske prazgodovine, kateri bodo videli, da nisem jaz edini, ki se poganja za slovanskost Venetov, nego da so tudi nemški zgodovinopisci prišli v svojih preiskavah do istih re¬ zultatov. Pri priravnavanji besed venetsko-slovanskih sem se, ko¬ likor mogoče držal preiskovanj na tem polji izurjenih učenjakov, posebno Boppovih, Fickovih, Curtiusovih, dasiravno mi ni mogoče bilo povsod navajati njihovih spisov. Poznatelji poravnavajočega jezikoznanstva bodo se koj prepričali, da moja poravnavanja stojč na tleh kritičnega jezikoslovja. Ne ostane mi šče druga, nego svojo toplo hvalo izreči onim prijateljem, ki so mi pomagali pri sostavljanji te truda polne raz¬ prave s potrebnimi knjigami. Delo samo pa priporoeujem kritič¬ nim poznateljem jeziko- in starinoslovja z besedami znanega uče¬ nega moža: Vituperetis, modo corrigatis. Na Ponikvi dan sv. Martina 1874. Spis o vatel j. i Uvod. In rebus tam antiquis, si quro similia sunt vero pro veris acci- piantur, satis habeam. Li vi us. V davni pradobi je stanovalo na meji Azije in Evrope , brž ko ne po širokih zemljiščih turanskih med Uralom, Bolorom in Iiindukohorn mnogoštevilno bogato duhom obdarovano pleme bele trage (Rage), katero je jezično edino, vendar gotovo dialektično uže razcepljeno bilo. To pleme je zapopadalo v sebi praočete indo¬ evropskih narodov. Pozneje se je to pleme ločilo v dve betvi: edna se je naselila pod panogami Bolora, Hindukoha in Elbra, druga ob iztočnih in zapadnih koncih uralskih lesov. Rodovi azij¬ ske betve so se imenovali Aryas. Ta betva se je pozneje zopet ločila v dve: edna je obsedla nižave Indusa, Gangesa in je zmagovalno- prišla do Dekana; ta je iztočna, tudi sanskrtska ali arjanska, in¬ dijska betva imenovana; druga jo je potisnila proti zapadu, in imenuje se zendska, eranska — iranska ali medoperzijska betva. Velika severnozapadna betva je uže zgoda Ural prekoračila in v srce Evrope prišla. Imenuje se ta betva indoevropska, indo- germanska, ali evropska sploh. Bržkone je keltiško pleme bilo prvo, ki se je izselilo, in se v zapadu Evrope od Pasave do llhena izobrazilo v prvih svojih početkili; potem so segli proti zapadu, objeli Gallijo in Hispanijo, gder se je ibersko pleme v njih vtapljalo. Proti severu prestopilo je to pleme Kanal in obsedlo britanske otoke. V histo- riški dobi proti koncu 4. stoletja po Kristu valila se je reka keltiske selitve nazaj proti Dunavi, predrla je stranski Alpe gorenje Italije, in je pritekla do ustja Dunave, ob desnem in levem njenem pobrežji puščajoča naselnike. 6 Iztočna polovica južne Evrope je oklepala praočete greko- italskega debla; to pleme se je moglo Alp ognoti, in je menda krenolo skoz jaruge karpatske, ali pa skoz dunavsko dolino proti jugu v zemljo o reki Po, in od onod dalje naprej, in doli v dežele dolenje Drave in Save tja do doline Morave in kraj Axia do morja. Ta razhod je ločil tudi narodno edinost, in vsaka betva se je svojski izobraževati začela gledč jezika i glede socijalnega živ¬ ljenja. i Za grekoitalskim plemenom se je, kakor se da soditi po seliščih, gder te rodove nahajamo v pradobi, izselilo german¬ sko pleme, in je obsedlo od reke Visle do Skandinavije ležečo zemljo. Za njimi je korakalo litovsko-venetsko ali slovan¬ sko pleme, se naselilo ob Dnjepru, Dnjestru do Baltijskega morja, ob Karpatih, in je svoje izseljence pošiljalo do visokih Tavrov in Bodenskega jezera, in tja do Adrije pod imenom Pan o nov, Tavriskov, Karnov in Norikov. Venetske betve med Karpati in Adrijo so po navaljanji keltskih rodov prišle v veliko stisko; med nje so se keltske betve vrinole na zapadu (Boji) in ob jadranskem primorji (Skordiščani in gališki Karnuti), dalje med Dunavo in Savo, gder nahajamo v historični dobi razne keltske rodiče. Ako ravno je ta venetska betva med Karpati in Adrijo po premagi Keltov zgubila dosti od svoje narodne moči, vendar najdemo šče za dobo rimskega gospodarstva sledove jenega na¬ rodnega bitja, katero je šče le preseljevanje germanskih, hunskih in oberskih trum od 3. do 6. stoletja po Kristu posebno v panon¬ skih nižavah potrlo. Vendar vsi ti narodi so razve Madžarov zgi- noli iz te pradomovine Slovanov, in iz severa so priromale nove slovanske betve, katere šče zdaj tukaj prebivajo, in naj rajši umetnosti miru gojevajo. Edna betva venetskega debla je zaostala v Mali Aziji, se naselila ob bregovih reke Halys, in ob severnem primorji Ponta euxina, in po padu Troje se obrnila v Evropo, korakala skoz Thracijo, tam pustila nekaj izseljencev, veča truma pa je prelazila Julske Alpe, in se ob A dri j i naselila. Ta venetska betva je čisti del one venetske rodbine, kakor se je ta uže v Aziji bila indi¬ vidualno izobrazila, in ko je šče imela v svojem krilu tudi on del, ki je menda prvi se od venetskega debla ločil, v Evropo se preselil, in pod imenom Litvanov, Latvinov in Prusov se posebno izobrazil. To trdenje podpira obilnost besed v venetščini, katere se le v litovščini najdejo, in katere so pri razlagi poedinih besed zaznamovane. Ker so ti Veneti rojenci in členi one venetske rodbine, ki se je uže v Aziji individualno izobrazila v pradomovini svoji, jih smemo Slovanom prištevati, dasiravno so ločeni bratje v severni Evropi po uplivu podnebja in druzih okoliščin, ki delu¬ jejo na razvitek dušnih moči in političnega življenja, marsiktere posebnosti v teku časov dobili. Individualnost jezika obojih se je uže izobrazila v Aziji, tam se je počelo posebno premilcovanje glasnikov, in ona posebna obrazila, ki jezike Slovanov razločujejo od jezikov sorodnikov njihovih. To potrduje posebno indogermanski (da se občnega znanstvenega termina poslužujem) bh , ki je v grekoitalskem jeziku sploh /, in gh, ki je v grekoitalščini v ve- netščini in slovanšeini pa g, z, z. Da so se besede iz staroslovenskega jezika v venetščini ohranile, to spoznajo vsi italjanski zgodovinopisci in jezikoslovci, in sam Ciceron, ki je venetske pokrajine obiskal v dobi, v katerej je uže po mestih in trgih latinščina premagala bila, Se je čudil temu jeziku, ki je rabil toliko nenavadnih besed, tako da je Brutu pisal (Epistol. familiar.), ka je čul med Venetčani „etiam verba raro trita Romae“. To potrdujejo tudi druga italijanska narečja, ki imajo tudi obilo nelatinskih, ne grekoitalskih besed, katere so gotovo ostanki iz jezika Etruskov, Lygurov in Iberov, do katerih razla¬ ganja bode težko tako hitro kak jezikoslovec ključ našel; take so postavim: roja (Como) stara krava, bagur (Bologna) senca, gori (Valsoano) človek, cobis (Brescia) množica, biga (Piemont), svinja, bariif (Piem.), žalosten, tavler (Moden.) sejač, bo le n g (Piemont) laguna, muža, grola (Piem.), črevelj, neč (Veron.), edno leto staro tele, beder (Bormio), otrok, roja (Cremona) prase, ninčin (Bologna) prase, abbarol (Brescia) tele. Med italijanskimi starinoslovci sta edina Fortis in Berreta, ki sta stare Venete imela za sorodnike Slovanov; Filiasi spozna, da ste be¬ sedi celegheo in sisila slovanski. Kakor mnogo besed pričuje, jo šče jezik Venetov takrat bil životvoren, zato toliko posebnih po- znamenovanj, ki se pri Slovanih ne najdejo, ali vendar glagoli jihovega jezika slične pomene izražajo. Vendar o vsem tem naj govore razlage besed iz venetskega jezikoslovskega zaklada. 8 I. Slovanski jezikoslovski zaklad v Venetščini. Bisato. Aelian (Natura anim. XIV, 8) pripoveda med. drugimi zna¬ menitostmi mesta: Ovinsrža, Veicetia, denešnja Vicenza, da so prebivalci mesta lovili ugorke (Aale) v reki, ki teče mimo mesta, in katero Aelian imenuje 'Hoitmvog, sedaj Bachilone, pri rimskih pisateljih: Retron ali Meduacus minor. Pri tej lovlji so metali v vodo k palici prikrepljene koške beranovih kitek, v ka¬ tere se je riba vcepila. Tudi Filiasi (Storie ant. di Venezia II., Id5) piše, da je v tej reki obilo ugorov. V venetščini se ogorek veli: bisato, muraena anguilla, pe¬ šce notissimo di corpo serpentiforme e viscoso, che trovasi in mare, come mol 1’ acque dolci, piše Boerio pag. 81. Beseda bisato je torej pravenetska. Bisato pajepoglas- niških postavah venetskega narečja iz: bisciato, in ker Venet- čan pogostem čreda glasnik p, z glasnikom b, primeri: brinna, iz latinskega: p mina, je bisciato iz: piscia. to, tedaj iztheme: pisk. Iz te je srbski pisk-ur, muraena anguilla, slov. piškur, riba, kateri Nemec pravi: Rheinanke. *) Koreniko: py sk je poznala šče staroslovenščina, ker se gršk. beseda: avamfinofisv osje presta¬ vila v: ,,pyskujet delfin 1 ', ,der Delfin schliipft dahin. V sansk. naj¬ demo piččh-a-la, lubricus, schliipfrig; da je sanski ččh, čh v slovanšč. = s k, prepričamo se iz besed: isk-at, sansk. ičh, rusk. maksa, sansk. maččha. Latin ima iz te korenike piscis, riba, Nemec lisk, fiscli. Kakor je iz korenike: ang Slovan stvaril poznamenovanja za ribo in kačo, anguilla, novosl. ogor, v-ugor, lit. angas, m, anguis, novosl. ož — vož, sle- povož, Blindschlange, tako tudi Venetčan, iz pysk, .bissa, bisso, bisseta, kača, kar je iz venetščine prelazilo tudi v ital- ščino v stareji še obliki: biscia, bisciuola, Shlange. Iz latin¬ ščine ta pomen ni prišel, ker latinščina ima edino znano pozname- novanje: piscis, riba, nikar pa ne pozna pomena kača, za pomen piškur, Aal, rablja pa italščina sploh lat. anguilla. Venetčan tudi piškurja imenuje sbrissoso, iz sbrsati, ausschlagen, aus- rutschen, ausschliipfen, tudi longoso, p o dol gač k a riba. Reka, katere ime je Grk skazil v 'fJnkaivog je Eri da nu s rimskih pisa¬ teljev in obznačuje bistro reko Eridan, iz ari, eri, bistri, zato *) Ruski pisk-ar, Schlammpeisker, menda tudi iz thein. pysk, slov. pisker, Topf, tore: vas lubricum, das glatte Gefiiss. 9 oi'- t, 1 r>, in dan, reka, zend. danu, Fluss, primeri ime rekerusk. Don. Pozneje so ime popačili v Retron.*) Gamba pozna Venetčan v pomenu: Bein (noga), gambettar, zappeln slov. gambati, vvackelndgeben, sansk.gamb, ire, venet, gam bali, Stiefelholzer, Stiefelrichtbrett, tudi v slabi obliki ima slov. gabati, \vatten, v snegu gabati. Trupa. Trupa, moltitudine di gente, zna le slovanska metathetična oblika biti, rusk. po izmeni glasnika v z h tolpa, Haufen, Schaar. Latinska oblika je: turba, gršk: rv(i(3rj zup/laov«, staronord: thur- p a z, congregari, gotički: t h a u r p, nemšk. d o r f, slov. trop, tropa, iz venetšč. italsk. trup pa, in nemšk. trup p, kelt. trebou, plural. turmae, (Zeuss 1099. S.) Lema. Benetki imajo priimek: Bola di Lenza, in lenza označuje v venetščini vodo, mužo, tore Benetki vodnato-mužnato mesto, Lenza je iz: lenccia, tore thema lenk, cohaer. cum lacus, gršk. ).dxxoi, staronord. log-r, mare, aqua, anglosaks. lagu, mare, litovsk. lanka; lenza je torej zopet izključivo slov. oblika. Ko¬ renika je lenk, einsenken, litov. v slabi obliki: lekmene, Pfiitze, starosl. lom, za lokm, Sumpf. Lasagne. Pasta da farina di grano notissimo, lasagnčte, tagliatelli, hrv. lazanje, mlinci, tenko raztegneno pečeno testo; to besedo pozna tudi sansk. ladža, far frixum. Tavava. Tavara označuje v venetščini: coccia, Geschivulst, lat. oblika je tu-ber, sorodno gršk: zv-lrj', Sclrvviele, Buckel, rusk. T6I.TB, ty 1, Rticken, dalje lat. turne o, sansk. tu m-ra, tumulus, staronord. tuinba, liber den Haufen fallen, starošlov. ty-ti, pinguescere, odkoder tu-ča, lit. tau-kai, adeps, srb. o-to v-iti, pinguescere, slov. o-ta v-a, Grummet; iz te korenike: tov-ar onus , clitella, *) Sansk. ara celer, iz te korenike je tudi nemšk. A ar, orel, slov. in staročesko po stopnjevanji glasnika ur-n o, slov. prejotov. j-ar-ek, Bacli. Veneteani so a radi v e slabili, kakor Slovenci. Obširniše glej pri besedi Ar redi. 10 das Angehaufte, rusk. to var, Waare, tavor, te v er, po izmeni soglasnika v~b primeri: javor in ja bor, -—tab er, tabor, castrum, rusk. dialekt, carrago, Bagage, slov. tabor, ostroženo brdo *). Prvotni pomen je: turgescens, tumens, turgidum. Ker italjanščina pozna lat. tuber o, tub er colo, tub er o so v pomenu Beule, knor- riges, knottiges, tore je tja var a izključivo venetska, to je slo¬ vanska oblika. Venetščina je obranila edini pomen: Geschwulst, tuber, slovanska druga narečja pa so iz korenike ta.v — tu, stvar- jala šče druge besede, kakor: tovor, tu-ča, o-ta v-a. Pozna- movanje visokih gor: taver, tabor je po istih nazorih, kakor lat. tuber mo n tis, tumulus, oteklina zemlje, iz tu, primeri cu-mulus, sansk. , trans, per itd.; gršk. vicpog, sansk. nabhas, lat. nubes, staro- gorenjenemšk. n ib ul, staroslov. nebo itd. To pravilo ima malo izjemi?, v nekterih slučajih odgovarja tukaj gršk. /?, na primer ficiifiuv pri Homeru v\pt- pgefi-i-ttj-g, visoko grmeč, pQorrri, grom, lat. fremere, fremor, staronord. brim, Brandung. Tudi zgore omenjena korenika rabh — arbh se mora tem izjemkam prištevati, ker imamo v grščini aor. e-laft-o-v, jonsk. perf. Xs-l a ft-svg, lafi-iov, lafi-iS-io-v, dvti-l a /?-si5 g, tv-/.a @-i[g, sv-l a fi-tia itd., čeravno se šče tudi od stareje oblike nahajajo : Xm(,-vqo-v, plen, apicpi-l a (p-r r s, objemajoč, perf. si-lijcp-a. la je nastalo meta- thetično iz al, X pa v mnogih besedah nadomestuje stareji r, na primer: dhkpeiv lat. lino, litovski: 1 y-1i, deževati, staroslov. 1 oj , lijati, sansk. ri, riyati, frei machen, laufen lassen, rita, reka. Tako tudi iz korenike ar 4- qp = a r + bh imamo na primer aor. tjhp-o-v, sem pridelal, dlcp-dr-a, pridelati, dlep-rj-fia, zaslužek, dlcpso(-{3oios, goveda si pridelajoč, prislužeč (Ilias XVIII. 583). Prvotni pomen korenike i«/9-«J.cp-arbh-rabh je: delati; zasledujmo jo v sorodnih jezicih. V sansk. nahajamo: rabh, rab bate, prijeti, zgrabiti, arabh, se česar poprijeti, sam-rabh, zgrabiti, rabh-as, sila, rab h-as a, silen, divji, rab-iyams, rabh-ishtlia , zelo silen, rbhu, spreten, lab h a = ).o(iq, dobitev, (Curtius Etym. 3. 274). Kakor sem zgore omenil, odgovarja indoevropskemu bh lat. b, tedaj rabo, r a b e r e, divjati, rab-ulu-s, rab-ula, rabi-du-s rab-ies, rob-ur, moč, sila, rob-ust-us, v tej obliki je pomen besed enak sansk., če pa pristavimo r = l, dobimo: lab-or, lab-or o, katere besede se zastran pomčna grškim bližajo. V germanščini nastane po postavah glasovnega premikanja iz indoevropske aspirate — medija, ker so se jezici germanski pre- maknoli za dve stopinji, če si namreč predstavljamo glasove p, b, bh, (f) nastane iz poja prvotnih jezikov germanski /, na primer sansk, apa, zd. apa, dno, lat. ob, goth. a/, sansk. pagas, vrv, zd. p a (j, zvezati, lat. p a c - i - s c- o r, pax, slov. pas, goth. fohan. Nahajamo tedaj v goth. arb-aiths, sila, trud, starogorenjenemšk. arabeit, arapaiti, srednjevisokonem. arebeiti, anglosax. *) Arceo, raka, conditorium, ra ki ta, rakno, toga itd. D. T. 12 earfodh, staronord. erfidi, novonemšk. Arbeit, vse te besedo pomenjajo delo. lršeina v raznih narečjih ohranja to besedo, cymr, a r b e d, kornsk. arbednek itd., švicarsk. arben, truditi se, (obilniše Diefenbach, Vergl. "VVorterb. der gotb. Sprache I, 25 seqq.). Vidili smo, da latinska beseda labor k tej koreniki spada, na lab or pa se naslanjajo cymriški llafur, kornsk. laoyr, bret. labour, ital j. laboro — lavoro delo. V slovanščini je iz korenike arbh lepo drevo izrastlo. Ker se indoevrop. bh v slovanskih narečjih v b spremeni, dobimo arb; in po metethezi rab-rob. Navajam najpoprej iz staroslov. samo- stavnike: rabi, servus, = Arbeiter, raba, rabica, ancilla, ra¬ bota, ministerium, glagole: rabiti, in servitudinem redigere, rabotati, servire itd. Srbščina ima rob-če, rob-čad, češč. rob o-tež, polšč. rob-ie, robo-cizna. (Druge glej Miklošič Lex. 766.) Litvanščiria nam kaže: lob-a, delo, lob-is, po¬ sestvo". Tako g. prof. Glaser. Iz teh primerov se lehko prepričamo, da beseda roba v po¬ menu: ital. tela, *) Zeug, Stoft, Geriithe, je edino slovanska oblika, in da latinščina ni stvarjala iz korenike arb-rab-rob pozname- novanj za robo, temoč le za — moč, silo — robur —; za poznamovanje dela pa ima: labor, laboro. Tako tudi ne grščina, v kateri besede, ki obznačujejo: delati, pridobiti, se nam predstavljajo v obliki: ž«/9 in ulcp germanski arb in erf, earf. Roba tore ni prišla iz nobenega omenjenih jezikov v italščino, pego iz slovenske venetšČine, v kateri obznačuje po Boeriu: beni mobili, immobili, rnerci, viveri, enako nemšk. Zeug, Geriith, Stoff, na primer: roba da c u sina, roba za kuhinjo — so piskri, sklede, pekve; roba magnativa, roba za jediva je moka, zelje, grah, roba umida, roba sicca je mokra roba: vino, pivo; suha roba: leseno orodje za pohištvo itd. roba da mcrci je roba za trgovino, Waare. Kakor se nemško Z e ug stavlja k sansk.: taksami, mache, verfertige, arbeite aus einem Stoffe, in temu odgovarja gršk. r.tvi, ex r.enFm, slov. t r i>k-ati, texere, in se Zeug rabi za orodje — Werkzeug — za tkanino — Weberzeug, Tu e h-zeug itd., isto tako venetskoslov. roba. Drugi arjanski jezici teh nazorov ne poznajo, kar pričuje, da roba ni plod italskolatinskega ali grškega jezika. Ker so starodavni Veneti sloveli kot izvrstni tkalci, kot trgovci, in profesijonisti v obče, so gotovo tudi uže ra¬ bili poznamovanje roba za izdelke svojih rok, za izdelke umet¬ nosti, in ker beseda roba v pomenu: Zeug, Stoff, Waare, Gerathe, pri severnih Slovanih ni znana, je ta beseda izključivo tvarina star o venetskega jezika, in ker je oblika besede izključivo *) Tela (venetsk. italj.) Zeug, Stoff, iz texla, gršk. Zeug, lat. texo. 13 slovanska, kakor smo se prepričali iz primerov vseh sorodnih arjanskih jezikov, — so Veneti bili Slovani. Biava , obznačuje Venetčanu: Kost, Futter, biava de 1’ omo je: juha, biava dei cavalli, je zob, oves, seminar de biava izraža obse- minare campum g raniš, biavarol, chi vende grano, venditor da farina. Biava tore sploh izraža to, kar lat. frumentum, in slovensk. žito, — živež, jedivo, zato trdim, da je biava na¬ stalo iz biava, in to iz brava. Iz them. brav imamo v staro- slov. upaBT>, victima, Speiseopfer itd. Miklošič primerja sanak. bharv, comedere, tore analogično besedi: r>pami>H0, brašno, cibus, victus in farina, iz korenike braš, sansk. bhrakš, co¬ medere. Sorodno zend. baourva, Speise, gršk. (pogprj, Weide, Speise, starolat. forbea, Nahrung, Speise. Oaso, in-gas-iar. To je beseda, da človek lehko veselja poskakuje, ko jo bere. Gaso v venetščini pomenja v jeziku krojačev: „punto addietro, il quale si fa introducendo 1 a go nella stoffa“, Nadel-stich, in- gas-iar, cucire a spina, in-gas-ia-dura, impuntura, lavoro di punti fatti coli’ a g o sul collaretto sopra i solini delle camicie, tedaj v vseh besedah pomen zbadanja. Kam bodemo to besedo djali? Nikamor inam, kakor k onej koreniki, iz katere je'lat. ha s-ta, Spiess, h o s -1 i r e pri Plautu, schlagen, schlachten, proprie stechen, zato h o s -1 i a, Schlachtopfer. Ker imamo v venetščini živo besedo gaso, gaseto, punto, Stich, smemo iz korenike g ha s, pungere, tudi izvajati keltsko: gesum, gaesum, o katerej Servij piše: Pilum est liasta romana, ut gaesa Gallorum, sarissa Macedonum. Fick priravnava tudi goth. ga s da, Stachel, imena G e i s e - r i c h , Lanzenkdnig, in kaže na sansk. hihis, hins, za prvotno ghifns, ghins, tedaj nazalirana oblika. Bopp iz te korenike izvaja staron. geis-la, flagellum, novonem. G e is el, in reče da hins obzna¬ čuje, laedere, violare, vexare, affligere, offendere, pulsare; Fick po¬ stavlja indogerm. prakoreniko g ha s s pomenom, stechen, stossen, schlagen, in vehetščina pričuje, da je pomen zbadanja prvoten. Isti pomen izraža tudi srb. asaijaTH, ž a c - a t i, imperfect. stechen, pungere, žac-anje, das Stechen, punctio, žac-nuti, stechen, von der Biene. Žac-ati, žac-nuti pa je nastalo iz žas-t-nuti, žas-a-ti, ker srbšč. soglasnika st in s spremenja v c primeri srb. ipe.10 — cklo za CT6KS0, c v ek la za s v ek la. To tudi stori slovenšč., primeri :cme reka za smer elca — ma-ces-en, rusk. sos-enj, larix, cmok noti za smo k noti, cmola za smola, kocmovec, Baummoos, za kosmovec. Kakor smo se gore prepričali so poznamovanja za zbadanje, pobijanje stvarila 14 duševne pomene za pobitost, žalost, nevoljnost,*) tako nagh — nogia—vnožati se; ednake nazore tudi najdemo pri besedi gas—žas, srbsk. žas-nuti, žac-nuti, horrere , žac-anje, horror, in v tem prenesenem pomenu najdemo tudi v starobolg. ali cirkvenoslov. žas-iti, nrosiv, schaudern, in Schrecken setzen, terrere , žas-ati se, perterreri ž a s - n o n t i, stupefieri , gotli. geisnan, us-geisnan, sich entsetzen. Bliže prvotnemu pomenu stoji staronord. : ge is a, stiirmen. Istega them. gas je tudiime češkega mythičnega bitja: Has-ter- man, Hastroš, dalje priimek, ld ga ima polabsko-slovansko božestvo K are vit na retransltej podobi: G as-to, dalje staro¬ slovanska osebna imena: Gasan, Haslto. Hasava. Sem spada tudi starostov, mutato s in z 'MtVVU, (i tem: n la, virga, baculus. pri¬ meri goth. geisl, baculus, :KB3.TT> virga, novoslov. že slo, Scepter, ki je bil iz prvega šiba; dalje gornjeluž.: žah-adlo, Stachel. Iz venetsk. gaso, gaseto in gasiar se zopet prepričamo, da je jezik starih Venetov soglasnika g ni šče spremenil v z, kakor litovščina, ltder najdeš gailus, wiithend, staroslov. 3I.JTL, heftig, genu, treiben staroslov. žen;}, geriu, trinke, staroslov. žrfj, verschlinge, geltas, gelb, starosl. žkfctb. Vendar je tudi slovan- ščina v mnozih besedah prvotni g ohranila in ne v ž spremenila, tako litov. ges-au, ausloschen slov. gaš^ = gasjt} primeri šče starosl. trgati in trzati, vellere, nasproti indogerm. g je v litov. postal š, v slov. pa ostal g, na primer sansk. gadati, sprechen, g a da s, Rede, Sprucb, slov. gadati, pregadati, litov. žadajs, Hprache, žodis, Wort, žadeti, versprechen. Iz korenike ghas — žas je tudi starosl. žestok, asper, durus, crudelis, Gxlrg)6g, starr = spitzig, rpapg, stachiig, rauh, uneben, wild , erbittert, žestoč, impetus, primeri staronord. geisa, impetum tacere, stiir- men, menda tudi srb. žesta, žestina, acertartaricus, vrsta ja¬ vora bržkone po špičastem listji, primeri lat. acer, Ahorn iz ko¬ renike ac, acuere. Žestok izžešti, žegt} izvajati se ne more, kakor je Vuk mislil. Priravnaj lat. gesatae, gesi, fortes viri, dalje sansk. hinsra, internecivus, perniciosus, atrox, saevus, iz hins. Tudi glagol ghaš, laedere se najde v sansk. in slovašč. pozna g a š t r i t i, česk. hašteritise, Bchaudern, erschrecken, tedaj sorodno s hins in gas — žas. Menda tudi gorenjeluž. g as a, žolč, prvotno pomeni laesio, offensio, kakor sansk. hi n s a, offensio, h a h s a , invidia, iz hins, h a n s, laedere, violare. Mi tore imamo *) Ednako staroslov. jeza, Krankheit, Schwachheit, novoslov. j e z - a, ira, morala je koreniko ag-eg v pomenu zbadanja, kalanja imeti, ker sc ne da ločiti od staroslov. azva, incisio, od ežL, j-ežL, animal pungens, ig-la, instrumentum pungens, in latvijsk. i g -1, innerlich Schmerz haben, ig-net, sich eekeln, ig-nis, verdriesslicher Mensch, gotovo sorodno lat. aeg-er, verdrossen, krank, in gršk. , Spiess, Jeza, lgt, aeger, so tore uže preneseni pomeni. dovolj dokazov, ka je korenika gas — žas v slovanščini nekdaj bila živa i životvorna. Sansk. ešče ima prvotno obliko ghas-ra, zlobni. Gogia za goglia — golja, postelja, primeri latvijsk. gola =golja, litovsk. gval-ys, Lager eines Thieres, gulti, liegen, slov. žoli, plural, obešena postelja konjskega ali kravjega hlapca v hlevih gršk. ya> hog, Lager. Mota, greto, trockener, sandiger oder steiniger Rand am Ufer, ma- tar, niedersenken, niedenverfen, starosl. metij, jacere, odkoder staroslov. motyla, firm« — odmetnota stvar, smet, tore mota ono, kar je voda metnola, pesek, kamenje. Kakor v slovanšč. mot-yla obznačuje govno, fimns, tako tudi v venetščini in iz venetšč. v italšč, meta,*) JVIenschenkoth, Kuhdreck. Tergeste. Starodavno, slavnoznano to mesto se sicer pri Sfrabonu veli „vicus carnicus", ali mi je najdemo v posestvu Venetov. Kakor je Diez dokazal, je denešnje Tri e ste po prestavi glasnikov pra¬ vilno iz Tergeste, in ako je iz skaženega italjanskega Trieste se izobrazil slov. Trst, tako vendar ešče kranjsko ljudstvo govori o okolici Trsta: na Tržaškem. Imena ne moremo naravniše razlagati, kakor iz slov. trg, forum , Tergeste, Marktplatz. Tpi>r r J) v staroslov. obznačuje forum, trgar, mercator, trgovanie mercatura. Korenika trg pomenja reissen, zerren, ziehen, zupfen, tedaj je pri stvarjenji besede vladal on nazor, kateri pri latinski m e r x, mercator, mercatura. Fick reče: merx, merces, die Fassung, Packung, was man einstreicht, sansk. marg, mrig- Ami, ich fasse, streiche, packe, primeri : emere = sumere, demere. Na pomen jemanja, zgrabljenja opominja ešče slov. o tržen, be- packt, vendar trh, Last, Grepack ne spada sem, temuč k sansk. trkša, sila, Kraft. Trg se najde v litovsk. turgus, v island¬ skem tor g, forum, item mercatus, macellum, Fleischbank, skand. torg, idem. Ker germanščina ni ohranila debla trg, vtegnete te besedi iz slovanščine biti. Vendar meni se dozdeva, da bistroumni Fick ima prav, ki trdi, da narečje Friesov (in prebivalci Islanda so kolonisti Friesov), je zelo blizo litovščini, tedaj izlandsko torg se lehko izpričuje. V sansk. najdemo tarh za targh, reissen, *) Primeri ešče litov. at-matas, Mist, proprie Auswurf, goth. smeitan, bismeiten, beschmeissen. / 16 zerschmettern, gršk. &Qa, weich, litovsk. mank-stau, knete, slov. ma- celj, tudi rusk. tudes, Schlagel, si'bsk. mak-ljati, schaben, schlagen, rusk. macovat, schlagen, stossen. Chiepin , Scheinbeiliger, Gleissner, srbsk. klapiti, scbeinen, prideni šče sansk. krp, Schein, najde se v instrum. krpa, schbnes Aussehen, Schein. Macca , abbondanza, Ueberfluss, primeri litov. mok-u, vermogen, zend. ma(i, miicktig, gršk. fidxno, vermbglich, reicb, gliicklich, selig. Spacada , bulada, Aufgeblasenheit, Angeschwollenheit, primeri staroslov. p an č ij se, inflor. V slabi obliki slov. Paka, ime reke, tedaj die Anschwellende. Logorctr , putelo, che sempre me 1 o go ra, fanciullo, che sempre me crucia, tore 1 ogor ar, peinigen, cpiiilen, staroslov. logataj, naracrMno?, Untersucher, explorator, je najbrže: Spanner, in staroslov. logia, katere besede pomen Miklošič ne zna razložiti, bode menda Spann- bank, Folterbank, primeri sansk. ar g h, recken, strecken. V srbščini je tudi beseda, ki ima sorodni pomen, in sicer logov, der Beispanner, logoška, vitis suspensa, rozga, kije napeta, kise ovija dreves, die sich an Hiitten und Baumen hinstreckt, hinanrankt. Nogia. Boerio razlaga to besedo vincrescimento, Verdruss, nogiar, verdriessen, stuccare, ristuccare. Diez misli, da je nogia skvar¬ jeno iz lat. „in odio“, ali Italjan ima iz venetske nogia, — noia, iz nogiar, — noiar, kakor iz trogia—troia, sagia —saia, bogia—boia, lat. odium, odire izgovarjata in pi- Lotopis. II. 1875. 2 18 seta Venetčan in Italjan: odio, odiare, odioso, odiosjth, odievole, glasnik g je tore v besedi nogia koreničen. Čudo¬ vito je, da kraj Mure in .Ščavnice je znana beseda: vnožati se, vnoža mi se, liistig sein, Widerwillen emplinden, verdriessen, Eckel baben, unaufgelegt sein (glej Murko s. v.), Kranjski in Ko- rotanski Slovenci, ki so najbližji sosedje Venetčanov, te besede ne poznajo, tedaj je nogia pravenetska in vnožati praslovanska. Venetska nogia izraža isto, kar slov. vnožanje, vnožljivost, secada, seccheria, seccagine, straccagine, strachezza, improntezza, importunita, Ueberdruss, Lastigkeit, Eckel, Miidigkeit itd. Mi imamo tukej z metaforičnim pomenom opraviti. Jaz trdim, da je nogia, unožanje, iz glagola : n a g h, kipomenja: zbadati, srbeti, vrtati, sanslt. nag ha, svrab, litov. noža, Kriitze, gršk.: vvirim iz rv/jco, stechen, vvyfia, Stich, litov. neže-ti (imperson. kakor v slov.) stechen, jucken, staro sl. ntz^, durchbohren, odkoder noži,, Schwertmesser, nemšk. nage n. Iz korenike nag je noga, Fubs po pravem Kralle, Fussnagel, noglti in nemšk. Nagel. Tudi Nemec reče, ako se mu kaj vnoža, gabi: Es jukt mich, es kratzt mich, sticht mich. Ker vnožati je samo pri panonskih Slovencih znana beseda, ki niso nikdar z Venetčani v dotiko prišli, je ta, kakor venetska nogia prestar ostanek obojih jezikov, in ker lat. in italj. imate iz te korenike nag premeknjeno obliko ung-ungv-is ung-ula, je nogia ostanek iz starovenetskega, to je slovanskega jezika. Da iz materielnih poznamovanj se stvarjajo duševna, je znano ; da je iz teh poznamovanj eden jezik ohranil prvotni, drug prene¬ seni pomen, pričujejo primere; tako sansk. rudž obznačuje pola- mati, potreti, pa tudi bolečino pripraviti, in sorodni latinski glagol lugeo uže samo je ohranil pomen žalosti, bolečine, med tem ko litovsk. luz-u ešče izraža pomen polamanja, in slovašk. luz-nuti pomen posekanja. Tako italj. stuccare izraža, verkitten, ubergipsen in fig. verdriessen.*) Primeri latvijsko: gnega, unlustig sein, proprie nag en d, slov. gabiti se, Eckel, Abscheu liaben, iz korenike gab, beissen, dalje srb. žacati, pungere, žacanje, punctio in horror. *) Ako pri izpeljavi besed nogi ar — vnožati, pe drži korenika nagli, stechen, kratzen, bohren, ponujamo koreniko: nagli v pomenu binden, kniipfen, sansk. nahyati za nagbyati, binden, kniipfen, lat. n ec-to, nesum, neius, binden, kniipfen, schniircn, nemšk. nfihan, nere, sarcire, novonemšk. niihen. Da je tudi v slovanščini ta korenika znana bila, pričuje srb. neg ve (plur.) Fesseln, Ketten in rusk. niz-at, binden, kniipfen, poljsk. s-noža, kamba. Vnožljivost, gablji- vost — - Verdruss, Eckel, Widerwille, Miidigkeit, Unaufgelegtheit se slo- bodno priliči vezanju. Iz te korenike menda tudi venetsk. n e g h e , Hinter- backen, gotovo pa venetsk. negossa, die Reuse, Garnsack, tedaj nexum instrumenturo, prim. ruski set, Netz iz si, binden. 19 More, Ragazzo da scopa, fantič ki ladje pometa; tudi more izraža: Ehi tu! srbsk. More, More! Marko ne ori drumova, More! Turci ne gaz’te oranja ! Gora , Gorna, Wassergang, slovašk. garat, Wassergraben, garaj, Kanal, gorna, Wasserrohre, polsk. gara, dira v tulu, Lock am Kbcher. Vse te besede so iz korenike gar, sansk. džar, sicb nahern, herbei- kommen, gršk. d-jetQ-a> , sammeln, d-yoo-d, Versammlung, litovsk. rnetath. gra-t-as, dicht beisammen, sansk. gra-ma, Schaar, Haufe, Verein, Dorf, staroslov. rpa-.TO, caupona vel domus, grom-eni-ca, idem venetsk. ga reta, VVachstube, staronemsk. koran, wenden, Richtung neb men. Latinščina ni nobene besede ohranila iz te ko¬ renike. Primeri ešče slov. gariti, bežati, česk. harati, idem. Kam pa slov. gariti se, die Fusse umlienverfen, auseinander sirecken, garice, die Wagenleitern ? k sansk. h ar, tollere, ca- pere, prehendere, aufferre, rapere? Gliebo , Gebo, rivolo, ghebi, gebi, quei piccoli canaletti, che a guisa di vene minori portano 1’ acqua per tuta la Laguna; primeri staroslov. rj»uatlie, motio, rasle, gob die Bai, latv. g i b t, curvare, menda ešče bolje k sansk. gabha, Spalt, staroslov. zebq, zerreissen, zerspalten. Sgarbela , adject. gerunzelteAugenbrauenhabend, prim. slov. grba, Runzel, staroslov. grba, convulsio, qua corpus retro flectitur, Krampf, grbat, contractus, novosl. grbast, rugosus, staronord. kreppa, zusammenzielien, kriimmen, staronemsk. krimfan, srednem. kr im p fen, Krampf, staroprusk. grabiš, Berg — Riicken, Buckel, primeri slov. grba, gibbus, starosl. grbi,, dorsum, Riicken, gr bati, contrahere, irski gerbach, rugosus. Grkoitalsčina ni ohranila nobene besede iz tega debla. Sem spada venetsk. sgarbaria, impolitezza, hrv. grbavec, pravus, litovsk. grubus, asper, s gar bar, das Flussbett von Ge- striipp und Sumpfpflanzen reinigen, die den Lauf des Schiffes bemmen, tedaj grbati, zusammenziehen, grbančiti, nagrban¬ čene obrvi, gerunzelte Brauen. Tudi venetsk. s g ar b a, Spreu- haufen, in vse kar se zmlačenega pograbi, je iz grbam, tudi s g o r b a r , portar sul d o s s o alcun peso, na g r b u, hrbtu, kakosno butaro, breme nositi, dalje venetsk.: caveli in-garb-ugiai, vlasi koštravi, capeli disordinati. 2 * 20 In- g at- olarse , vemickeln, česk. h at it, verbinden, verkniipfen Sem spada nemški: Gatte, conjunctus, Gatti n, srednjenemšk. getli ng , socius,Be¬ gat tun g conjunctio carnalis, die Ga d en, das Ga d e m anglešk. to gatlier, colligere, gornjeluž. kat, Teich, Damm. Gabia , Kiifig, Iiiihnersteig, česk. kabelka, kletka, slov. kobaca, Hiihnersteige. Gatolo , scolatoio, Abgussort, smaltiloio, Gosse, condotto d’ iinmondizie, primeri slovašk. za-gata, Abort, slov. rusk. gata, draga, srbsk. gat, curiculum, Mine, Ableitkanal. Boerio piše: Gatolo codotto d' immondizie, clie v’ e lateral- mente ad ogni strada o calle di Venezia, dove si perde 1’ acqua piovana. Ta beseda je gotovo tako stara, kakor mesto Benetki. Gatolo tudi obznačuje graben, ki se vreže črez ogone, da lahko voda preteka. Seleno , apium graveolens, rusk. Selen, Epicb, gršk. aifovov. Grezo, greggio, unbearbeitet, fig. rude, slov. grčav, knollig, klumpig, greza v jeziku zidarjev rinzaffo, das Zustopfon, srb. grči ti se, zusammenschrumpfen, „lana g r e z a“, greggia — lana sudicia, zottig, knotig, grčav len, slov. grči ti, zusammenschntiren, wiirgen, staroslov. grčiti, contrahere, venet, z praepoz. aggrrchiare, beri agričiare, zusammenschrumpfen, verstopfen. Coglione, Hodensack, litovsk. kul-ys, Hodensack, rusk. kulj>, Sack, škand. kul, Sack, gršk. y.ov).sng tijg -/.aodlag, Herzbeutel, lat. culeus, Sack, Hodensack, primeri šče slov. cula, Ranzen, Schleppsack. Ker je beseda tudi litovskoslov., zna coglione pravenetska biti. Cigolo , Cigliignola. Te besedi ste pravo zlato in neskončno veselje za jeziko¬ slovca venetščipe. i 21 Patriarchi (Dizion. del dialctt. Padov. s. v.) in tudi Boerio (pag. 171) pravita, da cigolo obznačuje : „vinacciolo e nocciolo" quel granel sodo, che si trOva entro il grano deli’ uva, acino slov. hrv. in ruski pa po Belostencu in Dalu čiger, Tresterwein, Wein aus Trestern, vinum ex vinaceis, vinum acinaticuru, srbsk. po Vuku činger, Tresterwein. Oighignola pa je po Boeriu : ,,arnese di legno impernato nel telaio delle finestre, che serve per tenerle chiuse, fatto quasi a guisa di saliscendo", eine drehbare Klinke, dalje: „Cighignola, dice si nel contado ala girella (Rollradchen) scanalata, che serve per trar 1' acqua del pozzo, ro- tella, moleta (Wellrad) di pozzo". Kdo more trditi, da bi te be¬ sede ne bile slovanske? — primeri slov. biga, trochlea, catadromus, turnus, trochus, Kreisel, Wellrad, „čiga, s kojem se voda vleče iz zdenca" (Belostenec) „čige, na kojih se hudodelniki vleku, scalae gemoniae (Belost.) 1 ' staroslov. eigot, lictor, proprie: ki po¬ močjo čige na vesela vleče, rusk. čigen, Schiffswalze, polsk. ciga, valček, srbsk. čigra, columba gyratrix, čiga, riba, po nemškem Stbrr, ker zmerom ciga, se vrti, srbsk.||či gr a slov. čige c, trochus, Kreisel. Dovolj dokazov, da ja beseda slovanska. Ta beseda nas pelja na cisium, zweiradriger Schubkarren. Najprvlje se najde pri Ciceronu, potem pri Festu, in pozneje Ulpian šče ima cisarius, vozotaj. Besedo imajo jezikoslovci za keltsko, ali v novokeltskih be¬ sednikih ni nič sličnega najti, pač pa je šče beseda živa pri kranjskih Slovencih in sicer Ribničanih : cize, zweiradriger Schub¬ karren, pri Srbih čez-e, dvokolnica, na Štajerskem ciz-le, kan- kole, zweiradriger Schubkarren, in od Slovencev je beseda prišla k avstrijanskim in bavarskim Nemcem, pri katerih jo najdemo v obliki: Zeisel — Zeiselwagen. Zehetmayer je Ciceronov cisium poskušal izvajati iz cito; da to ne gre, spozna lcoj vsak kritičen jezikoslovec, in nemškega glasoslovja ne smemo rabiti pri latinski etymologiji, kakor je pri tej besedi storil Zehetmayer. Naj naravniša razlaga je iz čig, rollen, drehen, walzen, *) vsaj primere kažejo, da so stari narodi ppznamovanja za kola stvarjali iz nazorov gibanja in vrtenja, tako currus, K ar r en, kola, traha itd. Cisium so tore Rimljani, in tudi Venetčanom sosedni Kelti prejeli od Venetčanov; v denešnji venetščini in ital- ščini sploh beseda ni več znana, pač pa šče gori omenjeni besedi cigolo in cighignola, v katerih je zapopaden pomen vrtenja in valjanja. Ker Venetčani in Italjani sploh besede cisio ne poznajo, je Slovenci in Srbi niso mogli dobiti od njih, temoč be¬ sede cize, cizle, čeze morajo biti stare praslovanske. V sansk. najdemo khadž, agitare, in iz khadž je postalo cig—čig, kakor iz sansk. kadž, ki pomenja tudi singultire, slov. ciga ti, *) Mantuansk. zigot ar, scuotare, sehiitteln, riitteln. 