Poduoni

in zabavni del.

-<X2i=O0O322t>O~

Vredil

<li*. E. I 1. Costa,

predsednik slov. Matice.

Letopis 1874. II.

1








Fre&slovo.

Ti članki so ,,notata a  mojih študij v letošnji zimi. Bolehavost
je kriva, da niso popolnoma izdelani; — tudi sprva ne bil moj
namen vseh tako, kakor se tukaj predstavljajo, na svitlo dati, nego
le nekoliko zanimivejših sem misiji v časopisu po meni uredovanem
— v „Vestniku“  — objaviti. Članki so začenjali pod peresom
naraščati in presegati prostor, kateri je jim bil v omenjenem ča¬
sopisu odločen. Med tem še nastopi druga okoliščina. Meseca
avgusta tekočega leta imajo v Kijevu slovanski arha-
j o logi  svoj občni zbor. Kot dopisujoči ud moskovskega
arhajologičnega obščestva imam moralično dolžnost v ta zbor tudi
kakošno razpravo poslati; razve tega me še tudi veže posebna
obljuba. Ker zaradi malotrdnega zdravja se ne upam na tako
daljni pot odpraviti, nakanil sem s tem delcem slavnemu zboru
tiskano pozdravico poslati; vendar, ker se je tisk delca, ako je imel
o pravem času dovršen biti, moral koj začeti, ne mi bilo mogoče
te razprave v točen system vrediti. Odsod je jena fragmentarična
podoba. Sicer je to delce bolj historično - filologično, nego strogo
arhajologično, a upam, da bode ipak vsem slovanskim starinoslov-
cem dobro došlo, ker jim bode za raziskovanje slovanske arhajo-
logije čisto novo polje odprlo. Kar je moj prezgodaj umrli slavni
prijatelj A. G i 1 f er d i n g v svoji izvrstni razpravi: r lpCBH r lifoili)t

nePlOSB IlCTOpin CnaBHffB, glava vtoraja: Venety (glej Vjestnik

Evropy Tom. IV. str. 154—230) historično utemeljil, *) se tukaj
dopolnuje in potrduje s filologičnimi dokazi. Ne trdim, da bi to
delce bilo dovršeno in brez vseh pomanjkljivosti, a to trdim, da
bode marsikaterega preiskovatelja zgodovine in jezika adrijanskih
Venetov spodbujalo k novim in še globokejim preiskavam.

Slovanski arhajologi, katerim so ugodniše okoliščine nego meni,
pa naj potujejo v klasično zemljo, in iz starinskih ostankov luščijo

Častite fitatelje napotujem pri tej priložnosti tudi na svojo razpravo
o sorodnosti paflagonskih, illyrskih, jadranskih in haitijskih
Venetov,  natisneno  v Letopisu Matice slovenske za leto 1871.

1 *

4

slovanske elemente. Dotične zbirke in dotična literatura je bogata,
a narod, katerega je že Homer počastil s priimkom: „lmiov xrj(>“
— si zaslužuje, da mu posvečujemo vso pozornost.

Ako hvaležno omenim, da je slavni predsednik Matice slo¬
venske g. dr. Ethbin Costa  največ pripomogel, da ta spis pride
o pravem času na svitlo, nisem storil drugega, kakor svojo dolž¬
nost. Razpravo samo pa priporočujem milostivi sodbi učenjakov
strokovnjakov. Kdor živi na deželi oddaljen od bibliotek, mora
pogrešati obilo literarnih pomočkov, in tako ne more, kakor bi rad,
kaj izvrstnega in popolnega ustvariti. Rad sem, ako dobijo temlji-
tejsi raziskovalci od mene — nov kažipot in novo gradivo za raz¬
iskovanje in konečno določenje narodnosti — od nekdaj na glasu
bivših Venetov.

JSla Ponikli den sv. Cyrilla in Methoda 1874.

Pisatelj.

Za slovanskost starodavnih adrijanskih Venetov  niso se samo
poganjali Schlotzer, Surovviecld, Mannert, Šafarik, Springsguth in
drugi pisatelji stareje dobe, temoč tudi v novejših časih imamo o
tem predmetu temeljito razpravo od prezgoda umrlega Gilferdinga
in Nemca Contzena*). Tudi mi smo v raznih člankih marsikteri
dokaz za slovanskost Venetov  na svitlo spravili, in vsak nepri-
stransk preiskovatelj stare zgodovine bode priglaševal našemu
trdenju , ka so med Karpati in Adrijo vže v predhistorični dobi
Slovani prebivali, in ne šče le v 6. stoletji po Kr. semkaj prišli. To
resnico je tudi spoznal eden naših rojakov g. prof. Urbas**), ki na
strani 5. svoje razprave: „di Slovenen <!  piše, da so se Slovani, v
raznih časih poskušali kraj Adrije naseliti, in pod opazko izreka
sledeče: Dass die Slaven mit den Germanen zugleich(?) nach Eu-

ropa gekommen, steht wohl fest, allein seit Jahren dauert der Streit,
wer zuerst Krain und die angrenzenden Gebiete besetzt habe, die
Celten oder Slovenen. Terstenjak’s Beweisfiihrungen steht ein ge-
wichtiges Wort entgegen in Linhart's Versuch einer Geschichte
Krains I. pag 154.

No poglejmo, kaj Linhart pravi. Linhart na strani 153. piše,
da so nekdaj Grki, Latini in Slovani spadali k enemu  velikemu
ljudskemu deblu, inednoisti jezik  govorili, in da je ta jezik
šče le pozneje v razna narečja se izrodil. Potem piše Linhart na
strani 154.: Ich kann nicht bestimmen, wann und vvo diese Ur-

sprache geredet \vurde. Aber warscheinlich ist es, dass damals,
als die Ursprache schon in Dialecte  iiberging, auf der Nordseite
des adriatischen Meeres ein Volk govvohnt haben muss, dessen
Sprache  auch eine Tochter von jener Ursprache  war,
woraus die griechische, lateinische, germanisclie und slawische ab-
stammen. Denn daraus glaub’ ich mir die sonst vvunderbare Er-
scheinung erklaren zu miissen, dass sich an den altesten Namen
der Berge, Fliisse, Stadte die griechische, lateinische, slavische und
germanische Sprache in gleich sichtbaren Spuren wieder erkennen,

*) Contzen, tli Wanderungen der Kelten, str. 67—73.

•*) Dritter Jahresbericht der deutschen Oberrealschule in Triest 1873 str. 5.

6

dass es mir eben so gleich bel, griechische  Abstammungen zu
finden, als Dolci die Illyrier  und Springsguth die Veneter  aus
slavischen Sprachspiiren zu Slaven, und Kluver aus deutschen
Sprachformen alle Illyrier zu Deutschen gemacht hat“.

Tako znal je Linhart pisati v svojem času, a čudim se, da
gosp. prof. Urbas ni prost tacih predsodkov. Ako on razne moje
članke pazljivo prebira, mora se vendar prepričati, da jaz na tanko
razločujem te „Sprachformen“, in dokazujem, da so te „Sprach-
formen' 1 ' edina vlastitost slovanščine. Razve tega nisem suh jeziko-
drobec, nego podpiram svoje trdenje s poročili grških in latinskih
pisateljev, in z arhaiologičnimi dokazi. Na voljo je častitemu g.
prof. dano, naj iz te poltretje stotine venetskih besed dokaže po
filologičnih pravilih, da so grške, latinske ali keltske, dasiravno ne
tajim, da se jihove korenike tudi v teh jezikih nahajajo. A ko¬
renika sama šče ne odločuje vlastitosti tega ali onega jezika, treba
je gledati na tvarilne oblike, na glasniške postave itd., česar vsega
ne zanemarjam v svojih preiskavah, dasiravno se ne imam za nezmot¬
ljivega. Toliko mimogredč o g. prof. Urbasovi opazki. Vendar
g. prof. Urbas sam ne verjame, da bi šče le v 6. stoletji prišli Slo¬
vani na Adrijo. On na omenjeni strani dalje piše: Die AVieder-

einnahme der gcnannten Landerstriche versuchten demnach die
Slaven mit wechselndem Erfolge unter Tiberius, Caligula, Constant
M., iveiters in den Jahren 405, 449, 548, 551; ihre letzte Ansied-
lung wird in die Zeit von 593 — 595 gesetzt. G.  Urbas je naimer
Šafafikovega mnenja, da so Kelti, ki so 385 pred Kristusom za¬
čenjali prek grajskih Alp v gornjo in srednjo Italijo, en del
naimer Skordiščani, pa čez Kras v dolenje strani lllyrika in
Macedonije se preseljevati, vse slovanske prebivalce med Adrijo in
Karpati za Karpate stirali. Ni namen tega spisa dokazovati ne¬
resničnost in nemogočnost tega trdenja, upamo na drugem mestu
razjasniti, kje in kod so vse Kelti v deželah med Adrijo in Karpati
stanovali, tukaj le edno damo čestitemu g. prof. premisliti, naj
nam iz slovenščine dokaže toliko keltskih jezikovskih ostankov,
kolikor mi slovenskih dokazujemo v venetsko-italijanskem narečji,
ker naravno je in fakta potrdujejo, da, lcedar močnejši rod slabe-
jega izrodi, nastane v jeziku poseben jargon; to prikazen najdemo
v franceščini, v friulščini, v angleščini, in mogli bi jo vsaj pri Slo¬
vencih po karnskih planinah najti.

Crez Venete so valovi raznih narodov plavali. Pri svojem
prihodu so našli tukaj etrurske Eugance, te so porinoli v rhaitske
planine in postali sosedje Umbrov. Zato najdemo že pri Plautu,
ki je bil rodom Umbričan, več venetskih besed; gotovo so te pri¬
šle k Umbrom po občevanji z Veneti in Plautus jih je uvel v je¬
zik latinski. Tako on rabi hirnea, nekakva posodva; ta beseda
se lepo vjema s slovašk. hrn-ec,  stsl. rpT>l£T>, lebes, dalje troia,
Zuchtsau, čije razlago glej sub voce: Trogia — Trugia.

Naval Keltov je gorenje-italske narode, kakor Lygure, pori-
nol na zapadno primorje, Tuške deloma črez Alpe, kder šče so

7

za Livija v Rhaitii skaženi svoj jezik govorili, deloma z Umbri
vred črez Apenine. Sedaj so Veneti postali na zapadni meji so¬
sedje Keltov, vendar niso pri tem silovitem navalu nič trpeli, nego
svojo deželo mirno obdržali.

Prvi keltski  plemeni, ki ste prekoračili reko Pad, ste bili
Lin go ni in Boji.  Pod oblast prvih so prišla mesta: Parma,

Mutina in Bononia ; pod oblast poslednjih : Ravenna, ki je bila nekdaj
vlastnina Venetov. Etruski so se hudo bojevali s Kelti, dokler niso
premagani Keltom pot odprli v Rim.

Zveza s Samniti je malo pomagala. Znateljem zgodovine je
znano, s kako ogromno hrabrostjo so se italska plemena s Kelti
bojevala za svojo neodvisnost. Rimljani slednjič zmagajo, pobijejo
Boje in Insubre, in skoro bi bilo vladarstvu Keltov v Italii od¬
klenkalo, ako ne bi bili v Hannibalu, ljutem sovražniku Rimljanov,
našli mogočnega zaveznika. Po bitkah ob Ticinu in Trebii je Hannibal
prišel do trga Cannae. Po Hannibalovi smrti je še dolgo Rimljane
nadlegoval Hamilkar, vendar Insubri in Boji  so bili pobiti, prvi
pri mestu Comum, drugi v zemlji Laevov.

Leta 563 u. c. je konsul Scipio Nasica Boje  do čistega pre¬
magal; keltski Cenomani  se podvržejo, in tudi Veneti  se Rimu
poklonijo. To je bilo okoli 194—190 pred Krist., in od tiste dobe
se je začenjalo porimčevanje Keltov in Venetov. Da šče se je ve¬
netski jezik vsaj po deželi ohranil za Livija, Plinia, Virgilija,
Oicerona, Catulla in Vitruvija pričuje več venetskih besed, katere
ti pisatelji v svojih spisih rabijo, postavim: cisium, carbatina, vipio,
cotonia, ceva, magalum, mentula, calla, caballus, lappago, batiolus,
bacarus itd.

Latinščino je pokopala jena hči italščina, ali bolje rečeno ro-
manščina, a iz jezika starih Venetov  se je pri prebivalcih, ki
zdaj obsedajo pokrajino starih Venetov, ohranilo obilo besed iz
starovenetskega jezika, katere so pozneje romale po romanskem
svetu.

Res je marsiktera še pozneje, ko je „Venezia la domi¬
nante"  strahovala slovanske prebivalce ob Adrii in njenih otocih,
ko so Slovani v Benetkah imeli svojo imenitno naselbino v „Riva
di Schiavoni", prišla v italjanščino; zato toliko srbskih besed v tem
italjanskem narečji; a vendar nahajamo v nekaterih besedah stare
močne oblike, ki jih srbščina 14. stoletja ne pozna, dalje več besed,
katere le poznajo severno-slovanski  jezici, in jih niti slo¬
venščina,  niti srbščina  ne hrani v svojem jezikovskem zakladu;
— vse te so se gotovo ohranile iz starovenetskih časov.

To resnico je spoznal sam pridni Boerio, ki v vvodu svojega
besednika piše: — „Sorto poi e diffuso 1’idioma latino e fattosi
comune a tutta Italia, siccome gPInsubri,  che abitavano 1’attuale
Lombar dia,  lasciarono la lingua C el ti ca, ritenendone pero i
dittonghi, le aspre e fischianti desinenze e i suoni nasali e gutturali,
che rimasero sino a’di nostri, siccome i Toscani  perdettero antica
loro lingua Etrusca;  cosi i Veneti  adottarono anch’essi il nuovo

8

linguaggio e Io parlarono comunemente, meschiando e modi-
fieandolo  cogli accenti e colla dolcezza delPantica loro
lingua grecanica  elatinizzando nonmeno una quantita di ter¬
mini n a z i o n a 1 i *), che non erano conosciuti in altri
luoghi d’Italia.“

Boerio tore ima jezik starih Venetov za„lingua grecanica“,
ako bi bil dobro slovansko umel, ne bi tega mnenja bil.

Po tem uvodu se podajmo na besede same; vendar preje, nego
hočemo te pretresovati, je treba nekoliko o glasniškib postavah
venetskega narečja omeniti.

Labialci: v, p, b, m.

Slovanski v  ohranjuje tudi v venetsko - italijanskem narečji
svoj glas ; najdemo: vertina,  foramen = hrv. vrt,  idem, vendar
se čredi 1) z b,  na primer: barare,  far frodi, in pa svari ada,
errore; 2) z to,  zato najdemo melma in velma,  kar edno in
isto pomenja. Enako čredenje je tudi navadno v slovanščiui.

Soglasnik b  se čredi s v,  zato več besed slovanskih v venetski
italjanščini ima v  mesto b,  tako: scravazzar, škrohotati,
bolj redko z p  in m.

P  se čredi s b,  zato bis- ato, anguilla, slov. pisk- ur, m  pa z
v,  zato najdemo melma in velma, manga in vanga.

Kakor se labialni soglasniki izsuvajo v slovanskem jeziku,
postavim pred n, nj,  n. pr.: kanoti  za kap  n o ti,  tako tudi v
venetščini : rogna  beri ronja za ropnja.  Dalje se labialec v
izpahne med dvema soglasnikoma n. pr. macaizzo,  tempo nuvo-
loso, umido = mokavica,  primeri bolg.: krastaec za kra-
stavec, paone  za pavone**).

Dentalca: d, t.

Soglasnika d  in t  se pred mehkimi samoglasniki omehčujetav
da, kar se pa v venetsko-italskem narečji večidel glasi ko z in zz.
Tako je iz lat.: radio,  die Radspeiche, postalo v venetščini:
raz z a, zato slov.: radja — radža,  starobolg.: raž d a, je v
venetski razza, stratja — strača pa: strazza,  v starobolg.
bi se glasilo: s tras  ta. Kakor slovenščina rada soglavnik d  izpahuje
med dvema vokaloma, postavim rojen  mesto r o d j e n, k 1 a j a mesto

*) Že Linhart je željo izrekel, da bi kdo spisal slovnik naref ja venetskega,
ker „ein philosophisches Worterbueli des Venetianishen Dialectes vriirde vielleieht
noch welehe Spuren der slavischen Spracbe in demselben aufliihren. (Versueli
einer Gesch. von Krain II. 62). Temu je vstregel Giuseppe Boerio s svojim de¬
lom: Dizionario del dialetto Veneziano, terza edizione Venezia 1867.

**) Na početim besed pa soglasnik e se pogostem odvrže, zato: ose za vose
= voce. To najdeš tudi v slov. las, ladati za vlas, vladati. Sopet se pred vo¬
kalom pritekne, na primer: vovo za ovo,  jajce, v slov. »okno, »oče. Tudi v
g  prelazi, zato zgolo za svolo,  volamente, il volare, primeri slov.: z go n in
zvon.  Že Plinij piše, da so Venetčani radi » na početku besed odmetavali, Pis.

9

kladja, tako tudi venetščina, zato najdemo: bean za bedan,
nio za nido, peon za pedon, bailo za badilo. Večkrat je
slov. d  v venetščini t.  Tudi t  med dvema soglasnikoma izpada:
caena za c a t e n a, cainello za catinello.

Liquide: l  in r.

Venetščina soglasnik l  povsod vokalizuje ali ga celo potlači tam,
kder ga italjanščina rabi, tako govore: mugier  namesto mogli-
ere, vogia  mesto vogli  a,  volja; pred samoglasniki se spre-
menja v i  kakor v italščini sploh, postavim chiamar  = lat. c la¬
ma r e, chiuso  = lat. clauso;  to stori tudi v slovanskih besedah,
zato: chiacolezzo,  piccolo romore za: clacolezzo — kla-
k lok o lica.  Pred glasnikom i se celo v ta glasnik vtopi, na primer:
china  = lat. clina, pr in a za p mina.  Tudi soglasnik r se pred
samoglasnikom in za samoglasnikom zgubi, postavim: varaio za
var ari o, zavatin za za r vati  n. Enako prikazen najdeš tudi
v slov.: čevelj za črevelj, zebe za žrebe  itd. Podnebnik n
pa prelazi tudi rad v l,  postavim a 1 z a-n a za a n z a n a itd.

Gllturalci : h, g, k, gli, ch , c, cc.

Soglasnika h  venetščina, kakor italščina sploh ne trpi, temoč ga
na početku odvrže, v sredi pa izpahne, zato najdeš: suota,
siccitas, mesto suhota, ranto  mesto ra n h to. V besedah iz tuj-
ščine sprejetih začetni h  spremenj a v g,  postavim: getra, gitar,
\verfen, slov. hitati, gearchia iz: chiarchia.

G  ohranjuje svoj glas pred o  in u,  pred e in i  prelazi v dŽ,
ravno tako k  (c) v č; ital. ch  pa se v venetščini glasi kot č, in
Venetščan izgovarja besede: chiave, chiesa, chiamor,  kakor:
čiave, čiesa, čiamor,  to velja tudi od slovanskih besed: chin-
chia  = činčia, slov. kinčia  (chinchia znači žensko, ki se zmi-
rom kinča), chinciarse = činčiarse,  slov. kinčati, chioca
= čioca  = slov. kvokla  — ki  o k la,  gallina.

Soglasnik g  venetskonarečje pred ia  in io  spremenja v z  ali zz,
tako: mazor,  mesto ital. magior, zornada  mesto giornada,
žogo  mesto gioco, trazzo  mesto tragio, garzo  mesto gar-
gio, formazzo  mesto forma  g io;  to velja tudi od slov. besed.

Soglasnik c  spremenja venetščina rada v s na pr. vose  za
voce, cc pa v z,  postavim: azar za acciar,  tudi v zz,  in pa ss;
zato: schiaussar za schiauciar = slav k ati, slov k ati,
musa za muci  a.

Kakor se v venet, c pred i  glasi kot slov. c, tore italj. cibo =
cibo, tako g  pred e in i  ne kot dž,  nego kot slov. dz , tore zen-
t e = g e n t e. Z  in zz  pa je po Boeriu = s  dolce.

Soglasnik k  pa venetščina rada spremenja v g,  postavim: cago,
cagador,  mesto caco, cacatore, gato za cato,  maček;

10

soglasnik g  v slovenskih besedah pa spremenja v k,  postavim: Cacal
— srbski gagal,  ruski g o g o 1.

L  za $-ejem pa, kakor smo že slišali, izbija , zato: b a g i a
mesto baglia;  ta gl  pa prelazi v italščini v i,  tedaj: baia;  gl
ni drago nego polski 1*).

Tudi v slov. I  rad prelazi v j,  primeri: jenzik, jazik, jezik,
litov. 1 1  ež vi v i s, lat. čtngua, od lingere, hzati.

Sibilant sc — š  se v venetšoini izgovarja kot s, ss,  tore pešce
= pesse.  Znamenito je, da se je šče v množili besedah ohranil
staroslov. žk  in a  in sicer kot am, orn, an, en; da se h glasi kot
čisti e, priča je ime venetsk. božanstva: Belin,  kar kaže, da so
te oblike prestare.

*) Romanski in germanski rodovi ta 1 niso mogli izgovarjati, zato so pred
njega guturolea: <j  in /r, Grki pa &  vrinoli, zato najdeš: Seliiavo, Sklaven,
Sclavini, Sclavinia, . Ker Venet^an l -a pred vokalom ne trpi,

tore izpahne in obdrži samo vrinjeni guturalec. ^ Sl

Leksikon

Anzana,  fune, vrv; starosl.: anza, onza,  novoslov. o ž e.

Antian,  tegame, Tiegel. A n t i a n se govori v patavinskem narečji,
v venetskem: Intian.  Uže Calmo je opazil, da antian
se ima staviti k latinskemu: in tu s, in prav je zadel, ven¬
dar: antian  je slovanska oblika, ker v staroslov. rabi
avjpi, — antr, ontr, odkoder »TpOBa, intestina, v.T.rr. = antl,
cavus, perforatus. A n ti a n je po vokaliziranem soglasniku: l
iz: antian,  novoslov. votlan,  tore vas cavum, perforatum.

Barbotar , plaudern, slov. brbotati.

Batola,  čenča, rusk. b o 11 a t, neumno govorit, srb.: b a t i n a t.

Baita,  capana, slov. bajta,  tore ne madžarsko kakor Miklošič
misli.

Brado , junček, brad  um  a,  goveja živina za plod, polsk. v ka-
šubskem narečji: brad,  plod, latvijski: b r e d , accrescere,
slov.: bredji — breji,  staroslov. b r e ž d i, praegnans.

Bada,  maniera, slov. vada — na-vada.

Bean,  za: bedan  kakor: suar za: s udar,  armselig, srb.
bedan, slov, beden.

Bagia , za: b a g 1 i a, burla, scherzo, rusk. bali,  Narrenpossen.
Diez iz gršk. /?a«5c, gering! ali mi imamo v venetščini: ba¬
gia = baglia, tore je gli  korenično.

Bagio-baglio,  srb. baljav,  korošk.slov. bal-ha  st,  lisast. Be-
lizarjev konj, ki je bil po vsem životu črn, samo po čeli lisast,
se je velel: B a 1 a n :

Brancin,  vrst ribe, litov.: brunšis, Plotzfisch.

Bria  za : b r i d a , Zaum, primeri staroslov. b r i d a t i, adstringere.

Bognon,  enfiato, Geslrvvulst, srb.: b u n j a t i, anschwellen.

Bugna , Wulst, Geschvvulst, slov.: bunka,  Geschwulst.

Bodolo,  mal, debel človek, starosl. b o t e t i, odebljati.

Borela,  Magen von Hiihnern, srb., ruski: b u r a g , Thiermagen.

Burelo , legno longo, che serva per formare 1’impiombatura di un
cavo coli’ altro, primeri slovaški: burit,  lamati, izrezati, vrtati,
iz te korenike je omenjena b o r e 1 a in b u r a g.

Britola , Schneidemesser, b rito lin,  Federmesser, slov. brit  v a,
Barbiermesser, srb.: britva, Taschenmesser.

B arena , muža, slov. bara,  srb. bara, češki bar in e, ruski
bar,  vse v pomenu muža.

12

Broda,  juha, litov.: brada,  Jauche, Pfutze, slov. broditi, župo trositi.

Bizarin , agnello, slov. biča,  ovca.

Burlar,  scherzar, rus.: burnut,  bajke pripovedati.

Baga,  Schlauch, srb.: b a g a n, Lammfell.

Bagiar , Kiissen, srb.: bagnuti, buznuti,  slovaški: baz-
k a t i,  Češk: božati.  Latiuski pesnik Catullus rodom Ve-
netčau je b a s i u m in b a s i a r e spravil v latinščino.

Brombola,  sonaglio, slov. b r u m b i c a , Maultrornmel.

Badar,  attendere, rus.: b o d e t, zreti, paziti, polsk.: b a d a 6,
forsehen.

Bagarin , Herzenskind, Lieblingskind, slovaški: bagnuti,  češki:
bazi  ti,  ljubiti, sanslc: bhadž,  amare, colere, venerari.

Balir,  rediti, rus.: b a 1 o v e n, verzogenes Kind, b a 1 k a , rejeno
jagnje, slovaški bala,  vamp, slov. bale,  Saugling, sansk.
b ;i 1, nutrire, bala, dete, venetski b a 1 i a , Saeugamme.

Chiacolar , parlar vanamente, slov.: kloko-tati.

Chiacolezzo,  piccolo romore, starosl. klokol, klokot, rus. k o 1 o k o 1.

Chinchiar  se, pulil’ si, sicb zieren, slov. ldnčati.

Cracca,  Rossivicke, uže Pliniju znano, slov. grah,  g r a h o r,
g r a h o r i c a.

Ciola,  larus cinereus, hrv. cola,  vrana.

Coger , volova koža, slov. koža, kožer,  koža, ki se razprostre.

Canevin,  celleta, volticciuola, kleines Grewolbe, staroslov. k o n o b ,
pelvis, vas, novoslov. konob,  cella, tudi srbski; k o n o-
b a r , pincerna.

Calota , Kopfbedeckung, slov. srb. g a 1 i t i, bedecken, verhiillen,
česk: h a 1 i t i.

Cimetta , germen, slov. cima  je prešlo tudi v poznejšo latinščino iz
venetščine.

Cima , apice, rus.: k a i m a, Rand.

Cala, calada, calaia,  passo, quello, che si fa per poter entrar nel
campo, Feldweg, srb.: kalati, kalavati,  izlaziti, litov¬
ski: ki el i as, Weg. To besedo že rabita Venetčana Livij
in Virgil: calla, callis,  deviae c a 11 e s , unwegsame
Wege, česk. k a 1 a t, hoditi.

Chiocar , gracidar, primeri hrv.: orel klokoče, klokotati.

Caia,  Knicker menda od k a j e m se, toži se mi.

Ckiochera , chiusa, Verschloss, slov. kluč, klučavnica, kinka,
tedaj: chiochera-klučera, klučara

Chioco,  pijan, slov. vino rad klukati,  je na-k 1 u k a n , nemški
angestossen, angestochen.

Cigolo , vinacciolo, acino, hrv. čiger,  mustum tortivum.

Croda,  rupe, v slovanščini pomenja k r d špičasto orodje, pri¬
meri šče h r i d.

Cimegar,  socchiudere di occhi, slov. z očmi — č m i g at i.

Cip,  ime ptice, slov. cipa,  emberiza (Linče).

Cigar , slov. cigotati,  srb. ciknoti,  schwirren, kreischen, ruski:
cigani  ti  kichern.

13

Cotega,  Fallschlinge, primeri staroslov. kuti  ti,  machinari.

Caranza , ariditd, gor eni ca, srb.: zgarati  se.

Chiompo,  manco, prim. srb. klompav, klempav v soi - odnem pomenu.

Cogion,  Hode, srb. koka,  Schamtheile.

Colo,  viscoso, slov. kel, k eliti,  leimen.

Crielo,  das Schoos im Netze, slov. krilo.

Cono,  weibl. Scham, iz venetsčine tudi v lat. cunus,  slov. kraj
Mure: kuna,  vulva (glej Murko s. v.)

Cazzar,  hineinstossen, slov. srb. klicati, kuenoti, kecnoti.

Clacche,  Ueberscbulic, rus.: bo loče,  nemški iz slov. K al o s c h e n,
slov. hlače.

Crica,  Zank, slov. k r e g.

Crepar,  moril', slov. k r e p n o t i.

Chiassato,  Laerm, slov. hlastati,  larmen (Murko).

Copanetto,  mala sulica, slov. k o p j e.

Cesto,  Staude, Zweig, cesta  ein Korb aus Zweigen, staroslov.
k u s t a, virgulta, rus.: k u s t, frutex, Busch.

Copelina,  piccolissima particella d'oro, d’argente, primeri rus. ko -
pek,  iz korenike kop,  scindere, kakor: rubelj iz rub,
scindere.

Copano,  ladja slov. kopanja,  Trog.

Cugna,  denar kovati, ku-nja, iz ku-jem,  ko vam.

Carpia,  črevlji, škornji, severnoslov. k a r p - k y, k r p - k y , slov.
k r p 1 j e, Schneeschuhe.

Cuba,  volta, Gewdlbe, srb. kuba,  svod nad ognjiščem, rus.: kub,
Kreisel.

Cataronaccio , Ziinker, staroslov. ko tor a, ko ter a, dissensio,
k o t e r a t i, coarguere. Slov. in srb. te besede ne poznate,
tedaj je šče ostanek iz stare venetsčine.

Celente,  medico, slov. celiti,  mederi, vračiti.

Clieba,  Dickkopf, Trottel, slov. k e b a s t, trmoglav, k e b 1 a č a, Kopf.

Chizza, Chisa,  psica, srb. k u j i c a, k u č k a, slov. k u s a , k u z-
1 j a itd.

Cocal,  larus canus, srb. gagal,  rušit, go gol.

Cocolar , far caro, česk. k o c h a t, pol., k o c h a č , ljubiti.

Calessa,  kolesa.

Cantano,  angoloso, voce antiq. staroslov. kant,  k o n t,  angulus.

