8554 Mk 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 Primorski dnevnik Poštnina plačana v gotovini r orw~k «. Abb. postale I gruppo Cena oOO lil* Leto XXXVI. Št. 16 (10.536) TRST, nedelja, 20. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Nevaren čas Blokovsko tekmovanje obeh vele-sil je povrnilo svet v čas hladne vojne. To je neprijetna, a žal realistična ugotovitev, ob kateri bi bilo skrajno nepremišljeno in neodgovor-n° zapirati si oči pred nevarnostjo novega svetovnega spopada, ki jo hladna vojna nosi v sebi. Dejstvo k namreč, da so arzenali obeh ve-lesil do roba polni uničevalnega o-r°žja od tradicionalnega do atomskega, ki lahko v nekaj trenutkih uniči svet in dobrine, ki jih je človeštvo ustvarilo v desetletjih miru. In oboroževalna tekma se še nadaljuje, kar je v samem bistvu blokovske politike, ki žene obe velesili k verižnemu ustvarjanju eravnote-*'j» na ravni vedno popolnejše oborožitve, istočasno pa tudi na ravni tekmovanja v osvajanju strateških Pozicij v svetu. Temu procesu smo priče že vrsto tet od dogajanja v Indokini in na faznih točkah afriške celine, od Karibskega morja do širšega območja Bližnjega vzhoda, kjer so danes Prisotna najbolj vroča žarišča blokovske konfrontacije. Petrolejska vojna in islamska revolucija v Ira-nu sta, po eni strani kot posledica večanja razpona med bogatimi in Verazvitimi, po drugi pa kot pošlega upiranja reakcionarnim notra-ujim družbenim sistemom, pa čeprav na skrajno iracionalen način, ftednarodni položaj še bolj zaostrili j*1 Privedli v fazo, ko je vsako lokalno žarišče lahko detonator za Svetovni požar. Vojaški vdor Sovjetske zveze v Afganistan predstavlja v tem razvoju mednarodnih odnosov zadnji 'n izredno nevaren člen, ki je v trenutku poslabšal možnosti, da bi se proces hladne vojne zaustavil in do bi se v mednarodne odnose povrnila težnja po popuščanju napetosti na osnovi razorožitve in že *amo s tem zmanjšala možnost občasnih zaostrovanj. Žal je tudi reagiranje ZDA in nekaterih članic vjenega bloka bilo na liniji blokovske miselnosti, kar predstavlja dodatno oviro pri reševanju kriznega Položaja. Gre namreč za to, da se je Sovjetska zveza pod pretvezo zapro-Sene pomoči in ogrožanja njenih interesov na tej nevralgični točki svete v neposredni bližini naftnih le-*** (Telefoto AP) RIM — Včerajšnji terorističn: atentat na policijsko kasarno .Mas saua* v Rimu, v katerem je bik ranjenih 18 agentov javne varno sti le za las ni povzročil pravegt pokola. Skoraj štirikilogramsk« bomba, ki so jo atentatorji posta vili ob zid poslopja, dokazuje, ds so hoteli zločinci pokol, saj je \ tistem trenutku spalo v kasarni nac 45 agentov rimskega komisariats Peklenski stroj je eksplodiral pri bližno ob dveh ponoči, nekateri očividci pa so izjavili, da so mak prej videli v bližini kasarne av tomobil s štirimi mladeniči. Zdrav stveno stanje ranjenih policistov ni zaskrbljujoče in le trije izmec teh se bodo morali zdraviti v bol nišnici približno deset dni. V poe nih popoldanskih urah je neznanec telefoniral na uredništvo rimske' ga dnevnika .Vita sera* ter izjavil, da so atentat izvedle rdeč« brigade, uro kasneje pa je nekdc telefoniral časopisu «R messagge-ro» ter prebral krajše sporočilo, v katerem prevzema odgovornost za teroristično dejanje doslej neznana .komunistična skupina za teritorialno proti oblast*. P n morTfcTdnevmk TRŽAŠKI DNEVNIK 20. januarja 1980 ČETRTI OBČNI ZBOR V NOVEM SEDEŽU V BAZOVICI TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR NOSILEC TRADICIJ IN IDEJE MIROLJUBNEGA SOŽITJA Pozdravi predsednika SKGZ Borisa Raceta in drugih gostov - Brzojavka predsedniku SFRJ Titu z željami za njegovo zdravje - Bogat obračun zborovega delovanja in izvolitev novega vodstva »Partizanski pevski zbor je živa priča težkega, predvsem pa herojskega obdobja zgodovine našega ljudstva, narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti proti nacifašizmu. Je živa priča boja slovenskega naroda za lastno državnost, skupnega boja Slovencev in Italijanov za bratsko sožitje na narodnostno mešanem ozemlju, je živa priča preteklega in današnjega boja za pravične družbene odnose, za novo družbo». S temi uvodnimi mislimi je predsednik Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze Boris Race opredelil živo in plemenito stvarnost, kakršno predstavlja za vse demokrate Tržaški partizanski pevski zbor ob včerajšnjem IV. rednem občnem zboru tega zaslužnega vokalno-in-strumentalnega ansambla. Govornik se je dotaknil tudi mednarodnega političnega dogajanja, ki spravlja v nevarnost mir na svetu, s pripombo, da so partizani po osvoboditvi odložili orožje s trdnim namenom, da ga ne bo treba več uporabljati. Nato je izrazil zaskrbljenost za Titovo zdravje ter izrazil trdno prepričanje, da bo Jugoslavija ostala tudi v prihodnje taka kakršno podobo ji je dal veliki revolucionar: neuvrščena. To bo tudi jamstvo zamejskim Slovencem, da bomo imeli vedno in učinkovito ob strani matični narod in celotno njegovo državo. Nazadnje je Race poudaril potrebo, da Slovenci izvajamo neprestan politični pritisk na vlado, da bi bil naš zaščitni zakon sprejet do konca tega leta. Cossiga se je obvezal, da bo vlada vložila svoje zaključke glede globalne zaščite v parlamentu do 30. junija. Polaganje dveletnega uspešnega obračuna TPPZ se je končno vendar odvijalo v novih prostorih, ki bodo odslej tudi pravi sedež zbora, sicer tam. kjer se je do sedaj reklo »pri Maksu*. Prostorna dvorana je bila za to priložnost pretesna. Dogodek je poleg rednih in podpornih pa še častnih članov zbora privabil razumljivo tudi simpatizerje. Tem velja prišteti lepo število uglednih gostov, med katerimi smo videli konzula SFRJ v Trstu Vlada Plečaša, predstavnika Zveze borcev iz Sežane Jožeta Grmeka in Draga Petelina, zastopnika Zveze borcev iz Izole Ivana Škerjanca, predsednika Partizanskega-, pevskega zbora Ljubljana, ki je pobraten s TPPZ, dr. Franceta Kolarja, Gio-vannija Postogrio v imenu združenj političnih preganjancev (ANPPIA) in deportiranih v koncetracijska taborišča (ANED), Ignacija Oto v zastopstvu Slovenske prosvetne zveze, v kateri je včlanjen tudi TPPZ, dalje predstavnika Združenja vojnih invalidov Rudija Jančarja in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja v Trstu Nevo Lukeš, delegate VZPI - ANPI iz Križa in Tržiča (predsednik deželnega odbora partizanske organizacije Federico Vincenti je poslal pozdravno brzojavko s čestitkami), odposlanstvo ZKMI -FGCI, Vojka Mijota v predstavništvu Založništva tržaškega tiska, ki je založilo izdajo nove gramofonske plošče «Zemlja in narodi* ter zastopnika ŠD Zarja iz Bazovice. Navzoča sta bila tudi še častni član TPPZ Miro Škapin, ki je s starešino zbora Mirom Preslom prevzel častno mesto v predsedstvu občnega zbo ra, in pokrajinski tajnik VZPI - AN Pl Dušan Košuta (predsednika Ar-tura Calabrio je bolezen priklenila na posteljo), ki je bil z Alojzem Markovičem in Rudijem Žerjalom ter seveda Oskarjem Kjudrom izvoljen v delovno predsedstvo, kateremu je načeloval Mirko Kapelj. Občni zbor je stekel s predsedniškim poročilom. Kjuder je na začetku povabil navzoče k enominutnemu molku v počastitev spomina pokojnih članov zbora in padlih za svobodo, nakar je orisal težke razmere (rovarjenje fašistov, ki se danes znova oglašajo proti nam), v katerih je nastal TPPZ. Z odobravanjem je ocenil sklenitev osimskega sporazuma in zahteval strogo izvajanje vseh njegovih določil. Ta sporazum jamči Slovencem tiste manjšinske pravice, ki jim še vedno niso bile priznane in našim padlim — je naglasil predsednik — se bomo najdostojneje oddolžili prav s tem, da bomo še naprej kar najbolj odločno zahtevali našo pravico. Zatem je Kjuder omenil velike zasluge Partizanskega zbora primorskih Slovencev »Srečko Kosovel*, ki je pred kratkim slavil 35. jubilej ter navedel premnoge podobnosti med tem in pa našim tržaškim ansamblom — obema je na primer skupno prenašanje tradicij NOB in odporniškega gibanja na mlada po-kolenja. Govornik se je izrecno zavzel, za pomnožitev ansambla z nujno potrebnimi mladimi silami, naglasil potrebo po ustreznejšem organizacija skem delu in še nadaljnjem kakovostnem izboljševanju kolektiva ter še zlasti poudaril nujo po trdnejši finančni podlagi. Napovedal je, da bo TPPZ spomladi koncertiral na Koroškem, pozneje tudi v notranjosti Italije in v matični domovini ter seveda pri nas, a maja pojde v Francijo na povabilo krajevnih borčevskih organizacij. Tajnik Davorin Križmančič je izrecno naglasil decembrski dvestoti koncert zbora v Boljuncu, sicer pa nadrobno navedel prav vse nastope minulih dveh let po tretjem občnem zboru. Teh je bilo 46, poprečno dva mesečno. Zlasti omembe vredni so koncerti na Industrijskem tehničnem zavodu »A. Volta* v Trstu, na univerzi, v Rižarni, na Koroškem in v Portorožu ob snidenju bivših borcev iz vse Evrope DANES V KINU RITZ Natta na deželni manifestaciji RPI Na pobudo deželnega komiteja EPI bo danes zjutraj ob 10.30 v kinu Ritz javna manifestacija deželnega značaja. Član vsedržavnega tajništva partije posl. Alessandro Natta in deželni tajnik Giorgio Ros-setti bosta orisala predloge in pobude KPI za mir na svetu, proti terorizmu in za vlado nacionalne enotnosti. Nič slovenskih napisov na železniški postaji Minister za prevoze posl. Preti je pred kratkim odgovoril na vprašanje, ki sta mu ga zastavila komunistična senatorja Jelka Gerbec in Bacicchi, v katerem sta spraševala, kaj namerava storiti ministrstvo za prevoze, da bi omililo težave tujim državljanom, predvsem Jugoslovanom, ki potujejo skozi tržaško železniško postajo. Minister je odgovoril, da ne vidi nobene potrebe, da bi namestili na postajah, na tržaški ali na drugih po Italiji, napise o raznih službah v tujih jezikih (na tržaški železniški postaji konkretno v slovenščini in hrvaščini). Prav tako je zanikal možnost, da bi morali imeti na tržaški železniški postaji tudi osebje z znanjem slovenščine ali hrvaščine. Natečaji za mesta uradnikov na postajah namreč ne predvidevajo znanja teh jezikov: tudi zato ne, ker bi potem ovrgli tendenco podjetja italijanskih železnic o zamenjavanju in mobilnosti osebja. ŠTEVILNE SINDIKALNE SKUPŠČINE V TRŽAŠKIH PODJETJIH Delavci se pripravljajo na deželni kongres CGIL V petek je bil kongres sindikata zaposlenih v prevozniškem sektorju, ta teden bo na sporedu kongres industrijske cone V tržaških podjetjih potekajo v teli dneh številne sindikalne skupščine delavcev vseh strok in kategorij, ki so vpisani v sindikat CG IL. Skupščine služijo kot priprava na 4. deželni kongres CGIL, ki bo 24. in 26. februarja. Doslej so o-pravili približno že kakih 50 sestankov po podjetjih, v petek pa je bil tudi na sporedu 2. pokrajinski kongres sindikata prevozov FIST, katerega glavni namen je bila ustanovitev novega enotnega sindikata zaposlenih v prevozniškem sektorju. Ta novi sindikat naj bi združil vse delavce tega sektorja in sicer železničarje, pristaniščnike, voznike avtobusov, pomorščake, težake, pomožno osebje teh sektorjev in osebje zaposleno v zračnem prometu. Kongres se je odvijal v prostorih Doma pristaniških delavcev, udeležilo pa se ga je 239 delegatov, ki so predstavljali 4250 zaposlenih vpisanih v sindikat. Na skupščinah po podjetjih so delavci vpisani v CGIL obravnavali vrsto problemov, s katerimi se srečujemo v tem družbeno in politično zelo zapletenem trenutku. Razpravljali so o miru, o popuščanju napetosti v svetu, o potrebi po še bolj trdnem boju zoper terorizem, o povečanju mobilizacije proti Cos-sigovi vladi, ki sploh še ni začela z gospodarsko politiko. Podobno kot rimska vlada, je bila tudi deželna vlada Furlanije -Julijske krajine tarča ostrih kritik tržaških delavcev. Deželnemu od- Pomembno je tudi ,da je druga mreža italijanske televizije predvajala posnetek koncerta TPPZ na II. mednarodnem partizanskem taboru v Bazovici, tako da je partizanska pesem zadonela po vsej Italiji. Omeniti je treba še štiridnevno gostovanje v Jugoslaviji in o-gled nekaterih prizorišč najokrut-nejše okupatorjeve ofenzive proti Titovim partizanom. Sledila so mladinsko poročilo (Jagoda Kjuder), blagajniško poročilo (Fabjo Viola), poročilo umetniške komisije (Stane Raztresen) in poročilo nadzornega odbora (Albin O-rel). Lojze Počkaj je prečital predlog statuta, ki je bil nato soglasno odobren. Medtem ko so gostje izrekali pozdrave in želje za še večje uspehe partizanskemu zboru, je delegacija mladih članov TPPZ položila venec k bazovskemu spomeniku padlimi Zatem so bile volitve. V novem izvršnem odboru so: Mariza Batič, Miran Batič;—Vilko Batič, Pavel Cerkvenič, Ivan čač. Oskar čok, Eligio Giorgi, Ivan Grgič, Jagoda Kjuder, Davorin Križmančič, Lucijan Malalan, Silvan Maver, Alojz Počkaj, Paolo Privitera, Miro Preši, Fabio Viola, Stanko Vodopivec, Josip Žagar, Sergio Zampieri in Rudi Žerjal. Disciplinska komisija: Oskar Čok, Ivan Grgič, Silvan Maver, Milan Slapnik in Sergio Zampieri. U-metniška komisija: Aleksi j Curk, Dorjana Fidel. Drago Gašperlin, Aldo Pressel in Stane Raztresen. Nadzorni odbor: Miro Čok, Maks Kalc in Marjan Kralj. Za predsednika TPPZ je bil potrjen Oskar Kjuder. Le-ta je prečital voščilno brzojavko jugoslovan skemu predsedniku Titu. ki jo priobčujemo na "ugem mestu, nato pa predstavil najnovejšo stvaritev TPPZ, se pravi toliko pričakovani album z gramofonskima ploščama, na katerih je bil posnet triptih »Zemlja in narodi*, posvečen vsem narodom sveta, ki si utirajo pot v svobodo. Plošči bosta nedvomno naleteli na izjemno naklonjenost. Občni zbor se je sklenil z bogato zakusko, ki je dala vsem priložnost za poglobitev mnenj o 'oseda-njem delu zbora in o tem, kako se to še naprej razvijalo. Ne dvomimo, da bo bodoča dejavnost ansambla le še potrjevala prizadevanja nas vseh za mir, sožitje in samostojnost v duhu gesla «Tu na naši zemlji naj se tujec ne šopiril* (dg) • V glavni dvorani trgovinske zbornice bo jutri z začetkom ob 17.30 j boru očitajo, da se ni resno spopri-redni letni občni zbor Kolegija grad- j jel z gospodarskimi problemi, ki benikov iz tržaške pokrajine. I tarejo deželo, kot o tem priča še ! 40.000 barakarjev v Furlaniji. De- fiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiim»«iiiiimiiiiiiuHiiimiiiii»«iiii»n*iiiiuii»iiuiiiiiiiiii!iiiiii«iniiiiuiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinn»iii»i*i»***n*A OJiUMlU .voJpoh: sn vipJu!/ aOljU ;a, ..j lij omL* >o oži RIHARDA KOPUNA Posebna zahvala društvom, organizacijam iri vsem, ki so ga počastili s cvetjem in prispevki, pevskemu zboru Vasilij Mirk, govorniku, g. župniku, njegovim mladostnim tovarišem in vaščanom, ki so ga spremili na zadnji poti. Marta in Zorka z družinama Kontovel, 20. januarja 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sina, brata in svaka VIKTORJA ŽAGARJA (TEDIJA) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin, darovalcem cvetja, posebno pa prijateljem, ki so nesli njegovo krsto ter g. župniku don Francu Vončini. Mama, sestra Laura z možem Učom Barkovlje, 20. januarja 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata in strica VLADIMIRA KRALJA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje ter na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trebče, 20. januarja 1980 22. 1. 1978 - 22. 1. 1980 Ob drugi obletnici smrti naše drage SILVE RAPOTEC por. ČERNELČ se je z neizmerno ljubeznijo spominjajo hčerka Stanka, mama Kristina, brat Josip, sestri Loredana in Nerina in drugi sorodniki. Koper, Prebeneg, Trst, 20. januarja 1980 15. 1. 1979 15. 1. 1980 Ob prvi obletnici smrti našega dragega očeta in nonota RUDOLFA GUŠTINA se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Repen, 20. januarja 1980 Slovo od Riharda Kopuna bil v medvojnem obdobju zaposlen pri tiskarni Edinost vse dokler ni so tiskarno zaprli. Po vojni je nadaljeval svoj poklic najprej pri Graphisu v Ul. sv. Frančiška, nato pa vse do upokojitve pri rotaciji Primorskega dnevnika. Vedno je bil zaveden Slovenec, naprednih delavskih misli ter postal že v mladih letih član komunistične partije. Po padcu fašizma leta 1943 je kot prostovoljec stopil v partizanske vrste; v partizanih je bil tudi v znani nemški okto brski ofenzivi na Krasu ranjen v nogo, posledice rane pa je nato vedno občutil. Njegova aktivnost se je po poroki z domačinko Angelo Starc nadaljevala na vseh področjih tudi na Kontovelu. V prvih povojnih letih je bil predsednik Prosvetnega društva Prosek - Kontovel, bil je aktiven član Amaterskega odra in orkestra, s katerima so ponovno uprizorili spevoigro «Kovačev štu dent» in razne narodne venčke, vse od začetka leta 1945 pa dokler ga niso zapustile moči je bil član pevskega zbora Vasilij Mirk ter član Gospodarskega društva Prosek. Vedno je bil najraje v družbi mladih, katerim je posredoval svoje bogate izkušnje ter jim vnašal pogum in zavednost. «Slovenski jezik in socialni boj našega človeka sta bila vedno v ospredju njegovega zanimanja», je še dejal Livio Albi ob koncu težkega slovesa. Po vsem, kar je Ri bard Kopun prispeval za našo skupnost, bo težko zapolniti vrzel, ki jo je odprl njegov odhod. Dragi Rihard, naj ti bo rahla kontovelska gruda. Svojcem naj gre naše iskreno sožalje, (šč) Pismo uredništvu Pri Banih še vedno brez avtobusnih vozovnic Spoštovano uredništvo, pri Banih še danes niso na prodaj avtobusne vozovnice. Na tablici avtobusnega postajališča piše, da jih je mogoče kupiti v trgovini Vidali, Bani št. 72. Toda osebje v trgovini ti odgovori, da vozovnic ne prodaja: «če jih potrebujete, pojdite ponje na Opčine, saj ni daleč, le kaka dva kilometra pešačenja . . .*! V omenjeno trgovino se redno steka mnogo domačinov, pa tudi vojakov, ki se vozijo v Trst z avtobusom št. 39, iz nje pa odhajajo praznih rok. Vprašujem se, če niti v drugih vaseh ne prodajajo vozovnic ali pa velja to samo za Bane? Lepo Vas pozdravlja zvesti čita-telj Vašega dnevnika T.T. / Tržaški sindikalni delavci v Kopra Kot gost obalnokraškega sveta Zveze sindikatov se je v Kopru mudila delegacija enotne sindikalne federacije tržaške pokrajine. Z domačimi sindikalnimi delavci se je pogovarjala o možnosti sodelovanja med tržaškim in koprskim pristaniščem ter med kovinsko industrijo obeh regij. Po razgovorih so si gostje ogledali luko in tovarno Tomos. Ob tej priložnosti so se s sindikalnimi predstavniki obeh kolektivov pogovarjali tudi o nadaljnjih oblikah sodelovanja na poslovnem področju, pa tudi raznih kulturnih, športnih in drugih srečanj. Living Theatre jutri v Avditoriju iiiiinmiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiimiiiiiiiiimiu KLJUB ŠTEVILNIM ZAGOTOVILOM TRŽAŠKE OBČINE Vprašanje openskega pokopališča še vedno čaka na ustrezno rešitev Čeprav so na razpolago jusarska zemljišča, se je občina odločila za razlaščanje zasebne lastnine Zadeva okrog pokopališča na Opčinah se vleče že od leta 1950, torej 30 let, in do sedaj še ni videti začetnih del, čeprav je tržaška občina s svojim pismom od 30.12.1976 obljubila, da se bodo dela začela v najkrajšem času na novi lokaciji v Sekarah. Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane je večkrat, in to že od leta 1974, predlagalo občini različne lokacije za pokopališče. Od predlaganih občina ni osvojila nobene. Brez prejšnjega posvetovanja z združenjem in s krajevno konzulto za Vzhodni Kras je zase gla žejni'igča na prostoru, imeno-V^BKOviiijjlfcare, med Opčinami in za otroško kolonijo pri Banih, ki meri 115.000 kvadratnih metrov po večini last zasebnikov. Na pritožbe openskih združenj je občina na prostoru 115.000 kvadratnih metrov julija 1975 odmerila 8.000 kvadratnih metrov za poko pališče na Opčinah. V zvezi z no vo varianto regulacijskega načrta cd iuntia 1976 so združene organi zacije na Opčinah predlagale ob čini, da se pokopališče zgradi na jusarskem zemljišču, ki je tudi za popadeno v okviru 115.000 kvadrat nih metrov, in da se ostalih 107.000 kvadratnih metrov od zasedbe o svobodi in vrne lastnikom. Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane je leta 1976 pri takratnem odborniku Abateju zah tevalo. da se za pokopališče izkoristi 'urarsko zemliišče. Odbornik je odgovoril, da ie nemogoče, da so stroški za izravnavo zemljišča previsoki, da manj stane zasebna last. Seveda, če se zemljišča razlastijo. Tržaška občina je 23.12.1978 seznanila 63 lastnikov zemljišč na Opčinah, da so njihova zemljišča razlaščena. Obvestila se nanašajo na celovito zemljišče 115.OOu kvadratnih metrov in sedaj nastane vprašanje čemu bo služilo preostalo zemljišče od 107.000 kvadrat nih metrov, če je občina za potrebe pokopališča na Opčinah od merila 8.000 kvadratnih metrov? A. V. gledališki dogodek, predvsem če pomislimo na vlogo, ki jo je Living Theatre odigral v zadnjih letih pri revolucioniranju sodobnega gledališča. Angleški gledališčniki so bili s Petrom Buckom na čelu vedno v prvi vrsti pri iskanju novih izraznih možnosti na odru m njihovo sporočilo je občinstvo po celem svetu znalo vedno ceniti. Julian Beck in Judith Malina bosta jutri zvečer ob 20.30 prav go tovo privabila v Avditorij ■ številne ljubitelje gledališča in predvsem tiste, ki sledijo obnovi teatra. Predstava je izven abonmaja, za abonente Teatra slabile pa je predviden popust pri nabavi vstopnic. Normi in Morenu Businelliju se je rodila mala BREDA Iskrene čestitke staršema, no-vorojenki pa veliko sreče in zdravja želi PD Rdeča zvezda Salež. Kontovel se je v ponedeljek s Khim sprevodom poslovil od pri --ubljenega Riharda Kopuna, člo-veka, ki je sicer zrasel in preživel svojo mladost pri sv. Jakobu, a se J® po prihodu v to našo nekdanjo ribiško vas popolnoma povezal z hieno kulturno in družbeno stvarnostjo ter močno prispeval za njen vsesplošen razvoj. Velika množica Kontovelcev, Prosečanov. znancev >n prijateljev, pa tudi mladih, ki s® je udeležila pogrebne svečano *“> se je hotela s svojo prisotnostjo še zadnjič posloviti od nje-ga ter mu tako izraziti svojo zah valo za vse, kar je storil za našo narodnostno skupnost v svojem Plodnem življenju. Na čelu žalnega sprevoda so domačini nosili n>ed drugimi vence Prosvetnega društva Prosek - Kontovel, doma-n® sekcije KPI. pevskega zbora Vasilij Mirk in Gospodarskega dru stva Prosek, to je organizacij pri katerih je Rihard Kopun dolga le-13 uspešno deloval. , Na kontovelskem pokopališču se j® v imenu vaških organizacij pred naprtim grobom poslovil od umr-e"a tovariša domačin Livio Albi. »Rihard Kopun spada v tisto našo generacijo, ki je na lastni koži okusila zatiranje našega slovenskega človeka*, je dejal uvodoma go vornik ter nato orisal življenjsko Pol pokojnika od takrat, ko je še kri mladenič aktivno deloval v ok viru mladinskega društva '(Zarja" Pa vse do niegovih zadniih let po Upokojitvi. Tak skop kronološki Pugled njegovega življenja v še 'ječ.ii meri poudarja Rihardr.vo aktivnost. delavnost in zagnanost r.a Področjih, katerim ie italijanski farizem napovedal smrt Ro nastopu fašizma je Kopun s kvoomi vrstniki od Sv Jakoba na da -eval prosvetno delovanje v ile gah. eden od mejnikov njegovega takratnega udejstvovanja pa ie gotovo uorizoritev spevoigre «Kova-cev študent* v znani gostilni »Lovec ». Ro poklicu je bil tiskar in je .....l'llllmill|l,||||l,l||||lMII,IIIIIHIIIIIIMt1llllllll Zbor V. Vodnik potegnil | črto pod lansko sezono Člani moškega zbora »VglenkiPfVod--, d'k iz Doline so imeli pretekli četrtek oočni zbor. Kakor vsako leto. so se ludi letos pomenili o nalogah in ob-v6znostih, ki jih čakajo v komaj Pričetem letu; obenem pa so kritično Pregledali delo minule sezone in Priegnih nekaj bistvenih ugotovitev. J~.°t_ vsako kulturno prosvetno delo, K| je zgolj ljubiteljsko in prostovoljni;. je tudi pevsko udejstvovanje Podvrženo močnemu nihanju, bodisi zadeva same kakovosti petja, /riusi kar zadeva tehnično - praktično. Plati — disciplino, zahajanje na ^aJo, udeležbo na nastopih, nastopali6 doma in v tujini, oblikovanje Programa, denar in podobno. Dolinki Pevci so minulo sezono imeli 84 poleg tega pa še 22 nastopov, sterih dobra tretjina so bili celove-“®rni koncerti. Vrhunec lanske se-”°de je zbor dosegel s krajšo tur-e]° po Vojvodini, ko je vrnil obisk komornemu zboru Pro Musiča iz “Ubotice. ^ bi izboljšal svoje petje, je ~°r nekajkrat vadil pod vodstvom Priesonce solopetja Majde Herco-gove jz Ljubljane, za boljšo izgovarjaT.0 slovenskih tekstov pa je vselej ^‘Jazno prihitela na pomoč gledali-a igralka Mira Sardočeva. , zabeležiti moramo tudi, da je zbor ri že desetič zaporedoma sodelo-Wna reviji Primorska poje in dobil di Ustrezno priznanje SPZ. Enako ^znanje je dobil tudi dirigent Igna-1 Ota. Kraj leta pa so pevci še dddiali na Radiu Trst A. U . a letošnjem občnem zboru je Ipk!- zamenjave na vrhu. Dolgo-,j"d* Predsednik Vojko Kocjančič je si ®?ustil svoje mesto mlajšemu na-«diku Mauru Žerjalu, ki se je ob-bi L’ b° zastavil vse moči, da gj zb°r ohranil ugled in sloves, ki 1Q ga je s trdim in vztrajnim de-ustvaril doma in v svetu, (ris) “"""'Hlinim, ......................................um................................................................................................. Danes, NEDELJA, 20. januarja Sono FABIJAN TRŽAŠKA KNJIGARNA .po-roča svoPm prijateljem in cenjenim odjemalcem, da je zaprta zaradi preureditvenih del. Istočasno sporoča, da deluje okrnjeno v svojih skladiščnih prostorih na dvorišču z dohodom skozi glavna vrata stavbe v Ulici sv. Frančiška 20. Deloval bo center kluba «Svet knjige*. Prodajali bomo samo nejnovejše knjige, revije in časopise. Prepričani smo, da bodo naši obiskovalci sprejeli to zasilno rešitev z razumevanjem. Uprava Tržaške knjigarne OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Trst Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike (učitelje, profesorje ih veroučitelje) ki so poučevali v letih od 16. 9. 1947 do 25.10. 1954 v Trstu in tržaški okolici, da se jim štejejo ta leta službovanja dodatno za pokojnino. Celotna doba od 16. 9. 1947 do 25. 10. 1954 se šteje 2 leti, 8 mesecev, 13 dni. Od 16. 9. 1947 do 16.9. 1949 se dodatno šteje 1 leto. 7a ostalo dobo se šteje Vi šolskega leta. Interesirani naj naslovijo prošnjo na šolsko skrbništvo in naj navedejo dobo službovanja ter prosijo, da se jim štejejo navedena službena leta dodatno za pokojnino v smislu 24. člena, odstavka c, odloka predsednika republike iz dne 29. 12. 1973 št. 1092. Pravico do dodatnih službenih let imajo šolniki, ki so se upokojili od 1. 6. 74 naprej. Ta dekret pa ne velja za neučno osebje. Podrobnejša pojasnila nudi tajništvo SSŠ - Via Filzi, 8.. Vsak torek in petek od 16. do 18. ure! Mrzlične priprave na XIV. kraški pust Okoliške kraške vaj« je zajela huda epidemija, ki ji Učenjaki pripisujejo ime pustna mrzlica. Bolezen je neozdravljivega periodičnega vsakoletnega izvora. Tudi letos se vrli Kraševci v najglobljem konspirativnem vzdušju pripravljajo na Kraški pust. Osrednja točka bo v soboto popoldne, 16. februarja, s sprevodom alegoričnih voz in pustnih mask po openskih ulicah. Osrednji odbor na Opčinah, ki si je pred leti prevzel odgovorno nalogo pripraviti vsakoletno pustno manifestacijo kraških vasi vabi vasi, (od Devina, Nabrežine, Praprota, Križa, Proseka, Opčin itd.) da pohitijo s pripravami. Tudi letos bodo nagrajeni najboljši vozovi, skupine mask in posamezne šeme. Priložnost je zgodovinskega pomena, zato organizatorji vabijo vse kraške vasi, da se udeležijo pustnega sprevoda po openskih ulicah. Zadnja vest, ki se je razširila po Krasu je, da bo letošnji kralj Pust XIV. izredno lep in inteligenten smrtnik, pravi Kraševec. Prav tako njegova prevzvišena soproga. Kdo bosta in kaj nam bosta povedala, v dobi hudih kriz, bomo izvedeli v soboto, 16. februarja, na Trgu Brdina, dvoru Kraškega pusta. MLADINSKI DOM — BOLJUNEC vabi na KONCERT BOŽIČNIH PESMI ki bo danes, 20. t.m., ob 16. uri v občinskem gledališču «F. PREŠEREN* v Boljuncu Koncert izvaja zbor «Zveze cerkvenih pevskih zborov* iz Trsta s solisti Ljubico Berce, Marto Valetič in Brunom Kraljem. Zbor vodi ZORKO HAREJ. SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Koncerti Gledališča Danes ob 11. uri koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča. Na sporedu Tartini, Haydn, Strauss, Rossini in Repini. Kino Jutri bo v dvorani tržaškega Avditorija gostoval znameniti Living Theatre s Sofoklejevo PONEDELJEK, 21. januarja NEŽA Jae?® včeraj: najvišja temperatu-Uri t! stoP>nje, najnižja 2,6, ob 18. UstX:5 stopinje, zračni tlak 1012 mb hik Jen. veter 18 km na uro vzhod-stotn' sever°vzhodnik, vlaga 52-od ne*50 pooblačeno, morje raz-n°> temperatura morja 7,6 stop DOjstva. smrti in poroke Mar°DlLl S0 SE: Elia Merzliak’ CppM? Soccuccia, Lorenzo Parenzan, fw!a ^ar'>nnelli di Letino, Giorgio Ws' Chiara Apollonio. Včeraj-danes tel 226 165, Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197, Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. pEUjq;ekia C E R V O Priporočena trgovina za vaše nakupe p. KRZNA - JOPE leSantni modeli NAšitv. na-ibol-iSe kakovosti al * KI vseh vrst Bogata Izbira' viaie XX sellemhre I* Tel 796301 UMRLI SO: 63-letni Giovanri Vi-gini, 72-letni Matteo Carrino, 20-letni Vanni Somenzi, 74-letni Andrea Tomasino, 64-letni Carlo Maizen 76 letni Luigi Ghersi, 83-letna Romana Rade vd. Darpich, 76-letna Alberta Hrovatin, 85-letni Giuseppe Pilato, 80-letna Giovanna Linda vd. Simoni, 81-letna Lucia Giraldi vd. Mor-purgo, 73-letni Luigi Bieka'-, 93-let-na Maria Curk vd. Antoni, 59-letna Aliče Godina, 71-letni Giovanni Fait, 59-letni Odino Mattiassi, 60-letni Bruno Zolia. OKLICI: trg. pomočnik Silvano Andrijcic in bolničarka Mariagrazia I-anzellotti, stražnik Vincenzo Greco in gospodinja Anna Ponzo, zdravnik Costantino Salerno in študentka Marina Pegan, težak Rosario Lima in trg. pomočnica Annamaria Monte-duro, industrijski izvedenec Roberto Drioli in trg. pomočnica Maria-stella Debemardi, uradnik Michael Albert in univerzitetna študentka Maria Codalli, šofer Sergio Sossi in de'avka Adriana Pecorari, fizik Giu-liano B'asetti in zdravnica' Costan-za Fabiani, uradnik Si ji o Borean in uradnica Adriana Trevisan, bol- ničar Vojko Bucavelli in psihologinja Anne Jossart, trgovec Stefano Orlandi ni in študentka Cristina Pri-oglio, predstavnik Roberto Catta-neo in bolničarka Armida Zugan, radiotehnik Claudio Dalvise in študentka Dolores Venturini, delavec Maurizio Silo in gospodinja Marina Bonifacio, mehanik Roberto Cocea-ni in delavka Manuela Mauro, električar Sergio Ramani in uradnica Loredana Maggiolino, uradnik Er milio D’Ambroži in uradnica Cristina Zoffo, železniški nadzornik Da-rio Ruzzier in uradnica Sonia Sec-chi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. LEKARNI- V OKOLICI Boljuncc: tel, 228 124; Bazovica: ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure naslednjega dne. To velja zl zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627. LOTERIJA BARI 48 81 89 36 8 CAGLIARI 38 88 66 9 68 FIRENCE 46 18 86 89 41 GENOVA 29 14 35 16 77 MILAN 21 18 53 43 70 NEAPELJ 46 58 18 33 26 PALERMO 3 32 71 86 26 RIM 45 11 41 90 33 TURIN 9 40 63 48 80 BENETKE 20 24 66 29 27 ENALOTTO XXX 1 1 X 1 X 1 1 X 1 12 -11 -10 - KVOTE 12.871.000 lir 300.400 lir 32.000 lir Danes praznuje rojstni dan RENATO MILKOVIČ. Vse najboljše mu želita žena Tanja in hčerka Erika. Danes praznuje 90. rojstni dan VINCENC KRIŽMANČIČ. Zdravja in zadovoljstva mu želi svakinja Paola 7 družino. Danes slavi 90. let VINCENC KRIŽMANČIČ iz Bazovice. Še mnogo zdravja in zadovoljstva mu želita Jolanda in Danilo Milič. Danes praznuje svoj rojstni dan SONJA CANZIANI. Še obilo sreče in zdravja ji želijo: hčerka Edith, mala vnukinja Ginevra In svakinja Slavka. Včeraj je praznovala 15. rojstni dan TATJANA GRGIČ Vse najboljše ji želijo teta Milena, stric Oskar ter Rafael in Marija. Včeraj je praznovala 15. rojstni dan TATJANA GRGIČ. Vse najboljše ji želijo nona, nono, mama, brat Igor in sestra Sonja. Razna obvestila Zavarovalnica goveje živine v Bazovici obvešča svoje člane, da bo imela danes, 20. t.m., ob 17. uri redni občni zbor v Bazoviškem domu. ŠD Vesna prireja v soboto, 9. fe-fruarja 1980, v kriškem Ljudskem domu pustni ples za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete vsak dan, razen ponedeljka, na društvenem sedežu od 18. do 19, ure. n SLOVENSKO A/ M PLANINSKO / spot\ ORUŠTV0 TRST SPDT prireja v ponedeljek, 28. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) v prvem sklicanju ter v drugem ob 20. uri 26. REDNI OBČNI ZBOR Tu bodo lahko člani poravnali letno članarino. Vabljeni! SPD Igo Gruden ŠD Sokol Nabrežina vabita člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v društveni dvorani v nedeljo, 27. januarja, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju. ROSSETTI Danes, 20. t.m., ob 16. uri (konec ob 18.) bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo delo Kleista: «11 principe di Honburg*. V abonmaju odrezek št. 5. Abonenti, ki so že uporabili odrezek št. 5 se lahko po-služijo 50 odst. popusta. Za to predstavo velja tudi odrezek št. 1 abonentov, ki so se prijavili po 11. novembru. Zadnja ponovitev. « « * Od torka, 22. t.m., dalje izveri a-bonmaja Turi Ferro v delu Nina Martoglia «L’aria del Continente*. Za abonente 30 in 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Od jutri dalje gostuje Living Tneater z delom «Antigona». Rezervacije pri ..rednj. blagajni. ^ w * * Pregled 1980: Sedem predstav v abonmaju «Mlada» sezona za vse tiste, ki ljubijo gledališče. VERDI Vodstvo gledališča Verdi je bilo iz tehničnih razlogov prisiljeno spremeniti koledar predstav Wagnerje-ve opere Tristan in Izolda. Po novem bodo predstave v torek, 22. t.m., ob 19.30, v četrtek, 24. t.m., ob 19.30, v nedeljo, 27. t.m., ob 15.30, in končno v sredo, 30. januarja, ob 19.30. • « # Občinsko gledališče Verdi išče pevce za svoj zbor. Interesenti naj se javijo v uradu za osebje (Nabrežje 3. novembra 1) Razstave V kavarni Tommaseo je odprta razstava osmih tržaških slikarjev: Brunettija, Giuffride, Manuellija, Metalinoja, Parne, Punna, Sedma-cha in Vranicha. PD LIPA - BAZOVICA UPRAVNI ODBOR BAZOVIŠKEGA DOMA sklicujeta OBČNI ZBOR v sredo, 23. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v /Bazoviškem domu. Vabljeni! i Vi Ovt EDVVARD ALBEE Kdo se boji Virginije Woolf? (igra v treh dejanjih) Režija: DUŠAN MLAKAR V torek, 22. t.m., ob 16. uri ABONMA RED I v sredo, 23. t.m., ob 20. uri ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 24. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H v petek, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski v soboto, 26. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri v nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na VEČER IVANA TRINKA buditelja beneških Slovencev Proslava bo v sredo, 23. januarja, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Sodelujejo predavatelji dr. Marino Qualizza, don Pasquale Guion in don Natale Zuanella, recitatorja Jože in Luisa ter Cher. PD SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona na KULTURNO PRIREDITEV V PROSVETNI DVORANI SPORED: otroški in mešani pevski zbor Slovenec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro »Škrk št. 27». Ponovitev bo v nedeljo, 27. t.m., ob 17. uri Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................. 38.000 lir Polletna............................. 25.000 » Mesečna............................... 5.000 * Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banke: tek: račun štev. 1192 uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiuimiiiiiiiiitiiiiiiiiniitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiia DAJEM v najem opremljeno sobo v predmestju zaposlenemu dekletu ali ženski. Ponudbe poslati na u-pravo Priomrskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, ped šifro «Soba». PRODAM nov loščilec. Telefonirati na tel. št. 225973 ali 62198. KUPIM hišo ali hišico kjerkoli v okolici Trsta. Telefonirati na št. 757339. IŠČEMO mladeniča prostega vojaščine, pripravljenega potovati. Popolno znanje srbo-hrvaščine. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 — pod šifro «Mladenič». NAJLEPŠA, zdrava, ekonomična kuhinjska posoda za dušenje (kuhanje) vsake zelenjave brez vode in pečenja brez zabele iz nerjavečega jekla 18/10. Garancija neomejena. Ponuja Mario Devetak, Ul. Zanetti 22, Sovodnje, telefon (0481) 882-112. PRODAM fiat 124 šport, letnik 1972 tudi na plinski pogon in s štirimi gumami z žeblji. Telefonirati v večernih urah na številko 272701. GOSTILNA v Trečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim gostom, da bo otvoritev danes, 20 januarja. PRODAM FIAT 127 s trojnimi vrati — letnik 1979. Telefonirati na številko 229224. FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem umiku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste. UGODNO prodam dva pletena stola in mizico za verando. Slavko Gruden, R. Piazzuta 6, Gorica. ERNEST SMOTLAK - Mačkolje 58 toči belo in črno domače vino. Mali oglasi telefon (040) 7946/2 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino Ulica Buonarrnti 6 (prečn8 Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 TRGOVINA kmetijskih strojev išče delovno moč z znanjem slovenskega ali srbohrvaškega jezika. Zahteva se vozniško dovoljenje in potni list. Starost do 35 let. Telefonirati na tel. št. 231-736 v u-radnih urah. KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za plašče, suknjiče in obleke ter originalen tirolski loden. Predeluje tudi plašče. KOŠUTA, Drevored D'Annunzio 11 (stavba kina Capitol). ZAVAROVANJA za povračila davka IVA za irevoze za civilno odgovornost vseh rizikot vam nudi agencija Švab, Assicurazioni Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034' pod minica na Opčinah, Ul. Salici 1, tel. 211489. ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje do 15. februarja. MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil. ŽELITE fotografije vaše poroke. . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295. SAMOSTOJNEGA korespondenta/ko s popolnim znanjem srbohrvatske-ga ježika, po možnosti Snujočega v centru mesta Trsta, sprejme v službo tržaško trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega d mika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Korespondent*. USLUŽBENKA vzame v najem manjše stanovanje, opremljeno a- li prazno, za dobo 18 mesecev. Telefonirati na tel. št. 211343. KUP1MC raDijeno harmonik., znamke Dallape - klavirsko (Tasterre) 120 - 140 basov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod ifn Dallape. IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na številko 568-464, Trst. PRODAM eno leto starega psa-ov-čarja. Telefonirati na številko (0481) 391-25’7 PRODAM FIAT 128 letnik 72, v dobrem stanju, 'elefonirati ob večernih urah ur telef, številko 200-173. KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200-528. OSEBA, ki pozna poljsF in po možnosti tudi nemški jezik, naj se javi za morebitno sodelovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul Montecchi 6, pod šifro Poljski. UGODNO prod ■'m.dvometrske smučke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah. PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stan' ranj v dobrem stanju Telefon P25155. DR. BORUT SPACAL s; oroča, da je začel opravljati službo splošnega zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd ), ki bi ga hoteli izbrati, lahki to storijo na uradu SAUB v Tržiču. Prisprmjlv za DIJAŠKI) MAJICO ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ABBIGLIAMENTO Razprodaja i 9-50-60 H popusti pri vseh artiklih TRST - Ulica Imbriani 12- Tel. 62206 GORIŠKI DNEVNIK 20. januarja 1980 S PROSTOVOLJNIM DELOM DOMAČINOV PRAZNIČNA AKCIJA « CORSO AMICO» Jameljci gradijo spomenik za svobodo padlim občanom Skoro gotovo sta Jugoslovana dobitnika dveh avtomobilov Ideali sožitja, neodvisnosti in miru so živi in aktualni kot pred petindvajsetimi leti Kljub obširni reklami v tukajšnjem časopisju se nista dobitnika doslej javila - V decembru je prišlo v Gorico zelo veliko kupcev iz Jugoslavije Še vedno nista znana srečna dobitnika dveh avtomobilov, ki so jih goriški trgovci včlanjeni v združenje »Corso Amico* nanienili kot nagrado med vsemi tistimi, ki so kupovali v pridruženih 54 trgovinah v lanskem decembru in začetku letošnjega januarja. Ker so tukajšnji časopisi precej podrobno pisali o izidu te akcije in se kljub temu ni nihče javil, so trgovci mnenja, da sta oba srečna dobitnika Jugoslovana, Kupcev iz Jugoslavije je bilo namreč v Gorici v decembru zelo veliko in tudi v trgovine na goriškem korzu je prišlo zelo veliko ljudi. Ponavljamo danes številke dveh zmagovitih listkov. Gre za številki 014893 in 292365. Lastnika teh listkov naj se javita v trgovinah Gra-puliu (parfumerija in trgovina usnjenih izdelkov) ter Cuga (trgovina športnih izdelkov), kjer sta bila listka prodana, najkasneje do 31. januarja. Če se do tega dne ne bo nihče javil veljata drugi dve številki in sicer 054998 in 397316 ti številki veljata do 15. februarja. Če tudi do tega roka se ne bosta javila prva dva rezervna dobitnika, sta na vrsti druga dva rezervna dobitnika, lastnika številk 257577 in 115657. GLASBENA MATICA SPZ - ZSKP priredijo v torek, 22. januarja 1980, v palači Attems, abonmajski koncert violinista ŽARKA HRVATIČA in pianista ALEKSANDRA ROJCA Izvajala bosta dela T. Vita-lija, W. A. Mozarta, M. Kogoja, C. Debussija in B. Bartoka. POSVET PREDSEDNIKOV PROSVETNIH DRUŠTEV Na osrednji Prešernovi proslavi v avditoriju počastitev 10-letnice Sovodenjskega noneta O sodelovanju prosvetnih društev, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo na Goriškem, v prvih mesecih letošnjega leta je bil govor na posvetu predsednikov, ki je bil v četrtek zvečer v Gorici. Sejo je vodil tajnik Marko Waltritsch, ki je tudi podal poročila o pripravah za Prešernovo proslavo in letošnji prvomajski praznik v Števerjanu, ki bo istočasno tudi proslava 35-letni-ce osvoboditve. Še prej, kot smo že včeraj poročali, so predsedniku goriških prosvetnih društev, sklenili poslati jugoslovanskemu predsedniku Titu telegram z željami za hitro okrevanje in še nadaljnje vodenje jugoslovanskih narodov in države. Osrednja Prešernova proslava, ki bo v avtoditoriju v soboto, 9. februarja, bo sovpadala z desetletnico Sovodenjskega noneta. Zaradi tega bo letošnji praznik slovenske kulture posvečen zborovskemu petju. V avditoriju bodo nastopili poleg sovodenjskega noneta ta večer okteti bratov Pirnat iz Domžal, Jelovica iz Škofje Loke, Obirski žen ski oktet, Goriški oktet iz Nove Gorice in Klapa iz Vele Luke v Dalmaciji. Seveda bodo ta večer na sporedu tudi priložnostni govor in recitacije. Naslednjega dne bodo gostujoči okteti sodelovali v jutranjih urah skupno z zastopniki SPZ in društev pri polaganju vencev zaslužnim slovenskim kulturnim možem, ki so pokopani na glavnem goriškem pokopališču. Popoldne pa bodo okteti nastopili na samostojnih koncertih (v nekaj primerih bodo to Prešernove proslave) v Sovodnjah, štan-drežu, Pevmi in števerjanu. Seveda bodo goriška prosvetna društva priredila v prvi polovici februarja svoje Prešernove proslave. Na četrtkovem sestanku je bi! govor tudi o tradicionalnem prvo majske u prazniku v števerjanu. Ker proslavljamo letos 35-letnico osvoboditve bo ta dan v Števerjanu tudi večja proslava, na katero vabijo prireditelji že sedaj k sodelovanju ljudi z obeh strani državne meje. V dopoldanskih urah bodo priredili masovni pohod iz Števerjana čez Jameljci so pričeli z udarniškim delom graditi spomenik svojih 13 za svobodo padlim domačinom. Postavili ga bodo sredi vasi, na križišču dveh cest. Doslej so parcelo izravnali, pripeljali so kamenje ter ga včeraj začeli polagati v temelje, na kateri bodo kasneje uredili ploščad. Delo opravljajo po skupinah. Tri skupine so sestavili ter v vsako vključili po več krajanov, ki so se obvezali, da bodo ob sobotah s prostovoljnim delom objekt dogradili. Sodijo, da bodo otvoritveno svečanost imeli še v tem letu. Med domačini so pričeli z nabirko, ki jim je vrgla okoli pet milijonov lir, z njo pa še nadaljujejo. Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Jože Cej. Osrednji del spomenika je večja plošča z napisom, celotna ploščad, ki meri kakšnih 100 kvadratnih metrov, ter je na lepem kraju v vasi, pa bo primerno urejena. Tako se bo tudi ta vas oddolžila svojim padlim ter pokazala, da 35 let po osvoboditvi ni pozabila nanje in niti na liste velike ideale, ki so nas vodili v krvavem boju za o-svoboditev, brez katerega ne bi i-meli pravice do slovenske govorice niti demokratičnih svoboščin, ki jih uživamo, niti odprte meje in dobrososedskih odnosov z matičnim narodom in Jugoslavijo, ki ni pomembna samo za naš narodnostni in splošni napredek, ampak tudi za mir, te na j več je vrednote v tem delu sveta. V imenu tistih velikih idealov, ki so pomagali k rojstvu boljšega sveta, se moramo tudi danes boriti proti vsem oblikam vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, za svobodni razvoj suverenih narodov, za pomiritev v svetu, zakaj samo tako bomo preprečili katastrofo, ki ' jo človeštvu lahko povzroči sedanja napetost med blokoma. MMmimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiimiiiiiiiitmiiiimniuitiiiiiiifiiiiiiiitimiHUHiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiniiiitiiiiiittMiiiiiiHiimiimiimiiiiiiiiiniiiiiiiim« Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNOŠPORTNEGA BRUŠTVA «VIPAVA» NOVOLETNE OBVEZNOSTI NAROČNIKOV Postopno izboljšanje pogojev za vsestransko delovanje na Peči Oomačini so s prostovoljnim delom zgradili kotalkališče, na katerem je vedno živžav - Sedaj je na voljo tudi lepo urejeni društveni prostor ■ V bodoče več pozornosti kulturni dejavnosti Predavanja Seacija VZPI na Vrhu vabi člane na sestanek, ki bo v gostilni pri Lovcu, v soboto, 26. januarja, ob 20. uri. RAZPRODAJA!! J sr flOfiTH 01I>A KO t po skoraj neverjetnih in izrednih cenah pr* ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 ženske in moške žametne kavbojke 250/R otroške žametne kavbojke otroške žametne hlače z naramnicami volnene ženske obleke ženska krila iz sukna originalne super jordans kavbojke (že oprane) originalne super rifle kavbojke moške in ženske pletenine ženski in moški športni žametni jopiči 250/R ženske in moške hlače (širok model) ženska krila (gabardine) moške in ženske pletenine (dolce vita) 9.900 8.900 9.900 14.900 11.900 lir lir lir lir lir 9.500 11.900 4.000 lir lir lir 21.900 9.900 8.000 2.000 lir lir lir lir OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLAČNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU! V trgovini ELIO «IN» menjamo po 37 lir dinar ves mesec januar ! I Precej članov prosvetno - športne-, ga društva «Vipava» se je zbralo prejšnji večer na rednem letnem občnem zboru. Tokrat je bil društveni sedež tudi docela urejen in zato tudi vabljiv. Domačini so več let gradili kotalkarsko ploščo, ob njej so uredili tudi oder, ped tem pa večji prostor, v katerem imajo svoj sedež. Imajo sedaj tudi novo opremo, za katero je poskrbela SPZ, in sedaj imajo odprte možnosti tudi za družbeno in kulturno delo v za-,^jtem prostoru. V lanskem1’tetti^b imeli skupno 42 raznih nastopov in drugačnih obveznosti 'dMištVa/JV1 glavnem gre za kotalkarske nastopiš,’ saj imajo kar dobro ekipo, ki pripravlja tako revije in tudi nekaj posameznikov, ki uspešno nastopajo na prvenstvih. Na vaje in rekreacijo prihaja k njim v poletnem času precej mladine tudi iz drugih krajev. Seveda pa jih skrbi še vedno odprto vpra- šanje vaj v zimskem času, saj ni moč trenirati na odkritem prostoru. Prizadevajo si bodisi da bi dobili možnost pokriti svoje kotalkališče kot da bi v sovodenjski občinski telovadnici dobili tak pod, ki bi služil tudi za njihovo ekipo. Vse te stvari je nanizal v svojem poročilu predsednik društva Ivan Petejan, ki je tudi omenil drugačno udejstvovanje društva, v tesnem sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami v tem kraju in v sosednih^ krajih. Na lanski Prešern, vi prošf&vf so izvajali domačini Feiglo-vo igrico, pel pa je moški zbor RupCMSM so bfla v lanski, sezoni v teku zaključna dela v društvenem prostoru niso mogli pripraviti drugih prireditev, bo pa v teku zaključna dela v društvenem prostoru niso mogli pripraviti drugih prireditev, bo pa v bodoče boljše na tem področju. Svoja poročila so podali še Oskar Pokrajinski svet SSk ocenil politični položaj Beseda je tekla o deželni krizi, globalni zaščiti, položaju na občini in na pokrajini v Gorici 34070 SOVODNJE (Gorica) UL. RUPA ČASE SPARSE 66 - TEL. 30910 - 32731/2/3 TFLEX INTERGO 46482 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK SMUČI LAMBORGHINI, ROSSIGNOL, ELAN. FISCHER. KNEISSEL. DYNASTAR, VITTOR TVA. SPALDING, MAXEl OKOVJE ZA SMUČI MARKER, SALOMON, LOOK NEVADA, TYROLIA, GEZE KONFEKCIJA ELLESSE, COLMAR GIGI RIZZI. MARILENA, LA FONT. SAMAS, LA COSTE. ICEVVOOL, DUBIH. BENNING, TRISSI ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU CABER NORDICA. LANGE, GARMONT, ORTLES, MERl-BELL, ORMA GLAVNA CESTA ZA TRST (MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN) Na sestanku pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti za Goriško, ki ji je predsedoval Gradimir Gradnik, so razp-av1 jali o razpletu krize v deželni vladi, o prizadevanju za zakonsko zaščito Slovencev, vložitvi ponovnega osnutka SSk v par'a-mentu, položaj na pokrajini v Gorici, obisku pri predsedniku vlade Cossigi ter bližniih upravnih vo-■ litvah spomladi. O vseh teh vpra-i šanjih so poročali predsednik Grad-! nik, politični tajnik Terpin ter predsednik deželnega sveta Bratuž. V razpravi so sodelovali predstavniki SSk v izvoljenih telesih, v vrdstvu stranke, v mladinski sekciji itd. »V zvezi z deželno krizo — piše tiskovno sporočilo SSk — je slovenska stranka mnenja, da mora bo-d"ča deželna vlada jasno nas*opi-ti in predvsem zavzeti točno določeno politično podobo. SSk na Goriškem meni, da mora biti stranka na deželni ravni pripravljena sprejeti tudi neposredno odgovornost pri nadaljnjem vodstvu deželne politike, ker vidi v tem možnost za uspešnejše zagovarjanje naših pravic. Sicer pa bi morala stopili, v nasprotnem slučaju, v opozicijo ter tako kritično zagovarjat’ vse naše prrtleme.* »Na goriški pokrajini se opaža neka statičnost, za katero je gotovo kriva sedanja večina petih strank, posebej pa enobarvni pokrajinski odbor. Zato pa Slovenska skupnost tu zavzema odločno kritična stališča, posebej pa se predstavni!; SSk bori za slovenske p-avice. Pozitivna posledica tega je napovedana ustanovitev pokrajinske kon-zulte za slovenska vprašanja, kakršno ima že goriška občinska u-prava.* »V sedanjem trenutku je med najvažnejšim’ problemi uzakonitev naših pravic. Prizadevanja Slovenske skupnosti na tem področju so vedno med prvimi in glavnimi akti njene politike. Odtod ponovna vložitev zakonskega osnutka SSk v rimskem parlamentu v obliki peticije, poleg tega pa še iskanje novih oblik za temeljitejšo prisotnost na tem področju.* »Veliko pozornost je pokrajinski svet SSk posvetil pripravi na prihodnje občinske volitve. Zato je sklenil, da se posamezne sekcije stranke pripravijo nanje s kapilarnim delom in pripravo programa ter kandidatnih list. Slovenska sku- pnost mora namreč na teh volitvah ponovno dokazati svojo življenjskost in svojo aktivno prisotnost na tem najvažnejšem upravnem področju. »Pokrajinski svet SSk se je nadalje izrazil proti novim ubikaci-jam nekaterih industrijskih objektov na področju sovodenjske občine, kjer se namerava umestiti neka velika farmacevtska industrija, ki sedaj deluje v videmski pokrajini. To gotovo sedi '• dosledno politično linijo Slovenske skupnosti, ki zagovarja tako koristi domačega prebivalstva in narodnostno podobe ozemlja kot tudi ekološke potrebe, se zaključuje sporočilo SSk. Albin Kotnic 60-lvtnik I—Mi «1! Pahor, ki je poročal o nastopih kotalkarjev, Jordan Ožbot, ki je govoril o delovanju rekreacijske skupine pešakov, Lucijan Kovic je je orisal stanje društvene blagajne, I-van Petejan, ki je govoril o drugih prireditvah. Velja tu omeniti, da deluje v sklopu društva »Vipava* tudi precej močna in aktivna rekreacijska skupina pešcev, ki aktivno sodeluje na pohodih širom naše dežele in ki bo letos priredila tudi pohod na obeh straneh meje na vipavsko - kraškem področju. Pilo je na občnenfšlbbru tudi precej predstavnikov društev in organizacij, ki so zborovalce pozdravili. K besedi so se oglasili Drago Tomšič za društvo slovenskih lovcev, Marjan Devetak za športno društvo v Sovodnjah, Albin Florenin za društvo krvodajalcev, Leopold Devetak za prosvetno društva »Danica* na Vrhu, Emil Tomšič za prosvetno društvo Sovodnje, Oskar Malič za krajevno sekcijo partizanov, Vojko Kocman za Zvezo slovenskih športnih društev in Marko Wal-tritsch za Slovensko prosvetno zvezo. Prisotna sta bila tudi Vili Prinčič za ZSŠDI in Marko Marinčič za SPZ. Ob zaključku so izvolili novo vodstvo. V odboru prosvetno - športnega društva »Vipava* bodo odslej Dominik Kovic, Oskar Malič, Ivan Petejan, Luciano Kovic, Edi Petejan, Adrijan Malič, Jožef Čevdek, Jožef Petejan, Stanislav Malič, Andrej Kovic, Jordan Ožbot, Adrijana Petejan, Oskar Pahor, Salomon Tomšič, Nataša Černič in Ana Tomšič. V teh dneh je v naši pisarni več živžava kot v drugih časih Znani obrazi se zanimajo za naše izlete, dvigajo koledarsko zbirko in obnavljajo naročnino na Primorski dnevnik V teh dneh je v upravnih prostorih Primorskega dnevnika v Gorici, prav tam kjer je tudi naše uredništvo, zelo živo. Je sicer to zelo običajna slika v začetku vsakega leta, ko prihajajo v našo pisarno naši zvesti bralci. Tu imajo kar precej opr- /ka, saj se vpisujejo v sezname udeležencev tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika. Naši ljudje hočejo videti sve. in zaradi tega zelo radi potujejo, so pa radi na takih potovanjih v družbi prija teljev in znancev. Seveda imajo tu uradniki na upravi polne roke dela s potnimi listi, izpolnjevanjem raznih obrazcev, itd. Letos je ta akcija sovpadla tudi z razdeljevanjem Jadranskega koledarja, saj se je zara^j, nekaterih nepredvidenih tehni,čiiii)» težav, izid kompletne zbirke njjjraufyb zakasnil, »&&ja Prav v teh dneh prihajajo naročniki zbirke Jadranskega koledarja v našo pisarno in se kar ne morejo načuditi kako so lepe in zanimive l-njige in kako je lep stenski koledar na katerem so na tako lepih fotografijah prikazani naši kraji. Ne smemo tu pozabiti naročnine na Primorski dnevnik. Naš list prihaja vsak dan v hiše slovenskih družin že vso povojno dobo in ljudje kar ne morejo brez njega. Ko pride, k sreči malokrat, do kake nevšečnosti pri razdeljevanju lista, imamo v upravi in na redakciji polno telefonskih pozivov z enim samim vprašanjem: »Kje je Primorski?*. Naši ljudje so na svoj dnevnik tako navezani, da ne morejo o-stati brez njega. In to svojo navezanost dokažejo tudi s rednim plačevanjem naročnine. Tudi s tem se ukvarja v teh dneh naša uprava. Zbiranje novih naročnikov ali obnavljanje starih naročnin se bo nadaljevalo tja do konca februarja. Vsi letni naročniki bodo dobivali vse leto mesečno revijo Dan, poleg tega pa bodo sodelovali pri žrebanju z bogatimi dobitki. Naj poOttte^Č/tia^je tatdČVnaSI upravi liafočiti tudi " Novi Matajur. Z branjem legalista'^ bbdo. naši-ljudje podrobno seznanili z vsem tem kar se dogaja v Slovenski Benečiji, v Reziji in v Kanalski dolini. Z obiski vseh teh naših bralcev pa smo zadovoljni tudi v redakciji, saj nam ljudje prinesejo vedno kako zanimivo novico. In novic smo žejni vsak dan vsi. NA PRIHODNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V razpravi spet nekaj o regulacijskem načrtu Govor bo tudi o sovjetskem vojaškem vdoru v Afganistan Zamejski lovci želijo Titu okrevanje Aibin Komu, se je rodil 15. 1. 1920 v števerjanu. Komaj sedem mesecev star je izgubil očeta. Ob izbruhu druge svetovne vojne so ga poklicali v italijansko vojsko, kasneje pa je odšel v partizane, kjer si je s hrabrostjo prislužil čin poročnika v Gregorčičevi brigadi. Po osvoboditvi se je zaposlil kot spolovinar, v prostem času pa je deloval v domačem prosvetnem društvu «Briškt grič» in postal že od vsega začetka član pevskega zbora. Leta 1960 se je oženil z Lavro Bensa, ki mu je povila tri sinove: starejša ga že nadomeščata v pevskem zboru. V torek, na njegov 60. rojstni dan. so ga obiskali člani pevskega zbora in sekcije bivših partizanov (Albin Komic je bil med ustanovitelji in je še odbornik sekcije ANPI) ter mu čestitali ob lepem jubileju* Lovski zvezi Slovenije v Ljubljani Je Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine »Doberdob* poslalo naslednji telegram: »V imenu vseh članov slovenskega zamejskega lovskega društva »Doberdob* prosimo, da posredujete tovarišu Titu, prvemu lovcu v naši matični državi, iskrene želje čimprejšnjega okrevanja. Naši lovci s hvaležnostjo in doslednostjo spremljajo pot in smernice, ki jih je nakazal tovariš Tito, tako doma kot v svetu, pot miru, medsebojnega razumevanja, spoštovanja in neuvrščenosti.* Ponovno se bo goriški občinski svet sestal v petek, 25. januarja To bo že tretja seja v tem mese cu. Razprava o regulacijskem načrtu se je sicer, kot smo poročali, polemično zaključila na prejšnji seji, imajo pa še eno točko v zvezi s tem na prihodnji seji. Ve čina KD - PSDI se ni sprijaznila i dejstvom, ua je bila preglasovana v zadevi nekega zemljišča v Podturnu, kjer naj bi zgraditi telovadnico za italijanski trgovski zavod. Zato bodo svetovalci večine predlagali novo resolucijo s kate ro osvajajo prvotno misel o zasegi nekaterih zemljišč za gradnjo te telovadnice. S tem bodo postavili na glavo sklep zadnjega občinskega sveta. In najbrž bo sklep večine izglasovan kajti tokrat bo do prisotni vsi svetovalci KD in PSDI. Na prihodnji občinski seji pa bo govor tudi o nekaterih drugih V TOREK V PALAČI ATTEMS HRVATIČ IN ROJC NA TORKOVEM KONCERTU Gre za tretji abonmajski koncert Glasbene matice V palači Attems bo v toreic, 22. januarja tretji koncert letošnje slovenske glasbene abonmajske sezone, ki jo prireja Glasbena matica ob sodelovanju SPZ in ZSKP. Tokrat bosta nastopila tržaška glasbenika violinist Žarko Hrvatič in pianist Aleksander Rojc. Žarko Hrvatič ima 34 let, glasbo je študiral najprej v šoli Glasbene matice, nato v tržaškem kon zervatoriju, kjer je diplomiral pred desetimi leti. Kasneje se je izpopolnjeval tudi na glasbeno pedagoškem inštitutu tGnjesinih» v Moskvi. Nastopil je kot solist in v komornih zasedbah na koncertili v Italiji, Jugoslaviji, ZDA in Kanadi. Sedaj nadaljuje študij na Aka demiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dejana Bravničarja ter redno poučuje na tržaškem konzer-vatoriju »C. Tartini*. vprašanjih finančnega značaja. Odbor bo najbrž nakazal glavne smernice letošnjega proračuna. V občinskem svetu ga morajo odobriti do konca februarja. To določajo nova pravila, ki jih je izdala rimska vlada. Tudi merila za upravljanje v občinah so strožja, še vnaprej bo veljala blokada večanja števila uslužbencev. Svetovalci se bodo spoprijeli tudi z novimi pravili za odškodnino županu in odbornikom ter svetovalcem. Medtem ko imajo svetovalci pravico do odškodnine za prisotnost na seji bodo odslej župan in odborniki imeli odškodnino vezano na plačo tajnika. Dobili bodo pre cej več kot dobijo sedaj, kar je tudi pravilno, saj ni upravljanje občine lahka stvar. Sedanje sejne nagrade so na isti ravni že pet let. Novost bo v prihodnji man datni dobi ta. da bodo nekaj odškodnine dobili tudi člani rajonskih svetov. Ti bodo po novem izvoljeni in bodo imeli celo vrsto novih pristojnosti. V občinskem svetu bo govor tu di o sovjetskem vojaškem posegu v Afganistanu. Ustrezno resoluci jo so predložili svetovalci KD in PSDI. V njej je izrečena ostra ob sodba sovjetskega vojaškega posega v tej azijski državi. Aleksander Rojc je začel študij klavirja na tržaški šoli Glasbene matice, tudi on je v kasnejših letih študiral na tržaškem konzervatori-ju in tam diplomiral jpred dvema letoma. Sedaj nadaljuje študij klavirja na Akademiji za glasbo v Lju bljani v razredu prof. Primoža L o | renza. Rojc se tudi drugače ukva-1 rja z glasbeno problematiko. Pred kratkim je izšla njegova knjiga cCultura musicale degli Sloveni a Trieste dal 1848 alVavvento del ]a-scismos. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21 24 V Doberdobu umrl Dreja Telarjev Prejšnji dan so v Doberdobu po-kopali 80-letnega Andreja Jarca, po domače Telarjevega. Bil je izkušen kmetovalec in dosleden gospodar vzorne kmetije v Doberdobu. Sledil je usodi tisočerih naših ljudi, ki so morali med prvo svotovno vojno v begunstvo z celotno družino, nakar pa je še odslužil vojaščino v nevarnih dneh vojne vihre. Po povratku na očetov dom v Doberdob se j« leta 1922 oženil z domačinko Jožefo Gergolet, Picerotevo. Iz zakona sta imela 9 otrok, od katerih sta dva umrla še majhna, trije pa odrasli. Zvonko je odšel v partizaB® in se ni več vrnil. Padel je neznano kje. Otona so odpeljali ® Nemčijo, kjer je podlegel v koncentracijskem taborišču, Mario pa s« je smrtno ponesrečil pri cestni nesreči. V tem hudem trenutku izrekam® družini naše najgloblje sožalje. Ob tej priliki pridejo v Gorico znani okteti, ki bodo naslednji dan nastopili v raznih društvih - Prvomajska proslava v Števerjanu posvečena 35-letnici osvoboditve mejo v osrčje Brd, k partizanskemu spomeniku v Gonjačah; tam bo priložnostni govor v počastitev padlih. Zatem bodo šli udeleženci pohoda nazaj v Števerjan, kjer bo podobna svečanost pred tamkajšnjim spomenikom padlih. Prireditelji hočejo s tem masovnim pohodom, ki se ga lahko udeležijo tako mladina kot odrasle osebe, poča-šnjim spomenikom padlim. Priredi* narodnoosvobodilno borbo. Vsi u-deleženci pohoda bodo dobili spominsko kolajno. Letos torej ne bo štafet po goriških vaseh, ki jih j« SPZ priredila pred desetimi in petimi leti. Te bo zamenjal množični pohod, pri katerem bodo sodelovali ljudje z obeh strani državne meje. Pa tudi drugače bo prvomajski praznik v števerjanu privlačen. Na prireditvenem prostoru v Dvoru bo popoldne tradicionalna kulturna prireditev s koncertom močnega zbora. V kleti bo prirejena tradicionalna razstava briških vin, ob tem bodo priredili tudi razstavo fotografij in dokumentov. Tudi za mladinski dan, ki bo nedeljo kasneje, bodo pripravili nov program. V razpravo so posegli številni predsedniki in drugi predstavniki prosvetnih društev. Na sestanku j® bil govor tudi o zbiranju etnografskega blaga, o čemer je poročal Zdenko Vogrič, o delovanju prenovljene folklorne skupine, o čemer je poročal Rudi Pavšič, o medsebojnem sodelovanju društev je govoril Ivan Petejan, o problematiki prosvetnega dela v Števerjanu P® Silvan Pittoli. Kino Gorica VERDI 15.00-22.00 «La patata bol-lente*. R. Pozzetto, E. Fenechj M. Ranieri. Prepovedan mladini Dod 14. letom. CORSO 15.15-22.00 »Meteor*. S. Connerv in H. Fonda. Barvni film- VITTORIA 15 30-22.00 «Uccelli d’®; more*. Prepovedan mladini po® 18. letom. Tržič EXCELS10R 14.30-22.00 »Alien»-PRINCIPE 14.30-22.00 »AssassiniO sul Tevere*. Nova Gorica in okolica SOČA Iti.00 »V klancu kondorja’-Ameriški film. 18.00— 20.00 »Then*. Hongkonštf film. SVOBODA 16.00 »Sneguljčica*. Rl' sani film. 18.00- 20.00 «Ta:J girl*. Italijanski film. DESKLE 17.00T9.3n «Resnične z > be». Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ11 Danes ves nan in ponoči je * Tržiču dežurna lekarna Centrale> Trg republike, tel. 72-341. Program torkovega koncerta je naslednji: T. Vitali: Ciaccona; W. A. Mozart: Sonata K. st, 454 v B-duru, Largo - Allegro, Andar.te, Al legretto; M. Kogoj: Andante; C. Debussg: Sonata v C-molu, Allegro vivo, intermezzo, finale; B. Bar tok: Madžarski narodni napevi, ZAHVALA Ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja ob smrti našega dragega ŠTEFANA BACONA si zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njegov spomin. Žalujoči Vanda z družino, sestre, svakinje in vnuki Jamlje, 20. januarja 1980 Pnmoriki^inGvnlfc GORIŠKI DNEVNIK 20. |anuar|a 1980 OB ROBU NEDAVNIH PROSLAV TEGA JEZIKOSLOVCA Pogledi G. I. Ascolija na odnose med Slovani in Italijani v Primorju Goriški znanstvenik se je zavedal moči slovanskega prodiranja in je hotel, v okviru tedanje Avstrije, ustvariti nekak obrambni zid Graziadio Isaia Ascoli se je odzival tudi na politična dogajanja časa. v katerem je živel in deloval, vendar je take njegove javne nastope pretehtalo znanstveno delo na Področju jezikoslovja, kar se seveda zelo nazorno zrcali v razpravah 0 Ascolijevem življenju in delu; Posvečene so predvsem Ascoliju znanstveniku, mnogo manj pa Asco-nju tvorcu oz. spremljevalcu sodobnih političnih dogajanj, če seveda pri tem ne upoštevamo številne publicistične prispevke, ki znanstveni obdelavi Ascolija ne pripomorejo mnogo. Prav ta kategorija bibliografije o Ascoliju jo močno narasla zlasti v dobi med obema vojnama (seveda pa ima svoj začetek ze v komemorativnih objavah po smrti), temu so zelo očitno botrovali razlogi politične narave. A-scoli je bil, vsekakor ugledna osebnost iz javnega političnega življenja, znanstvenemu ugledu je dodal se naslov senatorja. Povsem razumljivo je zato, da so se njegovi biografi posvečali tudi takin, vprašanjem, kot je na primer Ascolijev odnos do iredentizmu in podobno. Vendar pa lahko ugotavljamo, da zaenkrat še ne poznamo razprave, ni bi podrobno rezčlenila Ascolije-vo politično delovanje in tako tudi omogočila sintetiziranje njegovih nazorov, ki bi nam bili za razpravo o Ascoliju in Slovencih zelo koristni. Če povzamemo ugotovitve Paola Rezzija, se je Ascoli s slovanskimi jeziki malo ukvarjal, zadnja ' leta življenja ga je bolj zanimal slavizem (v tej besedi, ki jo Rezzi rabi, vidimo predvsem politično vsebino) kot pa slavistika, bili so mu torej Slovani predmet, ki jim _ je Posvečal predvsem svojo politično miselnost. Naše razpravljanje seve-dr. Giovannijem Rismondom, ki se je Slovanov, ki ga je mogel Ascoli že °d mladih let dalje spoznavati, saj so naseljevali tudi njegovo rodno Gorico. Ascoli se s političnimi vprašanji, ki seveda zadevajo tudi Slovence, Prvič sooča v letu 1848, v svoji brošuri «Gorizia italiana tolleran-te, Concorde. Verita e speranze nel-1 Austria del 1848». To je bilo že njegovo drugo samostojno delo in °b njegovem izidu je pravkar do-Polnil devetnajsto leto življenja. K temujjrvemu nastopu na Področju ga je. pobudilo Pravzaprav reakcija mei^. na tedanja revolucionarna »do^en,-Pomanjkanje takega dogajanja (bi lo ga je čutiti od Palmanove na 2aPad in severo-zapad) je Goričanom italijanske narodnosti (dasi-ravno ni tedaj nihče Goričanov izrecno raziskoval po njih narodnosti) prinesla očitek, da se niso pridružili italijanski revoluciji. V po-mmiki med goriškim odvetnikom V brošuri «Ritorno di Sua Maesta a Vienna. Riflessi di un liberale* stobe Avstriji. Guido Manzini, ki Se je pred dvajsetimi leti soočal s političnimi nazori Ascolija, je sodil, da se Ascoli tedaj ni zavzemal za nobene upravne spremembe in da mu je bil poglavitni namen obujanje italijanske narodnosti v Gorici. Ascoli je tudi sodil, da bo «italianissima» Gorica spoštovala Slovane (seveda raztimemo tu Slovence) in Nemce. Prav Slovenci, ki v deželi po številu prekašajo I-talijane, so Ascoliju najbolj neposredna ovira za dograjevanje izključno italijanskega značaja Gorice. Ko je na določenem mestu svoje brošure govoril o šolstvu je Ascoli za Slovence predlagal, da si za svoje šolsko središče izberejo drug kraj (mesto) v deželi ali pa v eni od sosednjih slovenskih dežel (če tako lahko razumemo Ascolijev predlog) in naj v Gorici puste Italijane svobodno dihati. To je pravzaprav edino mesto, kjer se konkretno dotika Slovencev ob šte- Branko Marušič, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku in preučevalec gofiške zgodovine, je na zadnjem srednjeevropskem srečanju v Gorici, ki je bilo posvečeno lingvistiki in preučevanju dela goriškega jezikoslovca Graziadia Isaie Ascolija, govoril o temi «G. 1. Ascoli in Slovenci». Ker •je stvar zanimiva za preučevalce tukajšnje zgodovine in odnosov med Slovenci in Italijani objavljamo Marušičev poseg v celoti. vilnih posrednih omembah, saj čutimo prisotnost Slovencev v ponovnih Ascolijevih pozivih na narodnostno strpnost, ki more biti lastna goriškim Italijanom. Življenjepisce so zanimali viri za Ascolijevo tedanje politično vzgojo. Cattaneo naj bi že zelo zgodaj vplival nanj, tako že na prvo jezikovno razpravo in sploh mu je bil Cattaneo kljub zaradi svojega demokratičnega stališča do Judov. Piscem ni uspelo nič konkretnega dokazati, dasiravno je Ascolijev dnevnik tistih dni »In idej Risorgimen-ta, vendar od tega ne sprejema intenzivnega zanimanja za Slovane, zlasti za južne. Tu lahko znova po-jj ftrdimo misija je. bila »vjtaljjj za-* Rimanje za^Slovane leta >18.48 .večje, bila,;s.?plj§pisrta=,raz- dalja, ki jih je ločevala od neposrednih stikov. V petdesetih letih, ki jih v avstrijski monarhiji označuje absolutizem ministra Bacha, se je u-kvarjal Ascoli z jezikoslovjem (in tudi s hišnim gospodarstvom). Sad intenzivnega dela v tistih letih so tri zajetne knjige «Studi orientali e linguistici* (1854-1881). V zadnji knjigi je govoril o kolonijah tuje- Branko Marušič na zadnjem srednjeevropskem srečanju v Gorici (Viliesse 1848) zavzemal za italijan | rodcev v Italiji in pisal, da žive Iju značaj Gorice in Giuseppom f!ersa, je slednji zatrdil, da se Go-,:ca ni pridružila italijanski revo-‘Uciji, ker z njo nima nič skupnega, sovorii je tudi proti dominaciji e-naroda nad drugim. Nekako “točasno je potekala tudi polemika j Tržaškem časopisju in septembra “48 se ji je s svojo brošuro pri-aružil tudi Ascoli. že v samem naslovu je Ascoli azodel stališča, ki jih želi v bro-J*|. braniti. Naglaševal je torej jalijanski značaj svojega rodnega •nesta, vendar se je ob tem zavzel a pravičnost in strpnost do drugih , arodov, ki v mestu žive ob Itali-^aaih. Za razliko od Rismondove zbudila primemo pozornost, ki se agitke v korist italijanskega Risor-?lrnenta, ima Ascolijeva brošura ne-r.a teoretska izhodišča in je za go-*aki prostor novost, saj se more ako le-ta soočati s poglobljeno razila''0 o narodu in narodnosti. Asco-*jeva brošura je v historiografiji y*budiia primerno pozornosts, ki se ate v dvojnem: na eni strani naj ' bila brošura nekaka «magna ■arta* goriškega iredentizma, z . tuga strani pa so pozornejši pro-cevalci Ascolijevega življenja ho-?'* opravičevati njegov tedanji na-jap, češ da v duhu iredentizma s aaj zares ni bilo mogoče še na-, °Pati. Nas zanima mesto, ki ga 184«J° Slovenci pri Ascoliju leta j®48- Ascoli odmerja Slovencem ze-skop prostor, kar nekoliko pre-eneca. Sicer trdi, da je Gorica s ■n ,? zemljo najbolj povezana z talijo, Saj so tu jezik in običaji v ajvečji meri italijanski. Prisotnost ^encev in Nemcev se tako po-°uuje v posrednih oblikah. Na-nito vanj° italijanskega značaja pa ■kakor ne pomeni odrekanja zve- Slovenci na Beneškem, Goriškem jn Tržaškem, prav tako tudi v Istri, dočim prebivalci Rezije niso Slovenci. Leta 1861 je v okviri) ciklusa predavanj na goriški realki govoril o «Sulle condizionl etnografiche del-1’Europa e delTItalia* in seveda o-merijal tudi položaj pri Slovanih, vendar je njegova razprava segala zgol., na področje jezikovne vzgoje. To leto je Ascoli tudi odšel v Italijo. Odšel je prostovoljno, da bi tu pričel novo obdobje v svojem znanstvenem delovanju. Polna tri desetletja se nam iz Ascolijeve bibliografije ne kaže nobena posebna težnja, da bi obravnaval politična vprašanja, zlarti taka, ki so povezana s stanjem in usbdo rodnega kraja. ' Skoraj petdeset let po svojem mladostnem nastopu v Gorici leta 1848 je znova začenjal problematiko sožitja Slovencev in Italijanov v avstrijski monarhiji. V devetdesetih letih so se razmere močno spremenile in razvile. Ascoli je bil ugleden znanstvenik svetovnega slovesa, med drugim ga je za svojega dopisnega člana imenovalo tudi Srpsko naučno društvo, to je akademija znanosti kraljevine Srbije. Italijanskemu političnemu življenju tiste dobe je na notranjem in na zunanjem političnem prizorišču odmerjal značilna pota tudi iredentizem in prav temu se je Ascoli posvetil v treh svojih člankih. Ascoli je pokazal na določeno evolucijo svojega mišljenja, ki pa gotovo ni bila tolikšna, da bi nadomestila demokratičnost, s katero se je loteval usklajevanja poti sožitja med Slovenci (Slovani) in Italijani ob severnih obalah Jadrana znotraj Avstrije. Tudi ti posegi so vzbudili kasneje razpravo, ali je bil prerok iredentizma in če ni bila njegova osebnost zgolj zlorabljena za tako funkcijo, kar sodijo novejša dela. Verjetno so bila tendenciozna razpravljanja in ugibanja iz dobe med obema vojnama, če je Ascoli morebiti poznal slovenski jezik ali pa da je bilo njegovo zmernejše nastopanje plod njegove slepe ljubezni do Gorice. Interpretacije so bile mnogostrane, dasiravno se zdi A-scoli v svojih prispevkih iz zadnjega obdobja življenja nedvoumen. Timpanaro, ki je v zadnjih dvajsetih letih najplodovitejši zagovornik novih pogledov na Ascolija kot javnega delavca, je sodil, da je prav Cattanejev vpliv preprečil šovinistično degeneracijo njegovega čistega patriotizma. Prav zato je A-scoli ohranjeval tudi v zrelejših letih načela, ki jih je kazal od mladih let vendar pa jim je dajal kasneje času ustrezno podobo. V devetdesetih letih torej zasledimo novemu obdobju Ascolijevih misli o Slovencih, ali če že hočemo do slovenskega (slovanskega) vprašanja predvsem v tedanjem Avstrijskem Primorju. Ascoli je seveda ves pod vtisom posledic slovenskega (pa tudi hrvatskega) narodnostnega prebujanja, ki je tudi na Primorskem začelo po letu 1860. To prebujanje je zlasti od devetdesetih let 19. stoletja dalje dobilo nove pobude, saj ga je bilo mogoče graditi tudi na gospodarski podlagi znotraj kroga Slovencev. Ascoli je leta 1892 pisal goriškemu odvetniku Venutiju, češ da ni več aktualno vprašanje pripadnosti Gorice k Italiji ali k nemški državi, marveč ali se more romansko ljudstvo Posočja še upreti slovanskemu navalu. Njegov odgovor na nastale razmere pa je gotovo dosegel vrhunec v razpravi «Gli irredenti», ki zelo nazorno zrcali Ascolijev znanstveni pristop k problematiki, ki jo o-bravnava. Zato se izogne publicistični preprostosti in razpravljanje o razmerah na območju, kjer žive v monarhiji avstrijski Italijani in Slovani, raztegne v evropski prostor. Ascoliju so evropske etnične razmere dobro poznane. Zagovarja stališča italijanske publicistike tistih dni pa tudi kasnejše historiografiie, češ da je avstrijska oblast izrabljala slovansko politično gibanje zato, da je paralizirala nepokornost Italijanov. Toda Ascoliju je poglavitno reševanje sožitja obeh narodov o-ziroma način*, , ’ ne.vzdržne ra- zmere rešiti “V;:prid Italijanov. 0-vrgel je asimilacijsko tezo (to je 1861 najbolj temeljito dogradil P. Valussi); «Ora, quanto al dilatar-si delTitalianita, in coteste con-trade, per via di uha progressiva conversione degTindigeni d’altro lin-guaggio, io devo confessare che in questa presunziope vedo entrarci, come in qualche altra, Teffetto di percezioni antiquate o d’illusioni a cui divevano condurre studi acuti e geniali ma non nutriti di osserva-zioni abbastanza estese e sicure in-torno alla realta che inesorabilmen-te via via s’accampa e s’allarga contro di noi.» Sodil je tudi, da ni veliko tistih, ki ci žele priključitev k Italiji («Nella Venezia Giulia, alTincontro, čredo molto scarso il numero di coloro che ammettano oppur discutono la probabilita piu o meno rimota di un’annessione al Regno.s) S statističnimi podatki je skušal razvozlati mejo med Italijani in Slovani (Slovenci) in za težavnejše razmere v Istri (če jih seveda primerjamo z goriškimi) sodil: «Le ragioni etnografiche sugge-rirebbero forse agli italiani qualche modesta rinunzia nellTstria pede-montana.* Priznal je obstoj Slovencev na Videmskem in narodnostno razmejitev na Goriškem, pri čemer se je zavzel, da je Gorica italijanska. Svojo razpravo je končal s ponavljanjem stališča, ki ga je predhodno že pojasnjeval: aneksija k Italiji nima osnove, Slovani imajo pravico do lastnega razvoja (vendar nimajo pravice, da pritiskajo na Italijane), vse italijanske dežele ob Jadranu (goriška Furlanija, Gorica, Tržič, Trst, zahodna Istra) naj se združijo v eno upravno enoto, kot zapadni predel (Litorale terge-stino) Avstrijskega Primorja. Ascoli se je potemtakem zavzel za u-pravno porazdelitev Avstrijskega Primorja po narodnostnem principu, kjer pa je seveda narodnostnost mešanih krajev reševal v največji meri v korist Italijanov (na primer Gorica, Trst in številni kraji v I-stri). Tu je šel gotovo dlje od ideje, ki je imela med primorskimi Italijani veliko zagovornikov v začetku sedemdesetih let 19. stoletja — namreč združitev Istre, Trsta in Gorice v eno upravno telo, da bi se tako združeni Italijani uspešneje branili pred nastajajočim slovanskim (slovensko - hrvatskim) gibanjem, predvsem pa proti slovenskemu programu ^Zedinjene Slovenije*. Strlen svojih misli je kasneje A-scoli ponovil tudi v članku «Italiani e Slavi nella Venezia Giulia*. V nenehni skrbi za svoje sonarodnjake v Avstriji je znova začenjal problematiko administrativnega združenja vseh Italijanov na Goriškem, Trstu in Istri. Ascoli je odločen branilec legitimnih zgodovinskih, gospodarskih in političnih pravic Italijanov. Skuša se vživeti tudi v slovenske (hrvatske) razmere in potem, ko razmišlja o nekaterih aspektih slovenskega političnega programa tiste dobe sodi: «Agli Sloveni spetta innegabilmente la grande preroga-tiva del numero, e sarebbe di cer-to cosa piu che stolta il far loro colpa della relativa poverta, come sarebbe inconsulto il deriderli per BRANKO MARUŠIČ (Nadaljevanje na 8. strani) OB RAZSTAVI V GORIŠKEM AVDITORIJU Fotografike Petra Kocjančiča so nas ponesle v čisto nov svet Ljubljanski mojster po rodu iz Podpor« pri Gorici nas je očaral s svojimi umotvori Pretekli teden smo imeli Gori- posegel v problem fotografske go- potje in obenem sinteza med foto-čani prvič v gosteh rojaka Petra vorice kot umetniškega sporočila v grofijo in «umetnostjo» se je izvr- tiašem likovnem dogajanju zadnjih šilo šele takrat, ko se je fotograf Kocjančiča. Srečanje z njim je bilo o dvojnem pogledu pomemben dogodek: prvič že zaradi častitljive osebnosti gosta samega, drugič pa predvsem zaradi kulturnega, in umetniškega sporočila njegove razstave. Kocjančič je razstavil v galeriji goriškega avditorija okoli 50 *fo-tografik» zelo velikega formata, tako da je bil pogled na razstavljena dela eno samo nepretrgano zaporedje in razvijanje avtorjevega motiva. Marsikdo je ob pogledu na razstavljena dela spočetka nekoliko o-supnil in se spraševal, ali gre sploh za fotografije v «starem» pomenu besede, ali za'kaj neki. Toda prav ob tem vprašanju si je vsakdo lahko predstavljal, kako dolgo «fotografsko» pot je premeril Kocjančič, da mu je uspelo priti do takih dosežkov, in kako globoko je petdesetih let: pa ne samo v na ‘vi- • 1 o c* 11 v •» v “ • x 1 ' j * šem, kajti če se spomnimo na vsa slikarstvom in se prepričal, da -je priznanja in ocene s strani tujih fotografska govorica enakovredna kritikov in ustanov, lahko s pono- drugim že priznanim. To čudovito som ugotavljamo, da se Kocjančičeva dela uvrščajo med najpomembnejše stvaritve na mednarodni ravni. ; V zgodovini umetnosti morda ni bilo le golo naključje dejstvo,' da so francoski impresionisti — črtani iz Salona — leta 1874 razstavljali iz salona — leta razstavljan . _.. - rn7n/tp_ v ateljeju, fotografa Paula_ Nada- mJa P , -r ’ _ „ svet. V ^ J J v* * « rja: bil je to vsekakor pomemben mmoent poglabljanja fotografske govorice v sklopu likovnega izražanja. Spočetka ze je pokazalo, da fotografski aparat lahko prevzame dediščino perspektive, kakršna se je razvila od renesanse dalje; kmalu zatem je fotografija prevzela celo impresionistom besedo v slij kanju svetlobe. Toda pravo raz> Razstavljena Kocjančičeva fotografika v goriškem avditoriju KAKŠNA JE BILA NARODNOSTNA PODOBA GORICE Ženin in nevesta sta bila slovenske narodnosti v večini porok na Platuti tik pred prvo vojno V marsikateri cerkvi so se poročne in rojstne knjige med p(rvo vojno izgubile, sredi tridesetih let so jih kar se da temeljilo obnovili .Zelo blizu je bil v letih pred prvo svetovno vojno tisti trenutek, ko bi bili Slovenci imeli večino v mestu. Priseljevanja s podeželja v Gorico je bilo takrat kar precej, kot se sicer dogaja še danes v vseh mestih, in po zaslugi močnega slovenskega političnega, kulturnega in tudi gospodarskega gibanja se niso naši rojaki več asimilirali. Ponosni so bili da so Slovenci in so se za take tudi izjavljali. Zaradi tega je tudi pri zadnjem ljudskem štetju le nekaj let pred izbruhom prve svetovne vojne prišlo do pritožb, ker so občinski uradniki (magistrat je bil še vedno, čeprav le za las v rokah italijanske TiJ>e£*Jqq . - nacionalne strank« izkoriščajoč pri tem tudi stari volivnuzakeft); kar po svoje o-značili narodnostno pripadnost meščanov. Pritožbe so le nekoliko koristile, rezultati so bili popravljeni, vendarle le delno. Takratni kronisti vedo povedati, da so pri takratnem ljudskem štetju označevali kot italijansko govoreče meščane tudi ljudi, stare trideset-štirideset let, ki so se bili v Gorico priselili le pred kratkim letom in ki italijanščine verjetno soloh niso poznali, razen najnujnejših besed. Dokazov o naši pristojnosti je precej, najdemo jih na vsakem koraku in tudi tam, kjer bi sploh nanje ne mislili. Marsikdaj se preučevalcu krajevne zgodovine pripeti, da najde marsikaj kar lahko postane zanimivo. Med prvo svetovno vojno so italijanske ali avstrijske granate udarile v marsikatero hišo, ki je stala na fronti ali v njeni neposredni bližini. Ni šlo v teh primerih samo za rušenje hiš, bile so tu tudi človeške žrtve, uničeno je bilo pohištvo, uničili so se tudi dokumenti. V več krajih so granate padle tudi v cerkve in na župnišča in tam uničile med drugim tudi matične in druge knjige. Po vojni je bilo treba vse te knjige obnoviti. Prizadeta so bila pri tem še posebej Brda, pa tudi nekateri kraji na Kobariškem in tudi mesto Gorica. Pri obnavljanju teh uničenih knjig so sodelovali župniki, pri tem so se posluževali tudi zastopnikov občin, prefekture in drugih javnih uradov in prizadetega prebivalstva, še posebej najbolj zainteresiranih, ki so najbrž, kljub vojni vihri, ohranili osebno dokumentacijo. Sredi tridesetih let je bilo obsežno delo obnove teh dokumentov v glavnem zaključeno. Podatke o tem dobimo v «Listu uradnih obvestil* goriške prefekture (Foglio annunzi legali), ki je izhajal od leta 1928 dalje dvakrat tedensko. V tem listu, iti izhaja še danes, je moč dobiti vrsto zanimivih vesti o življenju v naših krajih. Seveda je bilo treba pri objavi že omenjenih obnovljenih seznamov treba zadostiti tudi zakonu in ti seznami so bili na občinah in žuoniščih objavljeni na razglasni deski, da se je lahko vsakdo prepričal ali so bili podatki pravilno napisani. Granate so zadele tudi župnišče na Placuti v Gorici. Po vojni niso našli knjige o porokah v tej cerkvi zg razdobje 1913 - 1915 in zaradi tega so morali knjigo obnoviti. V tistem času je bilo v cerkvi na Placuti osemdeset porok. Posebna komisija je imela z zbiranjem podatkov in obnavljanjem seznamov precej dela, zaključila ga je 2. marca 1936. Takrat so seznam objavili v listu uradnih obvestil goriške prefekture. Kaj lahko razberemo iz tega seznama? Da je bila večina porok v cerkvi na Placuti v času med začetkom januarja 1913 in 20. majem 1915, ko je bila zabeležena zadnja predvojna poroka (vojna se je pričela le nekaj dni pozneje) med ljudmi slovenske narodnosti. Iz seznama teh osemdesetih porok izhaja, da je bila skoro polovica vseh porok in sicer kar 39 med samimi Slovenci, ženin in nevesta sta bila oba Italijana v 18 primerih, v treh primerih sta bila ženin in nevesta Nemca. Mešanih zakonov med občani slovenske in italijanske narodnosti je bilo 15, med slovenskimi in nemškimi občani so bili trije, dva mešana pa sta bila med ljudmi slovenske in češke narodnosti. To razmerje smo dobili iz priimkov ženina ali neveste, upoštevajoč tudi ime in priimek očeta in matere svakega partnerja ter tudi kraj rojstva. V velikem številu primerov je šlo pri Slovencih za priseljence z goriškega podeželja, bili pa so tuUufTtfbdje, 'ki:Jso se' r~Gqfw i temiti' Curio, mutrrnitA Onsoia ; a** 8MSsrwssir l pat, ISrmacora, mat. Maria Gevacic, ; n. S. Luoia,dT«onzo 1.12.1884-S«-: mi« D. 24. tt&t. : - — — 7—— — - - — . . . — Data di mat A Cforizia' 28.1 A918. N. 3 — Im-oueic Giuseppe, a. 24, pat. AiVtoftio, mat. Mana Brezigar, i : i. Podgoi-tt UA.im - Tophkar ; Maria Anna, a. 21, pat. Fraoeesco, i mat. Anr.a' Vslicogna, n, Gorizia > 17.7.1892 “ Data matr. Gorizia 1.2 i 1913. N. 4 —Grusovin Romeo AUiiio, i h. 25, pat, Uiusvppo, mat. Catertna i Lutman, n. G mizi« 19.11.188« — i : Brisčo Severina, a. 23, »at. (Rovan-: : tii,-mat. Cateriaa Lutman, n. Gori-: zia 4-5.1885* — Data matr. Gorim i 1.2.1913. . ' • S. 3 *- G riga«suhi Brufto Atber- i i to, a,.:!l, pat. Francesco, mat, Emi-: i lia .l’ rancqvic, n. Gorim 18.11.1882: I - Cuzchič Utišaiivtta, a.’21. pat-; j GiovaJmi, mat. Kopina Mattosich, i m' Rovigno 8110.1892 — Data di jaa-1 trimomo Gorizia 12,1913. N. 6 — Brajkovie Francesco, a. i 29, pat. Stefane, mat. Maria Hrar I: ali«, n- Vela 9'i-aba 6.9.1884 — Prih-: ?: tac Zora Maria, a. 28, pat, Cario, mat. Silisabetta Reja, n. Gorizia 9.1 1883 — Data di matr. Gorizia 22.; Tako izgleda v listu uradnih objav goriške prefekture seznam porok v cerkvi na Placuti v letih 1913-1918 priselili iz drugih slovenskih dežel. Za tiste, ki smo jih prišteli med Italijane gre v precej primerih za ljudi s furlanskega goriškega podeželja, ponekod tudi za priseljence iz Trsta ali Istre ali celo iz italijanske krajevine. Tako pri Slovencih kot Italijanih gre v veliko primerih za ljudi,, ki so se rodili v Gorici. V letu 1913 so v tem župnem uradu zabeležili 42 porok, kar 23 jih je bilo med Slovenci, 6 med Italijani, ena med Nemci, dyanajst pa mešanih zakonov. V naslednjem letu 1914. so v tej fari zabeležili 29 porok, one kjer sta oba partnerja Slovenca prednjačijo z dvanajstimi, enajst pa jih je takih, kjer sta oba partnerja Italijana, šest pa je mešanih zakonov. Kot smo že omenili se beležka v letu 1915 ustavi 20. maja. V tem kratkem času je bilo porok sorazmerno manj kot v prejšnjih letih. Fantje so že bili na fronti leto dni, saj so imele avstrijske čete hude boje na srbski in na ruski fronti. V tem razdobju leta 1915 pa imamo štiri čisto slovenske poroke, ono italijansko, dve nemški in dve mešani slovensko-italijšnski. Zanimivo je, da so tej sredi tridesetih let obnovljeni knjigi porok v fari na Placuti dodali še šest porok med 17, junijem in 28. oktobrom 1918; torej tik do zloma Avstro-Ogrske. Porok v tej fari od maja 1915 do junija 1918 naj ne bi bilo, razen če niso imeli kake druge knjige. ki se je ohranila. Da bi naši bralci dobili jasno sliko o tem, kar so v tem primeru obravnavali sredi tridesetih let objavljamo seznam vseh novoporočen-cev. Med oklepaj bomo dali tudi morebitne spremembe priimka ob koncu dvajsetih in začetku tridesetih let). Leto 1913: 1. Andrej Karlo Klanjšček iz Števerjana in Justina Eli-za Duša iz Kopira: 2. Franc Pregelj iz Sv. Lucije in Terezija Samec iz Ustja; 3. Jožef Jerončič iz Podgore in Marija Ana Toplikar iz Gorice; 4. Romeo Attilio Grusovin iz Gorice in Severina Briško iz Gorice; 5. Bruno Alberto Grignaschi iz Gorice in Elisabetta Cuschie iz Rovigna; 6. Franc Brajkovič iz Vele Trabe in Zora Marija Prinčič iz Gorice; 7. Antonio Giovanni Cumar iz Go> rice in Maria Orsola Cumar iz Gorice; 8. Jožef Tronkar iz Cerovega in Angela Itelia Venturini iz Špe-tra Slovenov ob Nadiži; 9. Giuseppe Emilio Perco i^ Trsta in Margheru ta Emma Travan iz Gorice; 10. Giovanni Trevisan iz Gorice in Marija Majdič iz Moravcev; 11. Giovanni Battista Bulfon iz Gorice in Cecilija Selič iz Grgarja; 12. Ludvik Fatur iz Zagorja in Antonija Stik iz Vreme; 13. Doro Vincenc Faganelli iz Mirna in Helena Hvala iz Šempasa; 14. Umberto Barnaba iz Ro-mansa in Albina Maria Cumar iz Gorice; 15. Ivan Anton Kuljat iz Gorice in Antonija Ivanka Dornik iz Števerjana; 16. Jurij Lese iz Sv. Štefana (Kranjsko) in Jožefa Go-mišček iz Gorice; 17. Alojz Ferfolja iz Brestovice in Marija Ipavec z Banjščice (5.8.1932 je bil priimek spremenjen v «Ferfoglia*); 18. A-leksander Emil Cociancic iz Gorice in Lucija Ferlitsch iz Vordenberga; 19. Ivan Kamavli iz Gorice in Pie-rina Ivanka Marchig iz Špetra Slovenov; 20. Mario Alojz Makuc iz Volčjedrage in Marija Kokalj iz Dol-genoge; 21. Mathias Reichmann iz St. Ruprechta in Anne Schonder iz Knittelfelda; 22. Rudolf Karl Schwab iz Gradišča ob Soči in Erminija Kamauli iz Šempetra pri Gorici (29. 