22 cigotati, sclnvirren. kreischen, *) katero besedo zopet v venet- ščini nahajamo: cigar, stridere, acutamente gridare, cigho, grido, cigheto, piccolo grido. Iz khadž, agitarc, je sansk. khadž aka, instrumentum, quo lactis flos agitatur ad butyrum coniiciendum, tore = slov. čigec. V nazalirani obliki nahajamo v sansk. k a h d z, claudicare, bar ]e tudi valjanju, čiganji, čego- lenji podobno, pa da ne bi nam kdo rekel venetsk. cigolo in eighignola sta indogermanski besedi, ter postavimo semkej , v kakošnih oblikah se sorodne indogermanske besede pokazujejo, in sicer sansk. khadž, khahdž, k h ah d ž ati, claudicare, kand- žana, motacilla, tresorepka, gršk. vmi T-w, za amy- jco, hinken, rme£W, hinkend, staronord. skakk-r, hinkend, starogorenjenemšk. hinkan, hinchan, srednjenemšk. hinke, hank, hunken, hinken. Latinščina ni ničesar ohranila. Brez dvombe je iz ko¬ renike kag — kadž tudi slov. koza „wegen des steifen Ganges dieses Thieres" (Fick), sansk. čhaga, idem, latvij. kaza, anglo- saks. hecen, dalje koža, Haut, Fell, proprie : Bockshaut, kakor starosl. a3H0, j SvQaa, Fell, Vliess iz agne, Lamm, tedaj azno, Lammfell. Agne, agnus pa zopet iz a g — adž, agere, tedaj animal agibile, sansk. adž a, Ziege, iz a g — agilis. Bibiar , venet, in patav. lellare, ninnare, tentenare, sich besinnen, zogern, schaukcln, schwanken, in sicer slednja dva pomena sta prvotna; bibia, ein schwankender Mensch, bibioso, schwankend, un- schliissig, trage. Vsi ti pomeni počivajo na koreniki bib, ki ob- značuje oscilirajoče gibanje ; sorodno je nemško : beben, staronord. bifa, bewegen, erschtittern, agsak. beofian, staronemšk. biben, srednjenemšk. bibinen. Latinšč. ima oblike: feb-ris, Fieber, das Beben, fi b - r a, Faser, gršč. cpefiofiat, zittern, cpioj%-og, Furcht, c po^-r; (flatterndes) Haar , Mahne; slov. b i b a, polž, b i b a . die (wackelnde, schaukelnde) Ente, bebec, ein feiger Mensch, biba, die Gezeiten (Ebbe uod Fluth), venetsk. bibaron, conchiglia di mare, po Lineeu : mactra solida, ker na morji biba ali pa ker je bebasta, zato jo tudi imenujejo mactra stultorum. V slovenščini se je tore prvotni pomen zibanja ohranil, in ker grkoital. besede imajo/, smemo bibiar za pravenetsko obliko in besedo imeti. Biassar , iz b i a s c a r, in to iz b i a s c a r, il masticare di chi non ha denti, miihsam kauen, slov. b laskati in mlaskati, idem, gornjeluž. m laska c, *) Korošk. č e ž - i n j , zvonček. schmatzen. Zraena glasnikov m in b je navadna, primeri beka in m e k a. Binto , impallidito, erblasst, biato iz blato in to metath. iz bal to, litovsk. b alt as, ali pa iz bled; biate, parti bianche del fegato, tedaj zopet bal te. To je zopet slov. ime za barvo, pri¬ meri surian, saurian, suri, russo = ruši, gornjeluž. rysi, die Mitte zwischen roth u. gelb, zalo—žel — žit; — bigio — bizo, grau, pa je iz staronemšk. b i s, grau. Barban , Termino antico, ma usato anebora dai Cbioggiotti e in altre isole deli’ Estuario, dalla voce barbarica bar ban us e vale zio, tedaj stric, in res se v latinšč. srednjega veka tudi najde barbanus, stric, in sicer v Leges longobard. Po takem bi se dalo misliti, da je beseda longobardska, vendar nastane več pomislikov; in sicer je eden ta, da se beseda je vzdržala na otocih, tedaj morski Ve- 'netiji, gder so naj starejše naselbine venetske, dalje nema Venet- čan druge besede za strica, tretjič ne najdem v germanščini nič sličnega. Poznamenovanje barban za strica vjema se tudi z na¬ zori, ki so ga Slovani imeli o tem sorodniku. Ako najstarejši sin po smrti očetovi ni bil ešče sposoben za gospodarstvo, je nje vodil stric, in ta ni bil ravno vsmiljen in dobrotljiv; zato so Slo¬ vani dali celo bodečim zeliščem imena: stric, hudi stric, pasji stric, dalje šče pri Jugoslovanih nahajamo poznamovanja za strica, kakor čiko, Čiča, dundo, ki imajo pomen kazni- telja, pretepavca, šibavca, itd. (glej razlago besed: a chico! in dondaro). Isto, kar čiko, dundo, obznačuje tudi barban; po Stulliču bar bati, trgati, pukati, reissen , zupfen, primeri sansk. bharb, kauen, nageri, verzehren, tudi bharv, iz ktere korenike je slov. brav, vervex in porcus, tore žival žvekajoča, gršk. er weidet, cpoo/3r/, Weide, starolat. forbea, nekakva hrana po Festu, ki se je mogla vroča jesti. Germanšč. ni od te besede nič ohranila. Test, tešča, Sclrvviegervater — mutter, je tešeči, dar trostende, beruhigende, želva, moževa, soprogova sestra, je glasna, vesela, primeri sansk. nandini, exhilarans in filia, lat. avus, iz avere, gern haben, sich guttlich thun. *) Primeri staronord. fadh, Base, proprie die hassende, gehassige, faedb, Hass, Feindschaft. *) Z avo je sorodno : uj — u j - ec, in gornjeluž. v-ov-ka, Gross- mutter; v to narečje pred samoglasnike rado predstavlja, n. pr. v-on, ille, v o 1 š a , Erle, v o t = od, von wanncn. 24 Castagna — kostanj. Kostanjev med rimskimi pisatelji prvi omenja Venetčan Virgil v Eclog. 2, 52. „castaneaeqe nuces mea quas Amaryllis amabat.“ Za njim sadu ali lesu iz tega drevesa omenjajo: Plinij (oleum castaneum) Vitruvij in Collumella. Pri grških pisateljih najstareje, in stareje dobe, tega imena ne najdemo. Ilotli so narodoslovci in jezikoslovci iz edne vrstice grškega pesnika Nikandra, ki je cvel v drugem stoletji pred Kristom, sklepati, da on imenuje ta sad, ki je redil mesto Kas taniš, katero je stalo v thesalskem pri¬ morji na podnožji Peliona, a ta vrstica ne dokazuje, ka bi bili tam kostanji rastli, Nikander govori o „x«p vot,o“ „Svgls7itog xkqvoi,o, ro -Kaffzavis ergscpev «?«“, in xagvov je jug- lans, Wallnuss. Glossatori v zadregi in nevede, kaj bi s tem imenom storili, so iskali geograiično ime, da bi po tem ta sad raz- ložili. Tudi redko drevo dobavlja ime po mestib, pač pa naopak, — Bukovica po bukvi, Crešnjevice po črešnjah, Kostanjevica po kostanjih, Orehova po orehih itd. Razlaga besede kostanj ab urbe Kaaravala, torej ne bo obveljala. Domovina kostanja ni bila Thessalia, in Nikandrov glossator sam kaže na Pontus kot do¬ movino kostanjev. Južnozapadno od mesta Sinope v nekdanji Papldagonii ešče, v byzantinski dobi najdemo mesto : Kaarafimv (Ritter, Erdkunde 18, 414. itd.) in to je menda isto, o katerem Nikandrov glossator govori: y nohg Tlbvrov, onov r.b xa, roste, diirre, cpQvyttoov, Rostgefass, lat. frigere, frictum, rosteti, cf(fvxr6?, gerostet, dalje (poQxos, weiss, leuchtend, , leuchte, rp genet. q>Xoy-rlg , lat. tlagro, flamma za flagma, fulgeo, fulgur itd. .Indoevropski bh je v grekoitalšč. skoz in skoz ep — f; tedaj je italj. bruciar iz ve- netoslov. brk, brek, bik, primeri litov. brek-st-a, es tagt. Isto prikazen najdemo v venetsk. bagia, ital. baia, slov. burla, butfa*). Tudi tukaj nastopi v grkoitalšč. qi — f mesto bh svojo pravico, in mi najdemo c pr/fii — for, fari — fabula itd. Take prikazni strogo branijo Venete prištevati k gerškoitalskemu plemenu. *) V slovenše. nahajamo: zbaglati, abbatteln, iiberreden, rusk. dialek. b a z - a n i t, kričati. 27 Sem spada tudi venetsk. busa, buča, b o eh e t ta, Loch. staroslov. bok, cavitas, sansk. bhuka, Loch, Oeffnung, lat. fauc — fauc-ium, Loch, Oeffnung, Sehlund. Priravnaj ešče far, genet. farr-is, Dinkel, Spelt, Mehi. staronord. barr, Gerste, slov. ber, vrsta prosa; staroslov. brani das Ringen, Streiten, Kampf, iz borj^, brati, kampfen, lat. ferio, bylie in folium itd. Lat. bucca, Blase, Backe, bucinum, Kriegshorn ital. bocca, Maul je iz korenike buk, starosl. bučfp niženemšk. pochen, puchen, larmen, p o g g e, Frosch, h r v. p u k a č, idem, staronem. p f u- chon, sehnauben. Sgalonarse, guastarsi le coscie, sgangherarsi, fehltreten ; ta beseda se vjema s sansk. skhala-ti, straucheln, gršk. irxawr, idem, tedaj : die ge 11 en d e, primeri sansk.: ghar- ghara, strepitus in ulula. Pa kako je to, da v venetščini naha- i ’amo: galana mesto: gialana ali g elan a, kar bi bliže stalo : slov. žal -žel-? To nas nič ne moti, v venetščini ni se še glasnik g pogreznil v ž. To prvo stopnjo glasnika tudi najdemo v drugih besedah, postavim: grlo in žrlo, srb. galiti, **) čeznuti, begehren, verlangen, goth. gairan,rusk. zarit, uzbujat žel anj e, (Gilferding, o sredstvo jazyk. slav. s sansk. 186) staroslov.: žel¬ eti Kakor srbski galiti, starosl. žel-eti, rusk. z ar-it so iz edne korenike, ki se vjema s sansk.: haryati, iz prvotnega: garyati, begehren (primeri ešče žariti, zarja, zora, iz korenike ^ar — goreti), in kakor je ešče srbščina ohranila prvotni g, tako tudi venetšč. v besedi: galana. Sansk. je prvotni glasnik gh *) V stari češčini pa želva obznačuje mariti soror; ta beseda se vjema z lat. glos proprie ge los- yt).-co<7tc, ynla> c,*,, die laute, heitere, primeri test, teša iz teh, teš, der — die Beruhigende, sansk.: nan- d i n i, glos, proprie pulchra, illustris, franc, la belle soeur, lat. a v u s ex a ve o, sansk. a vas, favor, auxilium. **) Spomni se šče na: Tergeste mesto Teržešte (na Tržaškem). I, žel-ki (bolg.) staroslov. tudi :jc.lish *) in aceJllKfl. 29 spremenila v h, zato h ar-mu-ta za ghar mu ta. V gršč. je aspirat gh sploh y, zato: %dvg, Jehovi]. Fruskolitov. šče je tudi ohranila prvotni g, primeri: prusk. g a n a, slov. žena. Korenika ghar, sonare, pa je tudi stvarila poznamenovanja za instrumenta sonantia *), tako sansk. reduplik. ghar, -gh ara, Laute, Gloeke, gršk.: /D.vg, lvra , rusk.: žel-ejka, duda, Rohrpfeife (Gilferding, 1. c. 221) primeri šče gršk. idvatm, ysh 5w, hrgoliti v prsih, sikaje kašljati, **) sem spadajo tudi poznamenovanja: gršk. ytlvg, fistula, die Fistel (bolezen), ulcus, slov. želve, Skrofeln, ***) venetsk. gale, tumoretti linfatici. Ker skorja želvina je obočnata (gewolbt), se je v gršč. stvarilo: ydwvm)V, Wi>lbung, in tudi v staroslov. se je be¬ seda „acervi“ — nam altaria eorum quasi a cer vi super sulcos agri — prestavila v: „želvi“. (Oseas, 12, 11.) Želvina trda lupanja je tudi služila za poznamenovanja,: Schilderdach, Sturrn- dach, gršk.: ydc6rt], dalje: Schemel, Fussbank gotovo, ker se je za podnožne stolce rabila, primeri staroslov. itcejTEBa, fulcrum. A vokal pričuje, kako prestara je beseda gala, galana, gršč. in slov. uže imate vokal, e: yilv-g, želva. Venetčan pa šče tudi želvo imenuje: Gagiandra == Gagliandra = Galian- dra, in jaz trdim, da se to ime vjema s grškim: yilvdQog, Wasser- schildkrote, vendar z venetsko obliko. Ker je prvi del besede uže razjasnjen, ostaja nam šče drugi: and ra. Ker je v grškem vftoog (primeri: svvdpig, Fischotter) thema vd, in ta odgovarja lat. ud v močni obliki u n d, odtod udus a um, udor == v8mq, dalje un d a, sansk. u n d - a n a, humectatio, u n d - a m i, humecto, u n d a, aqua, goth. vatan, aqua, anglosax. ydha, unda, lito v. w-andu, staronord. vatn, voda, vattr, feucht, tedaj je oblika a n dr a izključivo slo¬ vanska, in mi jo najdemo v imeni: A n drnca, bistra reka pri Gradcu, Wandritsch-bach na „gorenjem Stirskem“, ad Undri- mum fluvium v pismih lOga stoletja, novoslov. V6dres, V6- drešina = BrVftpElllt, imena vasi kraj deročih, bistrih potokov. Galiandra je torej slovanska oblika, ker iz gršk. ytlvdqog bi se težko stvarila Galiandra, ker Venetčan in Ital jan sploh gršk. v ohranuje čist in popolen. Uže Bopp je omenil, da je ud — und nastalo iz: vad- vand. Ta v in va je Grk spremenil v: ti ali v , zato ima tliem. vd — vd, italska narečja so ohranila obliko: ud — und, nemško slabo obliko: vat, Slovanolitvani slabo in močno obliko: vod — *) Sansk. gala, Rohrpfeife, gal, sonare. Tudi reduplik. glago¬ la ti sem spada. **) Venetsk. gagioni = gaglioni, stranguglione, malattia del cavallo, Kehlsucht, tedaj sopet po galenji, sikanji, lirgolenji ; bliže šče stoji venet, giavardo = gialardo, fistula. ***) Miklošič novoslov. želva, fistula. Želve, (Fisteln) so cevirn podobne frohrartige) otekline, poznamenovanje torej po želvah — želejkah, primeri lat. fistula, Rohrpfeife in Gesehwiir. 30 v and; ali glasnika v na početku neodbacajo samo Venetoani (pri¬ meri ose = vose = voce), nego tudi korotanski Sloveni (primeri las, la dati), zato nahajamo obliko: a n dr a — novoslov. odra, Venetčan pa ešče posebno glasnik v med vokaloma rad izpaha, postavim: paon za pavon, in tako se nam razjasnuje oblika Glaliandra mesto: Gralivandra. Phryžski jezik ima obliko fjtdv, voda, in ta oblika nam pričuje, da Venetov ne moremo k trojanskemu plemenu, ki je po točnih poročilih bilo sorodno fryžkemu, prištevati. Ker korotanski Slovenec v a in v o izgovarja kot ua ali uo, tedaj uada, uada, ali pa v odvrže, in reče : a d a, zato se gorenještirska rečica, ki teče mimo admontskega kloštra in se zliva v reko Anas (Ens), najde v starih listinah v oblikah: A d a, O u d a, Uda, U o d a, in ime kloštra: Ode, O u d e, Uode, Ud emu n d to je Ada — Vodamiindung. Vogar, die Kriifte beim Rudern anstrengen ; Diez je mislil iz nemškega wogen, ali ta priličnost je nenaravna; moment djanja jemoč, torej vogar mora obznačevati: moč pomnoževati; v rusk. narečjih v a g a, sila, moč, sansk. v a d ž a, Raschheit, lat. v i g - o r gršk. vy-rifi zdrav = močen staronemšk. wah h ar, novonem. wacker, menda tudi polsk. viželj, Wmdspiel, bistri pes, srbsk. viž-a o, Wachtelhund. tipentonar, spignere, stossen, schieben, driingen, litovsk. brez nazalca s p i t u, drangen, part. perf. pass. spi st as, gedrangt, venetsk. sp en ton, Stoss, Schub, s p e n t o, gedrangt. Razve litovšč. ni v nobenem indogerm. jeziku slične besede najti, ako ne morda lat. s p i s s u s, dicht, iz spittus. Speron , Spiron, S por n, fig. Antrieb, staronord. sp ir na, mit dem Fusse in die Erde kratzen, staronem. spirn-jan, mit dem Fusse anstossen, gršk. , Schimpf, regati, verhohnen, staronemšk. rach-o, Schlund — Rac h e n. Ghea, za ghega, voce del contado verso Padova e vuol dire gr e m bo, mettere in gliea, faciendo del grembiale ripiegato come una tasca, slovaški: ge ga, po Sreznievslcem trjaset, slov. zezati, beuteln, schiitteln, srbsk. g ega ti, segni gradu incedere, slov. z e z, pišek, alias škofova kapa pri kokoših, goskah itd., sansk. gah, za gagh, tresti, schiitteln. Torej ge ga kraj, kamor se kaj trosi, in to je krilo, Schoos. Ancrogia, bi stalo k staroslov. AUiporia, ,y. je praepoz. kakor v besedi spofll entartet; iskati torej imamo thema Jip r tr in ta obznačuje fragilis, mollis, staroslov. krgost, mollities. Ancrogia tolmači Boerio persona cagionevole, eine sieche Person, tedaj vjema se s pomenom lcrgek, krgost. Cuzzarse, dicesi dei cani per dormire, slov. kučiti, peš k uči, mačka k uči, to je dremlje, dalje cuzzarse parlando delle lepri, quando si pongono in postura di sedere, tudi v obliki: cuchiarse, dice si del coricarsi (sich niederlegen) de cagnolini, slov. kučiti, sorodno je nemšk. h očke n, kar slov. kučiti tudi izraža. Iz venetščine je beseda vzeta tudi v italšč. cucciare, hinlegen, in franc, coucher. Kučiti na Stirskem kraj Mure obče znano v pomenih hockend schlafen in hocken. Sorodno je tudi lat. coxim = c o c s i m, nieder ltauernd — hockend, c o n q u i n i o, sich biicken, neigen, perf. conquexi. Conquinio stoji za con-quic-nio, torej kučiti iz kvučiti po izpadlem v, primeri storiti, za stvoriti, tor za tvor, skoz za skvoz, motoz; za motvoz, sem spada kvečiti, kveka, pokvečen, gebogen, gedriickt. Venetska tvarina chuchian je le iz slovanske oblike kuč — kvuč, ne pa iz lat. quic mogoča. Nemšk. huckepack tragen, hocken, hucken je prasorodno. Drugi indogerm. jezici te besede niso ohranili. V slovenšč. tudi skl uče n, 32 zusammengekauert, gebiickt (Murko), z vrinjenim Z-om kakor v be¬ sedi ploditi mesto poditi, jagen staroslov. ponditi. Beseda je bila v venetščini zelo životvorna, ker najdemo več besed, tako cuzzo, covaccio, letto, cuzzo da cani, luogo, dove riposa il cane, cuzzo da tera, kraj kder lovci kučijo in ptiče čakajo, cuzzolon, sedere sulle calcagna, cucchio, Hundskotter. Tudi srbšč. pozna: čučati, bocken, kauern, čučovac, pbaseolus repens, čučnuti, conquiniscere. Eognon, arnione, argnone, Niere. Uže bistroumni Fick je spoznal, da so te besede zelo slsažene. On jih primerja k gršk. vecpgog, Niere lat. v praenestinskem narečji: nefrones. Amione, argnone je po odpadlem pričetnem n in izpehnenem b nastalo iz nefrone, n a fr o n e, vendar ker v slov., hrv. in srb. najdemo bub reg, Niere, je indo- germ. praoblika bila nabhra, in iz te n af ra, n e fr a. Izmena glasnika m in n v b je navadna, b tudi staronord. izpeha, primeri: biorza biber, castor. Naj ešče tukaj omenjam znamenitega tvorenja besede pečen, starosl. hepar, jetra, rusk. česk. pečenka, ren, slovaški: črna pečenka, jetra, gorenjeluž. pječen, hrv. pečenja. Uže bistroumni Miklošič je omenil: „hepar ab assando *) nominari“ in res italj. fegato, jetra, je iz te g, gršk. qmym, rosten, anglosak. bacan, staronem. pachan, backen, peči, pekq. po Mi¬ klošiču, iz nemšk.,**) sansk. bhandž, leuchten, sprechen, venetsk. bagia, italj. iz venetšč. baia, Spass, Sclierz, staronemšk. bagan, worteln, zanken, venetsk. begar, zanken, slov. sbaglati (Murko), iiberreden, abbetteln. Bula, loppa, guscio delle biade, Blatt, Kraut, Sprosszweig lat. folium, gršk. cpvlo-v, cpvhj, staroslov. by 1T., novoslov. byl, bylje, bula, bul a d a, Beschimpfung mit der Zunge, menda k sansk. buli, weibliche Soham, After, litovsk. bulis, Hinterbacke. Pudendorum nominibus lit increpatio et objurgatio. Chiocar del sole , il riscaldare, che fa il sole estivo, slov. čučati, Čučka ti, lich- teln. Na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice Čučka j o z blago¬ slovljenimi svečami, to je sveče užgejo, in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje; slovašk. čuča, megla, iz katere se zmerom bliska; primeri še čučkrlj, čičkrlj, wohlriechende Kauchblatter, sansk. inzend. (juč, brennen. *) Menda bolje po barvi. **) Menda pa k sansk. in zend. pač, koclien? 38 Spanio , adject. sbocciato, aufgebltiht, spanir, aufbliihen, sicb entfalten, aufvvachsen, iz korenike spa, sansk. spha, spb &y ati, ausdebnen, schvrellen, gedeihen, staroslov. spejq, proficere, spčjanije, in- erementum. Scapar, fugire, scapinante, cursore, menda k sansk. kšipati, schnellen, k šap, Geliiufigkeit, srednjenemšk. schuf-t-en, galoppiren, sansk. k šip ra, rascb, grški schleudern, venetsk. s cap ol ar, liberarsi, evadere, srbsk. skapulati, retten, srb. s kap a vati, nmkommen, tudi sansk. kšipati pomenja niedenverfen. Scantinar, non potere star fermo in piede, proprio dč vecchi, dč convalescenti, e degli ubbriachi (pijancih); primeri litovsk. skes-tu, skendau, sinken, gršk. iz o^ab-joj, sinken, fallen machen, sansk. skandati, sinken, fallen. Nicchio, Nische, nichiar, collocare in nicchia. Nekteri filologi zagovarjajo italj. nicchio nemšk. jeziku; ali se da dokazati, da je Nisclie nemška beseda? Nisclie je iz ničke slov. plur., Mulde, in ko¬ renika je ni k, neigen, staroslov. nič-ati, geneigtsein, nicb, adj. geneigt, novoslov. vnic, \erkehrt = umgeneigt, sorodno je nemšk. nicken = neigen, bav. naucken, nickend schlafen, dremati, lat. nic-er e == nuere, winken = neigen, co-niveo za co-nicv-eo perf. conixi — co-nic-si, zato po-nik-va, Wassermulde. Nic¬ chio torej zna tudi iz lat. ni cul a biti. Berta. Venetčan in tudi drugi Italjani imenujejo opico: berta, ber- tuccio, v latvijščini pa se opica veli: p e rte, p br tik is. Ker je opičina domovina v jugu in ne na severu, je to ime gotovo prišlo po italjanskik trgovcih in lutkih (histriones, Lustigmacher) k Latvinom. Bert ar pa v venetščini označuje tudi: burlare, scherzare, buffonare, sgufare, scherzen, Possen treiben, affen, in mi najdemo v slov. hrv. in srbšč. prti jati, schwatzen, plappern, affen, pertjenje, Lippen verziehen, Maulriimpfen, in ker take lastnosti ima opica, ni neumno, ako besedo : berta prvotno: perta iz tega themata razlagamo, saj jo tudi Grk imenuje: quia fupsTtai, imitatur actiones hominum, primeri nemšk. Maulaffe. Ker so starodavni Veneti gotovo opice uže poznali, je poznameno- Letopis. II. 1875. 3 34 vanje: p er ta, pertika — bertuccio pri njih nastalo, in je pravenetsko. Boerio pa piše, da „berta dicesi in gergo per tasca, scarsella, saccocia, in sopet v srbšč., brv. in slov. najdemo: prtiti, auf den Riicken laden, prtljag, pertljaga, das Gepiick, p ar t e k a, Fracht. Najde se še v venetščini: bertoela, bandella, eisernes Band, srbsk. (v Sremu) prčije iz: prtjije, uzdice. Bertonpa v venetščini pomenja: bardassa, primeri: bagage, bagascio, Huren-pack, tedaj sopet iz onega themata slovanskega iz katerega: prtljag, Pack, Bagage. Sče edno drugo besedo najdemo v južni Italiji, ki se tudi najde v severu pri pruskolitovskih rodičib, in sicer: fasvdos, kar je pri Messapijančih označevalo jelena (Mommsen, Unterital. I)ial. str. 70), primeri staroprusk. braydis, Elen, litovsk. bredis, Elen, Hirsch, latv. breedis. Je-li je ta beseda prišla od Venetov k Messapijancem, ali je prasorodna? Tako tudi latvijski: er m s, opica se najde pri italskih Tyrrhencih kot uQtftog. (Strab XIII.) Sgubia , Schabeisen , slov. s k o b e 1, staronord. : s k a f a, Hobel, rusk.: s k o b 1 i t i, schaben, s k o b e 1 j, Schabeisen. Snsinci. Venetčan slive imenuje susina; nili to sušina Dorrobst? primeri srbsk. sušeni c a, ficus torrenda. Bola. Bola po Boeriu: quella vescichetta o ringofiamento, chesifa sulla pelle degli uomini e degli animali per ribollimento di sangue o malignitd d’ umore; primeri slov. bula, češki: baule, nemško: Beule, lat. oblika je: fol lis, cognat. cpdlbo^, tumescens, bavarsko : b e 11 e n, tumescere. Astio. t Astio, invidia, livore, ni li iz staroslov.: asti, edere, primeri hrv. j a d, slov. jadliv, j a do vit, iracundus, rabidus, iz j a d, edere, dalje: ješč, Grimm, Zorn, Bissigkeit. Caminar. Beseda caminar, andare ni šče razložena ; ali je slov. k o mar a ti, auf Vieren gehen, z italijansko caminar v kakšni zavezi, ne upam si razsoditi; (komarati, menda boljeksansk. kum&ra, dete, tedaj kot dete, po štirih hoditi), gotovo pa spada h goth. quam, venire, 35 nemški: komme, in k sansk. gam ir e, a (lire, abire, gadh. ceim ; passus. Carogna. Carogna, dicesi a cadavero d’ animali, allora, eh’ č fracido e fetente, primeri slov. karmi ne, Leichenmahlzeit. Cataizza, voce antiq. rissa, contesa, Zank, staroslov. kot-era, rixa, sorodno je : staronemški h at h u, pugna, aDglosaks. h e a d h - u, Kampf, gršk. morečo, zitrnen, sansk. č a t - r u, Feind, novonemsk.: H a d e r, armorsk. e at, pugna; cataizza stoji ali za ca tar iz z a ali catavizza. Pri tej priložnosti omenjam slovanskih suffiksov v venetščini, tako suffix: unja, postavim: Gregugna, voce bassa, disprezzativo di Greco, odgovarja slov. onja, unja, primeri imena: JRitonja, Samonja, in rasle. Marunja, Katunja, Pribunja. Tudi v glasniških postavah se nahaja po gostem sličnost, primeri venetski Nezzo, ital. nepote, nezza, la figlia di fratello, in slov. srb. nečak, nečakinja iz: neptj akinja, Neffe, Nichte, nezzetta, piccola nezza. Vertaura. Apritura, vertina, bocchetta, Loch, hrv. v e r t, foramen, slov. v er te-p e, staroslov. vrt ep, spelunka. Vertaura je za verta- pura, glasnik p Venetčan izpaha, prim. ceola — cepolla, čebul. Bolza, iz boltia, specie di valigia, ruski: bol tat, quirlen. Langa , langurus. Že v prvem oddelu svoje razprave : »Slovanski elem. v Ve- netščini" (glej Letopis'M. S. 1874 str. 49) sem omenil, da Plinij poročuje, ka so nekdaj verjeli, da se jantar napravlja iz scavnice živali, ki se veli lan g a ali langurus, in katera se je zdrževala: „circa Padum“. V denešnji venetščini: languro, leguro označuje vrsto guščera, in jaz sem ime razlagal iz korenike: lag, lang rusk. Mrai’— staroslov. langat, le n ga t, skakat, brsat, smuknot, got. laika, sabo, sansk.- lagh, langb, salio, odtod: Xccy-c6s, lepus, proprie saliens, kakor sansk. gaga, lepus, iz gag-Srni, salio. Iz te korenike: lang, leng, sem izvajal rusk. Jiar-yniKa = starosl. lang — leng-uška, Laubfrosch; pa šče tudi drugo besedo je iz te korenike ohranila ruščina, in sicer: Mra = staroslov. JLttra ali jiAra, lan g a, lenga, MK-rca = starosl. .HA-acKa ali JiM-Ka, Hakse, M3raT = lanzgat, lenzgat, bežat, .tedaj sopet pomen: saliens. Nemec ima iz te korenike: lah-s, salmo, anglosaks. le ah, 3* 36 tedaj: piscis saliens, primeri šče gršk: /.uz-tt^siv. Ker sta v slo- vanščini šče živi dve besedi iz korenike: lan g in tudi glagol: JiaraT = starosl. langat, je tudi mogoče, in ker lastnosti guščera prikladno poznamenovanje venetske besede : langa, langurus iz: lan g, skakati, brsati, smuknoti. Sorodno staroirski: lingim, salio, nemšk: lingen, ge-lingen, vorwilrtskommen litovsk. laigyti, umberhiipfen, gotli. laikan, springen, hupfen, laikas, Tanz. Gendena. Gr en d en a, uovo del pidocchio,'g endenoso, adj.; Gendena je po prestavi glasnikov iz: gnedena, gnide na v latinščini je gutturalec odpadel, in mi najdemo: lendis za: glendis, litov. gl in da s, proprie: glends, das Ei der Laus. Latinščina in litov- ščina sle torej glasnik n zmenili z glasnikom l, kar se tudi v družili besedili zgaja, primeri: lat. alius, sansk. anyas, sansk. dhenu = {rtjlvs, primeri še anima, liišp. alma, venetsk. veleno, za veneno, Hdvoogog = Palermo, ooyavov — Orgel anti/opa iz dvOtronn itd., venetski: afeana iz: anzana. Tudi v nemščini je gutturalec odpadel, primeri angl. tlie nit, nemški: Nisse iz nitte, anglosaks. hnit, v grše. najdemo: xnd, in tudi prosthetično: xov'C8. Ker stari Veneti gotovo tudi niso bili prosti gnid, in drugi Italjani rabijo lat. lendine, in ker je oblika: gen d, gnend edino slovanska, je gendena pravenetska beseda in Veneti bo bili — Slovanje. Lappa, lappago. To besedo sem izvajal iz: lapa, ungula, in sem primerjal poznamenovanje besedam: kopitnjals in: Huflatticb. Imamo šče tudi v slov. lepenj, die Klette. Grimm (W. 1235) stavlja to besedo k nemšk. in sicer ba- varsk. kleppig = kl.ebrig, srednjenemšk. klembern == klammern, starobav.: chlipa, die Kleppen, kleppen = klettern, zato nemšk.: klette. Lapota, lapuh bi torej sorodno bilo z: lepiti, lep, viscum, bulg. lepk r r>, Klette*) česk. lepik, asperugo procumbens, in korenika: lap, lep je prvotno pomenjala: klam¬ mern, kleben, fassen, in lapa ungula, in lapota, lapuh, lep e n, izražajo pomen: die Klammernde. V slov. bi torej bil gutturalec odpadel, in tudi v latinščini, ako je lappa, lappago pralatinska *) Rusk.: repej, Klette, lip ki, klebrig, primeri vedsk. rip, sehmieren, kleben, lat. ima lip p us, triefaugig grše. tl-fotcp- w, bescbmie- ren, torej lappago ni latinsko. Musso. a. 37 Venetsko besedo: musso, osel, sem izvajal iz: muscio, in to iz starosl. MBCKF, in sem priglaševal Miklošičevi razlagi iz korenike: MM, tako, daje MLCKT> v pomenu = vrša, irrigans seminans. *) Ta nazor vlada tudi v stvaritvi besede: iiv/j.og, Zueht- Springesel. Mv/hig je po Hesychiji phokajska beseda, Phokajci pa so bili betva Aiolcev, torej Pragrki, in Fick in Zehetmayer imata prav, ako lat.: raulus MauL-esel, slov. mul, izvajata iz: fiv/J.og, in rečeta, daje z besedo i»vy).6g sorodno gršk y.dy-log, lasci- vus **), mulier libidinosa = sansk. mahi la, ttppiges Weib, litov. me g-us, vvohlliistig. Ker v deblu pragrškega jezika naj¬ demo: fivy — [i,ay, —- in na tem deblu je zrastla tudi stara illyrščina, ter albansko in rumunsko: mušici— MK C KOK) ni starotraško ali staroillyrsko, nego iz slovanščine izposojeno. Ako litovščina in poljščina te besede ne poznate, šče to ne dokazuje, ka ne bi bila slovanska. Mul izhaja, kakor Homer očitno reče, iz pontske Male Azije od Venetov, in Ilomerov scholiast opazuje: „da so Ve¬ neti zmešanje osla s konjem zmislili." Ezechiel (27, 14.) pripo- veda, da je domovina mul o v — Thogorma, tedaj: Armenija Paphlagonija, Kappadocija, kder v stari dobi Venete najdemo. Plini j (8, 173) piše: Theophrastos volgo parere in Cappadocia tradit, sed esse id animal (mulum) sui generis. Drugi pisatelji pravijo, da je ta žival rodovitna, „yovifiog“, .od yovr h semen, „iv KunnadoMu cfacrb tjfuovovg sivca yovl(iovg“ — glej Pseudo Aristot. de mirab. ausc. 60 (70.) tedaj poznainenovanje, MBCKT«, mezeg, celo naravno; ***) zato uže omenjeni PIesychi j piše: 'Iimzelg ds ml ovovg rovg im oyslav (Geilheit) ntfinofiivovg. Pri semitičkih in polusemi- tičkih narodih je mešanje kobil z osli bilo prepovedano (glej He¬ rodot. 4. 30. Pausan. 5, 5, 2). Izvorno pa je MBCK r B — muscio — musso, le označevalo osla, in ako je pozneje obviknolo pri Slovanih tudi za mula, je postala denominatio a potiori—genilore. Venetčani še sedaj osla imenujejo: musso. *) Fick in Johannes Schmidt MBCK'B izpeljavata iz meša, mesiti, litovsk. mi sz ti, miscere, misclicn, tako da bi MBCK'B bil der Mischling. Ali venet, musso jc osel, ne pa mul. **) IIesychij ima /iv y.log — lajvog, geil, in fivy).og — dfsvttjg, hiyvrig, fioijog, ***) Zavoljo obilne svoje rodivne moči jc osel postal symbol vodenja in rodovitnosti (primeri Ezecb. 23, 20. Jerem. 11. 2, 4.) Obširnišo Sckvvenck, Sinnbilder der alten Volker str. 91 itd., Friedreich, Symbolik der Natur stran 467. 38 Poznejše poznatnenovanje: osel, gršk. ovog lat. a s in us iz¬ vajamo z Benfeyem iz hebrejsk. athon*), Eseliu, in slov. osel, got. a s i 1 u s, litov. a s i 1 a s, je iz lat.; Herodot (4, 129: dt.d tu ipv%sa) očitno reče, da v Skythii ni c sla ni mula, ker je zemlja za te živali premrzla. Srbsko in hrv. m agar, m agar a c je, ako ni iz mag = MM’, nastalo, iz novogršk.: yofiaQi , Lastthier, iz: y6fiog , Last, Fraeht po prestavi glasnikov, kakor gamazin iz: magazin, gomila iz: mogila. Keltsko assal je tudi iz lat. asinus, in bistroumni jezikoslovec Stockes (Irisch glosses, str. 159.) nema te besede za indoevropsko, temuč za orientalsko, to je semitično. Kulturohistoriki in naravoslovci trdijo, da je prvotna doma¬ čija oslova — Afrika. V epični dobi, v kteri živinoreja in polje¬ delstvo nadvladujete, ni še osel navadna domača žival; v Iliadi se samo na edinem mestu prilično imenuje, v Odysseji, kder bi do¬ volj priložnosti bilo ga omenjati, ni mu sluha ne duha, tudi Hesiod ga ne pozna. Musso , b osel, iz muscio, MB3X'T>, MLCKT>, MMIITA. Zraven gršk. luc/log, tippig, geil, sansk. mahi la, geiles, uppiges Weib, ešče priravnaj, litovsk. manga, Hure, meg-us, wolliistig, megti Lust, Wollust, Ge- fallen haben, tedaj lehko srb. magar, magarac, osel naravnost iz mag izvajamo; slov. (Murko) magaš, Zwerg, je po pravem hotiv, nothus, primeri venetsk. magasso, bastardo, vrsta rec po Lineeu anas marita, m a go g a, carampia, Schlampe, Hure. Odkod je Kirschius dobil svoj manser, unehelich geboren, ker je to besedo sprejel v svoj Cornucop.? — Isto, kar litovsk. megti, označuje tudi staroslov. maguliti se, adulari = Lust, Gefallen haben. Sualiternicum. Plinij piše, da je jantar bil znan pod imenom sualiternicus, ali sualiternicum = sualiternik. Uže v prvej razpravi sem rekel, da je to ime slovansko, in sem je izpeljal iz korenike sv ar — sval, leuchten, gliihen, latvijsk. svelu, svelti, brennen, sengen, sansk. sur, surati, iz svar, leuchten, gliihen, zend. qare — tha, Glanz, hvare, Sonne. Da je ta korenika bila tudi v slovanšč. živa, pričujete imeni božestev S var o g in Svarožic. **) *) Zmčno dentalca in sibilanta razlagajo nam imena: Athur in A s sur, yhi)zri\ in jlcocrfft]. Nekteri asinus izvajajo iz sansk. asi ta, dunkelgrau. **) Primeri šče rusk. sver-k-nut, blitzen. 39 Sorodno je gršk. , vollgedritckt Bein, jopog, Ladung, Last, Gepaek, yepl£(o, vollpacken, befrachten, staroslov. žBm q , comprimere, ž e n t e 1B za ž e m t e 1B, collare, Seicher. Bctile, za b a d i 1 e, Grabscheit, slov. b o d ^ graben, stechen, litovsk. b e d u, idem, lat. todio, gršk. ftod-vv-og, Grube, @6&Q-og, Grube, latvij. b e d r e , Gruft. Sbregar zerbrechen, zerreissen, gotovo ni iz nemšk. brechen, goth. brikan, temoč je pravenetska in se vjerna z lat. frango — frac- tum, flag r u m, Geissel, f 1 ig e r e gršk. c/A//?« iz cphyFw, driicken, menda slov. blazen, nilrrisch, irrsinnig, proprie afflictus. Senla , sentiera , sentina, Weg; najde se sicer v staroiršč. set, kambr. hint == sint, anglosak. s i d h, Weg, Richtung, s i d h 6 n, gehen, reisen, ivandern, iz korenike indogerm. s ant, sent, eine Richtung nehmen, zato lat. sentire, sententia, staronemšk. sinnan, za sindan, sinnen, seine Gedanken worauf richten, lat. sentina, Schiffgrund, wo sich der Unflath sammelt; vendar ker je staroslov. ohranila šče senštB za sen tj I., aocpog, proprie sentiens, je tudi korenika sant, sent, v pomenu materialnem ,,eine Richtung nehmen“ mogla znana biti, primeri srbsk. seti ti, erinnern sedati iz se- tj ati, reminisci, seta, setno, Wehmuth — proprie traurige Erinnerung. Scagiola, za scagliola, specie di petra tenera, staro- i novosl. skala, petra, goth. skalja, Ziegel, lat. cal — cu — lus, Steinchen, gršk. 40 y/d-i'£, Bruchstein ; korenika je skal spal ten, gršk. ohuMm, sehiiren, graben, behacken, litov. skeliu, spalten; iz te korenike je tudi venet, scagia zascaglia, Schuppe, in pa scagia, sverza, Splitter, Spann, slov. skala, Spann, srb. skal j e, Splitter, Holz- abfalle, tedaj venetske besede sopet stoje na slov. dnu in obliki. Dandaro, piccolo fanciullino. Ta beseda se vjema s srbsk. d u n d a, d un d a r a, dickes, woblgenahrtes Frauenzimmer, slovašk. dudati, dundati, saugen, tore dandaro, Saugling, goth. daddjan, saugen, sansk. dadhan, mleko, staroprusk. da dan (aec.) mleko, staronem. tuto, novonemšk. Zitze; iz te korenike je tudi menda d r j>ždj> za d'j>di,, dež; da d — d and so redupl. oblike iz dha, saugen, staroslov. do j 3. Sem spada srbsk. dudati, kakor duda, dunda iti, schvverfallig gehen, dudukati, floten, duduk, svirala brez piska, Flote, ker se mora glas dudati, izdudati, aufsaugen, aus- saugen; drugo koreniko pa ima srb. dundar, kar ni tujka, kakor Vuk misli, Haufen Leute, primeri sansk. d and a, exercitus, iz dandh, schlagen, rusk. dundat, schlagen, srbsk. dundjer — dundžer, Zimmermann, hrv. dundo, stric pa je percutiens, puniens,*) primeri sansk. dan da, baculus, poena. Latinske oblike so: fen d, vof-fendo, anglosak. dynt, ictus, anglež. din t, Schlag, staronord. d att a, schlagen, štajerskonemšk. d o tt er n , erdottert, d’erdottert, niedergeschlagen. Coccia, coccola, cocuzza. Vsa ta poznamenovanja označujejo sad, ki se po slov. veli : tykva, buča, na Goriškem (Gorz) koča, k očka, Kiirbis. Najstarejo pričo za eksistenco buč najdemo v 4. Moses, 11, 15. ,,Spominjamo se rib, katere smo zastonj jedli, buč i dinj, čebula i Česnika". V epieni poeziji Grkov — pri Homeru in Hesiodu, ne naj¬ demo poznamenovanja za ta sad. Pri Grkih omenja buč najpreje Phanias, učenec Aristotelov (Atlren. 2, pag. 68), in tykev imenuje: xoh>xvvtt], kar Hehn (Culturpflanzen, pag. 273) stavlja k besedi: ■Aoio<7aov, xv xv it a, ylvxua xoh>xvv&u. Skoda, da Hesycbij ne pove, odkod je *) Primeri srb. čiko, eičo, eie, stric in cikati, schlagen. 41 to besedo dobil; on je le mogel to besedo slišati na illyrskem pol¬ otoku, in tako utegne biti praslovanska. *) Že oblika xvxvl'£a — kukvica, govori za slovanskost. Za razlago imen coccia, coccola, cocuzza bi menda služilo slovaško kuko, jajce bolg. kokuč-ka, zrno, in prvotni pomen je vtegnil izražati okroglo reč, vendar primeri tudi rusko kuča, tumulus in venetsk. coccia, Geschwulst; primeri razlago dunja pri besedi Dune. C o c u z z a = k u k u c a, xv xv(£a, bi tore bile slovenske besede, in ker so Latini za pomen tikve rabili le cucurbita, je coccia, coccola, cocuzza pravenetsko in Hesychijeva xvxvi£a je menda v grščino prišla od onih Venetov, ki so bili sosedje Makedoncev in Dardancev. Tako tudi grški: ayyovQiov, katera beseda je pa Dioscoridesu **) paflagonska, — vtegne lastina paflagonskih Venetov biti, primeri ruski: u g u r e c , hrv. slov. o g u r e k, polsk. ogorek, iz katere nemšk. kakor oblika kaže — G u r k e. *** ****) ) Angur, ongur, ugur, ogor bi imelo isto koreniko, ka¬ tero: ogurek, der Aal, in bi označevalo sad ogurki podoben, ali pa gladki sad, c a 1 v u a fructus, fructus 1 u b r i c u s, bila bi tore posebna vrsta, v nasprotji: krastavcu, scaber, scabidus fructus, die rauhe Frucht. Znano je, da Slovenci, Hrvati in Bolgari o g u r k e tudi imenujejo : k r a s t a v c e. **'**) Da so Slovani o g u r k e, calvi, lubrici, in krastavce, scabidi, razločevali, vidimo iz starosl. 