Caricare,  ladjo natovoriti, srb. ladjo na-krcati,  carco, Ladung,
sansk: k r č č , obtežiti krččlc-ga,  teža.

Cefar,  slov. cepiti,  v ednakem pomenu.

Erto,  alto, voce antiq. slov. e r t, Spitze.

Endegole  unbedeekt, unverhiihlt, litov. d e n g i u , verhiihlen, staro-
nemško: dakjan, dachjan, dechjan  lat. tego.

Farfalin,  Schmetterling, Flatterer, slov. frfoleti,  flattern.

Galoria,  allegrezza eccessiva manifestata con gesti, staroslov. g a 1 i t i,
(TKirjtdv,  vor Freude springen, od tod venet, gagi oso za:
gaglioso,  lustig, heiter.

Ghebo,  antica voce veneziana, rivolo, rus.: guba,  ulivmorja, die Bai.

14

Ganca,  tristerello, sparutello, elend, slov. gin ga v.

Gora,  fossa, per la quale si conduce acqua, pol.: gara,  dira,
slovašlt: garat,  vodnjak, žleb, koroškoslov. gariti,  bežati.

Gruzzo , Haufen, slov. gruča, grča.

Grumo,  quantita di cose aecumulate, slov. gr um, grm-ada,  srb.
g r o m i 1 a; grumo,  villupo, Wulst, Klumpen, srb. g r u-
m e n , Klumpen.

Garbo,  acconcezza, bon tratto, uomo di garbo, onorato, galantuomo,
litov. g a r b č , honor, gloria.

Gatolo,  Kanal, rus.: gat,  draga, Wassergraben, srb. g at, Ab
leitkanal.

Grintoso,  schaebig,, slov. grintav,  litov. g r y n t a s, calvus, odtod
ime gore: Grintovec  — Plešivec.

Gongolar , saltar di gioia, vor Freude hupfen, rus.: gugatsja,
staroslov. g o n g a t, srb. g u n g u 1, primeri šče staroslov. g o n g-
niav.

Gropo , nodo, srb. grba,  Knoten.

Goto,  Becher, pri Gorici: got,  iz venet, v lat. guttus  pri Pliniji
rodom Venetčanu, sansk. ghata,  hydria fictilis.

Giorda,  Tlrnr, srb. garda,  zagrada.

Gaza,  corvus, srb. gača  c,  Kriihe, gakati,  krahen. Diez stavlja
k nemšk.: a g a 1 s t r a, Elster, Galster (?).

Grebani,  luoghi sassosi, slov. grape, ali pa: greben,  kammartige
Felsen.

Grola,  corvus, primeri rus.: graj,  Kriihgeschrei, litov. gr o, srb.
grajem,  crocito, krahen.

Godegar,  modern, slov. goditi, goden,  maturescere, maturus.

Gritar,  corrodere, srb. gr t ati,  nagen, schaben.

Gronda,  kap, Traufe,  srb. gruda;  cedilo, že Varro pozna: sub-
grunda.

Gozzo  za: G o c c i o,  Kropf, slov. g o k, ein kropfiger Mensch.

Lapazza,  pezzi di legno per rinforzarli 1’antenna. srb. 1 a p a c k e,
deske pri mlinskem kolesu, slov. lapte.

Landa,  catena di ferro, rus. lan ta.

Landra,  umazana ženska, srb. v Sremu: landra,  Schmerhaut.
Diez vse sorte besede priravnava; vendar obširniše drugokrat.

Lopa , scoria, slov. lupiti,  schalen, lopa se rabi pri venetskih ko¬
vačih, kedar se železo lušči — lupi.

Lisso,  polito, slov. ličiti,  glatten. ss  je iz c postal, glej dole:
lis s a.

Lugia , la femina di porco, che ha partorito: slov. lož na svinja,
primeri staroslov. lože, ložesno,  uterus, vulva, srb. loža,
Nachgeburt, Diez iz nemšk. los,  pa je li los  nemško?

Landa,  Heide, Flur, staroslov. landina, lendina,  novolov. le¬
dina,  sorodno je got. lan d, x"8 a , dygog.

Lagno,  lamento, slov. 1 a j , lajati.

Lagar , zulassen, indulgere, starolov. lag-oda,  indulgentia, la-
goditi,  indulgere.

15

Lissa,  in člen Nachen geflossenes Wasser, lij, lijica, iz liti.

Lenza  za: lenccia,  Boerio pravi, da je lenza,  voce ant. che
significa acqua,  zato prislovica: Venezia di Lenza,

staroslov. Ion k a, muža, latvijsk. len k a, lanka,  mužnat
travnik.

Liban,  corda, che si fa ad uso di tirar le reti, srb. libati,  bewe-
gen, schwanlven.

Matizar,  gaukeln, tanzen, m a ta cin,  Gaukler slov. motati, mo¬
titi,  circumagere, rus. m a t o r a, Rolle, slov. m a t u d a Riihr-
kilbel, rus. m a tuši  t,  bčgat, sansk. math,  vrtiti.

Marangonar,  Holzarbeiten auffiiliren, ruski mu rja,  lesena hiša,
slov. mirina, stena.

Molo,  Damm, slov. moleti,  hervorragen, polabskoslov. mol,  An-
hohe. Diez misli na lat. mo le s. Ne verjamem.

Maregna , Copertoio, Dečke, sansk. mur,  ograjati, glej: maran¬
gonar.

Melma , muža, slovaški mala,  grez, blato, muža.

Messeto, messetaria,  antico termino veneziano, slov. mešetar,  sta¬
roslov.  M r I>UJCJIL, turpis quaestus; Boerio je mislil na grško:
gecrkrjs,  Mittelperson, a zato ima Taljan mezzano,  tore
messeto in messetaria  imata drugo koreniko.

Mavra , Marrone , Jathaue, korenika je mr, ml,  conterere, iz katere
imamo več slov. besed; že Flinij rabi: Mar ra, mateola.

Mugnegar,  zermalmen munjekati,  srb. munjak  == molnjak,
Miiblstein.

Musa  gobec, sansk. mukha,  os, vultus, slov. mucati,  gobeevati
gobec napraviti, srbski mucati, mucljati  tudi slov. mum-
meln, stammeln; musa  stoji za: muci  a. Diez ne ve, kam
bi prav to besedo djal. Ferari misli na mussare, ali Diez
dvomi, ker črke se ne skladajo.

Magogo , persona piccola, slov. m a g a š, Zwerg (Murko).

Muchiachia , (beri: mučiačia) Dama amorosa, je — mužača.

Muzzar,  wegriicken, slov. micati, me k noti.

Macar,  klein hacken, schaben, srb. makij ati,  schaben, makija,
Schabmesser, iz te korenike ime venetske jedi: macaron,
macar oni,  ker se testo makija,  primeri: rezanci iz:
režem.

Monin , Minin,  mačka, slov. (korošk.) muna,  sansk. m ena-da,
mačka.

Meriga , der Dorfbiittel, srb. m er a ti, schlagen. Zaradi sufiksa
primeri: Celiga, solyga  itd.

Mazzar,  schlagen, ruski m a c a t, schlagen, slov. m a c e 1 j, Schlagel,
venet.: m a z o n, Schlagel.

Nugia,  Verdruss, slov. vnoža  se mi, es verdriesst mich.

Paltan, paltanoso, paltanazzo , paludoso, Palta, ime mužnate
reke na Polskem, Palta  (Paltenthal) mužnata dolina na
Stirskem.

Piochiaria,  Schmutz, Unordnung, slov. pločav, štajarskonemško
plotschet.

16

Pestrinera,  moglie di lattajo, slov. pestema.

Pizza,  Ausschlag, iz: pileča, pikica.  Diez tudi kaže na thema
pic,  stechen.

Polaca , mezzo abito, slov. pol,  pol. pola,  Schoos; tudi venetsko
polana  znači isto.

Pe tolar , cantuzzare, petogolar,  zwitschern, slov: peti,  horv.
petij ar iti.

Polegana,  tardita, slov. p o 1 e g a t i.

Pita,  slov. puta,  Gluckhenne.

Polizza , piccola carta, slov. pol,  pol papirja.

Pinco,  coglione, Hode, slov. pinke,  Schamhaare.

Platina , piastra di legno, slov. plat, plata, platišče.

Precozzia,  das Hin und  Ilerstossen, slov. prekuc-noti.

Pustoto , wiister Ort, terren pustoto, slov. pust.

Piron, pironcin , vilice, staroslov. piron, pirun,  orodje za p ir,
convivium, venet, pirieta,  Fleisehbruhe.

Petar,  anhefteln, slov. petlja,  Haftel.

Pezzar , necken, sticbeln, slov. in srb. pec-kati.

Ponga,  gozzo, Kropi, staroslov. p o n g - v a, nodus.

Papa,  papone, grdež, neumnež, slovašk. pupa, grda ženska.

Proton , diabolus, protnik, protivnik.

Pizzicar,  pic k ati, pikati,  venetski piccolo je iz: pika, pičica,
Tiipfel. Tudi Diezu je piccolo,  tupfelhaft.

Pinzo,  lastig, srb. pinj-av,  dosadanlastig, padovansko pio,  sec-
catore, goth. Hana, novonem. Feind.

Ragiar , dreti se ko osel, slov. rigati.

Rantegar,  laut scbnarchen, ran to, das Schnarcben je popačeno iz:
ranht, ranhtati, rohtati, rohneti  od koder rohtelj,
rohtač,  Frosch, gršk (>oyx 0 ?,  der Ton im Scbnarchen, nem¬
ški r o e h e ln.

Razza,  generazione, franc, iz italj. ra9e je iz: radja, radža,
rad  j at,  generare.

Robo , faustgrob, slov. robat,  človek.

Roncola,  Trinkgeschirr, slov. rončka, ročka.

Rogna , scabies zaropgna — ropnja,  p  izpade, primeri: co-
rutto  za corupto, staroslov. rop,  pus, Geschwiir. Menage
misli na lat. robigo ! ?

Racchetare,  beguten, beruhigen, besanftigen, staroslov. raknoti,
tolerare.

Romba , Raub, romb  ar,  rauben, staroslov. romb,  raptus, rom-
bit,  rapere.

Regotin,  Hobel, srbsk. regati, rgati,  abreiben, hobeln.

Rabachino,  fanciullo, slov. na ogersk. rab,  fant, raba,  dekle,
česk. p a - r o b, Knabe, rus. r e b - S t a, Kinder.

Roza,  kanal iz rodja — rodža,  korenika: rud,  fluere, zato:
ruslo za: rudi  o,  Flussbett, Budo  n,  imč reke na Litov¬
skem, koroškoslov. roja za: rodia,  Bach, potok,

Reguagio,  Wachtelkonig, regvač, iz: regati, regetati.

17

Itesche,  lisca, Acheln, quella materia legnosa, che cade dal lino,
dalla canapa, dal ortica e da tutte le piante tigliose; slov. di-
minut. reske, od resa,  srbski resa,  nuca, slov. resa, die
Spitze der Aehren, Achel.

Riga,  vrsta, slov. riža.

Sberlar , mit umgekehrter Hand schlagen, srb. brij ati,  s prstom
premetati.

Sbaragliar , dissipare, disperdere, srb. sbrljati,  idem.

Sbragiar , far gran romore, slov. bregnoti, obregnoti  se.

Stregghia,  zobato železno orodje za poganjanje konj, staroslovensko
stre  k a,  s tre  kal  o,  stimulus, strbkati, pungere.

Sagomada,  das Visiren, slov. segati.

Salpare,  den Anker springen machen, staroslov. sipati,  springen.

Sogia, soia , donna, che burla assai, slov. šoga, šoja,  graculus.

Stenco,  ausgedebnt, dis-teso  — slov. steg-noti, staroslov. teng-
noti,  lat. ten do; dis-teso = raz-tezan.

Štampar , imprimere, staroslov. stompati,  calcare.

Strapazzar , slov. s trapiti.

Stracco , miide, slov. s t r a č e n, staroslov. s t r a k j e n i e, das Zu-
grunde gerichtet sein.

Strazza , cencio = tratja — trača,  Tratsch, iz: treti.

Strazza , straccia, roba consumata — st ra tj a — strača, iz
s tratiti,

Smoca,  berta, burla, srb. zasmočiti  condire, novoslov. s mo k,
obsonium,  primeri: das Gespriich wiirzen, einem versalzen.

Smaro , afflizione d’animo, staroslov. mara,  men tis emotio.

Sguarzoso , splendido, polsk. skvar,  splendor, skvarzic,  splen-
dere, ruski skvarit,  žarit, žarko topit.

Scricolar,  schvvirren, kreischen bolg. s k r c a, stridor, slov. skrikati.

Seča, sechera,  Fluth, srb. seka, sekati  == pluskati.

Svariada , errore, variti, pre-variti,  staroslov. variti,  um-
gehen fig. tauschen, verwirren.

Scocar,  scattare, abspringen slov. skok-n  o ti.

Smorzin,  escremento ch’ esce da našo, slov. smrkelj, rusk. smorč,
Rotz.

Scarnir,  troncare, s kr n iti,  findere.

Sdruzzolo, sdruciolare,  ausgleiten, slov. sdrknoti.

Suota,  siccita, je s uh o ta, ker Italjan soglasnik /t sovraži, primeri:
uomo, erba,  in gore: ran to; dalje: traere  za: trahere.

Stropin,  il fascio di lino, srb. stropnica,  Sti’ohseil. Že Gellius
pozna: struppus,  Band.

Sbigo,  voce antiq., confuso, slov. zbegan,  beirrt, gescheucht.

Sagola,  Senkscbnur der Scbiffer, srb. sag,  Senkung, Beugung.

Šepa,  ein Mensch, der viel aufschuttet, Trunkenbold, slov. sipati
sep.

Strupiar,  guastar li membri, strupiti, trup ati,  lito v. trupeti,
staroslov. trup,  membrum.

Sbrico,  galante, iz brih-ek, brh-ek.

Letopis 1874. II.

2

18

Smornarse,  infastidirsi, srb. s m or iti,  ermiiden.

iSlodra,  ženska z umazanim oblačilom, slov. žlodra,  blato.

Scarabazza,  kurva, skurbača.

Sbrodachia,  Fleisclibriihe, primeri gore: broda.

Scapatina,  piccolo fallo (Fehler), primeri srb. skapiti  se, perire.

Sbuoro , ricriamento, srb. zbor,  Unterhaltung, Gesellschaft.

timorzar,  lume estinguere, slov. smrknoti,  m r k n o t i.

Scapolar,  liberarsi, slov. skopati  se, srb. skapulati.

Scagia  == scaglia,  skala, cortex, staroslov. skala.

Scaranto,  specie die terreno arido.

Scaranza,  infiammazione di fauci, slov. zgoreti, zgorenica.

Scliiciton,  termine de nostri antici Veneziani, temerario sfortunato,
der im Unglucke noch tollkuhn ist, srb. v Sremu: s klat  a,
Dummkopf.

Scarcagiar,  beschmutzen, srb. s k r k 1 j a m, s k r k n o t i, besclmufeln.

Scarpello,  litov. kirpinti,  scindei’e, scarpello  je železno orodje
za razkalovanje pečin.

Schienza,  skalenica, schienza  pomenja: treska, Splitter.

Schiopozar , far strepito, sklopotati.

Scoco,  Springinsfeld, waghalsig, slov. skok.

Scontar,  diminuere i debiti, staroslov. skontati,  demere.

Scorabiar , festinar, staroslov. skoriti,  festinare.

Scravazzcir , cadere di molta pioggia, slov. dež škrob oče.

Sciantar, schiantar,  rompere con romore , staroslov. š e n t a t i,
fremere.

Sbrindola,  schlampichte, zerfetzte Person, sbrindolona,  vaga-
bonda, litovski brindu,  hin und her waten.

Scliiao,  addio! salve! je slov. slava! ker Venečan med dvema so¬
glasnikoma v  izpahne, na primer: paon  pav  o n,  pav,
taola  = tavola, debeli l  se je vokaliziral, in kako iz imena:
Slav  napravil: schiavo, schiavone,  tako tudi pri

schiao,  zato je tudi

Schiaussar,  cinguettare iz: slov-kati, slavkati.  Boerio sam
pravi, da je schiao  „sincopato di schiavo“.

Soga , voce padovana, Bindseil, staroslov. sag, posag  — compa-
ges, sansk. sagh,  adfigere, configere. Diefenbach misli na
kimrišk. syg,  Kette, bret. sug;  Zugseil, utegne prasorodna
biti.

Sterpo,  carico, Ladung, primeri: trpati, na-trpati,  einfullen, iiber-
einanderhaufen. Boerio ima to besedo za prestaro veneško,
in jo primerja z grško: (Tvepkcofial  ! —

Tassa,  voce antiq. per busse, Stoss, Schlag, česk. ta s at, stossen.

Tontonar,  strepitare, staroslov. tontnati,  sonare, srb. tutnjati,
tutnjava  topov, Kanonendonner.

Travo,  Stromm, corrente, slov. drav, drava.

Tressar,  scancellare, fregacciolare, verzieren, Fransen machen,
starolov. trčsn,  limbria, trčsnovit,  fimbriatus.

Tapinar,  pestar con piedi in andando, slovašk. tap-kat,  srb. top¬
le at.

19

Tornbar,  tretten, srb. brez nasalca: tabati,  stampfen, t a b a n, die
Fussaolile.

Tratno,  franc, train,  Zug, Fubr za: tragno,  g  pi’elazi v vokal,
primeri: maior zamagior,  maiestas, za magiestas, maestd.
Suffiks no  najdeš v: gumno, brvno,  primeri trag,  rusk.
trogaju, curro.

Tripazza,  ventracio, angestopfter Bauch, srb. trba,  glej več o
tej besedi dalje dole.

Trochia,  persona pingue, slov. t r o č a s t, štajerskonem. T r u t s e h e r 1,
dickes Trutscherl, rus. dročen,  dickes Kind.

Trozo  za trogio,  semita, rusk. trogaju,  curro.

Trupar se,  ammontichiare, pojati, goniti se, Hrvati pravijo: krave
se trupaju  = pojajo.

Trussa,  Schmauserei, slov. trošiti, strošek,  victus, „daj drva-
rom stroška, ker v hosto grejo“.

Tartitor,  cacatore, srb. trto, trtica,,  das Sclrvveifstuck vom Ge-
fltigel, tr to si ti, Unsinn reden, schwatzen.

Tanaglia,  Zange, staroslov. tanti, tentF  scindere.

Tandan,  ein dummer Mensch, slov. kraj Ščavnice: T u d j a n, pri¬
meri ruski: tynda,  duri, podli (Gilferd..o srodstvč p. 233).

Tartagiare,  in den Tag binein reden, srb. t a r t a n j, Plauderer, t r t o-
siti,  daher plappern, zato pata v. tartagin,  lastavica, die
Plappernde.

TeMinagar,  voce padovana, vaccilare, srb. ten ta ti, scblendern.

Tragante,  quelli, cbi va a caccia degli ucelli, slov. trag,  Špur,
Fahrte, tražiti itd.

Traghettar,  passar con- barchetta da una ali’ altra riva, rus. tro-
g a j u,  curro, slov. t r a g e, Liiufer, dolge noge, t r a g 1 a č,
človek z dolgimi nogami.

Tocco,  das Beriiliren, slov. t a k n o t i, t e k n o t i, ne kje iz tango,
iz kterega themata dobi ital. t a 11 o - lat. t a C t u s.

Tiron,  strappata, Zug, Trieb, slov. tirati,  treiben.

Tondo,  gutgenahrtes Kind, slov. dunda, duda;  je prešlo tudi v
nemšč. na Štirskem: Dudel, Tu del,  dicker I)udel.

Trapola,  Mausfalle, staroslov. trap,  fovea, fossa. Diez misli na
starogor.-nemšk. trapa,  Schlinge, pa je li ta beseda iz-
. virno nemška?

Tana,  Grube, Loch, srb. tanja,  mesto, kjer se ribe sušijo.

Tangaro,  villano, staroslov. tang,  ten  g,  labor; tangar  je tore:
tengar, tegar,  pri Ribnici, te g, frumentum, primeri
tež-ak, tenžak iz tengiak.

Trazza,  Tra§e iz tragia, tradžia, tradža,  primeri: trag,
Fahrte, trogaju  itd.

Ticliignar,  frugulare, po noči tiče  loviti.

Tugo,  homo simplex, slov. tog,  starr.

Trescar,  scherzar, cachinar, srb. treskati,  sonitum edere, t r e s c a,
trescon,  un ballo intrecciato,  ker z rokami pri plesu
treskajo. Diez izvaja iz gotinsk. thriscan,  drescben.

2 «

20

Vertina,  Loch, horv. vrt,  foramen.

Vargo,  za varco,  pot, ki si ga živina skoz plot napravi, starosl.
variti,  praecedere, praecurrere, ital. v ar car e passare. —
var-kati.

Vogia  — voglia, volja,  ital. volonta.

Volta,  Wendung izvorta, vrteti,  mutato r  in l.

Varo,  brandig, starosl. var,  aestus, Brand.

Voge,  fermate vi, forte, ruski vaga,  moč, sila, vagan,  silen,
močen človek, venetski vogar,  mit aller Kraft rudern.
Zacola,  zacchera, Gassenkoth, slov. Čače,  srb. čačkovit,  v ed-
nakem pomenu.

Zampa,  slov. Čamp ati,  kratzen, schaben, srb. capa  motika, češki
cap,  die Klaue. Venetsk. z app a, strumento di ferro, che
serve a lavorare la terra.

Zaratan,  ciarlatan,  franc, charlatan,  Zauberer, je iz: čarati,
zarantanar,  incantar, iz čarati.  Menage misli na cir-
culari, Diez na zirlare,  najnaravnejša razlaga je iz slo-
vanščine

Zocco,  tappo, ceppo di legno, slov. čok.

Zeppi,  Keile, slov. cepi,  od cepati.

Zonfo,  tronco, slov. cumbelj, cunfelj.

Zame,  ciance slov. čenče.

Zizzona,  lasast, razlasast, srb. Čiča,  staroslov. kyka, kečka,
tudi zazzaron  znači čičoglavca.

Zavariar,  farneticare, irre reden, srb. zavarjati, tauschen.

Zupa,  supa,  slov. župa,  korenika žup,  sansk. g up, znači žgati,
primeri: Briihe iz briihen,  v srb. župa,  terra aprica,
tedaj je nekdaj bil tudi glagol znan.

Zotto,  lahm, srb. cotast,  hinkend.

Zupegar,  einsaugen, srb. cupot,  eine Saugflascbe, cupati,  saugen.

Kot dodatek še ponudim častitim čitateljem razlage besed:
regata, in regazza.

Regata  je prestara tekmovalna vožnja z ladjami. Boerio piše
o regati: ,,Regata  spettacolo festivole e particolare  della cittd
di Venezia, che consiste nella gara (Wette) di barche per arrivare
ad un termine prefisso, con che si guadagnano de premii. Re¬
gata  je tore: Preisfahrt,  in poznamenovanje je moglo nastati
po darilu,  ali niti stara latinščina, niti italjanščina ne poznate
enake besede, ki bi pomen: praemium, pretium, izraževala. Vendar slo-
vanščina je obranila to besedo, in sicer: staroslov. ruga,  salarium,
Lolin, boig. rug,  staroruski, ryga, iz bolgarščine je prišla tudi v
novogrščino: (>6ya.  V sansk. nahajamo: argha  pretium, donum
honorificum, in glagol argh,  pretio habere, dignum esse. Celo v
slovenščini še je zapisal Murko: ar ga, Maullield, bolje bi bil

rekel Marktschreier,  ker ljudstvo o mešetarjih sejmskih pravi,
da so arge. Regata  torej stoji za ar ga ta, primeri razne oblike:
arž, rž, rež itd.

21

Iz raga, rega, pretium, je tudi ragazza, regazza za
ragacia, po Boei’iu: figlia assai giovane da maritare, faneiulla
grande e di eta n ubil  e.

To poznam eno vanj e sega v prestaro dobo, — v družtveno živ¬
ljenje starodavnih Venetov. Že Herodot poroča o starodavnih
jadranskih Venetih, in to je edino, kar je o njih posebnega zvedel,
da so imeli navado odraščena dekleta na sejem postavljati in ne¬
veste za ceno  izklicavati. *) Roman in (Storia documentata di
Venezia I. 118) poveda, da se je ta običaj bil dolgo še pri Ve-
neteanih ohranil, in znano je, da je tudi nekdaj bil v navadi pri
raznih betvah ruskega naroda. Ragazza, regazza,  je tore de¬
klina, ki že ima ceno, rago, rego, rygo,  ki je za ženitev, res
neovrgljiv dokaz za slovanskost Venetov.

Dodatek.

Slovanščina v patavščini.

Kakor smo v venetsčini našli prestare ostanke slovenskega
jezika, tako jih tudi hranuje patavslco  okrožje. Pata  v o,  pri
Rimljanih: Patavium  je bilo glavno mesto starodavnih slavnih

Venetov, ki so iz Medie izselivši se nastanovili v Paflagonii ob
črnomorskem primorji, hiteli v grškotrojanskcm boji na pomoč
Trojancem, in po padli Troje podali se skoz Trakijo proti jadran¬
skemu morju, kder so si prisvojili okrožje od jezera „Benacus“
(Garda) do Timava in julsltih Alp in v posesti imeli slavna mesta:
Aquileja, Tergeste, Altinum, Ooncordia, Opitergium (Oderzo) Be-
lunurn, Tarvisium, Adria, Patavium, Ateste (Este), Viketia (Vin-
eetia) in Verona. **) Že Rimljani so to okrožje imenovali Ven etia.

Prvlje, nego se podamo k razlagi patavskih besed, šče ho¬
čemo nekoliko dodati k prvemu svojemu članku: „Slovanščina
v Venetščini“,  ker nam je najnovejše izdanje Diezovih knjig
po dovršenem spisu šče le v roke prišlo.

Diez izvaja: bria brida,  Zaum, iz srednjogorenjenem.
briden,  weben: naša razlaga je naravniša. C ari car e in Carco,
krcati, aufladen, iz lat. c ar ri car e, ktero besedo llieronymus
rabi, tedaj bi carricare  označevalo: ex uno carro in alterum
carrum transponere ; meni se ta razlaga ne dozdeva prejemljiva.
Garbo  razlaga Diez iz nemšk: garwi,  Schmuck. Litovski
garbe  točneje izraža italj. pomen: garbo,  tudi sanslt. pozna:
g ar v a, superbia, staronem: gel ban,  gloriari, gelf,  jactantia.

*) S tem skupljenim denarjem so stari Venetčani ubožniša dekleta omoževali,
in ta denar za juterno jim dajali. Se dandanašnji je med Slovani navada za uboge
neveste juterno in stroške za ženitnino pobirati.

**) Obširniši spis o Antenoru, vodji paflagonskih Venetov bode prinesel
Preširnov Album, kamor prijatelje prazgodovine Venetov napotujemo.

22

Gittare, hitati je po Diezu iz lat.  ejectare; priglasujem urn,
dasiravno tudi moja razlaga ni nesmiselna.

Montom  hoče Diez iz: mu til us verstiimmelt, razložiti,

ker v novokeltskili narečjih: molt,  znači; vervex, a Venetčan
izraža z m on tare,  coire, stuprare, tega akta pa mu til um ami-
mal ne more zvrševati, tedaj je molt — mont  v pomenu vervex
De koštrun, nego isto, kar sansk: vrša,  das zeugungskraftige
Thier. Nugia, rioia  Verdruss izpeljava Diez iz lat.: inodio,
in odio so, nodioso — no dia nugi a — noia.  Kako je slov.
,,vnoža  se mi“ prišlo iz latinščine, ne vem, in sicer je le znano
kraj Mure. Brž ko ne po krščanskih misijonarjih, kakor: kaštigati.

Vogare,  mit aller Kraft rudern, je Diezu nemšk. wogen,
ali venetščina še rabi: v o ge, forte, zato branimo svojo razlago.

Baita,  bajte, je Diezu goth. baiton,  angl. abode.  Ne ver¬
jamem. Pri besedi: s trupi  ar,  ude skvariti, vpraša Diez, če kje
iz lat. extorpidare,  ext  o rp  e s c e r e?  Naša razlaga je harav-
niša, ker trup  označuje starostov, membrum.

Tanaglia  Diez po Boeriu iz lat. tenaeulum,  Haltheft;
vendar bi italj. oblika zahtevala: tenachio in ne: tanaglia,  pri¬
meri italj. machio iz: macula, cavichio iz: clavicula.

Pri besedi: ponga,  Kropf der Vogel, primerja Diez : vališko:
punge,  Beutel, goth. puggs,  staroškand. pungr,  starogorenje-
nemški fung,  srednjegršk: novyyri  — in vpraša: aber aus welcher
Quelle? — Mi branimo svoj staroslov. pongva,  glej dole patav.
pogetto.

Ragctzza  misli Diez, daje  iz gršk. (/dar/, Lumpenrock! ali pa
iz židovskega (Evang. Matth.): raka,  homo nihili, pa kdo bode
dekle za ženitev imenoval po: (/daj/ in raka?! Mi se poganjamo
za svojo razlago.

tStraccare,  straceo,  abmatten, je Diezu nemšk. str altan,
strecchan,  hinstrecken. Ce je res, pustimo mu jo. Razve leh
12 besed ne dotakne se Diez ne v svoji gramatiki, ne v svojem
Etymol. Worterb. nobene od nas gore navedenih besed; ven¬
dar se nam dozdeva, da slovanski razumi, ker Vuka in Miklo¬
šiča cit uje *). Čudi pak se, ker je v romanščini ltacih 1040
nemških besed, med temi 900 v francoščini, 140 v italjanščini,
kako to, da je tako malo slovanskih, kterih bi se vendar „wegen
der Nachbarschaft mehr vermuthen“ dalo. Upamo, da, ako mu
naš spis pred oči pride, mu utegnejo vse te ne nemške, ne latinske,
ne grške, ne eturske, ne arabske, ne keltske besede, in drugih
niso dosle učeni filologi v italjanskih narečjih iskali, malo pre¬
glavico delati.