11.1934 je bil priimek spremenjen v «Sabelli»); 23. Anton Lenardič iz Kojskega in Terezija Klanjšček iz Števerjana; 24. Giuseppe Alessio iz Gradišča ob Soči in Ivanka Aloj zija Bensa iz Gorice; 25. Doro Bregant iz Gorice in Amelija Gorjanc iz Trsta; 26. Bogoslav Anton Ber-buč iz Gorice in Olga Poiohl iz Kun-stadta (Moravsko); 27. Anton Gulin iz Tolmina in Orsola Maria Marti-nuzzi iz Trsta; 28. Peter Valentin Pavšič iz Gorice in Anamarija Hlede iz Gorice; 29. Federicc Paolo Ghersa iz Grožnjana v Istri in A-lojzija Sirk iz Gorice; 30. Vladimir Knaflič iz Šmarja (Štajersko) in Olga Avgusta Čebular iz Gorice; 31. Jakob Berdar iz Novakov (Istra) in Matilda češčut iz Kastva (11.8. 1930 je bil priimek spremenjen v «Berdini»); 32. Viktor Škarija iz Trsta in Marija Žbogar iz Lužic; 33. Jožef Krajt iz Gorice in Elizabeta Ana Komel z Reke; 34. Alojz Sebastjan Miljavec iz Gorice in Geno-veffa Urizzi iz Šempetra pri Gorici; 35. Anton Boškin iz Pevme in Olga Žižmond iz Pevme; 36. Angel Lojze Klanjšček iz Števerjana in Emilija Polenčič iz Kojskega; 37. Ivan Ban-deu iz Gorice in Teresa Orsola Vida iz Gorice; 38. Alojz Sebastijan Mi-ljavic iz Gorice in Genoveffa Vrizzi iz Š petra pri Rožacu; 39. Karl Franc Podberšič iz Gorice in Marija Adele Pintar iz Gorice; 40. Giuseppe Bigot iz Krmina in Maria Za-nuttini iz S. Giovanni di Manzano; 41. Franc Lspajna iz Vojskega in Jožefa Ogrin iz Sirminga; 42. Francesco Fomhsarig iz Gorice in Lui-gia Vecehiet iz Gorice. Leto 1914: 1. Josef Majer iz St. Peter bei Atterbach in Zofija Ober-dank iz Gorice; 2. Giusto Leone Bombig iz Ogleja in Enrica Batti-stig iz Gorice (17.3.1930 je bil priimek spremenjen v «Bombi»); 3. Franc Lipovšček iz Lokvice in Jožefa Gorjup iz Kala; 4. Vittorio Gšuieppre Brach iz Gariee }n Argia Canitarutti iz Gradišča^ob^oči (30.4. 193,1, je bil priimek spremenjen v ABracco*); 5. Roman Alojz Brezigar iz Gorice in Alojzija Antonija Hočevar iz Štanjela; 6. Anton Primožič iz Gorice in Amalia Plet iz Aiella 9.5.1931 je bil priimek spremenjen V «Primosi»); 7. Franc Terčelj iz Ajdovščine in Marija Petra Bitežnik iz Gorice; 8. Pietro Luigi Pal-lich iz Pevme in Felicita Sfiligoj iz Medane; 9. Mihael Simčič iz Gornjega Cerovega in Jožefa Gabrovec iz Števerjana; 10. Silvio Giuseppe Collenz iz Gorice in Luigia Teresa Ipaviz iz Gorice; 11. Ivan Zuzič iz Gorice in Francesca Leban iz Gorice; 12. Emilio Paulin iz Gorice in Anna Albanese iz Barija; 13. Luigi Mario Pallich iz Pevme in Gioseffa Cumar iz Gorice; 14. Pietro Spaz-zapan iz Gorice in Anna Azzaro iz Butria; 15. Alberto Ballaben iz Gorice in Olga Ciuffarin iz Gorice; 16. Francesco Vosca iz Bračana in I-talia Savaro iz Vidrn.,; 17. Ciril Le-MARKO VVALTRITSCH (Nadaljevanje na 8. strani) otresel občutka manjvrednosti pred sintezo je opravil v zgodovini slovenskega likovnega izražanja Peter Kocjančič, danes starosta slovenskih fotografov. V svojem začetnem snovanju je nekako nadaljeval «upodabljanje» naših impresionistov, saj so njegovi krajinski izrezi na las podobni razpoloženju 'vanju domačega prostora v svetlobi. Vendar-se Kocjančič ni mislil za vedno zaupati le kameri, pač pa je računal, da sme poseči .tudi «osebno» v fotografski material in ukrasti objektivu marsikatero prednost. Naposled je objektiv enbstav-no odpravil in prešel, če smemo tako reči, na etimologijo besede «]olografijai> in ugotovil ter z deli pokazal, da je njeno sporočilno bistvo le «slikanje svetloben. To ugotovitev je nazorno in zgovorno potrdila vsebina njegove razstave. V oblikovnem pogledu je videti, da se Kocjančič na svojem področju neprestano sooča s sodobnimi problemi in prijemi likovnega izražanja in da je enakovreden sobesednik ostalih naših .tudi mlajših) likovnih ustvarjalcev: videti je namreč, da je tudi sam prehodil pot od nadrealizma do informela in strukturizma. S svojimi deli nas je Kocjančič tu popeljal v svojevrsten pravljični svet, pravzaprav v nekakšen pra-svet, kjer se stvari šele počasi in leno prebujajo, se skoraj neopazno oblikujejo, si odmerjajo barve v ozračju, ki je podobno skrivnostnim morskim globinam. V to na pol naključno dogajanje pa kaže, da je avtor sunkovito posegel z racionalnim hotenjem, ponazorjenim v spletanju vzvalovanih mrež in drugih že edanih» oblik. Tako se v tem prostoru avtor pogaja z amorfnim in mu ponuja nekaj že prečiščenega in urejenega< Kocjančič nam je prikazal ta magičen dialog v trenutku prvega spleta in nas tako rekoč priklenil k prisostvovanju rojstva oblik in kompozicije, k rojstvu kozmosa. Folografike so prvenstveno zamišljene m zasnovane kot barvna resničnost v presnavljanju. V svojih motivnih variantah je avtof pokazali dit je'ptavcat slikar beneške tradicije in da do potankosti obvlada igro mfneHn luči v smislu klasičnega tonalizma, vendar je vso stvar premaknil v barvno dogajanje, poživljeno z dinamično črto, ki pa se prav tako vtaplja v barvni element. Končni rezultat je tu igrivo prebujanje stvari, ponekod zaneseno in dramatično prelivanje elementov, toda večinoma prevzame avtorja lirično razpoloženje doživljanja čudovitih sanj. Je to ’e pozna vzporednica že prehojene barvne poti v zgodovini naslikanega? človek bi prej rekel, da botruje našemu starosti nekaj izjemno mladostnega. MILKO RENER /sj G*IA GaJ GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ AUTO SACCHETTI servis za VOLKSNVAGEN PORSCHB GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Opremo In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure KMEČKA BANKA USTAN0VUENA in« 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSI BANČNI OSLIHit • MINJALNICA P rlmorški "dnevnik 6 KULTURA 20. januarja 1980 V PETEK NOVA PREMIERA SSC Albee: «Kdo se boji Virginije Woolf?» Delo režira kot gost Dušan Mlakar, v glavnih vlogah Dog dana Bratuževa, Anton Petje, Anica Kumer (gost) in Livij Bogateč S svojim delom Kdo se boji Virginije Woolf? se je ameriški dramatik Edward Albee visoko dvignil nad svoje tekmece in z velikim uspehom prodrl na vse odre ne samo ameriških pač pa tudi evropskih gledališč. Že pred tem delom je Albee napisal štiri enodejanke. The zoo Story (zgodba iz živalskega vrta), The Death of Bessie Smith (Smrt Bessie Smith), The Sandbox (Zaboj za pesek) in The American Dream (Ameriški sen), ki so vzbudile precejšnjo pozornost v gledaliških krogih tedanjega časa. Za vse te drame je značilen grozovit humor združen z nepričakovano li-ričnostjo določenih trenutkov in z ostrino ter grobostjo dialoga. V njih se kaže vsa Albeejeva strast za razkrivanje realnosti, vsa njegova neizprosna volja, da bi se dokopal do resnice, pa naj si bo ta še tako kruta in odvratna. S prodornim pogledom sega dramatik v najintimnejše sfere človekove notranjosti in z diabolično silo pustoši ves zlagani in dostojanstven videz vsakdanje stvarnosti. Sam pravi, da je treba iti tako globoko pod kožo, da postane ljudem kar nevzdržno. Albeejev silovit napad na vso pokvarjenost, na okrutnost in zlaganost medsebojnih odnosov, ki se skrivajo pod navidez zdravo površino, je v njegovi najboljši drami Kdo se boji Virginije Woolf? še izrazitejši. Tu se avtor temeljito in zlobno norčuje iz vseh človeških slabosti in razvad, ne da bi kadarkoli zapustil ravni resničnosti. »čudovito in strašno gledališko delo*, tako so se o njem izrazili kritiki, Heinz Ritter pa je ob berlinski uprizoritvi tega dela napisal, da je «drama zloben zamah med šalo in gro zo, ameriška mora, dolga in živce uničujoča*, da je avtor v njej »dal blesk grenkemu, potuhnjenemu humorju*. Dalje pravi Ritter, da «dela avtor z distanco hladno odločnega boksarja: masko dol!», da «razkosava sliko defektne druž be v kliničnih ekscesih*. Žgoče vznemirjenje tega dela izvira samo iz štirih oseb, Georga in Mar-the, univerzitetnega profesorja in njegove žene, in njunih gostov na poznem nočnem obisku, mladega predavatelja biologije Nicka in njegove otročje žene Honey. Komaj gosta pristopita prag, se te začne medsebojno razgaljeva-nje, smešenje in obtoževanje. V ozračju polnočnih spovedi segajo protagonisti po skrivnostih drug drugega in uničujejo z zlohotno neposrednostjo in prefinjeno o-krutnostjo vsako sled namišljenih vrednot in vrlin. V tem silovitem spopadu resničnosti z iluzijo se odkrije ves strah, vsa groza obstoja in nezmožnost vsakršnega sožitja. Ob koncu tega nenavadnega obiska, ne bo nihče od protagonistov več tisto, kar je bil na začetku. Jasno pa postane dejstvo, da je to kvartet tujcev, o-samljencev, ki se med sabo mučijo, razkrivajo, sovražijo in se končno drug drugemu smilijo. Brez predsodkov je avtor pokazal na bistveno resnico, na resnico človekove popolne odtujenosti in na njegovo strast do mučenja, razdejanja, razkrinkavanja, pokazal je na histerijo in na razosebljen je človekove osebnosti: bralca oziroma gledalca je tako prisilil v temeljito in poglobljeno razmišljanje. V drami nastopajo Bogdana Bratuž, Anton Petje, Anica Kumer in Livij Bogateč v režiji Dušana Mlakarja. Sceno je izdelal Niko Matul, kostume pa Marija Kobi-jeva. Prevod je delo Maile Golob. f. f. Posnetek z vaj za dramo «Kdo se boji Virginije Woolf» v Slovenskem stalnem gledališču režiserja Dušana Mlakarja vodstvom •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuuiiiiiiiiiMiiiiiifiiliftiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiriiiiiiiiiiiiiifiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DVA KONCERTA V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Rutinski zanos «Zagrebških solistov» Luči in sence «Pesmi v prijatelj s tvu» Mariborski Akademski mešani zbor ni izpolnil pričakovanj - «Valentin Vodnik» soliden Stalna umetniška rast zbora iz Trenta in dober nastop zbora «Coro polifonico triestino» Glasbena matica je dne 11. ,t.m. priredila svoj redni abonmajski koncert, na katerem je v Kulturnem domu nastopil ansambel Zagrebških solistov, ki je slovel kot obče priznana komorna godalna skupina izjemnih kvalitet v svetovnem merilu, ko je ansambel vodil znani violončelist Antonio Janigro. Ta je tudi ustanovil in izoblikoval. Čeprav sestavljajo skupino izvrstni glasbeniki, med njimi tudi samostojno nastopajoči solisti, je kasneje prvotna kvaliteta začela rahlo plahneti, vendar se je vrsto let po odhodu Ja-nigra obdržala na ravni, ki je kljub nadaljnjemu delovanju brez vodstva vidnejše osebnosti, zagotavljala solidno igro in interpretativno moč. s kakršno smo se le redkokdaj srečevali na področju nost občudovali pri tem ansamblu. Tokrat so zapustili vtis nekega bolj rutinskega izvajanja, ki nas je samo na trenutke popeljalo v svet živega, pristno občutenega muziciranja. Morda pa je njihovo zbranost motila šibka akustičnost, ki v teh prostorih ni naklonjena izvajalcem, posebno pa ne komornim skupinam. Drugi koncert je bil naslednjega dne v istih prostorih. Pod naslovom Pesem v prijateljstvu je Slovenska prosvetna zveza v Trstu povabila na srečanje pevske zbore. Nastopila sta dva slovenska in dva italijanska: moški zbor Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote, Coro polifonico triestino pod vodstvom Fabia Nesbeda, mešani zbor I mi-nipolifonici iz Trenta pod vod- domačo glasba.kumorpe-.dejav--- stvom Nitola Concija in Marca nosti. Posebng trenutke pristno za- Mazzea in akademski pevski zbor nositega muziciranja smo doživ- n«•— — ■ »»—-•*-- -- ■ ljali tudi ~ ha. nastopih^ ansambla ob sodelovanju violinskega virtuoza Henrika Szeringa, ki je večkrat Zagrebške soliste tudi vodil. Tako je bilo tudi na letošnjem poletnem festivalu v Dubrovniku. Vendar so bili podobni nastopi oziroma skupna sodelovanja s tem znamenitim violinskim umetnikom svojčas že boljša, če upoštevamo skladnejšo igro ansambla in izrazitejše interpretiranje. Koncert v Kulturnem domu je sicer nudil solidno izvajanje del Rameauja (Concerto IV), Jarno-viča (Koncertantni kvartet v A-du-ru), Bartoka (Romunski plesi), Papandopula (Koncert za kontrabas in godala) i. Verdija (Kvartet v e-molu), vendar smo pogre-ša'i nekdajšnje večje medsebojne skladnosti in homogenosti, kar velja zlasti za prve violine, muzikalno občutljivejše iztanjšanosti v dinamiki: ta bi gotovo bila v korist reliefnejšemu fraziranju, ki smo ga večkrat pogrešali in s tem tudi močnejše zanositosti ter intenzivnosti pri oblikovanju celote — to, kar smo nekoč narav- Boris Kraigher iz Maribora pod vodstvom Stanetfti ffurgeca. Če bi začeli z najboljšim, potem je na vrsti zbor iz Trenta, ki je imel lepo izbran spored: Schubertovo Chor der Engel, Anerie-vo Ave Maria, Poulencovo Exul-tate Deo in dve dobri priredbi ljudskih: La terra del nono (C. Moser) in Oi sonador (A. Fran-ceschini). Zbor je poleg glasovne izdelanosti, ki je po homogenosti glasov in zlitosti celote dosegla kar zadovoljujočo stopnjo, potrdil tudi visoko pevsko kulturo. Rast zbora spremljamo že vrsto let na mednarodnem tekmovanju v Arezzu in v Gorici, od takrat, ko so prvič nastopili še kot mali pevci in se tudi v nadaljnjem uspešno uključevali med najboljše mladinske zbore. Od tod še danes naslov zbora, čeprav so se nekdanji mali pevci razvili v lepo zveneč in muzikalno odziven pevski zbor. Zdrav muzikalni čut Nicole Concija vodi zbor po trdni umetniški poti, v nazorno interpretiranje, ki se sproščeno razvija v plemenitem, intonančno čistem in sonornem petju. •nun,,.. WAGNERJEVA OPERA V GLEDALIŠČU VERDI «TRISTAN IN IZOLDA* Solistične vloge so peli izvrstni nemški pevci Orkester ni izrazil vse muzikalične intenzivnosti Tržaško operno gledališče Verdi je začelo leto 1980 z uprizoritvi•> jo Wagnerjeve opere *Tristan in lzolda» v novi lastni postavitvi in prvič tudi v nemškem izvirniku z gostujočimi nemškimi pevci v glavnih vlogah in z nemškim dirigentom. Vredno pa je zabeležiti, da je bilo gledališče »Verdi* tretje italijansko gledališče, ki je l. 189n prvič uprizorilo to Wagnerjevo, po splošni sodbi najbolj dognano in v svetu najbolj izvajano glasbeno delo, za Bologno (1888) in za Turinom (1897). zTristan in lzolda» spada nekako v sredino Wagnerjevega u-stvarjalnega opusa, v leta med 1857 in 1859, in predstavlja tudi poetični vrhunec njegovega gledališča. Izhajajoč iz dramatizirane keltske legende in obsežne in nedokončane pesnitve Gottfrieda von Strassburga, se je Wagner pri svoji glasbeni prepesnitvi opiral izključno na človeško temo legende, to je na moč in neizogibnost ljubezni in smrti v njuni sintezi in sublimaciji, doživljam v intenzivnem romantičnem zanosu. Glasba zato tu ni v funkciji drame. ki jo doživljata Tristan in lzolda, pač pa se je drama prelila v glasbo in prav v tem je tudi prelomnost komponiranja, s katerim je Wagner flaleč prehitel svoj čas in odprl nova obzorja muzikalnega izpovedovanja, ki ima po eni gtrani simfonično razsežnost, po drugi pa ohranja globoko intimnost vseh globin čustvene palete. Dramatična in obenem lirično romantična barvitost Wagnerjeve muzike dosega prav v Tristanu in Izoldi in skozi njiju v elegiji ljubezni in smrti kot njeni dopolnitvi, dotlej nesluteno izrazno moč. Kako se je tržaška uprizoritev •ujela v ta glasbeni kontekst, kako globoko je uspela prodreti v en-kratnost notranje dramske napetosti glasbene vizije človeške dra me? Izvirna scenska realizacija je ustrezala skrajni vizualni redukciji dogajanja in je tudi učinkovala obenem z osebami na o-dru bolj kot privid kot realnost, torej prvenstveno v funkciji muzike. manj pa je ta prodor v izrazno globino Wagnerjeve govorice uspel orkestru, ki je sicer muziciral disciplinirano vendar brez ustrezne intenzivnosti in dramatične napetosti, predvsem pa ni dajal od sebe tiste nadrealne barvitosti in kompaktnosti Wag-nerjeve muzike, ki drhti in sega v globino najintimnejših in najple-menitejših čustev. Krivde za to najbrž ni mogoče pripisati dirigentu Matthiasu Kuntzschu, pač pa verjetneje pomanjkljivi in ne dovolj kvalitetni zasedbi v tržaškem orkestralnem ansamblu, zla sti v godalih. Nasprotno pa je predstava slo nela na vrsti izjemno kvalitetnih vokalnih solistov, od katerih so se tudi domači pevci povsem zadovoljivo vključili v ubranost predstave. Ute Vinzing je bila glasovno in igralsko močna pojava Jzolde, izredno zanesljiva v višinah in nižinah, kjer pa njen glas lahno izgublja na moči, predvsem pa je prepričala v liričnih spevih in z dramatično intenzivnostjo svoje interpretacije. Vlogo Brangaene je pela Helga Der-nesch z lepo barvitim mezzosopranom kljub lahni indisponira-nosti (na premieri), ki pa ni bistveno vplivala na glasovno prepričljivo ustvarjalni lik. Tenorist Spas Wenkoff je zahtevno vlogo Tristana podal n, oporečno v doziranju dramske napetosti in vokalnega razpona in barvanja liričnih občutij. Heinz Jiirgen De-mitz je bil prepričljiv Kunvenal, glasovno izjemno lep lik kralja Markeja pa je ustvaril basist Kurt Rgdl. Nastopili so še Francesco Memeo. Lucio Rolli, Dario Ze-rial in Giuseppe Botta. Zbor. ki nastopa v ozadju, je tudi tokrat odlično pripravil An-drea Giorgi, režijsko pa je predstavo vodil Wolf Siegried Wagner, ki se sicer ni oddaljil od klasičnih načinov, je pa celotno pred stavo uskladil v okviru postavitve, ki je vsaj scensko prinesla nekaj novega v dosedanjih uprizoritvah tega Wagnerjevega dela. J k. Pravo nasprotje pa je, žal, temu zboru bil mešani zbor iz Maribora, ki na naše začudenje ni bil niti glasovno dovolj pripravljen, še manj pa je pokazal v pogledu interpretiranja. Krivda je predvsem pri dirigentu, ki bi vsekakor moral zbor — sicer glasovno dobrih pevcev — boljše vokalno izdelati, doseči večjo intonančno zanesljivost, s tem boljšo homogenost, ki jo je večkrat slabila tudi .zličn, izgovarjava nekaterih vokalov, večjo skladnost v delovanju, enotnost v oblikovanju fraze kakor tudi nazomejše grajenje celote. Z ozirom na take pomanjkljivosti je program presegal moči zbora. Brucknerjevi Ave Maria, ki zahteva širok razpon dobro pripravljenega zbora, pevci niso bili kos, pri, je dllfgent opiral na zgolj zunanje- e-fekte, ki nas niso prepričali. Mimo, , Strategierevč ' Jam lucis' brto sidere in Adamičeve Vragova nevesta, ki sta interpreta«jsko bili precej suhoparno odpeti, nas je naravnost grenko prizadela Vrab-čeva Polka je ukazana: z nerazumljivim prehitrim tempom, ko nisi razumel niti besede, niti razločeval vokalov, je tudi v muzikalnem pogledu obvisela nekje v praznem — kot primer skrajno nemuzikalno zastavljenega oblikovalnega koncepta, kar seveda izziva vprašanje umetniške odgovornosti, posebno še, ker imamo opraviti z mladimi pevci; tem bi morali odkrivati in jih plemenititi s pristno muziko, jih uvajati vanjo z živim občutjem za lepoto o-blikovanja. Sprašujemo se, kaj se je zgodilo z zborom od zadnjega tekmovanja v Mariboru, ko je zbor prejel zlato plaketo? O Vrab-čevi Bilečanki moramo reči, da jo je marsikateri drugi zbor bolje zapel in tudi