1 u b, cucurbita, in calva der kable Schadel. Ker so uže Rimljani cucumeres in cucurbitas poznali, in so Venetčani obranili posebna poznamenovanja: coccia, coccola, cocuzza tudi anguria, dalje zuca, Kiirbis, kar se vjema s srbsk. cik, calva, Scbiidel, primeri slov. buča, Schadel in Kiirbis, hrganja, Schadel in Kiirbis; srbsk. lub, Schadel in Kiirbis, so te besede pravenetske. *) Hesycliij ima šee drugo besedo : xtt>xo g «mxtqv(6v, petelin, tudi ta je mogla biti na polutoku Haima (H;imus-Halbinsel) doma, ker znana je po Kureleu tudi med Jugoslovani v istem pomenu, primeri osetski kjark, gallina. **) Slovenci ogurku (Gurke) pravijo tudi k u m a r a, kar je neredupl. oblika lat. cu-cumer. Ako cu-cumer se izvaja iz sansk. km a rami curvus sum, imamo v slov. kam ur a, einc Kub mit krummen Hornern ; isto besedo rabi Virgil v ednakera pomenu; menda so, cucumer, kumara in kamura pravenetske. ***) Apropčs ! Kako je prišel Dioscorides do slovanske besede f mfmQkiov, helleborus. slov. čemerika, če merica litovsk. kemerai, weisee Niess\vurz, gornjenemško : h e m er n plur., Niesswurz ? ****) Na Štirskem tudi: srabljivce. 42 Uže Columella (11, 3, 49) piše: „nam sunt (cucurbitae) ad usum vasorum satis idoneae"; zato ednaka poznam eno Vanj a za tik ve in posodve, primeri slov.: buča, Kiirbis, in Krug, krastavec, srabljivec, Gurke in Weingefass, cucumis, Gurke, cumera, bedeektes Gefass,*) cucurbita, in čorbi s, Korb, Gefass, corbita, LastschifF, slov. hrganja, eine Gattung Kiirbiss, in hrganja, Schopfzug, sypho, thema je : hrg, nodus, knotten, knorpel; menda tudi sta si ayyovQiov in dyyttov, Gefass v kakšni zvezi. Nemec ima Kiirbiss iz lat., Melone iz gršk., Gurke iz slov. Znano je, da so ogurki narodna hrana Slova¬ nov. „Ohne Gurken kann der Gross- und Kleinrusse nicht leben, in Salzvvasser eingemacbt, verzehrt er sie den ganzen Winter und schlagt sich mit ihrer Hiilfe durch die langen strengen Fasten der orientalischen Kirche durch“, piše Kohl v svojem delu : Reise durch Russland. Bdthlingk in Roth v svojem sansk. slovarji anguis in an- guilla, s katero se vjerna slov. ongor, onžl, ugor, Aal, izvajata iz sansk. ahdži, lubricus, tedaj lat. unguo sorodno, pri¬ meri sansk. a n d ž a n a, lacerta domestica, die schliipfrige, staro- nemšk. unc, die Unke, dalje Anke, vrsta ribe — Rheinanke, Innanke, lllanke. Tako menda tudi starosl. smokB, anguis, li- tovsk. smakas, se sme stavljati h gršk. afiijyu>, opoi^co. Drugi te besede zvezujejo s sansk. a n h, za angh, curvari, tako da o g ur, ožb, ruski užB, Otter, bi bilo: das sich kriimmende Thier, in tudi anguria, angurek, ogurek, Gurke, bi znalo označevati: fructus curvatus, ker znano je, da se ogurki radi krčijo, — krivo izraščajo. Korenika angh — anh — je stvarila v slovanščini obilo besed, kakor a n g 1B, A.IMB, = angulus, o n ž e — ttlEE, novoslov. v- 6 že, Seil, Sbick = dyy - ovtj, funis, das be-eng-ende itd. La- tinsk. redupl. cucumer nekteri jezikoslovci stavljajo k sansk. km arami, curvus sum. Mar oni. Venetčan kostanje imenuje m aro ni. Ker mu je „color monachino, cioe scuro tendente al rosso, — color de maron, je ime m ar o ni nastalo po temnorudeči, rjavi barvi, in mi imamo v ruščini: mar it, žarit, primeri sansk. mar-ut, aurum, mariči, radius, proprie: fulgens, splendens. Ker uže Virgil (Eclog. 1, 82.) omenja : „castaneae molles“, so tedaj uže takrat na Venetskem kostanji rastli, in maroni so : castaneae fuscae, fulvae, fructus fuscus, fulvus. Sploh pa je Virgil prvi lat. pisatelj, ki kostanjev omenja. '*) Priravnaj šče staroslov.: knkumar, poculum, k o k m a , vas quoddam, venetski cogoma, polsk. banja, WassermeIone im Gefass, etarobolg. tyky, buča, tykvica ampulla. 43 Peata , Grcignostorto. Peata, barcaccia di molta capacita, alla cui estremita della pr or a, la quale e alquanto el e vat a, dieeva si antica- mente : Gragno - storto. Peata je skažena slov. pleta, rusk. plot, Floss, hrv. plitva, rumu n siti iz slov. pinti, ratis, in ker je prednji konec bil pripognjen (storto, verdreht, krumm, schief), in temu koncu se pravi : g ran, staroslov. grant, caput, angulus, limes, je temu prednjemu pripognjenemu delu Venetčan dal slo- venskoitaljansko ime: Gragnostorto, Krummkopf. Gallicioli pravi, da so te ladje stareje od gondol. Glasnika r in l Venetčan pred vokalom zatere, primeri: puina iz pruina. Gragno ni kje iz orani um, Hirnschale, Schadel, ker to se glasi: c rani o, v venetščini. Sun ar. Slinar, cogliere, pfliicken, abbrechen, sammeln, s u n a d a , raccoglimento, Sammlung, Ernte; primeri srbsk. s u netiti, be- schneiden, sunuti, schiitten, staroslov. sunonti šn/siv, reichlich geben, wegschiitten, novoslov. s u n o t i, stossen, s u n a r, dicesi anche per abundare, adunare, rassetare. Strissa di pano. Tuchschnitzel, srbsk. striza, idem , stris ciare, hinein- kriechen, primeri slov. strigla, striglavica, Ohrenschliefer. tStropa, ligame, primeri slov. strop, in analogično lat. laqueus in 1 a- quear, strop in laquear je tore: zvezano, das Verbundene ; venet, stropa, ein aus Weiden (vimini) gemachter Thurring, tudi gož, s katero se ladjino veslo priveže, staro in novosl. strop, laquear, st ropar, turare zustopfen, primeri: natrpati, srbsk. trpati se, intrudor. Sloneči. Sloneli, add. sciancato, lendenlahm, cbe a rottj lombi. Ascoli slonca izvaja iz lat. dislocare, pa kaj dela rhenizem v besedi sloneli? tudi Venetčan i Italjan sploh ima iz lat. loco — luogo, dislogare, slogare, venet, deslogar; slanciije tore staroslov, c.nbia, inflexus curvatus. Picagia, za picaglia, frattalie, Geschlinge, interiori spiccati dal animale — il fegato, il cuore ed il polmone, srbsk. pikat, obje džigerice, 44 oboja jetra, p icagio, Stengel, gambo, primeri srbsk. pikal j, die Hakse, „svaka koza za svoj pikalj visi". Luni e, ime ribe, po popisu vse podobne ribi: lin, lin jak srb., hrv. in slov, len, die Schleihe. Lessar , v kropi kuhati kostanje, je iz lat. thcm. lix, gliihende Asche, so¬ rodno je gršk. h.-j-vii, fumus, sansk. rdž-iti, gliihend, nemšk. Lauge, in slov. lug, lixivius cinis. Cesto. Cesto pomenja: Staude, Biischel, Ziveig, cestire, sich be- zweigen, cesta, ein aus Zweigen, Ruthen geflochtener Korb. Vse te besede so iz venetščine prešle tudi v pismeno italjanščino. Cesta je iz kesta, in to iz kosta, k ust a, virgulta, v staro- slov. v karantanščini, v kterej se glasnik k glasi kot h, bosta, Gestrauch, Gehblz, klein gehackte Aeste zur Einstreu. Cesta, Korb je kakor nemšk. Z ein e, in goth. ta njo, canistrum, staro- nord. teinn, arundo. Iz nemškega je slov. cena, Korb, in italj. zana, Korb; nemšk. z e in, virga. Berga. B e r g a izraža pomen: visoki jez, breg, Ufer in slično.*) Ruski bereg, Ufer, staroslov, : bregt, ripa, litus, praecipitium collis, srbslt. brijeg, Ufer, Hiigel, španjolski: bar ga, franc, berge, hohes, steiles Ufer, persinsk. bar g, Damin, anglosaks. beorh, goth. bairgs, starogorenjenemšk. bere, ripa. Slovan- ščina rabi metath. obliko, katere šče v venetšč. ne najdemo. Beseda je prasorodna. Beseda Berga nas pelja na ime mesta: Berga. Plinij (3, 17) piše: —„in hoc situ interriit Berga, unde Bergo- mates Cato dixit ortos, etiam nomine prodentes, se altius quam fortunatius sitos". — Plinij je tore pomen imena zastopil, da Berga pomenja mesto na bregi stoječe, in Bergomates prebivalci brezna tega sveta. Ali katere narodnosti so bili Bergomates? Pa nam zopet Plinij na omenjenem mestu pove: „0 robiornm stirpis esse C o m u m atque Bergomum etLici- n i f o r u m , auetor est Cato, sedoriginem gentis ignorare se fatetur, quam docet Cornelius AIexander ortam eGraecia(!) *) Berga quel terreno rilevato sopra la fossa, ehe sovrasta al campo, e che si fa per difenderlo dalle inondazioni. (Bocrio Dizion. pag, 45.) 45 interpretatione etiam nominis, vitam in montibus degen- tium“, tore iz o^og in /?mo, ali moj dragi Plinij in njegov poroče¬ valec Cornelius Alexander nesta premislila, da je Cato dobro grški razumel, tore bi on tudi grško narodnost opazil v Orobiih, ako bi ti res bili Grki. Tudi grščina čisto nič ne pozna besed berg, brčg v pomenu: litus, ripa, collis, ravno tako ne italščina (franc, berge in Špan. bar ga so iz romanščine, v katero so iz venetščine prišle) m vendar je to ova beseda pomenjala v jeziku Orobijev, ker njihovi naseljenci so mestu Bergomum dali ime po visoki, brežnati legi. Jaz imam te Orobie za betvo Venetov; mogoče je tudi, da so se v oni okolici noriški Tavriščani naselili. Mesto Komo leži pod bregom. Kom obznačuje v ruščini: Klumpen. Bregove z imenom: Kom, Kum, najdemo na Kranjskem in v Črni gori; Kom obznačuje prvotno: okrogel hrib. Na vrholci hriba, pod kterim Komo stoji, so razvaline Bar del lo, kar opo¬ minja na bardo — brdo, špičast breg. Jedno predgorje komskega jezera veli se šče denes Crnobio = Crnobil, ali Crnovo, reka iz jega tekajoča se veli Breggia = Brežia; topična imena najdeš: Veleso, primeri Velesovo na Kranjskem in v Bosni, Coreno = Koreno, primeri: K o r e n o na Kranjskem, S t a v i n o, Leno, staroslov.: stav, stoječa voda, ribnik, stagnum, Serbel- loni, B e lan o itd. Znamenit je lastivni adjektiv teh krajev: Comasco = Komsko, Bergomasco==Bergomslso, Cre- m a s c o == K r e m s k o itd. Gorenji del Komskega jezera, okolo kterega so Orobiji sta¬ novali, imenovali so Rimljani: lacus verbanus, menda po vrbah, ki rade rastejo kraj jezer, in še dendenešnji po slovanskih zemljah jezera po jih nosijo imena, dolenjo stran pa lacus larius. Da so pod tridentinskimi Alpami do Bernhardske gore slovan¬ ske naselbine bile, pričujejo slovanski ostanki v dolini Anniviers v vališkem kantonu. Vtegne biti, da so bili orobljeni in tje po¬ sajeni, in v zato ime Orobii. Nemci te prebivalce imenujejo: Hun en, Safarik misli, da zaradi tega, ker so Slovani po svoji družbi s Huni dobili to ime, a jaz mislim, da Hunen tukaj ozna¬ čuje Riesen, staronemšk. haun, kun, altus, fortis, hune, ingens, robustus, vtegnilo se je ime L ep on t v nemščino prestaviti. Bruscar. Brus car i albori, potare, beschne'den, bruscar le vide, Reben beschneiden, bruscar i boschi, stipare, abasten, brusche, sarmenta, stipa, Reisholz. proprie, odrezki, Abschnitzel, bruscheta, festuca, Splitter, proprie: rezanica, bruscaor za: bruscador, potatore, Winzer, proprie: Schnitter, rezač, bruscadura, 1’ atto potare le viti. 46 Niti v grščini, niti v latinščini ne najdemo sličnega themata za razlago teh besedi, pač pa v slovanščini, in sicer starostov. cpcn.VTir, brsnonti, ijv/mv, scheeren, radere, iz katerega je br u s, cos, Wetzstein, menda tudi brysati, abstergere, bržkone tudi starostov, brselj, ('httocchov, Scherbe, proprie: das Schneidige. Iz tega themata je tudi venetsk. bruschin, b r u s che ta,, set >la, spazzola, Btirste, proprie : radens instrumentum, angleški b r u s h , krtača franc, la brosse, idem, iz romanščine, dalje bruse o, rigido, austero, proprie : schneidend, rezen, iz venetščine franc.: brusque, menda tudi: bruscandoli, hmelj, lupuli, Hopfen, po ostri, rezni, bridki lastnosti te rastline; na lat. labrusca, wilde Weinrebe se ne more misliti, ker je razloček med obema rastlinama prevelik. Vpi’aša se, jeli so starodavni Veneti uže poznali hmel ? Jaz mislim, daje Plinijev „lupus salictarius“ ein im Weiden- gebiiscli wachsender lupus, ki je služil za „oblectamenta“, rodi¬ telj italj. lupoli, Hopfen (Plinij 21, 86), kakor je slovanski hmelj*) srednjelat. humulus. Znano je, da so uže tudi stari Rusi v dobi Vladimira (985 po Kr.) iz hmelja si napravljali pi¬ jačo. Ker je prvotni pomen besed bruse ar itd. rezati, strgati, praskati, in je Venetčan iz te besede stvaril poznamenovanja za ščeti, krtače, kot orodje, katero strže, reže, praska, nemore bruscar v nikakoršni zvezi biti z lat. labrusca, ta spada bržkone h gršk. la 8, ergreifen, fassen, sich woran halten, in poznamenovanje je nastalo po lastnosti divje rozge, ki se objema druzih močnejih dreves, primeri vi ti s iz vieo, winden. Ker so starodavni Venetčani sloveli tudi kot izvrstni vino- rejci (primeri vinum pucinum), je beseda bruscar gotovo ostanek iz stare venetščine. Primeri šče slov. brstiti, pšenico, rž brst iti, das Unkraut aussehneiden, ausrupfen, srbsk. brstiti, abklauben, „koza brsti, goveda brste“. Slov. ščetje orodje iz ščetinj, Borsten, krtača iz ko¬ renike krt, tedaj kakor krt, die Aufwiihlende, lat. seta, razla¬ gajo jezikoslovci iz korenike s i, ligare, tedaj : ligata, nemško : Bur s te, bržkone se vjema z Boršte, ščetinje, in to iz staro- nemšk, parzan, rigere, bavarsk. barzen, hervorstechen, štajer- skoslov. kefa je iz lceha (primeri no/t za no/it,/lod za Mod), in to iz korenike: kah, keh— Čeh, čohati, kratzen, tore je naravno venetsk. bruschin, ščet iz bruscar, izvajati. H kore¬ niki brs gotovo spada bolg. E.TlC-KclMTi, ferire. Bruscar je iz: brusk-ati, in to iz brskati po methatezi kakor strugati iz strgati. *) Hmelj je menda sorodno s gršk. d\Ailua, Zaumvinde , das sich windende, rankende Gewiichs, 47 Crepa. C rep a, detto per testa, far de le ere p e, rompere una pen- tola in pezzi, einen Topf in Scherben zerbrechen, primeri slov. črep, črepanja, Scberbe; ednaki nazori, kakor v venetšč. tudi v slov.: črepanja, Scherbe in Kopfschadel, rusk. čer ep, idem. Korenika je k rep — črep v prvotnem pomenu razplosknenja (Knall) razpoknenja, kije združeno s pokom, zato krepnoti, crepar, zerbersten, zerplatzen, lat. crepare, crepitus, cre- p u 1 u s, knallen, krachen, primeri slov. poknoti, lcnallen, scbnalzen in bersten. Ker Latin in drugi Italjan nista ohranila pomenov : Scherbe in Kopf iz themata kr ep, je to izkljueivo venetskoslo- vansko. Primeri šče latvijsko: spragt, dissilire, in spregati, knallen. Mutatorinč iče slov. pozna: klepetati, klepetanje, klepetalo, sonitus crepitaculi. Nana , Nena, Kindswarterin, rusk. njan-ka, idem, n j an - či t = n e n-č i t, ein Kind warten. Nana prvotno pomenja pevajoča; lat. nenia, venetsk ninar ein Kind zum Schlafe einsingen. Tartaruga. Tartaruga, testuggine, animale terrestre e marino, Schild- krbte, po Primorji sploh tartaruga = želva. To ime je po ko¬ reniki in obliki (primeri vlačuga) čisto slovansko. Boerio piše o želvi, kateri Venetčan pravi tartaruga: „i maschi di questa specie si battono fra loro come gli arieti, e i colpi si sentono anclie da lontano“, — samci se butajo med seboj kakor ovni, in butljeji (colpi, Schlage) se uže od daleč slišijo. Naravno je tore bilo, to žival po štropotanji imenovati, ki uže i’azve butanja sč svojo koro črepeče. Nobeden drug jezik pa ne pozna izraza: trtor za strepitus, sonus, nego slovanski, staroslov. trtor, sonus, TpBTOpt HJIH T0yTBHI>, srbšč. ima trtositi, schnell plappern, in venetščin, tar tir, voce di gergo, krachen — cacando scilicet, tar ti to rea Kracber. *) Ker so starodavni Veneti uže v Mali Aziji kraj morja stanovali, so se že tam mogli sč želvo soznaniti, in njeno lastnost butanja spoznati, tako da je beseda tartaruga gotovo pravenetslca. Venetčan šče ima: tartagia, barboton, **) Plapperer, Patavčan: Tartagin, hirundo riparia, tedaj tudi po trtošenji. Priravnaj razlago: Gal a n a. *) Zato Venetčan tudi natiche — Hinterbacken imenuje: tar¬ tane. Primeri šče litovsk. tarti, laut, durchdringend sprechen, dureh- dringend tonen, rusk. taratorit, plaudern. **) Ruski: barabotit, liirmen. 48 Matizar, Gaukeltanze treiben. Uže sem v prvi razpravi to besedo stavil k slov. motati, rusk. motora, Rolle, slov. motovilo, die AVeife, rhombus. Krožno dviganje obznačuje tudi rusko: motat, in sansk. math izraža kroŽDo dviganje pri zbivanji masla, zato slov. mo¬ til niča, Butterkiibel. Matizar = moticati tore znači okrog se obračati, skakati, in venetsk. matačin — motačin, giocola- tore e saltatore mascherato, izraža: koloplesač. Primeri šče lit. ment-ure, Quirl, starosl. MATa, menta, Drehliolz, grik. goO-og, Schlachtgewiihl, go-O-ovoa, Drehholz, slov. mat-uda, Riihrmilch. Tromba, tuba, strumento notissimo da suono. Ker slovanska narečja rabe glagol: trombiti, trobiti, trubiti, blasen, v rog trobiti, trdim, daje tromba—troba, truba izvirno slov. beseda in iz slovanščine prišla v nemško (trumba) italj. franc.: tromba, Dro- mette, Trompete. Potem nastroji franc, la trombe, AVasser- hose, siphon, italj. tromba, AVasserpumpe; slov. trobelika, cicuta, hrv. trubac, tauces, venetsk. t r omb e, rivolte, Emporung, Aufruhr, srbsk. trubnja, praska, Larm, Aufruhr, srbsls. truba, tudi: Rolle, primeri franc, tromper, im Kreise fiihren, tedaj tromba, troba, truba metathetična oblika in = lat. turbo, Sturm, in tromba, troba, prvotnopomenja: verticillatum instru- mentum, rotundum instrumentum, primeri franc, tur bot, rhombus, gršk. (tofipog, turbo, impetus, rhombus, iz (>ojipico, vvie ein Kreisel drehen. Naj se premisli, da so prve trobe bili rogi in ti so zviti. Po izgledu rogov šče so le se narejale medene trobe. Parpagiola. Parpagiola = Parpagliola diminut. iz parpaglia = parpal, prpol je redupl. oblika korenike: pr, pl, schlagen. V venetščini obznačuje mola, die Motte, tinea, in v srbšč. (Vuk, s. v.) prpol, limax, die AVegschnecke. Veli pa se ta živalica za¬ radi tega prpol, ker se v prašini bije; zato se tudi o ribah reče: „ribe se prporijo" in Vuk prporiti naravnost stavlja k: biti se, tedaj se prvič stavljeni tliema. pr p zavrže. Tudi lat. pozna koreniko pel v tem pomenu, in je stvarila iz nje obilo besed, postavim: pel-lo pe-pul-i, pul-sus, pal-p-i-to, pal-pebra, pa pil-io, Schmetterling, tako tudi ime kruha prprnj a k, venetsk. parpagnaco, nome, che si da al pane di farina di formentone condito con diversi ingrendienti, je iz korenike pr in obznačuje oplani kruh, primeri: kruh plati, dekla v slamnjačici kruh polje, srce polje, das Herz schlagf, v krepkejši obliki staro- in novoslov. prati — perem, r.oovco, pulso. 49 Da parpagia ni edno isto s lat. papilio, se prepričamo iz tega, da lat. papilio se v venetšč. glasi: p avegia = paveglia. *) Pač pa je iz korenike pr staroslov. npT>npHii,a, trochus, Kreisel, npTilipHIUTe, stadium. Parpagnaco zna tudi skaženo biti iz poprt- njak, Hochzeitsbrod. Baita, stanza di frasche o di paglia, dbve ricoverano la notte al coperto quelli cbe abitano la campagna e specialmente sui monti. Razve venetščine šče je beseda znana v južnih Tirolih, pri vseh koro- tanskih Slovenih, nikakor pa ne pri panonskih. Diez besedo ima za gotiško, vendar primeri staroirsko b o t h a n , die Hiitte, bo t h , das Haus, prusk. buttan, litovsk. buttas, das Haus, an- gležki booth; ai bi vtegnilo biti dialektično za 'Ji, e, primeri bailo, laipo = belo, lepo, toraj Mita; bržkone je pa beseda kel- tiska, in se vjema sč slovansko : buda, budita Hiitte, iz slovanšč. nemšk. Bude, sanslt. b u d, tegere. Bozzo. Bozzo tudibuso, iz boccio , alveare, Bienenstock. Uže sem omenil, da so stari Venetčani marljivo gojevali bčelorejo. Iz prvega so beele svoj strd nanašale v votle pečine, v vrhunce smereh, šče le pozneje so tudi iznašli ule, vendar ti so bili prosti drevni porobi, zatoednakapoznamovanja: panj, penj, Baum — in Bienenstock, pasek a, Baum-in Bienenstock, bo rt ausgehohlter Baum, in Bienenstock, bortnik, Zeidler, polslt. in rusk. Prvlje nego so ljudje prišli do umetno narejenih ulov, spletenih iz slame, rogoževine itd., so izdolbili in izvotlili hlode dreves, in je rabili za panje. Tako so delali tudi Venetčani, kar beseda bozzo, buso pričuje. Thema b o k, iz katerega je venetskoital. bozzo, obznačuje votlino v starejslov., novoslov. boka st,**) bauchig. „Si e bozzo fatto a doghe (fassformig) chiamasi bugno“, mogoče da je to skaženi slov. panj, ali pa bunja, bunka, Wulst, tedaj štor, porob, pa- sčka, panj iz dreva. Fiorenčani panj imenujejo ar ni a, Sienezi pa copile, to je dialect. c ubil e, venetsk. coviglio. Bozzo in buso sta ostanka iz jezikov starih Venetov, ki so panje uže poznali, ker stari pisatelji poročujejo, da so bčele gor po reki Pad vozili na pašo. To, kar Italjan imenuje: gomitolo di api, Bienenknauel, klopka bčel, imenuje Venetčan: schiapo de ave. Kaj je schiapo drugega nego slov. sklap? sklapati, zusammenfugen, srbsk. sklapanje, conjunctio. *) Venetčan p spremenja v v, govoreč ava, ave = apia, apes. **) Ednak nazor v lat. alveare, Bienenstock, iz a 1 v u s, Bauch ; iz them. bok je tudi štajerskoslov. bo ca, vulva. Letopis. II. 1875 . 4 50 Schiapo se tudi rabi na primer: schiapo de piegore — sklap ovac, schiapo de osei, sklap tičev. Primeri litov. banda, Viehheerde iz band, vezati, srb. j ato, agmen, iz j enti, staronord. ridhull za vridhull, novonemšk. Rudel, goth. vrithus, Heerde, iz v ritko n, binden. Pustoto , add., voc. agr., c.ampo lasciato sodm per seminarvi 1’ anno vegnente, brughiera (Heide) terra incolta piena di pruni o d’ altre piante spontanee, tore slov. pust, pustota. Ceva. Kakor sem uže v prvej razpravi omenil, so Veneti „vaccas humilis staturae lacte abundantes“ imenovali ceve. Ako ne drži trdenje, da se mesto CEVAS ima brati GEVAS, tedaj gave, geve (prim. gove-do), in komur se druga moja razlaga ceva = sansk. g a vas, Junges, ne dopada, in kdor ni zadovoljen, da k sansk. ga v as, stavljam staroslov. kav-ka ncdhm/, Buhlin, concubina, novogx - šk. xavxa, iz slovanšč. amica, xavxog, amasius, xavxit£u, an- cilla, temu ponujam sansk. (ji v a, (jeva, traut, freundlich, gtitig, kterej besedi Fick primerja lat. civis, staro lat. ceiv-is, civi- c u s, c i v i t a s, nemik. h i v a, Angehoriger, anglosaks. h i v a n (plur.) familiares, domestici, srednjenem. hiwe, Gatte, Hausgenoss, in Knecht, bi vi s k j a, Familie, tudi birath, h e ur at h, je iz h iv-r at h, tedaj v familijo stopiti. Prvotni pomen vseh teh besed bi torej bil: traut, freundlich, in kav-ka bi bila die freundliche, traute. Ako so venetske male krave obilo mleka dale, so znale dobiti priimek keve ali če ve, die giitigen, trauten, freundlichen, familiares, amasiae, amicae, ancillae, primeri sče rusk. čivyj, freigebig, milde. Pa šče edno ponujam. Ker so te krave dosti mleka dajale, so gotovo bile močne, in tako bi vtegnilo se ceva, lteva vjemati s sansk. ga vas, Kraft, iz korenike khu — gu v sansk. stark sein, starken, fordern, niitzen*), schwellen, in iz pomena sehwellen se je razvil pomen liohl sein. Mi imamo iz te korenike gršk. xv-t>og, Gewalt, Macht, v pomenih: schwellen xv-uv , Kind tragen = schwellen machen, xv-[iat- Schwall, Woge, lat. cav-us, hohl, cav-ea, Iiohlung, cu-mulus, Haufe, Anscbwellung, litov. kiau- ras, bohl, slov. cev, tubus, Rohre. Ker so živali tudi dobivale imena po svojem glaienji in vri- šanji, kakor postavim sansk. vaga, lat. vacca, iz v a g, mugire — v agr a, mugiens, ga vas plur. boves, sansk. ga v & mi, mugio, znalo je keva — ceva tudi nastati iz ku — sansk. k a vat e *) Tudi zend. $u, sehnell sein, stark sein, niitzen, causativ. gav- aya, niitzen. 51 sonare; zato — kav-ka, čav-ka, monedula, srb. č a vrij a ti, undeutlich reden, starosl. kujati, yoyyv'Cuv\ primeri šče sansk. Samara, bos, slov. eamer, bos, iz korenike kam — 6am, v gru- nire. Tudi malorusk. čab-an, vol, zelo pozvanja na ceva. Caban pa brez dvombe stoji za čavan, i to se vjema sč sansk. gajvas, Kraft; po moči pa imajo živali tudi imena, tako sansk. balin. 1. zdravi krepki, silni, mogoči; 2. velblod; 3. bivol; 4. bik; 5. meresec. Tako tudi rusk. kaban, meresec, je isto, kar čaban, in obznačuje silno žival. Tudi luž. čivi, zdravi, krepki, vtegne pristajati k ga vas. K sansk. gi-gu, Kind, Junges, šče primeri rusk. čik-uš-ka malo jagnje, korošk. čuba za čuka, ker Ko¬ rošci k spremenjajo v h, junge Kuh, štajerskoslov. čika, čikica, mlado tele. Vendar venetska ceva, keva, najbliže stoji k sansk. gavas in geva. Vuk navaja v svojem srbsk. riječniku tudi žensko ime: Keva; staročesk. imena so: Kava, K a voj, Kavon: vse to kaže, daje thema kav slovansk. Ceva ni bilo poznameno- vanje sploh za kravo, temuč le za posebno vrsto malih krav. Kako so Venetčani kravo imenovali, ni znano, sedaj jo imenujejo lat.- italj. vaca; s to besedo poznamljajo tudi prostega neokretnega človeka; Boerio piše: „vaca“, detto per agg. a uomo vigliacco, vile, poltrone, in pristavi, da takega človeka tudi imenujejo: Crava. Sicer Boerio misli, da je crava iz cavra = capra, pa nema zato nobenega dokaza. Ker smo v besedah civeta junica, man z a, našli čiste slov. besede, zakaj bi dvomili nad besedo: crava? Ker je Columella pisal ceva s in takrat šče se je e pred e in i kot k glasil, so mogli Venetčani izgovarjati: keva. Diefen- bach primerja škipetarsko k a, krava, pa če so Škipetari nasledniki starih Illyrov, in ti oddelek pragrškega, pelasgijskega debla, tedaj ne moremo pri njih oblike k a iskati, nego: (Šov-g, (SoF-og, kakor vsi jezikoslovci dosle trdijo. Albansko k a, ako je domače, je znalo nastati iz korenike k a — ku, schreien, ki je tudi v grščini znana bila, kakor pričajo besede: mv-ay.~, šMb-tjx-, y.r t v-y.-, schreien- der Vogel, yuoxvcn, heulen. Ravno tako je ohranila litov. glagol gau-ju, gau-ti heulen, in da je glagol bil tudi v slovanšč. znan, pričuje beseda: gov-oi ,r B starosl. sonitus, strepitus; tudi v nemšč. chu-mo, Klage, gi-kewen, nennen, heissen, sansk. gav- ate, tonen, schreien. Cotonia. Uže v prvej razpravi sem omenjal, da so stari Veneti, kakor Plinij poroča zel solidago, consolida, imenovali cotonea po drugem berilu cotonia, tedaj slov. k o to n j a. Tej zeli pravijo Slovenci ga vez, in v celjski okolici sx-kot-nik. Rekel sem, da ime je menda dobila, ker polamane koti — tako imenujejo Čehi okrogle kosti — sceli, zveže. Ker ima moč potrupane kosti sceliti, jo tudi Nemec imenuje Beimvurz, Beinheil. Slovenec in Horvat tudi ude 4 * 52 — sklepe imenujeta kotrige; kotrižen, gliederig. V srbščini naj¬ demo kotulac, jugulum, Schliisselbein. Vsekakoje besedi c o to ni a, korenika kot; in ta obznačuje slov. kotati, volvere, staroslov. kotlu;, cylindrus, kotač, potač, kolo, Rad, srbsk. kotrljati, roflen, kollern, k o tur, glomus, Ki.aui, Kugelfaden, tudi Wachsstock, ko¬ tu lj a č, svitek, ein zusammengerolltes Tudi, das man aufs Iiaupt setzt, um darauf irgend ein Gefass zu tragen, koturanje, das Rollen, vo- lutio, kotrljan, Feldmannstreu, eryngium campestre, ruski: katit, walzen. Nemec zel solidago tudi imenuje Walwurz, in val v grmanščini sopet pomenja volvere, volutare, staronord. v o lr, Rundholz, anglosaks. valu, vibex, ein runder Pflock, litovsk. valu s, cylinderformig. Deblo kot v pomenu valjati se je šče v denešnji venetščini obranilo. Tako pravi Venetčan: chiapar una cota, in Boerio tol¬ mači ta rek: riscuotersi dal ubbriacatura, vor Rausch zusammenfahren, zusammenfallen, toraj tako se napiti, da se pijanec kota. Tudi slov. ljudstvo pravi: „tako smo se napili, da smo se ko tali.“ Iz istega debla in isto obznačevajoče je kotiti = valiti, briiten, srbsk. kot, Brut, ko to banj a, Hiilinerkorb, gallinarium ad ova ponenda, slov. kotiti, briiten (Murko). Poznamenovanje je vzeto od kotanja, valjanja živali po jajcih, zato se tudi reče: kokoš vali, je izvalila. V istem pomenu je tudi v venetščini beseda znana. Boerio piše: Cota, cjuella quantita d’uova, che in una volta c ova l’uc- cello o la chioccia. Tore cota, das Eier legen, werfen. Kokoši letos slabo kotijo se pravi, kedar slabo nesejo; tudi o mački in psici se reče, da koti, Nemec pravi: Junge iverfen. Mi torej imamo dovolj dokazov, da je cotonia venetska, to je slovenska beseda, ravno tako pravenetska je cota, ker gotovo so imeli uže stari Venetčani svoj izraz za kotanje; Latin ima: ova gignere, edere, parere, ponere, Italjan covare, covata, Brut iz lat. cubare, cu- batus, das Sitzen auf den Eiern. Da venetsk. Cota ni gde iz italj. covata, se prepričamo iz tega, da ital j. covare Venetčan izgovarja coar, in covata — pacoada, prav po vlastovitosti narečja venetskega, katero glasnik v pred dvema vokaloma izpe- buje, na primer p a o n e za pa v o ne, in glasnik t v d spremenja, dogado, ducatus itd. Uže Plinij je poznal moč gaveza pisaje (H. N. 27, 7.) „Lu- xatis (verrenkt) imponitur — ossibus quoque fractis medetur — zato se veli česk. kostival — in sLvalnik, kar isto obznačuje, kakor slov. s % k o t n i k, ker valjati, valiti in kotati imata ednalce pomene: ivickeln, iviilzen, ivalken, winden, drehen, ringeln, primeri sansk. valli — v ali-ari, Schlingpflanze. V češčini je tudi v besedi kot zapopaden pomen cyiindricus, ker po Jung- manu kot obznačuje: vysedla a kulata kost. Srb, kakor je uže omenjeno bilo, imenuje Schliisselbein an der Kehle — jugulum, 53 k o t o 1 a c, ker pri požiranji pomaga jedi kot ati u žrelo, lat. ju¬ gu 1 u m od j u g u 1 o r, vviirgcn = drehen. Dragega tudi ne more pomeniti nemšk. Walwurz, germ.: v a 1 -1, walken, walzen = wickeln, drehen, goth. valv-jan, idem, litovsk. velu, vel-ti, vvickeln, gršk. ki-v-m, vvinde, walze, lat. vellere in volvere. Slovensko ga-vez stark bindend; ga se predstavlja za poznamenovanje ve¬ likosti, moči, primeri: vran i ga-vran. Cataradegki, garoso, litigoso, litovsk. katilinti, plaudern, staronord. h a d h, Gesclrvvatzigkeit, sansk. katthate, vici Larm machen. Drugi del besede deghi pa se vjema s slov. d c ga ti zanken. *) Asici, Asiao, che in antico trova si scritto: Azio, pešce di mare, cono- sciutissimo del genere degli Squali, detti cani di mari, chiamato da Lineeo Squalus achantias. Fu detto a si a, perche s’usa venderle scorticato. A s i a r, scorticare, ammanare, preparare; v staroslov. nahajamo: azno, cOrium decorticatum, venetsk. asi ar, paobznačuje: schin- den, schalen, Haut abziehen, slovensk. na Koroškem: a z i, n, sti- mulus, železna špica, s katero lene vole zbadajo in v beg priga¬ njajo, staroslov. azva, incisio, tedaj azno, coriura decorticatum, iz korenike a g — a z, scbinden, scbalen, kakor dčgac;, digog, deopa, Haut, Fell, iz Siga, derem, schinden, staronord. skinn za skind, Haut, Fell, in scintan, schinden. Smogie, za smoglie, smolje, rannata, schmutzige Lauge, acqua tratta dala conca (Waschltessel) piena di panni succidi, hrv. smol, fuscus, zato tudi venetsk. smolachia, donna smolachiada, che negli abiti usa soverchia negligenza, s mol a ca, schmieriges, schmutziges Weib, tudi smola, Pech, izvirno pomenja Schmer, Schmier, sem spada tudi srbsk. smoljo, demisso našo, komu izpod nosa visi — smola, Schmutz, Schmier. Tadiente , tenente, appiccicoso, haltend, angeheftet, angehangt, primeri srbsk. tae-ka, Stiitze, fulcrum, statumcn; sorodno je gršk. tacam za tay-im, ordnen, litov. causat. taik-yti, fiigen, sem spada tudi ve¬ netsk. t a c h i r crescere, vegetare, slov. tekniti, prosperare starosl. tik-ati, \veben = ordnen, fiigen, zato: dober tek! = Gutes Gedeihen! *) Menda iz katilinti, ime C a t i 1 i n a ? 54 Teta, mamella, poppa, rusk. ti tki, idem. Pelatier, p e 1 a t i r, kožar, coriarius, 3icer tudi lat. p e 11 - i s, gršk. nilla, Haut. iitov. metath. plene, Haut, goth. fi 1 la., nemšk. Fell, pa tudi slov. pel-en-ica, (Janežič) Darmhaut, Darmfell, tore zna, ker je pra- sorodno, tudi pravenetsko biti, primeri srb. pelen-gače, lederne Hosen, pelene, Windeln, proprie: Felle, venetsk. pelume, Flaum- federn, Milchbart, srb. peleš, Haar, perčin, Haarzopf, venetsk. pelar, die Flaumfedern rupfen, spiumare. Sbisči, stolido, scioceo, rusk. dial. byzun, insipiens, bezumen (Gilferding o srodstve ete. pag. 249) slov. bezjak, Tolpel (Murko.) Sbianzo, iz s b 1 a n d i o, spada k staroslov. b 1 § d aver sbianzo, pomenja : vider schiancio, etwas scbief sehen, schrag sehen, beurtheilen, staro¬ slov. bledq, deliro, erro, sblq-d% sbl^-dq, idem. Smozzegar, iz smocciacar, smuceiacar, non proferir parole articolamente, slov. muckati, mueljati, zmucljati, idem, sansk. muč, govo¬ riti, zato m u k b a, os, der Mund, venet, m u s a, ker venetšč. c spre- menja v s, primeri b u s a, foramen, za b u k a, starosl. bok, foramen. Snasar, farsi deridere, burlare, menda znašati,, „kaj vse znaša“! se pravi o človeku, ki šalo dela, burke uganja, primeri štajerskonem. „er macht seine S eh nas e n“, — Scherze, Possen. Baise, fauci del pešce, branchie, Fiscbkiemen, dalje: „quella porzione de čarne, che nel taglioresta attaccatta alla lingua de’ manzi.“ Baise stoji za badise, kakor bail za badile. Ker beseda obznačuje grlo, žrelo, golt, moramo iskati thema, ki bi bil primeren za to poznamovanje, in mi uže v venetščini najdemo: badial, star a bada, Maul aufsperren. Za razlago besede pa nam more le edino služiti sansk. badhas, Tiefe, Schlucht, Schlund, gršk. fiaitos, Tiefe, flatf-vrog, Grube, slov. bed-en-ica, jama, kder se repa po zimi hrani, beden, votlina, luknja v drevesu, srb. badanj canalis, 55 šupla ali votla klada, badnjara, mlin, na kterega kolo voda skoz badanj teče; rnsk. badj a, Wassergraben ; korenika bad pomenja kopati, litovsk. b e d n, grabe, staroslov. b o d %, lat. fodio — odkoder fossa, Grube. Baise v drugem pomenu je torej Schlund-Rachen- tleisch. Sem spada srb. beden in bedem, Festungsgraben, dalje poljsk. badač, forschen, proprie griibeln, venetsk. badar, attendere, in sbadagiar, aprir la bocca, Maul aufsperren, zijati, zehati, gahnen. Sbadagio se rabi tudi v pomenu sbarra, Schlagbaum, ali gotovo izvirno obznačuje jamo, ki se pod zagrajo izkopa, tedaj tukaj je šče pomen globočine, jame vidljiv, sbadagio v pomenu frenella, Maulkorb, je pa poznamovan po badi, bedi, bednu, ustih konja. Pagio — Pageto, Page: Kam bomo djali to besedo? Pagio, Edelknabe, tedaj mal, mlad fantič, slov. pa pažek, Zwerg! (Janežič s., v.) V be¬ sedi pagio — pažek torej tiči pomen male osebe. Češčina ima paže, brachium, tore pagio — pažek der Armige — ali Kurz- armige? Jaz mislim, da se vse te besede imajo izpeljevati iz ko¬ renike pag, fiigen, festhalten, verbinden; zato česk. paže tudi v pomenu: štolo, der Nebenspross am Stamme oder der Pflanze, srb. pazia, pa z jak, pitomo zelje, ki ima listje, kakor pri blitvi (rothe Riibe) runi. Iz pag je tudi staroslov. paz-uha, dorsum, sinus, axilla in pinna, Flossfeder*). dalje česk. paz-our, poljsk. paz-or, Kralle, proprie das sich fest haltende, fugende, p a ž - n o h t, ungula, Klaue, proprie pangens ungulam, po tem paz-duh, pangens bra- cbium **), sansk. d o s, brachium, slov., hrv. pa ž-iti, das Haus mit Moos, Farrenkraut etc. verstopfen, tedaj zusammenfiigen, staro- siov. pažište, cespes, tedaj das Verbundene, Zusammengefiigte, rusk. pazi, die Fuge, srednjenem. fouge, novonemšk. Fuge, goth. ga - feb - aba, fiiglich, lat. pango, pe-pig-i, dalj#pig- nus, com-pages, pro-pag-are, pagus, Gau, Dorf, proprie das Gefiige, gršk. 7zrjy-fia, Gefugtes, nay-r n Schlinge, a^-oc, fest gefiigt, verbunden. Nekteri paggio, le page, izvajajo iz gršk. naidiov, puer, ali tedaj bi se nam venetskoitalske oblike morale pokazati v paiggio — paizo; menda v besedi pagio — pa¬ žek je zapopaden pomen at]y6g, ein fester, gedrungener Knabe, in ker so magaši (Zvverge) sploh trščati, je obviknolo poznameno- vanje pažek — Zwerg. Jaz sem samo besedo tukaj postavil, da mi je bila priložnost pokazati, ka tudi slovanšč. pozna koreniko *) P a z u h a, Flossfeder po istem nazoru, kakor lat. ala, axilla, Fliigel iu Aehsel. **) Isti nazori vladajo v lat. ar mu s, Schulter, Oberarm, gršk. uihi/k, Gelenk, Schulter, iz korenike a r, ftigen, lat. artire, artare, fest einfiigeu, ruek. ar t čl j, družina, občestvo = pagus, das Gefiige, pag — pangere; za svojo razlago besede pageto, paggio pa se ne kapriciram. Ciesano. Boerio (str. 170-171 subvoce: cigno) piše, da venetski lovci lesnega laboda imenujejo: Ciesano, „il selvatico cigno chiamato da nostri cacciatori Ciesano, e da Linee: anas cygnus“. Ta beseda se vjema s rusko: cčje3eHI>, selezen, Enterich. Glasnik l venetščina vokalizuje, primeri: peata, za plata, fiore iz flore, tako tudi siesen, siesan iz selezen. Sicer nahajamo v venetski besedi: ciesan mesto: siesan, a Venetčan rad glasnik s na početku spremenja v c, zato govori: 6'isarin in sisalin, cisila*) in sisila, cigno za segno, signum, primeri slov. smreka in cmereka mesesenj in mecesenj, cvreti in svretj, cmola in smola, tudi nemški jezik s spremenja v z, tako iz »Selnice — Zelnitz, v Selcah — Zeltschach, Sura, Ze ier, Šumik, Zeiring, iz „suhi dol" — Zauchen- thal i. t. d. Uže Servij (ad Aeneid. XI., 457) pripoveda, da „Padusa, pars Padi plena est cygnorum“, in Claudian (in epistola ad Sevenam) poje o reki Padu: „oloriferi ab amne Padi." — Ciesan skaženo iz: selezen**) je tore gotovo ostanek iz jezika starih Venetov. Ne sme nas motiti, ako selezen v ruščini obznačuje recaka in v venetšč. laboda, take prikazni najdemo celo v slovanskih narečjih, da edno isto poznamenovanje ravno ne izraža iste živali, nego večkrat žival istega roda, tako postavim ime: vypl, obznačuje: larus, noctua, in graculus, lužičkosrbsk: pata, kurica, crkvenoslov.: p a tka, reca, ruski: klop, Wanze, slov. klop.: Zecke, crkvenoslov. (starobolg.) j aster, lacerta, Eidechse, gorenjelužičko ješ čer, Otter, srb. prpolj, Wegschnecke venet, parpagia, Motte. Selezen bi se menda tolmačit dalo iz sansk.: salaižan, der Wasserbewohner, Wasser — Seegeborne. Ednake nazore najdeš v sansk. džalapad, anser, proprie in aqua pedem habens, varča, anser, proprie in aquam currens. ***) Biada. Biada obznačuje Italjanu: setva, Saat, vjema se slov.: BJiaia, primeri: v 1 a t, arista, korenika: v r d h , crescere, vjema *) Posebno v tujih imenih venetski jezik s na početku spremenja v c, primeri: cismatico = schismaticus, cisma = scisma, nasproti pa c zopet zmenja z s, na primer : eesera, za eecera, cieera, eiček (grah.) **) Glasnik l venetšč. vokalizuje, primeri: avearo = alveare, Bienenstock. ***) Primeri anglosaks. seolh, staron. selah, Seethier, Seehund, izsal plavati, gršk, oihaftos Knorpelfisch. 