Italjani so začeli zgoda v svojem jeziku misliti in pisati,
zato so skrbeli tudi za izobraženje svojega jezika, in etymolo-

*) Da je učeni Diez, eden strokovnjakov na polji romanskega jezikoslovja,
Boetiov „dizionario“ preučil, tedaj v njem obilo tujih besed našel, se vidi iz
mnogo citatov, ki se najdejo v «ijegovik knjigah.

23

gične slovnike imajo že od leta 1669, in sicer od tujca Menage-a;
„Le origini dclla lingua italiana; dalje od domačina Ferari-a:
,,Origines linguae italicae, Patavii 1676“.

Tudi dialektologije niso zanemarili, in tako venetska skupina
ima lepi že večkrat omenjeni: Dizionario del dialetto Veneziano;
tudi Biondelli-evi spisi spadajo sem.

Za našo svrho so posebno gorenjeitalska narečja zanimiva,
in celo bi nam vstregel, kdor bi nam vocabularia mantovanskega
narečja (sostavil Francesco Cherubini), in pa veroneškega v roke
spravil. Po prijateljski roki (šče enkrat presrčna hvala!) smo do¬
bili že zelo redki: „Vocabolario del dialetto padovano  deli Abate
Patriarchi“, iz katerega smo sledečo zbirko besed slovansko-itali-
janskih sostavili. Mehkost narečja tudi tukaj govori za tuji upliv.
Diphthongi: ie  — in uo  vračajo se navadno k ednostavnim: e  —
in o  (sero, bono, core), u  je čist in ne u,  kakor v drugih narečjih.
Gli dobi palatalni soglasnik g’  (dž), agio — aglio,  tudi: j.  Chi
in ghi se glasita kakor: ci  in dži.  Naglasni ci  ostane, kot no¬
tranji glasnik (Inlaut) pa se glasi ali kot s'*)  Uli z, cc  pa kakor
zz,  na primer: bacio — baso, bruciare — brusare, braccio

— brazzo. Palatalni g  se izgovarja kot: z,  gente — zente, giorno

— zorno, maggiore — mazore. Z  v naglasu se pogostem čuje
kot c' — Zecca -- čeca. Zelo izpadajo konsonanti: suare—su-
dare, ferio — ferito, bo go = fuocco, saore — sapo r e,
si or = signore;  v  na početku pogostem odpade: oladega —
volatica,  pogostem pa se pritakne: vovo = ovo.  L  prelazi
večkrat v r:  sparo za spalo, par do za paldo  (pallidus),
sprendore  za splendore, tudi se razveže v i  in j:  chiaro —
claro, dostikrat se izpahne: cavicchio za: clavicula, orrecchia, au-
ricula, linocchio — foeniculum.

N  se rad spreminja v l,  veleno = venenum. R  se menja z
l  albero = arbo. Tudi preskoči, kakor v slovanščini: Trieste ~
Tergeste, granchio — eancer, strupo stuprum, leggiadro za:
leggiardo.

Kakor t  pred palatalnim i  prelazi v c, tako d v z,  na pri¬
mer: zabolo  — diabolus, zaeon  = diakon, mezzo  = medius,
orzo  — hordeum, p ran z o = prandium, razzo  = radius,
zorno  diurnus. Syncope je pred konsonanti zelo navadna. (7,
ch  v uglasu prelazi v g:  fogo  = focus, magro  — macer, sa-
grado == sacratus; če gm  vkup  prideta, se g  izpahne, frammento

— fragmento. Izvirni j  se rad glasi kot: dž,  gioco — jocus, giorno

— diurnus, Oiacomo ~ Jacobus, peggio = pejus. P  rad prelazi
v b,  lebbra = lep ra, brina —- pruina, ginebro — juniperus. BI  in
br  se večkrat v u  razvežeta: fola, tula faula za fabula; v  rad pre-

*) Tudi se  se v venetskopatavskem nare?ji glasi kot: s  ali ss,  ua primer :
missiar  ~ mescere, lat. miscere, zato najdemo: bissa,  za: biscia to ie: pis-
kia, bissatin, za: biseiatin n piskiatin,  glej v zbirki besedo: bissa,
biscia.

24

lazi v h ; čorbo = corvus, serbare = servare, gabbia — cavea,
tudi v p; sgolo = svolo, uga = uva, primeri kranj. z go n za
zvon.

Ti zakoni vladajo večidel ne samo v besedah, iz latinščine
rodivših se, nego tudi iz slovanščine sprejetih, in zdelo se mi je
potrebno manj e učenim čitateljem to razložiti.

Patavščina ima nekoliko prestarih besed, kakor: Carpia,
pajk, roza, cisoria,  allegrezza, cisara, pruina,  ki jih jugo¬
slovanska narečja ne poznajo; ne more se torej trditi, da bi te be¬
sede šče le iz srednjega veka bile prišle vitalščino, v kterem so Slo¬
vani po gojem prišli z Italjani v dotiko. Nektere pozna le staroslo-
venščina, druge, kakor: gombina,  poznamenavajo čisto drugo, v
zmislu sorodno stvar, dasiravno so iz ednake korenike; beseda:
gagno — gajno,  hlev, je le v ruskih dialektdi znana. Vse to
priča, da so te besede zlata vredni ostanki iz jezikovskega za¬
klada starodavnih Venetov, in da so ti Veneti govorili jezik slo-
vansk. Vendar naj se čestiti čitatelji sami prepričajo iz sledeče
zbirke čistoslovanskih besed, ki se rabijo v okrožji patavinskem
(distritto di Padova).

Zbirka slovanskih besed v patavsko-italjanskern

narečji.

Agghermigliare , versammeln, anhaeufen, iz propos. a  in them.
grm, grmada,  acervus, cumulus, congeries.

Bagian  za baglian  — baljan, burlone, Possenreisser, rus. balki,
Possen; gli ravno tako v patavinskem narečji postane g
palatale, to je: dž,  kakor r venetskem.

Bava , Geifer, srbsk. bale,  Geifer, Rotz. L  tudi v romanščini
prelazi v v  ali v u,  primeri bel in beau, fol in fou.

Barena,  palus, tudi v venetskem narečji, in skoro vseh slovanskih.

Bibiar,  lellare, tardare, po malem laziti, slov. bibati, biba,  polž,
tedaj lazilec, primeri: biba leze.

Bubbone,  Beule, slov. buba,  srb. bub ulica,  Pustel.

Brena , gura, slaba kobila, že po Diezu priravnana k srb. barna,
Schindmahre.

Burana,  caligine, ruski: buri  j,  dunkel, polski: bur,  črn.

Bissa,  b i s c i a, kača, tudi: b i s a t i n, ciecolina, Blindschleiehe. *)

Butare,  werfen, slov. butati, schlagen, bo to, Stoss, Schlag.

Borelo,  Werkzeug zum aushohlen, rusk. bort,  ein ausgehohlter
Baum,

Carpia,  Spinne, pajk, primeri staroslov. krpa,  textura, tedaj car¬
pia  — pajk, die webende, spinnende.

*) Ker bisato tudi zna?i: muraena anguilla, se vjema slov. piškur,
vrst ogorka, srbski piškur, muraena.

25

Carpeta,  plašč, Wickler, iz iste korenike: krp,  ki izraža tildi po¬
men : wickeln, winden, inuwinden, primeri srbski: krpi-guz,
quirlformiger Fennich, panicum verticillatum, tudi: car-
pia,  škornji, slov. krplje,  kr  p ki  iz iste korenike.

Cataizza,  rissa, Zank, Streit, za: catarizza,  staroslov, k otera,
Streit.

Cisara  in zisara , brina, Reif, mraz, ruslc: čioara,  srbsk. ciča,
grimmige Kiilte. Kakor beseda brina  priča, je p  prelazil v
b,  ker brina je iz pruina,  tedaj tudi je mogoče gore:
bissa, bisatin iz: pissa, pisatin  in guturalec se je
izpahnil, ki šče ga najdemo v italj.: biscia;  tedaj: piskatin.

Cisoria,  allegrezza eccessiva, gallona. Kakor galloria je iz staro¬
slov. g ali ti, od veselja skakati, ruski: guljat,  tako ci¬
soria  iz korenike čig — čiz — vrteti, rajati. Diez be¬
sede galoria  ne ve razložiti, in reče, da bi primerjal nem¬
ški : k a 116 n, frohlocken, ako bi ta beseda ne bila tujka;
kali6n  je iz staroslov. galiti, (fmgtav,  hiipfen, tanzen.

Cruccia,  Grabscheit, slov. krčiti,  evellere, krčevina,  srb.
krcati, aufknacken.

Cison,  pien di capelli, srb. čiča,  slov. ki k a, kečka.

/Sciala,  Spass, Scherz italj. ciela,  slov. šala.

Copare,  ammazzare, anhaufen, slov. kup,  Haufen, kopičiti —
na-kopičiti, kopa  itd.

Chiuchiare,  beri: čiučiare,  saugen, slov. Čučka  ti,  cucati italj.
suchiare, lat. sugere.

Chiepin , Scheinheiliger, srb. klapiti  se, seheinen; tudi chietin,
primeri srb. klet,  Schelm, c h i e t i n a, falsa devotio,
k 1 e t i n a.

Chinco,  chincolezza, Kleinigkeit, slov.: cinko, činko, malo,
cin  ki,  parvus. Odtod

Chincaglie,  Kleinigkeiten.

Goba,  la parte torta  degli alberi, slov. guba,  Falte. O  rad na-
domestuje u,  primeri: čorbo  curvus.

Gagno,  blev, rus: gaj no, hlev. Soglasnik n  predstopi, primeri:
cignere  za: cingere.

Grava,  letto di torrente, slov. graba.

Gugia  zaguglia = g ulja,  Stachelstock slov. goliti,  srb. g u -
liti,  schinden.

Gazo,  slov. gače in gatje,  subligaculum česk. hatit,  svezivat,
srbsk. gatit,  obturare, staroslov. gašte.

Gombina,  brazda, v kterO se seme meče, sansk. džamb  aperire, s
kterim se vjema staroBl. gomba,  novoslov. gobec,  litov.
ž 6 -1 i s za: žop-tis,  rima, iissura, tedaj: gomba,  aper-
tura, fissura, das geoffnete, gespaltene, tudi gomba — goba,
spongia, je iz korenike, gomb,  ker je lukničasta; česk.
h u b i č k a, das Mundlein, Kuss.

Gosso,  Kropf, srb. guša,  Kropf, gušiti,  ersticken.

26

Giova,  Klammer — kluva,  iz k I u v a m,  hacken, picken*).

Giopo,  povero, beden, srb. g lup,  dumm, armselig,

Gnanca,  ne meno, slov. nak ~ nikakor.

Gioton , nigellastro, koko!, srb. gl o ta, Unkraut.

Giozzo,  Bissen, srb. gl o okati,  beissen, iz korenike gl o d, toda:
giozzo za glodio — glodžio.

Gaza , dimili, gazetta,  foglio di avisi iz gat-ja,*gaca,  ga  ta  ti
govoriti, pripovedati, uganjati itd.

Gagia,  Pfand, Besoldung, iz te franc, gage,  je slov. gad-ja —
gadža iz: ga dam,  rečem, primeri: porok  izreči, gadja
v pomenu: Besoldung je p o go d j ena reč.

Indarno,  umsonst, vergeblieb, tudi po Diezu slov. d ar m o.

Digo,  voce assai familiare: amico! to je srbsk: Dilco, za didko,
dedko,  slov.: dedek, dedec, dede  1 j (glej Vuk rječn.
s. v. diko).  K  v venetščini in patavše. večidel g:  gato —
cato, miga — mica.

Laomare  za lat o m ar e, ital], le tam ar e, bejauchen, diingen, pri¬
meri česk. lat o viško,  Sumpf, nemšk.: Letten, ako je to
izvirno nemška beseda.

Lea —  leta,  Diinger.

Lajno,  cjucrulo, slov. lapavec,  si’b. lapatljiv,  govorljiv.

Lazzo,  Schleife, Striclt, slov. laken,  starosl. vlakno,  srbsk.
vlakno,  Plachs.

Lizzo,  geformt, geordnet, starosl. ličiti,  f or  mar  e.

Meccia, miccia,  asina, je iz slov. metja — meča,  staroslov: MBinTB,
mulus, Maulesel, staroslov. Št  je = novoslov. in srbsk. tj
— č, zato srb. pitja — pica  cibus, staroslov. p ista.

Mutria , faccia deforme, rnutron,  viso, primeri: motriti,  in-
tueri s’ m o t r i t i, spectare, contemplare. Boerio piše, da
tudi „in greco volgare" znači: mutron,  viso, tedaj iz slo-
vanščine.

Or za,  corda, Seil, Strick, je BrBBpa, vorbca, vrbca, funiculus. V
na početku odpade zato : ose — vose == voce, in b  se izpahne,
primeri: assolvere '= absolvere, sostanza = substantia, o s -
ceno = obscoenus.

Pachingo,  čitaj: pačingo, artebce, chi opera male, Pfuscher, prim.
slov. po-pačiti,  verderben.

Pizza,  Schichtsemmel, iz pit-ja — pica,  srbsk. pita,  Kuchen.

Pataca,  plectrum ex penna, primeri slov. pat,  avis, ptero,penna.

Poza,  Seil, Strick, je iz slov. pot-j a — poča  novoslov. pota,
Fessel-**)

V venetskem iu patavskem narešji pogostem ij  natlomestnje c  — k,
primeri giaveta,  tošk. chiavetta iz dava,  zagozda, tako tudi: giova za
c h i o v a — k 1 u v a.

Venetski polzon za pouzou,  ker n rad prelazi v?, primeri: Bolo¬
gna za : Bononi  a , moltonezamoutone, staroslov.: p ont,  Fessel, tedaj iz : pontione.

27

Pipa , tibia, starosl. pip o la, tibia, nemšk. (?) Pfeife, venetski:
piva,  ker se p  rad zmenja z v.

Pazzia,  Verrucktheit, slov :pačiti, spačit  i,  verriicken, verkehren.

Polanca,  Zaunpfalil, slov. planka.

Pogetto,  kleiner Hiigel, slov. p o g e 1, Hiigel, zato imena: P o g e 1 š e k.

Pitocare,  Almosen sammeln, starosl. pita  ni  e,  alimonia.

Reganar,  Ziihne blecken, tildi v španjolščino prešlo, primeri slov.
režati,  litovsk. rizenti,  Zahne weisen, staroslov. r e n g-
noti, h is cer e.

Ruzzo  iz rugio, ruggio,  Mutkwille, slov. rogat,  srbsk. ru-
gat,  spotten, Muth\villen treiben.

Raschio,  das IJmhacken, slov. razkol, razkalavn,  ol. iv.

Roza,  alveus, canalis iz: rodi  a,  kakor raz z o iz: radio, mozo
iz m odi  o. Korenika rod,  rud  znači: teči, zato rusk sod¬
nik,  staroslov. r ušlo za: rud-tro,  koroškoslov. roja za
rodja,  jarek, graben za napeljevanje vode, zato ime:
Roje, v Rojah,  lcder se povsod nahajajo grabni za nape¬
ljevanje voda, kelt: rhed,  fluere, primeri še: rydati,

flere, Rudo  n,  ime reke na Litovskem.

Rata,  Steilheit za: ar ta, venetski ertezza,  er  to,  hoch, steil,
slov. art, ert,  zato imena bregov: Artič,  grški og&og,
lat. arduus.

Recchio  d’uva, racimoletto, slov. reče  1 j — elj io,  primeri: mac-
chzo iz mac ula.

Sparo  za: spalo,  Schuss, das Abfeuern, primeri puško spaliti.

Sdindolare  in din dolar  e,  traballare, hinund her sclnvanken, pol-
, ski: dindowač  v istem pomenu.

Sbrindolare,  hin und her bewegen, česk. brindat,  po vodi se sem
in tja voziti.

Strachin,  fetter Ziegenkase, staroslov. s traki  na  (?).

Supiar,  frullar, dice si da vento, slov. sopem, sopsti.

Supio,  in t’ un supio" = in un succio, hrv. s op iti,  sugere.

Supiar  nelle orrechie, sopsti v ušesa.

Strozzo  iz: stroccio,  Fehlschnitt, Fehlstich, staroslov. stroka,
nivzpov,  str  oči  ca,  veru, Spiess, korenika: štrk,  znači
pungere. Sem spada tudi patav. strica,  Splitter.

Strussiare,  faticare, srbsk. str udj a ti, bori: strudžati,  težko iz
lat. extrudere.

Smucciare,  scldiipfen, slov. smukati.

Tarsia,  Greizhals, slov. trzuk,  ein geiziger Mcnsch.

Trecciare,  flechten, treccia,  Binde, slov. trak,  Binde, iSchleife.

Tripa,  ventre, srbski trba, trbuh, trebuh,  ven ter.

Trenton,  Zank, starosl. trontiti, laedere.

Tomajo,  Oberleder, ruski to var,  isto, v  in m  sc tudi v italj.
menjata, r  pa vokalizuje, primeri: coiaio, za: coriario.

28

Slovanski elementi v Venetščini.

Eden najboljših grških zgodovinskih pisateljev, Polybij, ki
je živel blizo poldrugo sto let pred Kristom, rojen v Megalopoli
na Arkadskem, ki se je večidel v Rimu zdrževal, in s mlajšim
»cipionom v prijazni zvezi bil, piše o Venetih,  da so star rod,
in govore jezik, ki se od keltskega razločuje. Večidel preiskova-
telji stare zgodovine imajo Venete  za illyrsko pleme, krivo tol¬
mačeči I, 196 Herodotovega poročila, v katerem pravi, da assyr-
sko navado: dekleta za poroko prikladna na sejem postavljati, je
tudi našel pri Venetih v Ulyriku. A s to opazko Herodot ne iz¬
reka, da bi Veneti  bili Illyri, nego vidi se, da razve adrijanskih Ve¬
netov je tudi v illyrskem okrožji edna betva Venetov  stanovala,
ktere tudi Appian omen]a v sosedščini Makedoncev, ki je pri iz¬
seljevanji Venetov iz Medije, odkoder so po Diodoru Vene  tj pri¬
šli, tam zaostala. Ostanki starodavnih Illyrov so današnji Skipe-
tari; mi bi tore morali v venetščini ostanke albanskega jezika
najti, ako bi bili Veneti res Ulyri.

Učeni Hahn, izvrstni poznatelj albanskega jezika, je tudi
tega mnenja, in celo ime: Henet  iz albanskega: mesec

razlaga, češ, da so Heneti dobili ime po luni, kot častitelji lune.
A znano je, da so se sami Veneti  zvali, in da Heneti in Eneti
je le grška pisava *), ker je Grku črka v  neznosljiva. Tudi je bil
glavni bog Venetov Belin,  in ta se primerja Apollonu, gotovo
bi si prvlje ime pridjali kot častitelji pekočega solnca, nego blede
lune. Ce vse besednike, ki nam hranijo zaklad venetskega jezika,
kakor jih so napisali Boerio, Cherubini in Patriarchi, preberemo,
ne najdemo deset albanskih besed, in te so tudi slovenske, iz slo-
vanščine v škipetarščino prešle. Nasproti temu hrani venetščina
črez 500 slov. besed, izraze za vsakdanje delovanje in nehanje,
kretanje in gibanje, za topično kališnost, za orodje in posodve,
celo za „abstracta“. Tudi niso Veneti  mogli biti Illyri iz zgodo¬
vinskega ozira. Vsi stari pisatelji pravijo da so prišli iz Medije in Pa-
phlagonije, Livij jih ločuje od Trojancev, katerih je nekaj z Ve¬
neti vred se izselilo in zraven njih v gorenji Italiji se naselilo,
katerih Trojancev pa je dosti manje bilo nego Venetov. Arrian
ve povedati, da so Veneti iz svoje pradomovine se morali izseliti
zaradi pobojevanja od strani Assyreev, vse te okolščine ne do¬
puščajo nobene ednorodnosti z Ulyri. Polybij je gotovo kot rojen
Arkadčan poznal jezik Makedoncev'**)? ki so bili illyrsko pleme,

*) Vendar Polybij iz lastnega ogleda in prepričanja piše: Ovevsrol.

**) Da je Polybij res staroillyrslu in makedonski jezik razumel, vidi se iz
njegove opazke, ka sta se ta jezika že takrat do nerazumljivosti ločila (glej
Hahn. Alb. Stud. st. 228j. Tudi danes Albanec svojega ednoplemnega Gegavca
težko razumi.

29

vsaj je sam služil kot vojak v vojni Rimljanov proti poslednjemu
makedonskemu kralju Persesu, bil bi tedaj brez dvombe omenil,
ko od Venetov govori, da so star rod in imajo od keltskega raz¬
ličen jezik, da je ta jezik ednalc, ali se vsaj bliža makedonskemu.
Vsega tega ne stori. Illyrski rodovi so tudi bili Dalmati, Liburni
in Japodi; te so grški in latinski pisatelji dobro poznali; zakaj
nobeden ne opazi, da so Veneti njihovi bratje. Strabon ve za illvr-
sko narodnost raitskih Lepontov, ali govoreč o Venetih ne v<5, kam
bi jih djal. Veneti so tržili s jantarom, ki se je lovil iz balt¬
skega morja, kjer so tudi Veneti, slovansk rod, stanovali; to trgo¬
vinsko občevanje se je le moglo s pomočjo ednakega jezika vršiti.
To so spoznali vsi nepristranski preiskovalci zgodovine Venetov.
Ker so se ohranile venetske besede, katere so rimski pisatelji
zapisali, kakor: troia  v denešnji venetščini trogia, strugia,
gotovo tudi druge besede niso manj stare, dasiravno so nektere
utegnile v poznejših časih od sosednih slov. Dalmatincev, istran-
skih Horvatov in slov. Kranjcev sprejete biti. Vendar tudi tukaj
so važni pomisliki. Nahajamo v denešnji venetščini slovanske
elemente za najrazličniše pomene. Ako nemške elemente v roman-
ščini presodimo, so romanski narodi od Nemcev prevzeli večidel
poznamenovanja za vojaške predmete in razmere. Vse drugače
se nam kažejo slovanski elementi. Mi najdemo za domačo živino,
za katero vsak narod nar zvesteje svoja poznamenovanja hrani,
slovanske izraze, dalje za prikazni vremena, in posebno čudovito
je, da poznamenovanja za muže, močvire, katerih je polno v
venetskem okrožji, imajo čisto slovansko lice. Pri razlagi besed
izražajočih orodje, posodvo itd. bodemo na ta predmet nazaj prišli,
tukaj samo šče nekaj paberkov in popravkov prinesemo iz venet¬
skega jezika. Besede so vzete iz Boeria in Patriarchi-a.

Boracina,  Zwillich, primeri: srb. bora, borna  suknja, Falte,
faltenreich.

Branca,  Zinke, Spitze, se vjema s slov. brana,  Egge.

Boria  za: bahanja, Prahlsucht, soglasnik h  italščina izpehuje, ao  pa
se skrči v o, primeri: P a d o po izpahnenem konsonantu: Pao
in iz Pao — Po; primeri srb. bat,  za: bahat.

Branca,  die Klaue, iz : berem, kakor: g r a n f i a, die Klaue, iz :
greifen.

Bota,  Aufgeblasenheit, Aufgedunsenheit, staroslov. bo tj eij, auf-
dunsen.

Banda,  lato, Seite, strana, srbsk. banda,  strana, tudi: regio.

Bugna,  Beule, Geschwulst, Wulst, tudi venet, bognon,  slov.

bunjast,  angeschwollen, bunka,  Geschwulst, (Murko s. v.)
Balia , Saugamme, *) sanslc. bal,  nutrire, primeri šče: slovaški

*) Pestema se tudi v venetšf. veli: nena,  ruslc: njan-ka,  Kinder-
wiirterin.

30

bal,  venter,  bale,  Eingeweide, ruski: balo  ve  n,  ein ver-
zogenes Kind, tedaj analog, kakor trippe.

Broda,  tudi v pomenu: luža, kakor v litevšč. brada,  Pfutze,
venet, sbrodichio,  muza.

„Brodi  longhi 1 ' — un istoria longa, slov. broditi,  plaudern.

Brasa  iz bracia, brage,  Gluth, slov. solnce bregne  skoz
oblake, nebo se je obregnilo,  razsvetilo.

Cera  italj. ciera,  v venetščini v pomenu: muso, Maulaffe, offenes
Maul, polsk. cera,  das Gefriss, srbski: ceri  ti,  Zahne
weisen, češki cefiti,  režati. Diez krivo iz gršk. >mqcc,
Haupt, ker cera  ne označuje glave, nego odprta usta,
italj. cer o n a, dickes volles Gesiclit.

Cabalar,  begaukeln, primeri starosl. koblienie,  augurium, aus-
picium.

Croscio  di pioggia, das Rauschen des Regens, slov. hruščiti,
hruliti, rauschen.

Cocolin,  Herzenskind, ruski: kaga  (Gilferding, O srodstve str. 225)
češki hoch, pi-imeri sansk: džaha-ka,  dete.

Chiossa,  črna riba, c h i o s s o, črna raca, ruski k 1 u š a, vrana;
tedaj: ki uš = črn, primeri sanski krš-na,  vrana in črni.

Caracolar,  das Pferd im Halbkreise herumtummeln menda iz:
korakati?

Cisara,  brina, Reif, primeri šče polski čiče-ga,  mraz, sansk.
gigira, mraz.

Calandron,  uomo di corporatura grossa, rusk. k a 1 a n d a, obilnost.

Gambaro,  granchio, morski rak, primeri rusk. kambala,  die
Scholle, vrst ribe, sansk. gam bara,  riba gamb,  mo vere
se, ire.

Berechinaria,  poveraglia, armes Gesindel, slov. b e racin  a,  be¬
rač, beračiti, betteln , srbsk: b r č a, Menge.

Gnica,  (patav. narečje) bolha, polsk: nigva,  bolha; soglasnik g  se
rad pred soglasnikom n  pritekne , primeri venet, g nov e  za:
nove, pnente za: niente, gmissun za: nissun, gnuco  occiput,
slov. znak,  riicklings.

Ghigna,  sembianza, Schein, Verstellung, slov. liinja, hiniti  se,
sich verstellen; soglasnik h  tujih besed Venetčan rad spre-
menja v g , postavim: gearchia = chiarchia, agazzare iz
nemile: hetzen.*)

Gendena,  gnida, ge n d en a stoji za: gnedena,  tak preskok so¬
glasnikov v italj. večkrat nahajamo**).

Grinza  iz gr in ti a,' Runzel, Falte, slov. grintav,  schaebig, run-
zelig.

Gaj o,  lustig, g a j e z z a, Lustigkeit, malorus. g a e k a t, kričati,
glasiti se, zato: gajde, muzikalninastroj, sansk. gai,  sonare,

*) Piimeri šile: garbo iz nemSk. herb, gufo, iz nemškhiivo.

**) Tudi italjanšd. rad vokal vriva pri tujih besedah pred iabialci: ere-
sima, za elirisma, fantasima, za: phautasmn.

31

canere, venet.: gaina,  ein lustiges, ausgelassenes Frauen-
zimmer.

Grizzolar,  vor Kalte starren, srb.: grčati, grča  mu se, trese
ga, grč,  Krampf, venetsk. griz  z o lo,  tremore.

Gala,  ornamento, ga lan te, primeri česk. kaly,  slovašk. kaliti
= ličiti.

Minchionar,  verwirren, verirren išče slov. obliko: mencati iz:
men tj ati,  tedaj thema: ment,  iz katerega je staroslov. men-
tež,  confusio, turbatio, mentežstvovati,  turbare. Iz tega
themata je venetski minchion, mincbionada, min-
chionador, minchionaria,  staroslov. mentiti  —
montiti tagartsiv,  verwirren, unrubig machen, reitzen, in vse
te pomene imajo omenjene venetske besede. Starobolg. a  se
je torej v venetščini glasil, kakor v litovšč. in.  Brž ko ne
iz tega themata tudi ime reke: Mincius = minti —
m i n e i — men tj i — menči,  der triibe Fluss; primeri kar
poje lat. pesnik o njem: „tardus meatu Mincius*'. Ker
po malem teče, gotovo ne bister, svitel, temoč, moten —
ment  en.

Monzicchio,  Menge, je brž ko ne skaženo iz: množica*)

Pietina,  piega, Falte, slov. pletina.

Panza,  ventre, primeri šče česk. p a n d - e r o, venter, tedaj p a n z a
iz: pandia,  sansk. panda in pbanda,  venter, rusk.
puzo,  Wanst iz: p udi o, in to iz pandio,  lat. pantex,
iz katerega pa venetsk. panza  šene moremo izpeljavah, ker
bi morali najti obliko: pantige.

Palandron,  ein aus Weidenruthen geflochtener Fischkorb, srbsk,
palandar,  mreža.

Kadobar,  das Schiff ausbessern iz ital. praepos. ra-re  in slov.
korenike: dob,  validum facere, odkoder d o b - ’ 1, validus.

Iiosada,  rosa, preje iz slov. nego iz lat.: ros,  ker Italjan ima:
r or ar e, bethauen.

Lonza,  Sahweinsriicken, slov. lokotina,  tedaj iz themata: 1 o n k,
curvum esse, in lonza iz: lonccia.

Rapa,  ruga, Runzel, srbsk. rapav za hrapav,  rauh, uneben.

Scrocano,  ein spitziger Pfiock, rusk: krukia, Hacken, slov. kluka
uncus.

Incucar se,  sich verschauen, verlieben, slov. zakukati,  kukati.

Sauro,  dunkelbraun, slov. hrv. srb. suri, idem ;  tudi v obliki:
surian,  color bigio o lionato.

Sorsar  za: sorciar,  sorbecchiare, schliirfen, slov. srkati,  polsk.
s ar kač,  schliirfen.

Lacche,  Laufer, srb. lakac,  Leichtfuss.

*) Za pomene: kup, množica, nemšk. Haufen rabi Venetčan tudi: muchio,
m uclii  a da;  ne li to iz slov. mak,  odkoder staroslov. m a k o v i ca , tudi rusko
fastigium, kar pa ne: eaput papaveris, makova glava, kakor Miklošič misli, nego
se vjema s sansk: mukha,  rt, Spitze; mak, Molm je gršlc. nmtov.

32

Sgogna,  burla,  primeri:  zganjati,  gonetati, uganiti, g o n e n i e,
aenigma.