bolje izoblikoval. Razočaranje je tako pri pevovodjih in tudi pri številnih zborovskih pevcih, ki so bili prisotni, bilo toliko večje, ker so prvi in drugi pričakovali od akademskega zbora, d- jim bo pokazal nekaj, od česar bi se kaj naučili ali spoznali morebitne nove pristope. Pred nami se je porodilo vprašanje odgovornosti pri vzgoji mladih pevcev na eni, na drugi strani pa vprašanje odnosa do poslušalcev, posebno še tam, kjer se resno trudijo, da bi dvignili svojo pevsko kulturo. Moški zbor Valentin Vodnik je kolikor toliko solidno odpel Vrab-čevo Slovenska pesem in Ježevo Igraj kolce. Čeprav smo že poslušali boljše petje tega zbora, zlasti kar zadeva intonacijo in fraziranje, vendar jim ne zamerimo toliko zaradi tega kakor to, da so vnesli v spored srečanja priredbo Bojana Adamiča V Gorjah zvoni, ki bi prej sodila med pevce s spremljavo nekega instrumentalnega ansambla, kjer bi bila gotovo bolj dobrodošla. Petje solistov že itak nenavadno prirejene Ive vuce pase je bilo kaj zgrešeno (I. Ota). Če je dirigent želel doseči z »disonancami* karakteristiko ljudskega petja v I-stri, bi moralo to biti vse kaj drugega. Coro polifonico triestino je v enem, letu svojega delovanja mnogo došegel v glasovnem pogledu, vendar še ne toliko, da bi lahko zadostil zahtevam prvih treh avtorjev — R. Rhawa, Praetoriusa in Stravinskega. Najbolj so dosedanji stopnji vokalne pripravljenosti odgovarjala dela Arcadelta, Caima in O. di Lassa, ker imajo za zbor primeren glasovni obseg in jih je zbor tudi v interpreta-cijskem pogledu najbolje dojel ter seveda tudi najbolj nazorno izoblikoval. Dirigentu bi priporočali, da zreducira eestikuliranje rok, ker zaradi odvišnega nakazovanja pevčem zavira sproščenost v fraziranju. Sicer pa je bil po kvaliteti drugi zbor večera. Mnenja smo, da je prav, ko se Slovenska prosvetna zveza v Trstu trudi za spoznavanje kulture dveh narodov. V tem primeru je bilo seveda zanimivo in koristno primerjati dosežene rezultate štirih zborov, ki so ponudili lepo priložnost za razmišljanje o dobrih in šibkih značilnostih zborovskega petja pri nas. IVAN SILIČ SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980 (10) SEVEDA TUDI BRANJE ZA ODRASLE PRI MK Zlata knjiga poezije - Moja knjižnica - Kondor - Pota mladih Beseda sodobnih jugoslovanskih avtorjev - Levstikov hram itd. Vsekakor je tudi naša dvajseta knjižna zbirka po vrsti. Izbrana mladinska dela, je nadaljeval naš pogovor glavni urednik založbe Mladinska knjiga Borut Ingolič, zelo pomembna in tehtna tudi zato, ker so za sleherno izmed petih knjig uredniki in prevajalci pripravili za posamezne edicije poljuden, a strokovno in tehtno napisano spremno besedilo, namenjeno tako pedagogom kot vsem tistim, ki jih zanima še kaj _več o naši mladinski literaturi. Tako je Gregor Kocijan pripravil dve knjigi iz Jurčiča, Viktor Smolej izbor iz Franca Ksaverja Meška, isti avtor je tudi pripravil Matijo Valjevca, medtem ko se je Zoltan Jan lotil Bogomira Magajne, Peter Dolgan pa je za peto knjigo te zbirke pripravil izbor iz Venceslava VVinklerja. Povsem nova zbirka letošnjega leta je Zlata knjiga poezije. Z njo so pri Mladinski knjigi ubrali natanko isto pot kot pri prozi — torej. to zbirko, ki bo štela letos šest knjig, so izbrali h, pripravili mladi bralci sami. V njej bodo izšla naslednja dela: Anica Čer-nejeva Metuljčki, Kajetan Kovič Zlata ladja. Tone Pavček Vrtiljak, Senčnica na rami v izboru Nika Grafenauerja, Jože Šmit Ježek se ženi in Oton Župančič Mehurčki — in petdeset ugank. V Moji knjižnici bodo letos na programu ponatisi. Za 2. razred Otrok med bojem. Huda mravljica (Branko Rudolf), za 3. razred Slovenske pravljice, za 4. razred Uhač in njegova druščina (Branka Jurca), Lukec in njegov škorec (France Bevk), za 5. razred Bratovščina sinjega galeba (Tone Seliškar), za 6. razred Jurij Kozjak (Josip Jurčič), i Slovenska pripovedna pesem, za 7. razred Drejc z višave (Venceslav Winkler) in za 8. razred V gaju življenja (Ciril Kosmač). Za zbirko Kondor pa je letos značilno, da bo v vsakem letniku tudi kak tematski ali drugačen izbor, to pot bodo to Pesmi Boža Voduška v izboru in s spremno besedo Janka Kosa. Med osmimi letošnjimi knjigami zbirke Kondor bodo izšle Gvatemalske legende Miguala Anglela Astruriasa v prevodu in s spremno besedo A-lenke Bole-Vrabec, Pod starimi strehami Šandorja Djalskega v prevodu Severina Šalija in s spremno besedo Rada Jana, Rimska lirika v izboru in prevodu ter s spremno besedo Kajetana Gantarja, Stihi Petrarce v izboru Andreja Cepudra in s spremno beseoo Atilija Rakarja, Izbrane novele Lu Hsuna v izboru, prevodu in s spremno besedo Janeza Staniča, Klavnica pet Kurta Vonneguta v prevodu Branka Gradišnika in s spremno besedo Dimitrija Rupla tef Misel o sodobni estetiki v izboru in s spremno besedo Janeza Vrečka. Zbirka Pota mladih je nekakšen start in prvenec naših mladih piscev in pesnikov začetnikov. Tu je Prekleta graščina Boris Jukiča, mladega pisatelj- iz Nove Gorice, ki kaže zanimiv in obetajoč talent ter Hekatomba Iva Antiča. Zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih avtorje bo letos zaključena s šestimi knjigami. V petem letniku te zbirke bodo izšla naslednja dela: Andrej Hieng človek na meji (drame) s spremno besedo Frančka Bohanca, Peter Šegedin Otroci božji s spremno besedo dr. Dubravka Jeličiča, Ale-ksandar Tišma Uporaba človeka s spremno besedo dr. Branka Popoviča, Pesmi Skenderja Kuleno- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiMHimiimiiiiMiiiMniimiiifiiiimiimiiiiiiimumiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiimiiiiiMHinniiimiiMiiimiiiiHiiHiiniiimiiMiimit V SLOVENSKEM PREVODU PRI KOMUNISTU IN BORCU 5. knjiga zbranih del Josipa Broza Tita Obsega dela, ki so nastala v obdobju od septembra 1939 do septembra 1940 Peta knjiga Zbranih del Josipa Broza Tita obsega dela, ki so nastala v obdobju od septembra 1939 do septembra 1940, to je od začetka druge svetovne vojne do V. državne konference KPJ. Vsebuje pa 46 Titovih del in tri dokumente kot priloge. To Titovo enoletno dejavnost je mogoče razdeliti na tri obdobja. Prvo obdobje obsega dela, ki so nastala od njegovega odhoda v Moskvo (vštevši besedila pogovorov, ki jih je imel v organih kominterne) do konca novembra 1939, ko je iz Moskve odpotoval v domovino. Drugo obdobje obsega njegovo tri mesece in pol dolgo bivanje v Carigradu (od konca novembra 1939 do srede marca 1940), čas, ko ie čakal na primerne dokumente, da bi brez ovir prišel v domovino. Tretje obdobje pa traja od marca. ko se je vrnil v domovino, in obsega njegovo dejavnost do konca septembra 1940. Ko se je Tito znašel pred nalogo, da razloži poglede KPJ na novi položaj, ki je nastal z izbruhom druge svetovne vojne in zlasti po sklenitvi sporazuma o nenapadanju med sovjetsko vla- do in vlado tretjega rajha, je v svojih poročilih izhaja) iz tega, da naj novi dogodki in zlasti zunanjepolitične poteze vlade ZSSR ne bi vplivali na osnovno usmeritev komunističnih partij in na njihove naloge, ker je sporazum z nemško vlado stvar sovjetske vlade in njenega prizadevanja, da bi se vojna čimbolj odložila in oddaljila od sovjetskih meja. V teh spremenjenih, negotovih in nejasnih okoliščinah je Tito menil, da je boj proti fašizmu in vojni nevarnosti še naprej najpomembnejša naloga mednarodnega revolucionarnega gibanja. Pri tem je posebej opozarjal na pomen mladinske fronte za o-brambo države in sploh prizadevanj za združevanje demokratičnih sil vse do krepitve vpliva komunistov v vojski. Po vrnitvi v domovino sredi marca 1940 se je Tito intenzivno vključil v reševanje poglavitnih problemov in nalog, ki sta jih i-mela partija in revolucionarno demokratično gibanje. To se je pokazalo tudi v velikem številu njegovih raznovrstnih del, objavljenih v tej knjigi, saj je od srede marca 1940 do konca sep- Slovenska imena naših krajev te dolgo let me ljudje vprašujejo, ko pripravljajo članke ali spise vseh vrst, kako se točno glasijo v slovenščini nekatera krajevna imena, kako iz njih izpeljani pridevniki in imena prebivalcev: posebno za Benečijo in Rezijo so podatki o tem povečini nedosegljivi in nepopolni, pa tudi v dostopni literaturi so pogosto zgrešeni ali zapisani v različnih oblikah. Že zato sem se odločil pripravljati priročnik z vsemi temi podatki. Poleg tega pa so v zadnjih letih izšli v naši deželi in v Sloveniji zemljevidi, seznami krajevnih imen, toponomastični priročniki in zahtevne študije, ki prinašajo včasih imena in razlage, ob katera se lahko obregnemo. Sam pa sem v zadnjem desetletju nabral toliko podatkov in gradiva, da sem se odločil dati jih na voljo vsem v obliki kratkih sestavkov, ki vsebujejo vse praktične podatke in znanstveno utemeljitev zanje, ko je treba ovreči zmotna mnenja ali sporne oblike. Začenši z današnjo številko bo Primorski dnevnik objavljal po možnosti vsak dan po en sestavek: kdor jih bo ohranil, bo čez nekaj mesecev razpolagal s praktičnim priročnikom o slovenskih krajevnih imenih v naši deželi. PAVLE MERKO TRST Antično ime Tergeste je menda keltsko in pomeni tržišče ali izhaja iz venetščine -t-terg(o) z istim pomenom (Frau, Diziona-rio toponomastico Friuli Venezia Giulia, Udine 1978, str. 118). Rimljanom je bilo to ime tuje in so ga prilagodili latinščini z obliko Tcrgestum; to je dejansko že prvi poskus etimologije, saj je z imenom nastala tudi legenda o trikrat zidanem mestu: to namreč pomeni latinsko ime. Toda prvotno ime se je trdovratno držalo in iz njega naravnost prihajata bodisi it. oblika Trieste bodisi slovensko ime Trst. Slednje in pridevnik tržaški sta nastala na meji med osmim in devetim stoletjem (Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika, LJ 1936, str. 26) praviloma po glasovnih premikih ob nastajanju modernega slovenskega jezika. Druge razlage teh imen in legende o njihovem nastanku spadajo v romantično fantastiko ali v etnografijo: tako razlaga slovenskega imena Trst iz rastlinskega imena trs, tako tudi legenda o treh Tržačanih, ki jih je srečal Slovenec in jih nagovoril »Trije stel* tembra istega leta, to je do konca obdobja, ki ga zajema peta knjiga, napisal še približno 30 različnih del, med njimi proglas CK KPJ od razkosanju Češkoslovaške in vdoru nemških čet, v to državo, prvomajski proglas in razne proglase ob posameznih stavkah (tramvajskih delavcev v Zagrebu, delavcev zračnega prometa v Beogradu), ob kapitulaciji Francije ali malo pozneie ob treh obletnicah (začetku druge svetovne vojne, podpisa sporazuma Cvetkovič-Maček in pakta med nemško in sovjetsko vlado), razne* članke za «Proleter» in «Srp i čekič* ter posebne informacije, oziroma poročila centralnega komiteja in sekretariata CK o nekaterih pomembnejših, zlasti mednarodnih dogodkih. V središču Titove pozornosti so bili partijska organizacija, niena politična in organizacijska krepitev ter usposabljanje za a-vantgardno vlogo krepitev enotnosti partijskih vrst oblikovanje in šolanje vodilnih partijskih ka drov, zlasti vključevanje delavcev v partijska vodstva. Tri dela. ki so objavljena v prilogi te knjige, so zelo zanimiva in specifična predvsem po svojem nastanku. Prvo delo sestavlja več zapiskov v organih kominterne, ki so bili napisani septembra 1939 na podlagi pogovorov oziroma Titovih infoimacij o posameznih ljudeh iz ■ jugoslovanskega revolucionarnega, predvsem mladinskega in ženskega gibanja ter o tistih Komunistih iz aparata CK KPJ ki jih je Tito sam poznal ali sodeloval z njimi. Poleg Krajšega življenjepisa Lovra Kuharja, ki je vključen v osnovno besedilo, najdemo tu živ ljenjepisne podatke o članih CK SKOJ Ivu Loli Ribarju. Dušanu Vresku, Veljku o urednikih študentovskih in drugih glasi) ter aktivistkah ženskega gibanja in drugih. Med več kot dvajsetimi biografskimi zapisi te vrste je tudi informacijo o dr. Pavlu Sa vicu in njegovem znanstvenem delu. Druga Driloga je sklep sekretariata izvršnega komiteja kominterne v katerem ocenjujejo Titovo dejavnost in postavljajo naloge KPJ, v bistvu pa je tudi to delo v glavnem napisano na podlagi Titovih poročil vodstvu kominterne. Tudi tretja priloga je sestavljena na podlagi pogovora enega od funkcionarjev ko minterne s Titom 5. ma ia 1940 v Zagrebu. Seveda ima tudi peti zvezek, kot vsi prejšnji, celo vrsto o-pomb. to pot jih je kar 387, o-pombam sledi kronografija. njej pa obširen register osebnih in krajevnih imen. Peto knjigo Titovega zbranega dela sta v slovenskem prevodu izdali ČZDO Komunist in založba Borec iz Ljubljane. D. Ž. Mamuli, Vilku Vlahoviču itd. viča, Marka Dizarja, Andjelka Vu-letiča, in Dare Sekulič v prevodih Severina šalija, Ivana Minattija, Bogdana Gradišnika ter Draga Bajta v izboru in s spremno besedo dr. Midhata Begiča, dalje Pesmi albanskih pesnikov Enverja Gjerquekuja, Azema Shkrelija, Rahmana Dedaja in Alija Pod-rimje v prevodih Severina Šalija, Ivana Minattija, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca ter v izboru in ureditvi Alija Podrimje. Najpomembnejša knjiga te zbirke in hkrati njen zaključek pa je vsekakor Sodobni jugoslovanski esej v dveh knjigah, ki ga je dolgo vrsto let pripravljal in izbiral dr. Jože Pogačnik. Zbirka Levstikov hram je Izrazito bralna zbirka in letos bosta izšli v njej dve deli: Zgodba zdravnika Muznika Ivana Preglja in Mož, ki je bil četrtek ter Napoleon iz Noting Hilla Gilberta K. Chestertona. Podobna je tudi zbirka Krog prav tako z dvema knjigama: Graham Greene Človeški faktor in Oriane Falacci Neki človek. Tudi naslednji zbirki, Vezilja in Žepna knjiga sta bralni. To so dela Franca S. Finžgarja Dekle Ančka, Cagnati Nove Evgenija in Filipa Raduloviča Umazana sled. Spet nova zbirka letošnjega leta je zbirka pod naslovom Zvezda. Ta zbirka ni urejevana po načelu neuvrščenih držav in njihovih kultur, temveč po kontinentih. Tako bo letos v njej zastopana Afrika s petimi knjigami in sicer: Camara Laye Črni otrok, Sembene Ousmane Božje palčice, Wole Soyinka Tolmači, Alev la Guma V megli ob izteku poletja in Ngugi wa Thiongo Krvavi cvetni listi. Prihodnje leto bo na programu te zbirke Južna Amerika. V že tradicionalni zbirki Lirika bo izšlo letos šest knjig in sicer: Giuseppe Ungaretti (prevod Ciril Zlobec), William Woodsworfh (prevod Andrej Arko), Francois Villon (prevod Janez Menart), Pindar (prevod Kajetan Gantar), Andy (prevod Kajetan Kovič) in VVilliam Veats (prevod Veno Taufer). Iz obširnega dela znanega in priljubljenega pisatelja B. Travna pa bo izšlo šest njegovih izbranih romanov: General iz džungle, Upor obešencev, Most iz džungle, Zaklad Sierre Madre, Mrtvaška ladja in Obiralci bombaža, torej sama znana in popularna dela. V zbirki Pesmi bodo izšli prvi izbori naših pesnikov, ki bodo povezani bodisi na določen kraj ali tematiko. Takšen bo izbor iz Prešerna s spremno besedo Borisa Paternuja in Antona Vodnika s spremno besedo Katke Šalamun-Biedrzycke. Letos je nova tudi zbirka Vezi, ki bo v bistvu nadaljevala zbirko Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, o kateri smo že zapisali, da se z letošnjim petim letnikom zaključuje, štiri dela bodo izšla v tej zbirki: Milisav Savič Ujec našega mesta, Antun šoljan Luka, Mirko Sokolovič Brazgotine in Simon Drakul Bela dolina. V zbirki Pofopisi pa bodo izšla tri slovenska originalna dela in sicer Indija,, mit in realnost Milana Stanteta, Onstran Urala in Kavkaza Dušana Željeznova in E-verest Toneta Škarje. V zbirki Otrok in knjiga pa sta na programu dve deli: 20 let zveze bralnih značk in Srečanje s Kurirčkovimi nagrajenci. Zunaj zbirk pa sta programirani nadalje dve knjigi: antologija v izboru Nika Grafenauerja Pa mi verjamete ter Pregled mladinskih književnosti jugoslovanskih narodov Zlate Pirnat-Cognard. Posebej velja opozoriti na zbirko Okno v svet, ki bo izšla Čudovita Jugoslavija, delo, skupen napor jugoslovanskih založnikov in Lipica dr. Milana Dolenca, ki bo izšla ob štiristoletnici te naše svetovno znane kobilarne. Zbirka Veliki priročniki bo letos obsegala sedem del: Kurt Hronolka Svetovna zgodovina glasbe, Vse o šivanju (več avtorjev), Harry Garms Živalstvo Evrope, Aduti dobre kuhinje (več avtorjev), Svet kemije in fizike (več avtorjev), Ročna dela in Knjiga o avtu v srbski izdaji. Zbirka Mali priročniki pa bo zajemala šest del: George Seddon in Helena Redecka Zelenjavni vrt, I. Goester Opazovanje ptičev, Vr-tunič Vodnik po Jugoslaviji (tudi v •”’J I I ? .1 % i H ,4 DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Odborništvo za zdravstvo in higieno bolniško oskrbo in ki so že prosili za vpisni obrazec in izbrali zdravnika, so že vpisani v novo upravno strukturo SAUB. — Državljani, ki so v skladu s starim zakonom imeli , ,s pravico do bolniške oskrbe, miso si pa še izbrali zdravnika, morajo na^sedež SAUB, ki mu pripadajo glede na okraj, kjer stanujejo, da si izberejo splošnega zdravnika. Pri sebi morajo imeti dokument, ki so ga izdale ukinjene bolniške blagajne. — Državljani, ki dne 31. decembra 1979 niso imeli pravice do bolniške blagaine, bodo morali na pristojni sedež SAUB za vpis in izbiro zdravnika. Pri sebi morajo imeti družinski list. Družinski člani so vpisani v vsedržavno zdravstveno službo skupno z družinskim poglavarjem. Za vpis in izbiro splošnega zdravnika ali pediatra ni posebnih rokov Obvezen pa je vpis v SAUB, če državljan želi imeti pravico do spodaj navedenih uslug. Splošnega zdravnika ali pediatra je treba izbrati med imeni, ki so navedena na Ijan izbral. Pregleduje lahko v ambulanti ali na bolnikovem domu. Zaradi pomanjkanja pediatrov v seznamu se bodo starši otrok, starih do dvanajst let, lahko obrnili na specialiste* ki bodo delovalj v! okrajnem sedežu SAU]$, v : javnih pediatričnih posvetovalnicah ali v pediatričnih ambulantah pri splošnih bolnišnicah. K njim jih bo napotil splošni zdravnik ali pa se bodo obrnili kar naravnost, če lahko dokažejo, da so vpisani v bolniško službo SAUB Dežurna služba ob praznikih, dan pred praznikom in ponoči. Dežurna služba deluje na dan pred praznikom od 14. do 20. ure. ob praznikih od 8. do 20. ure in ponoči od 20. do 8. ure zjutraj. Taka služba bo uvedena čimprej na celotnem deželnem teritoriju. Usluge bodo brezplačne za vse državljane, ki prebivajo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. deva enotna državna konvencija; — da so na državnem seznamu zdravil, ki je trenutno v veljavi. Zdravila so brezplačna, plačati pa je treba posebni prispevek («ticket»), kot to predvideva zakon. e) Pregled pri specialistu. Dokler ne bo stekla služba tako, kot to predvideva novi sanitarni sistem in ne bo odobrena enotna državna konvencija za sodelovanje s specialisti, ki niso na občinskem seznamu in s privatnimi zdravstvenimi ustanovami, bo oskrba brezplačna in neposredna. Koristili jo bodo lahko: 4 Zavarovancrvpisartf v javno bolniško blagaj- no^> .Specialisti.bodo. na razpolago v ambulantah ukinjenih ustanov, v bolnicah, v privatnih inštitutih ali v privatnih ambulantah, če so za to dogovorjeni. Oskrba pri specialistu bo potekala po predpisih, predvidenih v zakonu, ki je stopil v veljavo dne 13. decembra 1979 (dokler ne bo stopila v veljavo enotna državna konvencija). — Zavarovanci, ki 31. decembra 1979 niso bili vpisani v javno bolniško blagajno, bodo u-živali enake usluge kot so jih prej zavarovanci ustanove INAM. Za usluge pri specialistu bodo morali državljani predložiti: — Izjavo splošnega zdravnika, pediatra ali zdravnika v ambulantah razpuščenih u-stanov. — Potrdilo o vpisu v u-stanovo SAUB. Posredovanje splošnega zdravnika ni nujno za pregled pri pediatru, pri ginekologu, pri otolaringologu in pri okulistu. f) Bolniška oskrba. Državljani bodo brezplačno sprejeti v bolnico, če bo to zahteval splošni zdravnik. Izjema so nujni primeri. Predložiti pa bodo morali dokument, ki dokazuje vpis v ustanovo SAUB. Za sprejem v privatni zdravstveni zavod je potrebno, poleg izjave splošnega zdravnika, še pooblastilo ukinjene bolniške blagajne. V tej prvi fazi je, kot to predvideva deželni zakon, še dovoljen sprejem v privatne zdravstvene zavode posredno, t.j. tako, da bolniška blagajna povrne le delno stroške, če zdravstveni zavod ni vključen v novi zdravstveni sistem. Tudi v tem primeru sta potrebni pooblastilo ukinjene zdravniške blagajne in izjava splošnega zdravnika. g) Posebne usluge. Kot določa zakonski odlok štev. 663 z dne 30. decembra 1979, bodo i-meli državljani pravico tudi do posebnih uslug, kakor je bilo to možno pri ukinjeni bolniški blagajni INAM. To so: 1. Zdravljenje v toplicah in hidroterapija; 2. Proteze: a) ortopedske: nadomestne ali terapevtske: u-metni udje, ortopedski čevlji; b) zobne proteze; c) ortopedske naprave; d) terapevtske naprave; e) očala. - leče in okvire; v posebnih primerih kontaktne leče; f) čeljustna ortopedija; g) akustični aparati h) rehabilitacija govora pri larengektomiziranih bolnikih; i) dietrična živila za mu-hovjseidozi, fenilketo-nuriji in celiakiji. Dokler zdravstvena služba povsem ne steče, se morajo zavarovanci še vedno obračati za posebne usluge na stare bolniške blagajne, ki so za to pristojne. Tisti, ki do 1. januarja 1980 niso imeli bolniške oskrbe, in ki jo imajo šele po vpisu v SAUB. se morajo za posebne usluge obrniti na pristojno ustanovo INAM. Morebitni popravki k navedenim pravilom bodo objavljeni v najkrajšem času. Sedeži Združenih osnovnih upravnih struktur (Strutture Amministrative Unificate di Base S.A.U.B.) v štirih pokrajinah Dežele PORDENON PORDENONE SAUB V PORDENONU Ul. Co.Mttl, 1» |prl INAM AVIANO AZZANO CORDENONS FIUME VENETO PASIANO (PN) PORCIA PORDENON ' PRATA (PN) ROVEREDO IN P. S OUIRINO ZOPPOLA 8AUB V SPIUMBEROU Ul. Raffaello, 1 (pri INAM CASTELNUOVO FR. CLAUZETTO MEDUNO PINZANO TAGUAMENTO S. GIORGIO RICH.DA SEOUALS SPILIMBERGO TRAMONTI SOPRA TRAMONTI SOTTO travesio VIVARO VITO D ASIO SAUD V 3. VITU AL TAGLIAMINTO Ul. Costaldis (pri INAM) ARZENE CASARSA CHIONS CORDOVADO MORSANO TAGUAMENTO PRAVISDOMINl S. MARTINO AL TAOL.TO S. VITO AL TAGUAMENTO SESTO AL REGHENA VALVASONE SAUB V SACILEJU Trg M on In. * (pri INAM) BUDOIA BRUGNERA CANEVA fonTanafredDA POLCENIGO SACILE SAUB V MANIAOU Ul. Umb.it©, 1 (pri INAM) ANDREIS ARBA BARCIS CAVASSO NUOVO CIMOLAIS CLAUT ERTO E CASSO FANNA FRISANCO MANIAGO MONTREALE VALC. VAJONT VIDEM UDINE SAUB V VIDMU — CENTER Ul. S. Valentino. 