57 se dalje z gršk. / Ibiatr;, Trieb, Keirn, Wachsthum, Zweig, primeri šče staronord. blad, Frucht, menda iz tega franc, bi e, Getreide, v juridičnih latinskih spisih srednjega veka: b 1 a d a, Getreide. Bavca. Diez bar ca izpeluje iz gršk. flagtg, Nachen, a ta je po He¬ rodotu egiptska beseda, koptiški: bari, ki pa po Meieru (Hebr. W. pag. 733) iz semitskega jezika izhaja. Tudi staronord. bar kr, navis nomen. Astor. Diez astor franc. 1’ autour, izvaja iz aeeeptor, ,,wobei indess die Laute gleiehfalls nicht ungestort sind“, opazuje Hehn (Hausthiere, pag. 526). Latinsk pt navadno se v italj. spremeni v zz tako: cazzare, iz captare, nezzo, nezza, iz n ep ti s, tudi se lat. aeeeptor v italj. obliki glasi accettatore, acceptare pa accettare, tore primera besede astor, astur, provencal. auštor, ostor z aeeeptor ne drži, in pravilniše je astor, astur stavljati k slov. aster, prejotov. j as ter. Četo, eondizione, ordine, qualita, grado, e dicesi di persone e famiglie, Rang, Stand, Ehre, Wurde, Ansehen. V sansk. najdemo čit- eet-ati, beachten, erscheinen, gelten, glanzen, ketu, Glanz, Er- scheinung, Gestalt, Erkennungszeiehen (Feldzeichen, Banner) v goth. haidu-s, Art und Weise, staronord. heid-r, Ehre, Stand, Wiirde, anglosaks.: had, Rang, Stand, Ehre, Wiirde. Fick primerja mutato k in t gršk. tim — rf- jro, schatzen, ehren, ■n-pi/, Schatzung, Ehre, zaradi prelaza glasnika k v t primeri sansk. kis = tis—tl, lat. q'uis. Prvotnejša oblika je ki-či, rvahrnehmen, apa-ei, respectieren, apa-čita, geehrt, iz te je staroslov. UBCTB, veneratio = sansk. čitti, veneratio, honor, signum, pietas, dalje ce na, Werth, Preis, či-nB, ordo, agmen, grex. Z dalnjim determinativnim suffixom staroslov. čitq, či-s-ti, numerare, legere, auserlesen = herausziihlen, dalje čisti, colere, slov. čislati, ehren, schatzen, beachten. H koreniki čit — čet stoji četa, ordo, numerus, cohors, če tani j e, comparatio, ČBtBCB, leetor, ČBTB, numerus, prvotni pomen korenik či — čit — čet je tore numerare, colligere, legere; pomeni: colere, beachten, gelten, glanzen, erscheinen so uže drugotni. Po bistroumnem Ficku se s temi korenikami vjemajo lat. quae-so, quae-ro, litovščina ima s-kait-yti, zahlen, lesen, s-kait-lu s, Zahl, latvijšč. Skitu, škist, dafiirhalten. Venetsko četo tore stoji na slovanski glasniski stopnji, in tudi obliki = UBTB. Iz tega debla je tudi če tast, „ludi c e- 58 tasti" (glej o teh igrah dalje zadej v članku: Antenor vodja pa- flagonskih Venetov) ; te igre so tore bile uspomene na ono dobo, ko so se Veneti v čete — agmina, cohortes, ordines — zbirali, ko so se četali — jungebantur (primeri starosl. četati se, jungi, in četi ti se, «p/, ordnen, zusammenbinden) — uredovali, bodi-si za vojsko trojansko, ali za preseljevanje iz domovine. Ad- jektiv če ta st obznačuje položaj, ustroj — primeri bedast stu- pidus, las a st, haarig, rus a st, bartig; ludi cetasti, četaste igre, tore tudi zna obznačevati die schaarigen Kampfspiele, igre v četah, ali pa igre, v kterih so se igrači čredili — četili, četali. Filiasi (memorie storiche de Veneti III. 140) popisuje te igre tako-le: Celebravansi fuori delle mura con corse, lotte, stide di canto e suono e sfide pure di versi. Vi erano anche le corse de’ cocchj, e tant’ altre cose che facevansi oltre ogni credere dispendiosi, e magnifici, e insieme celebri e religiosi. II vincitore šaliva su di un carro trionfale tirato da cavalli bianchi, e coli apparato piu pomposo. — — Con sceniche rappresentazioni e 1’ origine de’ Veneti, e le an- tiche avventure de loro Eroi dovean celebrare in tali giuochi. Vi accoreva la folla da’ luoghi piu lontani" etc. Te igre so se šče ohranile noter do srednjega veka pri Patavčanih, kakor Pignoria (Origin. di Padov. Tom. II.) piše. Maffei (Veron, illust. Panvin. Oper.) poročajo, da so te igre v četah — „ludi cetasti" — tudi pri Rimljanih našli dopadenje, in edna četa se je velela ve¬ neta. Kočijaši so bili zelenkasto oblečeni, in sedaj zapopadamo, kaj obznačuje Plinijevo poznamenovanje: „f'actio prasina", to je bila četa, ki je imela oblačila p ras o ve barve. Beseda pr as (porrum, Lauch) se najde v staroslov. in gršč. notmov ; čigava je? — naj odločijo naturobistoriki. Uže na drugem mestu sem rekel, da so rimski pisatelji z besedo „venetus“ tudi izražali pomen: viridis, meergriin, lauchgriin. Stari Venetčani šotore zeleno barvo v oblačilih posebno ljubili. Venetsko besedo četo iz lat. coetus, ne moremo izpeljevati, ker po občnem mnenji je to starolat. oblika in se ima iz coeo razlagat', zato tudi izraža pomene: Zusammen- treffen, Zusammenkunft, „eos primo coetu vicimus", Versammlung, Kreis, „hominum, ludorum coetus", Vereinigung, Verbindung, tedaj čisto različno od venetsk. četo, ordine, grado, qualita, condizione. Pri starih Slovanih so se te igre velele trizne, in sodniki iger: triznodavci, igralci pa tr iz niči. Pri severnih Slovanih pa se najdejo harci, Kampfspiele zu Pferde, in pri Slovencih medji- murskih, zagorskih Hrvatih, in sosednih štirskih Slovencih se reče o kobili, kise goni: kobila se h ar c uje, tore harc ni tuja beseda, kakor se od nekaterih jezikoslovcev trdi. Pataca, plettro, primeri srb. patiti, ziehen, tedaj pataca orodje, ki se vlači po strunah, primeri tudi srbsk. patalica, deščica. 59 Tumbe, Filiasi piše: (Memorie storiche III, 328) „Col primo nome (Tumbe) i padri nostri chiamarono le paludi piu alte e eretose, ad anche i dossi arinosi, dove rarissime volte šaliva la marea, benche nell mezzo della laguna situati.“ Ker Venetčan glasnik p rad spremenja v b, so tumbe — tumpe, litovsk. tempiu, tem p ti, spannen, dehnen, recken, staroslov. ti m p a, Sehne am Korper, tamp, tomp, tump, obtusus, crassus, tore die gespannte, sich hinstreckende Erdlage, Slovenci pravijo takej višini: tumpel. Iz venetščine je prišla v latinščino krščanskih pesnikov ta beseda, pri katerih tumba pomenja: Grabhiigel, v cerkveni latinščini je tumba, Katafalk. „Paludi di gramigne acquatice vestite" so stari Venetčani, kakor isti Filiasi piše, imenovali: Bar en e; bara pa v vseh slo¬ vanskih jezicih obznačuje močvirno. Tudi starim slovanskim Pa- nonom je bila ta beseda znana, ker Plinij kraj med Savo in Odro ležeči imenuje: Metubaris, to je Medjubare, in res je šče dandenešnji ta okolica nad Siskom v medrečji Odre in Save moč¬ virnata. V staronord. nahajamo thamb, Anspannung, thambar, etwas Aufgeblasenes, Gespanntes, dicker Bauch. Drugi indogerm. jeziki niso ohranili te besede. V srbšč. šče nahajamo: tumba, Fass, wenn es aufrecht steht, tumbati, umdrehen, hinstrecken, tore zopet pomen peniania, vzviševanja itd. Dane, chiamansi que’ montieelli di sabbia, che restano quasi sempre sco- perti dali’ acqua. Ta beseda je tudi znana ob primorji baltiškega morja: die Dunen, angetragener Sand am Meeresufer, ali ker te besede ne pozna stara nemščina v tem pomenu, temuč le v po¬ menu: Flaumfeder, je gotovo ostanek iz jezika polabskih Slovanov, ki so nekdaj tam prebivali. Korenika, d h u, d h u n a t i obznačuje anblasen, anhauchen, anfachen, heftig bewegen, schiitteln, stiirmen, sansk.: d h u n a t i, gršk. O v-m, anfachen, rasch hin und her bewegen, lat. fio v sub-fio, sub-fi-mex, goth. dau-n-is, Dunst, starogorenje- nemšk. tun-ist, Dunst, Sturm, staronord. dy-ja, bewegen, schut- teln, staronord. dunn, Flaumfeder, litov. duje, Flaumfeder, duja. Staub. slov. duti, blasen; srb. in slov. dun-oti, blasen dun ja, cul- cita plumea, dunjac, mali cydonii genus, Quitte, starosl. dynia, cocurbita ruski: du-l-j a, Quitte, tedaj naduti sad; tore dovolj dokazov, daje korenika du tudi slovanska, in lehko st varila pomene nadutega peska, des vom Seesturme zusammengeblasenen Sandes, kar tudi pri¬ čuje litovsk. duja, prah. Da so Venetčani prvlje, nego so nemški Gothi in pozneje Longobardi rogovilili v tej pokrajini, imeli pozname- no vanj e za napihani pesek, je gotovo. Ker so na take višine stari Slovani 60 stavili svoje vare (Burgen), so to ime pristavljali svojim gradom, zato Borodyn, Varadyn, Petrov Varadyn. Var je slo¬ vanska beseda iz korenike var, schliessen, vora, saepimentum, toraj Varadyn, ein geschlossener Htigcl, zagrajen brežuljak; pri¬ meri Belovar = Beligrad. Čuda, da besede duna staronord., starogo- renjenem. in frižčina ne poznajo, samo anglosak. jo je ohranila v pomenu: Sandhiigel am Seegestade, pač pa keltščina. Pilar, spogliar il guseio e mondar il riso, il miglio, 1’ orzo o altra sirail biada, slov. puliti proso, Janežič ima puljiti, ausreissen, ausrupfen, italj. pilucare, abbeeren, iz tega franc, e p lu eh er, ausklauben, ako ne iz germ. pflucken. Procoio, Pferch, kraj, kamor se več živine stlači, nemšk. Pferch, primeri lat. farcio, odkoder farci me n, gršk. cpndy-rvi/,i, schliesse ein, mache fest, , begiittert. Grščina in lat. niste nič ohranile iz korenike bhag, tudi ne keltšč., germanščina pa v besedi: and-baht-ja, Dienst, baht-as, Diener, Ergebener, proprie Zugetheilter; iz and- bahtja je novonemšk. Amt, Beamter, sansk. bhag, zutheilen. Iz te korenike je tudi slov. Bog, tedaj Zutheiler, Brodherr. Branca, la quantita di materia, quanta si puo tenere e stringere in una mano, tore iz starostov. berq, brati, capere, fassen, branca, die Fassung, branca, v jeziku Ikalcev, fascio di un certo nu- mero di fili, primeri srbski brani c a, das nicht abgeschiittelte, sondern mit Handen aufgefasste Obst; iz branca je glagol bran¬ ca r, prendercon violenza, tedaj sopet pomen branja, der Fassung; Brancin, riba, ker rada druge bere, zato jo Plini j uže imenuje: lupus; b r a n c o *), rebbio, una delle punte della forca, Gabelzacke, toda: das fassende. Indogerm. korenika bhar znači v sansk. tragen, fiihren, fahren, med. halten, fassen, zato sansk. bhar-iša, raublustig, sansk. bhar ti, Dieb, proprie capiens, gršk. lat. fur, idem; grekoitalšč. zopet strogo ima glasnik/, goth. bairan, tragen. Branca tudi Klaue, Kralle, tore capiens, b r a n c o, Heerde, Menge, torej nabrana živad, primeri starosl. brati, colligere. Ču¬ dovito je, da so Italjani poznamenovanja za kremplje iz slovanščine in nemščine sprejeli, nemško je: sgrafar, stracciar la pelle colle unghie, sgrinfa, sgranfia, granfia, zampa davanti colle unghie, sam Boerio pravi „dal tedesco greifen, grifagno, rapace. Iz venetič. je nemško Pranke, die Adler-pranke, to je krempelj Kralle; bral sem jo v starih heraldičnih pismih. *) Tudi slov. brana, Egge, gornje-Iuž. bron, Waffe, sem spada, vendar tudi se lehko branca, ungue, b r a n c o, rebbio, izpelujejo iz b b a r, schneiden, bohren, lat. forare, fri-are, zerreiben, anglosak. briv, staro- nemšk. pri, p r i o, brio, novonemšk. B r e i, proprie das zerriebene; gršk. iprepos — das Aufreissen, der Spalt, odkod slov. : b r i t - v a, Scheermesser, venetsk. britolin, britola, cottellino temperino, Federmesser. Bran c o v po¬ menu grex, pa bi bilo: Klauentbiere. 03 Lizza, iz liccia, Schleife, specie di barella peruso di tirar da un luogo ali’ altro, menda iz rikh, sansk. reissen, furchen, litov. rek-ti, einen Acker zum ersten Mal pflugen, Furchen ziehen. Chiompo, monco, cionco, verstiirnmelt, razve srh. ki o m pav, primeri litov. ki um bas, hinkend, latv. ki i bas, lahm, sansk. kliba, ver- stiimmelt. Čopa, nuca, Nacken, prim. litov. kup-ra, Genick, gršk. y.vcpog, Buckel, zend.kaofa, Buckel, slov.kupi, anglosax. kop, nernšk. khfo, Haufen. Van ga, Spaten, Grabscheit; k tej besedi šče prideni litov. vaga, Furche, gršk. Fafij, Bruch, ayvvfu, breche, za Fay — staron. vekki, Reil, slav. permutato v cum m, manga, eiserne Stange, um die Erde aufzulockern. Erto, lioch, razve lat. altu s in slov. rt, Spitze, prideni šče zend. e reta, hoch. Matizzar. Prideni šče gršk. uoOog, Getiimmel, in litov. me n ture, Dr eh h o lz, sansk. m at h, drehen. Giada , Enoten, nocchio, iz glada, in to iz prvotnega gr at a, sansk. gr ant h, ltniipfen, gr at it ha, geknotet. Bogia , carnefice, pomenja prvotno: der fesselnde, bindende, iz staroslov. bugti, armilla, torques, iz bogia je ital. boia, in tudi lat. boi a e, Fesseln, Bande so iz venetsk. bugie, bogie, kakor troia iz trogia, sansk. bhoga, Windung, Ring, staronord. baugr, Ring, slov. pognuti, goth. biugan. *) *) Sorodno je sansk. blrudž, biegcn, gršk. cpevjco, ausbiegen, = fliehen, lat. fuga, fugio, litovsk. bug-ti, bauginti sicb erschrecken, acheuchen, venetsk. b o g h e, Spannketten. 64 Regata. Komur se razlaga te besede iz raga, ruga, ryga, salarium sansk. argha, Verdienst, Lohn, litov. alga, Lohn, staroslov. ružiti, salarium pendere, ruž-lo, depositum, armenski aspir. h-arg, h-argel, preisen, schtitzen,— toda regata, Preisfahren, Preiswettfahren, ne dozdeva naravna, temu šče predložimo drugo tudi naravno, in sicer koreniko ragli, sansk. ragh, rangliate, rennen, eilen, sprmgen, iiberspringen, katera je v prvotni obliki, in mi smo jo uže pri razlagi besede Languro, leg uro, Eidechse, našli in rekli, da se z njo vjemajo slov. langati, rusk. JiaraT, Mra, .nara, Jiar-Sma, Frosch. Poglejmo si jo bolje. V sansk. šče nahajamo: ranih, ram h ati za ramgh, ramgh a ti, rennen, rinnen, intens. part. rarah-ana, eilig, ranghas, ramhas in rahas zaraghas, Schnelligkeit, Eile, raghu, rennend, dahinscliiessend, leiclit, wandelbar, superlat. 1 a g i š t h a, rasch, schneil, lei cht, 1 a gh a y a , erleichtern. Zravenoblilca je sansk. ar g h heftig bewegen, beben, s ktero se vjema gršk.: oq%o — QX^h oq%&sxcu, sich heftig bewegen, pri starih Longobardih ar ga, Feigling, proprie der Bebende, Zitternde, nemšk. ar g pa uže v pomenu: hudoben, menda slov. ar ga, Maulheld, bolje sem spada, nego k argha, pretium. Grščina je ohranila ž-hxx-vg f — raghu, leicht, klein superl. h-lay-imoQ, ilaaamv za i-/.u'/jorr. Latinščina ima leviš za: legv-is, levior, levare, za leg var e, leicht machen, ital. leggiere, leicht, leggerezza, Leichtigkeit. Poglejmo v nemščino. Tukaj najdemo staron. 1 ing-is o, das Gelingen, prosperitas, ling-en, anglosaks. lung-re, rasch. V keltščini in sicer v irščini, 1 ing-im, salio. Litovščina ima leng-vas, leicht, pa-lengv-inti, er¬ leichtern. Slovanščina in sicer rušč. JOirat — jlAraT, ali pa JIAiaT, hiipfen, springen, mit den Plinterfiissen ausschlagen, toraj v istem pomenu, v katerem sansk. — rang h — langh, slov. langat wackelnd = hiipfend gehen. Primeri šče rusk. laznut, davonrennen. Dalje v slabi obliki staroslov. JlBrMB, leviš, atrOTa levitas, jIM-OCTL, idem, JtB3-a, prosperitas, srb. lagan, leicht. Begata (zaradi suff. primeri lopata) bi tore bila legata, JIBraTa das Rennen, Eilen, leichte, schnelle, rasche Fahren. Iz istega debla zna tudi biti ragazzo, regazzo, Knabe, ragazza, regazza, Madchen, in obznačevati, lehki — lehka, brza, brhka, skakajoča, die leichte, rasche, laufende, rennende analogično sansk. čari, junge Frau, čari-ka, Dienerin, zend. čaraiti, Madchen. gršk. y.a>Q-og, y.ovQ-og, Diener, Jiingling, zooa, yovna, junges Madchen, -/ovorjt — Jiingling, ■/.OQamov, Miigdlein, lat. G5 c a 1 - o, Trossbube, goth. s - k a 1 k - s iz čžrak-as, novon. S chalk, slov. cura in čura, Madchen, proprie currens, primeri na enačili nazorih slonečo staronemšk. dregil = thrael zathragel, fa- mulus iz goth. thragjan currere, dalje italj. g ar zon, Knabe, Jiingling, Diener, franc, garqon, iz korenike k ar d, k rad, k ur d, sclnvingen, springen sansk. kur d ati, springen, gršk. y.QKda. co, schivingen, goth. halt-s, hinkend, lat. c ar do, Angel proprie Umschvvung, staronem. s c er do, Angel, scherzen, springen, pa ne iz carduus Kratzdiestel, in g a r c o n ni Strunk, Stengel, kakor Diez misli. Litovšč, ima metath. obliko skland- yti, schiveben, schwanken. Ker iz korenike ragh — rangh — lagh — langjh, je slo- vanščina obranila več besed, je tudi mogoče, da je nekdaj kakor venetščina tudi poznala besedi regač, regačav pomenih fant, dekle. Besede se zgubljajo, ali pa se le v ednem ali drugem indo- germanskem jeziku ohranijo, tako lat. pusus, pusa, pusio, p u s i o 1 a, Knabe, Madchen, pozna latvijščina puis-is, puis-en-s, Knabe, Junge, in pa korotansko narečje, puža, Madchen, na Stirskem po edinem Pohorji puža, Madchen. Venetskoit. p ut a, p uta na*) puella in obscoeno sensu, lat. pri Festu p ut us, puer in obscoeno sensu, Schandbube, hrv. puca iz HOyTli;a, p ut ca, (kakor kača, iz Kaiffla dimin. od kad) je se v prvotnem pomenu besede puta, Hode, le ohranilo v litpslovanščini, litovslc. paut-as, (v gunirani obliki), Hode, slov. kraj Ščavnice putavec, der Stier, oder Mann, der grosse Hoden hat. Putana in putca je torej dekle, ki pute ljubi, hodenfreundlich. Sansk. p h ta, pullus, ca- tullus, ne spada sem, kakor Bopp in Fick mislita, tudi pullus ni iz p u til 1 us, nego spada h gršk. ncSlo-g nem. Fohlen, Ftillen iz them. pala. Pota bržkone iz p&, nutrire. K lat. p ut a m en, Schale, Hiilse, in putillus, pellis, qua tegitur glans membri virilis, šče primeri slov. znano kraj Mure in Ščavnice — : p uta n, Kropfsack, Kropfbeutel bei Gefliigelthieren, besonders beim indischen IJahn, menda iz korenike put sansk. amplecti, conjungere, ligare ali putt, vacuum esse. Srbsko pu¬ liti, koješta govoriti, pa se vjema s sansk. put, locpii; **) srb. putina, Scherz, Tandelei. Venetščina ima puta, femina nubile, giovane da marito, putana, meretrice, putanazza, idem, puta- n e 1 a, meretricola, putanezzo, meretricio, p u t a n a r, meretri- *) V lat. srednjega veka puta, Schaingiied des Menschen (Scaliger) P U t a g i u m, Hurerei, p u t i 11 a , pars pudendi muliebris, (Horat.) p u- tillus, pellis ea, qua glans membri virilis tegitur, primeri putamen, Schale, Hiilse. **) P u t v sansk. tudi 1 u c e r e, primeri srbsk. putalj, putonog, konj, ki ima liso (licbten Fleck) na nogi. Letopis. U. 1875. 5 66 čare, putazza, filia ben cresciuta, pute 1 o, *) fanciullo d’ eta fra 1’ infanzia e 1’ adolescenza, p u t i n a de 1’ oehio, Augennetz, pannicolo, che circonda 1’ umor ostreo del occhio. Sorodno je staro- nord. fudh, cunnus, novonemšk. futt, fott v besedi Hundsfott cunmis canis. Tukaj sopet pridemo na pomene putamen, pu- tillus, putan, tedaj enako coglione, lat. culeus, ruski kul j, Sack, škand. kul, Sack. Primeri enake nazore: lat. scortum, Fell, Haut, Schleppsaok, unzuchtiger Balg, Hure. Ednako lit. er geli s latv. er zeli s, Hengst, slov. er g ol ia, Gestiitt, ergolan, Huren- kerl, zend. erezi, Hode, Hodensack, gršk. opjjos, /tovorj^og, Hode. Ruga , Strasse, Gasse, zato v Benetkih ulice: Ruga dei bresi, Ruga dei specieri; itd. franc, iz romanšč. rue. Ruga bržkone stoji za rova — ruva, Graben, ker venetšč. glasnik v rada spremenja v g in govori se : ugola za urola, seryente ža seroente itd., ali pa iz rug, brechen, zerbrechen, litov. lužiš, Brneli. Pinco, bastimento de piane molto appianate, vtegne biti gršk. mva^, genet. nha-/.og, Balkon, Brett, sansk. pinalca, Stock, Keule, vendar tudi slovanšč. pozna ULllb truncus. Latinšč. in nemšd. ne. poznate te besede. Algvaro, solco, primeri sansk. ardžate, recken, strecken, gršk. 6(>eya>, litov. raž-yti za ai ž-yti, sansk. a r d ž u g a, gerader Weg; tedaj a 1 g v a r, — argvar, das sich gerade hin streckende. Slapa, cianciona, Plauscherei, slov. žlapati, idem, slapar, pappare, slov. po-žlepnoti, verschlucken, slepar, colafizzare, sl epe ta, ceffatella, Maulscbelle, slov. žlepnica, žlepetalo, Plappermaul. Ta beseda je sorodna s sansk. džalpati, murren, reden, staro- nord. klifa, schallen, novonemšk. ki iiffen, litovsk. žlep-tereti, murmelnd reden. Latinščina in grščina ne poznate te besede. Venetsk. ceffatella je iz klefotalo, klofuta, Ohrfeige, in spada k nemšk. klaffen. *) Enako slov. jajčavec, mošnjavec, mlad, bister, prevzeten fant, coglione. 67 Gradada , scalinada, Treppe, Stufe, sicer lehko iz lat. gr ado — gradi or, vendar tudi slov. pozna v močni obliki: gred^ —gresti, schreiten, gotli. gridis, Sehritt, Stufe, sansk. gardhyati, ausgreifen, streben, gierig sein, grd.hnu— hastig, gierig, grdhya, Gier, slov. gladi, iz gradi, Hunger, žlld-aja, begehren, srbsk. žudim, idem. Ker v besedi gladi imamo slabo metath. obliko za gradi, je vtegnilo tudi znano biti gradi v pomenu, Sehritt, Stufe, in staroslavno mesto starih Venetov G rad o ime dobiti po stopnicah, po katerih se je v nje prišlo, dasiravno nam tudi ime slov. gradi, Mauer, Hiirde, Stadt, Haus, daja naravno razlago, primeri zend. geredha, Hohle, litov. garda-s, Hiirde, slov. ogradi ca, Schafpferch, slov. graditi, umhegen, von Zauneo, gradnjak, eine Eichengattuog, deren Ziveige und Holz vorziiglich zu Zaunpfahlen und Zaunwieden geeignet sind. Venetčan mesto Grado imenuje G r a o in Gradčana — Graesan, abitante di Grado. Glasnik d izpahne venetsko narečje, zato P a o in, iz tega Po — P a d o — P a d u s, ime reke. Iz grand — menda tudi slov. greda, Gartenbeet po podobi, ki jo slogi imajo stopnicam podobni. Grapa , erpice, Egge, brana, grapegia= grapeglia, Klette, sorte d’erba i c,ui frutti s’attaccano altrui alle vesti, gr apel a, ramponi, laminetta di ferro con punte, eiserner Rechen, Hacken, Harke. Vse te besede so iz korenike grah. Grapa = graba, brana, ker grabi, ogreba njivo, gr ape gia = gr a p e 1 j a, ker se sgrabi oblačil, in grapela, železna kljuka, ki tudi stvar grabi. V indo¬ evropskem jezičnem zakladu se je deblo grab v pomenu grabiti, sgrabiti edino ohranilo v litovšč. grebiu — grebti, ergreifen, raffen, erfassen, packen, graibyti (durativ), nach etwas greifen, latvijsk. grabt, greifen, goth. greipan, novonemšk. greifen, staroslov. grab-l-j^, grabiti, raffen, fassen, packen, novosl. gra¬ biti, fassen, packen, rechen. Ker je to deblo stvarilo troje po- znamenovanj različnih predmetov, je imam za pravenetsko. Carpia, v patavščini pomenja pajek, Spinne iz korenike kar p, wenden, drehen, starosi. krpa, textura, tedaj karpia, die Dreherin; litovšč. pozna metath. kr ay p iti, wenden, drehen, sklep a s, Gewolbe, slov. sklep, Handgelenk = gršk. uagnos, Handgelenk. Iz te ko¬ renike ime reke Kolpa, Kolpinka, dalje imena: Krapina, anglosax. metath. hrof, Gewolbe. Latinščina ni nič ohranila iz te korenike. Menda tudi luž. kolp, labud , ker se po vodi pla- 5 * 68 vaje sem in tja obrača. Slov. klop, Zecke, Scbaflaus, metath. iz kol p, pa iz korenike k ar p, skarp, zerschneiden, litovsk. k r a p s z t y t i, kratzen , gršk. , behauen. Bega, rissa, contesa, contrasto, Zank, Streit. Korenika je bag, beg, sprechen, riihmen, brtisten, sansk. bbadž, bhandž, leucbten, sprechen, venet, bagia, Posse, Scherz, italj. iz venet, baia, gršk. že 1 y. Guanza, guancia tudi zna biti nemšk. Wange ( ker se g pred v rad v ital. pritekne, primeri guastare — vastare. Ganzo , Haken, Spange, iz gandio, ganzo, raffio di metallo, che attacca per afferrare, chechesia, primeri sansk. ga n d h, fassen, festhalten, d- gad h- i ta umklammert, grški yhno, er tasste, lat. pre-hend-ere, got. gat, fassen, staroprusk. sen-gid-aut, emptangen. Ganzo — gandio stoji na slov. glasniški stopinji. Gazarar , verderben, vernichten, schanden, gazarar je iz gadi ar ar, pri¬ meri staroslov. g až d 3, = g a d j beschimpfe, beschande, litovsk. gadinti, vernichten, gendu, ich verderbe, geda, Schande, sansk. gadh, gandh, verletzen, gršk. xo& = iV.djhi^o Hesychiji, 8chade, Verderben, srbsk. g a dar a, sablja, die verderbende, ver- letzende. Scaraiazza , kurva, nesramna ženska, scarab acbiar, bescbmieren, staroslov. skvara, Schmutz. Drugi indogerm. jezici niso nič sorodnih besed ohranili. V besedi scarabazza za scvarabazza je v izpadel, primeri slov, oskrunoti, starosl. CKKplUUnpi, meretrix, CKBpML, macula, CKBapt, iniquinamentum, vendar primeri tudi rusk. s k a r - e d , ein unflathiger Mensch ! PatacheO, vivanda composhi di farina, mele, noči etc. sansk. pathyaiti, anfullen, zend, beschtitten, bestreuen, aii pa iz pat, ausbreiten, srbsk. patiti, patisati, ziehen, nachlassen, menda potice? Grola, corvo, iz starosl. grajq,, crocito, litovsk. gr o ti, staronemšk. krajan, crocitare, zato Kr ah e, rusk. graj, crocitatio , slov. grajam, vitupero. Grola je tore crocitans, primeri krokar, eorvus iz krokati. Tukaj naj omenim edne posebne navade pri starih Venetih. Aelian pozivaje se na Theopompa piše: „Theopompos j incpiit V e- netos cirea Adriam positos, cum tempus arationis tertiae et se- mentis faciendae aderat, monedulis placentas munere mittere. Lycus cum baec vera esse fatetur, addit etiam loros rubros eis proponere“. Te navade tudi omenja Aristoteles (de mirab. add.), 70 da so Veneti poslali posebne ljudi krokarjem nasproti, ki so jim darovali pogače z oljem namazane in strdom napolnjene, in krpice kožnate rudeee pobarvane. Ce so krokarji te dare sprejeli, na nje zleteli, in jih snedli, so poslanci veseli šli domov, če pa so žrtve odbili, povrnoli so se žalostni, ker to jim je bilo znamenje slabe letine. Krokarji so bili v slovanskej religiji bogu solnca po¬ svečeni ptiči, božestvo solnca pa je pospeševatelj in varuh setve, zato so jegovim tičem dare prinašali. Pobožnost Venetov hvali uže Homer in reče, da je na to ljudstvo z dopadenjem gledal Zeus; tudi Tacit in drugi hvalijo njihovo pobožnost. Sče denes slov. ljudstvo misli, da krokarji ob Jakobovem odpotujejo v posebni kraj, gder imajo svoje pogovore, in dobavljajo poročanstva. Pravi ljudstvo, da krokarji gredo ob Jakobovem v Galicijo na božjo pot. Galicija ni drugo, nego krokarska dežela — Rabenland, ker galica iz gal, sonare, obznačuje v več slovanskih narečjih krokarja. V ruščini se je obranilo samo s drugim suffixom iz te korenike: gra-č, die Saatkrahe, Menda venetska gr o la tudi obznačuje Saatkrahe, in vtegnili so Venetčani baš gore omenjene za setvo kobne krokarje groie imenovati. Julian (Imper. orat. II. pag. 72) omenja, da so šče za njega Veneti opravljali svoje stare pobožne navade; in to nam tudi pri¬ čuje rimsk Spomenik najden v Torcellu, ki je eden venetskih koncev, in ki se po Filiasi ju (Memorie storiche III. 330) tako glasi: LOGIVS PATROCLVS SECVTVS PIETATEM COL. CENT. HORTOS CVM AEDIFICIO IVNCTO VIVVS DONA VIT. VT EX REDIT V EORVM LARG1VS ROSAH ETESCAE PATRONO SVO ET QVANDOQVE ŠIBI PONERENTVR. *) Sicer iz Vegetia zvemo, da se je glavar črez sto vojakov velel „centenarius‘‘, vendar tukaj se imenuje posebna oblast ,,Colle- gium Centenariorum", in te ne najdemo v rimskem upravništvu. Uže Filiasi je dokazal, da so Rimljani, ko so se jim Veneti podvrgli, jim pustili svoja starešinstva, vtegnil je ta collegium Gentenarium biti „setništvo“, Iiundertschaft, katero ne najdemo *) Logi us je brez dvombe starovenetsko ime, primeri staropolsko: Logislav (Codex Poloniae 1231. 34) Logod, Logodij itd. 71 samo v staroslovenskem pravu, temoč ga tudi Tacit pri starih Germanih omenja. Logius Patroclus je daroval vrte svoje s hramom vred, da bi se iz njihovih dohodkov njegovemu patronu obilniše postavljale rože ia jediva. Tukaj tore nemoremo misliti na rimske „centenariae coenae", ki po licinski postavi (lex licinia) niso smele več nego 100 sestertiev znašati Te večerje so se naprav¬ ljale živim, a Logius Patroclus želi, da bi se nebi samo jegovemu patronu, ki mu je dal svoboščino, ali je bil jegov odvetnik, to naimer poinenja lat- „patronus“, temoč tudi jemu samemu obilniše rože in jediva postavljale. Kakor Filiasi piše, je to bil groben spominek, tedaj se želja Logia Patrokla odnaša na smrt. Pri Rimljanih ne najdemo navade, da bi na grobišča mrtvih bili postavljali jediva; pač pa pri Slovanih Gebhardi piše: ,,Dio Meissner und Lausitzer zogen am ersten Marž triih Morgens mit Fackeln aus jedem Dorfe nach dem Begrabnissplatze, und opferten Speisen ihren Vorfahren/ 1 in Stella o Polacih in Litovcih (Hart- knoch pag. 186). „Quo more usque nune sepeliuntur, addito etiam potu melleo aut ex frumentis faeto in testaceis vasis“. Obil¬ niše beri pri Hanušu (Slaw. Myth. 408 - 409). Te žrtve so se pri Polacih velele stype, menda sorodno s lat. stips, ki tudi obznačuje, Opfergabe, Versohnungsopfer, tudi strave. Šče drugi symboli na tem spomeniku kažejo na slovanske religiozne nazore. Filiasi piše : ,,Sopra di un alto piedestallo elia e incisa, ne lati del quale scolpite vi sono una riga, una squadra, ed altri instrumenti, e diversi rami di alloro con degli uccelleti, che vi scherzano sopra. Quegli uccellini simboli gia furono della vita futura 1 '. Sopet v staroslov. mythu nahajamo, da so si duše umrlih mislili kot ptiče, kar sopet lehko se bere pri Hanušu (pag. 277). Tore tudi religiozni spominki pričujejo za slovanskost Venetov. Tudi Filiasi je mojega mnenja pisaje: „Ella si dice, che al Collegio de’ Centenarj di Altino quel Logio vivente dono degli orti colle annese fabbriche, aggravandoii di un legato, perchč morto egli su 1 sepolero suo e del suo Patrono cibi fossero posti abbondanti, e rose ne' giorni anniver- sarj“. Kaj je za prav „collegium centenariorum“ bil, ni dognano, nekteri mislijo, da so bili rokodelci, ki so opravo ,,centoncs“ grobe Bauernkittel, za vojake oskrbljavali, drugi, da so v gozdih drva sekali, tretji, da so kamenje tesali, meni se dozdeva moje mnenje nar tehtnejše, da je „collegium centenariorum' 1 bil polatinčeno setništvo. 72 Cisara, tudi zisara, brina, mraz, patavinska beseda za cicara, ker to narečje, kakor venetsk. c spremenja v s, ruski čičer in čičera, hlad, mraz, sansk. §i-§ir-a, mrzlo, zend. brez redupl. care-ta, kalt, litovsk. tudi brez intesiv. oblike: szalu, szal-ti, trieren, staronord. h el a, Reif, z rop litovsk. szar-ma, Reif, starosak. in staronord. h rim, Reif, angl. rime, Reif. Drugi jezici niso ohranili nič od te besede. V intesiv. obliki tore samo sansk. venet, in rus. Prusč. šče je ohranila pa-salis, Frost in der Erde, = litov. pa-szal-s. Be¬ seda ta je gotovo pravenetska. Ramarro , Eidechse, italj. lacerta. Kakor je lat. la cer ta sorodno s lacer- tus, Oberarm, gršk. Uxqk-vov, Ellbogen, in lacerta je Oberarme habend (menda tudi Eid-achse stoji v kaki zavezi z besedo Achsel), tako je tudi ramarro iz rame, humerus, brachium, tedaj isto, kar lacerta. Grekoital. oblike so: app-df, Gelenk, Schulter, lat. armus, Schulter, Vorderblatt, Oberarm, goth. ar ms, starogerm, aram, novonem. Arm, iz lat. ramus, Zweig, težko. Italj. pozna ar mi le, Armband, armento itd., tedaj neso se glasniki pre¬ stavili, kakor v slov. V sansk. najdemo irma, Arm, Vorderbug des Thiers, zend. arema, Arm, vse iz korenike ar, fiigen ; v prvotnej obliki je slov. j-artm%, jarem, Joch, tedaj das fiigende, tudi lat. armentum, Spannvieb, je iz te korenike. Menda je tudi iz te korenike venetsk. ar n a so, sod, proprie, das Gefugte, pri¬ meri stjd r i), iz s;j, cum, in de, thun. Iz korenike ar, s drugim de- terminativnim suffiksom je gršk. uijrv-g, Verbindung, Freundschaft, d(>zvm, fuge zusammen, ar tu s, Glied, proprie Gefiige, primeri člen, sklep, das Schliessende, rusk. ar tel j, družina, občestvo, tovarištvo, proprie Gefiige, primeri pagus, paže, pa z u ha iz p a g, pangere, paziti. Fick tudi iz te korenike izvaja Arya, Arier, in reče, da obznačuje: Genosse, Max Miiller iz a r, arare, in j emu so Aryas, Ackersleute, Haugu in drugim so Aryas, die Ehnviirdigen. Ancin, uncino, Haken, venet, bliže stoji k sansk. anka, Haken, Klam- mer, zend. aka, idem, lat. uncus, anglosak. ang a, onga, Spitze, gršk. oyx-og, gebogen, Haken, tudi v slabi obliki zend. aku, Spitze, lat. acus, slov. O k, O kič, Uk vica, Ukovice, Acnik, Acelj, imena rtastih hribov, Acula, Ucalnik, imena prebivalcev na rtastih bregih. Z predpostavljenim v —V-okle, ponemč. Hiilben, za Hiiblen, bavarsko Hiibel, rtast brežič. 73 Arredi, termine colletivo , eh’ esprime una quantita di cose necessarie, e ar redi e piu proprio delle cose, che servano per abbellimento (Putz, Schmuck); jaz stavljam to besedo k srb. ir ud je, staroslov. orodij e, apparatus, in v tem pomenu se vjema tudi venetsk. arredi. Miklošič ima sicer to besedo za tujko iz nemščine vzeto, ali ker jo najdemo v starobolg., novoslov., češe. in polščini, v po¬ menih apparatus, negotium , instrumentom, nuncium, je gotovo domača. Germanske oblike so: staroškand. erindi, orendi, Geschaft, Verrichtung, anglosak. arende, starosak. arundi, starogornienem. arun ti, srednjenem. erende, arant, Bothschaft, Auftrag. Fick izpeljuje to^besedo iz korenike ar, sansk. ar noti, treiben, rennen, slov. na Stirskem po prestavi glasnikov: ronjati, prironjati, von woher kommen, gršk. oovmt, oQvvtcu, erregen, sich erheben, zato oqvsov, oqvis, ptič, lat. or-ior, sich erheben, staronord. ar na, gehen, fahren, rennen, iz te korenike so dalje sansk. ara, bereit, ar-am, zur Hand, bereit, starosak. aru — bereit, sansk. arati, Diener, primeri slov. posel, Diener, in Geschaft, zend. aurva, behende, schnell, slov. oreli>, brzi ptič, itd. Arr-edi — irudje, or-ondje, orodje je tore to, kar je hitro pri roki, kar je ročno, in ročnost, priročnost velja za pripravo, apparatus, posel, nuntium, in za opravilo, negotium. Venetska oblika arredi kaže na samostalno stvarjanje besede; v venetščini se tudi najde : arri, arro! modo d’ incitare le bestie da somaal camino, slov. are, bista are! toda urno! vsaj tudi urno je iz ar, tudi staroslov. or L, konj, primeri sansk. arvan, konj, pro- prie Renner, der schnelle, dalje kot-ur na, podleska, = sansk. čata-arna, der schnelle Vogel, tudi or-onžije, orožje, in¬ strumenta etc., samo s drugim suffiksom — ong - onž — ug — o g, kakor or-ondi j e suffiksom ond — od — ud, primeri: lab-ond, lab ud, labod. Suffix ong — og—ug najdeš v pe¬ st r a n g a, Forelle, rusk. pestrugi iz pestri, pisan, hunt, b j e 1 u g a iz bjelanga, vrtljug iz vrtljang itd. Gombina, v patavskem narečji, porca, Furche, quello spazio della terra nel campo, tra solco e solco, nel quale si gettano e si ricuoprono i šemi. Mi to besedo moramo nazaj peljati na koreniko gamb, v slabi obliki gab, in ta pomenja : schnappen, beissen, klaffen, tief sein, sansk. džabh, aufbeisseu, gab h-ir a, tief, gabil-a, Spalt, džambh-a, Bissen, gršk. {San-zm, einsenken, eintauchen, zend. gaf-ya, Abgrund, džaf ra, klaffen d, tief, zaf-ra, Mund, Rachen, gršk. Kiefern, staronord. ka£, die tiefe See, starosak. kafl-os (plur.), Kiefern, anglosaks. ceaf-el, Schnabel, Schnauze ; camb, peeten, staronord. gap-a, gaffen, klaffen. Kakor v sansk. 