Gnagna,  tako otroci zovejo starejeljudi, kakor mi: stric, teta, slov.
gnana,  Namensvetter. *)

Spacazzar,  mit Gewalt schleudern iz praepos. s  = ex, in korenike :
pak = pok,  počiti kamen, den Stein schleudern, venet.:
paca,  Stoss, Schlag, slov. pok, poči  ga po hrbtu.

Spentonar , stossen, werfen, staroslov. speti,  jacere, (Idlfaiv.

Spacd  adjekt. fesso, gespalten, slov. spok, spočen,  „petti spa-
cai“, mame disgiunte, spokani  zizki.

Sgarbela,  adjekt. de occhio, che abbia arrovesciate le palpebre,
slov. grbaneene, nagrbančene  obrvi.

Sbragiar,  sich ausschreien iz praep. s  = lat. ex, in: b r a g , slov.
bregnoti, obregnoti  se, einen anrohren, anschreien.

Schiota,  schiuta,  Quark, slov. skuta,  iz tega nemšk: Schotten,
kakor nemški Schmetten iz smetana. Skuta  iz korenike:
s kut,  componere, constringere, primeri: t var o g (rus.),
Quark,  kar je iz rusk. tvarog  iz korenike: tvar,  for-
mare analog, italj. forinaggio iz: formare.

Mcisteld,  c o n c i a, G erberei, Tiinche zum Farben, starosl. mastiti,
ungere, tingere, mastilo,  atramentum.

Slodro,  Pfiitze, slov. žlodra  idem. Za besede: muža, luža rabi
tudi Venetčan: pachiame,  tudi: pochio,  blato, pochioso,
blaten, slov. pača, packati,  im Kothe wiihlen, rus. počva,
grez, blato, packat,  besudeln, tudi mota  staroslov. monta
Trti.be, rabi Venetčan, da izraža pomen: luža. Star tra gna-
che e pache,  stati v gnjači in pači,  ne vedeti, kaj je
storiti.

Sogeto,  s o geto  n,  persona di gran portata, gran altura, slov. so-
kat človek, iz sok,  Ast im Baume, latvijski: saknis,

radix, rus.: s uk, truncus, primeri analog.: korenjak,
tršat itd. Da soglasnik k  Venetčan spremenja v g,  je znano.

Ladin,  bequem, scorspio, gleitbar, staroslov. 1 a d n o, aequaliter, la-
den, aequalis.

Sustoso,  rauschend, slov. šušteti, rauschen.

Sbrissar,  ausschlagen, ausrutschen, slov. brsnoti, brsati,  sbrfi¬
no  ti,  wegschnellen, sansk. bhr§  elabi.

Sberlotar , Maulschellen geben, sberlazzo,  Maulschelle, slov.
berluzga  (Murko s. v.) Maulschelle srb.: berljaga,
Plaudermaul, brij ati,  plaudern, brljak,  škvorec — ker
brlja. Analogično venetsk. slepa,  Maulschelle, slepar,
colafizzare, slepetta,  Maulschelle, slov. žlepec,  Maul¬
schelle, žlepečem, žlepetati,  plaudern, tudi: žlafer-
nica iz: žlapernica,  Maulschelle, sansk: d žal p, dicere,

*) Beseda: Gnana  znana v SredišSi.

33

loqui.  Slepetta in sberlazzo sta tore udarca na brljago
in žlepetalo, venetsk: slapa,  cianciona, Plaudertasche .*)

Slichignar,  lambir, lizati, izlizati,  slov. z in ž  venetščina na-
domestuje z eh  — S,  primeri: muchiachia  za: mužača;
slicegai’, sliznoti.

Storoi , Blatternarben, primeri: štor, štorast,  ldumpicht.

Sbignar,  entflieben, sich aus dem Staube machen, slov, zbegnoti.

iSckieto,  puro, čeden, seediti,  litov. s k i s t a s, čist.

Sberluser,  funkeln, slov. brleti,  glimmen, flimmern. **)

Sterzar,  voltare, hin und her bewegen, s ter z o, eine Kutsche, die
sicli hin und her drehen lasst, slov. štrcati, štrk ati,
wackeln, srb. štrcati,  vagari, iz tegathem. slov. šterc,
Bettler, dalje: „šterca  voditi", den auf den Wagen gela-
denen Baumstamm hin und ker drehen.

Ghea  za ghega, kakor doa za doga, patav. beseda, grembo, krilo,
slov. gega, gege, razgegan.

Strissar,  radere, slov. stržem, strižem,  idem.

Scliiopar,  sich mit Gerausch offnen, primeri slov. klop, klopo¬
tati, k lop ar iti, sklop  n o ti.

Spegcizzar,  lasciar cadere lo inchiostro sulla charta per machiarla,
srb. pega,  Fleck, slov. pegat,  gefleckt, ruski: p egi j,
gestreift.

Stochizcmte,  usuraio, feneratore, staroslov. stoka,  acquisitio,
steči,  acquirere.

S cantinar,  hinken, slov : š a n ta t i , hinken, česk. šatati, vaceillare.

tSisila,  lastavica, primeri staroslov. sysati,  sibilare. ***)

Slissar,  ausglitschen, e si dice propriamente del piede del animale,
quando pošto sopra cosa lubrica scorre senza ritegno.

SUssoso,  lubrico, sli s sada,  sdrucciolamento, scivolata.

Slicegar,  (patavinsko) ausrutsclien.

Slicegosa,  priimek Gondole — lubrica, die dahin glitschende.

Vse te besede so iz slov. themata: CK.I3 , labi, aus-
rutschen, slov. skliznoti, sklizek,  lubricus, pol. s 1 i z -
nsjč,  ausgleiten, tudivrusč. se je guttnralec izpahnol: sliz-
nut,  ausgleiten. Venetski slissar je iz: s lisci  ar.

Sdrucciolar,  ausrutsclien, slov. drčiti, zdrčiti, sdrknoti,  idem.

Tozzo  iz toccio.  Tako Venetčan tudi imenuje gondolo, korenika
je slov. tok,  circumvolvere, agere, točiti, potočiti,
pota k ati, tačke,  die Schiebtruhe, tozzo,  je torej ladja,
ki se toči, potoči.  Različno od tozzo  gondola, je venetska

*) Slapon pa pomonja: vorace, slov. požlepnoti, versclilueken.

**) Tudi brez prepozicije: s —barluser,  luecicare. Zato v obSiui: Dol o
pri Padovi: barolale  tudi: baroale,  luminal, okeujak, ona iutrnica v hiši,
slcoz katero luž brli.

***) Primeri patavinsko : Tartagin,  lastavica in tartagiare,  schw;itzen,
glej, kar je rečeno pri tej besedi.

Letopis 1874. XI.

3

34

beseda: t o z z o, fetter Mensch , in sicer iz : t u k, adeps,
tukia, tučia, tuča  pinguedo. Iz tliemata one besede, ka¬
tero rabi Venetčan za izraz gondole, naimer: Tozzo,  ima
še Venetčan :

Tocar,  treiben, dalje: to car,  titillare, tropfeln, slov. točiti,  fun-
dere, tok,  fluxus, „sod t o č i t i “, titillat. Diez bi rad imel
tocar  za nemški: zucchor!

Tacar,  affigere, staroslov. tek-noti,  tlgere, intocar,  liinein-
stecken, oculieren, — utaknoti.

Tarocar,  poltem, brez dvombe iz trkati.

Tugo,  Dummkopf, prilega se bolje k slov. tog,  starr, nego k be¬
sedi: tukač, tedaj tugo,  Starrkopf.

Tirante,  usuraio, primeri: terjati,  fordern.

Trippa,  trebuh, trippe,  intestina, Kaldaunen; razve srb. trba,
venter, šče primeri litov. tarpa,  incrementum, tar p s tu,
augesco, sansk. trp,  satiare, slov. trepljali  ein dickvvan-
stiger Zvverg, trepa,  dickes ungeschicktes Frauenzimmer,
štajerskonemšk. T rep en, tedaj analog, kakor slovaški bal,
vamp, sansk. bal,  nutrire, satiare.

Tomera,  ital. t o m a i o , Schuhoberleder, rus. t o v a r , idem ; v  in m
se tudi v venetščini čredata.

Tabara,  Zanlierei, rus. tabarit,  nepotrebno govoriti.

Tacotibogo,  papasso, pagansli duhoven. Ta izraz je gotovo obvik-
nol po zaroti: Tako ti Boga!  s katerimi besedami so pa-
ganski duhovni ljudstvo odvračali od krščanstva.*)

Esser in carogna , krankeln, pimpeln, staroslov. kar iti,  lugere,
moestum esse.

Trochia,  obesita, nicht lebensfrische Fette, primeri rus. d r o č e n, ein
Fettvvanst. **)

Urtar,  stossen, gotovo prestavljeno za: tur ar, primeri srb. tu-
rati, turkati,  stossen.

Varezzar,  schwarzlich, schwarzfleckig werden, saracinar.  Izraz
se rabi o grozdji, kedar začne zoreti, primeri slov. variti,
sieden, kochen, coagulare, srb. Varnica,  scintilla. Venet,
saracinar  pa bi stalo k slov. sčr,  pol. szarawy, szari,
rothlichgrau, tedaj saracinar iz sercati, serka ti. K
varezzar  šče primeri latvij. varns,  niger, slov. metath.
vran,  staroslov. var aa^satog  inexstinguibilis, var,  aestus,
Brand. Gotovo je iz tega themata tudi venet, v ar o, jtalj.
vaio,  nekakva veverici podobna žival s pepelnato (bigio)
dlako po hrbtu, in z belo dlako po vampu.

Meni se dozdeva, da je var o nereduplicirana oblika besede:
ve vara, ve ver a, diminut. veverica,  Eichhorn. Ze Plinij

*) Slov. beseda: Bog seje tudi ohranila v venet, izlclicu: Risbo  gol
vfnir di sovvalo, piSo Boerio, to je: brez plačo oditi, zechfrei ilavon komrnen,
to ne druga nego: reši Bog!

**j Naj se za vseleij zapomni, da se ch  v venetščini sploh kot i  izgovarja.

35

omenja neke živali: vi ver a, in Nemci prestavljajo to be¬
sedo v: Frettel, Iltis, tudi vi v er ra scythica, kar je nekte-
rim: sobelj. Primeri starosl. v j e v eri ca, sciurus, srb. vi-
vera,  litov. gotovo iz slovanšoine: v ai var a s, v o ver e,
latvijsk. vaveris.

Reduplikacije v a, ve  se dajo v slovenščini izpričati. Tako
v rusč. najdemo: landatsja in valandatsja.  Po barvi
je več živali dobilo imena, jaz samo pokažem na sansk.
babhru, slov.bober, beber,  nemšk. Biber,  lat. liber,
kar tudi izvirno pomenja: fulvus. Da se je venet, v ar o ra¬
bilo v pomenu: ogorel, sajav, pričuje uže omenjeni glagol:
v a r e z z a r.

Isti pomen izraža venet, beseda:

Zaino,  kar stoji za: zadino,  in Boerio tolmači: cavallo baio,
inorello e sauro. Ze Diez je omenil znamenite prikazni, ka
venetščina soglasnik d  med vokaloma rada izpahuje *),  in
res nahajamo obilo primer tega izpahanja. Tako tudi zaino
ne drugo nego: z a din o iz staroslov. čad,  fumus, novoslov.
čada,  vacca nigra, dimasta krava, čadast,  fumosus, srb.
čad in bos niger, rus. čad.  Slovensko je tudi ime venet,
rabican,  cavallo baio, sauro o morello, staroslov. renb,
li tovsk. r a i b a s, slov. r e b, varii coloris, tedaj rabikast, j e-
rebikast  konj.

Zopegar,  copekati, copkati, andare, correre, dolenjeluž. copat,
copač,  oddaljati se, slov. copati,  iti, tudi venet.:

Zotar,  šantucati, je znano kraj Mure in Ščavnice: cotati,  „pes
samo po treh nogah cota,  po čtvrti ne more, ker si ga po
nogi vdaril“, srb. (črnogor.) cotav,  hrom. Iz them. cap,
cop, je tudi venet, zapata,  sandalo, slov. copate,  opanke
z ednim samim podplatom, kakoršne nosijo kapucini, in v njih
c o p k a j o.

Zavagion,  za zavaglion **), garbuglione, intrigante, človek, ki vse
zavalja,derV  envickler, izzavaljati,  vol vere, verwickeln,
zato tudi: zavagio  — zavaglio, contratto ingannevole, con-
venzione conclusa con imbroglio, impiccio etc., zmerom po¬
men zavaljenja, des Verwickeltseins. Opustivši mnogo dru
gih besed šče na konci tega članka navedemo:

Zenso.  Boerio piše o tej besedi: Voce e maniera antica di saluto,
che s’ usa ancora tra 1’ basso popolo di Venezia, dicendosi:
Adio Zenso, Zenso  car  o,  e talvolta Zenso  senz’ altre
aggiunte, come se si dicesse: Amico, Paesano, Concittadino,
ti saluto.

*) Tako najdeš nio za nido, peocehio za: pedoechio, eaena za:
cadena, suar za: sudar itd. Erweichung und Ausfall der Consonanten liat
im Venezianischen tief eingegriffen, piše Diez Gramm. pag. 87.

**-) y venetščioi je italj. gil  sploh g  palatale to je: di.

3 *

36

Prišla je uboga domačinka skažena iz Venetskega do
Krasa, gder je znana pod imenom: Zenso;  bistroumi Mi¬
klošič jo je spodil zopet med tujke, in priglaševal Boeriu,
da je iz lat. g en te, ktero besedo Venetčan izgovarja kot
zente.  Ali niti pomena: amico, paesano, concittadino, Lands-
mann, Mitbiirger, Eingeborner, rojak, ne dobiš iz gente —
zente,  niti oblike: zenso.

Iz lat. gente ima Venetčan: zentagia,  plebaccia, ge-
meines Volk, zentazza,  gran popolo, zente,  moltitudine
d’uomi, zentil,  nobile, grazioso, zentildona,  patrizia,
zentilezza,  cortesia, z e n t i 1 o m o, uomo nobi le, nikj er pa
ne pojma: paesano, concittadino.

Po glasniških postavah bi iz lat: gcntio  —v  venetščini
dobili: zenžo*),  ali mi imamo venet, obliko: zenso,  in
ta je nastala iz zencio,  kakor mu so iz: mucio, baso
iz bacio.

Mi moramo tedaj iskati koreniko: z e n s suffiksom BJl,r>,
ec,  — zenec,  z en  c. Srbščina pa šče pozna: zenu  ti,
hervorsprossen, zenec,  je tore Sprossling. Srbsko
z en uti pa je iz staroslov. zenbnonti,  germinare, gder je
pa b  iz m  nastal, tedaj: zemnonti.  Korenični n  je prešel
v m,  in ta v b,  primeri litov. žmogus, iz: žamogus,  gder je
tudi« prešel v m, nemšk. gumo,  (brutigumo, Brautigam). Pr¬
votna oblika je: zan, zen,  sansk. džan,  nasci, iz te jeprusk.
ginins (accus.) consanguineus, litov. gentis,  rojak, staroslov.
zent,  gener. Zenso  je tore skaženo iz: zenec  in prvotno
isto pomenja, kar rojak, Eingeborner, paesano, concittadino,
Mitbiirger. Ako bi zenso imelo lat. podlago, bi mogli le na:
g e n t i c u s, naroden, gentilicius, ali gentilis  segnoti,
ali nobena teh besed nam ne dd venetske oblike: zenso.

Bava,  Gteifer, Rotz, sline, pene, dakoromunski: bale. Diez stavi
k srb. bale, balega,  venet, baosoza: bavoso,  rotzig,
Baoso, vrst ribe, Raia muscosissima; tudi jaz mu priglasujem
in prekličem svojo prvo razlago iz: bava — za-bava.
Tedaj bi soglasnik l  prešel v v,  in bala  bi se vjemala menda
s sansk. mala,  nečistota, Schmutz. Sansk. m je mnogokrat v
slov. b.  Sem spada menda tudi koroško: bi oj a, blato. So¬
glasnik l  se v romanskih jezicih rad v u  razveže, primeri
Franc, aube  = alba, italj. topo iz: taupa, in to iz: talpa,
auna za: alna (glej Diez. Gramm. 207). Nasproti prelazi u
vi,  na prim. ven. aldir  za: audire, galder  za: gaudere itd.

Barban po  Boeriu prestara beseda, ki šče je znana pri prebivalcih
mesta Chioggia in na druzih otocih, in pomenja: stric,
v sredo večni lat. barbanus,  stric, primer, jugoslov. bar-
bati,  unzart reissen, sansk. bharbh,  laedere, ferire. Jaz si

Tako iz lat. palatium — palazzo.

37

razlagam to besedo na sledeči način. Po staroslov. pravu je
imel očetov brat, stric nedoraščenih otrok — očetovo oblast
po smrti svojega brata — očeta. Ta ne vsikdar s otroci
usmiljeno ravnal, zato ime stric  nosijo stvari, ki so odurne,
tako vrst oseta, dalje goba nemški Pfifferling imenovana;
pesji stric. Stric je tore vtegnil zaradi svoje ostrosti
dobiti priimek: bar ban, trgač,  trgavec. Venetčani s tem
imenom naslovujejo tudi odraščene ljudi: Bar ban Beppo,
Barban Giacomo, kakor mi: Stric Juri, Stric Jakop, Bela¬
kov stric, Rogačev stric.

Poznamovanja za živali.

«) Trogia — Troia, Troue — scrofa, Zuchtsau.

Iz Svetonia (de vita Caesarum, Div us Julius 79) zvemo, daje .
Julius Caesar,  ko je republikansko ustavo podrl, spoznal, ka
Rim,  kder vsak kamen opominja na visokost senata, na čast
in veliko djanje plemenščine in svobodnega naroda, ne prikladen za
sedež neomenjenega samodržca. V skrivni seji se je posvetoval
s svojimi favoriti, kako bi se sedež rimskega kraljestva preložil v
Ilium  na mejo Evrope in Azije, ali pa v A1 ek sandri  j o v Egiptu.
Da bi se moč upora potrla, imel bi se najpreje državni zaklad v
Orient prenesti, mladi vojaci Italije pa na meje postaviti. Umor Caesara
je zaprečil izpeljevanje te osnove, katere seje Caesarov netjak O k ta-
vian  sopet poprijel. Ne se zgodilo brez pogovora  z novim
dvorom, da je Venetčan Virgilij  takrat v svoji Aeneidi po¬
peval pokoienje Rima iz Troje,  in nij ga zastonj Avgustus
tako sijajno obdaroval. Je li je tudi Livij tej ideji služil, nam ne
znano, ali med rimske zgodovinopisce je prišla mania  dokazovati,
da so Rimljani čisti potomci Trojancev,  pravi sini Priamovi.
Ker je Venetčan Livij videl iz poročil naroda venetskega in tudi iz
Homerovih vrstic, da so Venetčani nekdaj stanovali v mali Azii
in pred Trojo se bojevali, po padu Troje pa se naselili bili ob adri¬
janskem primorji, je tekoj kot apodiktično resnico razglasil, da
je venetsko mestece: Troja  ustanovljeno po Antenoru vodji pa¬
tagonskih Venetov, kakor južnoitaljansko ednakega imena po Ae-
neasu,  ki je svoje Trojance per tot discrimina rerum iz Ilia skoz
Carthago v Latium pripeljal, v spomin podrte Troje. Virgilij je
ta prihod poslavil s vrsticami:

„Teuororum et genti nomen dedit, armaque fixit

Troia — — — — — — — — —

38

Da-siravno venetsko mestice Troja  najde dobro razlago
v venetskem jeziku (primeri mesta Troja  na Češkem, Troj  a na,
na Kranjskem) in tudi latinsko: Troja  gotovo ne dobilo imena po
maloazijskem, nego po troji,  staroitalski igri (ludus Troia,
od troare truare*),  hin und herbewegen, trna, Quirl)  vendar
so se te pravljice klasikov verjele, in se šče verjejo kot historične
resnice.

V italskem jeziku se najde beseda, ki je tudi izitaljanščine v
francoščino prešla, troia  franc, troue,  ki izraža pomen: scrofa
Zucbtsau. Učenemu Diezu tudi ta beseda zahvaluje svoj početek
mestu: Troja,  in pa naslastni jedi Rimljanov: p oren s tro¬
ja  n u s“.

Omenja naimer te jedi Macrobij (395 po Krist. Sat. II., 9.
extr.), in mi spoznamo, da je „porcus troianus"  bila pečena
svinja, čije vamp je bil nadet z pticami brinjevkami, jerebicami
itd. „quasi aliis inclusis animalibus gravidus, ut ille trojanus
equus gravidus armatis fuit‘ ; , kakor glossatori ta izraz raglagajo.

Daje  razlaga Diezova besede: troia, troue iz: „porcus
trojanus“  neveljavna, pričuje nam Messala Corvinus, ki gore
omenjene vrstice Virgilijeve komentuje. „Troja  fuit inter arma
templi affixa, amorum insigne,  quod nonnulli asserunt.
Troja  namque vulgo italice, latineque seropha  vel sus
dicitur, cui vocabulo licentia sili ailusit poeta: quod animal, quia
ejus nomen  urbi Trojae  congruebat, aureo vexillo insigne
a r m o r u m statuit Antenor, absumptae ui’bis T r o j a e memoria" (Mes-
sal. Corv. Orat. Disser. ad Octav. Aug. de progenie sua libell.).

Troia  je tore v Italii in pri Latinih označevalo: scrofa,
Mutterschwein, prasico. Ali pa je ta beseda latinska? Gotovo ne,
ker jo šče denes v venetskem  nai-ečji najdemo v obliki: tro-
gia — strogia  (Boerio s. v.} To je tore izvirna oblika. Thema
je tore: trog,  in italsko-latinska je nastala enako, kakor: maior
iz: magior, maiestas iz: magiestas,  italsk. 's a j a iz:

sagia**)  itd.

Naravno razlago besede : trogia  (tedaj praoblika slov. jezika,
sedaj bise glasila: troža,  kakor straža iz: stragia, dušaiz:
duhia)  pa le sopet najdemo v slovanščini, in sicer staroslov. in srb.
trag, traga,  porodica, generatio. Da je to poznamenovanje za
prasico, scrofa, Zuchtsau prikladno, pričuje ta okolščina, da so
arijanski narodi svinjo imenovati začeli po rodovitnosti, primeri:
svinja,  staronord. svin,  nemški svein, lat. sus,  iz korenike: su,
generare, „sue  nempe nihil genuit natura fecundius" že Cicero
opazuje (de nat. Deor. 2, 64.), in ravno zaradi tega je bila svinja

*) Iz troare je ital. Troata, Trupp, in pa Strassenriiuber, gotovo, ker
zmirom sem in tje hajajo

**) Pred glasnikom e  tndi v slov. posebno po Kranjskem se g  spremenja
v j,  primeri: noje za noge, roje za roge, drujega za drugega.

39

pri arjanskih narodih symbol rodovitnosti, in posvečena boginji
zemlje, tedaj če je kaj na Virgilijevem in Messallinem poročilu res¬
ničnega, jo tudi Antenor imel svoj religiozni razlog obesiti v novo-
postavljenem tempeljnu podobo svinje, da tako počasti boginjo
zemlje in sprosi svojemu krdelu blagoslov in rodovitnost zemlje.
Trogia tore znači isto, kar odgojenče, plemenjača,  izrazi
slov. za: scrofa, Muttersdrvvein. Venetsko narečje je korenični kon-
son. g  pred i  povsod obranilo, tako se govori: sagi  a,  sorte di
panno, ital. saia,  lat. sagum. V Tyrolskem šče je znan izraz:
tousch  = svinja, brez dvombe iz: trogia  po synkop. r u  enako
slov. žebe za žrebe.  Pri stvaritvi imen za životinje so stari
narodi gledali tudi na izhod stvarij, zato se nam ne bode čudno
zdelo, ako vidimo, daje žreb  e = sansk. garbha, uterus, in nemški
kal bo, vitulus. *) Za venetsko vlastino besede trogia  govori
šče zraven oblika s trogia.  Miklošič je pri besedi: trgnonti
pokazal na srbslc. trag,  Fahrte, in dobro jo je zadel bistroumni
jezikoslovec. ,,Trgnonti, trgaje,  označuje v staroslov. tudi:
anaa&ai,  zielien. Pes čudovito je, kako so stari Rimljani, Germani
in Slovani imeli enake nazore pri stvaritvi besed, ki označujejo od-
gojevanje. Latin ima: educare, educatio, iz duco,  Nemec:
ziehen,erziehen,  iz tega tihem. Zucht, Zogling, Ziehling,
Slovan pa traga, Zucht, Rage iz trgaje,  ziehen. Vsem je
odgojevanje bilo vodenje,  primeri analogično lit. vedama
meita, matura virgo, iz vedu, vesti,  ducere. Tudi Grku je
odgojevanje: vodenje, « 707(7  in odgojitelj dečkov: Jiaidaya>y6g  —
Knabenzieher — ti'ihrer —■ leiter. Iz istega themata je, kakor je
bilo že omenjeno srbski trag,  Fahrte (iz flihren) in t r a ž i t i
die Fahrte suchen, verfolgen, in rusko trogaju,  curro tudi
prvotno ne drugega pomenjalo, nego isto, kar: t r a ž i m , za t r a-
gom idem.**)

Iz nobenega druzega jezika se tore starovenetska beseda:
trogia, Strogiil, Zuchtsau, ne da tako naravno razložiti, kakor iz
slovanskega; ako kdo zamore, dano mu na drago voljo, in imel
bode zaslugo za znanost.

b ) Musso  — Miccio, osel.

Prvi pisatelj, ki Venete omenja, je Homer. On pripoveda,
da je Trojancem tudi na pomoč prišel ,,Pylaimenes privodivši
Paphlagonce in hrabra srca iz zemlje Venetov,  kder biva pleme
divjih  mulov, r/gionav yčvog dyQOtSQaa>v‘‘  (11. II. 852.) Strabon

govoreč o pokolenji Venetov se tudi ozira na Ilomerovo poročilo,
in pravi, da bi utegnilo trdenje nekterih pisateljev, ka so adrijan¬
ski Veneti  potomci paphlagonskih, resnično biti, ker se pri adri¬
janskih ista skrb za rejo in plemenjenje konj in mulov nahaja,

*) Lat.  gremium za grebmium, italj.  grembo.

Draga oblika  je:  trzati, zielien, iz te je slov.  trzuk,  Geizhals italj.
tarsia,  skopee, Geizhals, primeri nemški zahe iz ziehen. Trzuk — tarsia
je tore človek, iz katerega se mora vsak dar trzati.

40

kakor pri paphlagonskih (Strab. V.) In res znamenito je, da je
venetsko narečje do denešnjega dne ohranilo slovansko pozname-
novanje za osla. Italski jezik stari i novi rabi: asino, kar je prešlo
v romanska, slovanska in nemška narečja ; a Venetščan šče pozna
zraven italskega asino, tudi: rausso,  asirio, mussa,  asina, kat'
ni drugo, nego staroslov. Ml>CE r i>, mulus, Ml.CKa, mula starobolg,
MLHITA, za 1IIBIIHJA, mulus. V venetščini se je polglasnik t povišal
v u,  tore: muskio, muskia,  in ker soglasnik k  pred e  in i
v italščini se spremenja v Č — muscio, rnuscia,  venetščina
pa ima to vlastovitost, da sc  spremeni v ss, na primer: italj.
fascio, venet, fasso, tako tudi: muscio • musso;  iz MBCKT je
postalo tudi italj. miccio, miccia,  asinus, asina, ker sc  v italj.
prelazi tudi v c, primeri: fi 6 cin a == f u s cina  (Diez. Gram m. 263).
Slovanska beseda je tudi prešla v romunski in albanski jezik: mušk r j>,
MtfCKOH). Miklošič besedo izpeljava iz korenike: MU’ in priravnava
grški fioixog  in lat. mingere,  tedaj bi poznamenovanje nastalo
po effusione seminis, primeri analogično: sansk. vrša,  taurus, iz:
vrš,  irrigare, couspergere, slov. mer e s ec, iz mr skati  sank.
mrš,  conspergere. Zato tudi je naravno alco iz m  hi' izvajamo
tudi: m agar, m agar  e,  asinus; fc je v srbšč. a,  primeri mag la
= MBr.ia. Ker domovina meško  v ni severna Evropa, nego južna,
je venet, musso  in  italj. miccia  pravenetska beseda, in ne kje
iz poznejših časov, v katerih so iz severa prišedši Hrvati in Srbi
z Venetčani v dotiko prišli. Za to trdenje govori ta okolščina, da
Venetčani musso  rabijo v pomenu osla, ne pa mula,  kar
pričuje, da so si osla zapopadali kot posebno pohotno  žival, in
ji zaradi jene pohotIjivosti,  velikega spolnega gona  dali
ime: musk = MI>cn>, fonetično za: MB3FB, to je: mezgovita žival,
animal, rpiod habet multum succi, seminis. Dasiravno je korenika:
MBl’ v sansk. zend. gršč. lat. nemščini itd. znana in stvarila razne
besede*), vendar je edina slovanščina iz nje vzela poznaraeno-
vanje za mula.

c) Cavalo.

Nad razlago besede: cavalo  so se jezikoslovci že dosti tru¬
dili. Diez ne ve o tej besedi drugega povedali nego : cavalo, ein
Wort der ital. Bauernsprache. Ali stara Italija imela je različne
prebivalce, tako: Etruske, katerih narodnost ni šče dognana, Ly-
gure, ki brž ko ne spadajo v pelasgijsko rodbino, razne betve
Illyrov, tudi Ibere, o k oj i h narodnosti tudi niso šče učenjaki ednih
mislij, potem prave Itale ali Latine. Slavnoznani jezikoslovec Lott-
ner piše o besedi caballus: das lateinische cabailus, das spat-

*) Take  so:  megla, mižati, msseti, inuža, muževno, (succosus},
mezg a itd. v slov.; o —»—lUftia  , urina, nebula, /loijog-  lat.

mingo,  got.  maihstus  = novouemšk. Mist, anglosalts. migan  itd. Celo
za oslov vig,  ima Venetčan slov. slično poznamenovanje: ragiar, raggliiare
gridar come asino, rigati.