2 (pri INAM) BASIUANO CAMPOFORMIDO CASTIONS Dl STRADA LESTIZZA MARTIGNACCO MERETO Dl TOMBA MORTEGUANO PAGNACCO PASIAN Dl PRATO PAVIA Dl UDINE POZZUOLO DEL FRlUU PRADAMANO REANA DEL ROIALE TAVAGNACCO TRIVIGNANO UDINESE VIDEM — UDINE SAUB V VIDMU — DRUGI Drevored Ungheria, 15 (pri INAM) AHTEN — ATTIMIS BUTTRIO CASSACCO CHIOPRIS — VISCONE FAGAGNA BRDO — LUSEVERA MANZANO MORUZZO NEME — NIMIS POVOLETTO REMANZACCO S. GIOVANNI AL NATISONE TiPANA — TAIPANA TARCENT — TARCENTO TREPPO GRANDE TRICESIMO SAUB V CERVIGNANU Ul. Trieete, M (pri INAM) AIELLO OGLEJ — AOUILEIA BAGNARIA ARSA BlCINICCO CAMPOLONGO CARLINO CERVIGNANO FIUMICELLO GONARS MARANO LAGUNARE PALMANOVA PORPETTO RUDA S. GIORGIO Dl NOGARO 8. MARIA LA LONGA S. VITO AL TORRE TAPOGLIANO TERZO D AOUILEA TORVISCOSA VILLA VICENTINA VISCO SAUB V ČEDADU - CIVIDALE Ul. Mansano (pri INAM) ČEDAD — CIVIDALE CORNO Dl ROSAZZO DREKA — DRENCHIA FOJDA — FAEDIS GRMEK — GRIMACCO MOIMACCO PREMARIACCO PRAPROTNO — PREPOTTO PODBONESEC — PULFERO SENTLENART — S. LEONARDO 8PETER SLOVENOV — S. PIETRO AL NATISONE SOVODNJE — SAVOGNA SREDNJE — STREGNA TORREANO SAUB V CODROIPlf Poro Boarlo (pri INAM) BERTIOLO CAMINO AL TAGUAMENTO CODROIPO SEDEGLIANO TALMASSONS VARMO SAUB V HUMINU — GEMONA DEL FRIULI Ul. Santa Lucia (pri INAM) RATENJ — ARTEGNA BORDANO BUIA KLU2E — CHIUSAFORTE DOGNA HUMIN — GEMONA MAGNANO IN RIVIERA MOGGIO UDINESE MONTENARS OSOPPO TABLJE — PONTEBBA REZIJA — RES1A NA BILI — RESIUTTA TRASAGHIS VENZONE 8AUB V UTIŠANI Ul. Zoruttl (pri INAM) LATISANA LIGNANO MUZZANA PALAZZOLO DELIO STELLA POCENIA PRECENICCO RIVIGNANO RONCHIS TEOR SAUB V 8. DANIELE DEL PK1UU Ul. Trento — Trieste (pri INAM) COLLOREDO Dl MONT. COSEANO DIGNANO FLEJPANA — FLAIBANO FORGARIA MAIANO RAGOGNA RIVE D ARCANO S. DANIELE S. VITO Dl FAGAGNA SAUB V TRBIŽU — TARVI8IO Ul. Roma. 25 (pri INAM) NABORJET — MALBORGHETTO OVČJA VAS - VALBRUNA TRBI2 — TARVISIO SAUB V TOLMECU - TOLMEZZO Ul. Morgagnl (pri INAM) AMARO AMPEZZO ARTA CAVAZZO CARNICO CERCIVENTO COMEGLIANS ENEMONZO FORNI AVOLTRI FORNI Dl SOPRA FORNI Dl SOTTO' LAUCO LIGOSULLO OVARO PALUZZA PAULARO PRATO CARNICO PREONE RAVASCLETTO RAVEO RIGOLATO SAURIS SOCCHIEVE SUTRIO TOLMEC — TOLMEZZO TREPPO CARNICO VERZEGNIS VILLA SANTINA GORICA GORIZIA SAUB V GORICI — GORIZIA Ul. V. Veneto (pri INAM) CAPRIVA KRMIN — CORMONS DOLEGNA GORICA — GORIZIA MORARO MOSSA šTEVERJAN — S. FLORIANO S. LORENZO ISONTINO SOVODNJE — SAVOGNA SAUB V GRADIŠČU — GRADIŠČA (pri INAM) FARRA DISONZO FOGLIANO Dl REDIPUGUA GRADIŠČE — GRADIŠČA MARIANO MEDEA ROMANS DISONZO ZAGRAJ — SAGRADO VILLESSE SAUB V TRŽIČU — MONFALCONE Ul. Monzoni, 2 (pri INAM) DOBERDOB — DOBERDO GRADE2 — GRADO TR2IC — MONFALCONE RONKE — RONCHI DEI LEGIONAR! ŠKOCJAN — S. CANZIAN D ISONZO STARANCAN — STARANZANO TURJAK - TURRIACO TRST TRIESTE SAUB V TRSTU — CENTER — TRIESTE — CENTRO Ul. Nordlo, 15 (pri INAM) TRST — TRIESTE SAUB V TRSTU — FARNETO — TRIESTE — FARNETO Ul. Forneto, S (pri INAM) TRST — TRIESTE DEVIN — NABRE2INA — DUINO — AURISINA REPENTABOR — MONRUPINOr ZGONIK — SGONICO SAUB V TRSTU — SV. SOBOTA — TRIESTE — S. SABBA Ul. Puccini, 50 (pri INAM) TRST — TRIESTE DOLINA — S. DORLIGO DELL A VALLE SAUB V MILJAH — MUGGIA Ul. Battistt, 6 (pri. INAM). MILJE — MUGGIA AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA- JULIJSKA KRAJINA IZ PARIŠKIH UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava Pariz-Moskva 1900-1930 Predlani v Parizu dograjeni in po svoji neobičajni jekleni konstrukciji splošno znani «Centre George Pompidou» je postal važno kulturno informativno žarišče predvsem s svojimi velikimi razstavami. Razstavama Pariz - New York in Pariz - Berlin, je letos sledila razstava uPariz - Moskva 1900 - 1930», ki so jo zaradi množičnega obiska podaljšali v november. Bila je namreč toliko zanimivejša v prikazovanju slikarskega ustvarjanja francoske in ruske avantgarde. Prirediteljem je uspelo docela pričarati v našo sedanjost občutja tistega kulturnega in ustvarjalnega vzdušja, ki je vladalo med leti 1900 do 1930 v obeh glavnih mestih, ko so med njima potekali novi umetniški tokovi ter obojestransko plodno bogatili duhovno ustvarjanje na polju literature, likovnosti in arhitekture. Razstava pa je prikazovala tudi vsesplošno oplajanje in to od vplivov uporabne umetnosti v drobni stanovanjski domačnosti do drznih velikih arhitekturnih projektov, ki se danes komaj polno uresničujejo. V osmih oddelkih podani eksponati so opisani v debelem katalogu. Tu pa se bomo omejili le na kratek pregled bogatih zbirk slik, ki so sicer tudi tvorile glavnino razstave in za občinstvo glavno privlačnost, ker so jih popestrili tudi z množico propagandnih lepakov boljševiške revolucije, dela znamenitih avantgardistov v likovnem oziru. Na razstavi so bila obilno prikazana odlična dela iz najrazličnejšega obdobja kubizma in fovizma, ki so se sicer v veliki meri nahajale v ruskih in ameriških muzejih. Tako so bile med mnogimi Picassovimi platni na ogled tista znamenita olja, ki jih vsebuje vsaka knjiga o kubizmu, kot slika shirane žene pred čašo absinta, portret Volarda, galerista, ki je pospeševal avantgardno slikarstvo, pa tudi ogromno Matissovo olje «Ples», ki je krasilo dvorec zbiratelja avantgardnih del Sču-kina. Obilno so bili zastopani tudi Braque in drugi poleg znanih fovistov, kot so to bili Vlaminick, Derain in ostali, ki so oplajali rusko skupino Modra roža». Zanimivo je bilo opaziti, kako so slikarji Ivan Kljun, Ljubov Popova in Nadežda Udalova sko-roda presegli mojstrstvo francoskih kubistov. Opazno je bilo, kako je tudi futurizem dosegel Moskvo preko Pariza tako v literaturi kot v slikarstvu in sta v tem prednjačila Natalija Gonča-reva in Larionov že v letu 1911. Po tem plodnem pritoku avantgardnih vplivov iz zapada, pa se pričenjajo slikarski vplivi obračati v nasprotno cmer s pojavom konstruktivizma, supermatizma in abstraktizma. Od lanske antološke razstave očeta supermatizma Maleviča, so pokazali zopet tisti dokaj osporavani umotvor, sliko s črnim kvadratom na belem polju, kar naj bi bilo že edina vsebina slike. Vsestransko zasnovan je bil znani propagator konstruktivizma Tatlin s prvimi mnogimi neznanimi olji, in presenetljivo drznimi konstrukcijami iz lesa in pločevine. Visoko pod stropom pa je lebdel njegov model letala imenovanega «letatlin». Poleg Tatlinovih del so bila zanimiva tista vodilna konstruktivi-sta povojnih let EL LISS1TZKEGA, ki so bila vzor tudi našemu tržaškemu konstruktivistu Avgustu Černigoju, kakor mu je bil tudi Rodčenko, katerega znamenito Delavsko čitalnico so rekonstruirali v naravni velikosti kot posebno sobo. V oddelku za scenske osnutke pa smo se srečevali s slavnimi imeni gledališča in filma, kot so Einsenstein, Mayerhold, Keselev, Petricki in med drugimi tudi Kan-dinskg. Visela so tu njegova velika in barvita abstraktna platna in tista, še ne toliko sanjsko — prividne vsebine, pozneje v nad-stvarnosti zasidranega, danes že devetdesetletnega Marca Chagalla. Pri obeh pa je zanimivo to, da sta že pred emigriranjem podpisovala v letnici in s tem nakazovala hrepenenje po zapadu, ki ju' je končno prignalo v Pariz. Tradicijo ruske avantgarde so v Parizu razen njiju dveh, nadaljevali Larinov, Gončareva in zlasti Ivan Pugni, pozneje Jean Pougng, ki je obilno zastopan zla- sti v pariškem muzeju moderne umetnosti, na tej razstavi pa bolj šibko, a z deli, ki kažejo že izredno iznajdljivost oblik in njih sestave. Ta ruska emigracija je na Zapadu vplivala kot katalizator v pojavljanju novih smeri in poti, ki so jih ustvarili Piccabia, Mon-drian, Leger. Le Corbusier in drugi, katerih platna lo bila prikazana v odlični iz’ iri v posebnem oddelku. Razgledani obiskovalci se v ravnokar opisanih oddelkiše kar dobro znajdejo, saj je o avantgardnem slikarstvu izšlo že mnogo knjig. Drugače pa je v oddelkih novega realizma in onega so-cialrealizma, ki po nastopu Stalina vsestransko prevladuje. V tem so zlasti zasloveli slikarji kot Šuhmin, Vodkih v proslavljanju revolucionarni armade, v poudarjanju delavske revolucije pa Deineke in Pimenov. Seveda ni manjkalo ogromno platno Izaka Brodskega z Leninom pri čitanju. Francozi pa so se v tem postavili spet s Picassovim povratkom v klasicizem. Obisk te razstave je predstavljal za vsakogar le > obogatitev lastne umetniške razgledanosti in razumevanja, ustvarjalnega duha tiste dobe v francoski in ruski prestolnici. Vzporedno in še do 15. januarja, pa se je nudila prilika spoznati na razstavi dragocenosti iz carskih zakladnic, kako umetniško visoko se je razvila ruska zlatarska obrt v prejšnjih stoletjih. Izžrebani dobitniki božične loterije Ženin in nevesta (Nadaljevanje s 5. strani) nardič iz Gorice in Pierina Le nardič iz Konjskega; 18. Lodovieo Watt iz Gorice in Luigia Ieuscek iz Gorice; 19. Franc Pazdera iz Gross Annierel in Frančiška Rutar iz Gorice; 20. Anton šušmelj iz Gorice in Pierina Figelj iz Gorice; 21. Franc Jenke iz Srednje vasi in Jo-sefa Gruber iz St. Jakob bei Gurg; 22. Alojz Šuligoj iz Lokvice in Ana Bremec iz Lokvice; 23. Ivan Ogrin iz Pulja in Alojzija Duša iz Sv. Križa; 24. Marcelo Žgavc iz Gorice in Ana Miki iz S. Veita (20 12.1929 je bil priimek spremenjen v «Agaz-zi»); 25. Valentino Brandolin iz Kr-mina in Angela Canzutti iz Rutarjev; 26. Anton Gorjup iz Gorice in Amalija Stergar iz Podlešca; 27. Ivan Podržaj iz Podnarta in Irma Mattiasig iz Motovuna; 28. Franz Patsch iz Kutzendorfa in Eleonora Renko iz Lokvice; 29. Bruno Doer-fles iz Gorice in Marija Bajt iz Gorice (18.3.1930 je bil priimek spremenjen v «Deferri»). 7 i Leto 1915: 1. Johann Toedling iz Kettendorfa in Franziska Svvandt-ner iz Beljaka; 2. Hektor Fr: ncovič iz Trsta in Angela Cej iz Gorice (22.6.1931 je bil priimek spremenjen v «Franco»); 3. Karlo Hvalič iz Gorice in Jožefa Peterin iz Gorice (19.4.1929 je bil priimek spre nv-njen v «Val)i»); 4. Miroslav Slavič iz Gorice in Angela Klinec iz Gorice; 5 Franc Drašček iz Gorice in Antonija Ferfolja iz Voj.ščice; 6. Giacomo Tomasin iz Tapogliana in Luigia Bogar iz Rude; 7. Franz Siha iz Gesna in Irma Nitsche iz Laube Teschen; 8. Franz Biga j iz Chrzanovva in Paola Humar iz Ge rice; 9. Pietro Bertossi iz Fare in Ana Bitežnik iz Gorice. Pred dnevi so izžrebali nagradne srečke v okviru božične loterije v občinski umetnostni galeriji; I. srečka - št 10965; II. - 12050; HI. -9154; IV. - 10191; 7. - 9886; VI. - 10396: Vn. - 8069; VIII. - 9590; IX. - 12164; X. - 10770; XI. - 8309; Xn. - 11298. Dobitniki lahko dvignejo nagrade v sobi št. 115 na tržaškem županstvu v uradnih urah. Pri sebi morajo se vedi. imeti odrezek srečke. Leto 1918: 1. Jožef Lutman iz Go rice in Luigia Piazza iz Gorice; 2. Leopoldo Tudor iz Gorice in Maria Marchig iz Gorice; 3. Felice Mosettig iz Zdravščine in Erminia Miani iz Mariana; 4. Ivan Kristan iz Trnovega pri Kobaridu in Teresa Tudor iz Gorice (9.11.1930 je bil priimek spremenjen v «Cristiani»); 5. Jakob Subašič iz Gorice in Maria Tomadin vd. Di Malisana iz Gorice. Za dodatek k temu pregledu po vejmo še, da so imeli mnogi med zgoraj označenimi, še zlasti oni ro jeni v Gorici, neglede ali so bili Slovenci ali Italijani, mnogokrat starše obeh narodnosti Nedelja, 20. januarja 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Prigoda 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.C0 V teku nedelje... 14.15, 15.15 in 18.55 športne vesti 14.20 Disco ring, glasb, oddaja 15.25 Tri sobe in kuhinja 16.30 90. minuta 17.05 Prepričanje («Persuasio-ne»), TV nadalj., 2. del 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Izključena («L’esclusa»), 3. in zadnji del Igrajo: Schilla Gabel, Giacomo Piperno, Carlo Simi-netti, Silvano Tranquilli, Anna Cerena in drugi... 21.45 športna nedelja 22.45 Pregled sporedov za naslednji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska -lika Drugi kanal 12.30 13.00 13.30 14.05 15.00 15.15 16.30 17.50 18.15 18.40 18.55 Pogledi G. L Ascolija (Nadaljevanje s 5. strani) in mancanza di propri loro centri di civiita e di cultura entro i confini di questa stessa provincia (Gorizia). Ma il mancare di beni propri puo mai essere invocato come un diritto a turbare o a usurpare la legittima proprieta degli altri?» Slovenci niso na noben direkten način prispevali k civilizaciji goriške dežele in ko govorijo, da morajo na vsak način osvojiti Gorico, ker pač nimajo v deželi drugega lastnega središča, jim morejo Italijani povsem legalno odgovoriti, naj si ustvarijo drug center «col vostro valore e il vostro sudore*. Slovenci se nikakor ne morejo okoriščati na račun naprav, ki so jih v preteklosti in jih še ustvarjajo Italijani. In s tem v zvezi svetuje Asco. goriškim Slovencem, da si ustvarijo svojo središče na primer v bližnjih krajih sosednje dežele Kranjske (Idrija, Postojna). Tu misli predvsem na šolsko središče; njegov pogled se vsaj kar zadeva slovens. ga šolskega središča na Goriškem od leta 1848 dalje ni prav nič menjal. Itali-janstvo v Trstu Ascoliju ni problematično, saj iz prisotnosti Staven cev «pud ben derivare qualche offe-sa al sentimento dc italiani; ma in effetto la vita politica e civile C. Trieste non e a punto offuscata.* Še bolj problematična mu je Istra. Ta Ascolijev članek je imel živahen odmev zlasti v italijanskem tisku v avstrijskem Primorju, saj so se nekateri časniki skušali pridružiti predlogom o upravnih spremembah v Primorju, drugi časniki pa so se izrekli nasprotno. Tržaški «H Piceolo* je bil proti temu, da se v korist takega združenja odstopi najmanjši kos italijanske zemlje, pri čemer zagotovo misli na Istro. V polemiki se je oglasil tudi Ascoli (pismo istrskemu listu «Popolo i-striano*), ki je pojasnjeval, da s svojimi predlogi ni meril na prepustitev ozemelj Slovanom, pač pa zgolj upravno združitev, saj bi le manjša volilna reforma obrnila zadeve v korist Slovanov tako na Goriškem kot v Istri. Združeni s Tržačani, pa bi se Italijani lažje zoperstavili navalu Slovanov. Ascoli je tudi v pismu reviji «La vita in-temazionale* znova zagovarjal združenje vseh Habjanov, ki bi v Istri imeli še vedno okoli 100.000 Hrvatov v svoji administrativni enoti. V polemiki se je oglasil tudi slovenski tisk, ki je sicer ugotavljal, da ima Ascolijev načrt namen, da si Italijani utrde svoje pozicije v primorskih deželah, a vendar je sodil, da je odprl oči svojim rojakom, da vidijo naravni proces, kateri se razvija med nami in njimi in kateri se mora skončati tako, da pridejo Slovani na površje kot odločilna večina in da Italijani stopijo v ne-odlcčilno manjšino. Ascolijev razvoj miselni v petde setih letih po letu 1848 r.i kazal ve’ikih odmikov od stališč, ki jih je kot mladenič zastavljal. Branil je italijanstvo Gorice in odklanjal vsako možnost, da bi prstala lahko tudi center Slovencev; Slovenri na' si zase izberejo drugo središče. Z vprašanjem, kdo ima pravico do Gorice, je pač med prvimi začenjal polemiko, ki je trajala globoko v naše stoletje. V kasnejših letih je zaradi velikega splošnega razvoja pri Slovencih sicer vztrajal pri navedenem, obenem pa se je zavzemal za upravno porazdelitev Avstrijskega Primorja. Priznaval je Slovencem kulturni, gospodarski in politični razvoj, vendar ta ne bi smel v nobenem primeru škodovati italijanski stvari. Ob aktivni na vzočnosti Slovanov je naglaševal hkrati vlogo romanskega življa kot civilizacijsko močnejšega partnerja. Guido Manzini je zapisal, da je sodil med tiste «nove Italijane*, ki jim je potomstvo raje postavljalo spomenike, kot pa bi sledilo njihovim zgledom. 19.50 20.00 20.40 bena I 21.55 22.50 23.05 Jugoslovanska tel. od 22. do 26. januarja 1980 TOREK, 22. januarja LJUBLJANA 10.00 in 12.35 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Jakec in čarobna lučka, otroška serija; 17.35 Pisani svet; 18.05 «Starogardske» pesmi; 18.35 .Obzornik; 18.45 Po sledeh nšprčaka;‘"19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik ; • 20.00' Spomirji ha Kardelja; 21.17 Človek hoče navzgor; 22.10 V znamenju; 22.25 Nenavadni poklic: Milko šparemblek. KOPER 19.15 Odprta meja: 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.45 Pet tatov, film; 22.20 Aktualna tema; 22.50 Narodna glasba; 23.15 Stičišče. SREDA, 23. januarja LJUBLJANA 9.55, 12.55 in 16.20 Slalom za ženske; 17.20 Poročila; 17.25 Z besedo in sliko; 17.45 Pionirji fotografije; 18.10 Mednarodno tekmovanje violinistov «Fritz Kreisler* na Dunaju; 18.45 Obzornik; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Dosje 51, film; 21.45 V zna menju; 22.20 Evropsko drsalno prvenstvo. KOPER 18.30 Slalom za ženske; 19.50 Stičišče: 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke: 20.30 TV dnevnik; 20.45 Evropsko drsalno prvenstvo; 22.00 Advokati, film. ČETRTEK, 24. januarja LJUBLJANA 10.00 in 12.30 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Neskončna raznolikost; 18.00 Kurir Goce Delčeva, TV nadaljevanka: 18.30 Obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.15 Risanka; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tretja razsežnost; 21.35 Odprto za ustvarjalnost; 22.05 V znamenju; 22.20 Evropsko drsalno prvenstvo. KOPER 19.50 Stičišče: 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.45 Najeti morilec; 22.10 Dokumentarna oddaja; 22.30 Evropsko drsalno prvenstvo. PETEK, 25. januarja LJUBLJANA 16.25 Slalom za ženske; 17.20 Pluženje in plužni zavoji; 17.30 Nenavadne prigode Pina Pinpina; 17 45 čuvaj parka; 18.10 Rock kon-cerrr~18-.45 "Planiranje v TOZD; 19.05 Spekter; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabavno glasbena oddaja; 21.05 Korenine naslednje generacije; 22.35 V znamenju; 22 50 Evropsko drsalno prvenstvo. KOPER 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče: 20 00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.45 Človek z juga, film: 22.30 Evropsko drsalno prvenstvo. SOBOTA, 26. januarja LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Jakec in ča robna lučka; 8.20 Vrtec na obisku; 8 30 Kurir Goce Delčeva; 9.00 Will Shakespeare, TV nadaljevanka; 9.55 Človekovo telo; 10.20 Po sledeh nanredka; 10.55 Ob 70-let-nici roistva Edvarda Kardelja; 12.00 Poročila; 12.45 Smuk za moške; 14.00 Veleslalom za ženske; 14.55 Poročila; 15.00 Orkester, film; 17.00 Košarka: Jugoplastika-Cibona; 18 35 Naš kraj; 18.45 Ro-binovo gnezdo, 19.15 Risanka; 19.36 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Župan našega mesta. TV nadaljevanka; 2100 TV dnevnik; 21.35 Charlievi angeli, film; 22.55 EvroDsko drsalno prvenstvo; 23.55 Poročila. KOPER 17.00 Košarka, jugoslovansko prvenstvo; 18.30 Smuk za moške; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti: 20.03 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.45 Junaki brez domovine, film; 22.15 Dokumentarna oddaja; 22.45 Pre- , gled sporedov za naslednji teden. I Risanke DNEVNIK 2 - Ob 13. uri «Tutti insiem-: compatibil-mente», program, ki ga vodi Nanni Loy Spencerjevi piloti: Jadralno letalo. TV film Pregled sporedov za naslednji teden DNEVNIK 2 - Športni neposredni prenosi: Rim: rugby Giraffa — Aquila Pomeridiana «Francesca iz Riminija* Sama na potovanju Italijansko nogometno prvenstvo B lige DNEVNIK 2 - Gol flash Joe Forrester: «Alta mcda», TV film Vremenska slika DNEVNIK 2 - Odprti studio Dnevnik 2 — Nedelja sprint «Che combinazione*. gtas-oddaja, ki jo vodi Rita Pa-vone DNEVNIK 2 — Dossier DNEVNIK 2 - Zadnje vesti «Friedensode* (Oda miru) Tretji kanal Nocoj govorimo o... 9.00 DNEVNIK 3 - Predolimpijski neposredni prenoc Evrovizija: Zimski športi: sankanje 18.15 Pregled sporedov za naslednji teden Nocoj govorimo o... 18.30 Srečanje s Paolom Contejem 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 «Carissimi la nebbia agli irti colli...* Nocoj govorimo o... 20.30 DNEVNIK 3 - Šport 21.15 DNEVNIK 3 - Deželni šport 21.30 «Gli ultimi butteri* 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 7.45 Poročila 7.50 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Jožeta Krežeta 8.20 Dediščina za prihodnost, dokumentarni film 9.15 Čebelica Maja 9.40 Slalom za noske 11.05 Disneyev svet 11.55 Ljudje in zemlja 12.55 Slalom za moške 15.00 Cetinje, potopisna oddaja 15.30 Komorna glasba skozi stoletja Sodobnost 16.00 Poročila 16.05 Musical za dobro jutro 17.10 Tom Jones, film 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Vroči veter, TV nadalj. 21.05 Svet na razpotju — ZRN: Nasprotniki ali partnerji 22.05 Risanka 22.10 Športni pregled Koper 18.30 Slalom za moške 19.30 Otroški kotiček 20.00 Pregled sporedov za naslednji teden 20.15 Stičišče 20.30 Hrošček detektiv, film Režija: Rudolf Zehetgruber Igrata: Jimmy Bondi in Sal Borghese 22.05 Glasbena oddaja z Garyem Glitterjem 23.00 Kojak: «Veliki zbiralci*, TV film Ponedeljek, 21. januarja 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede — Fizika 13.00 Vse o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Iz parlamenta 14.25 Snov in življenje, vzgojna oddaja 17.00 3 , 2, 1... stik! 17.30 Manzinga «Z»: Rojstvo čudovitega robota, risanka 18.00 Kinoteka — Zgodovina 18.30 S.P.Q.R., risanka 18.50 Osmi dan 19.20 Happy Days: Boksarsko srečanje, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Pogovor, film Režija: Francis Ford Cop-pola. Igrajo: Gene Hack-tnan, John Cazale, Elisabeth McRae. 