74 in peračini nahajamo sedaj glasnik g in sopet dž, tako v slovanščini. Z prvotnim g je staroslov. gomb-a, srb. gub-a, no vosi. gob-a, spongia, proprie das Klaffende, slov. gob-ec, Schnautze, primeri anglosak. ceaf-el, Schnautze, česk. hub-ič-ka, Miindlein, pri¬ meri zend. zaf-ra, Mund, rusk. guba, Lippe, g je prclazil v z-ž litovsk. žeb-ju, beissen, staroslov. zeb^, zerbeissen, zerreissen, z^b'J> — zob — zub, deDS, proprie der beissende, žaba, proprie die schnappende, klaffende, staroprus. gabavo, idem, rusk. žab - ry, die Fischkiemen ; *) menda sem spada tudi rusk. guba, die Bai, venetsk. ghebo, „g h e b i, piccoli canaletti che a guisa di vene minori portano 1’ acqua per tutta la Laguna". Ednake nazore smo našli v besedi baise — badice = badioe, badike, iz bad, stechen, graben, in iz pomena jame, grabe, badise, Fisohrachen, Fischkiemen, sbadagio, Maul, Maulkorb itd., glej pri besedi baise. Gombina sopet stoji na slov. glasniški stopnji. V slov. se žabry, Kiemen, velijo: škarga, menda iz ko¬ renike s k a r g, kreischen, staroslov. s k r g - a t i, frendere, kreischen. Spilon, Stecknadel, slov. spila, lange holzerne Nadel, je težko tujka, ker v ruščini nahajamo: Spila, die ausserste Spitze, venetsk. spilar, anstecken, slov. Spiliti, zašpiliti, mit d er Stecknadel ein Kleid zuheften, nemški Spal = Splitter; gotovo spada sem nemško: Sp er, staronord. sp ior, Speer, propriešpilasto orodje, die stechende spitzige Waffe. Aida! audar via, slov. hrv. ajd, ajdi = pojdi. Belin, Belina , zabedan, bedana, stordito, scimunito, unbesonnen, betaubt, dumm, slov. bedan — bed-ak, lito v. bed-a, Elend, staroslov. bed-a, Elend, Bedrangniss, Qual, Noth, Leid ; sorodno je gršk. 7id&-og, Leid, niv-&og, Kummer, lat. fas-tu-s za fad-tu-s, foed- us, eckelhaft, staroslov. bežd^ — bčdj^, bčditi, zwingen, nothigen. Glasnik d venetše. med dvema samoglasnikoma izpehuje, na primer piochio za pidochio, uš, Pao za Pa do, flumen Padu s. '■ !: ) Sem spada rusk. dialek. 3flEpa = zembra, eine Vertiefung, in vvelcher sieh das Wasser ansammelt, polsk. zap, Spalte, ruski z ep, slov. žep, Tasche, žepno (ne žekno) Krater, Schacht. 75 Paltan , za pantan, ker glasnik n spremenja venetšč. in italšč. sploh v Z, primeri vele n o za veneno, alzana za anzana. Paltan ob- značujo : fango o porcheria, ehe generano le paludi, paltanoso = paludoso. Deblo je pan s suffixom ta + ano, kakor staroslov. pq —to —panto, Fessel iz p in, pan, flechten , staroprusk. panne-an, accus. Sumpfbruch slov. Pan-eče, Pan-ov-je, imena vesi v mužnatih krajih, goth fam, Kotli, anglosak. fenn, staronem. fenna, Sumpf, srb. pan-ao, avis quaedam palustris, odtod Panovina, Panonia, terra palustris, sanslt. pan-ka, Sumpf. Anzana, quclla fune, che serva per tirar le barcbe per 1’ aeque, staroslov. qza, vinculum, novoslov. ože, zend. aghana, Strick, gršk. dy%ov>], Str: c k, venet, a n si a, Beklemmung, staroslov. qzina. Chittclnar, beri čjučjar, succiare, saugen, chiucIliada, il succiare, chiu- chio, il buon vino, chiuchion, gran bevitore. Sorodne oblike so lat. sucus, Saft, sugere, saugen, latvijski: sueu — sukju, saugen, svak as, Harz von Bitumen, staronord. sjuga, anglosaks. sucan, starogornemšk. sugan, starosl. sek-nq, fliessen, sok'J>, Saft, sočini, von Saft, srednjenemšk. souch, litovsk. sak a s, Harz, zato sacrium, jantar, kakor seje v Scythii, to je, v severni Evropi po Plinijevem poročilu jantar velel, sacrium je torej ska- žena litovska beseda iz s a k a s, Harz, kakor lat. sucinum, venetsk. sukin, sučin. V venetski besedi pa nahajamo to vla- stovitost, da se je glasnik s spremenil v c—č, to stori tudi sloven¬ ščina, primeri oucati, saugen za sucati, c e ca ti za sesati, zizati, cmereka za smereka itd. Chiecco, lo stesso che aloco, ulula, slovenski čuk. Schianzar, leggermente bagnare, spruzzando del acqua; schianzar, je iz schiandiar, tedaj thema s k 1 a n d, primeri gršk. zlaS-da, xlad-do-crco, schiitteln, vendar bliže je šče litovsk. sklandau, sklandyti, schtitteln, schvvingen, sclnveben. Drugi indogerm. jezici niso nič ohranili od te besede. 76 Lazzo , iz laccio, Strick, težko iz laqueus, dasmavno je sorodno, ker Italjan qu čisto izgovarja, primeri acqueo, wasserig. Jaz lazzo stavi jam k staroslov. leč§, lec-ati, illaqueari, fangen, bestricken, po-lečB, laqueus, vendar tudi primeri lat. lac-io, verstricke, verlocke; menda sem spada tudi gršk. layi-avm, erlangen, primeri starosl. po lečq, po-leč-iti, laffivuv, tedaj zna venetsko lazzo ravno tako domače biti, kakor lat. lacio in laqueus. Poza, Stiitze, Lehne, puzar, stiitzen, anlehnen, ital. p o gg i a, idem iz them. p a g, festigen, gršk. 7Tr/y-vvfii, slov. paž-iti, lat. p a n g e r e; tedaj se prva razlaga popravi. Primeri sansk. p a d ž r a, fest. Cozzona%, scozzonar, iz scoccionar, cavalcare un cavallo non ancora avezzo al Ireno, scozzon, sensale da cavalli, Pferdemakler, scozzonar, sachetar, sbardelar, figur, iniziare altrui ne vizii e nelle turpitudini, scozzeta, Wiesenlerche, scoco, sfreno, ungeziigelt. Ta beseda, ki obznačuje: konja vpregati, brzdati, osedliti, je zeld znamenita. V litovščini nahajamo v močni obliki: kink-au, kink-yti, anspannen, giirten, sansk. kač, kač-ate, giirten, binden, kanci, Giirtel, srbsk. kanč-elo, Bund, posebno fasciculus filorum tortorum, sorodno je nemšk. hag, Umzaunung; grščina ima iz te korenike edini zaz-alo-r, Ringmauer. Ker so stari Veneti sloveli kot ime¬ nitni konjerejci, so gotovo uže imeli vsa poznamenovanja za pri¬ pravljanje in vpreganje konjev, tore imam besedo za pravenetsko. Latinščina ni nič ohranila iz te besede — alco ne kje cin go? — Sem šče spada bolg. kač-ul, Kopf-bund, kače, vezat, slov. ky k-a, Zopf, das Gebundene, goth. hak-ul, staronem. hach-ul, plašč, tedaj oblačilo, ki se opaše, primeri sag in kaban, pri razlagi teh besed. Canota , pastocchia, dummes Zeug reden, primeri srbsk. k e n j - kat i, raunzen, zato v Hercegovini: kenj-ač, osel, kenj-ica, oslica, proprie: die Raunzerin. Coconar, trogliar, stottern, undeutlich reden, primeri litovsk. kauk-iii, heulen, starosl. s k y č - §, bellen, venetsk. c o c o n, balbus. 77 Cocolin, birnbo, cecino, Knabchen, primeri zend. kagu, klein, gering, srb. kukav, miser. Coger, beri k o d ž e r, Ochsenhaut, die die Schiffer ausbreiten, slov. kož a, rusk. kož a n, lederner Kiittel. ISmonarse, perdere la voglia, smona, entmuthigf, smonada, Verdruss, iz praepos s = ex in korenike man, sansk. man a s, Muth, zend. mananh, idem, gršk. pevog, Muth, Sinn, staroslov. MEHI, v,, sinnen, litovsk. miniu, idem, goth. ga-mun-an, gedenken. staronemlk. minnia, Minne, Liebe, primeri šče srb. mani, neidig, mani sati, jemandem etwas aussetzen, gršk. {itjV-i-g, G roli, tedaj, ker obče indoevropsko, pravenetska beseda. Srnorcagio , Buzareto, magrino, sottilino, tedaj smorkalj — smrkljavec, Rotzbube, primeri venetsk. smorzin, smrkelj, Rotz. Sogeto, sogeton, mož močne postave, naj se popravi iz suggeto = lat. subjectus, primeri nemšk. ein untersetzter Mann. Spinazzo, fecciaecia, sod, kamor se smeti in druga nesnaga (feccia) meče, primeri staroeesko spina, Schmutz. Sponchiar , far forza per mandar fuori gli escrementi del corpo, tiskati, pori¬ vati, zend. gpag, drucken, gršk. aq,iyym, driicken. V sansk. naj¬ demo gpag-ati, binden, kniipfen, kakor tudi gršk. mpiyyco ob- značuje, binden, vviirgen, schntiren, in v tem pomenu najdemo be¬ sedo sopet v srbščini: s p u č a t i = staroslov. s p , toč — vtoč, slovašk. čikutat, sicb scldagen, rusk. čikat, schlagen, hauen, cliiapar una chicona, ubbriacarsi, primeri einen Teps, Wichser bekommen. Iz čikati je srbsk. čiko,*) Čiča, čič, Vetter, proprie percutiens, primeri dundo, venetsk. barban; razlago glej v prvej razpravi; venetsk. tudi cbicona manicamento, primeri slov. koline gostija, kedar se svinje kolejo, toda chicona, manicamento, dasDurclifressen, ob¬ značuje to, kar nemško dreinhauen = tiichtig durclifressen, ali pa slov.: Tak smo sekali, mlatili za: silno jedli. Sem spada šče slov. „konja čiknoti'*, das Pferd mit der Peitsche hauen, in tudi madžarsk. čilcoš, Aufseher der jungen ungezahmten Pferde auf der Pusta, je iz slovanskega čikati, in prvotno obznačuje percu¬ tiens. V sansk. se najde čikk, laedere in vexare, tudi ligare, rusk. narečno čikanje, pletenje vrvi, das Strickflechten, čku — čkat, an einander schlagen. Sgusso, Scorza di noči, za sgluscio, ker Venetčan ne more gl = Ij iz¬ govoriti, srb. ljuska, putamen, polsk. luska, česk. luska, slov. luš-ina, staroslov. luska, involuerum. Tudi brez praepoz. s *) čudovito, da stric ima pri Slovanih zmirom hud pomen in ima poznamenovanja kaznitelja, med tem, ko test, tešča obznačuje consolans, trostend, beruhigend. 79 se ta beseda najde: gussa == gluscia, to je: lušia, lus-lta, luš-ina. Bizarin , tudi Bezerin, agnelletto, slov. biča; pridenišče Watz, Wetz, verres, v švicarskih narečjih, gotovo iz venetskega, primeri srb. b e k a ti, slov. b e c a t i, blocken, b e k i c a, Scliaf, srb. b e k e 1 j e n j e, Mani fletschen. Bodai , Grossbauch, primeri staroal. bot e ti, pinguescere. Bogiure , scintille, quelle ch’ escono dal ferro rovente quando si batte, pri¬ meri sansk. bhandž, leuchten, bhadž, lucere, gršk. cpriJILY,, dormio, novoslov. zasipi ti, einschlafern, litov. sap-nas, Traum, starosl. CJ.HHU: za CMlHHIfi, somnium; šepa tudi v venetšč. obznačuje temina paffuta, ein trages, fleischiges verschlafenes Weib, šepa pomenja tudi ubbriacatura, Berau- schung, ker pijanost spanje privabi, prim. Schlaftrunk; a ep a dalje izraža schiaffa, Ohrfeige, menda, ker se na sence — Schlafe — aplikuje, menda italj. schiaffa iz nemšk. Schlafe ? Sorodne so sansk. sva p, schlafen, staronord. svefja, in sef, schlafen, starogor.-nemšlt. ant-swebjan, einschlafern, lat. somnus, za sopnus, tudi s op or, vendar šepa ni iz lat., nego je venetsko- sdov., ker italščina besede šepa ne pozna, in tudi venetšč. rabi latinskoitalsko sopir, sopio, assopito, prešo da so pore itd, 80 Dalje je šče sorodno zend. qaf n a, keltsk. armorsk. hun arm. q’un, tedaj je v zend. in keltič. s prelazilv h in k, kakor v več druzih besedah, gršk. vn-vo?. Zotar , hinken, srb. cotav, hinkend, venetsk. zoto, zotin, zoppicante, binkend, slov. cotati, pes po treh nogah cota, sansk. kat fallen, lat. cat-ax, hinkend, stolpernd. Zatta, Zattera, tavole o legnami coli ega ti insieme in modo, che possano esser condotti galleggiando di giu per un fiume, ital j. chiatta, flacher Kahn, primeri srb. čatlov, die Querstange beira Leiterwagen. Menda slaba oblika in sorodno sansk. kunta, Stange, gršk. vjmog. Stange, iz kant, stossen, stechen. Slabo obliko tudi najdemo v besedah : nemški h a d a r a, h a d e r, Lappen, Fetzen, sansk. k a n t h a, geflicktes Kleid, gršk. mvt-qkv Flickwerk, lat. cent-o, idem, slov. cota, iz iste korenike kant. Venetsk. zata, Klaue = die ste- chende, stossende, schlagende ? Carasa, favomele, favone, Ilonigseim, Wabenhonig. Ta beseda je sorodna z lat. cera, Waclis, gršk. -/.rjoog — Wachs, y.r/(tiov, Wachskuchen. Vendar tudi litovščina ima koris, deblo: korja, in latv. ktlri, Wabenhonig. Carassa = karaša je tore samostalna beseda venetska. Drugim arskim jezikom je neznana. Za besedo vosek rabi Venetčan lat. cera. Celente , medico della nave e dello Spedale, barbiero, odkod inod, ako ne iz cč1t>, heil, sansk. kalya, heil, gesund, gršk. >rnlog, schbn, goth. hailas, nemšk. heil, starosl. cčljq — celiti, goth. hailjan, heilen. Cevente, iz ccbente, kakor fava iz faba, il crescere regolare deli’ acqua del mare, marea, flusso, primeri c e bati, cibati, agitare, schauckeln. Cochia, beri kočia, Schlepp — Streichnetz, menda iz kočiti, hemmen? 81 Copeta, vasetto per cimentarvi 1' oro e 1’argento, staroslov. kupona, statera, lanx, Wagschale, starosl. k a p o n i t i, ponderare, primeri šče sansk. kamp a t e, hin und her und niederbewegen, gršk. i-a, biegen, slov. k o m p o š, Engerling, gršk. Biegung in Raupe, ker se la/.e pripogiba. Calaia, pot, prideni šče razve lat. cal-lis, Weg, litov. kelias, Knie, Weg, kelianti, reisen, srbsk. izkalavat, gršk. lov, Bein, Fuss, Glied, slov. lcol-eno, Knie, kola, Wagen. Venetska ca¬ laia torej zna samostalna beseda biti, ker najdemo sorodnice v slov. in litov. Per a , Geruch, Wind, vohanje psov, italj. sentore, menda slov. para, Dunst, tudi Nemec pravi, k e dar pes zajca zavoha; der Hund hat schon den Dunst, prim. tudi srb. piriti, duhat, blasen, tudi s p i r i t i. Marezana, renaio, Sandbett am Flusse, Meere, iz indogerm. korenike mar, m ar n ati, zermalmen, gršk. pvMa), lat. mola, mole r e, litovsk. malu, malti, starosl. melj^, latv. malu, goth. mala n, staro- nem. muljan, staroirslci melim, molo, slovenski melina, syrtis, Sandbank, Sandbett, hrv. m el o, arena, staronord. m er j a, zer- stossen, goth. malman, Sand, slov. Melje, Melnik, Melovje topiena imena kraj rek, gder se m el o, melina nabira. Marezana torej stoji na prvotni glasniški stopnji. Suffiks ezana menda k slov. ezen — bolezen, mladezen, ži-zen, ali maredžana, iz džan, sansk. dž ayate (med.) werden, entstehen, tedaj aus Sand geworden, entstanden ? Gr it ar, rosicchiare, nach und nach abkratzen, srbsk. gr t ati, rodere, corradere, gr tanje, coi’rasio. Garbo , razve litov. garbe, honor, gloria, sansk. garva, Hochmuth, gar- vara, hochmiithig, garvaya, Diinkel zeigen, šče prideni gršk. yaioog, stolz, yciVQ, caro, novoslov. polt, Scbmutz, dalje koža, tedaj poltron, po istem nazoru, kakor nemšk. auf der faulen Haut liegen, sicb den Speck vrachsen lassen, srb. putnjevina, putnjica, squalor, zato imena krajev z mastno zemljo: P uit sle, Pultava na Ruskem, P ultavia v Panonii, denešnjaPultskava, v najstarejših listinah : Pulcka, Pultska. Uže Hahn je spoznal to besedo za slovansko, in je rekel, da so uže za Strabona vtegnili Slovani v Panonii živeti. (Alban. Studien, pag. 239.) Doa , za doga, Daube, Fassdaube, dogare, Dauben einsetzen oder ausbessern, dogamento, Einsetzen der Dauben, fato a doc, do- gato, dicesi di arnese composto, come una botte. Uže v prvej raz¬ pravi sem omenil te besede, katera se tudi najde pri latinskih pi¬ sateljih zelo pozne dobe, pri Ammianu (370) in Macrobiji (395). Ker se v srbšč. nahaja oblika duga, sem besedo izpeljeval z Miklošičem iz litov. dengiu, tego, vendar mi smo v venetsčini našli več besed brez nazala (primeri s paca d a), da slobodno trdimo, da je nazalec ne bistven faktor pri razlagi besed. Tudi v sansk. nahajamo po gostem edno isto besedo v slabe ji in močni obliki. Beseda se tudi najde v skipetarščini v obliki doye-cc, Bret, Diele, *) brez dvombe iz slovanščine ali pa italščino sprejeta, kakor obilo druzih besed v tem jeziku. Vietor Hehn (Culturpflanzen und Hausthiere pag. 497) piše o tej besedi sledeče vrstice, katere so vredne, da se uvažavajo : ,,Mit den Holzgefassen trat noeh ein anderes weit verbreitetes Wort auf: Daube, Dauge, welches durch alle romanischen und slawischen Spraclien geht, und auch im Magyarischen, Albanesischen, Walachischen und Neugrieehischen nicht fehlt. Diez fiihrt alle vorhandenen Formen desselben auf ein der sinkenden Latin it at angehorendes doga, zuriick. Das *) Druge besede za desko so: dsggcursu, Ttizctfitjsa, za sod pa Ški- petar rabi italj. bote — 6ovz-t, geg. /?o£sa iz (iozjsa. Ker ne pozna lastnega poznamovanja za sod, tudi ni doge a nj‘egova, 6 * 84 Wort ist in’s Germanische nur vereinzelt gedrungen, wuchert aber in den slawischen Spracben ilppig. Der Verbreitungsbezirk des Wortes ist das waldreiche Donauland, und do rt war auch die Sache einheimisch. Noch jetzt kommt das Holz zu den Fassern, die der Orient gebraucht, grosstentheils aus Ungarn, und auch die Reifen dazu aus corylus pontica werden iiber Konstantinopel eingefiihrt" itd. Helin govori čisto ištino, uže Plinij imenuje Panonijo glandifera, in mi smo za slovanskost Panonov toliko dosle ne šče opovrženih dokazov v svojih različnih spisih na svetlo spravili, da nam ni treba jih tukaj ponavljati. Komur se izpeljava besede doga iz dengiu ne dozdeva trdna, mu ponujamo sledečo. Fick bistroumno staroslov. dliva, Fass, tudi dly, Fass, sod, izpeljuje iz korenike dal = dar, spalten, behauen, sorodno je lat. doli um in dol ar e iz iste korenike. Tudi korenika dag je mogla v slovanščini iste pomene izra¬ žati, ker iz nje imamo staroslov. digna, tudi dogna, oviri, ci- catrix, in Miklošič sam kaže pri razlagi te besede na sansk. dagli, ferire Dalje v staroslov. nahajamo deg-ba, rixa, Zank, Hader — Spaltung, novoslov. deg-mati se, zanken. Doga bi torej bilo: das Gespaltene, Behauene. Dag h pa je stareja oblika od digb, in iz te so: sansk. dehi iz deghi, Erdaufvvurf, Damm proprie Ausstich, dehali, Aufwurf vor einem Hause, zend. pari-dačza, Umhaufung, Uimvallung, proprie das Umgestochene, ker prvi vali in jezi so bili iz nakopane, izbadane, kalane zemlje, gršk. roly-og, Wand, rsTy-og, Mauer, srednjenemšk. Deich, novonemšk. Tei c h. Primeri šče dhag, in dag h v sansk. stechen, hacken, gršk. ilrj-co, scharfe, wetze, litovsk. de g-ti, stechen, dag-ys, Dorn, das Stechende, dygulis, Stachel, giilsk. dig, dagr, nemšk. Degen,' tudi staronord. dengja, schlagen, hanamern, novonemšk. dengeln, in tengeln, iz te korenike, dalje rusk. in slov. de za, Baktrog, proprie das ausgehauene, ausgestochene Gefiiss, primeri korito, krnica, Trog, Mulde, iz korenike kr, scindere. H koreniki dhig stoji lat. figo — primeri: trans — fig—o, durchstechen. Mi smo naveli prikladov dovolj, da je korenika dag v pomenu spalten, stechen, behauen, bila v litoslov. živa in stvarjala različne besede, tedaj tudi dogo. Grško do^ri niz besedo doga v nikalcošni zvezi, So-/r/ je iz gršk. d'6'//>c, fassend, aufnehmend, po istem nazoru, kakor Fass, Ge fass iz fass en. Slavni Miklošič slov. in srbsko: doga — duga stavlja k staroslov. d^ga, to^ov, arcus, Bogen, in iris, Regenbogen, polsk. d e g - a sztaba u wierzei, in reče: prima significatio est daube. Meni se pa dozdeva, da so stari Slovani mavrico (iris) preje po¬ znali, nego dogo (Daube), in torej tudi poznamovanje za njo iznašli. Kaj pa bi se reklo, ako bi se trdilo, da dfj-ga, arcus, je iz one korenike, iz katere staroslov. ifidg, Riemen, Zugseil, prvotno 85 vrv, Band, Strick, Seil, v obče, kar pričuje šče beseda flArilJll — deg-yl B , salix, proprie der Bindbaum, vsaj Hrvati mavrico tudi imenujejo t.rakača, Band, Streifen? Sorodno tema besedama je staronord. t e n g j a, verbinden, t e n g s 1, Seile, mit denen die Schiffe mit einander verbunden werden, anglosaks. g e -1 a n g, verbunden. *) Tako bi tudi staroslov. dag-ati, xaQrtmt<>g, variorum fructuum figuras habens, variegatus, bilo stvarjeno po onih nazorih, kakor nemšk. gestreift, iz streifen. Kam pa spada staroslov. d^gi, d^ž-anie, audacia, dfjžl, adj. robustus, srbsk. dežmekast, untersetzt? Mislim, da Miklošič ima prav, ako primerja goth. dugan, taugen, staronord. d uga, von Nutzen sein, helfen, dygdh, f. Bravheit, nemšk. Tu g en d, sansk. duh za dugh, Ertraggeben, speciell Milchgeben. **) Sem spada staroslov. ne-d%gl, morbus, slov. osebna imena: Nedog, Taugenichts. K besedam d egi, Band, Riemen, in staronord. t e n g j a šče priravnaj : srbsk. d u g m e, globolus fibulatorius, Knopf, proprie das Verbindende. Evo na iz¬ bor razlag samih naravnih za dfjga, dq,gl, degyli, d egi itd. Naj jsče tukaj omenim ednejtorenike, iz katere je slov. degnoti. Na Stirskem kraj Mure in Ščavnice se pogostem čuje : „Denes je oblačno, le redko solnce skoz oblake degne“, — „malo je solnce degnolo, pa se sopet hitro za megle skrilo“. — Jaz to besedo stavljam k sansk. dah, d aha ti, za dagh, daghati, brennen, litovsk. degti, idem, dag a, heisse Zeit, Erntezeit, staroprusk. dagis, Sommer, daga —gaydis, -Sommer- tveizen, JitOv degas, Feuerbrand,' rusk. degot, Theer, goth. daga s, nemšk. Ta g. Gumbara, vrsta ladje, staroslov. kub ar a, tudi v grščino iz slovanščine prišla xQviifjd(H()v, navis longa, pri klasičnih grških pisateljih neznana, srbsk. kom pa, Fiihre, ponto. Obširniše dalje zade v „Dodatkih“. Ancin , Strumento di ferro per attacarvi che che sia, Haken, staroslov. ^koti, idem, več dalje naprej. Pigna , barca fatta in figura conica, pignata, pentola, Topf, pisker, lonec, pignater, pentolaio, lončar. Za razlago teh besed ne najdem *) Vendar ne goth. tiuhan, ziehen, kakor Miklošič misli, ta spada k duco, starolat. d o uco ,|gršk. m, staronord. tog, tractus, toga, ziehen, t y g i 11, Ziehband, staronemšk. z u g i 1, Ziigel. **) Primeri srbsk. dižva, Melkkiibel. 86 druge korenike, nego litovskoslovansko: pinu — p in-ti, ptno — . pen ti, \vinden, flechten *), kniipfen, odkoder starosl. p e-tel j a, Eno¬ ten, slov. p in-j a, Rtihrkubel, motilnica, litov. pin-kl-as, Geflecht, venetsk. p in z o iz pin-tio, cocca, lembo, Saum, rob, proprie das Gevrandene, dalje novoslov. peča iz petja, peplum, calantica, Schleier, ker se opne, pečica za petjica, involucrum intesti- norum, pečica die geschlungene Halshaut beim Hornvieh, štajersko- nem. Goder, lit. pinti, restis, Strick, das Gevvundene. Greko- italščina ni ohranila nobene besede iz te korenike. Tudi lit. pantis, starosl. p^to, Fessel, je iz korenike pan = pin. Lat. figulus se vjema s staronord. dig-ul-i, novonem. Tiegel, sansk. dih za digh, bestreichen, verkitten. Iz iste korenike pan, pen, pin, je srbsk. panica, Schussel. Zampa ungue, pič davanti ali’ auimale quadrupede, Kralle, Klaue, slov. Čamp ati, svinje čampajo, die Schweine fassen das Futter, srb. čamprage, fibula, latvijski: kampju — lcampt, fassen, greifen, rusk. v slabi obliki čapat, sobirat, hrv. čapati, z nobtmi dreti, hrv. č a p e t, noht, srbsk. č a p o r k i, Krallen. Latinščina ima slabo obliko: capere, venetsk. chiapar, prendere, italj. chiappare fassen, greifen, kar pričuje, da je zampa iz posebne venetske ko i renike; grščina ima «17, Handhabe, Griff, staronord. baba, h afda’ goth. habai, nemšk. hab en; v druzih arskih jezicih se ne najde- Tracola, striscia di taffetta, che portano cavalieri al collo o ad armacollo, tracolla dicesi pure quella striscia di cuoio o d’ altro, che portano ad armacollo i militari; tracolla, bandaliera itd. Ne d& se ta beseda iz druzega jezika razložiti, nego iz slov. traki, Band, fascia, staroprusk. tarkne, Binderiemen, menda tudi gršk. tafflavt], Geflecht, je sorodno. Drugi arski j\ezici ne poznajo te besede, srb. trak, der Streif, Band, Binde. Cola , Leim, pozna grščina: aolla za aoLja, Leim, litovsk. k 1 i j e j m.plur. Leim, starosl. klij, klej, srb. klij a, Leim, slov. k eliti, pri- keliti, leimen, anleimen, gršk. hoIIkco, leimen. Lat. besede ne pozna. Cheba, testa, Kopf, slov. k e b 1 a č a, Kopf, č e b a nj a, idem, sansk. k a p a 1 Hirnschale, Schadel, gršk. mpalr/, Kopf, anglos. hafala, Kopf *) Primeri: slov. lonec, Topf, lončar, Topfer, starosl. 1 o n o, schoos, iz korenike lak po Ficku, biegen, tedaj za loknec, lokno, gršk. Hepafuvg, iz xe(idco, HtodvvvjU, misehen, vereinigen. Starosl. ima gr n čar iz korenike ghr, brennen. 87 eheba, gabbia, Vogelbauor, Vogelhaus, slov. kobaca, Hiihner- steige. Sem spada tudi korošk. huba za kuba glava na žreblji, tudi kepa. Ciesa, česale, Zaun, menda iz onega themata, iz katerega slov. češulja, racemus, če s, lignum fissum, česvina, ilex, Steineiche, cesek, Pfahl, primeri analog. tynT>, Zaun in Planke, Pfahl, litov. tuinas, Pfahl, neinšk. tainas (goth.) Zweig nov. Zaun, plot. Ua, Uga. Sicer italščina rada menja glasnik v z glasnikom g, vendar uga, zna pravenetska oblika biti, primeri litov. uga, Beere, Traube, starosl. j-aga, Beere, j-ag-o-da, idem, in tudi lat. uva stoji za ugva. Doroni , doronzini, gangheri, Handhefteln. Beseda d or a pomenja roka, dlan, pest, in sicer starogršk. doron, dlan, po Pliniji (35, 14), illyrsk. (al- bansk.) dorre, manus, v novokeltsk. narečjih dorn, durn, manus, pugnus, latvijski dure, Faust; doroni so torej oklepi okoli pesti. Beseda je prasorodna. Primeri šče staroirsk. dearna, Iiand, latvij. delna iz derna, flache Hand, slov. metath. dl ant iz da Ink, darnk. Soma, Somaro, carico, che si pone a’ giumenti, Last, somaro, asino, giumento, Lastthier. Soma, somaro, je iz sogma, sogmaro po izpah¬ njenem gutturalcu, kakor jumentum iz jugmentum. Čijega naroda prva vlastina da ta beseda je, se bode dalo težko določiti; jaz tukaj le hočem dokazati, da je tudi beseda sag slovanska. Podajmo se najpreje v sansk., tam najdemo sag v pomenutegere. UžeBopp je iz sansk. sag izvajal gršk. trdCoo, (Tayrj, oayg.ct, mrj/v/iimoc, aacam, packen, beladen, aufschirren, acc/g , Geschirr der Thiere, aayga. Packsattel, Ladung, Masse, Haufen, cdyog, Mantel vom groben Tuch aaygaQia, Saumthiere. Sagum v pomenu plašč je tudi znano pri Keltih, in je oblačilo in ime prišlo kakor Strabon (IV.) piše po Gallih v Rim. Tacit (Germ. XVII.) piše, da so tudi Germani ra¬ bili za obleko sagum, vendar beseda ni bila domača, Strabo po¬ roča, da je , zerreisen, stechen, ritzen, kratzen, verwunden, schneiden, tako da v besedi mukha — musa tiči izvirni pomen grizenja, primeri nemško: das Gefriess, v pomenu: usta, lice. V srbščini šče najdeš: tuc — muc, što kuc, to muc, was einkommt, wird auch gleich verzehrt; tukaj muc opominja na mukha — muca — musa. Muk — muč pa tudi pomenja, aus- lassen, auswerfen. Bopp iz iste korenike izvaja gršk. iiuaaat ex pt5xjoo, fivxoj, fivxrriQ, lat. mucus, Schleim, Schimmel, primeri šče srbsk. mukljiv, humidus, nemšk. moken, mokln, meucheln, moderig, nach Feuchtigkeit riechen, staroslov. m o k n o n t i, made- lieri.**) Pomen ostrine se šče pokazuje v lat. muero, Spitze, muero dentis, folii, Schneide, Scharfe eines Schermessers, Spitze des Degens, dalje Spitze, das Aeusserste, Granze, Ende, primeri analogične nazore v besedah os, oris, Mund, o ra, Rand, in gršk. atofjiM — os in ora. Ker so Slovani ohranili iz korenike mukh, muč besedo: MMfc, so gotovo tudi nekdaj poznali muka, v po¬ menu: os, arofioc, vendar so se v druzih narečjih zgubile, in le ve- netščina jih je ohranila. V sansk. šče imamo mukha, frons, mukhara, dux, prin- ceps, proprie, der an der Spitze stehende, primeri čelo, frons in čelnik, dux, mukhya, excellentissimus, mukha tč s, abi- mukham, in conspectu, primeri lat. coramiz co-oram. He- sychij piše, da je pri Erythrajih pomenjalo fi6x(>cf>v — ’o| vg, oster. Kakor slovanšč. ima besede: moknonti, mukljiv, ki se vje- majo z lat. mucus, Schimmel, Schleim, Rotz, venetsk. mozzo iz *) Primeri venetsk.: smusaare iz s-mucciare, die Ecken ab- schneiden. **) V latvijščini: muk-t, sich ablosen. 98 m o c c i o, tako je venetščina ohranila, kar je užebilo v prvej raz¬ pravi omenjeno, smorzin, moccio, escremento cldesce da našo, staroslov. CMp r i>ET>, CMapET>, mucus, Rotz, novoslov. smrkelj, pol. s m ar k, smarkac, gorenjesrbsk. s m orkač rasli. CMOpKHyTL, emungere, lit. smarkata; gotovo je ta beseda ostanek iz jezika starodavnih Venetov, kakor tudi smorzare, estinguere, e dice si da fuoco, del lume, della luce. Ker je s na početku besede praepoait. = lat. ex, je thema m or k — morcciar, in ne drugo, nego slov. JipT>K — MpTiEHiRTH, m r k n o t i, axozi£eaO-ai, dunkel, finster werden, odkoder je mrak, ca- ligo, tenebrarum effusio. Razve staroškand. in anglosaks. myrkr, morlir, mire, rumunsk. in škipetarsk. M&pr, kamor je prišla iz slov., besede te niso znane. Buretto, caviglio, spitziger Pflock, um etwas Hohles zu verstopfen, k tej besedi primeri lat. foro, gršk. cpiigog, rima, cpccga?!-, Schlund, Schluclit, anglosaks. borian, bohren, rusk. polsk. bort, ein hohler Baumpflock, slovašk. buravit, aushohlen; tedaj burello ne iz lat. ali gršk. debla. Mandossa tudi mendossa, termino de’ beccai, v jeziku mesarjev, coltellaccio, longo coltello, di cui si servono i beccai per tagliare la čarne. To je znamenita beseda, in je ne moremo kamor inam djati, nego k lat. mandere, beissen, zerbeissen, lcauen. Pa uže Bopp je kazal na sansli. mar d, mutata liquida r in n, conterere, devastare, fri- care, kamor tudi spada m or d e o. Iz te korenike je lat. mandi- bula, Kinnbacke, mand-o, Fresser, proprie Kauer, Beisser, zerbeissen, mand-ucu-s, Kauer, manduc-are beissen, dalje skaženo italj. mangi are, venetsli. manzer, franc, manger, grško fiaca-oficu iz fxndaa-Ofiai , kauen, fidar-a^, Mund, pozneje Šchnauzbart, in iz gršk. ital. mustachio franc, mustache, slov. m u s t a č i, venetsli. mustazzon, brutto visaccio. Od oblike m a n d ni ostalo nič v slovanščini, ne upam si torej te besede k pravenet- ščini prištevati, dasiravno se čudim, da v italščini je ne najdem, razve mangiare, kar je iz mandiare. Mandossa, Fleischmesser, pa pričuje, da je mandiare nekdaj obznačevalo razsekati, raztrgati, razčesati, razrezati, in to tudi mard — mo rde o, od katere kore¬ nike imamo v srb. lco-marda, mesnica, lio-mardar, mesar.*) Da se kaj velicega poznamlja slovanski jezik pred debla rad stavlja: ga — ka — ča, tako rebro in k o-rebro, luža in ka-luža, *) V venetšč. šče najdemo sledove te besede: smerda, ein Stuck Pleisch. 94 vorainko-vora, odelo, stršiti, sršiti se, in ko-strešiti se. V slov. najdemo mr da ti, Maul und Nase riimpfen, mr dati, stu- prare, srb. mrdati, inepte agere. *) Mandossa je torej iz man- duscia, m and uš k a, instrumentum conterens, lacerans. Montone Scbafbock, m on tar e, belegen, sem v prvej razpravi stavil k staro¬ stov. medo — mijdo, novosl. mode, munde, Iloden. Vendar lat. rnentum, mentula priča, da je to staroitalska beseda. Jeziko¬ slovci razno tolmačijo to besedo. Aufrecht iz sansk. mantb, agi- tare, starosl. motiti, Pott iz mineo, in iz mineo tudi mentum, Kinn in mont, breg, das Hervorragende, Zeyss iz mejere, mingere, in mentula za mejentula Fick stavlja modo, rn^do, mode, mu n de k sansk. mandati, auf\vallen von Wasser, m a da, Brunst, Same, gršk. /ladog, triefend, fiadaco, zerfliessen, lat. madeo, manare za madnare, fliessen, starogorenjenemšk. m en d j a n, liistern sein, froli sein, m e n d i, Freude, vendar mentula sem ne stavlja, in sploh ne razlaga. Vtegne ipak mentula in m o n ton, mo n tar e iz starovenetščine v latinščino sprejeto, in odonod sltaženo nazaj po¬ vrnjeno biti. Naj drugi razsodijo. Meni — mentula iz mineo in mejere izvajati ne zadovoljuje, ker je glasnik t korenieen in le ula suffiks. Mentula se najde pri Catullu, ki je živel na meji Venetov. Kam pa srb. mu t vi ca, palmes, Rebenspross ? ne bi li mu t vi c a = starosl. m e t — m q t-vi c a gde opominjalo na ment¬ ula? primeri nemšk. die Ruthe, virga et mentula, tedaj vendar iz mantb, agitare, srb. muč-kati, za mutj-kati, schutteln. Italj. montare ima pomene, ki se zelo bližajo k manth-m^t, in sicer bespringen, belegen, beitragen, sicli belaufen, wacbsen, zunebmen, niitzen, belfen, zuwege bringen. V jeziku venetsk. ribarjev mont a, concorso, molta quantita di pešci in un dato luogo, montadura za montatura Ausstattung, Ausriistung, iz tega slov. in nemšk. skaženo Mondur, m on dur a, vendar vse to uže iz pomena: m o n te, Plaufen ; ali pa ni kje v besedi mont močna oblika, in spada h koreniki: mat, metq, werfen in mont je Aufwurf? in montar, dass sicb vverfen, vsaj actio coitus pri žrebcih, ovnih, kozlih, bikih je metnutje, ne pa prileženje, concubitus, Belegen. Tako se tudi pomeni montar, beitragen, sichbelaufen, helfen, niitzen itd. razjasnujejo, ker tudi Nemec in Slovenec imata ednake nazore: abwerfen, oves je dosti vrgel, malo vrže itd. Glasnik t je v be¬ sedi mont, koreničen, to se ne sme prezreti. Lugia, la femina del porco, che ha partorito. Naj naravniše se ta beseda izvaja iz korenike lagli, liegen, staroslov. legq in ležq, *) Venetsk. smerdasske, vana iattanzia. 95 liegen, lože, Lager, lože, ložesno, Mutterschoos, uterus, 1 o ž sj, loži ti, legen, decumbere, litovsk. lasta za lagsta, staroprusk. las to za lagsto, Lager, staronord. leggja, Jegen, goth. lagjan, latinšč. ima edini lec-tus, gršč. h%-šHl;uro, legte sich, Uyog in M%og, Lager. Ker svinje se vležejo pri porodu, se reče: svinja je polegla, decumbebat, deposuit, Nemec pravi pri kokoših: „Eeier legen", Slovenec pa: „kokoš je znesla'', pri živalih, ki stojč rodijo, se reče pometati, werfen, vrči, „kobila je po¬ vrgla", die Stute bat gevvorfen. Srb imenuje pometino u živo- tinjah (Nachgeburt) — loža. Isti nazori vladajo v grščini, gder Io^evc) obznačuje gebaren, lo^dcc, das Gebaren, die Reinigung der Kindbetterin nach der Geburt = si - b. loža'), 1.oyja , puerpera. Lugi a je torej = loyia, die Legerin. Ker lugi a — ložija stoji na slov. glasniškem stepnji, spada beseda v pravenetščino. Jeli je nemško Los, die Sau iz ložija, lož j a, ne upam si dolo¬ čiti ; beseda je znana bolj v onih krajih, gder Nemci na Slovane mejašijo, postavim na Tirolskem. Visokoučeni dr. L. v Hor¬ ni a nn *) **) piše v svoji izvrstni razpravi : derheber gat in litun" pag. 35. Der grosse Dreschernudel heist L 6 s, in pag. 36. Wer beim Dreschen den letzten Streich thut, bekommt den Sau krap fen, tedaj los = Sau; primeri šče: Wer den letzten Schlag macht, hat die Sau". Tirolci so ohranili dosti navad in besed slovanskih iz one dobe, ko so na Tirolskem historično gotovo do podnožja gore Brenner Sloveni stanovali. Tako piše Hormann: Wer den letzten Streich beim Dreschen macht, hat den H ar er. Er wird abgerussigt. (Zilerthal.) Kaj je Harer drugo nego korotanska oblika slov.-srbsk. g ar, Russ, g ar a v, russig. Korošci pa g kot h izgovarjajo, prim. hovob — golob. Tako tudi je sledeča na¬ vada znana pri Srbih in Slovencih. Hormann (pag. 46.) piše: Um Georgi haben die pusterthalischen Iiirten den Brauch, namlich der erste, der mit der Heerde auf der Weide ist, heisst Grasneid, der zweite Kaiser, dann koramen Kaisers Bediente, und der zu- letzt mit der Herde kommt, heisst Pipo. Dieser wird ins Wasser geworfen, oder es wird ihm sonst etwas Arges zugefiigt, und man schreit ihm nach: Pipo! beiss’n Fackl ’n Zipfel o, lass es nit verbliieten, kanm — sche’s nachste Johr junge Fakin hiiten." Slo¬ venski pastirje tega počasneža imenujejo Pip e c, od pip ati, ab- zupfen, srb. pip ec, Zipfel, Zapfel, slov. pip ec Taschenveitl, skluček, nožek. Tako tudi tirolska beseda tous ch***), vtegne ska- žena venetskoslov. trugia — truža biti, sicer se tudi najde v Kirschii cornucop. s. v. scrofa Mohr, Los, Dausch, Zuchtsau, ali kako to besedo nemški jezikoslovci razlagajo, mi ni znano. *) Starogor.-nemsk. lehtar, Nachgeburt. **) G. L. v. Hormann sedaj skriptor na graški vseučilišč, biblio¬ teki , je tudi izurjen znatelj in prijatelj slovenskega jezika in slovstva. ***) Touscli je vtegnilo iz venetše. v latinščino i odonod med nemške 96 Tudi venetsk. loža, Wohnung, bedeckter Gang ital. loggia iz italj. franc, loge je iz venetšč., primeri staroslov. loži j e, cu- bile, ložnica, cubiculum pa tudi porticus in conclave, ker lat. lo- geum, Zocke der Biihne, Rednerstuhl, Steuerarchiv, je iz gršk. 1oyslov, erhohter Ort auf der Rednerbiihne, tedaj iz h>jnoo, reden, hyyl£opou, reclmen; venetskoitalj. loža — loggia pa ima pomene: prebivališča, porticus, kakor slovanska ložija, ložnica, lo- geum je kraj za govorjenje, loža — loggia pa za ježanje. Ker je lat. iz indoevropsk. korenike lagh, liegen, edini lectus, lectica ohranila je to znamenje, da je ta korenika imela slabo življenje vitalščini, tore je loža — loggia težko zrastlo na deblu italščine; tudi glasnik g, ki v tej besedi odgovarja indogerm. gh, pričuje zoper to, ker g h je grkoital. sploh % — cft. Trogia, Zuchtsau, svinja za pleme. Uže v prvej razpravi (pag. 37 - 39) sem se lotil razlage tega imena, in po vsestranskem pretehtanji mi edino staroslov. trag, posteri, srbsk. trag, porodica, srbsk. traga, Thierrace, genus, zadovoljuje. Nobeden drug jezik ni iz trag stvaril poznameno- vanj za pleme, in svinjo plemen j ačo, ki pomenja v venetščini tro¬ gia. Korenika je trag, ki obznačuje v slovanščini iti, gibati se, vlačiti se, sansk. trag in trang, gehen, sich bevvegen, gotb. tragjan, laufen, gršk. laufen, irsk. tairgim, „get away“, tairgeadh, a going, passing, bolg. trignT,, ire, kelt. trag, noga, zato Vertragus, Windspiel, popravem agirgo^gg, valde cur- rens; iz te korenike je venetsk. traghetar, hin und hergehen, venetsk. tragante, cacciatore, lovec, slov. traglač (kraj Mure in Ščavnice) longipes, ein langftissiger Bursche, trag e, Beine, Fiisse, staronemsk. dregil, famulus, proprie currens, primeri gršk. Too/dog, Laufer, Bote, staronord. thrael za thragel, Knecht, derUnfreie. Dalje iz tega debla srbsk. trag, Fussstapfe, traž'-iti, suchen = die Fussstapfen verfolgen, venetsk. trozo iz trogio, sentieruolo, semita, vietolla, Fusssteig, Pfad, srbsk. traž-ina, der Steig, semita. Edina latinščina ni ohranila te besede, katero naj¬ demo v sansk. slovanšč. gothšč., staronemšč., v keltšč. in v grščini. Kakor je lugia, svinja, ki poleže sad, tako trogia svinja, ki se pušča za trag, za trag o. Primeri enake nazore v nemških be¬ sedah: Abkunft, Abkommling, Nachfolger, v katerih tudi so pomeni izhajanja in sledenja zapopadeni. To izraža tudi zendslc. aipičare, Nachfolger, proprie: decurrentes, iz aipi, de, in čar, curerre, lat. descendentes, slov. pleme genus, generatio, in soboles, n a s 1 e d n i k, iz themata: s 1 č d, gleiten, sled, Špur, Fahrte, kakor Tyrolce priti. Ladinsko narečje rado r pred vokalom pogoltne, primeri puina = pruina. 