41

griechische v.ntUd.hfi  (slavvisch kobyla) — ohne Zweifel entlehnt,
das lateinische Wort ist vielleicht keltisch. (Zeitsch. fiir vergl.
Spracbf. VII, 180).

Mi res najdemo v novokelt. narečjih: c a b al (galski), capal,
cbeval  (kimriški) ceffyl  (kornski), dalje: eh ova l (franc.), ca-
vallo  (italj.); vendar vsa ta poznamenovanja so prišla, kakor
mnogo druzih besed, iz latinščine v ta narečja, in če ves jezični
zaklad keltščine prerovaš, ne najdeš ne cdne prikladne korenike
za razlago te besede. Jaz besedo imam za vlastnino venetskega
jezika, iz katerega je prišla v latinščino, in kolikor je meni znano,
najde se naj prej e pri Horaciji:

„optat ephippia bos niger, optat arare c a b a 11 u s".

Slovanskosti besede: kobyla  nihče ne taji, in ako je žen¬
ska oblika slovanska, in yla  suflix, no moremo trditi, ka ne bi
slov. jezik enkrat tudi poznal možke oblike: K0KJ>.I1>. In res po hri¬
bovskih krajih zapadno od Maribora govori ljudstvo: koblji,
equinus, in naš čestivredni Gutsmann ima v svojem besedniku tudi
šče besedo: koblji, equinus.

Estinski jezik rabi tudi: hobbon, Pferd (Huppel, Worterb.
sub voce). Beseda je prišla iz slovanščine v ta jezik, kakor mnogo
druzih besed.

Hobbon = kobon  pa ni drugo, kakor staročesko in
starorusko: komon, ker m  se čreda s 6; primeri česk. dareč»ny,
piseč>ny za daremuy, pisemny. Iz komon  je ko  m o ny  ca,  equa,
komonstvo,  qualitas equi, litov. k u m m e 1 e, equa.

Vendar izvirna oblika je bila: kavo n, kovon,  kar potr-
duje latvijsko: keva,  equa, in labialec v  je prelazil v b,  in ta v
m.  Ze Schleicher (Formenlehre str. 95.) je kummele  stavil h
kub el e in kobyla;  in bistroumni Caf trdi, da je sedanje konj
— KOHB, nastalo iz: kobn, tedaj se ne sme priravnati nemški
Hengst.

Caf mi piše: Jaz stavljam kom,, kar je skrčeno — iz:
ko(b)n, k sansk. agu — a§va,  in mislim, da je v slovanskem
prajeziku se prvotna oblika glasila: kavo — KaB r B, primeri latvij.
keva,  equa. Iz kavo  so nastale s dotičnimi suffiksi: kavon —
kaval, kabon, kabal — kobon — ko bal, kobili, in ko¬
ra o n iz k o b o n.

Kava  pa je iz arjanske praoblike: akva  sansk. agva  po
prestavi poredka glasnikov tako nastala, kakor kamen iz ak-
man, akmen,  sansk. agman,  zato tudi srb. kobac,  Sperber,
česk. koba,  Lerchenfalke, kobus,  rus. kobac  stavljam k
sansk. agvaka, acuka in lat. aquila.

Tako prijatelj Caf, in jaz mu priglasujem tako dolgo, dokler
kdor kaj temeljitejšega ne pove. Sansk. a g u — praoblika: aku pa
je iz korenike a k — sansk. a g scharf sein, schnell sein, tedaj je
konj  dobil po bistrosti svoje poznamenovanje. Ako sedaj pogledamo
v raznih arjanskih jezicih oblike te besede, najdemo v sansk.
agu—  a g v a, v lat. equus, equa,  v anglosaksonšč. e h u —-

42

v irsč. each. v gršk. innoc.  Labialec v  je prelazil v zend. v p ,
zato: agpa,  pers. asp,  v osetinšč. v f,  zato po prestavi glasni¬
kov: afse za: asfe,  kambrobrit: osw*)  litov. aszva  — ašva.
Ker v nekterih italskih narečjih ko  prelazi v p,  in najdeš pid za
quid,  pidpid za quidquid, imajo ital. narečja tudi e p us za
equus, Ep o na, za: Equona,  Pferdgottin. Keltska narečja niso
tore premetavala poredita glasnikov, tedaj: caballus  ne more
biti keltska beseda, nego venetska: kabal.  Veneti so bili prvi
Slovani, s katerimi so Rimljani v dotiko prišli, in tako od njih
caballus  si izposodili. Vsaj so Veneti sloveli zaradi svoje konje¬
reje. Strabon (V.) piše: Veneti  so dolgo sloveli v (Illyriku in)
venetski pokrajini, in so se izvrstno odlikovali v konjereji. Venet¬
ske konje so posebno Grki radi rabili pri olympijskih igrah, in
Spartanec Leon (440 pred Krist.) je z venetskimi  konji zmagal
v hippodromu (Eustath. ad lliad. 852.) Dionys tyran syrakuški
(405 — 367 pred Kr.) si je spravil za svojo ergolio (Gestiitt) ve¬
netske  kobile (Strab. V.), in že zelo pozni Hesychij imenuje ve¬
netske konje: "Evdisg innoi  — iv rep \AdQin innoi.  Rodoslovno ime je
mogel slišati iz germanskih ust**), ker so Venete le Germani
imenovali Wende — Winde.

Tako je tudi mogel Sophokles iz germanskih poročil zvediti,
da ’ Ivdol  lovijo in prodajajo jantar. Soglasnik v  so Grki perhore-
scirali, zato pisali: Endies  mesto: Vendies, Indoi  mesto: Vin-
doi, Enetoi  ali 'Evtzoi,  mesto: V e n e t o i.

Venetske  konje Hesychij imenuje: IvKorrnadig,  vom \Yolfe
zerrissen, in „ lvxocpoQoi  Wolftrager, in Strabon pripoveda ne-
kakvo smešno zgodbico, zakaj so venetski konji imeli znak volka
na hrbtu. O tem znaku bodemo obširniše na drugem mesta govo¬
rili, sedaj samo opazimo , da je utegnil Strabon celo zgodbico ne
prav razumeti, ali jo je skaženo poročeno dobil. Volk  je bil v
mythologii starih Slovanov symbol zime, in konj symbol solnčnega
boga, in sicer črni konj symbol Crnoboga, beli konj pa symbol
Beloboga. Ce je črni konj imel užgani znak volka  na hrbtu, je
to izražalo mythični nazor, da je konj bil posvečen črnemu bogu, kate¬
rega kral jestvo traja po zimi, če pa je beli konj imel užgani znak volka,
je s tem se hotelo izražati, da jaro, poletno solnce zmaga črez zimo
—- Belbog  črez Crnoboga.  Taka vrst konjev se je redila po¬
sebno v okolici Timava.  Tukaj pravi Strabon (V), da je stal
Diomedov  tempelj, in da so mu belega konja darovali, kakor
polabski Slovani Svetovitu. Gotovo pod Diomedom  tiči kakšno
venetskoslovansko božanstvo, sicer pa tudi Diomed zna pra-

*) Britanci so tore glede glasnika: <j (s, cerebrale) stali na isti stopnji, ka¬
kor stari Indi, Litovci in Osetinci.

**) Vendar tukaj zna: evditg Innoi  označevati tudi konje, ki se pod mi¬
lim nebom — evdioi  — prosto plodijo in redijo, ker n>sycliij na drugem mestu
rabi: 'Evsridai nalovi,  in: nsQi rr/v s/doiav  ! EvsrlSog .

43

venestka beseda biti. Staroruski rokopisi govore o bogu: Diji
;,mnjašče bogy mnogy: Peruna, Horsa, Pij a i Trojana". (Slovar,
cerkv.-slavj. jaz. II, 49). Drugi del besede — med — se zna izvesti
iz m edem  circumago, drehen, quirln in tako bi Diomed  ozna¬
čevalo:  der Lichtquirler, Lichtdrelier, ker dij  se vjema s sansk.
diva  s. Litevci so poznali božestvo, Di viri kis,  kar označuje:
Liclitberrscher, in ime neravno daleč od Timava: Divača, bi šče
utegnilo opominjati na češčenje Dij a in Dive,  ker tudi ženska
boginja Diva se omenja v staroruskih rokopisih zraven božestva
Dij a (glej Učenija zapiski II, 2, str. 79.). Vendar je utegnila
legenda grškega Diomeda, o kterem Scylax (16) pripoveda, da so
ga posebno ITmbri čestili; prenesena biti v venetski

kraj, ali pa tam živeti kakšna italska naselbina, katero je trgo¬
vina sem zavlekla, in svojemu mythičnemu pradedu postaviti kako
svetišče.

d ) Ceva ali Keva, krava.

Razve starovenetskih besed: t rogi a in musso  šče nam je
Columella (de re rust. IV, 24.) ohranil drugo ime za žival in sicer :
ceva.  On piše: „melius etiam in hos usus (t. j. za vskrmljenje
telet) Altinae vaccae parantur, quas ejus regionis incolae c e v a s
appeilant". Altinum je bilo slavno trgovinsko mesto v zemlji Ve¬
netov. Sicer so nekteri hotli brati mesto Altinae — Alpinae, ka¬
kor postavim de Bellognet, ker Columella (VI, 26) govoreč o izvrst¬
nosti altinskih ovac rabi obliko: „altinates oves"; vendar je tudi
mogla oblika „altinae" navadna biti, ker Tertuilian (de pallio 3.)
jo rabi pišoč: „nec de ovibus dico Milesiis et Selgicis et Altinis."
Tudi zaradi pisave: cevas  so izdavatelji Columellovih spisov raz¬
ločnih mislij. Nekteri se potegujejo za obliko: Cevas.  Pomota
se je pri ^prepisavanji lehko zgodila, ker sta si črki C  in G  malo
različni. Ce je gevas pravilna pisava, nam netreba pri razlagi be¬
sede daleč segati, in mi najdemo v slov. gava  po oslabljenem
glasniku: geva  naravno razlago. Gava— geva  je thema besed:
gav-edo — govedo,  sansk. go, vacca, starogorenjonemšk.
chuoa, chua, chuo,  staroarm. gov, novoarm. kov,  zend. g a o.
Ker se, kakor je Corssen*) temeljito dokazal, pri starih Latinih,
noter do 5. stoletja po Krist, soglasnik c pred e  in i  izgovarjal
kakor k,  tedaj smemo ,, cevas"  izgovarjati k e vas,  in Latin Co¬
lumella je lahko premalo tenko pazil na izrekovanje, in gutturalca
spremenil. Tudi se dialektično g  in k  rada izmenjata, in tako ču-
ješ izgovarjati: gruška, kruška in hruška.  Ako se berilo:
kevas,  mesto: „gevas"  obdrži, bi utegnilo nam pomen besede:
keva razjasniti: kava—  diminut. kav-lca,  kar je prvotno ozna¬
čevalo: junico — pulla, ker se šče je v novogrščini, kamor je

') Corssen Lat. Ausp. II. izd. I, 48, Diez, Kom. Gramm, 250 itd.

44

beseda iz slovanščine prišla, ohranilo: xoamt£a  — kavki  ca,  an-
cilla, amasia. Kava — kavka, kav kiča  pa sopet se vjema s
sansk. c;,ava, pullus, mlada stvar sploh, tako da keva  isto po-
menja, kar junica, ju venca.  Mesto Altinum je slovelo tudi
zaradi izvrstnih ovac in že sem omenil, da Venetčan rabi besedo:
bizarin  za ovco, katera se vjema z slov. biča.  Tam so delali
iz sršči oblačila, ki so dobila ime: sršča, saršča,  kar je Ve¬
netčan spremenil v sarza  in Italjan v sargia,  Nemec pa v Sar-
sche.  To je oblačilo sršasto, iz sršči,  rus. sršt, grobe Wolle.

e) Birrachio — bira'6, bivak, birka; vipio in dr.

Leta staro goveje živinče se tudi veli: birrachio — birak,
primeri bir-lsa,  ovca, kar je prešlo tudi v madžarščino, in pa
sansk. bhiru,  koza. Besede: bradume  goveja živina za pleme,
in procoio  sem že razložil. Naj šče omenim ptiča, ki ga Plinij
imenuje: vipio,  katero besedo vsi glosatori za nelatinsko imajo.
Vipio  je neki mlad žerjav. Gotovo je Plinij ime slišal v zemlji
Venetov (bil je rojen v Veroni), ker sopet edina slovanšč. pozna:
vyp,  starosl. in rus. Ikqoq,  Seemove; tudi v pomenu -Aoloiog,  Dohle,
se najde. Besedo venetsko: chizza, chizzeta,  la femina del
cane, cagna, sem že omenil in primeril starosl. kučka,  EOVlUMca,
priravnaj šče: kučak, kuča, cuca, cucka, cucak, kuja,
kusa, kujica  itd., sama poznamenovanja za pesje pleme. Težko
izvirno latinsko i sploh italsko je: catus  venet, gato,  maček, ker
besedo le poznajo zelo pozni pisatelji latinski okoli srede, četvrtega
stoletja. Vegetius (300 po Krist.) imenuje nekakovo bojno orodje
catus,  primeri staroslov. k o t ■ k a, felis, k o t - v a, ancora, analog,
slov. maček, felis m ancora, litevsk. kate,  latvijski katins,
sicer tudi staronord. kottr,  staronemšk. chazza = chatta;
vendar slov. še ima glagol: kotiti*),  gignere, in gotovo so Latinci.
catus  leže dobili od Venetov, nego od severnih Germanov.

Možkarec ali samec kozji se v venetščini veli: beco.  Kurelac
(imena domačih životinj str. 38) navaja med raznimi kozjimi imeni
tudi: bo kan, bokeš, bokile,  primeri nemško: Bock. Mlado
purico imenuje Venetčan: pita,  menda isto, kar slov. puta,
sansk. poti,  pullus; sem spada tudi lat. puta  tudi italj. puella,
in slov. pu ca; t  se tudi spremenja v c, primeri: b uti ti in b a-
citi, goltati, goltniti in gole noti,  hrv. utaptati  in
ucaptati, vic kast za vit kast  itd. O živini, ki se poja, pravi
Venetčan: trup  ar  se;  trupati znači treti, zato tudi Slovenci .pra¬
vijo:  Krave se trupa  j o in krave se t er e j o, drvijo == pojajo, po-

*) Srbi v Črni gori: kot, die Brat; kot, maček, poznajo i Kusi, Poljaki,
Čeki: kožička  = kotička, Kiitzchen. Mačka in mačke severni Slovani nc po¬
znajo, temoč le kot k o. Venetčani šče imajo: muci  a,  slov. muca = mače, in
pa: mona, monin;  na Koroškem je tudi muna  znano v pomenu mačke.

Mona, Muna  je menda akaženo iz maimun,  ktero besedo imajo Slovani vza¬
jemno s drugimi vzhodnimi narodi.

45

migljajo, lovijo, tirajo, gonijo itd. Capra rupicapra, capra selvatica
se veli: Camozzo,  Slovenci v rezijanski dolini ji pravijo: ka-
moča,  ker se veli rupicapra, Felsbock, Steinbock, je gotovo
ime slovensko od EaMT»I, Stein. *)

Kaj pa je pantegana?  Venetčani tako imenujejo sorze
de canal, i’atto d’acqua, Wasserratte slov. potgana.  Diez misli
na pantex,  Diekbaucb, drugi na novtimg,  ponticus mus, iz novro^,
pontus. Pantano  v venetsčini označuje mužo, močvirno (zato
pleonazem: die pontinischen Siimpfe), sansk. patha,  aqua, p a-
this,  mare, starosl. pot,  vSq(o?,  slov. pot,  sudor, aqueus humor,
gotovo nekda tudi voda in sličnih pomenov, primeri ime srbskega v
m u ž i stoječega mesta: Pantjevo — Pančevo. Rante-
gana bi tore bila: die Sumpfbewohnerin. Misliti bi se tudi dalo na:
gan srb. ganjeVi  goveje blato; tedaj pantegana, potgana,
die sumpfscbmutzige, durch Morast verunreinigte. Res je čudovito,
da to besedo poznajo samo Slovenci, istrskim in dalmatinskim Hr¬
vatom, Srbom, ki so bliže Venetkov in pogoje z njimi občujejo,
pa je celo neznana. — Pantegana zna tudi biti adjektiv in ednalc
latih. P o n t i c a n u s , tedaj pantega za pan tiča.

/) Civeta — ciba.

Boerio piše, da civeta  označuje: giovenca, vacca giovane,
che non ha anocora fruttato, e non e stata posta al giogo" —
,,c i v e t o, birracchio, vitello dal primo al secondo anno, e che
non sia stato ancora pošto al giogo“. Ker sta civeta in civeto
voculae diminutivae, ostane nam: civa,  in ker venetščina in i tal -
ščina sploh labialca b  in p  spremenjav v,  na primer: venet, cav-
rone, cavra,  — caprone, capra, bevere  za bebere, bibere,
T e v e r e za Tiberis, c a v a 11 o za caballo, smemo postaviti therna:
ciba.  Znamenito je res, da ta beseda izražavajoča pomene: pul-
lus, Junges, mladica, se edino najde v slovanščini in pa v venet-
ščini: v ruščini c y b a = mlada koza, v hrvatšč. ciba,  jarika,

cibak,  mlad petelin, slov. cibica,  Hiihnchen, pile, pišče, in
sopet v hrvatšč. ciba,  kujica, mlada psica. Že vrli Kurelac
(Imena domačih životinj str. 55) je za razlago postavil: cebati,
cibati  po Stuliču = culjati, agitare, cebaljka,  cunae, v
močni nasalirani oblici: c e m banj  e,  motus oscillatorius, ceh k ati
z repom migati, tresti. One životinj e je tore Slovan imenoval:

*) Omeniti šče moram ime za ptiča: a st or, Hiihnergeier. Ta beseda
se tudi že najde pri latinskih pisateljih 4. stoletja po K. Gotovo je starovenetska,
kije  prešla tudi ,v pismeno italjanšč, v obliki: as tur.  As  tor  pa ni drugo,
nego slov. a st, prejotov. jast,  aceipiter, tudi jastran.  Beseda je bolj znana
v obliki jast-reb,  kar pa označuje: aceipiter variogatus, litov. raibas,  varius,
latvijsk. raibo,  zato starostov, renbka,  perdix rus. rjnb = novoslov. reb.
varii coloris. Suffiksa or, ur v astur-astor  sta čisto slovenska.

46

cib e*), katere so živogibljive, nemirne, ogibiles; (primeri: agnus,
iz agere, koza  iz k a d ž,  agitare, rus. cigara,  ovca, č i g e r, val¬
ček); tako pile, kužka, kozico in Venetčan teličko in junčka. Zna¬
menito je, da to besedo najdemo šče v drugem okrožji in sicer pri
prebivalcih v kantonu vališ  kem  v okolici sel: Gradec, Kreme -
niča, Luk, Visoje, Grona, Kuniče, Bumplice, kder tudi kozo, kakor
Rusi imenujejo : Tschiehva  (tako piše Malten, Bibliothek der neu-
esterr Weltkunde. Aarau 1834 T. I. 28—50—190—216). V ono
okrožje postavlja tudi Plinij (11, 42) mesto Ceba,  v katerem so
delali izvrsten sir iz ovčjega mleka, ki je pod imenom cebanus
caseus  v stari dobi zelo slovel. Tukaj najdemo Salasse =
Salašane;  gotovo so to bili izseljenci venetski; Polak šče denes
imenuje vlaško ovco cab, caban.  Iz venetščine je beseda prišla
v spanjolščino: chivo,  kozliček, in v nemščino: Zibbe,  Lamm;
alban. tsjap, tsiep;  vališko narečje ima tzap;  ital. zeba,  koza.
Italjan navadno imenuje ovco p ec or e, Venetčan piegore  iz
p e c u s , kozo pa: c a p r a, caprone, Venetčan : cavra, crava, cavrone
in ovna: montone  == mondon, der grosse Hoden habende. C i-
veta, Civeto, Civa, cyba,cibak, ciba, cibika  so
tore zrastli na deblu slovanskega jezika, venetska: civeta, ci¬
veto  je ostanek iz jezika starodavnih Venetov in neovrgljiv dokaz
za njihovo slovanskost. Iz druzega themataje ital. civeta,  Kautz-
chen in sicer iz venet, zoeta,  kar je skrajšano iz cioveta,
slov. čovik,  hrv. č u v e t i n a, vrst sove, Nachteule. Pač pa je iz
korenike: cib venet, civa  d a,  vela deli’ albero di bompresso,
che e sopra la prua della nave, tudi venet, civea, civčo, civera,
sanke, Bchlitten, primeri hrv. cebaljke,  cunae, Wiege, tudi ci-
v i e r a, strumento fatto a somiglianza di bara per uso die tras-
portar sassi, terra e sirnili, civča,  traha, Schleife. Drugam pa
spada italj. civa  j a,  Hiilsenfruchte; ta beseda se mi dozdeva ska-
žena iz slov. sočivje**), legumina, in so je zatrlo se, kakor pri
besedah: baco  za bombaco, bilico  za umbilico, cesso  za seces-
sus, cimento  za specimentum, ciulla  za fanciulla, stromento
za instruinento, lezia  za delicia, nemigo  za inimico itd.

g) Manza.

Uganjali in primer jevali so jezikoslovci uže dovolj, od kod bi
to besedo izvajali. Venetščina pozna: manza,  amorevolezza,

*) Primeri sansk. ?ibhja, juvoncus malorus. čaban, vol, glagol $i b li
pa se je že ohranil v metaf. pomenu gloriari. Različno od korenike g ceb, cib,
agitare gotovo ne sansk. ?ev, agere, adire foeminam, virum, f e vas in ijeplias,
penis, slov. cebe, slovašk. cibelj, penis, staročešk. kepa,  vulva, staronem. cbe-
pis, chebis,  novonem. Kebs  (weibj; menda odsod venet, redupl. cicibeo =
cicibelj?

**) Primeri tudi: Čečeva, čečevica  v rusk. jeziku legumina. Gršlcolat.
jt/uco?, niaoš,  pisum, grah; vjema se v.  nem. fesa,  Htilse, in srb. pasulj
sitan grah, čičevac.

47

manza,  buessa, vacca,  manzetta,  giovenca, vaccarella, man-
zetto,  bue giovane, civeto, m a n z o, toro castrato, manzolame,
quantita di bradi o sia di bestiame vaccino da tre anni addietro,
dakoromunski milnzu,  pullus equinus, v latinšo. srednjega veka:
manzius, manzia,  vitulus anniculus, manzolum,  corium vi-
tulinum, novogršk. unviUzu,  juvenca. Vsem tem besedam je mati
venetščina, in Diez je zelo zagazil, ako misli, da je m a n z o iz
mansuetus! Daje  to praslovanska beseda, pričuje ta okolščina,
ka jo sopet najdemo pri Nemcih, ki so ali bili sosedje Slovanov,
ali so se z njimi pomešali. Tako na Bavarskem (Schmeller II, 604)
Manzkuh,  vacca sterilis. Hofer (v Zeitschrift fiir die Wissen~
schaft der Sprache II, 233) piše: Im Salzburgiscben wird eine
Kuh gemanzt,  wenn sie nicht gleicb zum Stier gelassen, son-
dern eine zeitlang verhalten wird. Na Tjrolskem (Schopf Tyrol.
Idiotikon s. v.): „Manzen,  hart, anstrengend arbeiten, eine Kuh
manzen,  langer nicht zum Stier lassen“. Na Koroškem fLexer,
Karnth. Worterb. 190) ,,Menz,  adjektiv von Kiihen, gelt (jalov),
im Oberliesachthal, menz  e n,  castriren, primeri venetsko: manzo,
toro castrato. Vse te besede so iz slov. korenike; mank, menk,
mollescere, mitescere, man ca ti, affricare, mencati,  atterere,
tedaj venet, manza iz mancia,  mollities, manza,  pecus molle,
mite, das weich, zahm gemachte Rind; manzo  v pomenu toro
castrato tudi ne drugo nego smancana žival, primeri horv. men¬
cati, mancati, smancati  = tlačiti, tolči, ribati. Iz te kore¬
nike je starobolg. man k a, monka, mončit,  litov. minksti,
inanksztyti,  erweichen, miirbe machen, latvijski brez nazalca,
makt,  plagen. Brez nazalca je latinska sorodna macerare
(Corssen I 2 , 395), nem. mu liha  n*), got. muka,  sanft, staroškand.
mjukr,  mollis. Ker venetšč. in ital. iz lat. them. mac imate:
magro, magrezza,  nemoremo venet, manza  k lat. ma-
c e r o staviti.

h) Bibaron — hiba.

Dosti slovanskih poznamenovanj bi se znalo najti v imenih
morske životinje, rib, polžev itd. Jaz tukaj omenim samo imen
bibaron  po iloeriu, ,,conchigIia di mare deli genere delle madie“
(Mactra Linn). Kaj je bibaron  drugega, nego slov. biba,  ka¬
tero ime pozna vsak otrok davaje zagonetko:

Biba  leze, — biba  ni.

Tovor nese, — osel ni.

Roge kaže, — kozel ni.

Druga italjanska narečja te besede ne poznajo; v patavin-
ščini p o menja hibi  ar,  lellare (slov. leljat, loljat) tentennare, an-
dar lento, laziti, počasno iti, zato venet, bi bi a, tentennare, tardo
itd., slov. bibati, wackelnd gehen, biba, ime za reco tudi v italj.

*) Novonenj, rmiheu, Miihe.

48

bibia, divja reca. Iz bibati  je slov. bibra  (Murko), vino, ki se
vleče, bistro ne teče, — dovolj dokazov, da je beseda na deblu
slov. jezika zrastla.

Stari Veneti so bili tudi imenitni bečelorejci. Plinij (1 list.
nat. XXI. 12) piše, da so prebivalci venetskega mesta Ho stil  ia
vsak večer na ladjah peljali ule pet ur daleč po reki Padu in jih
tam izpostavili, kder je bilo obilno paše za bečele. Beeele so, ko
so zarana iz ulov izletale, napolnile panje z medom, in tako na¬
polnjene panje so Hostiljani nazaj domov peljali. Celo beseda:
bugno,  Bienenkorb, ni drugo nego slov. panj.  Boerio pravi, da
je bugno  ul iz poroba napravljen panj, in v slov. narečjih
panj,  p en  j ne označuje samo ula, Bienenstock, temoč tudi trun-
cus. Primeri staroslov. pasčka, porob, truncus in alveare, Bienen¬
stock, pol. stebno, stebnik,  Baumstamm in Bienenstock. Ital-
ščina nema themata, iz kterega bi se bugno  dalo razložiti, ime
mesta Plostilia opominja na liosto; moglo je stati kraj kake boste,
in ime dobiti Hostilje,  zato se tudi lahko ume, zakaj je v tej
okolici cvetelo čebelarstvo. Venetčan soglasnik p  rad spremenja v
b,  primeri: bruina za pruina,  biberata za piperata, bi s o
lat. pisum. Bugno  zna tudi izražati isto, kar bugna,  slov.
bunka,  Wulst.

i) Aden, chiepa, parpagiola ,*)

Med ribami, ki so v reki Padus se zdrževale in že Pliniju
bile znane, bila je največa in najdebelejša Adano;  drugi Italjani
jo tudi imenujejo Aden o in Adello.  Boerio pravi, da je po
Linee-ovi systemi: „accipenser huso“, in pristavi: „cresciuto e
grandemente impinguato‘‘ in sopet na drugem mestu: questo col-
pesce ingrassato arriva perfino al peso d’ oitre miile libbre grosse
venete".

Ta riba je tore dobila ime po svoji tuči in debelosti; in so¬
pet najdemo v ruščini besedo: adit,  gedeihen, tvachsen, uppig
werden, anhiiufen, primeri sansk. edh,  augeri, erescere, gršk.
oiSaco,  schwellen, aufschweilen. **) Plinij (Hist. nat. IX, 15) ima po
pačeno obliko attilus za adilus  in  pravi: ,,piscis in Pado in-
ertia pinguenscens  ad miile aliquando libras“. Sovražnik te
ribe je bila riba „elupea“,  in Plinij piše na omenjenem mestu:
-„atqui hunc (attilum) miuimus piscis appellatus clupea —

*) Italjan rabi za izraz  polža: lumasco ~ lat. limax, Dubrovničan pa:
prpolj,  Wegschnecke, v venet, pa parpagiola ~ mol,  Motte.

**) Bopp (Gloss. 64) iz korenike c(1 h tudi izvaja lat: aes — eulus  Mes-
pel, nešpelj, ,,ita ut a crescendo sit nominata, nou ab edendo, mutato d  in s si-
cut in es-ea  ex ed-ca“. Prav ima, škoda, da ni tudi se spomuil sansk. a'dri,
drevo. Aes-eulus  tudi označuje v lat. die Hageiehe, aes e u let um, Eicken-
wald. Iz iste korenike stvarila je slovanščina: adraa  (Murko, Janežič, Megi-
ser}, wilde Eiche, Zereicbe ; tore dokazov dovolj, da je korenika ad v pomenu:
erescere, augeri, pingueseere, itd, bila v slovauščini živa.

49

morsu exanimat. Venetčan to ribo denes imenuje c h i e p a = kie p a,
P r av p 0  pravilih italj. jezika. Boerio pravi, da ima „scheletro
ossoso", in: „il suo corpo e compresso,  come quello del aringa".
Tudi clupea  je venetsko-slovenska beseda iz: k lup a, slov.

klupa,  holzerne Klemme , womit man den vvilden Kiilien die
Fusse klemmt; k lup a, Fallriegelchen, srb. k lup a, aufrecht-
stehender Balken, in dem der Weberbaum liegt. Korenika je: kip,
klepati,  claudere, scbliessen, einzwangen; prešlo je tudi v nem¬
ščino koroško in štajersko: Kluppel,  Holzchen mit einem Schnitt,
das man Brechlennen aus Muthwillen aufhangt. Da je ta riba do¬
bila ime po k lupi,  pričuje šče ta okolščina, dajo  drugi Italj ani,
kakor Boerio pravi (str. 166), imenujejo „laccia;  s besedo
laccio  pa Italjan tudi poznamenuje: Schlinge. Clupea  je tore:
der Klemmer, Knebler, coangustans, premens, in je gotovo dobila
ime, ker je a dan a oklepala.  Diefenbachovo priravnavanje be¬
sede clupea  grškemu mtohnp,  Grrate, ribja kost, je nenaravna
in preveč oddaljena od oblike: clupea.  Ker Boerio reče, da je
„corpo di chiepa compresso' 1 , znalo je tudi ime po podobi  na¬
stati in označevati: sključena riba, der eingezwangte, gedrungene,
eingeklemmte Pisch. Primeri ščuka,  pol. ščupa,  lucius iz šči¬
pa t i, ščeknoti,  zvvicken.

k) Langa, langurus.

Šče edne živali imena iz jezika starih Venetov treba omeniti, ki se
je tudi v denešnji venetsčini ohranilo, in sicer: 1 a n g a, langurus.
Plinij (hist. nat. Vlil, 38) poroča o povesti, po kateri se iz scav-
nice neke živali jantar nareja — „alii dixere langurium (pro elec-
tro nempe), — esse in Italia bestias languros. Zenothemis langas
vocat easdem et circa Pa d um iis ritam affirmat". V denešnji
venetščini najdemo razlago te živali , o kteri so si učenjaki dosti
glave belili. Boerio piše: Languro o logu  r o,  ramarro (Ei-
dechse,) specie di lacerta con coda verticillata, lunga, con isquauie
acute e corpo verde.

Langa, langur  sevjema s starorus. leng,  novorus. ljag-
uška,  Frosch, in slov. langati,  claudicare, vaccillare, sansk.
langh,  salire, vaccillare nam razjasnuje pomen besede. V sansk.
tudi v slabi obliki: lagh,  odtod grško Xayc 6 g,  „a saliendo dictus
sicuti sansk. 9 a 9 a a 9 a 9 , salire,". piše Bopp; primeri šče got.
laika,  salio, rus. ljagat,  brsati. Pa langurium,  kakor se je
tudi jantar velel, po drugem berilu: la n goni  um,  nema nič z
langur  o m,  guščerom opraviti, temuč poznamenuje čisto drugo,
in sicer: lapis splendidus, *) sansk. landž,  splendere, landž,
torrere, frigere, assare, tudi slabe ali nenazalirane oblike: ladž,

*) Ato Strabon (IV) piša, da so Lyguri jantar imenovali : 'hvyy0VQL0V  lin—
gurium, kaže, da so to j) o znam eno vanje sprejeli od Venetov in je svojim ustom
priredili; vendar primeri tudi pol. ligo  ta  ti,  bliščeti, kar gotovo je ednoisto s
koreniko 1 a g.

Letopis 1874. II.

4

50

ladž  se nahajajo, in že sem na drugem mestu razložil, da je iz te
korenike slov. lagotica,  primula acaulis, rus. lagot,  Theer.
Ta korenika je bila v slovanščini nekdaj zelo živa, kakor priču¬
jejo te-le besede: staroslov. lenžaja,  gallina ova calefaciens, ovis
incubans; že Miklošič je spoznal: „radicem leng a leg,  decum-
bere, differe“; dalje slov. leg ar, Typhus, vročica, gorka bo¬
lezen. Iz slabe oblike lag je staroslov. laznia,  toplice, česk.
lažen,  pol. lažnia,  balneum. Miklošič je laznia postavil med
tujke, in priravnaval nemško Lase,  irdenes bauchiges Gefass, • lat.
lasanum,  Nachtgeschirr, Kammertopf, a oboje je izgršk. Idaavov,
cloaca, olla, sella familiaris, in to iz dorišk. likam,  lateo. Ne zapo-
padem, kako bi balneum, cloaca, in sella familiaris, mogli na
enacih nazorih počivati. Dalje je iz te korenike hrv. lazanje,
mlinci, (Belostenec s. v.) tedaj, placenta assata, tosta, *)  in slov.,
srb. pol. laz, lazi,  požgana bosta, kder potem napravijo njive in
pašnike, in pa srb. ljaga,  Brandmal.

Ta beseda je gotovo po armorskib Venetih, ki so tudi v
Britanii se bili naselili, prišla na otok Albion, ker šče v stari an¬
gleščini najdemo: laes,  pascua.

Malten jo je našel tudi pri že večkrat omenjenih slov. ostan-
cili v vališkem kantonu, in tam označuje: Bergflache, in se rada
pritika besedam topičnim, postavim: Cambiolas, Forclas itd.

Da so Grki in Rimljani mislili, ka se jantar iz scavnice
langurove — guščerove nareja, izbaja menda odtod: Bilo je pri
njih obče mnenje, da je jantar produkt solnca; zato grški mytlius,
da Helios, solnčni bog, izsolzuje jantar. Guščer pa je, ker se rad
solnči, bil symbol solnčnih božanstev pri Grkih in Slovanih; uteg¬
nil se je tako symbol solnca za solnce samo vzeti. Slovenci ga
zato tudi imenujejo: Martinček, to je Martinova  žival, ker
so se v prelazu paganstva v krščanstvo mytbični elementi solno-
nega božanstva v sv. Martinu združili. Dolgo so naimer Grki
mislili, da se jantar v logih ob reki Padus stoječih nareja (Solin,
33.) Guščer se tudi v venet, veli ramarro; ne li iz rame,  liu-
merus, brachium? primeri: lacertus,  Arm, lacerta,  gušter,
nemšk : eid-ahse, in ah s el, humerus, slov. guš čer,  srb. gušter
in  bolg. guš a, collurn, srb. guš a, Kropf, Kehle, slov. guš čeri,
kuščeri,  Halskrankbeit, Mandel, PIalsdriisengeschwulst, venet,
gosso, Kropf. **)

*) V denešnji venet, lasagno,  gerostete Nudeln, in tudi v grši*. Icifctvov,
placentae genus; lat. pri Horaciji: lagunam,  Piamieukuchen. Ker bi lat, 1 a -
gaumn so v ital. glasilo la ga no, na lasagno  iz  lat. nego iz slov. obliko,
(irsko-lat. laganou — laganum  ja U  them. l K y — layaQOS, hiymv,  bobi,
diinn, wai;b, rniirbe, odkoder tildi: luvvvog  Iagena, Flasche.

**) Stajerskonem, G o seli en, G-osehe,  Sclilund des ITalses.

51

Poznamenovanja za jedka.

Že sem omenil, da Venetčan izraža mola z besedo: parpa-
giola = prpolj.  Ta beseda je zrastla na deblu slovanskega
jezika. V staroslov najdemo: pr priča,  Kreisel, trochus, in v srb¬
ščini: prporenj  e,  coitus piscium, ker se bijo in valjajo, prpuš-
kati,  v pesku se valjati, tedaj bi prpolj, parpaglione  ozna¬
čevalo žival, ki se valja v prašini, in to delata mol in cestni polž.
Poseben izraz ima Venetčan za mlado opico: sadi,  iz kterega
vira, ne morem dognati. Čudovito pa je, da so Slovanom sorodni
Latvini obranili v visokem severu s starimi pelasgijskimi Tyrrhenci
ednako poznamenovanje za opico: e r m s, tyrrh. aoifiog  —- —
tov g mOrjHovg cpacrt naga zoig tvggrjvoTg doi/iovg xaXslaO-ai  (Strab. XIII.
pag. 626).*) V kaki zvezi je s thematom: prp — p ar p beseda
venet, parpagnaco,  „pane di farina di formentone (koruza) con-
dito con diversi ingredienti?" Med štajerskimi Slovenci se kruh,
ki mu tudi pravijo postružnik,  v kterega tudi radi matere za
otroke slive, hruške, kosce mesa mešajo, veli: perpernjak,  pri¬
meri srb. p er poljak  odrezana vinska loža, ki se zamota, zakopa,
zavalja v zemljo, tedaj bi sopet parpagnaco — prpernjak
bil kruh valjanec, in iz istega themata kakor: prpolj, par¬
paglione, pr por, pr priča;  primeri: k r a p e c iz krp,  winden,
gibanica, vertanjek, povitica,  imena za pogače. Pogačo
pa jaz prilastujem Slovencem. Mislim, da pogača isto  pozna-
menja, kar: kolač, kolaček,  runder Brotkuehen, iz p o ga,
staroslov. pongvica, globulus. Vsaj se tudi šče z rožiči na pogačah
izbadanim okroglim podobicam pravi pogice,  ki res imajo podobo
gumb. Primeri šče pogačica,  Kniescheibe, pogača,  die Nach-
geburt, ednako lat. ital. placenta Kuchen in Nachgeburt, srb. p o-
gača, okroglo  mesto na dnu testa, pogača,  okroglo drvo
(Vuk), sansk. puga,  acervus, gršk. nvyri,  Steiss, tedaj okrogla reč,
tudi nvy^,r,  pest. Italj. focaccia,  venet, fugazza,  po Boeriu:
pane cotto sotto la cenere, tedaj Aschenkuchen, utegne za se italj.
jeziku vlastna beseda biti a slov. pogača  nema z njo nič opra¬
viti. Italjan to, kar Nemec: Kuchen, Fladen imenuje, označuje z
besedo: stiacciata, schia.cciata, in stiacciare  pomenja:
pressen, quetschen. Da je stiacciar  slov. stlačiti,  ni treba
dokazovati. Drugi izraz rabi Italjan za pogačo: Scofaccia,
coffaccia,  in sopet glagol scofaciare  izraža pomen: flach,
breitdriicken, rpetschen, kar sopetjezelo podobno hrv. kobačiti.
Primeri prislovico: Kdo je jači, on kobači,  to je, drugega tlači.
Nahaja se šče eden izraz: passimata,  pogača v pekvi; štajerski
Slovenci jo imenujejo: livance,  ker se nesgoščeno testo iz piskra
v pekev liva. Pa sopet dvomim, ali je passimata  izvirno italj.

*) Kavno tako najdemo v v latviščini: perte, pertikis, opica, in v italj,
bertnccio.

4 *

52

beseda.  Passaman  pomenja v venet. Spitze, Tresse, passa-
maner,  Spitzen- Tressenmacher, Posamentirer; ali passaman
ne slovansko pasmo,  ki se najde v vseh slovanskih narečjih in
izraža sorodni pomen: Garnfaden? Passimata  bi tore izražalo
to, kar nem. F a d e n n u d e 1 n. *) V besedi: p a s s a m a mesto pas¬
ma se je vokal vrinol, kakor v besedah: fantasima, cresima glej
Diez 303. V srbščini šče najdeš: pasmenjača,  forago, das
Fitzband, der Faden, womit die Weber ihr Tagwerk abzutheilen
pflegen. Piza, Pinza,  mala, stlačena, tenka pogača je == srb.
pita,  Kuchen; piza, pinza, je iz pinti a, pitia,  sansk. p in d a,
libum. Slovensko ime je tudi lasagne,  kakor je bilo že ome¬
njeno. Ravno tako bi goli,  ki se tudi velijo m en uči,  to so min-
ceni, drobnički rezanci, od: bigola, begola,  Kleinigkeit, slov.
bigla, biglica,  toliko kot: košček, betvica, trohica, mala
treščica, Splitter; zato: biglica,  Ziindholzchen. Korenika
besed: b e go 1 e, b i g o 1 e, bigle, biglice je: bag,  beg
in se vjema s sansk. bhadž,  dividere, distribuere; b ego le
— bigo  le  so tore: particulae. Iz te korenike šče se je v
srbščini ohranilo: baglja,  Biischel Heu, tedaj razdeljeno seno.**)
Stari arjanski narodi so pa osodo smatrali kot delež;  zato
boginja osode se veli slovansko Dalja,  gršk. Motga,  in tudi
v sansk. najdemo isti nazor, ker bhtigya, bhaga,  označuje
pars, portio, sors, fatum, in fortuna secunda, in s to besedo se
vjema venetska: baza, bazza,  bouna fortuna. Tudi srb. bagra,
Sorte, Gattung in slov. baža  v istem pomenu ste iz korenike b a g.
Razve sansk. slov. in venet, ne pozna, kolikor je meni znano,^ no¬
ben drug arjansk jezik te korenike, in tudi ne besed iz nje. Slov.
baža  tore ne nem. fasol,  kakor Miklošič trdi; že srb. bagra
govori proti temu. Menda tudi srbski bungur,  Griitze, sem
spada in je nasal. oblika, ako ne iz b h u d ž , edere, vesci, frui,
od koder tudi slov. b o z n e , paseua, Viehweide.

Sansk. tudi pozna močno obliko : b h a li d ž, dividere frangere
odkoder b h ang a, unda, litov. ban g a, unda, val, srb. ban ga v,
hinkend. Iz korenike bhadž  Bopp tudi izvaja: bh&džana,
poWilsonu: acup, aplate, vas, posodva, slovaški bagan,  starosl.
bagaš,  mensura quaedam, hrv. bižica,  Melkschaff, venet, bi
go n z o, itlj. bigancia,  Butte, Kiibel, pa tudi catedra, prižnica,
ker ima podobo tej posodvi enako; tedaj ne iz lat. biscongius,
kakor Boerio misli. Naše prosto ljudstvo prižnico rado tudi ime¬
nuje: žehnjak, (Sechfzuber). Vse te besede pričajo, da je korenika
bag, beg, big,  nekdaj bila živa v slovanščini. Sem spada tudi
venet, begar,  contendere, bisticiare, zanken, kar je razdvajanje,
razdeljevanje.

*) r m h po pusmu, niti, jo zbog tega nastalo, ker se testo z nitjo, motvozom,
s pasmom odrezuje, in so rezanci nitim, pasmu podobni.

**) p r j mer i novokeltsko (gadaelsko): bagaid,  Biischel.

53

Kamo pa se dene slov. bingole*), noge? Ta beseda se
rabi kraj Mure.

Italjan za rezance rabi: fili di pasta, Teigfaden, taglioni =
rezanci, od tagliare, rezati, vermicelli, črviči, gliste, ker imajo tako
podobo.

Nemški ,,StrudeI“ je Italjanu neznan, in res je čudovito, da
Italjani rabijo za poznamenovanja jedi iz moke toliko slov. besed,
znamenje, da je poglavitna jegova hrana bila od nekdaj — polta
— polenta**),  in kruh — pane.

Imena za zelišča.

Cotonia  — Sopeta.

Škoda, da je vrli Boerio pri nabiranji besed premalo skrbi
imel za imena raznih rastlin, rož, cvetlic, travnih sort  itd.
Gotovo bi tudi v tem okrožji se šče našla marsiktera beseda. Mi
tukaj omenjamo samo dve: edno starovenetsko, zapisano od Plini ja,,
drugo šče živo, zaznamovano od Boeria. Plinij (Hist. nat. XXVI.
7.) piše: Halus autem, quam Galli sic vocant, Veneti cotoneam
(var. cotoniam),  .medetur lateri, item renibus convulsisque et ruptis.
Da jc halus  ista zel, katero Grči- <Tv/j.q>vz<>v  imenujejo, trdi isti

Plinij (c. 26) pišoč:-„radicem symphyti,  quam hal um gallice

dicunt“ in Marc. Burd. (cap. X): „Alum nos vocamus, Graeci sym-
phyton petraeum". Cotonea — cotonia  je tore zel ga vez,
Bcinheil,  nizozemsko: hcehvortel-lieilvvurzel,  tudi Wa 11-
vvurz  po nemškem imenovana. Ta zel ima lastnost potrupane
kosti sceliti, zato jo Nemec  imenuje: Beinheil,  Slovan pa:
g a vez,  t. j. kakšno vezilno moč imajoč, ker se pri besedah ve¬
likost in moč izražajočih ka  in (ja  predtikata, postavim: luža in
/kaluža, rebro in /corebro, mula in oamula, pomola, gruda, sansk.
roauli, zemlja. Gavez pa šče dendenešnji v celjski imenujejo:
s - k o t n i k ***).

Že Plinij moč gaveza opisuje: Luxatis  imponitur et con-
vulsis.  Vulneribus sanandis tanta praestantia est, ut carnes quo-

*)  Menda iz beg, big,  nazt.Hr. bing,  primeri: biucnoti, bincati iz
biti, tedaj  bingole, die Lanfer?

Kako stare so nektere venetske besede, spoznamo iz tega, da so iz mate¬
rialnih postale abstraktne. Tako v venetščini označuje piado,  italj. piato.
Rechtsache, Streit, Procesa, Partei; kdo bode dvomil daje piado — piato,
staroslov. plat,  pars, latus?

**) Polenta je iz polta  in to iz lat. pulte,  (puls-pultis, Brei). Italjan
med dva soglasnika rad stavi prostbes.; z ,to patav. gendena, za gneda,
gnida, Nisse.

***■)  V ruščini se nahaja: hotovik:  Nepeta cataria, Katzenmiinze, in nema
s lcotonjo  nič opraviti. Gilferding je tore bil na krivem potu. Kotovik je
iz bot, kotka,  Katze ; zato znanstveni pridevek: cataria  iz catus, mačka,
kotha.

54

que, dum coquuntur, c o n g 1 u t i n e t addita, unde et Graeci
nomen ( avfupvtov,  iz avv  in cpvoo, rpvju,  cpop«;) imposuere. Ossi-
bus quoque fractis medetur (27, 1.).  Latinci so jo zbog

te vezilne lastnosti imenovali: c o n s o 1 i d a, s o 1 i d a g o, tudi

osteocola,  Nemci: Beimvurz, Beinbruchvvurz, Wall-
vvurz;  Cehi jo imenujejo: kostival in svalrtik, iz svaliti,
sceliti, zrasti. Ootonia — kotonja  označuje isto, kar: Bein-
wurz, osteocola.  V češčini šče najdeš: kot, koten, kotnik
= vysedla a kulata  kost, srb. ko tla c, ko ta 1 a c '), Schliissel -
bein. (Glej Jungman Slovnik, 2, 143, 146).

Preveč skeptični, sicer pa bistroumni Diefenbach hoče to
besedo v sum spraviti, ko piše: Aber auch die Freude an dem
unschatzbaren venetischen  Spraehreste: cotonea  wird uns

etvvas bedencklich, wenn wir denselben Namen fur cine freilich
weitliegende Pflanze, als Latinisierung eines griechischen bei Pli-
nius (Hist. nat. 15, 11) wieder tinden: „mala, quae vocaraus co¬
tonea,  et Graeci cydonea,  ex Creta insula advecta“.

Ali dragi Diefenbache! Plini j je vendar poznal razloček med
gavezom in kutino  (Quitte), vsaj je moč ko ton j e — gaveza
tako obširno popisal. Tudi očitno reče: „mala, quae v o camus",
in ti mi — so Rimljani; on se je imel za trdega Rimljana; o lco-
tonji  pa piše, da jo Veneti  tako imenujejo. Dalje ima kutina
ime po otoku Cydonia,  kder je kutin obilo rastlo, kotonja
svoje ime pa po svoji lastnosti, ker kutino in gavez z ednakim
imenom poznamenovati je nemogoče, že zaradi velike različnosti
ne, ki je med tema rastlinama.

Druga slov. beseda je v venetščini: sopeta,  bellis perennis,
Himmelsschliisselchen. Sopeta  iz latinskoitalj. s o pire,  einschla-
fern ne mogoče imenovati, ker nema moči spanje privabiti, in v
mythologičnem oziru je cvetlica življenja,  primula veris, ozna-
novalkamladoletja, zato ime: nebeški ključek,  Himmelsschlus-
sel, ker odklene cvetlično kraljestvo, prinese zemeljsko srečo, in
odpre temu, ki jo za klobukom nosi, vhod v gore, v katerih so
zakladi skriti. Ker pritrobi mladoletje, jo Slovenec tudi imenuje:
trobentica,  in isto tudi označuje ime : sopeta;  v pata vinskem na¬
rečji je po Patriarchi-ju: sopiar,  sopsti, tibia canere, sopi  a,
tibia, piščalka. Sopeta  je tore: s op el j ic a, tibicen, piskajoča.
Družica jena jagolnica, primula acaulis, ima tudi votlo ste¬
belce, v katero otroci v mladoletji piskajo. Nemec jo imenuje
tudi: Marie n schliissel, ker seje  v nebeški devici nakopičilo
o prelazu paganstva v krščanstvo dosti paganskih mythičnih
nazorov; Slovenec jo imenuje tudi: marjetico,  in tudi Venetčan :

*)  Korenika vseh teh besed je kot,  novoslov. kotati,  volvere (menda
zato tudinem. Wallwurz, wall = walzen,  volvere); iz kot je koteč  staro-
slov. eyliudrus, kotač,  kolo. Kotonja  je toro kotna  zel, ki stvarja, da se
polamane, potrupane kosti sopet kotajo,  ali pa, ki potrupane koti,  to je:
okrogle kosti sopet sceli. Primeri srbski kotrljan,  eryngion, Feldmannstreu,
Brachdistel, Mannstreu, iz k otrl  j a ti,  volntare,

55

Margharitina, consolida minore, bellide, p rim o fiore, in imena
take cvetlico ne mogoče izpeljavati iz venet, s o pire  = reprimere,
atturare, ammortare, spegnere, nego edino iz sopi ar, sopi  a,  tibia,
fistula;  vsaj jo Boerio sam poznamlja: Fior fistulo  so. V sveti
Marjeti  so slovenske narodne pravljice in pesmi združile mythične
legende. Tako jo reši iz oblasti pozoja sv. Jurij;  tedaj je ona
nastopila mesto zemeljske boginje bodi si Vesne  ali L a d e,  in
enaki nazori so mogli vladati tudi pri Venetih, ker jo po krščanski
svetnici sploh imenovati ne kaže. Marjetica  prvlje razcvete,
nego pade krš. praznik sv. Marjete.

Omenim šče besedo: zuca,  buča in glava. V srb. znači:
udariti po ciku  to, kar: udariti po glavi;  primeri sansk. c i k h a,
vrh, in slov. buča,  tikva in glava. Srbsko: cik priravnaj starosl.
kyk,  coma, slov. kečka,  na Goriškem: koča,  koč  k a,  tikev,
italj. coccia, coccola, cocuzza.  Cvet: Iris florentina,

imenuje Venetčan: lesclic,  menda iz lesk,  splendere, coruscare,
rutilarc.

Imena za oblačila.

Naj šče tukaj sledijo nektera poznamenovanja za oblačila.
Ze sem v lanskem „Vestniku“ pretresaval ta poznamenovanja in
pokazal, da se vjemajo s medijskimi in persijskimi, da so v ro¬
munščino le po Slovanih priti zamogla *).

V venetščini najdemo: giaca,  nemšk. Jacke, slov. janka,
janičar; zipon  slov. župan; gogna,  slov. gunja; tabano,
bolg. taban; gabano,  slov. gaban; copeneghen,  slov. ke-
penjelc.  Ker sem te besede žena  omenjenem mestu priravnal
medopersijslcim enako se glasečim, tukaj samo nekoliko tam ne
šče navedenih omenjam, in sicer: ciamara, zimmera,  sard.
s prosthezo: acciamara,  španj. zammaro,  polslc. czamara,
česk. (Samara,  slov. čamer,  lcožnata kapa, srb. čamulja,
mitrae genus. Diez misli, da bi ta beseda vtegnila biti iz baslcij-
slcega jezika, kaže na baskijsko ecchamara,  Zeiclien des
Hauses, vendar Larramendi to besedo od španj. zammaro,
Schafpelz, etymologično loči.

Čudovito je, da španjolščina in slovenščina s besedo
zammaro, čamer  izražate k o ž n a t o oblačilo. Boerio
zimmara  naravnost imenuje slovansko obleko: „z im mar a,
sorta di sopra vesta ad uso degli Schiavon  i“. Ker č a m a r a
označuje kožnato obleko, nam sansk. č tl rman,  cutis **),

*) Glej moj članek: Slovenske besede za oblačila v 4. in 5. štev. „Vest-
nika u  1873.

**) Primeri tudi rusk. čar-ki,  kožnato obutalo.

56

najlepše razjasnuje pomen besede. Soglasnik r  se je vokalizira!,
kakor se to godi v ital janščini in slovenščini. Beseda se jc obranila
tudi v jeziku starih Trakov: tyal(iov,  das abgezogene Fell. Da je
v trašoini sansk. g  in č prelazil v s, pričuje beseda: oaganugcu —
•MCfalorofioi-,  glavorezci, sansk. giras,  glava, gršk. glava,

(glej Bottger Zeitschr. der deutseb. morgenl. Gcsell. IV. 364*).
Iz čarma  je po zameni soglasnika m  s soglasnikom h  nastalo
earba,  in iz tega themata: -/.{/.(iftatcva,  carbatina, lederne Bauern-
sebuhe, znane Catullu in Xenopliontu. Pollux je besedo imel za
karsko, brž ko-ne  ga je zmotila prva slovka v besedi; vendar je
mogoče, da je bila po mali Azii znana, in da so jo paflagonski
Veneti  prinesli tjekaj. Pri Venetih  se je obranila v oblikah:
za r vata in aavata,  v italjanšč. pismeni v obliki: ciabatta,
pri Rusih č ob o ti, polsk čobot,  lito v. čebatas,  pers. čabatan.
Xenophon je utegnil besedo slišati in škornje videti o priložnosti
svoje vojne v Persii, in tako ta izraz v grščino spraviti. Kakor so
ga ban, kepenjek, taban,  Slovani od Persijanov sprejeli,
tako tudi čar bate, čobotc,  in ravno te besede so tudi važne
priče za slovenskost starih Venetov.

Druga beseda, katero šče za obleko rabijo Venetčani, jeras-
e i a,  r a s s a,  slov. raš, raševina,  srb. rasa,  polsk. r a s z a,
nem. Rase  h;  Diez misli, da po mestu Arras,  vendar primeri
staroslov. rasa, renska,  bolg. ras,  malorus. rasa,  rusk. rjasa,
pri Isidoru : rasi  lis, spanj, ra si 11 a. Jaz zagovarjam to besedo
Venetom,  in ne vidim drugega v njej, nego rasasto, resasto
obleko, ein harenes Kleid, primeri slov. raso  v j e,  Rispen, rese,
resast,  vse v pomenu, gerispt, srsnat, kocast, vlasat; zato se v
staroslov. veli rasa,  vestis monachi, ker ti nosijo rasasto, resasto
suknjo. Novogrško: (iaaov  je iz slovanščine.

Isto, kar rasa,  označuje venet, s ar z a, italj. s ar g i a, nem.
s a r s c h e; tudi to ne drugo, nego srsasto, sršasto  oblačilo, vestis
hirsuta; primeri polsld szerchla,  schlechte Schafvvolle. S ar z a,
sargia je iz s ar s tj a sarsča  se izobrazilo, staroslov. CpTiCTt,
pili, polsk. szieršc.

Za botte,  škornje, bolg. bot uši,  rusk. bo tal y, franc,
botte,  polsk. bot,  slov. bočkori,  magj. boeskoros,  bodemo
sc tako prepirali, kakor za bo ta, sod, staroslov. ElTap r b B9T£tpi>,
dolium, bat,  Kniittel, ki se tudi najde v italj. Korenika je sansk.
bat,  binden**); botte,  so: Bund-schube; jaz prednost branim
Slovanom, kakor tudi pri venet, besedi c a r p i a italj. s c a r p i a, čre-
velj, slov. kr pij e, slovašk. krpky.  Koreniko k ar p, krp v po¬
menu:  winden, binden najdemo v slovanščini, dalje v besedah:
krpelj, krepel, fascis, krpa,  textura kripa,  aus Ruthen gewun-

*) Spanjolsko: zammaro,  Schafpelz utegne tudi skaženo biti in izha¬
jati iz zimaro,  kozo), to pa ja iz gršk. jppttpo?, Ziegenbocb. Ponujam šče
sansk. čiv ar a, vestis pannosa.

**) Primeri nem, Geb inde, Binder  iz binden, lat. vietor iz vieo,  binden.

57

dener Wagenkasten, patavsko: carpia,  pajek, der Windende,
v venet, tudi šče s carpia,  pajek, slov. ker pl je, Futternetz,
košara; carpia  je tore sopet: Bundschuh. Kakor v lat. fascis,
in fascina  pomenja: Ruthenbundel, zvež šibic, tako tudi v slov.
krpelj,  metath. k rep el j; isto tudi butara,  (butara drv), in
šče le v drugotnem pomenu: breme. Ker imamo u'bTap'6, das Ge-
bundene, botkar  der Binder, (od koder nem. Bottger, .Bottcher,
Bottung) butara,  bat, *), vse v pomenu vezanja, gotovo tudi
smemo: botale in botuše  si prilastovati. Pri besedah: italj.
botte,  sod, vališk. bote,  španj. port. bota,  franc, botte,
boute  kaže Diez na gršk. (tovng, fivng,  vendar pristavi: „aber
aueh in andern Quellensprachen heimisch“. (Gramm. str. 58).
Ker niti latinščina niti nemščina ne poznate teh besed (nemščina
levobliki: Bottger, Bottcher, Biittner,  ki na slov. tvarine;
kažejo, ker grški fiovtig  je iz pozneje dobe), trdimo, da ste besedi
botte**), škornje, in bota,  sod, prišli iz venetščine v druga ro¬
manska narečja. Stari Itali niso sodov rabili za shranjevanje vina,
nego mehe in izdolbene pečine, zato je jihov doli  um  (iz dol  o,
aushohlen) bila prš cena,  s smolo zamazana posoda, v ktero se
je mošt točil iz ,,!acus torcula.rius“.