97 h'a g. Starim narodom je bilo pokolenje — hajanje — preha¬ janje; celo slov. beseda pokolenje označuje progressio, dozdevalo se jim j e kot n it — ki se na dolgo vleče, zato v sansk. tanas, hlutn, stameri, pa tudi Geschlechtsfaden, srb. pasmo, filum, fr pasmina, genus, Race. Da so Venetčani v besedi trogia si niislili proplajanje (propagatio), spoznamo iz tega, da so iz iste korenike stvarili besedo troza *) iz trogia, kakor loža iz loggia. Troza je po Boerin: quel rimessiticio (Sprossling, tSchoss- kng), che fa la vite (rozga) dal pie del tronco, con cui si trans- piantano et propagano le viti. Da so Veneti izgovarjali trogia spoznamo iz itaisk. troia. Venetski g pred vokalom je v lat. i, j. tako maior: iz magior, ital. saia iz sagia. Primeri bogia, in boja. Da venetsk. trogia isto znači kar staroslov. in srb. traga, generatio, nam potrduje analogična mantvanska beseda: raz z a, svinja, plemenjača, venet, raz z a, generatio. Truco, trucar , tocar colla sua la palla deli’ avversario, svojo kuglo proti nasprot¬ nikovi potočiti, posebno v biljardni igri. Ta beseda mora se sta¬ viti h gršk. toLouatra za T«o«^jw, d range n te-tQrj-/a, bin hingedrangt, lat. toraueo, drehen, driingen, goth. threih-an, driingen, staronem. dr ah-jan, novonemšk. drehen, anglosax. thringan, dringen, driingen, Litovšč. ima trenk-ti, driingen. Ker venet, rabi latinsko- ital. torcolar, premere, t orehi o, tor cular, je truco, trucar, pravenetska oblika. Menda tudi venetsko: t rus s ant e, accattatore, ein ltistiger, zudringlicher Bettler, je iz korenike truk, in trus- sante za trucciante, trucavec. V zend. in sansk. tega verba (glagola) ne najdemo, nego samo besedo tarku, Spindel. Tudi srbslc. trkulj, Trester, vinacea, trklja, statumen, Stiitzstock, trkljati, priticati, paxillis figere, pflocken. V vseh teh besedah tiči isti pomen tišč^nja, porivanja. Trucar tudi v venetšč. po- ! a menja: correr via — odbežati, proč bežati, laufen, primeri litovsk. isz-truk-ti, weglaufen. Sem spada tudi venetsk. trotolar, za troetolar, anfangen zu laufen, trotolo, Kreisel, trotar, im Trab gelien, traben. Gutturalec venetšč. i italšč. sploh rada izpe- huje, primeri tetto — za teeto, tatto za taeto. Jeli je tra¬ ben nemšk. beseda? primeri srb. trap a ti, daherscblendern, te- mere incedere, litovsk. trep-ti, zappeln, stampfen, staroprusk. trapt, treten, srb. trap, Wagengeleise, ruski: tropa, Fusssteig^ *) Ker ta mladika se pušča za proplajanje, so jo Venetčani vtegnili rodovitni svinji primeriti, kakor Slovenci take trse imenujejo bike in konjiče. Vendar spomni se na nemšk. Trieb, S ch o s sl ing iz schiessen, povsod pomen bistrega gibanja. Letopis H. 1875. 7 98 gršk. tQanm, Wein austreten, menda iz trap; tudi starosl. trap, fovea, das ausgetretene, venetsk. trapola, Maiisfalle, starosl. trapi, equi ornamentum quoddam, menda k venetsk. trapelo, Riemenpferd, trapelar, auslaufen, srb. trap, neu gegrubter Weingarten, trapiti, Gruben im Weingarten machen, venetsk. fig. trapelar, betriigen, to je koga v past, v trap spraviti, in die Falle, Grube bringen. Morgia, Oelsatz, iz korenike m ar g, gršk. d-g{Qya, streife ab, «-ftoQy-og auspressend, lat m ar g-o, Streif, Rand, nemšk. marka, Kand. Iz te korenike je starosl. MJI13* = molgiq — morgiq, melken = streicheln, litovsk. melžu, streicheln, morgia tore: was sicli abgestreift, ausgepresst bat; iz te korenike je tudi gršk. goly-og, pri Hesych. galayag, Ledersehlaucb, proprie der ausgepresste Sack, slov. mauha, korot. oblika za malha in to za m alga, Leder- schlauch, Sack, nemško malaha, malha je iz slovanšč., ker ger¬ manski jezik išče obliko malka ali marka, ker ima marka in melken iz indoevrop. korenike m ar g, sansk. m ar dž a ti, wi- schen, streifen, streichen, abstergere, puriticare, mrg-yati, umher- streifen gršk. gaoyog, umherstreifend, gaQyktjg Landstreicher = slov. mauliar malhar, malgar, zend. m ar e g h a i t i, umherstreifen, lat. m u 1 g - e o, melken. Morgno , M org n ar, morgno, miagolare, miauen, srb. m e r n j • k a t i, mrmlati, morgno n, sorbone, Duckmauser, slov. mm j a ve c, raiir- rischer Mensch, primeri: miirriscli iz murren. Calalin , metulj, ne iz grškega y.«log, kakor Filiasi in Boerio mislita, temoč iz kal, rusk. in slov. blato, primeri metulj in motyla, Kotli, nemšk. Schmettering = der Beschmeisser, Beschmutzer. Coco, uovo, ruski: koka, Hiihnerei, slovaški: k uk o, jajce. Gugiera , brazda, za glugiera, kakor gussa za gluscia, iz lug, litov. lužu, brechen, slovašk. luznuti, sekati, staroslov. luz-gati, mandere, tore luž ir a, Bruch, Spalt; sansk. rudžati, zerbrechen. 99 Meleo, Rost aq Weinstocken, slov. mel, idem iz mel, črn, zato melina, m el i niče, Himbeeren, litov. melinas, latvijsk. m e hi a s, blau, schwarz, m e 11 i n i t, sclnviirzen, sansk. malina, dunkel, gršk. /iMag, schwarz, srb. malina, morum idaeum, Wegedorn, Himbeerenstraucb, slov. malina, morum, Maulbeerbaum, tedaj vse po črnkasti barvi, odonod srbsk. me lun, vrag, proprie črnuh. Mamo, Tolpel, Dummkopf, srb. mamiti, in Wuth bringen, srb. m ara laz, blesan, Dummkopf. Maridra, Pferch, ricettacolo del bestiame, Fick drugače razlaga nogo Benfey, Muys in Kuhn, in sicer iz korenike man d, iveilen, stillstehen, zii- gern, warten, in kaže naslov, muditi, in reče, da je muditi noveja oblika stareje manditi. Slov. muditi se, sich aufhalten, goth. m o t-jan, aufhalten, anglež. to meet, niženemšk. mot-en, auf¬ halten. Mandra je ravno tako slovanska beseda, kakor sansk., gršk. in lat. Meliga , Holchus, sorgum (Linče), zna ravno tako pravenetska beseda biti, kakor gršk. fiehctj, Hirse, Sclnvaden, lat. mili um, Hirse, litovsk. m a ln a, Hirse, Schwaden, iz korenike mal, melj 9 , mahlen. Mela , stecca di legno, che usa portare 1 'Arlecchino, srbsk. mal j, fistuca, Stbssel. Melma, — zaradi suffiksa primeri: ko s-m a, kuk-ma, — terra, fango (Schlamm) che e nel fondo de’ fossi e de’ fiumi, litov. m o 1 - i s, Lehm, Schlemm, ruski m a 1-n i k, ein schlammiger Ort, sansk; mala, Schmutz, Schlamm, venetsk. mogiana za mogliana, slov. mulja, mu- ljava, srb. mulj, voda kroz granje ili rešetku telcuča, venetsk. mogiana, acqua, chegeme dalla terra, e chelatien sempreumida. 1 * 100 Supplementum. Argo, voce di gergo, che vuol dire cielo, iz korenike: ar g, sansk. ardž, splendere, slov. po prestavi glasnikov: raga, lisa, Blosse, svitlina. Argo ne kje za arco, Bogen, ker ar c o se samostalno nahaja. Astio, aspro, ruvido, slov. oster, scliarf, rauh. Astoni, cardus monspessulanus, slov. o s - e t cardus. Batin , arnese, che serve per lavarsi le mani e ad altri usi coli’ acqua, srb. b a č v a. Baraca, Barake, primeri ruski: varok, Schiffsdach. Barbazzon, specie di gabana, srbski bar bež a. Barila, vašo di legno fatto a doglie come la botte, beloruski ba- rylka*). Bati , voce padovana, coraela, das Geschlinge, Gekrbse, slov. bati, idem, dalje: Knoten. Begiora, rigogolo, Goldamsel, slov. bež ura, klic na ptico volgo, primeri klic otročajev pri zaslišanji volginega piskanja: „Stric moto vilo si vidil mojo kobilo, teta bež ura**), kde je moja pura"? Volga se tudi veli slov. kobilar. Begolo, frugolo, unruhiger Knabe, iz: begati, currere. Berechinaria , moltitudine di gente vile, srbsk. brča, Menge, br- č a t i, hitro rasti. Borochia, lederne Weinflasche, srbski burača, bure, burat, bauchig; boria, bota, Fass, srb. bure, idem. Brala, giunco comune, slov. pr ul a, pr ul e, Sumpf, tedaj: brula Sumpfgrass, primeri: ločje, juncus, loka, Sumpf. Tudi več topičnih imen: Prule — vse v močvirnatih krajih— imamo po Slovenskem, tako pri Ljubljani itd. Biodo , giunco palustre maggiore, staroslov. bludva, Kavsov, ein aus Sumpfgras geflochtener Korb, tedaj je tudi v slovanščini prvotni pomen besede bi ud bil: juncus; primeri staronord. teinn, arundo, got. tain-jo, canistrum,nemšk. zeinn, virga. Bernia fu detto ad una veste di donna, srbsk. b ruji ca, prtena suknja, staroslov. brnia, lacerna, fiavdvag. Buča, busa iz buči a, luogo cavato, staroslov.: bok, cavitas, bo- cheta, foramen parvum. V venetsč. je c pogostem == s, primeri: buson = bucone. Buzaro, persona giovane piccola, slov. buček, idem., slovaški: bocika, mlada krava, slov. b očka ti, sem in tja bežati. Calar , cascar giu e stagnare, slov. kal, lutum. Cazza, ein Wassergefass, staroslov. i;a;i,l>IJ,a. *) A vykaeu bočky miidy i barylky gorčlky. Iz narod. pes. **) Bežura, fugitiva, ker je ptica potovalnica, in se težko vloviti dA. Kakor jej Slovenec pravi: „St.ric Motovilo 11 — tako Venetean: ,,Com- pare Piero" — kume Peter! 101 Cdlo, pelle indurita, srb. k a l a v ar, maehina pellionum, Gerbebank. Calo, diminuzione, minorazione, srb. kalati, oslabeti. Caparon, cardio spinoso, specie di concbiglia, primeri slov. thema: kop, spinosus, kopi na, kopinšica, Stachel, Dornbeere, dalje: kopava, cardui genus. Caroga, arnese contesto di carici, posodva iz rogoza, v besedi: rog-oz je k a odpadlo, primeri lat. carex — caregs — caregis — caragas, primeri rog za krog, raki za kar ki. " Comagna , das Essen, Schmausen, starosl. kom-kati, rusk. dial. kom-kati, jesti, sansk. cam, scbliirfen. Cotus, specie di abito, primeri: kontuš. Crica, dissidio fra persone di parere contrario, primeri: krika, Larm, ali pa: k reg, Streit. Camito, angehiiufte Sachen, primeri ruski kom, Klumpen. Dardo, frezza, slov. d ar d a, Spies, franc, darder, schleudern, slov. drdrati. Frezza , arme da ferire, slov. prača, pracka, starosl. prasta, korenika je prati, ferire, schlagen. Gnctsa za gnacia, voce antiq. percossa, bussa, slov. gnaea iz gnati a, gneča, Gedrange, gnetim, stossen, o-gnet, con- tusio. Nemec ima: k n eten, staroprusk. gnode, Backtrog. Drugi jezici nimajo te besede. Golzarinci, la pelle pendente dal collo dei buoi, slov. golk, gl k, golt, Schlund, torej golčarina. Grampia, gramola za grampola, orodje za omikavanje lanu, slov. kremple, kramplati, tudi nemšk. krempeln. Greppa, si dice alla soinmita del cigliare (aufge\vorfene Erde) slov. in srb. hrpa, cumulus. Imbvgar se , eccitare o irritare la voglia, inuzzolire, sehr liistem macben, slov. (Murko s. v.) vuga, die hochste Lust. Pisati se mora: volga, primeri sansk. val g, exsultare, starogor.- nemšk. valgon, volvi, zato ime ptice volga, Goldamsel. Ingropa, annodato, slov. gr p a, hrpa nodus. Lagno , Klage, staroslov. la j, Tadel. Lascar , esser facile in parole, lasco, fievole, slab, primeri starosl. last, facilitas, srb. lasan, lehek, bolg. lesen. Maregna , pokrivalo, s katerim Se oltari pokrijejo, kedar se cirkva snaži, da se prali ne prime oltarjev, primeri slovaški moru- vat, privezati, sansk. m tiraj a mi. Nata, Auswuchs, slov. nat, Ausrvuchs von Blattern bei Riiben, sansk. n at a, rastenje v obče.' Nono, Grossvater, slov. nune c, Taufpathe, n en a, nutrice, ruski n an j a. Pavero, stoppino o lucignolo, srb. pa p e rje. Pleta, rimboccatura, Umschlag, primeri: plet, pletivo. 102 Pila , una specie di vašo, srbsk. pilo, goth. ful, Becher. Piriar, trennen, slov. parati, novopars. paritan, zersehueiden.. Pistcigna, Bug, Schoos, Saum, Falte am Kleid, slov. p izdan j a, hlače na pizdo, primeri: p izda, Mutterscheide. Plača, lama, staroslov. p laka, odkoder nemšk. Blech. Poreti , esulcerazioni, primeri česk. : p ure ti, aufschwellen. Prazo , prač, primeri ruski pa-porok = p a - p r a k, analog. 1 lo¬ ke t, Elle, in Ellenbogen, rusk. pa-porok označuje: die Achsel; zaradi: pa — primeri: p a-noga. K besedi:. p r a č, prak, dodaj še štajersko nemšk. Prajtzen, Praksen, izraz za roke. Prodezza, bravura, severnoslov. pr ud it, brennen, aufreitzen, prudky, heftig. Racoleta, die Quackente, raco la, Laubfroscb, primeri: staroslov. raka ti, rakotati, rakoliti, sonare. Radegar , altercare, radegheto, piccola differenza, rad ego s o, contenzioso, iz praepozicije: ra = lat. re, in slov. : degati, zanken, worteln. Ribola za: rivola, barra del timone, Ruderstange, iz: rivati, trudere, rusk. rulj, Steuerruder. Sbigotio, spaventato, gescheut, slov.: zbegan. iSlapon , pappone, Vielfrass, slov. žlepnoti, požlepnoti, fressen. Sborir, scovare la lepre, Hasen aufjagen, slov. zb ur iti. Sbrazzar , ricusare, non accetare, slov. zvračati. Scachir, stenuarsi, diirr, mager werden, srbsk.: skači ti, abnehmen. Scarcagiar — scarcagliar, lasciarsi cadere i mocci dal petto, dal našo, slov. s braki j ati se, brak el j, Nasen-, Lungenschleitn, rusk. h ar k at, sich rauspern. Primeri tudi thema skarg, kreischen, skržit, stridere, lito v. kregzde, Sclnvalbe. Stregluar, kratzen, slov. strgati, strugati. Schiena, o dorso, slov. šija, sije k. Surian, color lionato, lichtfahl, slov., hrv. suri. Stiavina, schiavina, coperta da letto, slov. stlavina iz ste- Ijem, stlati, postlati. Schiocco , das Klopfen, slov. s ki uk, ki uk a ti. Scorza , s c o r z a z z a, Schotte, Hiilse, slov. s k o r a, s k o r i e a, skorčica, staronord. skel, Hiilse, staron. s ca la, Sekale. Stuoto za stupoto, voce del contado verso Padova, quegli che la\ora la lana cogli scardassi, srbsk. st upa, Maschine zum Fladis- und Hanfbrechen. Tina, Weinkufe, slov. tunja, Kiibel, odtod nemšk. To n ne. Togna, eine Art Fischnetz, ruski t o n j a , Fischzug, starosl. t o n o -1 o, ten e-to, primeri še nemško: Dohne. Tramoza, pyramidenformige Hiitte, starosl.: trčm, turris. Chetarse a cavallo, sich auf’s Pferd werfen, slov. kititi se na konja. Totani, testiculi, srb. tu t liči, eiformige Kiirbisse. 103 Tontonon, brontolon, borbotattore, starosl. tantineti, sonare. Teina, stanza dabestie, za stana, slov. stan, die Schweige, Vieh- pferch, v venet, je s odpadel, primeri: taminaza: stamina. Pogled v lnantvanščino. Kakor rimski zgodovinopisci poročajo, so zemljo Venetov pred njihovim prihodom obsedli Etruri (Etrusci, Tusci) in etrurski Eu- gani. Ti so več mest postavili, ki so pozneje v last Venetov prišla. Edno takih mest je tudi Mantua, gder je za Virgilija četvero ro- dičev stanovalo, kakor on poje v svoji Aeneidi (10, 198). Ule etiam patriis agmen ciet Ocnus ab oris Fatidicae Mantus et Tusci filius amnis, Qui muros matrisque dedit tibi Mantua nomen, Mantua dives avis, sed non gen us omnibus unum: Gens illi triplex populi sub gente quaterni; Ipsa caput populiš; Tusco de sanguine vires. Ti populi quaterni so bili Tusci, Galli, Rimljani in Veneti ; zato Servij k gore omenjenim vrsticam pridene : „origo Mantua- norum ab Tuscis fuit, qui in Mantua regnabant, et a Veneti s, nam in Venetia posita. Za Plinija (Hist. Nat. 3, 19) je Mantua bila etrursko mesto, ker piše: Venetorum Ateste et‘oppida Acelum, Patavium, Opitergium, Belunum, Vicentia, Mantua Tusco- rum trans Padum sola reliqua. V vesi Andes blizo Mantve je bil rojen Virgil, kakor Macrobij (5, 2) poveda, ki ga imenuje „Vene- tus rusticis parentibus natus" zato Silij (8, 594) Virgilijeve poezije imenuje „cantum Andinum“ „Mantua Musarum domus, atque ad sidera cantu evecta Andino“. V denešnjem mantvanskem narečji nahajamo besede, ki se dajo iz keltščine razložiti; je jih tudi nekoliko, ki so gotovo staro- etrurake, ker niti keltščina, niti venetščina nima ključa za njih razlago, tudi ne latinščina, pa ohranili so si tudi besede, katere na prvi pogled lahko spoznamo za slovenske. Nabral sem jih iz Biondellijeve izvrstne knjige: „Sagio sui dialetti galloitalici“. Take so: Lanca, seno di liume, staroslov. lqk-a, sinus, novosl. lok-a, srb. luka, litovsk. lanka, alles Gebogene, Vertiefung, Niederung, Niederung atn Flusse, itd. Drugi indogermanski jezici ne poznajo te besede v tem pomenu. 104 G o g in, porco majale, slov. na Koroškem kok — koč-ej, Ferkel (Janežič s. v.). Mantvanščina, kakor venetščina glasnik c=k spremenja v g. Iz mantvanščine je beseda se tudi razširila v bližnje parmezanslio in piačenško narečje. Bosgat , tudi porco, bosgat je skaženo iz bučka t, ker c prelazi v s, kakor v venelščini; srbšč. pozna bučati, derati, reissen, in me- resec se veli bucovan, tedaj bučk at, lacerans. Posebno kedar je meresec pohotljiv spojenja (brunstig), mu Srb pravi bucovan, ker vse hoče bučati. Asiol , = asiol a vespa, asiola je diminutiv. italj. oblika iz asi a, slov. osa, Wespe. Pen , raica, Broschen, koroškoslov. diminut. p i n - k a , idem. Pana , crema, Milohrahm, slov. pčna, Schaum, starogorenjenem. feim, fam, zato tudi nemšk. Milchfam = Milchrahm, panagio, Milch- rahmgefass. Masti, lordura, Schmutz, Fett, slov. mast, masten, idem. Ghez, Eidechse, prešlo tudi v druga ital. narečja. Ni li to prva' oblika slovanske gaš-ter, guš-ter, jaš-ter in ter tvarivni suffiks ? primeri kcsi-ter = kosec, prija-tar, ora-tar itd. Caragnar, piagnuccolare, vvehklagen, trauern, tudi v venetšč. carogna, tri- stitia, staroslov. kara, idem, srbsk. raz-karati se, moestum fieri. Strussiar. *) dissipare, slov. tro siti, potrošiti, strošiti. raztrositi idem. *) V paraboli o zgubljenem sinu se reče: ,,e la 1’li striiscia la so sostanza, vivend da lussiirios < ‘, et ille diesipavit suarn substantiam vivendo luxuriose. 105 liazza, scrofa, Zuchtsau, plemenjača, iz radia -- radja, ra d j ati ge- nerare, tore raz z a, generans, venetsko: trogia. V venetŠčini raz z a pomenja generatio, Ra§e. Plina, rastrello, Raub, Beute, slov. plen, idetn, plinar, rastrellare, stehlen, pleniti. Gavetia, Bindfaden, spago, cordicella, iz kabeta, glasnik b prelazi v n v venetšč. in mant., iz them. kab, binden," heften, primeri s-ltoba, kabčiti itd.; venetsk. gav, grossa fune, velika vrv, tedaj kab — kob, litovsk. kabu, kab e ti, heften, umbinden. Z igo tar, scuottere, schutteln, riitteln, je tudi prešlo v sosedno parm. veron. in piačensk. narečje; razlago besede poglej pri besedi Chigignola. Lingbr, * kuščer, rammarro, je prešlo tudi v veron. narečje in v narečje kraj „lacus Verbanus“ v obliki, luger, lugher; razlago poglej pri besedi Langa, Langu rus; tudi v obliki ran gol se najde. Zenothemis pri Pliniji pravi, da so se kraj Pada tudi risi (lynces) veleli lange ali languri. Ker ris ima navado, z drevesa na svoj plen skočiti, je lan ga, ali langur prav naravno pozna¬ ni eno vanj e. Logia, svinja, ki je polegla; beseda je prišla tudi v piemont., milan. in parm. narečje, razlago glej pri besedi venetski Lugia; Biondelli- jeva razlaga iz galskega: liugach, sordido, je preveč prisiljena in naša razlaga naravniša. Sover, vento di tramontana, tudi v okolici mesta Brescia znano, gotovo ni drugega, nego slovenski: sever. Filiasi (Memorie storiche, Tom. I. pag. 243) pripoveda, da brodarji jezera Benak (lago Benaco) se- verno-iztočno stran imenujejo sploh: Venezze „chiamano pure V e- nezze il Nord Est“ in veter Sover, S o var. Krivec veter so 106 torej uže Veneti mogli imenovati: So ver, Sever. Slovenci se¬ verno zapadni veter imenujejo Pajeršak, ker iz Pajerskega pride, iztočni: Ogeršak, ker iz Ogerskega piše. Soi - odno lat. caurus, staronemšk. seur, novon. Schauer. Carpia , v mantov. klešč, v patavšč. pajek, srbsk. krp el j, Sehaflaus, carpia je iz kar p u la, kakor nebbia, iz nebula. Corlo, fusajaolo, der Wirbel an der Spindel, srb. krij a, panicum verti- cillatum, quirlformiger Fennig, tedaj v besedi corlo — krij a tiči pomen vrtenja, primeri venetsko scorlar, srbsk. slov. krij, Bollen, cylinderformiger Block. Marezar , ruminare, iz korenike mar = mal, mel, zermalmen, primeri razlago besede marezan. Ighera, brocca, Krug, primeri staroslov. igot, Morser in gršk. i'ydrj in- guera, truogolo. Musa , tudi venetsk. visaccio, sansk. muklia, os; milansk. narečje šče ima v izvirniši obliki moča, visaggio, znamenje, da je prelaz glasnika cvs poznejše dobe. Oeza, tudi v brešč. narečji, iraxinus, iz dialekt, auša, oša = alša, olša prcjotov. j-alša, j-elša, v štirsk. narečji: j-oša, Erle. Rogia, tudi roža, gora, AVassergraben, koroškoslov. roja iz rodi a, primeri tudi rusk. rueej. Zagot, tudi veron. jezica, primeri srbsk. cagrije plur. corium. 107 Zigra , ricotta, gelabtc Milch, slov. ciger, tudi ncmšk. Zieger iz cig, volutare ? Dodatki in popravki. Adano, Adeno, Adello. Jaz sem v prvej svoji razpravi ime te ribe razložil iz rusk. aditi, anhaufen, ker znano je, da ta riba, ki jo Linee imenuje acipenser Huso, zelo odeblja in se močno zredi, da črez sto funtov vaga. Komur nebi se zdela ta razlaga verjetna, temu ponujam sledečo. Riba adano ima oster špičast gobec, in ostre pla- vute, zato ime lat. acipenser Zehetmayr razlaga v „acutas pennas habens“, in reče: idem fere sensus in nostro Hecht, lucius, co- haeret cum germ. vet. hecchian, pungere, unde: dieHechel = sveč. gad da, der Hecht, cognat. the gad, stimulus. Priravnaj slov. ščuka, polsk. ščupa, Hecht, in ščeknoti, ščipati, zwicken. Rus to ribo imenuje oseter, bržkone iz them. os, spitzig, schart, in suff. nom. agent. ter. Slovenec pa ribo Barsch imenuje ostrež ali ukun; obo;e ime obznačuje: oster, špičast; Nemec pa Storr, pa menda je Storr rusk. oseter, ako ne kje storr, staronord. gross, stark, litovsk. st o ra-s, dick, grob, stark. Tudi adan, a d en, adel zna obznačevati špičast, oster, zbadajoč, in dasiravno v slovanščini ne nahajamo več glagola adit v pomenu zbadat, vendar šče imamo v močni obliki v starostov. ^,d-a, ayxi v staroslov. obznačuje: fahl, grau, litovsk. palsz-as, idem, p e le ti, schimmeln. Mužnato jezero pa Slovani imenujejo plešo, tako so plesa na Slovaškem v Karpa¬ tih, in na Koroškem: gornje Plešo, kar so Nemci prestavili v Oberteichen. Pelestine so torej plesnatc, plesnive, močvirne. Sansk. p a 1 v a 1 a, Teich', lat. p a 1 - u d, Sumpf, gršk. rnjk-o?. Schlamm, Lehm, so iz iste kercnike, zato sansk. p ali ta,, grau, gršk. mhz- vog, grau, as).-wg, grau, lat. puli -us = litov. paivas, falb, grau, slov. metath. plav, falb, starognemš. falo — falaw-er, falb. Stari slovanski Panoni so tudi šče rabili nemetath. obliko, zato se je nizidersko (Neusiedler) jezero velelo Pelso, „lacus Pelso" po Pliniji in Strabonu. Pepola adj. statura d’una donna, che sia assai bassa, ma grassota iz korenike pap, pamp, glej razlago pam p a -1 ugh e to, prideni šče slovašk. p up a, iz pampa, odurna, debela ženska. Grška oblika noficpog, mpcptg, Blase. Dune. K tej besedi šče prideni gršk. &ig, &iv-6g, {hvnloptm, arn Ufer sammeln, -Oivoid-ijg, sandig, sansk. dhanu, Sandbank, Gestade, Sandhiigel, Strand, anglosax. d u n, Hiigel. Gori sem omenil jezera v zemlji starih Karnov „lacus lu- geus“; čudovito, da se je v oni okolici ohranilo ime: Lož, in pa res prav peščenati kraj, ki se mu pravi: Dane. Ležijo Dane na pobrežji, in nižava pod Danami pričuje, da je tam nekdaj bilo jezero, tedaj Dane: Ort am Gestade, Diindorf, Dtin- s tat te n, primeri: Dunkirchen. Mislim, da se beseda sme izvajati boljo iz dhan, zravenoblika: dhu, sich legen = d h a, setzen, legen, nego iz dhu, hauchen, in dhanu, Sandhiigel je popravem usad, ono, kar je voda dčla (absetzte, ablegte). Cotonia. Pri tej besedi šče je opomniti, da je vtegnila zaradi tega do¬ biti ime kotonja, skotnik, svalnik, Walwurz, ker ima velike valjasto-zvonaste rdeče cvete. Denešnji Venetčan jo imenuje: orrechi di asello, oslovska uha. Cesta. Zraven sansk. kaštha, Holzstiick in korot. hosta šče pri¬ deni gršk. mcrzo-v (Hesych.) Holz, litovsk. szekstas, Holzstiick, 109 staroprusk. s a k s t o, Holzkloben, abgebrochener Baumstamm, lat- vijsk. ziksta, Kriippel, ruski: kusta, Biischel .Zvveige, Chisdo , izgovori: bi s do, comaron, accoucheur, Geburtshelfer, „voce che usasi pardicolarmente dalle donne“, piše Boerio. Kaj je chisdo drugega nego človek, ki ima opraviti pri čisti. Staroslov. čista, Unterleib, sansk. koshtha, Eingeweide, Unterleib, ko s h tli a pomenja tudi v sansk. Kammer, Vorrathskammer, slov. kasta, ki,šta, Getreidekammer, jeli ni nemšk. Kasten in Kiste iz slov. izposojeno? Bruna, notte, iz brun, oscuro e nereggiante, staroslov. bron (iz brodnT,, sansk. bhradna, falb) falb, aschfalb, primeri patav. burana, caligine, polsk. burij, črn, venetsk. brunal, voce di gergo, culo, tedaj bronast del trupla. Mi smo torej našli v venetšč. sledeče poznamovanja za barve: bagio = balj — baljast, surian = sur, rus so = ruši, zalo — zelen, burana = burij, belin, glanzend, schbn. Procoio, Pfercli, primeri šče slov. p ruka, Facb, Bank, tudi prunka. Pruka je po pravem tabulatum, Bretterverschlag, napravijo si jo zidarji, da v njej stojijo, kedar turne pokrivajo. Bara, Barena, priravnaj sansk. vari, voda, zend. vara, dež, vairi, See, grsk. ovoo-v, Urin, lat. urinari, ins Wasser tauchen, litovsk. prejot, j ure s, Meer, staroprusk. w-ur-s, Teich, anglosak. var, Meer. staronord. wor, Meer, bara, barena torej stoji na slov. glasniški stopnji. Tampogna in Stampogna, Pfeiler, Pfosten, Zapten, sansk. stambha, Pfosten, litovsk. stam- bas, Strunk, v slabi obliki stčbas, Pfeiler, slov. v slabi obliki steb-lo, sansk. stamba, tudi breg, in po Slovenskem obilo imen Gor : S tub ni k, Stubica iz starejega: stambnik,stamb- nica staroslov. s tub Ib, puteus, proprie ravno stoječ steber, iz katerega napeljana voda teče; stublB je sopet novejša oblika za: stamblB. 110 Ako zaradi glasnika p se S tam po g n a ne sme stavljati h koreniki s tab h — stambh, jo znamo djati h koreniki stžtp — iz sta, stehen machen, stellen, sansk. sthapaya, stellen, fest machen, stiitzen, lat. s tip-e s, Stamm, Klotz, staroslov. stap-i, scipio, sta p -o gr., Pfosten, gotli. s tab-is, Štab, agsak. stef-n, Staram. V venetščini pogostem nahajamo nazalirane oblike. Ve- netsk. stampogna nar bliže stoji k starosl. stapogt. Tartana, barca pescarecia a due alberi, gotovo iz korenike tar, ubersetzen, ans Ziel kommen , iz katere sansk, tirtha, Ztigang, in litovsk. t i 11 a - s , Briieke. Tarozzi, sfilarze, fila di cavi o canapi vecchi, cbe si disfanno per farle nuovaraente filare ad altri usi, tedaj strte vrvi, zribane vrvi, iz tereni, breche, reibe, lat. tero, litov. metath. trinu za tir-n n, reibe, scldeife, cerkvenoslov. tru-ti, auireiben. Tarina, ein Greschier, primeri slov. tarna, Schatzkasten. Spacon , Prahlhans, spačil, adject. gespalten, fesso, spacada, grandezza affetata, spacadei, anguille tagliate, aperte per lo lungo e prosciugate al sole, spacadura, Spalte, Riss, spacar, fendere spalten, spacazar, sclileudern, werfen, aufsclmeiden, brez s, paca, superbia, vana gloria, pacagnezzo, grosser Lami itd., vse te besede so iz korenike pak, spak, inserta nasali pank, spank, staroslov. pijčq, inflor, zato pomeni spacon, spacada Aufgeblasenheit, pq,k-n^, rumpor, findor, zato pomeni spacar, fendere, razve sansk., gder nahajamo pano i pač, expandere, ni nobeden drug sorodni indogerm. jezik od tega debla ničesar obranil. Ghea, gremium. Ker mantvanščina ima polno obliko: gheda iz gheta, tedaj ghea ne stoji za ghega, temoe za gheda = gheta, in tedaj je sorodno s sanskr. džath-ava, venter, goth. githra, Bauch, gith-us, Mutterschooss, angl. the queint, the cunt, 111 nemlk. die Kun te, virginal, veretillum, Scham, primeri šče: die Kutteln, viscera, die Kuttel - flecke, angl. the gut, der Darm. V slovanščini mi ni znana beseda, ki bi se vjemala z gore nave¬ denimi, ako ne koroškoslov. gača za gat-ja, Hodensack einea Thieres, (Megiser). Tudi lat. venter je insertanasali iz gventer = džathara, Magen, Bauch, M.utterschooss. Sudichio, Koth, Scbmutz, Unflath, sudicheria, Unflathigkeit, sudichione, ein sehr schmutziger Mensch, v italj. po prestavi glasnikov: su- cido, sucidiume, Koth, Unflath. Razve venetščine poznata edina litov. szuda - s, Koth, Dreck, in sansk. <;hda, Koth, Dreck. *) Tudi v pismeni italj. se najde sudiciera, Unflathigkeit, Schmutz. Lapio , impronto, schwach, ungeeignet, litov. alpu —- alpsti, schwach, ohnmachtig werden, sansk. alpa, gering, gršk. lan-agos, schmachtig, slov. lap, hrv. lopov, tudi v štirsk. nemšč. ein dummer Lap, ein Lape, ungeschickter, schwachlicher Mensch. Oblike alp in lap so nastale kakor: alčen in lačen, aldija in ladija, arž, rž in rež, ardeči, rdeči in rudeči. Sorar , abkiihlen, primeri zend. §areta, kalt, litov. szar-ma, Reif, staronord. hel-a, Reif; fig. sorar, procurar si refrigerio, razhla- diti se, sich abkiihlen, tudi v slov. in nemšč. v pomenu odpočinoti si. Venetsč. ima pogostem mesto primitivnega a, — o; zato tudi trogia mest) tragia, soma mesto sama = sagma. Tukaj sopet imamo primer, da je sansk. g v venetšč. s, v nemšč. h , v gršč. y.. Latinšč. in gršč. ne poznate te besede. Spada , iz spatha, sicer tudi grško ana-O-tj, nemšk. S p ate n, pa tudi litovsk. sp ata s, Grabscheit, staroslov. s p at a, gladius; korenika sansk. sp at h, findere, tudi phat, pat, iz te korenike slov. peč, iz petj, staroslov.-p e š 11, peštera iz petjera, Pelsen, tedaj das Geepaltene, primeri kr, kr n, Felsen, iz kr, scindere, findere. Spata ima se slobodno za obče blago indogerm. jezikov. Da je s p ata pravenetska beseda, pričujejo različni jeni pomeni, kakor striscia, costoliere, fusto, broca, coccia, puntale itd. *) Tudi latvijski: sudas, Mist, Koth, dalje grško: Kvdco&rjg, dvtroiTfiog, Gestank, (Hesych.), v-trn>&-ov, Schweinemist. 112 Spatolar v venetšč. scotolar, s trlico len treti, tedaj tudi glagol znan, s p ato la da lin, trlica, Flachsschivinge, slov. Spat a, der Leisten. Trenje je kalanje, zato naravno poznamovanje spa- tola, trlica. Tudi keltska narečja poznajo spat v pomenu findere, scindere; gadh. spotil, castrare, starobelg. spado, „mala a con- ditione castra ti seminis sp a d oni a apellant Belgae (Plin. H. N. 15 14 ). Orlo, lembo, Saum, Falte, Bug, to je ono mesto, katero se da oriti, staro- slov. orj^, or-iti, trennen, losen, litovsk. yr-u, ir-ti, auf- trennen, srb. s-or iti se, abkollern, sicli ablosen. V drugih in- dogerm. jezicih ni se ohranilo, tudi ne v sansk. in zend., kolikor je meni znano. Orlo je sprejeto tudi v pismeno italščino. V venetslc. besedi orial = taglio šče se je ohranil pomen litoslov. sličen. Tudi slov. rob staroslov. r^bii, litovsk. rumbas, Saum, je stvarjen po istih nazorih, kakor orlo, iz rabiti, secare. Orial poraenja v jeziku mesarjev oni komad mesa, ki se odreže od ka- košnega poglavitnega dela živinčetovega trupla. Bisegar , , j,, f i i t *' . G frugare, durchstobern, srbsk. b i s k a t i, durchsuchen, posebno glavo, če bi kdo imel uši, cercare tastando, pošlatati. Meta, Mete dicevasi anticamente a Pali, che trovansi nelle Lagune, primeri litovsk. pd-mata-s, Schwellbalken, Fundament, Grurul, Basis, cerkvenoslov. po-most-J>, pavimentum, korenika met, iverfen. Ta beseda je gotovo tako stara, kakor mesto Benetke, latvijski meet, bepfahlen, meeta-s, Zaunpfahl, sansk. mit, auf- gestelltcr Posten, v lat. meta, die Saule am Ende der Rennbahn, iz tega preneseno : Wendepunkt, Zielpunkt, Ziel. Mona, natura, conno, die iveibl. Htille, menda k sansk. m ona, Ban, Gebaude, litov. pre-mena, Vorhaus. Monin, maček, koroškoslov. muna, mačka, menda iz mu, sonuro edere, staroslov. mumlj^, stammeln. 113 Ninolar, scuotere e dimenar le gambe, die Fusse lun und her wenden, sansk. nu, wenden, ltehren, gršk. vsvm, idem. Orzar, iz o rti ar in to iz ratiar, battere, chioccare, schlagen, stossen, primeri staroslov. rešt% za retj^, retiti, streiten. P e tar, affigere, staroslov. p a ta-j a, p^ta-ti, kniipfen, srb. petij ati, befteln, petljanje, das Ilefteln, petoloni, intrighi, srbsk. pet¬ ij arica, Rankemacherin, vse iz staroslov. pr>n^, peti, flechten, winden. Ponga, gozzo, Kropf, in Geldbeutel, staroslov. pqg-va, corymbus, glo- bulus, polsk. pqgwica, Kropf, staronord. pungr Schlauch, Beu- tel, anglosaks. pung, staronemšk. fung, Ben tel, Geldbeutel, goth. puggs. Drugi indogerm. jezici ne poznajo besede; slov. pogelr,, Hiigel, nodus terrae, italj. poggio, Hiigel, Anhbhe. Sassinar, rubare o uccidere alle strade, jeli iz saxinare, saxis occi- dere? lat. x je v italj. ssj pa menda šče bolje iz korenike sak, sansk. saeate folgen, nacbgehen, lat. sequor, gršk. tn ra, tnogai, folge, litovsk. seku, sekti, folgen, nachgehen, tedaj s as si n, ladrone, scherano, iz saccin, der Nachgeher; ako bi iz sasso, Felsen, bi se venetsko glasilo sassadore, ne pa sassin. Sbregar se, come fa un a’ aquila, aprir la bocca gr i d a n do sforzatamente, tedaj za sbrecar, ker venetšč. glasnik/s spremen ja v 9, slov. brekati, brečati, sbrečati, laut schreien, ruski brjakat, mit heftigem Getdse ehvas gegen die Erde schleudern, primeri lat. fr a gor, Gekrach, staronord. braka, prasseln, agsak. brecan, fremere, venetsk. s brega d a, irregolare taglio fatto scnza 1’uso della for- bice; pomeni pokati, findere, frangere in strepitare se vjemajo, E rimeri lat. fragor, Gekrach in frangere brechen, nemško rikan, brechen in krachen, staronord. bresta, brechen, b e r- sten in brestr, Gekrach, venetsk. sbregon == sbrekon, chiaccherone, Schreier. Lat. oblika fragor, frango, gršk. e-fioaf-ov, ich kradite. Letopis II. 1875. 8 114 Schiozzd , adjekt. vovi schiozzi, faule Eier, menda iz s klale, sklok, strepitare, primeri: žlapertek, sansk. d žal p, schallen, slov. žlopočem, žlopotati. Schizzar, rompere, infrangere iz skidiar, gršk. aztd-avvvgi, (Tzed-daco, zer- sprengen, sansk. skhad-ate, zerspalten, staroslov. skaidi,, sk^d-a, Gebrechen. Uže pri druzih besedah smo našli prelaz glasnika a — v {• schizzar tudi compremere, schizzd, adj. com- presso, sansk. k h id, bedrucken, tudi reissen, ziehen, srbsk. s ki¬ da ti, herabreissen, berabziehen, gršk. jo/d-co, quiile, bedriicke, litov. skaud-eti, uže v prenesenem pomenu, schmerzen, wehthun, kakor grško xfjda>. Sgianzar , aspergere, iz sglianzar, in to iz selandi ar, nasalirana oblika, sansk. 6 h ar d — s kar d, dalje klid, benetzen, litovski sklyd-u, sklys-tu, tudi s kr y s ti pro skrydti, benetzen; torej staro- venetsk. s k 1 a n d sp Sgarlčl , ad. curvipedo, iz skarIh grsk. anol-io-?, krumm, slov. metath. Skril, scbiel, schriige. * Tamisar , stacciare, sieben, tam is er, stacciaio, crivellaio, rešetar, tam is o, rešeto. Ker venetšč. in ital j. sploh, če glasnika sm, ms vkup pri¬ deta, med nju rada postavlja samoglasnik i, primeri chresima zachresma = chrisma, pas ima = pasma = pasmo, fantasima = fantasma, tedaj tamisar za tamsar, tamiso za tamso, in mi nahajamo v litov. temsiu (tosiu), schiitteln, hin und her ziehen, t$s-au-, = tamsau, zerren, česk. tasati, hin und her stossen, goth. thinsan, thans, ziehen, sansk. tams, schiitteln, riitteln grsk. Tivtkoocn za uvcr-ax-jco, schiitteln, schwingen, lat. tessera, za tens-era, Wiirfel, iz te korenike tudi srb. tes-tere, za tams — tems-tere (plur.) Sage, testerati, sžigen, dalje tes-to, Teig, brez nazalca, sansk. ta s-a ra, Weberschiff, venetsk. tas-a, das Hin- und herstossen, lat. ton-sa, Buder, ker se. sem in tja vlači, slov. tuns-t, tunš-t, Geburtswehen, tas-a, eine grosse Menge aufgeschichteter Garben. Tasa je koroškoslov. beseda, to narečje pa starosl. if, in a spremenja rado v a, kakor češčina in novobolg. 115 To tudi nahajamo v venetšč.: paca == panka iz po k na, zer- platzen, pod, fissum. Koroški tasa po istem nazoru, kakornemSk. e in S to s s Holz, ein Stoss Garben. Lizza , iz liccia, treggia Schlitten, Schleife, litovsk. rek-iu, Furchen schneiden, sanslc, lekha, Riss, Strici), Linie, Furche, gršk. &-qsIx «, zerreissen, zerspalten, slov. srb. lik, Rast, to je, kar se od drevesa oddere, odtrga, sem spada tudi ličiti, formare slikati, zeichnen, malen = einritzen, kakor tudi sansk. rikh ima ta pomen. Peca, segno rimasto in terra dal caminar delle bestie, pesta, vestigio, Špur, tudi ferratura, orma del ferro, Brandmal, tedaj iz p e k a, brennen, iz tega pečat, sigillum, proprie das Eingebrannte, pe¬ čal, tristitia, proprie das Brennen, staroslov. p e k 'h, aestus ; peča, Fussspur, je torej topli, pekoči sled, srbsk. peča, Brandfleck. *) Dado , rinunzia de’ boni ereditarii fatta agli eredi, tedaj kar je kdo po dadu — dedu dobil. Rus imenuje one dediče, ki so po o>oetu kaj dobili, — očiče, dediči so torej erbi po dedu. Sorodno je gršk. rr]dri, Grossmutter, litovsk. d e da s, Greis, Oheim, dede, altes Weib, ruski djada, Oheim, slov. ded, dedek, dedec, Grossvater in Greis, alter Mann, srbsk. d a da, mati, dadija, Kindsfrau, dedič, Erbe, rnant. dado, naj starejši brat. Iz lat. dat o se ta beseda nemore razlagati, ker v venetšč. dat o, obzna- čuje ipotesi, supposto di cosa, da cui si deduce una conseguenza, tedaj: das Gegebene, iz italj. dado, Wtirfel, tudi ne, preje bi šče se prikladalo staroslov. dati., Gabe = darig, lat. doti, kar pa sopet v venetšč. nahajamo v obliki: dota, dote, Heiratsmitgift. Kakor nemšk. Wiirfel je iz iver fen, tako tudi italj. dado, Wurfel iz dadhati setzen, stellen, legen, litov. dedu, ich setze, staroslov. deždfj za dedj^, ponere, gršk. nSe (deblo), staronem. t u - a n, starosak. d u - a n , primeri lat. alea, iz aslea sansk. asyami, werfen, prasakaiz pra-as-aka, Wurfel. Venet- ščina ima po izpahnenem d dao, Wurfel, in italščina je vtegnila iz venetščine svoj dado si izposoditi. Ker Venetčan tudi z besedo dao obznačuje : base di colona, se vidi iz tega, da mu dado iz¬ virno je pomenjalo stavo, positio. '*) Sorodno grško Tztffrm, sansk. pacati, koehen, reifen, lat. c o q u o za p o q u o. s* 116 Slissar , ausglitschen, ausgleiten, patav. sličegar, sem jaz v prvej raz¬ pravi stavil k slov. s k lz, sklznoti, česk. sklznouti, polsk. sliznač; pa ker slissar je le moglo nastati iz sli c ci ar, in tudi v patav. sličegar je thema slik, spada k litov. slikti, s lin-k ti, tudi sluk-yti, schleichen, starognemšk. slihhan. Razve gernrianščine in litovščine ne pozna te besede noben drug indogerm. jezik. Slovansk. sli z ek, inserta gutturali, kar posebno tudi litovšč. ljubi, sklizek, skliznoti itd. pa stavljam k lit. slystu, s 1 ysti, gleiten, ali pa k slaužu, schleichen, bolje pa šče morebiti k litovsk. slidus, schliipfrig, prvotna oblika sladh, slidh, in d h je prešel v z, kakor se to v slovanščini rado godi, primeri zvon, sansk. dhvan, sonare, slov. zverce za dverce portula. Sorodno je agsak. slidan, gleiten, sli do r, schliipfrig, staronord. sledhi, Sehlitten = der gleitende. Razve germ. in litoslov. ne pozna noben drug indogerm. jezik te besede. Slovar , = slap ar, mangiar senza riguardi, slov. žlepati, po-žlep- noti, idem. Sorba, signifieazione antica, busse, percosso, Stoss, Schlag, sansk. Qrbh, ferire, laedere, tudi sarb, s ar p, srp, iz te je slov. srp, Šichel, dalje ime Srb, primeri českonemško: serbeln, das Getreide, Korn serbeln = schneiteln, stutzen, gršk. aQnr}, lat. sarpio, sarmenta, izsarpmenta, slov. s r b o t j e, s r o b o t j e, s r e b o t a, sarmentum, Waldrebengestrauch. Sperga , serola, nek pti5, mergus serrator (Linee), primeri litovsk. spragu za spargu, rausclien, prasseln, sansk. sphurdž, rauschen, gršk. GcpaQaytB), rausche, litovsk. spregat, knallen, starosaks. sprecan, starognemšk. sprehhan, aglsak. s p rac a. novonemšk. Sprache, tedaj sperga po svojem glasu, der kreischende, knarrende, zato mu je tudi Linče dal priimek: serrator, ker njegov glas je podoben škripanju žage (serra). Sperga, pertega, pertiga, Štab, Ruthe, primeri zend. gparegha, Sprosse, Schbssling, Ruthe, gršk. a-anaQayo?, Sprosse, Spargel, litovsk. Ul spurga, Sprosse, sp roga za sporga, Schbssling, rusk- dialek. P e r g a, starostov, p r 1 g a, Korneransatz; korenika: s p a r g, litovsk. sprog-ti, za s por g-ti, ausschlagen, sprossen, sansk. sphurdž, strotzen, schwellen, gršk. (rnaQydw, strotze. Poznamovanje je torej nastalo po istih nazorih, kakor pri besedi lat. virga, nemški: Ruthe die emporschiessende, sprossende itd. Bazza , iz radia, venet, raz z a, generazione, prosapia, schiatta, Geschlecht, Abkunft, Gattung, Art, v mantvanšč. Znchtsau. Korenika je rad, r o d, erescere, generare, parere, lat vi j. radas, starostov, razdati za radjati, parere, raždanie za radjanie, procreatio, partus, sansk. ar d h, vvachsen, gedeihen, fordern, pflegen, gršk. alfi — alfiti, al&stai, fordern, pflegen, heilen, goth. lud, erescere, iz te kore¬ nike po Boppu, ruota, pertica, virga starosak. ruoda, Ruthe, staroirski roid, „a race,“ — razzajeizradia, kakor razzo iz radio, radius rotae. Paela , za padel a, tudi italj. Pfanne, ne druga nego litov. pftda-s, Gefass, staronord. fat, Gefass, starosaks. fat ,, idem, staronord. fata, Kanne, iz korenike pad, fassen, primeri starostov, po- pad^,, fasse. Kakor pa v staronord. fat, tudi pomenja Dečke, tako tudi v venetšč. padiglione = Bettvorhang, Bettzelt. Iz te korenike je tudi slov. in srbsk. pod, Tenne, Scheuer, Stockvverk, in nima nič z nemškim Bo de n opraviti, ta spada k sansk. b h ud n a, h gršk. (jvO-og, fivaaog za (luO-jo g } iz korenike bhad, graben, slov. beden. Pod obznačuje v slovanšč. zmerom tabula- tum, strop; pač pa sem spada gršk. nidtj Fessel, in nemšk. fet-il, Fessel, Gurt, tedaj das Fassende, lat. op-pid-um, Feste, kakor v sansk. pattana iz padtana, Feste, Stadt, pada, neut. Stand- ort, Ort, Stelle = slov. pod, zend. pada, Land, slov. tudi pod, Fussboden in lit. padaš, mase. Fusssohle, pedis, fem. Fussspur, sansk. tudi pada, metrische Einheit, Versfuss, in srb. pedice, symmetrisch angebracbte Puncte auf einem Tuche, okrugle šare na inarami. _ Sil. Ital. (Punic. VIII, 590. 606. XII, 212) pripoveda, da v bitvi pri Kanah(216)se je odlikoval posebnim junaštvom venetski vodja Pedi a n, kateri je ob enem tudi bil slaven pesnoslovec Venetčanov; tedaj nomen et oinen. Brula, giunco comune, pianta ccspugliosa, che alligna ne’ luoghi accpii- trinosi, detta da Linče scirpus romanus. Tudi Dalmatincem je znana, vendar uže v venetski obliki brula „njom se ne pletu 118 samo brajde, nego i vršiče — neke mreže riblje' 1 , piše Kurelao (Imena domač, život. 30). Ker je borba palustris, — gotovo iz pr ul a, Sumpf. Kuga ,' Runzel, litovsk. ra uk a, idem, dasiravno tudi latinska, vendar se tudi na Hrvaškem sliši nar u ga ti čelo, die Štirne runzeln, rugana trava, cincinnalis herba, rugati lasi železcem, ealamistro, Belo- stenec: ruganje oprave, nabor, das Falten des Kleides, primeri gršk. dovrrtTo) = 6-Qvx-](a, graben, lat. cor-rug-us, ar-rug-ia, Kanal, Stollen, primeri starovenetsk. ruga, ulica, lit. ruk-ti, verschrumpfen. V slovanščini bi sicer mogli najti ruka, vendar hrv. rugati zna biti iz korenike rugj, brechen, zerbrechen, hrv. ružiti, strepitum facere, ker kimanje uzročuje pokanje, litov. lužu, brechen, tedaj bi rugana trava, r ugani lasi, rugana oprava bili: die gebrochenen Haare, Kleider, primeri pri hrv. pesnikih ,,briga ruži starost 1 *, die Sorge bricht das Alter, sansk. roga, Gebrechen, Krankheit, lat. lug-ere, gršk. lvy-oq, biegsame Rutke, slovašk. luznuti, sekati, vdariti, lamati, litov. lauž-is, Bruch, gotovo tudi slov. luža, Sumpf, litov. lugas, idem zato ,,lacus lugeus“ v deželi starih Karnov, jezero v Loži, staroslov. luz-gati, beissen = brechen, srbsk. lug, Sumpfrohr, primeri ločje iz loka, Sumpf, sem spada loža, vitis = lvyog. K litov. ruk ti spada srb. ručati, essen, tedaj prvotno abreissen, enthulsen, primeri kositi. Penola, bietta, Keil, slov. pen, sansk. pinaka, Stock, Štab, Keule, gršk. Sparre, Balken, Brett, Tafel, staroslov. p [> n L, truncus. Pegio , za pcglio, cipigliaccio, finsterer Blick, srbsk. pilj iti, unvenvandt anblicken, zato pilj ar, Hocker, ki zmerom ludi pil ji, če bi kaj kupili, litovsk. p e r i u, hecken, briiten, menda tudi gršk. nuj — ntovrju, verhandeln. Pilar , spogliar il guscio (luske), mondar il miglio, prideni šče litovsk. p e 1 a - s, Spreu , lat. p a 1 e a, litovsk. tudi p e 1 - u s , Spreu, staro- pruslt. pelvo, Spreu, slov. plčva, iz pelva, Spreu. Pila, venetsk. tasca, saccocia, primeri litov. p i 1 - u, fiillen, tedaj posodva, katera se rabi za napolnjenje. Venetsk. pio za p igli o, ein ver- driesslicher Mensch, primeri gore litovsk. p e r i u, hecken, briiten, in srbsk. piljiti, zornig, verdriesslich blicken. 119 Piola , za pidola, bandolo, das Ende von venvirrtem Game, primeri sansk. causat. pidaya, driicken, pressen, drangen. Pema, Rahm, mantuansk., prideni šče litov. p e n a s, Milob, zend. p a e m an, Milob der Weiber, venetsk. pan a, fior di latte. Piolar , leggermente bollire, primeri sansk. p v a - v ate, schwellen, iiber- fliessen, iz te korenike slov. pč-na, Schaum, p £ ni ti, schaumen. Piron , forchetta, vile, starosl. srb. pirun, menda bolje iz piri ar, scommettere, parati, trennen, zerlegen, kakor vile za vidi e, polsk. videlky, iz korenike vid, spalten, nemško gabel iz gab, spalten. Pochioso, fangoso, limoso, ruski poč v a, Koth, Lehm, Schlamm, sansk. panka, Schlamm, Lehm, venetsk. pochio, Terra fatta quasi li- quida dalla pioggia, štirskonemšk. Pat s eh e, slov. pac-kati, blatiti, blato mešati. Pirleto , una sorta d’ornamento, che si usa in orlare, srbsk. pirlitati, bunte Farben einweben, pirlo, Aufzug, Zettel der Weber, sansk. pr-nati, par-ti, aufziehen, piro n er a, Spulkasten der Weber. Pisolar, leggermente dormire, srb. pisnuti, mucken, dalje srbsko: jagne pisne, pislo mi djete, das Kind ist eingeschlummert, bat ein- geschlafen — umreti. Piopa, topola, iz piopa, korenika p ar p, palp, metath. prap, plap, litovski: parpiu, kreischen, Gerausch machen, iz te korenike slov. plopočem, plopotati, plepečem, nemšk. plappern, 120 prepelica, Wachtel, srb. praporac, Schelle *), piopa torej die rauschende, venetsk. tudi piopio, aver piopio, aver lappe, sršene imeti, aver gran paura, torej stokati od straha. Edron. Uže je bilo omenjeno, da se je po Pliniju jedno venetsko pristanište velelo Edron. Daje to edino slovanska oblika, po- trdujejo primere. V sansk. najdemo koreniko e d h, iz prakorenike aid v pomenu sclnvellen, aufschwellen, ruski ad-it, dialektično v jaroslav. guvern. (Gilferding, o srodstve ete. pag. 13) kopit, anhaufen, ansclnvellen, gedeihen, „žito adit“. Sorodno je gršk. oiS-pa, Schvall, oidum in oidav oj, schwelle, old-og, Gesohnvulst, staro- slov. prejotov. j-ad-ro iz ed-ro, tudi v obliki: ad-ro, Bauscb, Schwellung, Busen des Meeres, in pa n-ad ra, dalje ad-ri-lo, velum, Segel, proprie das Sch\vellende j-ad-'j>, Gift, staronord. eitr, agsak. at or, srednjegornem. eiter, novonem. Eiter, Giit. Pomen Meerbusen se je edino ohranil v slovanščini. V hrv. in srb. je tudi oblika: j-id-ro, velum. Razlage in primere s sansk. adhara, pars inferior, (Zeitsch. 3, 36 in po tej Miki. Lex. palaeosl. s. v.) so neresnične. Fick je pravo zadel. Parpagiola , = parpagliola, Motte, se tudi lehko razlaga iz litovsk. parp-iu, par p-ti, kreischen, schnarren, parplys, die Mauhvurfsgrille, slov. metath. plopotati za polpotati, plopočem, plarren in slično lat. pulp-are, accipiter pulpat. Pezzo, abete, Eichtenbaum, smer ek a, iz peccio, gršk. mvstri, starogorenje- nem. f i a h -1 a, Fichte, staroprusk. p e u s e, Fichte, litov. p u s z - i - s, Fichte, proprie Pechbaum, kakor smereka iz smer = smol — smola. Pa jeli se da dokazati, da so Slovani tudi smolo imenovali pek? Gotovo. Beseda je tako razširjena, da ne more se misliti na izposojenje; staroslov. ntK-JIt, pix, hrv. pak-al, pix, srb. pak-o, pak-lo, pix; paklina, aus Pech bereitete Wagenschmier, srbsk. „pvodolina ognjene pekli“, Feuerpech, litov. tudi pik-is, smola, lat. pix, iz pik-s, pic-is, pi-nus iz pilc-nus, kakor lumen iz luc-men, lanio iz lac-nio, lacerans, Fleischer. '*) Tudi staroslov. prapor c c, tintinnabulum, ker prapor, praporec tudi vexillum, sceptrum, so stari Slovani morali imeti na zastavi šegelco (Schellen), da so vojaci lehko slišali zastavnika, in sc okoli zastave zbirali. 121 Krščanski misijonarji so podzemeljski svet, locus inferorum et maledictorum, predstavljali svojim vernim kot kraj, gder pogub¬ ljene cvrejo v ognjeni smoli, zato so obviknola poznamenovanja : pekel, inferi, tartarus, proprie ardens pix. Grška oblika je niaaa = maja, sansk. piččha, Schmier aus Pflanzen, Grimmi, alb. piši, tedaj se vjema s gršk. nima. Albanci so nasledniki starih Illyrov, Illyre pa imajo stari pisatelji za Pelasge, to je Pragrke. Sansk. glasnik g v slov. s, v litovšč. sz — s, pa je v grščini sploh k. Ker sansk. besedo gada, Koth, Dreck, v venetščini nahajamo v obliki s ud, in v litovšč. s z ud, v gršč. pa xv&, in tudi albanske besede imajo tam k kakor grščina, gder venetščina in slovanšč. imate s, tedaj uže zbog te glasniške prikazni niso stari Veneti mogli biti Illyri. V celjski okolici in tudi po Gorenjskem na Kranjskem pra¬ vijo oni smoli, ki jo bčelice rade srkajo, in jej Nemec pravi: Bienenpech — pilpah. Tudi osebnih imen P ilp ah in Pil p a- har je več. Ni li to pilpak? Korotanci glasnik k na začetku in koncu spremenjajo v h, tedaj p ah iz pak mogoče, pa kaj je pil iz pi — piti, ali rusko pil, prah, — menda Staubpech ? pri¬ meri šče srbsk. piljak, groberer Sand. Deblo pek, pak je torej tako dobro slovansko, kakor pech, germansko, in p e z z o iz p e ccio je lehko iz slovanske oblike pek, in ker italj. rabi lat. pino za smereko , je se pezzo kot samostalna tvarina, kot vlastnina venetščine izobrazilo, kakor gršk. nsvx>j litov. p u s z i s in nemšk. fiuhta, in omenimo šče, da staroslov. tudi pozna obliko pix. Obilna topična imena po Sloven¬ skem v krajih smerek polnih: Pekova, Pekovo, torej obzna- čujejo isto, kar Smerekovo. Iz lat. ital. peče, smola, ima Venetčan pegola za pecola, tudi to potrduje, daje pezzo venetska tvarina. Melibeghe eercar discordie, seminar discordie. Bega, discordia je uže gore razložena bila, meti pa je iz met, rverfen, staroslov. met-^, werfen, litovsk. met u, idem, lat. mitto, goth. s-meit-an, schmeissen, gršk. uit.. Metibeghe je torej der Zwistwerfer, za¬ radi tvarilne oblike primeri srbsk. pali-ltuča, der Haus- anzunder; tresirepka, die Schiveifruttlerin. Celega, passara, vrabelj, celega paluana, motacilla, curruca, (Linče), ce- legheo, canto d’una moltitudine di passere, celeghera, gabbia ritrosa. Uže Filiasi je omenil, da je to slov. beseda. Celega 122 gotovo stoji za prvotno k a 1 i k a, ker lat. icus je v venetšč. ego. *) Glasnik a se je oslabil v e, in k dobil veljavo glasnika c, primeri venetsk. cesta, iz ko s ta, kusta. Korenika kal obznačuje tonnen, sclireien, rufen, sansk. kar, čakarti, gršk, miti,-), nemšk. hal en, lat. calare, in je mogla nekdaj tudi v slovanščini živa biti, ker nahajamo česk. kal-us, sova, primeri šče slov. kal in, Fink, rusk. kulik, sansk. kal-ika, vrana. Venetčan šče vrablja imenuje comaron, boter, chiacolezzo = klakolecizklak, schreien, staronord. hlaklca, schreien, lat. elan go, slov. klo¬ kotati, dalje petegolo iz p e te go 1 ar = p e tkati, cantuzzare, tudi petolar, peti; chichi, onomatopoet. rusk. cikat, čičkat, zwitschern. V venetšč. chiacolar = klakolati, gracchiare, taccolare, schwatzen, plaudern, vse iz debla klale, izdavati zvok, zato staroslov. klakotT,, Schelle, zvon. V srbščini šče se je tudi ohranila beseda čalakati, praesens. čalačem, čalakanje, liirmen, schwiitzen, plappern, posebno kakor otroci čvikati, in k tej besedi nar bliže stoji venetsk. celegha — čalika, čele k a, der Zwitscherer. Gusso , tudi v pismeno italšč. prešlo: guscio, scorza o corteccio, ed e propr. di noči, nocciole, pistacchi etc. Girsso de ostrega, conchilia, conca, Muschel, Schale, gusso dei grani, lolla, loppa, veste del grano, tedaj to, kar nemško : Schale, Gehause, Hiilse, Behaltniss. Jaz sem to besedo priravnaval gore slov. lusk, luski, ali pri- kladniše je jo staviti k litovsk.: kiausza-s, Schale, latvijsk. kan s-s, Schale, goth. h us, Haus, staronord. haus-s, Hirnschale, sansk. koga in koša, Gehause, Behalter, Knospe, Schale, gemma tloris, vagina, tudi Vorrathskammer. Gusso, guscio, torej za cusso — cuscio, ker tuji glasnik c venetšč. spremenja v g, na primer: gato iz catus, maček, graticcio iz crates, Flechte, Hiirde, garzo iz carduus, Distel. V grščini te besede ne najdem, slov. menda ko s-ulj a, ein Korbchen aus Birkenrinde fur Hasel- niisse (Megiser). ' Norcin, speci e di cerusico (chirurgo), che suol far brachieri (Bruchbander), primeri litov. neriu, ner-ti, einziehen, einschlengen, n ar a-s, Gelenk des Leibes, staroprusk. nur-tue, Hemde, slov. nori ti — po-noriti, eintauchen. Aclano, Adeno, Adello , ein storrartiger Fisch im Po ; prideni šče gršk. hul^, sparus, in priravnaj Varro pri Serviji „Sparum mi s si le a piscibus dueta *) Primeri : 1 u g a n e g a = lucanica. 123 similitudine, qui spari vocantur", tedaj po ostrini zobov ali plavut. Menda tudi je v kakošni zvezi litovsk. ati-s, oti-s, riba, kterej Nemec pravi Steinbutte. Grapa, grapegia, grapela, pri teh besedah šče prideni slov. grapa, Thalsehlucht, tedaj ko¬ renika grap, ktero Fick stavlja h gršk. )p«rpw, kerben, einschneiden, = scbreiben, in nemško: kerben. Grapa Thalsehlucht, po onih nazorih, kakor slov. čreta, Thalsehlucht iz korenike krt, črt, scindere, tedaj Erdeinschnitt, grapa, vrsta brane, je torej instru- menturn scindens, grapela, krempižlji, Schuheisen, tudi po use- kanji, grapela, aretium, Lappa, Klette, tudi po urezan ji; primeri slov. torica, Klette za tvorica, litovski: tveriu, fassen, zato slov. toriš.ee, srbsk. tor, za tvor išče, tvor, Hurde, ograja za živino, tudi staroslov. tvari>, Werk, tvori, Form, Gestalt je iz te korenike, litovsk. su— tverti, formen, schaffen, slov. sto¬ riti in s tvoriti, primeri grsk. gogepi), Gestalt, iz g.dpnra, fasse. Sginzar, spruzzare, škropiti, sginzada, spruzzo, sginzo, schizzo, Spritz- fleck. Ker Venetčan gl spremeni v gi, in glasnik k čreda s glas¬ nikom g, je sginzar iz sglinzar, in to iz sklinzar,' in sklin- zar iz sklindiar, tore thema skl in d, in v litovšč. nahajamo sklyndu, netze, benetze. Tudi v obliki sgianzar se najde in pomenja aspergere, iz sgianzar = sklandiar. V sansk. naj¬ demo skard, netzen, kar d • a, Sumpf, tudi sansk. k li d, benetzen, v litov. tudi brez nazalca, sklydu, sklysti, fiiessen. Slodro, polticcio, fango, Koth, Schlamm, slov. žlodra, idem, sansk. galda, Ausfluss, AbHuss, staronord. kelda, Quelle. Korenika gald ob- značuje v sansk. sonare, tudi v rusk. narečjih galdit,^ sonare. Isti pomen ima slov. žlodrati. V poniklanski okolici na Stirslcem je kraj Žlodernik, zraven pa Klokočovnik po žlodranji in klokotanji voda. Tedaj galda — žlodra, der rauschende Aus- iluss und Abguss. Grisonada, Grisonaria, batosta, sciarra, Wortstreit, Zankerei, Handel, contesa di parole, far una grisonada, fare a mor si, bissig sein. Kaj je to drugega, nego slov. grizenje, staroslov. gryzq, mordere, „v grizi si biti“ im Zank leben, grizti s e, sich beissen. Razve litovšč. grežu, prusk. grensings, ne pozna noben drug jezik indogerm. te be- 124 sede, litovsk. oblike so graužiu, nage, ,,grauzti szirdi", das Herz nagen, v staroslov. tudi gr y z ati, vei'wunden. Guchion, za cuchion, uno di quegli aghi, che portano in capo le donne del contado, fatti per lo piu d’argento, brv. k udi ca, fibula, staro¬ stov. kuka., uncus, das Spitzige. Gogo, za goco, melenso, dumm, narrisch, štajerskoslov. gok, Tolpel, anglosak. geac, Narr, staronemšk. gouh, kouh, novonemšk. gauch, Narr. Stizzo , iz stitio, Feuerbrand, sicer tudi lat. titio, Feuerbrand, ali zna tudi pravenetsko biti, ker tudi v litovščini nahajamo tit-na-ka-s, Feuerstein, sansk. titha, Feuer, Gluth, gršk. nrw f. Tag, Tir-av, Sonnengott. Stordio, Krammetsvogel, sicer ednako lat. turdus, Drossel, vendar bliže litovsk. st razda iz star da, ker glasnik z litovšč. pred d rada utika, srednjenem. drostel, sansk. tarda, ein bestimmter Vogel. Germini, plur., termino antico, cespugli, Gebtische, machia de virgulti, slov. grm, Gebiiscb, Gestrauch. Vargo, passo, si dice quell’ a p er tur a, che si fa nelle siepi, slov. vrz¬ el e plur. in vrz-el, Zaunoffnung, (Murko, Janežič) vrznuti, Zaunoffnung maeben. Korenika je varg, vrg, binden, scbnuren, drehen, ker se lesa (Zaunthiir) priveže k stebroma, in se pri od¬ piranji suče, vrti. Sorodne besede so litovsk. verzu, zusammen- schniiren, fest andiiicken, varž-a-s, Reuse, staroslov. v ra. z-^, ligare, vro.z-a, = litov. varžas, aenigma, Rathsel, das Ge- kniipfte, dalje vr r f.gq, werfen, izvirno drehen, tedaj: vargo = vra.g'1., Drelithiir, srednonemšk. w er gen, warg, wiirgen == drehen, aDglosaks. wringan, anglešk. \vring, zusammendreben, gotb. vruggon, Schlinge, tedaj das Wiirgende, staroslov. metath. po-vraža, iz p o - var za, ligamen, litovsk. ve r ž - y - s, ein dicker Strick Razve germ. in litoslov. ni noben drug indogerm. jezik te besede obranil. 125 Ker so lese primitivna vrata, in gotovo tudi starim Venetča- nom, ki so imeli lepo živinorejo, znana bila, je beseda vargo pravenetska. V pomenu lesa, Žaunthiir, je le v slovenščini in venetšč. znana, in sicer jo nahajamo v venetščini s suffiksom med tem, ko v slovenščini uže vidimo suffikse e It, e le, in g je prelazil v z. Stari Veneti torej niso več vrza!! II Antenor, vodja adrijanskih Venetov. Najverjetniše je, da je pradomovina Arjanov bila visoka centralna Azija, in sicer po uspomenih Indov in Irancev — visoka zemlja pogorja iinauskega z okrožjem virovvelikih rek: Inda, Oksa in Jaxartesa. Odonod sosebetve arjanskega plemena razširjevale, in sicer ne samo proti jugu — v Indijo, nego tudi v prednjo Azijo — severno Afriko*), in v Evropo. Iz te rodbine so tudi: Veneti po pisavi latinskih, Eneti, Heneti po pisavi grških, Vene d i, Vinidi, Vindi, Vandali, itd. po pisavi nemških pisateljev. Že Jornandes ') je,resnico izrekel, jroje pisal: scriptores aecpiivalenter modo V en e do s, modo Ve- netos ac Vindos scripserunt, sed v sub hoc nomine semper Vin- dos seu Sclavos intellexerunt“. Že prezgoda umrli CHlferding 2 ) je dokazal, da Veneti, kakor Tacit imenuje prebivalce baltskega primorja, je edino pravilna pisava, in da ime je domače, in ozna¬ čuje isto, kar Slavini, kar Arja-Iran, Sarmat — venera- bilis, in da so se sami tako imenovali, izvemo iz Eginharta, ki piše: „Slavos esse eos, alias consuetudinario modo Wilsi (Vici), sed sua lingua Vandali dicebantur.“ *•) Že Creuzer (Symbolik I, 615.) je spoznal genetično zvezo med egiptskim in indijskim mythom. Pri Philostratu (Vita Apollonii, VI.) pa je zapisano poročilo o indijski koloniji v Aethiopii. O tej govorita tudi Syncellus in Eusebij (Nro. 402), da je za Pharaona Amenopliisa Aethi- opia dobila kolonijo iz Indije, in indijski spisi poročajo, da je eden trojih Rama-tov, ki je vladal vjužni Indiji, Aegypt si podoblastil (glej Polier, Myth. des Ind. Tom. I. Introduct. pag. 51. seqq. Plinij (5, 8) piše, da so se Pharu si v severnozapadni Afriki imeli za persinsko pokolenje. r ) Jornand. beli. get. 2, 14.) 2 ) Gilferding v svojem spisu: Drev- nejši period istoriji Slavjan v časniku Včstnik Evropi Tom. V. 1868, 126 Naj stareji pisatelj, ki Venetov omenja, je Homer'). Na obali Ponta v zemlji Paflagoncev je edna Betva se naselila bila, in pod vodjem Paflagoncev — Pilemenom v trojanski vojski prišla Trojancem na pomoč. Stefan Byzant. pa reče, da so Veneti v Pafiagonijo prišli iz Medie: „Eneti habitabant circa Papblagoniam, nempe eo olim dueti ex Media“. Hygin ") pa poročuje: „ne daleč od desnega brega Eufrata v Paflagonii* *) so bile naselbine Enetov“. Iz Ariana 3 ) pa zvemo, da jih je boj z Assyrci prisilil izseliti se. To je le moglo biti v oni dobi, ko se je mogočna assyrska oblast pod Ninom in S e- miramiso 2000. pred Kristom ustanovila, in ko so v boji 17 let trpečem pod oblast Assyrcev prišle Media, Šusiana, Baktria, Persia in Parthia, vsa mala Azia, Phonikia in Egypt. To ogromno kraljestvo je dobilo ime: Assyria. Ker Herodot in Appian omenjata tudi Venetov v Illyrii 4 ) kot sosedov Dardanov in Macedoneev, so se mogli pri svojem iz¬ seljevanji iz medijske pradomovine Veneti razdeliti v dva od¬ delka, eden je koračil na desno med črnim in kaspijskim morjem v južno Rusijo, in se odonod naselil do haitijskega morja, drugi močnejši pa črez Eufrat v malo Azijo, kjer se je zopet razdelil v dve skupini: edna je nekaj časa kacih 300 let ostala v mali Aziji kraj'reke flalys, in v Paflagonii kraj pontskega primorja, druga je potovala dalje črez Arehipel, Trapezunt, Macedonio v Europo, se najpoprej naselila kraj rek Ti moka in Morave**), ustanovila mesta Risa in Katar a, odonod naprej kraj Istra v Panonii do Save, dalje gor kraj desnega brega Dunaja po vsem Noriku in K ar ni i do virov Kolpe in do Jadranskega morja. Iz Norika je pošiljala naselbine po gorenjem Tyrolskem do Bodensee-a, ki se je velel po Venetih — venetski, — „lacus veneticus". Na najskrajniših mejah je povsod ostalo ime: Venetsko, tako kraj baltskega morja: mare veneticnm, sinus veneticus, montes venetici, tako Veneti blizo Hairna (Balkana), Ve¬ netski breg (Gross-nnd Klein- Venediger) na Tyrolskem, ve¬ netsko jezero, na meji Helvetie, venetske planine — Kras in Hruševica, kakor iz Ammiana Marcellina zvemo: „barbari deinde digressi sunt effusorie per arcto.as provincias, quas peragravere li- l ) Ilias, ir. 852. a ) PIygin, Praef. 7. 3 ) Eustath. commcnt. in Dionys. Perieg. 378. Obširniše o teh Venetih glej moj spis: Sorodnost pafiag., illyrskih, adrij. etc. Venetov v Letopisu Matice slov. 1871. *) Duncker (Gescli. des Alterth. II, 409.) ima Paflagonce za se- mitsk rod. **) Herodot te reki imenuje: Tim oko s in M ar go s, to je : Ti¬ ni o k in Marga. Tirnok znači isto, kar Tima v kraj Akvileje — lužnat potok, Marga pa to, kar Morava, motna mlačna, lužnata voda. 127 center usque adradices alpium juliarum, quas venet as appel- labat antiquitas.“ Ammian govori o bojih v Illyriku. Pustimo zgodovino Venetov od Tanaisa do baltskega morja, iu v Illyriku, o kterih Strabon piše: „Veneti longe claruerunt hic (in Illy- ride)“; in se zopet podajmo k paflagonskim. Ti so se, kar jih je doma ostalo, in ni šlo v boj proti Trojanom, skoro poka- padočili* *), kar iz Strabona ’) izvemo: „H e ne to s, qui expedi- tioni non interfuerunt, Cappadoces factos esse teste Menandro". Kap a do dani, ali kakor so se sami imenovali: Kap p a d uka, so bili sorodni Persinom. Oni pa, ki so Grkom pomagali v vojski proti Trojanom, so se, ko so bili svojega vodjo Pilemena v boji zgubili, pod novim vodjem: Venetom pridružili Trojancu (?) Antenoru**), in z njim se podali na obale Adrije. To poročajo Herodot, Strabon, Livij, Curtius, Plinij, Marcellin in Solin. ") Se Servij, 3 ) ki je pred seboj imel dosti zdaj zgubljenih starih spisov o tem naseljen ji pripoveduje: „quod inde venit quidam Henetus rex, qui Venetiam tenuit, a cujus nomine Henetiam dietam, posteri Venetiam nominaverunt.“ Kralj se je zmerom zval Venet in dežela Venetia. Servij je gotovo pobiral, iz grških virnikov, ki so imena: Enet, Henet, Vene d, Ovs ved' mešali. O teh Venetih piše Polybij, 4 ) ki je kot rimsk uradnik med nje prišel, in jih torej poznal: „juxta adriatieum mare alia natio ve- tusta habitat, quae veneta dicitur, atque distineto a Gallis sermone utitur; toraj Veneti niso bili Galli ali Kelti kakor Strabon 5 ) misli, ki gotovo ni jih sam videl, drugači nebi pisal: Veneti mei temporis ad mare adriaticqm considentes fuerunt Galli seu Germani ejusdem nationis cum V e ne ti s in Gallia et Britania habitantibus.“ Ker on Galle in Germane ima za ednak rod, tudi teh razločka ni poznal. On je slišal, da v Gallii Veneti in tudi Germani stanujejo, tedaj morali somu adrijanski Veneti tudi Galli J ) Strab, Geograph. 12. Herod. 5. Liv. 1, 1. 1. Curtius de gestis Alex. 3, 1. Plinij 3, 9. Marceli, lib. 10. Solinus cap. 56. 3 ) Servij in Aeneid. I, 243. 4 ) Poljb. 2, 17, 5 ) Strab. Geog. 5. *) Curtius (III, 1) vendar še poroča, da so za Aleksandra V. v Paflagonii Ene ti živeli, in ž njim se v vojsko proti Persinom podali. Kakor je uže omenjeno bilo, ima Duncker Paflagonce za Semite, Lassen pa za arjansko Phrygom sorodno pleme. Iz njihovega jezika so nam ohra¬ njene te le besede: juda, nekakšna riba solenača, ki jo Grki aanegfia so imenovali, dalje: / 36’irog, trobenta, gangra, koza; (36u>og menda iz sansk.: bhan, tonen. **) Koliko je v teh poročilih historične resnice, in jeli je venetski Antonor res bil ednak s trojanskim, bodemo dalje dole pretresovali. Tudi Gilferding misli, da je to bajka grških in lat. pisateljev. On ne verjame, da bi to isti An ten or bil, ki je v 'svetu Trojancev imel mogočno besedo. 128 ali Germani biti; ti krivi nazori so ga tudi zmotili, da je pisal: „Adriaticum mare cingitur illyricis et gallicis populiš.“ Da bi bili ti Veneti — Illyri, kakor nekteri hočejo iz Herodota dokazati, ni resnično, ker na dveh mestih, kder Herodot govori o Ve¬ netih, on tega nikdar ne izreče, nego na prvem pravi, da pri Venetih, ki stanujejo v Illyrii, je navada, kakor pri Babi¬ loncih neveste na sejmu izpostavljati, in vse na en den omožiti, na dru¬ gem pa pravi, da Syginni se razširjujejo do Venetov, ki so kraj adrijanskega zaliva. Trojanec (?) Antenor in venetski vodja Venet sta torej po padu Troje*) paflagonskih Venetov vojno trumo v V en e ti o pripeljala. Takrat šoti Veneti že našli sorodne brate v Karnii in Noriku. Da je četa Venetov veča bila, nego četa Trojancev, se vidi iz tega, da je mesto Patavo dobilo venetsko slovensko ime. V oni pokrajini so prvlje stano¬ vali etrurski E ugani, in te so združeni T roj ano - V en e ti pre¬ gnali, kakor Livij ') poroča: Casibus variis Antenorem**) cum multitudine Henetum qui seditione ex Paphlagonia pulsi, et sedes et ducem, rege Pi lem en e ad Trojam ammisso, quaerebant, venisse (constat) in intimum maris Hadriatici sinum; E ugani s- que qui inter mare Alpesque incolebant pulsis, Henetos, Tro¬ jan os qu e eas tenuisse terras, et in quem primi egressi sunt locum, Troja vocatur, pagoque inde Troj ano nomen est, gens universa Veneti appellati.“ Eugani so pozneje, ker so morali iz svoje zemlje pobegnoti, od Venetov dobili ime: Behuni, to je Be¬ guni. *) Veneti so svoje glavno mesto imenovali Patavo, ali za¬ kaj? Staroslovanska navada je bila pri naseljevanji izpustiti ptiča solnčnemu bogu posvečenega — sokola, in kder se je on vsel ali kder so ptiča solnčnega vstrelili, so postavili mesto. *** ****) ) Zato Servij 3 ) piše: Antenor urbem Patavium condidit, id enim responsi ac- ceperat, e o loco condere urbem, quo sagittis a ve m petisset, ideo ex avis petitae auspicio Patavium nominatum“.** # *) Po- znamenovanje: pat, IITTU, za obznačevanje ptice, je edino svoj¬ stveno Sla vino m. *) Livij. 1,1. 2 ) glej Ptolom. III. 1. 832 in priravnaj Forbiger Handbuch der alten Geog. III. 560. 3 ) Servij in Aeneid I., 242. 247. *j Pad Troje stavlja Herodot v leto 1263, Thukydides 1266. parska marmor, kronika 1209, po aleksandrinskem učenjaku Eratosthenu pa 1183. pred Ivristom. **) Messalla Corvinus (de progenie Augusti) piše: Antenor e jonio aequoro ad dexterum flectens inter Dyrracbium atque Brundusium per latis- simas superi aequoris fauces hine Dalmatas linquens, IlIyricos ac Liburnos ad caput adriatici maris cursum tenuit. ***) Ime sokol se vjema se sansk. gakuna, kar izraža : avis, quae omina canit. ****) Isto znači ime panonskega mesta: Patavio, Poetovi o, Pe¬ to v io denešnji: Petuj. 129 Važnejšega dokaza vendar ni treba za slovanstvo Vene¬ tov. Pa še imamo drage. Že G-ilferding je spoznal v patavin- skih igrali, imenovanih: „ludi cetasti“ slovansk poeetek. Kakor vsi rimski pisatelji, se je tudi Tacit ponašal s tem, da so Rimljani potomci Aeneasovib Trojancev; zato tudi te igre mu veljajo' za trojanske, dasiravno imajo slovensko ime. V Pa ta vi so vsakih 30 let praznovali starinske igre ali barce. Bile so to bojne igre, „Kampfspiele“, katerih so se udeležile čete, zato so se velele; če- taste. Se zaAvgusta, ko je živel heroični in pošteni Patavčan Thrasea, so bile v navadi, ker Tacit 1 ) piše: „Thrasea Pa¬ ta vi, unde ortus erat, ludis cest a tis a Trojano * *) (?) Antenore institutis habitu tragico cecinerat." Učenjaki so si glave trli, kaj bi ,,cestatus“ pomenjalo, in so liotli dokazati, da se ima brati: „cestici“, od: cestus, Fechterriemen, a rimsk napis na nekem kamnu, katerega je Katančič a ) ohranil, govori za berilo: cetastus, cetaestus. Žlomci napisa se glasijo tako le: Q. MAGVRIVS. G. F.' FAB. FEROX. LVS. EPID1XIB. ET. CETAES. I. II. III. IN. GREG. VETVRIAN. OVAE. ET. IVNI. ORVM. A. A. DICAVIT EVRAS. VIII. ET. PERTIC. VNCINOR. XII. N. CCL. IX. Sicer se um in zmisel celega napisa težko razloži, vendar toliko je gotovo, da se tukaj govori o igrah (1 us. — lusis) četastih (cetaes.), kar tolmačuje tudi beseda v napisu: greg. (grege). Ka¬ teri drug jezik pa pozna besedo: četa — če,tast, v pomenu: grex, agmen, turba, cpdhr/2-, cohors, zdffia, rd^tg, Ordnung, Schlacht- ordnung, Stellung der Soldaten in Reih und Glied, nego slovanski? Tudi ime Magurius, **) ki se tudi večkrat najde na noriških kam¬ nih, je po koreniki in obliki slovansko, iz: mag, potentem esse, ali pa: ter ir e, s e car e. Da tudi ime Thrasea opominja na staročesko ime: Tras, sem že na drugem mestu razložil. Mi torej imamo zgodovinske in arheoiogične dokaze za slovenskost staro¬ davnih Venetov. Podajmo se še enkrat k A n te n or u. V Iliadi se javlja A n tenor čistim Trojancem; ki ni imel z En e ti ni¬ česar občega. Kot rodstvenik kralja Priama, je eden narodnih so- vetnikov, in zaradi priletno st i že nesposoben za bitve, vendar ] ) Tacit. Annales, 16, 21. 2 ) Katančič. Geog. epigr. I. 171. Hi- storie di Padova di Sertorio Orsato, 100. *) Ako bi te igre bile trojanskega početka, bi se gotovo velele : ludi troici, ali troii, troiani, kakoršne igre v istini v Rimu najdemo, a tudi te niso trojanskega početka, nego staroitalske iz: troare, hin und her sich bewegen, kar je Goebl do jasnega dokazal (glej: de Troj a ludo seripsit Antonius Goebl v Programm des Gymnasiums zu Dilren 1852. **) Tudi žensko ime Mag uri a najdeš na koroških kamnih v Ro- sendorfu (Bichhorn I., 59.) Letopis - . II, 1875. 9 130 izvrsten nagovarjalec k vojski. Po Iliadi (3, 148—154) An tenor sedi v grajski večnici med. drugimi modrimi in z ženami gleda na pokončevanje in klanje, ki se godi pod stenami grada. Tak prileten in mehkužen mož ni več sposoben za vodjo naroda. Mogel je torej Antenor — vodja Venetov — drug od trojan¬ skega starca različen junak biti, ker tudi Euripides (fragmenta apud. Athen. XV. 665.) trojanskega A ten o ra prispodoblja Ne- storu, tedaj možu, ki ni bil več za vojsko. Prvo zmešnjavo je napravil Sophokles, kije hotel zvezati trojanskega Ant e nor a z vodjo Homerovili Venetov, ne premislivši, da bezorožni starec, kakor je trojanski Antenor, ni prikladen za smelega morskega plavatelja (Seefahrer) in polkovodca, ki je Čestitljivo dovel ve¬ netsko družino iz Male Azije k bregom Adriatike. Ker je So¬ phokles grškim poetom bil uzor, se je ta bajka ukoreninila pri grških pisateljih, in dobila historično doverje. Ali že kritični Poljbij (II, 17.) pišoč o trojanskem p roizhojenji italskih Venetov, omenja: „da so sostavljatelji tragedij sočinili mnogo kakih basni, in da pripovedajo mnogo čudovitega." Strabon (XII., 3. §. 8.) po¬ ziva se na Sophokla kot na tega pisatelja, kateri v svoji (do nas ne došedši tragedii): „Vzetje Iliona" pripoveda, da je Ante¬ nor s svojimi sinovi stal na čelu ostavših Venetov, in se ž njimi podal v Traki j o, in jih potem privel v tako nazvano E ne tik o na adrijanskem morji". *) Drugo so pristavili Rimljani, posebno Livij, katerega je kot rojenega Venetčana iz Patave zelo mikalo, daje zamogel zediniti zibelj Rimljanov z zibeljo svojega rodnega plemena, zato začne svojo veličestveno historijo, kak je Antenor zapustil razva¬ line Troje in našel novo domovino v Italii. To isto je trdil Cato, ki je Rimljanom veljal za orakul, zato Plinij na njega se opiraje piše: „Venetos Trojana stirpe ortos, auctor est Cato" (III, 19.) Ker so v gorenji Italii blizo Venetov našli mesto: Troja, je to ime še jih bolj potrdilo v mnenji, da je Homerov trojanski An¬ tenor postavil to mesto, in ne samo Livij, kakor smo že gore slišali, temuč tudiVirgil (Aeneis I, 242 seq.), Silij Italik (8, 604.), Justin (20, 1.), Aelian (Nat. anim. 14, 8.), Aurelij Victor (1, 1) in drugi so to bajko povzdignili do historičnega fakturna. *) Kapadoške Venete pa pusti skoz deželo Kimmercev do Adrije priti Dion Chrysostom. (Iliac.) nasproti zavrže mnenje onih, ki trdijo, da je Antenor izpod Troje prišel v Italijo s svojimi Veueti. Naj še ome¬ nim, da Polybij (II, IG.) piše, ka so prebivalci kraj reke Pada vsi v črnino oblečeni, tako tudi ne samo Slovani na otoku Krku, temuč tudi Slovani v pruskem Pomorji (glej Annegarn Geogr. 