Gazo — gatje — gače  starobolg. gašte,  subligaculum,
sem že razložil, in o slovanskosti besede nikdo ne dvomi (primeri
šče rus. gat,  Faschinen). Tezeje s besedo braghesse,  slov.
brguše, bregu  še, kar se ima za gotovo keltsko braccae.  Meni
pa se dozdeva, ker besedo poznajo Slovani in Nemci : b r 6 k , b r u o c h,
Huftkleid itd., da je to obča vlastina, in brž ko ne je: b r a c ,
brok, bruc  h,  brg  se nekdaj rabilo za poznameno vanje stegna,
kolka, in je iz onega themata, iz katerega grškolat. brachium,
kar nekteri stavljajo b gršk. (jga-fig,  in se vjema s slov. brg —
brz.  Primeri novokeltski breč h, breach, breieh,  elin, laket,
česk. brk,  pol. bark,  roka. Slovenščina šče pozna: brglja,
Stelze, Kr tičke, in ta beseda ni se nekdaj samo rabila za leseno
nogo, nego je gotovo izražala pomen noge sploli, kakor nem. Stelzen,
in iat. grallae za gradlae iz gradi  or,  gelien, schreiten, zato
imena ptic: Bacli-stelze, Stelzenlaufer,  g ral  la,  slov. brg¬
lez. Braccae, b r 6 k, b r a e c h, braghesse, brguše  bi tore
bile Schenkel-, Huftkleid, femuralia, in res Slovenec imenuje
brguše, brgešc  hlače od kolena do kolka. Ze Izidor (Orig.
XIX c. 22) je mislil na grško (jgn-jtvg  pišoč: „bracae, quod sint bre-
ves“. -- Iz edne vrstice pri Ovidiju (Trist. I. V) se prepričamo,
da so tudi Sarmati hlače imenovali bracae,  znamenje, da je to

]>T>T r f> v starostov. sceptrum, in žezlo je bilo pri starih narodih zvež
šibic, kot symbol kazni in strahovanja, primeri lat. fasees, Iiuthenbiiudel. V
ruščini šče butor  označuje, Habseligkeiteu, primeri nemški: seiu Bundo!  schnri-
reu. Ednaki nazori vladajo v besedah: Knntte, Kniittel in Knoten, vozel, venet,

bat a cehi  o, batač, Kniittel.

**) V bavarskem narečji: B o s s, ker t  prelazi v * ali s,  primeri: w a t e r
in Wasser.

58

oblačilo znano bili tudi pri druzih narodih, ne samo Keltih. Ve-
netčan rabi: sbraghessar,  hlače nositi v pomenu vladovanja,
strahovanja; razve besede braghesse  še ima calzoni, Beinkleider
iz lat. caiceus.

Cotta,  starogorcnjenem. chozza,  Kutte, staroslov. kotyga
ima Miklošič za ital j. besedo, vendar ker Boerio piše: „una sorte
di veste antica, che ricuopriva  tuta la persona", bi jaz trdil,
da je pravenetska iz staroslov. konti ti, skontiti, skuti  ti,
bedecken, primeri: toga iz t ege r e, hala iz hal iti,  verhiih-
len; vendar imajo Latini svoj čuti  s, kakor Nemci svoj hut,
h a ut,  in Grki -/tv&o),  verbergen, verhehlen, tako da sopet, kakor
pri besedi: bračina, brgeše  vlastina dvomljiva ostane. Galotta,
Mtitze se dri iz g ali ti verhtiblen, razgaliti  cntblossen, izpeljati,
vendar tudi Latin ima svojo galerus.  Iz korenike: ga 1, sansk.
džal,  tegere, je srednjeiat. galeria,  Hiitenhut in: bedeckter
Gang, galerita  Schopflerche, galeritus,  Haaraufsatz, Peruque,
galea,  Ilelm. Razve lat. sansk. in slovenšč. te korenike drugi
indoevropski jezici ne poznajo.

Poziiamenovanja za ladje in trgovinske shrambe.

Ne v celi Italii kraja, ki bi bil za trgovino prikladniši, nego
je severnoiztoeni ogelj polostrova.

Prerezan rekami, ki nosijo sneg z alpinskih hrbtov v morje,
je ta ogelj neskončno sposoben za ladjevožnjo ; zraven tega je šče
obilno pritokov reke Pada, iz katerih se lehko napravi cela vez
kanalov; vse to je storilo, da so tukaj nastali ladjestrojitelji in
ruorjehodci. Zato že rimski pisatelji poročajo o slavni trgovini
Venetčanov in mnogobrojnih različnih jihovih ladjah, ktere pa žali-
bog z latinskimi in grškimi izrazi poznamenujejo, postavim: celo-
ces  —• bi’zoladjc, holcades,  grško: 6ixag  Zug-, Schlepp-, Last-
schiff, lin tre s in cursoriae.  Pa čudovito je tudi, da se je v
denešnji venetščini iz lat. jezika edino ime za ladjo: nave,  ohra¬
nilo, vsa druga so tuja. Kakor iz Virgilija in jegovega komen¬
tatorja Servija zvemo, so bile ladje „lintres"  najbolj navadne.
Servij (in Georg. I. 262.) piše: Lintres, fluviatiles naviculae. Sane
non sine ratione lintres meminit, quia pleraque pars Venetiarum
fluminibus abundans, lintribus exercet omne commercium, ut Ra-
venna, Altinum, ubi et venatio et aucupia et agrorum cultura lin¬
tribus exercetur.

Iz Virgilija (Georg. I. 262) spoznamo, da je linter bil izdol¬
beno drevo, drevesno steblo — „cavat*) arbore lintres". Tak

Zato: cavicbia, venet, caiehia, holzerner Pflock, venet, caichio,
caocliio, italj. pismeno caicco, Kahn, Naclien, odtod primorsk. kaid.

59

čoln imenuje Slovenec: kopanja,  ktera beseda se tudi rabi za
korito, Trog, v srbščini za leseno skledo, v staroslov. „mensura
quaedam“, iz kopam,  fodio, cavo ; kopanja  je tore: arbor ca-
vata — excavata.

Ta beseda je tudi še denes v venetščini znana: C o p a n o ,
paliscarmo, Boot, copanera, copaneto.  Korenika kop je v
venetščini bila živa, in iz nje se je stvarilo več besed, tako: čopa,
la parte concava  deretana tra il colo e la nuca, copela,  va-
setto per cimentarvi F oro e F argento, staroslov.: k o n p o n a, sta-
tera, lanx.

Drugo slovensko ime je: lancbia,  barchettaal servigio delle
grosse navi, tudi v obliki: lanza.  Kaj je to drugega nego:_ la¬
dij a, ladja,  v staroslov. tudi: JCAfti, landj, lendj?  dia  italj.
jezik spremeni v džia,  v za;  tako je iz dalmatinskega mesta D ia-
dora  napravil Zadar a, Žara,  iz gršk. Sittx<u v  zakon,  enako
iz lan dia — lanza.

Prepira bode zaradi besede barka. Barko  poznajo tudi
Srbi in Rusi. Diez jo ima za grško: ()aQig ; ali ta grška beseda se
nam javlja pri zelo poznih pisateljih, klasični je ne poznajo, tako
da slobodno dvomimo o jenem grškem početku. Iz [Jaoog  Schwere,
(3uQvg,  schwer, nemoremo ftaoig  izpeljavah, ker (ta.Qig  ne bila tovorna
ladja, nego lehek čoln.

Turska ta beseda gotovo ne, ker se že najde v staroškandi-
navskih spisih osmega stoletja: barkr,  navis nomen. Venetčan
šče tudi rabi: prama,  jspecie di naviglio, kar je slovansko prani,
in je znano pri Rusih, Cehih, Srbih in Polacih. Od Slovanov so si
jo posodili Nemci: pram, farm,  Grki: nt/maa  m Turki: pereme,
tudi litev. p aram  a s je iz rusk. porom.

Podajmo se tedaj k ladiji ljubimki Venetčanov — k gon¬
doli.  Boerio je razlago imena iskal v latin.-gršk. concha,  Mu-
schel, kar ni mogoče, ker je Ital jan in Venetčan ohranil to ime
Čisto, kar pričuje beseda: conchiglia.  Diez je mislil na grško
xovdv,  Trinkbecher, ali tudi ta razlaga ne more obstati. Boerio
piše o gondoli: Barchetta piatta e lunga, con ferro dentellato pošto
verticalmente in prora, con un copertino  nel mezzo, che va a
remi e si usa particularmente in Venezia per navigare sui canali
interni. *)  Da takšne ladje ne mogoče po kupici, čaši, bokalu,
imenovati, se tekoj lahko vsak prepriča.

Mi imamo venetsko gondolo  za hrv. konturo.  Constantin
Porphyrog. piše, da Hrvati imajo vrsto ladij, katerim konture

*) Venetski gondolieri ljubijo svoje gondole tako, kakor Arabljan svoje
konje, in jim dajo negovalne priimke, kakor: To z za, Slicegosa; besedi sem že
razložil. Vozil sem se enkrat z nekim gondolierom, Jegov mali sinko je v morje
odieo metal in ribe lovil. Vsakokrat, ko se je riba na trnek zadela, je stari ver,»l
izkliknol: Ratisbogo!  Ko ga vprašam, kaj ta beseda označuje, mi reče: il Dio
š favorovole. Evo slov. Rad ti Bog!  Boerio tolmači ratisbogo:  conseqnir
(jualeho cosa per modi inaspettati.

60

pravijo: „Sagenas octoginta, con tur a s centum, ct sagenae quidem
cjuadraginta viros habent, conturac  vero viginti itd. (Constant.
de administ. Imp. apud Stritter Tom. II. pag 396).

Že Banduri (In animadvers. pag. 96.) pojasnuje: Kovmon,
genus navigii apud Croatas, quod sagena minus est. No-
stratibus autem hoc navigii genus etiamnum gundula  dicitur.
Gondola  je ladja s pokrovom  na sredi, in v staroslov. naj¬
demo kontiti in skontiti  tegere, odkoder: kontja — konca
starobolg. k on š ta, tentorium, novoslov. koca iz ko tj a, domus.
Venetčan soglasnik k  spremenja v g,  tako g&to  iz catus, maček, </arzo
iz cardio — cardus, oset, granchia = cancer, rak, t  pa rad spre-
meuja v d,  postavim : dogacžo — ducatus bucžello = botellus, bacžia
— abbatia, madre, padre = mater, pater. Credanje soglasnika
r  z Z°™ pa je kaj navadnega v vseh arjanskih jezicib. Ali je
kontura — gondola  že staro venetska beseda, ali pa pozneje
od Hrvatov sprejeta, ne da se določiti.*)

Starovenetska beseda je tudi: san do n, san d o ni. Boerio
piše: diconsi quelle barclie piatte, o zattere a guisa di barca moz-
zate in punta, sulle quali stanno eretti gli edifizii dei mulini da
acqua, come sul’Adige c sul Po. Sandoni  so toro kampi, Miibl-
schiffe, in sopet nam edina slovanščina d4 naravno razlago, in sicer
iz staroslov. CjkJBHO, ayystov,  Gefiiss **), vas, rusk. s u d n o, Falirzeug,
Iz sandeno — sondeno  je lahko se skazilo san do n. Ker so
mline na vodi že gotovo stari Veneti stavili, smemo to besedo za
ostanek starovenetskega jezika imeti. Temu kar Italjan imenuje:
frullone, Mehlbeutelkasten pravi Venetčan: b ur at a in je po Bo-
eriu iz desk napravljena posodva nalik tružici; tej besedi primeri
bolg. burija,  sod, in srb. burad  (nomen collect.) Faesser. Tudi
ta beseda mora tako stara biti, kakor mlini na reki Po.

Na ladjah so Venetčani s mrežami ribe lovili, in riba je bila
jim priljubljena jed. Zraven lat. rete, rede, mreža, šče v venet-
ščini najdemo poseben izraz in sicer: nagossa, negossa,  in jaz
mislim, da nagossa  ne drugo nego: navoša, nevoša.  So¬
glasnik v  v venetščini in italj. sploh rad prelazi v g,  na primer:
sgolo za svolo == exvolo, sergente za servente, nugola za nuvola,
ugola za uvola, pargoletto za parvoletto (glej Diez, Gramm. str.
288). V staroslov., v rušč. in dolenjelužič. srb. se pa mreža veli:
n e vod, n a vod.  Ker je od  suffix, ostane thema: nav, nev, ia
ossa  bi bil suffix oša,  primeri junoša. Noben drug jezik nam
ne pomaga besede: nagossa, negossa,  naravniše in prikladniše
razlagati.

*) Venetšž. šfo ja ohranila besedo: eant.ina, klet, iz korenike: kant —
kont. Polabski Slovani so imenovali veže, v kterili so Triglava častili, kontine
(Script. rerum bamb. pag. 680). Kantina je iz kant,  rus. kutit  tegere, kakor
cella iz celare.

**) Tudi got. skip,  sr.-gor.-nem. sc if, označuje prvotno: vas, Gefass
(Grafi Alt. Spr. VI. 455).

61

Za poznamenovanje mreže rabi se tudi degagna.  Ker ve-
netščina soglasnik t  spremenja v d,  degagna  ne drugo, nego te-
ganja,  Zugnetz, iz korenike te g, vleči; primeri: vlak,  Netz, po
istem nazoru, dalje venet, rede da trat  ta,  Zugnetz.

Trgovina je že pri starih Venetih lepo cvela, in znana so
trgovinska mesta: Patavium, Altinum in Aquileia. Posebno je po
posredovanji Venetov jantar se razvažal na jug, iztok in zapad.
Trgovinsko delavnost lehko zasledujemo do časov rimske republike.
Vendar to se je predrugačilo. Že naval Hunov, gotinski boj in
longobardski napad so ona mesta deloma razdrli, deloma zelo osla¬
bili. Ali trgovina ne jenjala, temoč se prestavila na otoke, in v
osmem stoletji so vnuci nekdanjih pomorskih tovornikov prvi tr¬
govci zapadnega sveta. Trgovinske razmere storijo, da mesto, v
ktero se iz tujih krajev blago pripelja, od prišlih trgovcev zahteva
colnino. Colnina se veli v venetskem jeziku: dogana  ali po iz¬
pahu gutturalca: doana.  Beseda je prešla v franc, in anglešč.
douane.  Diez ima to besedo za arabsko: divan,  Register, Bu-
reau, Staatsrath, Audienzsaal. Že stareja oblika: dogana  pričuje,
da se ne mogla iz divan  izobraziti; tudi so Venetčani gotovo
prvlje d o ga n e imeli, nego v osmem stoletji, ko so začenjali z
Arabljani trgovinsko občevati. Menage pa je razlagal dogana  iz
gršk. 3oxdi’r/,  Ort zur Aufnahme; vendar tudi ta razlaga ne drži,
in Ferrari ima prav, ko trdi, da je dogana iz doga,  sod, Fass,
bodi si, da se je blago v sodih privažalo, ali pa je iz prvega sod
služil za mizo, na ktere se je colnina polagala. Primeri: banco,
klop, nemški Bank, in ban ca, zaloga denarjev.

Ali v kteri jezik spada doga?  To besedo najdemo pri la¬
tinskih pisateljih zelo pozne dobe, pri Ammiauu (370) in Maerobiji
(395), tedaj ne rimska. V denešnji venetšč. in italj. označuje
doga  — Daube, Fassdaube*); pri lat. pisateljih se rabi za po-
znamenovanje velikega soda, velike posodve; glossatori imajo tudi
obliko dochae,  lange Fassdauben. Iz katerega jezika bodemo
sedaj besedo: doga  razlagati smeli? Ker je doga  označevalo
že pri lat. pisateljih sodu  podobno posodo, je ta posoda iz dog
dobila ime od onega naroda, ki še dendenešnji besedo doga  rabi,
in to je edino slovanski, ker nemški Dauge in Daube  je iz slo-
vanščine.

Korenika dog je bila v venetščini živa, ker nahajamo v njej
adjektiv: in d e go le, en de go le nicht verhiillt, nicht verschlossen,
offen. Doga  bi tore označevalo: krivajoča, die deckende, lat.
te go, odkoder toga,  nemšk. deckiu, dachjan,  odkoder
Dečke, Dach,  litevsk. dengiu,  v staroslov. dang, dong
nazalir. oblika; do n g a, hrv. duga,  slov. doga.**) Ker je doga,

*) Venetsk. dogato,  composto come una botte (sod).

**) Ruski: duga,  Bogen, Krummliolz. V besedi doga  v pomenu: sod, naj-
demo par tem pro toto. Isto prikazom imamo v venetski besedi: zapin,  abies,
Taune; capin  ne drugo nego srb. č a p u r, Č a p u r j e, truncus, zato venet, z a p o 1 i,

62

d o n g a loku podobna, se tudi: d o n g a rabi za Regenbogen, in ker
je ta trakasta, pisana, se je izobrazil tudi izraz: dongat,  varie-
gatus. Oblika dong — doga  je tore edino litevskoslov.; lat. ima
tego, toga,  nemšč. dečkiu, dachjan  island. vet. tli ek j a. So¬
dov Latin ne poznal, zato tudi nema poznamenovanj zanje;  jegov
dolium je bila prščena posodva.

Jaz tedaj trdim, daje doga  posodva, sodu podobna.in doga,
Fassdaube, iz starovenetskega jezika prešla v latinščino, in početek
dala poznamenovanju za colnino in colno hišo: dogana,  in za
čolnarja: doganiere, da je dogana  davek od blaga v dogah
pripeljanega, ali pa, da se je plačevala v budah nalik dogam
postavljenih. Po istem nazoru je nastalo poznamenovatije: botega
iz b o t a,  staroslov. r>T>TT>, sod, ne pa iz a p o t h e c a, kakor Dicz misli.
Kdor je po venetskih mestih hodil, se je lehko prepričal, da si
Italjan botege  vsakdan na plači in na ulicah postavlja, in botega
mu je: fondaco, Proviantmagazin, Tuchladen, Schnapsboutique,
ne pa lekarnica. Venetčan šče ima reke: fatto a do e, arnese
compošto come una botte, sdoganare  = gabellare le merci,
dogare,  porre lo doglie, tedaj, ker se je soglasnik g  tako čvrsto
ohranil, ne moremo dogana iz divan  izpeljavati.

V mestu A rili  k a na iztoku Minčia iz gardskega jezera so
venetski ladjarji imeli poseben: collegium nautarum arilicensium.
Posebno vesti veslarji so bili po lagunah, katere so se pri Venetih
gotovo zvale bar ene.  Boerio piše: „baro  anticamente dicevasi
ad un terreno paludoso“,  in beseda: bara, bere g, brljaga,
se najde v srbščini, slovenščini, v ruščini, češčini v pomenu luža, tedaj
ni tujka. Isto znači ime Ben e tki. Pri starih Venetih ne najdemo mesta,
ki bi se bilo velelo Veneti a. Venetia  se samo rabi. za deželo
Venetov. Benetke  so postavili beguni in uskoki iz mest in
otokov venetskih, kateri so v lagune predAttilom pobegnoli, ko je
ta Aquileio razdrl. Že Plinij omenja tega močvirnatega sveta in
ga imenuje septem maria; v njem je stalo pristanišče:. E dr on,
primeri staroslov. a dr o xolno?,  sinus. Gotovo so tedaj že prvlje
tam ribarji in mornarji stanovali, kar tudi imena otokov, katere
sta nam Konstant. Porphyrog. in kronist Joannes zapisala, izpriču¬
jejo. Ta imena imajo sopet slovansko lice, tako: Jesolo  bodi si
po jezu* *) ali pa jezeru,  dalje: Ribalenses,  brez dvombe po
ribarjih, Pristen  a,  menda — Pristana, Metamaucus,  sedaj
skaženo: Malamocco, Bibiala**) po bibi,  vrst lušture, Ca-

legoami di riempiture, Ausfullholzer. Ker se bojev les posebno za to rabi, jo
obviknolo označevanje: zapin  za hojo. Enako reče slov. kmet: sem cole  po-
derl, mesto smereke, ker cole dobiva iz smereko. Tako tudi venet, albe  o =
albero izraža: pezzo, ein Stiick IIolz.

*) Kronist Joannes na južni meji pomorsko Venecijc imenuje grad: Caput
argilis to je: capo d’argino, dio Damrnsehanze, kar bi imenu Jesolo  prilegalo,
od jez,  argine, Damm,

**) Na Poljskem so vosi Bibiče.

63

bertzentza, to je: k ob er ceni c a, ocl kobernik, gesprenkelter
Marmor,  Bronium, od bron, albus, varius, cinerei col oris, Mo-
riana  = Morjana itd. Benetki  imajo svoje sovrstnike v topič-
nih imenih: Benatky,  ves v mužnatem kraji na Češkem, Be¬
netki,  ves kraj cirkniškega jezera, Benetki,  selo v virnatem
kraji pri Lutomeru, primeri šče: Banja — Banja  loka. Italjansko
.pisavo: Venezia, Venezian  v venet, narečji: Vinizian, Vi-
nissian  so vtegnili učeni rabiti na spomin starih Venetov in po¬
krajino Venecijo. Jugoslov. Mletki, Mletci je iz Benetki,  ker
h  in v  rada se čredata z m°™ in n  z l'T-

Edno najstarejših mest Venetčanov je bilo: Grad  o = grad,
na nekem otoku blizo Akvileje stoječe. Tega šče omenja kronist
Joannes, ki je živel za cesarja Ottona III. Takrat je bil G rad o
sedež višjega škofa, in stolno mesto pomorske Venecijc. Glavar te
Venecije, ki je imel naslov: Doge, duge  iz lat. duce,  je sta¬
noval na otoku Rivoaltus,  denešji Rialto. Pred Benetki je
stalo Clugies,  kakor Joannes piše, denešnja: Chioggia ali
Chiozza.  Pri starih Venetih se je mesto velelo: Clodia,  imela
prikladno 16ko, zato ime: Klodja,  Laducgsplatz iz kladam,
laden, pono. Znamenito bi bilo vprašanje, ako bi se po zadovolj¬
nosti rešiti dalo, ali so imeli šče stavitelji in graditelji Benetkov v
5. stoletji po Kr. kaj slovanskih življev v sebi? — Dosti gotovo
ne, ker preteklo je 600 let od njihovega podjarmljenja po Rimlja¬
nih sem do pobega prod Attilom. Spomin o Venetih, kot imevših
nekdaj posebno narodnost, in posebni jezik najde šče se v strtem
stoletji po Kristu v spisih cesarja Juliana. (Orat. II. pag. 71). Po¬
pačena, izvirno slovenska imena mest in krajev*) pričajo, da je
italščina nadvladovala. Ljudstvo je govorilo mešanico iz italsko-
venetskega jezika, debla so bila večidel slovenska, a tvarilne oblike
italske, zraven je vplivala na oblike besed moč glasniških postav
italjanskega jezika. Čudovito je, da se je v denešnji venetščini
tako malo nemških besed ohranilo, dasiravno so Gotini in Longo-
bardi tudi v tej pokrajini gospodarili. Spoznajo se lehko koj pri
prvem pogledu, postavim: gnuca,  Genick, Nacken, magon,  sto-
machus, chiribizzo,  Ftinvitz, schifo,  Schiff, slipiar  —
schleppen, gabe  11 ar,  Abgaben leisten, sparagnar,  sparen itd.
vseh vkup ne črez 40.

, Kakor ni d o g a n a arabska beseda, tako tudi ne magazen,
magazzino,  Magazin, Speicher. Diez pravi, da iz arabskega

*) Edna najstarejšili erkvi v  Benetkih je s. Giovani in Bragora,  tudi
Bragola  imehovaua. Ves kraj je mužnat, „terreno limaceioso 1 , piše Boerio.
Na Venetskem tudi mužnate doline imajo imena: Braco in Brago,  in Dante
rabi besedo braco v pomenu: poltiglia, Brci, Maiscbe, fango, Kotli. V fešč. in
pnlšč. pa najdemo: brež-ka,  Spiilicht, Maiscbe vou Br«ndwein; tedaj je znano
bilo tbemaj braka — breka.  Nekdanji venetski ribiči so rabili besedo bra-
golar  za: libiti, ribe loviti iz brak,  mužnatih vod. V srbščini najdemo: braco,
droži, tedaj sopet izraz za blatno, nesnažne reči.

64

machsan, Scheune. Vendar že pri Virgiliji najdemo: magalia,
Bauernhofe, Meierliofe, Hirtenhiitten. Ker se je tako tudi velelo
edno predmestje mesta Karthago, so komentatori mislili, da je
magalia  punska beseda. To je kriva misel, in mi se bodemo
prepričali, da se ta beseda najde tudi v druzih arjanskib jezicili,
in nam tore ne treba v semitskega segati.

Že Berosus poroča: „m a g u m lingua gallica domificatorem
dici“ (glej Diefenbach, Orig. europ. 376), in v italj. šče se najde:
magione,  dom, odkoder je starošpanj. mayson  franc, maison,
pa ne iz lat. mansio, kakor Diez trdi. Že Holzmann (Kelten und
Germanen 106) je tej keltski besedi priravnal staronem. ge-m  a ca,
contubernalis, novonem. Ge-mach,  notranja liiša, Bopp pa gršk.
pi]%°g, ur>/avr],  Baugeriiste. Sansk. korenika mah, mag h in makh
že izraža metafor, ornare, ali v staronem. šče machan označuje
formare.

Razve keltšč., nemšč. in gršč. je tudi slovanšč. ohranila to
besedo in sicer v sostavah: koli- mag a, rusk. koli- m a ga,
polsk. koli- mo g, Wagenzelt, starobolg. koli- mag a, kola s
„budkoju“ — Hiitte. Iiuculi karpatski pa svoje pokrite voze na¬
ravnost imenujejo: maže*) iz mage.  Slovaci šče rabijo besedo
mogat  v pomenu: silno tjanut = sekati.

Maga, moga, maža je tore isto, kar: osjek,  ovile, Cl.Oklrb,
arca, Getreidekasten, izvirno: behauenes Benaltniss. V pomenu
sekanja je mogla korenika mag  tudi znana biti pri Venetih, ker
v venetščini najdemo: magio,  mag  o na, il luogo nelle ferriere,
in cui si da la prima preparazione al ferracio per purgarlo dalle
loppe. **)

Ali ne odgovarja besedam: magolum, magalia  (plur. neut).
slov.gomlo — gumlo, gumno, guvno, gubno,  celo gobno,
kakor se govori v Rečici, gorenjesavinski dolini?

Gom-lo, gum-lo, gum-no  je po zmeni poredka soglas¬
nikov nastalo iz mog-lo, mug-lo, mu g-no,  kakor lat. ung-vis,
slov. nog-a, nog-et, noli-et iz : anga (sansk.), kamen iz akmen, sansk.
ag-man, srb. namastir, iz monasterion, gamazin, iz magazin, ga¬
leba iz balega, repetnica iz peretnica. V hrvatščini šče po Ku-
relcu (Imena za životinje 61) go milnica  označuje volarnico;
gomilnica  pa je gotovo iz mogilnica,  kakor gomila in mo-
gila.  Po isti prestavi soglasnikov je staroslov. go m ul j a, ge-
knetete Masse, iz mogulja, ingumence,  zoro«, tonsura, Schnitt,
iz mugence,  tako da v tej besedi sopet najdemo šče prvotni
pomen: scindere, secare korenike: mag,  m o g,  mu  g.***)

Beseda mažo  se jo olnanila v topifnem imenu: H o torna žo gradi.'
blizo Rade  S,  tedaj Hotemaže, Lustliaus.

Tudi maga,  luogo, dovo si vende vino al miouto.

***) Na prvotni pomen sekanja lcaže tudi venet, magagna,  guidalesco,
Wunde, magagnk,  adj. ferito, storpiato, magagn&r,  guastare, viziare. V bel-
gianskofrane. narečjili je korenični soglasnik g  prelazil v h,  zato v Liitticlra go¬
vore: mohone  v Namuru pa: manj one,  maison, domus.

65

Tudi v besedi: Kolo — majka,  kakor se ples pri karpatskih
Huculih veli, in pri katerem se sekira kvišku meče, je majka
utegnila iz magika  nastati in izvirno: sekira pomenj ati. Ali gršk.
jtabulatum,  Bretterverschlag sem spada ali je izvirno grško,
ne upam si določiti.

Ker magalia  edini Virgil rabi, o kojem Makrobij (§. 2)
piše: — „unde enim Vene  to  rusticis parentibus nato, inter silvas
et frutices educato, vel leviš Graecorum notitia literarum ?“, — je
on mogel to besedo v svojem rojstnem kraji slišati, in tako smemo:
magolum, magalia, magione, magona, magazzino  kot
vlastnino venetskega jezika smatrati, dasiravno je bila tudi Keltom
in Germanom vlastna. Menda tudi starobolg. mogoriš,  davek
od žrnovnice, se sme iz: maga, moga,  izvajati, rusk. dial.
magarič,  litovsk. iz rusk. magaričos.  Žrnovnice so gotovo
stale v magah,  gumnih, zato ne neverjetno, da je magarič,
tributum horrei, davek od magazinov. Tudi srbska beseda v močni
oblikj: magura,  numi genus, sem spada.

Imamo šče dokazati, da je tudi mandria  vlastnina slovanščine.
V venetščini označuje m andr  a,  congregamento di bestiame,
ricettacolo de be tiame, mandrachio,  ,,la parte piu interna del
Porto, che suol chiudersi con catena, e dove si ritirano e si ormeg
giano le galere, e le piccole navi“ ; srb. mandra,  locus et časa
mulgendis aestate rvibus, bolg. mandrt,  caulis ovium, malorus.
mandryky, pol. m^drzylti,  H rtenkuclien*), lat. mandra  (Ju-
venal) Viehstall im weiten Feld, gršk. /lavdga,  Pferch, Stali, Ring-
kasten, pri Alkuinu: mandra,  Klosterzelle, sansk. m and ura,
Stali, man dira  Hans. Že Benfey (griech. Wurzellex. II. 44) je
kazal na koreniko: ma{n)<jth , iz katere mandh-ala,  Kreis,
Scheibe, in bistroumni Kuhn  (Herabkunft des Feuers, pag. 13) je
dokazal, da m and hala,  Kreis', je ozki zvezi s koreniko: m ant h,
in da ta prvotno izraža pomen: ,,der quirlenden Drehung".

Mandra  je tore isto, kar slov. o k o 1, Schweinpferch, okoljeno,
okroženo mesto. Ker v nemščini se pogostem nd  in ng  čredata
(glej Kuhn 1. c. pag 14) in se govori: kinger za kinder, hinger
za: hinder, unger za under, tako je Kuhn z vso pravico iz m and h
izpeljal nem. M angel  (Rolle), Mange lholz, m a ngeln  = rollen,
škand. mondull,  lignum teres, molucrum in gršk. j uavdcdog,  Rie-
gel, Roll-riegel. Korenika man d v pomenu: okoliti, krožiti,
motati, vrtiti je tudi v slovanščini bila živa; zato rusk. mandra,

*) Ker baš se govori o mandruh, naj mimogrede omenim, da tudi znani
siv: Strachin  po venetskem izgovoru: stračin  ima slovansko poznamenovanje.
Boerio pravi, da ta sir delajo takrat, kadar krave s planin priženejo, in k o dar so
od pota s planin stračene ,,— e sono stracche  dal viaggio,“ — zato ime:
Strachin,  Mi pa smo uže omenili, da s trač  ar  ima slovensko podlago, stratiti,
perdere, stračen perditus, ker t  se večkrat čreda s /r; najde s» v starostov, spisih
tudi: strakienie. Stražin  je tore sir iz mleka stračenih  krav. Slovenec

pravi: huda ral mi je vole stratila.

Letopis 1874. II.

5

66

m and e ra, die Muttererde, znamenje, da so si zemljo mislili
okroglo, primeri sansk. nrth,  plesati, im Kreise sich drehen, in
nrthi,  zemlja in boginja zemlje; dalje srb. man dal,  Riegel,
mandara,  Gericht von Schmalz, Mehi und Wasser, tedaj: ein
gequirltes Gericht. Sem spada tudi nemški Mandel,  slov. man-
dele,  Zusammenstellung von Garben in der Art, dass eino in der
Mitte, die andern im Kreise  heruinstehen.

Ker tudi v slovanščini se čreda soglasnik d  s soglasnikom g,
primeri: slov. glh za dih, slov. mezpra, za mezdra, noztpri za
nozdri, starosl. plbok poleg dlbok, </nes, gnešnji za dnes, dnešnji,
najdemo tudi: mangati,  starosl. mungati,  rollen slov. manj-
gati,  fortrollen, manj  ga,  Hebel, Rolle, venek mangano, man¬
gan  el  o,  Hebel, in ker se sopet soglasnik m  rad spremenja v v ,
primeri: unogo za mnogo, IRletci za Fenetci, najdemo v venetšč.
vanga,  strumento, che serva per rivoltolar (obrniti, umdrehen) la
terra. To besedo rabi tudi lat. pisatelj Palladius (176 po Krist.);
brez dvombe je prišla od Venetov k Rimljanom, ker v latinščini
ne najdemo nič sličnega, niti themata: vang.  Da se v venetščini
m  čreda z v’ m  je znano, primeri: tielma in melma*). Mandria
je tore obče blago arjanskih jezikov, in ne smemo je več devati
med tujke.

Že Weber (Beitrage zur vergl. Sprachl. I. 400) je tudi: m a d h u,
gt&v,  med, Meth, iz prvotnega pomena mešanja, vrtenja izpeljaval,
in Kuhn (1. c. pag. 160) mu priglasnje; jaz šče omenim, da je slo¬
venščina ohranila tudi glagol v slabi obleki: medem,  herumruhren
zmedem,  vermischen, zmedki,  Ruhrmilch, Butterwasser. Med
je tore izvirno bil: Mischtrank, in medem, zmedki  so nam nove
priče, da so bile nekdaj korenike: mad, mand  v slovanščini
žive. Dodaj šče: mandrati, pomandrati,  zertreten, mitFiis-
sen verunstalten, tedaj tako napraviti, kakor živina v m a n d r a h.

Dodatki.

F on s Aponus.

Toplice, katere se denes velijo: Abano,  so se v starodavnih
časih velele: Aponusfons, Aponifons,  tudi zaradi bližnje
lege mestaJPatava (Padua): „patavinae aquae“, „patavinae
fontes".  Že rimski pesnik Lukan**) je pel o njih:

„Euganeo Augur colle sendens
Aponus  terris ubi fumifer  exit;“

*) Slov. je tudi: zapa in zaupa, rusk. capat, Kratzen, česk: cap,
zampa znači: Pfote, Tatze, slov. f.aaipa, idem, Čamp ati, wiihlen, svinje čam-
pajo, srb. capa, motika, kakor v češč. cap, motika, srb. čaporci, Krallen.

**) Lučan. 7, 13, 9.

67

in Klaudian*) je toplice te poslavil pevaje:

„Fons Antenoreae vitam, qui porrigis urbi
ardentis  fecundus aquae quacunque cavernas
perforat, offenso truditur igne  latex“.

Zdravilno moč teh toplic pa je najtenje popisal Kassiodor**):
On piše: „delectat salutiferi Aponi  meminisse potentiam.

Caeruleum fontem vidimus, concavis hiatibus aestuantem,
et fornaces anhelantium aquarum , quae calidae nebulosos va-
pores  exhalantes, amicum undis indesinenter ardorem et cdorem
venire. Madentem substantiam vapores  producere constat ignitos.
Sed medicabilis substantia venit a sulphure, quod calet“ itd. Že
slavni ruski spisatelj Gilferding, kateri je o slovanskosti Ve¬
netov  posebno obširno razpravo spisal, je pri tem imenu kazal
na koreniko, iz katere je beseda: apno.  Vendar jugoslovanski
jezik ohranil šče je za razlago imena Apon  priličnišo besedo,
in sicer: apa (Vuk riječ. s. v.), odor, duha, vonj. Kakor se be-,
seda: vonj, vonja  v staroslov. rabi za: Geruch, Duft, in

sicer agcagcc , prijetna duha, pa tudi za neprijetno duho — foetor,
Gestank, — primeri štirskoslov. vonjati  — smrdeti — tako tudi
apa.  Voltiggi ima: v app a = Dunst, sparnica — vapor; in ako
ni v  predstavljen soglasnik, kakor v besedah: vaj c e voče,
vož  = ajce, jajce, oče, 62 (anguis), zna v apa biti šče izvirniša
oblika. Benfey postavlja za razlago besede : vapor,  sansk: kvap,
dampfen, schnauben , in reče , da po odpadlem gutturalcu je iz:
kvap  lat. veper,  slov. veper,  primeri litovsko, kjer šče se je
v popolnosti ohranila izvirna oblika: — kvap  as,  Geruch, kvi-
pau,  zu riechen beginnen. Veper  bi tore bil: der schnau-

bende. Sicer pa načetni soglasnik v  ne odpada rad samo v de-
nešnji venetičini, nego tudi stari Veneti  so ga radi odmetali,
kakor zvemo iz latinskih pisateljev, ki poročajo, da so etrurska
imena: Vatrenus, Volane  Venetčani izgovarjali: Atrenus,
01 a n e.***)

Lappa  — Lappago.

Plinij, rojen v Veroni na meji venetske  dežele, kateri je
venetski  jezik poznal, ker piše, da so Venetčani zel: consolida,
ossifraga, Beinheil, Wallwurz, Beinwurz imenovali cotonia =
kotonja,  slov. s kotnik,  rabi prvi, in kolikor je meni znano
edini, besede: lappa, lappago, lapulla  za zel: Klette, Huf-
latich,  slov. lapuh,  staroslov. lapota,  srb. lopuh,  rus.
lapuh,  pol. lopuch, lopian,  madž. 1 a p u. Tudi to vsem slo¬
vanskim jezikom vlastovito besedo je naš visokoučeni Miklošič

*) Claud. carmina 3.

Cassiodorus Variantni epist. 2, 39.

***) V deuešuji veuetščini oae za vose iz yoc e, oladega za voladega,
volatica itd.

68

spodil med tujke in jo razglasil za latinsko: Iappa,  srednjelat.
lap ati ca, lapatium.  Ali v latinščini ne najdemo themata, ki
bi služil za podlago tej besedi. Iz themata lap najdemo: lapis
(primeri slov. lapor,  kar znači mokroto  držeč kamen, srb. 1 a p,
terra humida, lapavica,  pluviae nivibus mixtae, gršk: Mmj,
iSchleim, enako nemškemu in keltskemu: mar ga, margila,

mer gel,  kar je že Killian stavil k besedi: margh,  medulla,

Mark  sansk. mardž,  humectare), — z različnimi tvarinami, a
nobedna nam ne dd umne razlage. Vsedrugači slov. jezik. Lapa,
lapuh  je dobil ime po podobi,  zato se veli v jugoslov. tudi:
kopitnjak.  Nemec tej zeli pravi: Huf — lati c h. Kopito  pase
tudi veli lap a; Stulli: la p a ungula, staroslov. lapa,  planta ursi,
die Barenklaue, pol. lapa.  Nemec jo tudi imenuje po lapi — die
Klette*),  kar je nekdaj znaeilo: planta,  die Tatze, Klaue,
(zato: klettern,  mit der Klette fassen, s lapami  se poprije-
mati), Italjan pa: unghia cavallina, tudi lappola;  lapazio, pa mu
.je kiselica, Sauerampfer. Da so že Venetčani govorili: lapug —
lapuh, to je: velika lapa,  die grosse Klette, pričuje, ker je
tudi Plinij vzel suffix: ago,  ki nekaj velikega označuje; primeri:
virago,  ein Maunweib, Maennin.

Bailo.

,,Bailo,  piše Boerio, titolo che davasi ali’ Ambasciatore
della Republica Veneta residente presso alla Porta Ottomana;
bailo,  impiego ricco, lucroso, per che la carica del Bailo Ve-
neto  alla Porta Ottomana si stimava lucrosa".

Diez je to besedo ednačil z veoetskoitalj. bali  o,  Pflegevater,
Pfleger, Kinderlehrer; pa ne samo ta okolščina, da Venetčan bailo
in balio  v izgovoru dobro razločuje, podira Diezovo trdenje, nego
tudi, če pomislimo, da bi tak naslov za tako imenitno mesto, kakor
je poslanec na carskem dvoru, bil preotročji.

Ker venetščina med soglasnikoma, kakor smo se uže iz mno¬
gih primerov prepričali, soglasnik d  izpehuje, zato tudi najdemo v
venetšč. bail  za italj. badile,  „strumento di ferro, che Berve per
vangare la terra“, ter je tudi v imenu: Bailo  soglasnik d  izpah -
nen, in Bailo  stoji za Badilo,  in po našem mnenji ni drugo,
nego rusko: bodila,  gospodin, sansk. bkadila  heros, analogično
gršk. xvQog, xvQtog,  dominus in sansk. §ura,  heros.

Balio,  tudi v denešnji venetščini nema drugega pomena,
nego: marito della balia, pesternin mož, in italj. bali, balivo
je oskrbnik grajščin, Pfleger, Amtmann, Landkommenthur, ki
skrbi za živež, opravlja gospodarstvo pa ne politično, kakor
Bailo,  temoč poljedelsko, in ta beseda je znala nastati iz italj.
balia,  Macht, Gewalt, Willku.hr, in ta se vjema s sansk. bdi a,
vis, robur, staroslov. b o 1 i j, gravior, praestantior, b o 1 j a r, rnagnas,

*) Iz li trna k.: klntte, klette je venet : za ta, Klaue.

69

v denešnji v venetščini: balia,  podesta, Macht, Getvalt, balioso,
stark; tedaj beseda tudi ni izvirno italjanska, temo6 venetskoslo-
vanska, ker latinskoitalj. oblike so: valor, validus, v alenza,
valore, valeggio  itd.

Biri.

V parohiji San Canciano v Benetkih je več ulic in stanov,
ki se velijo Biri.  Galliccioli pripoveda, da je nekdaj tam bilo
več jam in kanalov. Denešnji den stanujejo tam „persone misera-
bili“, kakor Boerio piše. Ker Venetčan rad soglasnik v  spremenja
v b  ca početku besed, govoreč: berbice — vervex, boto —votum,
bertovello prestavljeno za: vertebra, je utegnilo tudi biri  nastati
iz: viri.  Vir  pa v starostov, pomenja, vortex, piscina, srbsk.
locus profundior in aqua, tedaj poznamenovanje prav naravno za
kraj, kder so bili vodotoki in vodnate jame. Primeri: Viri,  imena
krajna po Slovenskem povsod v vodnatem kraji.

Cliigia.

Cbigia iz: C h i glia = Cigl  ia  označuje v venetščini sca-
pecchiatoio, rihel, Flachshechel, chigiar,  pettinar il lino. Chi-
gia, chigiar  je nastalo iz slov. česlja, češalj, čehlja,
čehalj, česati, česati, čehljati,*)  pectinare, carpere. Ker
obdelavanje lanu spada med naj stareja domača opravila , in uže
stari Veneti so sloveli kot izvrstni obdelovatelji lanu , je gotovo
ta beseda tudi prestar ostanek iz jezika starodavnih slavnih Ve¬
netov.

Scarpello.

Scarpello je železno orodje za razkalanje pet in. Sostavljena
je beseda iz prepozicije s in korenike kar p, krp.  V slovanščini
in sicer v maloruščini najdemo: kirpaty, z odrezanim nosom, litov.
kirpti,  rezati, v sansk. korenike krp v pomenu: rezati, sekati
ne najdemo, pač pa besedo: krp a na, nož.

Gheto.

Gheto značuje v venetščini: časa ingombrata, časa piena di
masserizie disordinate. Muratori je mislil, da je ta beseda židovska,
ker se kraji, gder Židovi stanujejo, velijo gheto,  in izvaja iz tal-
mudskega: ghet,  separazione. Mogoče, a zna biti tudi slovanska.
Kraj Mure se velijo viničarske hiše , ki šče zraven prednje hiše
imajo zade spletene, in s blatom omazane, kete,  prebivalci se
velijo ketiši.  Murko si je v svoj rokopisni besednik, katerega je

*) Tuji nelatinsM soglasnik i  nemšk. seli  venetščina izraža z g i, ge,
italšč. pa z: ci,  postavim: ciocco, nemški Scliock, Giacinto  iz Hiaciutus, Gi-
rolamo  iz Hieronymus, tako tudi chigia  iz Č.ihlia, čehlia, čihlja — beblja.
Ker pa se v italj. ilu, ula  spremenja v ia  na primer: neb bi a iz: nebula,
str egi a iz: strigilis,  smemo pri chigia  iskati prvotno obliko: češula ali
čebula.

70

meni v spomin prijateljstva izročil, zapisal: k e ti s, in der Gegend
von St. Nikolai bei Luttenberg, ein Mitwinzer; primeri sansk. k e t a,
domus, habitatio, Bopp pravi, da iz korenike: kit,  ligare, ruski
narečno: kita,  ligamen, srb. kita,  fasciculus. Gotovo je beseda
gheto  starejša, nego zapoved italj. katoliških vladarjev, da Ži¬
dovi morajo v posebnem kotu mesta prebivati; zato govori tudi
venet, gheta,  gamberuolo, Beinharnisch, kar gotovo ne drugo
bilo, kakor kita,  ligamen, okoli litkov. Tuji k  italj. rada nado-
mestujez <? 0 ™, postavim: greppia  iz nemšk. Krippe, grattare
iz: krazon,  krazen itd.

Crognolo.

Crognolo,  znano na deželi v okolici padovanski po Boeriu:
„enfiato, che fa la percossa“, oteklina, ki nastane po kakšnem
udarcu. Ta beseda je le mogla nastati iz korenike: kr n metath. kron,
odsod: krniti,  findere, srb. diffindere, kr njo,  diffissus, krnjav,
splitterig. Crognolo  bi tore bila oteklina vsled krnjenja; v dru¬
gih italj. narečjih ta beseda ni znana. Tako metathetično obliko
najdemo tudi v besedi: crocolar,  bollire, sieden, brausen, srb.:
kr kij ati,  sieden, brausen, krkljanje,  das Brausen des sie-
denden Wassers; crecolar,  kreischen, starostov.: krknonti,
pipire; dalje v venet, crolar,  ki se rabi za poznamenovanje, če
se brvna kakšnega hrama podirajo; primeri slov. in srb. krlja,
ein Block Holz, Baumstamm; dalje v venet, crosco,  Beinbruch
bei Pferden, srb. kršan,  loman, gebrochen. Tudi v besedi venet¬
ski: ero da, luogo di monte dirupato, rupe, balza, Felsen, vlada
ista metathesis; srb. hrd, hrid,  Felsen, kar je po spremeni so¬
glasnika k v h  nastalo iz: kr d, v kteri besedi tiči pomen : acutus ;
dalje v besedi: crosina,  ime za oblačilo iz: krzna;  tudi v be¬
sedi: ere m a, hrana iz mleka, moke, jajc in sladkora, staroslov.
krma,  cibus, victus, krmlia,  zgvept],  deliciae *) itd; primeri šče
venet, er ep a, Schaedel, kar se vjema s slov. črpanja, čre-
panja,  Schaedel.**)

Usma.

Boerio piše: U s m a signitica sito (Geruch) eh’ č quell’ odore
o quegli effluvii lasciati dalle fiere, dove passano, e quali pene-
trando nell odorato de’ cani da caccia destan in essi una grandis-
sima ansieth di trovarle, — fiuto,  dicesi al sentimento deli’odorato.
Esser sul’ usma,  esser in sulla traccia. Can de bona usma,  cane
sentachio. Conoscer uno a usma,  conoscerlo a fiuto. Usma  da,
fiuto, Geruch, Riechen. Usmadina, piccolo fiuto. Us m ar, cercar
la fiera seguendo le orme.

*) Odsod tudi italj. crema,  smetana in franc, la creme.

’*) Primeri Sče venet.: serepolare,  „dicesi di rumore, che fano scarpe
in andando", — tedaj slov. škripati.

71

Ta beseda mora šče biti ostanek iz starega jezika Venetov.
Poljedelstvo in lovstvo spadata med prva opravila vsakega naroda,
izrazi za ta opravila so tore lastina jegova. Obračajmo besedo
usma  kakor hočemo, iz nobenega druzega jezika ne dobimo raz¬
lage, nego iz slovenskega. Ker soglasnik s v venetščini se blizo
tako izgovarja, kakor slov. s, imamo: ušma,  injker je glasnik u  na
pocetku postal iz soglasnika v,  primeri italj. dialekt, ulpi,  urpi,
za: volpe, uigiriza: volgere  (Diez, Gramm. 285), je ušma iz:
vošma,  slov. vošem,  ich rieche, pes vose,  kodik je zajec be¬
žal. Ušma  je tore iz themata: voh, voš,  staroslov. o n h, odo-
rari, metathet. njuh,  n j uš,  gorenj eluž.: n uh a 6. Zaradi oblike
ušma,  primeri: kos-ma, kuk-ma  itd.

Venetčan pravi mesto: aver usma,  tudi aver p er a; in to
besedo bi jaz stavil k serb. piriti,  blasen, primeri nemšk. Wind
bekommen, = vohati, ali bolje šče, ker „far la pera“  pomenja:
stare alle vedette, se sme primerjati srb. periti, naperiti,  das
Gewehr gegen Etwas richten, na-perak, der Ansatz.

Pignolo.

Pignolo  označuje po Boeriu: argine di petra, Felsenrand,
Felsenspitze; pignolo  je diminutiv iz pigna,  odkoder v latin¬
ščini srednjega veka pinna,  mons, italj. pen na, Gipfel. Kar¬
patski Huculi imenujejo gorske rti: pienine.  Sicer tudi v kym-
robritanščini najdemo penn,  caput, vendar znajo vse te besede
obče blago biti obojih jezikov, slovanskega in keltskega, kak' r
več druzih. Jeli sem spada tudi nBHB, pen’, truncus, ne upam se
razsoditi. Gotovo pa se po tej besedi imenuje gora: mons Peni-
nus, Alpes Peninae.

Poroni.

Poroni,  voce del contado, o fondi de la botte chiamasi la
feccia di vino,  cioe quella, che rimane nel fondo della botte,
consumato il vino, e che si distilla per farne acquavita, tedaj : drože.
Jaz imam besedo poroni za: ponori;  poredek soglasnikov je
skažen, kakor tudi Črnogorci govore poron  namesto ponor.  Po¬
nori od: ponoriti, untertauchen, untersinken, prikladno pozname-
novanje za drože.

Prindese.

Invito fatto in bevendo, Diez razlaga iz nemškega: bring’
dir ’s zu! ali naravniše je slov. prim’ de si! kakor Slovenci va¬
bijo gosta k jelu in pitju. Nemško: brin  gen  poznd tudi venet-
ščina v obliki: br incar,  afferrare, chiappare, ingriffare, ali iz
brin  car  ne morem venetskega prindese  dobiti. Drugi Italjani
so to besedo skazili v brin diši.

Pivei.

Pivei e vocabolo di gergo de Barcaiuoli, che vuol dire f a n -
ciulli; ma specialmente s’ intende i figliuoli.  Pivei je iz pi-

72

peli, ker soglasnik p  Venetčan rad spremenja v v  in govori: ave
mesto: ape,  pčela, piva  mesto: pipa,  tibia, staroslov. pipela,
sambuca, ker se iz bezovca piščalke delajo; l  se vokalizuje, zato
pivei za piveli. Ta beseda ne druga, nego slov. piple, piplič,
pullus. Poznamenovanje je metaforično; navadno se rabi le za
pullos gallinae vel anseris, a ker otročeki tudi čvikajo in pipajo,
jim dajajo venetski ladjari to negovalno ime. Iz korenike: pip
šče je venet, piva,  tibia, staroslov. pipola,  tibia, dalje ime
ptiča: pivaro,  to je pipar, charadrius pluvialis, tako imenovan
zaradi svojega glasa — Boerio pravi: somiglia al suono della
zampogna (Schalmei), dalje: pivia, bianca pellicella o malore, che
viene ai polli sulla punta della lingua; Slovenci tej bolezni pra¬
vijo: pip ec. Sicer tudi latinščina poznA: pipire, pipsen, wie ein
junges Huhn schreien, ali nema besed pipa  v pomenu: tibia,
'pipus ali pipulus v pomenu: pullus, in pipia v pomenu bolezni:
pipec; tedaj so venetske besede zrastle na deblu slovenskega
jezika.

Bono Brontoni.

V Veneti  j i so našli spomenik z napisom: Bono Brontoni.
Ker tukaj stoji dativ, se je božestveno ime v nominativu glasilo:
Bron  to. Zaradi sklanjanja primeri: Plato, Platonis, Maro, Ma-

ronis, Macedo, Macedonis itd. Na o  se končajo slovanska imena,
postavim: Voho, Djedo, Žito, Pirto, Poto, Sudo, Teto, Dabo itd.

Mislili so starinoslovci najti v Bron  tu  grško božanstvo, priimek
Zeusov; ali grške oblike so: pgovtaloj,  in ptjovzrfi,  in latinske iz
grškega vzete: Bron  te  s,  ime hlapca Vulkanovega, ki se tudi veli
Acmonides, dalje ime cyklopa, in sicer edina rimska pisatelja Ovid
in Virgil sta ohranila to ime. Plini j šče ima: bronteum,  ge-
machter Donner, brontia,  Donnerstein , Bronteus,  priimek
Jova, in v Rimu šče se je našel napis: Jovi sancto brontonti,
tedaj v nominativu: bron  ton  s,  in se je sklanjalo kakor: pons.
pontis, fons, fontis itd. Oblika: Bron  to  tore ni latinska, temoč
venetskega jezika, dasiravno ime ednoisto pomenja. Že v sansk.
najdemo bhran,  sonare, kateri koreniki v grščini odgovarja:
/9po/tšw, v latinščini: fremo,  v nemščini: brummen.  Slovanščina
ima: brn, brneti, brnk,  sonus, po metathezi: b r e n k; zato :
brencelj,  staroslov. b r e n c a j ^, strepito, brenčalo,  bobenj,
brenčati,  sonare. Vendar tudi s priloženim f in d imamo besede:
srb. breti  = staroslov. brenti,  zdreti se, brunda, brundica,
Maultrommel. Kakor so iz brenk  po lastnosti češkega jezika, v kate¬
rem je staroslov. A — a,  nastala imena: Bracislav, Bračislav,
tako iz b r e n t po lastnosti ruskega jezika, v katerem je staroslov. a -Sl,
ja-.  Brjatislav = Brentislav.  Imamo tore dokaze za thema:
brent.  Da se a == en  stopnuje v is,—-on,  zna vsak jezikoslovec,

73

primeri samo: lonk,  areus iz korenike: sak,  len k, po Mi¬

klošiču, tako tudi: bront iz  brent. Bronto  je tore ruski:
Brjat — Br jati s lav,  katero se najde v novogorodskem letopisu
(1039 I. letop.). Bronto*)  je tore: sonans, tonitruans, in ker
ima priimek: bonus, je bil bog mirnega, ne razdirajočega groma.
Iz tega tbemata se ima tudi izvajati ime venetske reke: Brenta,
in znači: die rauschende, murmelnde. Bronto  je toraj bil pri¬
imek Perunov, Perkunov. Brenta  se je tudi velela: Meduacus
major, veči Me dva k brž ko ne po svoji medeni  (aeneus) barvi,
ali pa so kraj njega si bčelice iz dreves in cvetlic obilo meda
nabirale (primeri hrv. med ven,  /At/.hog),  ali pa, ker je imela reka
svoj izvir v kraji imenovanem : M e d v a k, kakor še denes imamo

Š o Slovenskem kraje: Medoka, Medina, Medovka, Me-

ince. **)

Veneti in jantar.

Znano je, da so starodavni Veneti  bili prvi trgovci z jan¬
tar  oni. Stari pisatelji in novi preisko vatel ji so tega mnenja, da
so adrijanski Veneti  neposredno jantar dobivali od svojih so¬
rodnih bratov, ki so stanovali ob baltiškem primorji. Navadno ime
za jantar je bilo v Italii: sucinum—sukin  (Plin. H. N. 27. 2.).
To ime gotovo ne nastalo pri italskih narodih, nego je z blagom
priromalo v Italijo. Iz istega Plinija pa zvemo, da se ie jantar v
Scythii zval: s a eri um. Rimskim pisateljem pa so pod pozname-
novanjem „Scythia“  veljala vsa zemeljska okrožja v severni
Evropi. Ker jantar ima smolnato lastnost, in se smola pri Litov¬
cih veli: sakas, je „sacrium“  iz litovskega: sakar,  smolnat
kamen. Uže v pradobi so Phoiničani tržili zjantarom in gaEgyp-
čanom prodajali; tako zapopadamo, zakaj po istem Pliniji tudi
se pri Egypčanih je jantar velel šakal. Iz sakas  je gotovo iz¬
virno venetska oblika sukin  nastala. Plinij šče poroča po Phile-
monu, da se je v Scythii jantar tudi velel: sualiternicum —
to je: svaliternik.  Jaz tega imena ne razlagam, kakor Gilfer-
ding, in ga ne stavim k imenu mythičnega kamena v ruskih na¬
rodnih povestih in pesmah —: latyr, alatyr,  nego izvajam iz
korenike: s v ar, lucere; odtod ime solnčnega božanstva : S v ar o g,
Svarožič,  litovski: s v e 1 u, flagro, amburo; slovanskima suffik-
soma: ter + nik primeri: viternik, nož za kalanje viter (Win-
denspleussen), tedaj svaliternik  označuje isto, kar nemški Bern-

*) Denesnja venetščina ima: brontolar,  borbottare brbotati, bronflarc,
fiottare, bollire, brausen, rauschen, dalje: brom  bol  a,  souaglio, primeri slov.
brumbica,  Maultrommel, brambor,  gryllus gryllotalpa.

**)  Že latinski pisatelji poročajo, da so stari Venetčani bčele po svojih
rekah na pašo na ladjah vozili, tedaj jo ob njih moralo dosti meda biti, in roka
je celo naravno dobila priimek: Medvak.

6

74

stein. Severnoslov. jantar  je iz litov. gentaras,  latvij. dzin-
t e r s,  in za razlago bode menda sansk. d ž a n t, urere, flagrare,
flammare, naj pripravnica korenika, in slov. ž on ta, Briihe, Žonta,
snet v pšenici bi utegnila iz iste korenike biti.

Laton, litargirio.

Med kovinami nas zanima v venetščini najbolje beseda:
laton,  Messing, rus. latu  n,  Messingblech, tudi franc, laiton,
Spanj, latoen,  angl. latten  iz romanščine. Nekteri so sicer
venet, laton izvajali iz gršk. ’e\atog,  getrieben, hammerbar, iz:
i).(3 Ham,  treiben; odtod: Hatgsvg,  Scbmiedeisen; vendar mene to
izpeljevanje ne prepričuje. Jaz bi kazal na oni thema, iz katerega
je gore omenjena ruska beseda latyr,  in bi šče ednačil sansk.
rdtnam,  gemma, za katero pa šče jezikoslovci neso našli prave
korenike. Menda tudi slov. lat vica,  olla, prvotno pomenja: Mes-
singtopf, kakor medenica, romenča,  in  rusko: laty,  prsni
oklep, utegne tudi izvirno izražati Messingpanzer. V glagolskih
pismih najdemo tudi: lčt,  obolus, tedaj nummus ex aurichalco, in
v listini iz leta 1337 (apud Ludewig Tom. VI. Reliq. M. S. S.
pag. 13) beremo: „cum magnificus princeps dominus Joannes

Boemiae Rex indulsit, ut in civitate a bonis civium et hominum
Sittaviensium de marca qualibet unum Latonem  —grossum exi-
gerimus etc. Ravno tako temen je početek venetske besede: li¬
targirio,  sorta di minerale, o sia piombo  asso e ridotto in ce-
nere, piše Boerio, grški: h&aQyvQog,  Metali aus Blei und Silber
gemischt. Drugi del besede, &QjvQog,  je grški, ali prvi: ho  se ne
najde v grščini; za svinec, plumbum, rabi Grk: polvftdog,  pa
skoz in skoz v pomenu: kamen. Beseda h-0-,  je tore izposojena,
pa odkod? V sansk. riti,  metallum, rus. litovka,  kosa, tedaj
orodje iz metala, srb. lit,  lit  ar,  Zinngurtel. Kraj Save na Kranj¬
skem in sicer na desnem bregu je ves: Litija,  tudi tam so ne¬
kdaj svinčnate rude bile, po takem je beseda: lit v pomenu: svi¬
nec mogla nekdaj Slovenom znana biti. Drugi metali imajo grško-
latinska poznamenovanja v denešnji venetščini.

To je slovanski jezikoslovski zaklad v denešnji venetščini,
ki sem ga le površno nabral. Starino- in jezikoslovcem ga predla-

f am v blagovoljno uvažavanje. Mislim, da ti članki bodo rodili
ogato literaturo v čast imena slovenskega.

Popravek. Str. 13 pri besedi:  Cogion,  Hodeusak izpusti: srbsk.
koka,  Schamtbeile, iu beri: Cogion ~ coglion,  Hodensack, primeri srbsk.
kulja,  Netzsack, kuljav,  trbušast, kul jen,  venter, litov. kuila,  GemSchte-
brucb, slov. kyla.