71.). „Schwarz ist bei den W e n d e n die Lieblingsfarbe" piše Burmeister v svoji knjigi: Obodriten - Wenden, Rostock, 1840. stran: 2G. 131 Vendar celo tega poročila ne moremo zavrči. Med Veneti je gotovo živa bila tradicija, da sta jili na obale jadranske pripeljala vodji An te nor in Venet. Ako je Ante nor bil Trojanec in vodja onih Trojancev, ki so se v družbi Venetov bili izselili, je gotovo bil različen od onega Antenora, katerega Homer omenja, ki je med trojanskimi ženami sedeč gledal na klanje pod stenami mesta Troje. Ali ime Antenor je tudi prav dobro venetsko. Gilferding je mislil, da je bilo priimek vodje Veneta, in da po- rnenja: mož An to v*) — "Avzijg dvr/g — kakor se je v stari dobi tudi edno pleme Slovanov zvalo. Ta priimek bi Venetu pre bili vtegnili dati Grki. Ali ravno genetično ime Ant nas napeljuje ime Antenor za slovansko imeti. Ant bi se po organičnih po¬ stavah slovanskega jezika glasilo v"starobolg. At, rusk. srb. staro- česki Ut; slov. Ot. In res najdemo starorusko osebno ime: U t- in (leta 945), staročesk : Ut-a. Razve tega še topična imena: Ut, — Ut-y, Ut-inka, Ut-ovo, Ut-in, in sicer v takih krajih, v katerih so jezera, m u ž e, močvirne. Zato bi trdil, da so ta poznainenovanja nastala po utah — utvah — racah, ki so se zdrževale v teh jezerih in močvirnah, Mi najdemo v starobolg. ATM, anty — onty, anas, tudi: ATA — ante — - onte, rusk.: ut-k a, srbsk.: ut-v a, fulica, Blasshenne, Taucher, Rohrhuhn. **) Kakor je staroslovensko pleme Rar o Žan o v dobilo ime po ra¬ rogu (falco cyanopus), Vičanov po volku, Sokolovcev po sokolu itd, tako tudi lehko An ti ni po anti, bodi si da je glavar plemena se velel: Ant, ali pa da je pleme stanovalo kraj jezer iri močviren, v kterih je bilo obilo ant.; saj uže Jornandes piše o Antih: „paludes et sylvas pro civitatibus habent.“ Dalje poročajo byzan- tinski pisatelji o Antih, da so se, kedar so zasledili sovražnika, *) Priravnaj : Aa(lQa.y&£aq, "Avzt/g dvrjg, ta^iag^og, pri Agathiji. **) Sorodne so besede staronemšk.: auut, litovski: a n ti s, Ente. Jezikoslovci trdijo, da te besede spadajo k sansk.: snanti, natans, gršk: ri/ffff«, iz rr/rj« = natans, lat. anat-s tivatia. V slov.: anty, ant v a je totej s n odpadel. Pri drugem delu imena Antenor bi se tudi dalo misliti na sansk.: mira. mas, vir gršk: d-vr/g, lat. ne rine, virtus, in Antenor bi pomenjalo: anas mas, primeri nemško: enterich proprie : a n tre eh o, iz recho, recke, island: reka, vir, lieros. Pri¬ meri šče litovsk: noreti, velle, starosl. nrav, virtus, novoslov: narav. Kar Ilitzig piše o prestarih grških imenih : ,,Die Eigennamen der griechi- sehen Mytliologie haben wir aus einer fiuheren Gestalt der griechischen Sprache zu erklaren, als wir sie in den altesten Biichern vorfinden“, velja tudi o prestarih slovanskih. Uže moremo zadovoljni hiti, da šče smo ohra¬ nili debli ant, in nor. Fick sam spozna, da je mogoče bilo, ka so se- veroevropski jeziki tudi besedo nar, n er v pomenu mož poznali, — ,,in den nordeuropaischen Sprachen nicht erhalten, doch ist n e r anzusetzen, (Die ehm. Spracheinh. pag. 191.) 9 * 132 poskrili pod vodo bližnjih rek in jezer, in skoz dolge cevi si v usta napeljevali vzduh. Ko se je sovražnik jim ves brezskrben približal, puhnejo izvode in planejo na nepripravljenega sovražnika. Vtegnili so jim torej sosedje zaradi ponorenja v vodo dati priimek: A n ti, vsaj tudi so stari Cehi od drugih Slovanov dobili priimek: norci, ,,Čeh norec“ = Taucher (glej Šafarik, Slaw. Alterth. II., 694 .) Kakor prvi del imena Ant en or najde v slovanskem jeziku svojo razlago, tako tudi drugi. Korenika nor označuje: tauchen, uutertauchen ; norec, mergus, česk. nore c, polski nor, nurek, srbsk. no rac, gorenjeluž. n.orjak, lito v. n ar a s, Taucher, tudi n ar a s, tako da Antenor lehko izraža pomen: .Tauchenterich. Uže je bilo omenjeno, da Messala Corvinus pusti Antenora po morji priti na Adrijo, in ako so adrijanski Veneti potomci paflagoiiškili, ki so prebivali ob primorji Črnega morja, so gotovo bili izvrstni morski plavatelji, in tedaj ni bezumno trditi, da je izvrstni brodnar nosil ime po oni živali, ki se odlikuje v norenji. Meni se dozdeva, da venetski in trojanski Antenor niste edno isti osebi, le nevednost grških, in taštost rimskih pisateljev ste trojanskega in venetskega Antenora v edno isto osebo zlili, in v zgodovini Venetov veliko zmešnjavo napravili. K tej zmešnjavi šeste pomagali imeni mest: Troja, edno v nabrežji Adriatike, drugo: „in Čampo Laurente, agro Ardeam pro- ximo“. Kakor smo slisali, sta Venetčana Livij in Virgilij, prvi historično, drugi epi čn o izdelala bajko,*) da je Antenor Troja¬ nec na nabrežji Adrije, kjer je stopil na kopno, postavil mesto z imenom: Troja, pa enako mesto je tudi ustanovil Aeneas zapu- stivši Carthago in priplavavši v Latium. Da je te bajke kritična zgodovina že davno zavrgla, ni treba obširniše omenjati. V Latiji stoječe mesto Troja so staroitalski prebivalci Latija brez Aenea postavili. Tako tudi staroitalski: „ludi trojanj“ niso dobili po- četka od Aenea, ki bi jih pre bil kak pogrebno slavnost svojemu očetu Anchisesu vpeljal, nego so prestara italska navada, kar že tudi ime izraža: troare, truare, r e da n tr u a r e an -1 r nar e sem in tje hoditi, sem in tje jahati, zato: trna, Riihrloffel, Quirl. Ravno tako venetsko mesto: T^oj a, dasiravno ima ednaki glas z maloazijanskim in latinskim, ima svoj domačij venets k on a- rodni početek, in mesta s tem imenom najdeš na Češkem: Troja, Trojan, na Polskem: Trojan, Trojanovo, Trojanovice, na Kranjskem: Trojan a, in ime pozuamenuje ali mesto s troj¬ nimi konci, kako so stari Slovani radi mesta stavili, ali pa mesto, v katerem se je čestil troedini solnčni bog: Trojan = Tri¬ glav. Sama ednakost imen brez drugih historičnih razlogov nič ne dokaže, drugači bi tudi trditi mogli, da je Nitra v Aethiopii *) Motiv poeetku te bajke sem povedal v prvi razpravi Letop. 1874. 133 naselbina Slovakov, ker se tudi na Slovaškem najde mesto: Nitra, ali pa Dublin, kolonija Cehov, ker na Češkem tudi najdemo ves: D ub lovi c e. Troja v Lati ji je italskega, in venetska Troja venetskega početka. Starolatinščina pozna: „truant“ = movent, „truam“ quoque vocant, quo permovent coquentes exta (Riihrloffel); „redan — tru- are“ dicitur in Saliorum exultationibus, cum praesul antroavit, quod est: motus odi d it et referuntur invicem iidem motu s (glej Festus s. v. antroare). Goebl ima prav, ako piše : „quodsi nomen revera Italum, L a t i n u m est n e q u e cum Priami u r b e c o h a e r e t, etiam ludum ipsum originis esse Latinae sequitur. Venetčan Virgil je preveč bil zaljubljen v svojega trojanskega junaka Aeneasa, in v idejo, da so Rimljani potomci Trojancev. Vendar kritična zgodovina sodi dnigače. Graški vseučiliščni prof. dr. Johannes Weiss misli, da je Troja bila vazalna država Assircev, stari latinski historiki pa poročajo, da je Trojo postavil D ar d anus, sin tyrrhenakega kralja Ko rij ta, ki zapustivši domovino se je podal do Samotbrake, od onod v Phrygijo in v po¬ krajino stare Troje. Helleni so Trojance spoznali za svoje so¬ rodnike, in jezik Trojancev je bil grškemu zelo blizo (glej Ottfried Miilier Dorer I. 10.), tedaj so bili Illyri. Po Dionysu Halik. (I., 61) je D ar dan o s izhajal iz Arkadije. Trojanski narod je torej iz Evi-ope ustavljen, in njegov glavni živelj je i 11 y r s k, tedaj v italskih Latinih ne moremo iskati trojanske narodnosti, in ker „ludus Troiae u najde svojo razlago v latinščini, razpadajo vse domišljije Livijeve in Virgilijeve o utemeljevanji Rima in pro- izhajanji Rimcev od Trojancev. Ime Troja je Liviju in Vir- giliju isto preglavico napravilo, kakor Apolloniju ime: A e mo n a, katero mesto je dal po Jasonupostaviti in je po Aimonii v The- salii — domovini njegovi — imenovati. Rimci so toliko nasledniki Trojancev, kakor Franki, čijih narodna povest tudi pripoveda, da po padu Troje je en oddelek Frankov se preselil v Panonio, tam postavil Sicambrijo, postal velikim narodom, odonod napadal Gallijo in se potem na llheni naselil bil (glej Grimm, Gesch. der deutsch. Sprache str. 519—524.) Tudi Bavarci so hoteli biti na¬ sledniki Trojancev, in njihove povesti poročajo, da je Ulysses mesto Asciburgium kraj Rhena postavil. To so prazne pravljice brez historične podlage. Presodimo še druzega junaka v trojanskem boji, ki je zapleten v zgodovino starodavnih Venetov. Kakor so bajke grških in latinskih pisateljev Trojanca Ante nora z zgodovino Venetov zapletle, tako tudi Diomeda. Strabon ') piše: „in ipso intimo sinus Adriatici Timavum est — t.o Ttfiavov — Diomedis ] ) Strabo, 5, 143. 134 tempi um meniorabile. Memoriae autem proditum est Diomedi apud Venetos csse aliquos honores decretos, nam et albus equus ei immolatur“. Stari pisatelji so nam ohranili imena dvojih Di omedov. Eden je bil mythičen kralj thraskih Bistonov, ki je imel ljudižeroče konje. Ti B is to ni so stanovali med reči¬ cama: Melas major in minor, v iztočnem primorji thraškega zaliva. Preller J ) v teh konjih spozna osebljene burne morske vetre, ki morske plavce požirajo. Te nazore bi tudi potrdilo ime: Diome- d e s, kar Muys-(Heliinica str. 30) prestavlja v „Himmelsturmer“. Da so v stari dobi betve thraškega naroda bile naseljene gori po Istru in ob desnem bregu Save tje do mej Venetov, potrjujejo stari pisatelji. Tako^ še Istri imenujejo thrašk rod, in njihovi ostanki so denešnji Ciribirci. Dalje omenja Herodot, -) da od Istra do veneških mej stanujejo Sigynni. *) Sigynnov pa tudi Apollonij * 3 ) omenja le na dojenjem Istra med rekama Ordessos in Naparis, Orpheus *) pa ob Črnem morji v Aziji. Sosedi Sigynnov na dolenjem Istru so bili Sincii 5 ); bržkone je po imenu tega thraškega roda pri Jugoslovanih obviknolo poznamenovanje : Sincar, Cincar = Valachus Thrax. Drug Diomed je znan iz Homerove Iliade. Bil je sin Tydea, vnuk Oineov, in eden glavnih junakov grških v boju trojanskem. Kot kralj Argosa, Epidaurosa in Tiryntha bil je s 80 barkami v dražbi Agamemnonovi pred Trojo prišel. Hraber in previden se v Iliadi predstavlja kot dovršena slika možkega značaja. Uže v prvem boji, o kojem Ilias pripoveduje, pogubonosno trojanske čete na- padne, vlovi Aineove izvrstne konje, rani na pomoč prisedlo Aphro- dito, bojuje se z Apollonom samim, zbode Aresa v trebuh, da zakriči kot 10.000 bojakov. Z Odysseom po noči preža na so¬ vražnike, in ubije Rhesosa. Ranjen svojim močnim glasom straši Trojance. Pozneje z Odyssejem vkrade palladium Troje, in je bil ž njim v lesenem konji. Po svojem povratu v Argos je bil pregnan od svoje nezveste žene, se obrne v Italijo, stopi v Apulii na kopno, se zveže s kraljem Daunora, oženi se z njegovo hčerjo, in ustanovi mesto: Arpi. Povest o njegovem poboženji je bila daleč v Italii razširjena, in Skylax piše, da so posebno Umbri mu božjo čast skazovali. Očevidno je, da so latinski pisatelji, ki so bili zaljub¬ ljeni v mnenje, da so Rimljani potomci Trojancev in grških juna- *) Preller, griech. Myth, II. 141. ,,Diomedes Kosse sind Sinn- bilder des Sturmes und der Wogen“. ,J ) Herodot 5, 9. 3 ) Apoll. Ilhod. 4, 320. 4 ) Orpheus, Argon. 756. r> ) Strah. 5, p;ig. 295. *) Sigynni so sami trdili, da so prišli iz Medije, Strabo pa piše, da so imeli persinske običaje, Apollonij jih pa razločuje od Thrakov in Skythov. Ker jih pozneje v soseščini Venetov nobeden star pi¬ satelj več ne omenja, so jih vteguili Kelti dalje dol na Ister porinoti, kjer jih Strabon in drugi omenjajo. 135 kov, to bajko ravno tako v zgodovinsko obleko oblekli, kakor Trojanca Antenora. Gilferding, misli, da je v Timavu se čestil nekakov domač venet s k božansk heros, čijega mythična legenda je imela slična heroična djanja z Homerovim Diomedom. Latinski in grški pisatelji so povsod s svojimi božanstvi nado- mestovali domače; tako Strabon * *) namesto da bi nam povedal, kako so Veneti rekaii boginjam, poroča, da so čestili H er o, kakošna je bila v Argu, in pa Artemido, kakošnej so se po¬ klanjali v Aitolii. Strabon piše, da se je svetišče (Uqov) Diome- dovo velelo: Timavo, Livij pa govori, da tam, kjer so svojo Hero in Artemido čestili Veneti, naimer ob reki Timavu, je bilo jezero, in še dendenešnji sta res tam dve jezer ci — jezero pri Sabliču, in jezero Doberdolsko. Isto, kar jezero označuje tudi: Timavo, starostov, t i m j e n o, palus, lužiČkosrbski tymenca, jezerce. Ker blizo virov Timava stoji mesto: Devin, je venetska Artemis*) bila boginja: Deva, Devica, De- vana — Perunova in Letničina hči. — kakor jo imenuje staro- česki glossator. Pa - kakošno venetsko božanstvo je skrito pod Diomedom? — jaz mislim solnčno. Solnčna božanstva Slovanov so imela svoje veže pri jezerih, tako v Retri in na drugih mestih. **) Kult vode in toplote je bil v staroslovanskem mythu ozko združen. Da je bilo v Timavu svetišče solnčnega boga, prepričamo šče se iz tega, ker ljudstvo dendenešnji reko Tim a v imenuje: „šti- vansko“, to je : „š e n ti van sk a vo da". Svetemu Ivanu Krsti- telju pa je narod naložil ostanker paganskega solnčnega kulta. Za solnčno božanstvo govori tudi daritva v čast Diomedu doprinašana, naimer: beli konj. Beli konj je symbol božanstva luči, redil se je v čast Svetovitu v Arkoni, kakor Saxo Gramm. a ) piše: huic idolo (Svetovitu) trecenti equi pascebantur, inter quos unus e a n d i d u s. Diomedes in Svetovit tudi imata dosti ednakih potezov v svojih legendah. Diomed je hraber bojak, tudi o Svetovitu poročajo, da se je boril zoper svoje sovražnike, to je, neprijatelje luči, oblačne daimone, in orjaše teme. Diomed je ponoči napadal sovražnike, tudi o belem konji Svetovitovem se poroča: „quodis noeturno tempore stabulo insistens, adeo plerumque mane sudore ac luto respersus videbatur, J ) Strabon V, c. §. 8. -) Saxo Gram. Histor. Dan. lib. XIV, pag. 3i9, 320 ed. SS. Joann. Stefanii. *) Preller (Grieijh. Mytb. I, 113) Artemis ist aber auch dio kcusche Jungfrau (Deva, Devana) ein Bild der Unsehuld, edlon Soham, der sittlichen Mšissigung uud guten llufes. **) Diethmar (Chron. I. pag, 8. ed R. Steinh.) piše o jezeru Glo- mazi: „hunc omnis incola veneratur et timet u . — Baucer je videl spomi¬ nek najden pri Timavu, ki je imel napis: aqua Dei et Fons vitae, (Lib. I. §. 22), primeri gore štivanska voda, 136 tamquam ab exeroitationeveniendo magnorum itinerum spatia percurrisset 1 '. l ) Diomed je imel vojno trumo, tudj o Svetovitu pišejo tadanji letopisci:'-) „boc quoque numen trecentos equos de- scriptos, totidemque aatelites in eis militantes h a d e b a t“, dalje: „in hoc (albo equo) Svantovitus adversum sacrorum suorum hostes bella gerere credebatur“. 3 ) Mi imamo tore v Dirmedovem kultu s domačim venetskim božestvom opraviti, ne pa s thraškim Diomedom, ali pa z grškim junakom pred Trojo, ker, ako je traški Diomed s svojimi ljudi žeročimi konji osebljena burja, bi se mu gotovo ne bi konj bele,.temoč črne barve daroval, ker črna barva je symbol zlili božanstev, kakošno je traški Diomed bil, Povest o poboževanji grškega Diomeda je bila sicer v Italii razširjena, otoki na gargar- skem predgorji so se po njem veleli diomedski, pa kaj bi stare Venete primarjalo grškega junaka v svoj religiozni kult sprejeti? Kakor je Strabon venetski boginji identificiral z grškima Hero in Artemido, tako tudi timavsko božanstvo z grškim Diomedom. * *) Uže sem omenil v svoji razpravi: „Slovanski elementi vVe- netšeini (glej Letopis Matice »lov. *1874, str. 43), da ime Diomed najde tudi v slovenskem jeziku prikladno razlago. Da pa nemški in nemškutarski zgodovinopisci Venetov, Nori- čanov, Karnov in Panonov ne bodo mislili, ka samo slovanski zgodovinoslovci kakor : Surowiecki, Šafarik, Vodnik, Gilferding, Hitzinger in moja malenkost trdijo, da so med Karpati in Adrijo že v predhistorični dobi, predno so Kelti v teb pokrajinah se na¬ seljevati začenjali, Slovani stanovali, navajamo tukaj nekatere odlične nemške pisatelje, ki so po vsestranskih preiskovanjih prišli do istega mnenja. Tako piše učeni Schlotzer 4 ) : „der ganze Strich vom adriatischen Meere in gerader Linie bis an die Ostseeistvon Slaven bewohnt“ v pradobi naimer , Schlotzer ima tudi Karne in Venete za Slovane. Bistroumni Konrad Mannert 5 ) piše: „Nicht ohne Wahrscheinliehkeit darf man anerkennen, dass in jener Urzeit eine Kette slawischer Volkerschaften von der Ostsee bis zu den Wenetern in Italien reichte“. Istega mnenja je Laube, in tudi bistroumni Hahn 6 ) ne dvomi, da so na jugu Dunaja že za Stra- bona med thraškimi in illyrskimi plemeni tudi slovanska sta¬ novala. V novejšem času se je za slovanskost Venetov po- *) Glej Script. rerum germ. pag. 509. u ) Sax. Gram, 1. c. 3 ) Histor. Episc. Camin. II. vol. 4 ) Schlotzer, Allgemeine WeIt,historie 31 Theil II. str. 229. r> ) Mannert Germanien str. 499—501. 6 ) Hahn, Albanische Studien str. 239. *) Nad Timavom je stal: ,,castellum nobile vino Pueinuta 11 . Plinij poroča, da je: „vitis pncina omnium nigerrima“, Grki so to vino, katero je posebno rada pila Julia Augusta in je starost 82 let dosegla, ime¬ novali: Pyctanon (glej Plinij III, 18. XIV, 3. XIV. 6.). 137 tegnil učeni Contzen, 1 ) in mi tukaj damo v nemškem izvoru celi njegov pretres previden s svojimi posebnimi opazkami. *) Isti Contzen (lib. cit. pag. 48) je po vsestranskih preiskovanjih do tega res ul tata prišel, da Kelti niso bili prastari o vniki dežel, v katerih v historični dobi nahajamo Slo vene; on piše : „klare Zeugnisse tmd auch der Umstand, dass die Eimvanderungen (der Kelten) von West nach Ost geschehen,- z e uge n von einer fr iihoren Bevolkerung der D o n a u 1 a n d e r“, in goreomenjeni bistroumni Mannert (1. c.) piše: „durch die kdtischen Eimvande¬ rungen wurde vvahrscheinlich das Urvolk (katero je Mannertu slo¬ vansko) verdritngt. Zurtick nordlich liber die Donau ? oder gegen Westen in die Gebirge.der Rhater?•' Resnica je, da je oni vlak Bojev, ki je pribrul črea berkynski les, dalje, da so silne trume keitiškili Tektosagov marsiktero naselbino slovanskih prebivalcev v noriških in karnskih Alpah porinole dalje naprej, in se v pra- domačiji Slovanov naselile, tako. Boji po Bavarskem, Bohemskem in kraj levega pobrežja Dunaja, Skordiščani na panogah Julskib planin, ali do čistega niso nikdar noriški in panonski slovenski prastanovniki od Keltov iztrebljeni bili. Mannert je važno vpra¬ šanje stavil, jeli nebi kje pri upadu Keltov betve slovenskih prabivalcev tudi v rhaitske planine bile pahnene, in res mi sle¬ dove slovenskih naselbin najdemo na pobrežjih Adde in koroškega jezera do sv. bernhardske gore. Tuje sedel rod Salašanov in Lepo n tov, katerega so rimski pisatelji prištevali k tavriškemu plemenu (tauriscae gentes), med Addo in koroškim jezerom O r o b i i, čijih narodnost celo učenemu Catohu ni bila znana, a jezikovski ostanki (glej razlago besede: Berga dalje predi) močno govore za slovanskost. Ti tauriški Leponti so nže učenemu Ottf. Miilleru bili nerazrešljiva zagonetka o njih pisavšemu : ,,Um den Verbanus- See (gornji konec komskega jezera) bis an den siidlichsten Rand der hochsten Alpen wohnten die Lcpontiner, **) ein Volk, dem der Name Ta uriš ker beigelegt wird , wie mehreren Alpenvolkern. Diess scheint aber nur eine Bennneung von Bergbevrohnern zu sein, *) Contzen, die Wanderungen dei- Kelten, str. 67 — 73. Leipzig, Verlag von Wilhelm Engclmann, 1861. *) Za sorodnike ima baltičke in jadranske Venete tudi prof. Tschofen, glej njegovo knjigo: Germania von Taeitus pag. 4. Isti Tacitove Ose, ki so panonski govorili, ima za slovaško pleme. Tako so se začenjali nemški učenjaki zmerom bolj sprijaznovati z našimi trdenji, samo gosp. Dimitzu je vse to plod „schwar«ierischen Nationalgefilhls 1 '. **) Caesar (Bell. gall. 4, 10) reče, da pri Lepontih izvira Rhen. ,,Rhenus autem oritur ex Lepontiis, qui Alpes incollunt*' — tedaj so Leponti stanovali na iztočni strani sv. Gotthardske gore. V sredovečnih listinah šče se v tej okolici omenjajo; „homines qui vocantur Windi“ (glej Kopp Vindieiae), in najdejo se imena: AVendengletscher, 138 und lehrt dann iiber Abstammung und Nationalvenvandschaft nichts, die iiberhaupt bei mehreren Urvolkern dieser Gebirge so vvie des daranstossenden Donauthales ein Rathsel ist. Denn die k e 11 i s c h e n Vol ker erscheinen erst als Eroberer; auoh ging ihr Strom durch die Ebenen und stieg selten zu den Hochgebii'gen hinauf (glej Ottf. Miiller die Etrusker I. pag. 134, 135). Jaz sem v lanskem leto¬ pisu v članku : ,,Komentari k zgovovini Salašanov* 1 itd. točno do¬ kazal, da mi imamo z dvojnimi Tavrilčani opraviti, edni so bili ligurske, drugi slovanske narodnosti, prvi so stanovali v grajskih, drugi noriških in karnskih planinah, in ker v poslednjih nahajamo v historični dobi slovanske prebivalce, in Ottf. Miiller, eden naj bistroumniših nemških učenjakov, sam spozna, da so Kelti redko- krat se naseljevali na visokih planinah, in nar višji ledovniki (Gletscher) tavriških alp šče den denešnji imajo čisto slovenska imena, tedaj nam ne ostaje drug corolarium, nego priznati, da so prastanovniki omenjenih Alp bili Slovani. Vendar, ker smo o tem vprašanji uže mnogo pisali, in šče hočemo naseljevanje Keltov v Karnii, Noriku in Panonii v posebnem članku razpravljati, pred¬ ložimo čestitim čitateljem Contzenovo razpravo o Venetih. Wendcnthal itd. Te slovenske betve so mogle od pobrežja gorenjega Inna in badenskega jezera (lacus Venetus) od Keltov, ko so se v Galii vzdignili in proti iztoku jo začenjali rivati, tje doli potisnene biti. Uže Dempster (2, 28) jih je imel za Sarmate, Sarmati pa so po tadanji šoli veljali za Slovane. Ime Lepontii bi se dal-o razložiti iz lep, de- corus, placidus, pulcher, formosus. Lepont bi bila močna oblika Min/RTh novoslov. Leput, primeri Bogut, Blagut, Borut, iz BOpibTh. Iz lčp so slovanska historična imena Lepus, Lčpa, Leposava, Le¬ poten, Lčpek itd. Močne oblike šče najdeš v imenih: Marant, Kurent, Laba n t, Juhant, Bregant. K imenu Lep a n ti primeri ime nemškega roda: Ubii, die Ueppigen. Strabon (7) ima prebivalce rhaitskih planin za Illjre, pa da je on »slabo bil podučen o teh krajih, pričuje njegova zmota, da ima jezero pri Bojih (lacus Pelso v Panonii), za identično z jezerom pri Helvetih (lacus Venetus), in da Boje pri „lacus Pelso' 1 z Vindeličani kraj bodenskega jezera vkup stavlja. Tako ta mnogo hvaljeni ,,kraljevi geograf* tudi na drugih mestih krivo poroča, in ne mo¬ rejo se vsa njegova poročila jemati za nezmotljivo istino. 139 III. Professor Oontzeii o slovauskosti starih Venetov. Capitel Vili. Dic Ven eter. §. 23 . Mit Avenigen \Vorten gedenken wir schliesslich noch eines ziemlieh ratliselhaften Volkca, der ifalienischen Venetei'. Um- geben von den WohBsitzen der cisalpinischen Kelten und dem adriatischen Meere Avaren sie selir frtih in Italien eingewandert und seit uralten Zeiten im Besitze ilires kleinen Landes, ohne je¬ mala von irgend einer der einbrecheriden Volkerw'ogen aus demselben verdrangt Avorden zu sein. *) Ueber ihren Einzug in diese Gegend liaben sich jedoch nur Sagep erhalten, die man aber nicht von vorn kerein als unbrauchbar ausschliessen darf. Auch der Sage gebuhrt ihr Redit, sie muss notliAvendig die Liicke ausfiillen, A\ r o die D.enkmalei' von Stein und Pergament uns verlassen und ohne ihre Beriicksichtigung ist kein abgeschlossenes Ganze zu erzielen. Findet sie aber Anhaltspunkte in unverdachtigen Zeugnissen geach- teter Schriftsteller, so Avare es um so mehr Unrecht, ihr allen Werth abzuspredien. Eine solche alte Sage nennt uns als Ursitze der adriatischen Veneter ‘) Paphlagonien in Kleinasien. In die Geschichte treten *) čudovito je res, da se je rod Vcuutov od svojega prihoda na obale Adrije po padu Troje* do zmagovanja keltskih Bojev po Kimljanili 191 pred Kristom ohranil. Nise ga dotaknil naval Kertov, ki je pokončal Umbre in Etruske, ni mu škodoval gallskopunski boj, le še, ko so Boji bili od Rimcev premagani, so se Veneti tudi brez vsega bojevanja Rim¬ ljanom podvrgli. Jaz si razlagam to prikazen iz miroljubivega življenja Venetov, ki so kot marljivi poljedelci in trgovci ne samo ne dražili no¬ benega sosednjega naroda v boj, nego tudi od sosedov bili pri miru pu¬ ščeni, ker so sosedje spoznali, da jim je sosed, ki trgovino povspešuje in zemljo obdeluje, od velike koristi. Že ta vlast.ovitost, ki je prav slovanska, pričuje, da v Venet ib res smemo slovansko pleme iskati. Kako nasproti divji so bili Illyri, da celo Livij (X., 2.) jih divjost omenja: Illyrii, Li- burnique et Istri gentes f e r a e et magna ex partae latrociuiis maritijnis infames. *) Ilir Name Avird von den Alten verschieden geschrieben: bei Hero¬ dot Eneter (AVszot), ebenso bei Jornandes, Paulus Diaeonus, bei Strabon 140 sie ein durch den trojauischen Krieg, an dem sie unter ihrem Fiir- sten Py)aimenea (Ilias 2, 851. 5, 576. 13. 643.) Theil nahmen, wahrscneinlich durch innere tTnruheu aus ihrem Lande vertrieben (Eustath. ad Dionya. Per. 376. Liv. 1, 1. Messala Corv. 10.) Nach Troja’s Fali und dem Verluste ihresFlihrers zogen sie nach Thra- kien lieruber und liessen sich am adriatischen Meere nieder. An- deren Naehrichten zufolge waren sie in die kimmerischen Wirren hineingerathen und nach langen Wanderungen an den Adriabusen gelangt. ,,Aber das am Meisten Anerkannte ist, sagt Strabon, dass sie der Paphlagonen betrachlichster Stamm waren, zu dem auch Pylaimenes gehorte. Daher folgten ihm zum tleerzuge die meisten Eneter, gingen dann nach Troja’s Fali nach Thrakien*) heriiber und kamen nach langer Irrfahrt in das jetzige Henetike.“ Strah. 12, p. 543. Heneter (Ev trot), boi Plinius nud Curtiug Veneter **) und Heneter, boi Livius, Mola, Polybios Veneter [Ovsvsrol), ihr Land aber bei Livius, Pto- lemaios, Vellejus, Plorus u. A. Venetia (auf Inschriften Venetiae.) Alle drei Namen sind aber nach ihrer Wurzelverwandschaft dieselben, wie dies auch von stimmberecbtigten Forschern anerkanut ist; der Untersclded, der allein in den Anfangsbuchstaben liegt, liisst sich leicht durch das aolische Digamma erklaren. Wo die alteren Griechen ihr Digamma liaben und die jiingeren ihren Spiritus asper oder lenis, da gebrauchen die Lateiner, Sla¬ ven und andere indoeuropaische Volker v oder to. Vgl. grieehisch itrnetja, lat. vespera, slav. iveeer, gr. olvog, lat. vinum, slav. wjno. gr. o7xog, lat. vicus, slav. wes. gr. stdco, lat. video, slav. widjm. gr. tlxco, slav. wleku. In der Mitte griech. vsoSj lat. novus, slav. nowy, gr. MOV, lat. ovura, raeg — naves — na\vy. 8arjo — levir — dewer. huog — laevus — lewy. Vgl. Slovanske starožitnosti sepsal Pawel Safarjk Oddjl dčjepisny (VPraze 1837.) I, 8. *) Edna betva Venetov je pri tem preseljevanji zaostala na dolenjem Istru, ker še Appian, (Bellum Mithrid. 1. 5.) .piše : ,,’ Evtzovg xal Auq8u- viag xai 27ivrovg ntijioiVM Mccy.sdovlmv sdi>rj.“ glej obširniše o tem moj čla¬ nek v Letop. Mat. Slov. 1871. str. 163—166. Naj mimogrede tukaj omenim, da so stari Timachi, ki so ob reki Timoku (pri starih pisa¬ teljih Timacus) stanovali, vtegnili tudi venetske narodnosti biti, še v po- zneji historični dobi se je edna betva Slovanov velela: Timočani. Ime reke Timok se razlaga iz iste korenike, kakor ime jezera: Timavus. To so menda isti Slovani, katerih omenja armenski pisatelj Moses Chorens, pišoč, da Trakija ima pet manjih dežel, in edno veeo, v kateri prebiva petero slovanskih plemen. Moses Chor. je umrl proti koncu 5. stoletja po Kristu, -in se je v zemljepisnih rečeh držal Papposa, kateri je od leta 37 9 — 395. po Krist, živel v Alexandrii. Appian je starejši pisatelj od Papposa, in je bil tudi Alesaudrinec. **) Tudi na etrurskib grobiščih se nahajajo oblike: Venete, Ve¬ netia, Venetial. 141 Zahlreiche Spuren weisen bestatigend nach Papldagonien zuriick. Zuvorderst blieb hier der S točk des Volkes zuriick, das sicb in der Folge aber Kappodocker nannte (Maiandrios bei Strab. 12, p. 552.) ein politischer, von der Gegend ubertragener Name, der jedoch den fruheren nicbt aufhob. Denn noch zu der Zeit, als Al'exander der Grosse erobernd Asien durchzog, gab es freie mit den Paphlagoniern verbundene Heneter und noch spater baben sie sich dort nach Mela 1, 2, 5 erhalten. Mela’s Aussage ist um so wichtiger, da er die paphlagonisclien Heneter weder an die ho- merischen noch an die adriatischen ankniipft, sondern eine rein hi- storische Thatsache gibt. Hieher gehort ferner eine Aeussernng von Corn. Nepos (ed. Lugd. p. 418.), dass die Paphlagonier, vvelche von H e n e t o s *) nach Italien iibergingen, nachher Veneter ge- nannt wurden. Ziemlich entscheidend endlich ist das Zeugniss des Vibius Sequester, der in seinem Werke eines Volkes: Phily- riden in Venetien Erwahnung thut. Philjrer aber waren ein Volk am schwarzen Meere in der Nachbarschaft der Chalvben (Dionvs. Per. 766. Avien. 964. Apoll. Rhod. 2, 395, 1235.) Wenn sich nun solche Chalyben**) den auswandernden He- *) Cornelius Nepos je zajemal iz grških virov, zato mu je heros eponymos Venetov —: Ilenetos. Ime genetično se je ohranilo kot osebno, in sicer: Veneta, hči horvatskega kneza, V en at a Stanislav 1501 Ak. Zap. Ros. Tom. II, Ven-ilo, Reg. Boh. 777, 4.; sem spa¬ dajo tudi imeua: Un-ata, Un-eta, Un-eš, Une-slav, Une-vit, Une-gost, Une-božT), staroslov.: uniti, iz vaniti, velle, desiderare. Prasorodne besede so: lat. v e n u s, sansk, v a n a s, Lieblichkeit, staronord. v in v imenih: Vin-šele, amicum atrium, V in-golf, amica aula (Grimm, Myth. 780), ednako z imenom: Aestii, got. Aisteis, die Geehrten, Bata vi got. bat s, bonus, faustus, Idgzutoi. Gori smo slišali, da Egin- hard reče, ka so se Slovani ,,sua lingua‘‘ imenovali Vand.ali. Tako ravno gotovo ne, Eginhard germansko ime: Vandali pomešal s slo. Ve¬ neti, v nemšk. ustih, Wenedi: Germanski Wandali so po razlagi ne¬ katerih: Grenzbewohner, iz, wand, paries, proprie: margo. Slovenšč. šče pozna v a n, Wunsch, Meinung, zend. van, vanaiti, lieben, schiitzen, Venet je torej Vanita, der geehrte, geschatzte = Slovjen. **) Chalybi so bili sosedje Tibarenov, in Mossynoikov in so stano¬ vali ob primorji ponta eusina od Trapezunta do Pharnaeije (Justin, 44, 3.) Ti maloazijanski Chalybi so bili za Strabona že narodna zmšs, in so se stopili s Kaldejci, primeri Strab. 1. Steph. Byz. v. ‘Alvftn. Mossy- noiki bili so brž ko ne Kole hi, katere vsi stari pisatelji imajo za egyptsko pleme. Prebivali so v lesenih stolpih, in beseda: fi.ocravv, turris, je prešla tudi v grški jezik. (Primeri Hippokrates de aiire, locis ete. 22, pag. 268 Ermer.). Pomponij Mela (I., 2.) navaja tudi v Mali Azii Venete, ,,Medi, Armenii, Comagoni, Murrani Veneti, Capadoces, Gallograeci itd., toda 142 neten anschlossen, so unterstiitzen sich die von einander unabhan- gigen Ueberlieferungen vollstilndig. Der Heneterzug erklart uns die Philyrer am adriatischen Meere und letztere an dieser Stelle bestiitigt ihn. Die Abkunft der Veneter war scbon friih Gegenstand des Zweifels. Kelten waren sie nicht, wie Poljbios aus eigerier An- pchaung sprecbend ausdriicklich versickert: Ta 6k noog rov A8o lav rfirj nQogif/.ovtu ytvog a),/.o navv Ttulaiov diay.aršff%s. nQoguyoQsvov- rai 81 Ovevsrot. toTg jdv Bihmv xal roj y.6afi iovq ml , ali Boerio razlaga besedo tangaro jasniše, iz katere razlage se vidi, da Patriarehov vi lian o obznačuje rodo, neukretno obnašanje, kakor je med seljaki navadno, primeri nemško bauerisch = grob, ungeschliffen. Stavljam torej: tangaro, tugo k staroslov. t^go,, fortis, derb, rusk. tugoj, pol. tegi, slov. tog (Murko) steif) starr, derb, litov. pa-ting-stu, werde trage, latvijsk.: s-ting-t, steifvverden. Beseda je iz venetščine tudi prešla v pismeno italšč. v obliki: tan- ghero, grob, roh, ungeschliffen. Jazmislim, da se t^gi, ne razlo¬ čuje od tegi>, čije besede prvotni pomen je : gravis, schvver. Razve venetščine in litoslov. ne najdem v druzih indoevropskih jezicih slične besede. Ker v venetščini nahajamo močno obliko, je gotovo pravenetska. Robbone — Robone, Rock, langes Kleid, je prešlo iz venetščine v pismeno italšč., franc, inanglešč.; staroslov. r^bt, (>axog, schlechtes Kleid, rub r Jb, vestis, rub-aha indusium, linteum, slov. robača, Hemd, rubje, Wasche, česk. rub, vestis, gorenjeluž. rub, pannus, slov. robec, Tiichel, litov. rub a s, vestis. Korenika rab-ramb v sansk. po- menja: niederhangen, gleiten, fallen, tudi mutato r in l — lamb, lam bate*), sich senken, lat. lab or, labi, lapsus, labe-facio, lab ar e, zato lab e s, Fali == Schandfleek, gršk irn/b/, Schande, anglosaks. limpan, zufallen. Iz pomenov: niederhangen, fallen, so se izobrazili pomeni: scblaff, trage, faul, zato litovsk. rambus, trage, faul, r a m b o k a s, schvverfallig. R o b o n, rombi,, r u b, r u- baha, rubača itd. je torej: vestis pendula, ein niederhangendes, nicht gerade anliegendes Kleid. Iz te korenike je tudi polsk. roby, slov. rob, litov. rumbas, Saum, lat. limbus**), Saum. Kerpo- *) Primeri sansk. lamb a (adj.) pendulus. **) Joannes Schmidt limbus izvaja iz lambero == lacero, tedaj = koreniki rambh v pomenu rapere. 151 znamenovanja za oblačilo iz korenike rab, ramb so se edino ohra¬ nila v litoslovanščini, je r o bone tako venetskoslovanska beseda, kakor zipon, zimara, gona, gonella, gabano, tabano, cope- neghen in drugi izrazi za oblačila. Naj šče tukaj omenim druge korenike rabh, katera obzna- čuje, ertonen, schallen, sansk. ramb h at e, briillen, rambh&, Ge- bru.ll, gršk. a-Qa(J-os, Gerassel, Larmer, tudi v slabi obliki sansk. rebh-ati, knarren, knistern, murmeln, piaudern, laut reden, litov. rib-et, drohnen, poltem, v slovanščini jo je ohranilo edino slovensko narečje: rab-uka, Larm. Iz te korenike so imena rek po slovanskih deželah: Raba, Rabnica, venetsk. rombo, Ge- sumse, romb ar e, rauschen, sausen. Tretja korenika rabh, rambh, obznačuje: fassen, packen, nehmen, in iz te je starosl. rubeži, rapina, rabiti, rapere, se- care, primeri analog, lat. lamberare = lacerare, r^bli, mas- sula, ein kleiner Rlumpen, malorusk. rubelj, pertica, slov. po- rob, Klotz, Block = das Abgehauene, koroški dialekt, mutato b in a porungelj, Priigel, (drugače Miklošič, kateri izvaja poru n- gelj iz nemšk. Priigel), venetsk. ram bar, togliere, rapire, fassen, packen, ramb a, rapina, rgbeži,, gršk. haifldim, nehmen, fassen, packen. Ne sme pa se sem staviti franc, la robe, Kriegsbeute, to je iz staronemšk. roub, spolium, staronord. raufa, goth. bi-raubbn, starogorenjenemšk. roub6n, novonemšk. rauben, sansk. rup- yati caus. ropaya, tudi lu p, brechen, zerbi-echen, reissen, rauben, pliindern, lat. rumpo, slov. lup-eži, Rauber, lupiti, reissen, schinden, Haut abziehen. Iz te korenike je tudi po Ficku, litov. raup-a-s, Maser, Pocke, starosl. ropa, pus, Geschwur, venetsk. po izpahnenem p rogna za ropgna, t. j. ropnja*), scabbia, Kraetze, staro- in novosl. rupa, foramen, fovea, proprie Bruch, pri¬ meri staronord. iz iste korenike: rauf, fissura, foramen. *) Italšeina p pred labialci izpahne, primeri: rotto, Bruch iz ruptus. 152 Tiskarni popravki in dostavki. Stran 6. redek 4. odzgorej beri: o b mesto: o „ 7. „ 7. „ beri: s tar o venetske ga mesto: staro¬ slovenskega. Stran 14. redek 15. odzgorej se ima stavek: ..daljegornjeluž. ža¬ li o d 1 o“ — izbrisati. Stran 17. redek 7. odzdole beri: pripeta, mesto: napeta. „ 19. Pri razlagi besed gora, gorna, šče prideni: V sansk. nahajamo džhara in džhari, Wassersturz, iz korenike džhar, stiirzen, biegen, wanken, grik. ivanken, schwan- ken ; tore gariti se iz te korenike. Stran 22. redek 6. odzgorej beri: kar, mesto: har. ,, 2G. Razlaga besede 6ooxativov iz oreh se zavrže, ker je grška in obznačuje: Bergnussbaum. Stran 29. v 8. vrstici odzdolej ima stati: tf^PElllh mesto B^JPMII]., in v isti vrstici šče prideni: tudi slov. a n d r o g a, Flussfiscb, je iz te korenike. Stran 32. redek 1. odzdolej naj se primeri: čuekrlj, čičkrlj izbrišete. Stran 44. redek 11. odzgorej šče pristavi bolg.: kas tre, Zvveige abschneiden. Stran 51. redek 10. odzgorej šče pristali po besedi: <}i-