22.15 Novi očetje Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 «Menu di stagione ■ 13.00 DNEVNIK 2 _ Ob 13. uri 13.30 Sto tisoč zakaj, vzg. oddaja 17.00 Program za mladino: «Simpatiche canaglie*, komični filmi 17.20 «Le avventure di un maxi-cane», risanka 17.30 Lihi prostor 18.00 Ljudstva Sredozemlja 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer s... Franco Rame vmes TV film iz serije «Ciao Debbie* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 «11 commisario de Vincenzi*, TV nadaljevanka 21.40 Prva stran 22.40 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o... 18.30 Vzgojna oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželni šport 20.00 Malo gledališče Nocoj govorimo o... 20.05 «01tre Eboli: Viaggio nell’e-ditoria del Sud» 21.00 Med šolo in delo:.. 21.30 DNEVNIK 3 22.00 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 12.40 TV v šoli 16.20 Kmetijska oddaja 17.20 Poročila 17.25 Vrtec na obisku: Veselo na delo 17.4j Veleslalom za moške 18.05 Ljudska ustvarjalnost v Srbiji 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Goran, TV drama 21.10 Koliko se med seboj poznamo 22.10 V znamenju Koper 19.35 Veleslalom za moške 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.03 Otroški kotiček 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Pravica poštenega državljana, film Režija: John Trent Igrata: Ernest Borgine in Nichael j. Pollard 22.55 Povratek, TV nadaljevanka TRST A 8.00, 13.00, 14 00, 19.00, Poročila; 3.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 15 minut z orkestrom Francka Pourcela; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mlandin- RADIO TRST A DANES, NEDELJA, OB 11.90 MLADINSKI ODER V okviru oddaj mladinskega o-dra bo danes na sporedu drugi in zadnji del izvirne radijske igre «Stari ribič in njegova barka*, ki jo je napisal gledališki umetnik Jožko Lukeš. V izvedbi Radijskega odra je delo režiral Glavko Turk. ski oder; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah: 13.20 Glasba po željah; 14.10 «Okuole ognjišča - pred studencan, snopič prafe an muzike naših ju-dij; 14 50 Glasbeni fleš; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER Kmetijski nasveti; 8.05 Nedeljski jutranji spored zborovske in narodno - zabavne glasbe; 8.32 Iz našega življenja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Satje; 15.15 Poje vokalna skupina Strune; 15.30 ^gagrami tedna; 15.35 Zabavna glasba: 16.00 Nepozabne narodne .pesmi; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Igra orkester Joe Nat Palete; 17.00 Glasbena oddaja. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 18.30 in 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasba na praznični dan; 7.00 «Sentito dire»; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.30 Mojstri jazza; 11.35 Radio matsh 12.00 Rally; 13.15 II Calderone 14.20 Bel list; 15.20 Nogomet «mi nuto za minuto*; 16 30 Stadioquiz; 18.00 Radio 1 za vsakogar; 19.25 Jazz, klasična in pop glasba; 20.20 La Boheme, LJUBLJANA (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poočita; 7.00 Glasba za dobro jutro; 3.30 6 + 1 = 7, in je nedelja; 9.15 Poje skupina Pepel in kri; 9 30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 15 min. z John Forst Band; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik: glasba in nasveti; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Razgovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12 40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje skupina A Cate of Honey; 15.30 Koncert na '•gu; 16.00 Free show - ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disco hits; 18.15 15 min. s sknoino Lax, KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročita; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00 24.00 Poročita; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13 50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14 25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15 55 Pri nas doma; 16.15 Minut:- za EP; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Po pularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18 45 Igrajo zabavni orkestri; 18 50 Minute za EP; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbe ne razglednice; 20 00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8J Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 «Okuole ognjišča — pred studencan, snopič prafe an muzike naših judij»; 12.40 Filmska glasba; 13.20 Zborovska glasba; 14.10 O- Stoji, stoji lipica; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Naši operni pevci; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.C\ 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 22.CO, 23.0« in 24.00 Poročita; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glas bo v dober dan, 8.25 Ringarajaj. 8.40 Izberite pesmico: 9.05 - 10.00 W, iorr e f Ivic ladi »ka vrši »rvi eka Vč il u a t ost Otti; ana anji v % so larj ®dht sora tore Zeti °vnc >ru odst tea rili btož< 1 tpre; st Po te« Pr »jbri • izls ■vi s Pel ] Tudi dca. 'rilci is n likoj Pri Mt Re • Poi We Wa «0; ...i El RADIO TRST A DANES, PONEDELJEK, ob 18.10 ZIMSKA EPISTOLA V tem novem ciklusu oddaj za trimesečje ' januar - marec 1980, posvečeno novim; še neobjavljenim dokumentom pretekle in poi-11 pretekle zgodovinske zakladnice primorskih Slovencev, nam univerzitetni profesor Jože Pirjevec posreduje svoje zadnje raziskave. Poleg razmišljanj in komentarjev iz korespondence Henrika Tume, bodo prvič predstavljena javnosti poročita angleških diplomatov v Trstu v letih 1946 - 1949. RADIJSKA ODDAJA O VLOGI NOVEGA MATAJURJA fiRariio iiLjubljana bo na svojeifl programu-Val 202 objavil jutri, v ., lio.nedpljf(c, £1. januarja, okrog 9.3« jre v okviru oddaje iz zamejstva v -Italiji pogovor c družbenopolitič ni in narodnoobrambni vlogi gl®" . Pri lbusa Pisav sita rojakov v Benečiji «Novi Matajur*. O tem štirinajstdnevniku bo govoril odgovorni urednik Izidor Predan. Gost v oddaji pouda rja, da so v zadnjem času pridobi- li S Pr Tisti !ri t vp| ■ Pi V t troško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 17.35 Glasbeni drobiž; 18.00 Kulturno pismo. \ KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročita; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Miniature or-chestrali; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Ansambel Russ Cinway; 9.32 Lucianovi tapisniki; 10.00 Z : ami je...; 10.10 Življenje v šoli; 19 32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14 00 Mata diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15 20 Glasbeni trenutek; 15 45 Italijanski zbori; 16 00 Stadioni in telovadnice; 16.lv, Sreča-je z orkestrom Rona Goodvvina in pevko Rettore; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera skozi čas; 18 32 Srečanje z našimi pe ci; 19.00 Disco-teca sound. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14 30 Poročita: 6 00 Gtasba za dobro jutro; 13 05 rja, aa so v zaanjem času priaoi* -li 200 novih naročnikov tega časni- j °)a ka, tako da sedaj bere Novi Mata ,<*n’ jur nad 10 tisoč Slovencev v Benečiji, oziroma izseljencev v raz nih deželah sveta. Izidor Predan v pogovoru ocenjuje tudi razširjenost drugih sredstev javnega obveščanja v Bene ški Sloveniji, Reziji in Kanalsk' Dolini. Pri tem poudarja, da jf Radio Ljubljana najbolj poslušane in razširjena postaja v Benečiji' žal pa ponekod n’ morejo s preje mati programov slovenske televizije. Z radiom r.a poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine! 10.05 - 12.00 Rezervirano za-3 12.10 Veliki revijski orkestri; 12«« Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalu? godbe na kon.ertnem odru; 13«« Danes do 13 00; 13.20 Zabavi glasba; 13 30 Priporočajo vam- m*-:; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.“ Naši poslušalci čestitajo in P° zdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15 30 Zabavna glasba; 16.00 «Vrh ljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18-«« Naša glasbena izročita; 18.25 0 čni signali; iBSi Minute za EP; 19.25 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 K«1 turni globus; n.15 Iz naše fsMj teke; 21 05 Glasb velikanov: 222« Popevke iz jugoslovanskih studio”- •ti »iu ' ur; 26 ' s,ede Pr •> ta ' M S m NV8, ''»bij S S* Sli ,3. slu,le Otv, i 1 lic •■30 I n glav '•Vi & ii|: ?■: iz (i P Bob Woodward Carl Bernstein I g ;S NIX0N0V PADEC :s s 82. ! .v % Prevedel Dušan Dolinar Po tehnični plati je bilo mogoče obrniti se naravnost na vrhovno sodišče in preskočiti prizivno sodišče. Če bi Jaworski segel po tej možnosti, bi moral uporabiti še zmerom tajno obvestilo, da je velika porota imenovala predsednika za neobtoženega sozarotnika. Kaj takega utegne sodnike prepričati, da morajo poseči vmes in izsiliti skorajšnjo rešitev. Človek v Beli hiši, ki je osumljen hudodelstva, jih utegne pognati k deianjem. Toda prav to utegne delovati tudi drugače, prav to jih utegne zakrkniti v negibnost Jaworski je ponoči, ko je korakal proti hotelu Jefferson, kjer je stanoval, premišljeval tudi o tej možnosti. Vse skupaj je tvegano. Zelo zelo tvegano. Vzemimo, da se obrne neposredno na vrhovno sodišče in prosi zgolj za to, da bi vzelo zadevo v pretres. Vzemimo, da sodniki to zavrnejo. Vzemimo, da ga zavrnejo z jezo v srcu, Vzemimo, da Javvorskega jedko spomnijo, češ da obstaja prav za takšne namene prizivno sodišče in da so pred sodišči vsi enaki m da nihče ne zasluži posebnega ravnanja. Niti predsednik niti kak predrzen posebni tožilec. Takšna klofuta bi bila usodna; Bela hiša bi si izbojevala neznansko psihološko zmago. Uradniki vrhovnega sodišča pravijo, da sodišče koledarsko zaostaja za načrtovanim razporedom dela. Sodnike bo sila težko prepričati, naj se tako pozno v sezoni lotijo novega primera. Obstajajo krepki in utemeljeni pravni zgledi, ob katerih se je sodišče ogibalo »političnih* sporov, kolikor je le moglo. Ni pa si mogoče misliti bolj »politične* reči od Watergatea, vsaj zdi se tako. Jedro obrambe Bele hiše je prav v trditvi, da hočejo predsednika zadušiti zaradi političnih razlogov. Po prepričanju Javvorskega je bila zadeva s trakovi kazenske narave in zato je želel, da bi o njej odločalo sodišče, kamor stvar sodi. Upal je, da bodo takšnega mnenja tudi sodniki. Šlo bo za las, kolikor se le da za las, si je mislil. Philipu Lacovari je naročil, naj pripravi predlog za vrhovno sodišče. če bi šlo za običajno zadevo, bi Javvorski po stari navadi telefoniral Haigu in ga opozoril, kaj pripravlja. Tokrat tega ni storil. Bela hiša mu je skušala spodmakniti tla izpod nog. Haig je prelomil obljubo — obljubo, na podlagi katere je Javvorski prevzel to delo. Sunili so ga v zadnjico. Zdaj ne bo na ves glas trobil, da jim namerava brco vrniti. V petek, 24. maja, ob 16.15 je St. Clair na prizivnem sodišču vložil pritožbo zoper Siricovo razsodbo Takoj, ko je za to zvedel Lacovara, je poklical predstavni- ka vrhovnega sodišča Michaela Rodacka in mu povedal, da vlaga zahtevo po pospešenem zaslišanju pred sodniki. Lacovara je poiskal zaporedno številko primera pred prizivnim sodiščem in jo natipkal na listine posebnega tožilstva. Vrhovno sodišče se je zapiralo ob šestih popoldne, vendar je Javvorski prosil, da bi njegovo zahtevo po pospešenem zasliševanju sprejeli še na ta dan. Haigu in Beli hiši ne sme pustiti časa. Presenetiti jih je treba. Naj vendar enkrat on preseneti nje. Želel si je, da bi jih videl vržene iz ravnotežja. Med 16.30 in 17.15 so Lacovara in še štirje njegovi sodelavci urejali in spenjali papirje, ob 17.20 pa je Lacovara sedel v službeni avto. Zajel ga je gosti promet ob koncu delovnega dne, tako da se je znašel na vrhovnem sodišču šele tik pred šesto. Tam ga je čakal Rodack, ki je imel na sebi srajco s kratkimi rokavi. Opravljeno. »Terna,* je temu rekel James Doyle, tiskovni predstavnik Javvorskega. položene čudovite vzhodnjaške preproge. Iz map z 01^'! kami «Strogo zaupno* so štrleli visoki kupi papiČ* Grmadili so se po vsej mizi. To je bila pisarna dr. Henryja Kissingerja, drža'^ ga sekretarja Združenih držav Amerike in predsednik vega svetovalca za nacionalno varnost. Gospod, ki sedel za Kissingerjevo mizo, je bil letalski general Brk Scovvcroft, eden najmogočnejših ljudi v vsej Nixonov‘ državni upravi. Scovvcroft je bil Kissingerjev namestnik v naciok n svetu za varnost in je unorablial Kissineerievo P. ... |V/ jcvi/ ' sarno v Beli hiši vselej, kadar ministra ni bilo. Nieg0' lastna pisarna je bila v primerjavi s to zelo tesna; štirinajsto poglavje Majhen moški z lasmi, ki so se redčili, in s pohlevnim učenjaškim videzom je sedel za založeno mizo v zahodnem krilu Bele hiše. Njegova nekam posvaljkana obleka, cenena srajca iz dakrona in zgubane črno nogavice, vse to je bilo videti neskladno z zelo okusno opremljeno pisarno. Okrog njega so bili razmetani ostanki petih let viharnega diplomatskega delovanja. Po stenah so visele slike sodobnih umetnikov, na temno modri podlagi, ki je pokrivala tla od stene do stene, pa so bile ‘ - ■’ ---' K* JC*V A O LVJ LC1U lUbll«; . ozka je bila, da je njena višina presegala njeno dolž^ in širino. Scovvcroft je uporabljal Kissingerjevo pisarno, oprk ljeno z udobno modro zofo, ustreznimi naslanjači in ferenčno mizo s šestimi stoli naokrog, za sestanke, sprejemanje obiskovalcev in za redno poslovanje v zv*?! z zunanjimi zadevami. V času Nixonove državne upi"3'J je deloval prav v središču moči in oblasti. Nihče dkl ni imel tako tesnih in rednih stikov z Nixonom, Hatfk in Kissingerjem. Kadar se je Kissinger mudil v tul’1’! je Scovvcroft vsak dan poročal predsedniku o mednaf^ nih razmerah, poročal je o Kissingerjevih pogajanji11 k|ioui. drugimi in pojasnjeval diplomatske" in vojaške” dogodl!<. Scovvcroft je bil skoraj nenehno v stiku s Haigom. &°\ LAT ian. 1973 zanust.il slnfthn _________ Haig jan. 1973 zapustil službo Kissingerjevega pomočil in postal namestnik načelnika generalnega štaba v kop^’ ski vojski, je njegov položaj pri nacionalnem svetu za v3, nost prevzel Scovvcroft, dotlej predsednikov vojaški adjut3*1 L i PrStorsiS^nevmfc SMUČANJE ŠPORT ŠPORT ŠPORT VČERAJ ZA SP V WENGNU 20. januarja 1980 Zlato za Švicarja Mullerja Kanadčani in Avstrijci potrdili odlično formo Hud poraz Italijanov - Danes slalom za SP ENGEN — Drugi smuk Lauber-svetovni pokal v Wengnu Svii; nese' mesto na samem vrhu iarin’ je odlično formo Ka- K)ka«i°V’jobenem pa je tudi spet Vrsti imaj° Avstrijci v tej odlično ekipo, saj imajo v ekmovafter^Ci to®no P°^ov’co svojih ,&*nji smuk je v bistvu Petrih j^Ptovitve iz prvega tekmovanja ost s Pr°S>: če upoštevamo pred-vicarjev, ki so tekmovali na anaH • Potem so tudi tokrat eani povsem izpolnili pričako-4 .saj imajo kar dva tekmoval-fiDraJ?rVl tr°jici. Avstrijci pa so c. 11 Pravo množico smukačev, ar DaS°bni izrednih hitrosti, ven-tdhrit saraega naskoka na vrh, po čera;te Klammerja (ki je bil tudi loiJ Počasen), letos nikakor ne Zeln J"** samega vrha lestvice, ovnn Tri6 rezult-ate so dosegli po-jtu ; dalijam in v njihovem ta-odstv 26 pr*aj° do ostrih polemik. Iga nn s,mukačev ni skrivalo svo-.gore en j a nad slabimi uvrstit-)tožp.~!1Janskih tekmovalcev ter je 4 nJH° za ta težki dvodnevni po-iprp^dvsem tovarno, ki zalaga «entanco s smučmi Toda ohtnž- s smučmi. Toda obtož-na dokaj majavih nogah, P toi,r “v"kaJ ‘najavili nogan, te i™°. da tekmuje na smučeh varne tudi Miiller, ki je osvoji a mest0- Vzroki bodo zato 1141««* ali pa vsaj ni kriv-Vi na strani tovarne. (Za tel p?'1, j« že ugotovljeno, da je n^ank —. med drugim — tudi Tudi .5apa^no namazane smuči). idca 'Seraišnji dan ni minil brez 'anciv.iS^a Je tokrat doletela S Muffata, ki je dobil tokrat doletela •s —*««.<», Ki je dobil pre-t ter an°V 'n ^ud udarec v hr-liW„S° Sa morali prepeljati s v bolnišnico, kjer so aržau na opazovanju. ■ lestvica SMUKA Si® «vi.) !,?dborsky (Kan.) (Kan Jo* (švi.)} ">»<*>. 2’30”56 2’30”S8 2’30”66 2’31”08 2’31”81 2’31”93 'Hiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiimiiiiiiiiiiiiii LjDT k Prilili nede'jo. 3- februarja, ‘ za j sn*učarskega tekmova-Usni < Ug* “Pokal Skdanc* av-iovl et v Form' di‘Sopla. I Pra„ .e-,na sedežu ZSSDf (Ul. re. anc»ska 20/2) od"l»W«K m 'Lki bi hotel tekmovati na 'Dito °vkniu za SPDT, nai f. p. ,aa sedežu društva (Ul. ■>t., S?c'*ka 20/3) v torek, 22. ** M- do 20. ure. ?DT 'egof-p Ponedeljek, 28. t.m., v r' kraniS? dvorani v Trstu (Ul. Jnju "C1ska 20/2) v prvem skli-f. 19.30 ter v drugem ob steL^Nl OBČNI ZBOR L nr„,, dnevnim redom: 2- Sodniško poročilo 3 ». Poročilo notOčil»1Šk° poročil° odse^1 a načelnikov raznih 1gos,°v |Jj fazup® novega odbora ''»i p^nem zboru bodo lahko 'ahijpi^vnah letno članarino. n^bno°rVih Č,an0V Kv\č^r bo v prostorih PD ’ 01. Cerreto 12. tD ‘licu s’:1'* dnjin . v|a„ . '*kjj %^i,(1‘ev novega odbora reil1! ?«lšt?0r bo v športnem krož-nVi Uri V Konkonelski ulici 1 8eUi ,i,v Pfvom in ob 20.30 v , z. kl,canju. I V ftS*'V •kwifss;r.ksr S ole! cel*1 h^ooatski izlet v Rava-kO^dhod '^ v "edeljo, 27. t. 2> Vh.e«a °b 6.30 izpred Pro-' WV)va”®ma na Opčinah. 4|>, ti® v trgovini čevljev r°sc ka ulica 18. reH„r^lu;K' ‘m., .Hsled^.j letni občni zbor 'Zf* !• UredJ'1’! dnevnim redom: irj* i' 'ajni^dniško poročilo blX.ISkO Pornf.iln 'tvL^o, 23. t.m., ob 20.30 tedni |gt*,r.°storib v Lonjerju « « * 7. Wirnsberger (Av.) 2'32”04 8. Burgier (Švi.) 2’32”06 9. Grissmann (Av.) 2'32”07 10. Spiess (Av. ) 2'32"09 11. Veith (ZRN) 2'32”31 12. Haaker (Norv.) 2'32”71 13. Mili (ZDA) 2’32”90 14. Klammer (Av.) 2’32”96 15. Patterson (ZDA) 2’33”16 16. Schmalzl (It.) 2’33”35 17. Stock (Av.) 2'33”40 18. Plank (It.) 2’33”44 23. Giardini (It.) 2’34”43 Včeraj so ponovno zrušili (predvčerajšnji) rekord proge, ki je zdaj 102,580 km na uro. Lestvica za svetovni pokal je po včerajšnjem smuku taka: 1. Wenzel (Lie.) 110 2. Stenmark (Šve.) 93 3. Miiller (Švi.) 87 4. Read (Kan.) 79 5. Križaj (Jug.) 75 6. Plank (It.) 67 7. Mahre (ZDA) 66 8. Steiner (Av.) in Haaker (Nor.) 57 10. Luthy (Švi.) 56 11. Weirather (Av.) 55 12. Wirnseberger (Av.) 53 13. Walcher (Av.) 51 14. Liischer (švi.) 49 15. Enn (Av.) in Grissman .(Av.) 45 Danes bo v Wengnu na sporedu slalom, za katerega vlada veliko zanimanje, saj bo moral že precej jasno pokazati, kdo so tekmovalci, ki lahko upravičeno upajo na osvajanje kolajn v Lake Placidu. Prenos na TV bo ob 9.40 in 12.55 (RAI-2 in RTV LJ). Prvi bo danes startal v slalomu Wenzel, za njim Stenmark, nato Mehr in Gros. Jugoslovan Križaj bo imel izredno ugodno startno številko, saj bo kot šesti imel pred seboj praktično skoraj vse favorite. (Italijanski reprezentant Thoni bo imel število 11). Med ostalimi Jugoslovani bo Kuralt nosil številko 30, Magušar 46, Strel 49 in Zibler 66. Posebno zanimiv bo dvoboj med Magušarjem in Ziblerjem, ki se oba še borita za prosto mesto v olimpijski reprezentanci, v katero so se pa že uvrstili Križaj, Strel in Kuralt. V kolikor bi eden ali drug izmed obeh zasedel zelo dobro mesto (v prvi dvajseterici) mu bo potovanje v Lake Placid zagotovljeno, če pa bi slučajno oba vozila slabo, potem bo verjetno odpotoval Magušar, na podlagi njegovih dosedanjih rezultatov. Oba tekmovalca imata sicer finale teniškega turnirja v Guareji. IZIDI ČETRTFINALA Ocleppo (It.) - Amaya (ZDA) 4:6, 6:1, 7:6; Proisy (Fr.) - Higueras (Šp.) 6:3, 5:7, 7:5; Lutz (ZDA) -Goes (Br.) 6:4, 6:4; Hočevar (Br.) - Eller (Br.) 6:3, 6:1. KOŠARKA NARAŠČAJNIKI Dom — Pagnossin 36:74 DOM: Košuta (k) 16. Pisk 2, Cej 2, Caudet 3, Komel 2, Feri 4, Bric 3, Baucon 4, Florenin. V drugem prvenstvenem kolu so Domovi naraščajniki doživeli na domačih tleh predvideni poraz. V goste so namreč sprejeli zelo močno ekipo Pagnossina. Gostje so takoj povedli in se vedno bolj oddaljevali od slovenske ekipe. Mladi domovci se niso mogli enakovredno boriti s telesno močnejšim in bolj uigranim nasprotnikom. Zato se je igra odvijala vseskozi enosmerno. Čeprav so bili gostje za razred boljši, moramo povedati, da je ekipa pokazala napredek od zadnjega nastopa in vsi igralci so vredni pohvale, zlasti pa kapetan Košuta, ki se je posebno izkazal v napadu, kjer je dosegel nekaj res lepih košev. V prihodnjem kolu se bo Dom srečal z ekipo iz Staranzana in morda bodo naši fantje prav v soboto, pospravili prvi prvenstveni točki. Vladimir KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Spodrsljaj Jugoplastike Ljubljančani danes V devetem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je v Skopju zadnjeuvrščeni Rabotnički presenetljivo, toda zasluženo premagal splitsko Jugoplastiko. Spličani so, razen Jerkova (28 točk) in delno Šolmana (22), razočarali na vsej črti. Ljubljanska Iskra Olimpija bo i-grala danes v Beogradu proti Partizanu ob 20. uri. IZIDI 9. KOLA Rabotnički - Jugoplastika 90:89 Cibona - Crvena zvezda 75:71 Zadar - Radnički LMK 82:89 Beko - Borac 86:85 Bosna - Šibenka 83:82 AVTOMOBILIZEM Start rallyj& Montecarlo RIM —' Včeraj se je pričel 48. rally Montecarlo, katerega se letos udeležuje kar 255 posadk, ki so star-tale iz devetih različnih mest: Rim, Frankfurt, Lausanne, Leusden (Amsterdam), London, Montecarlo, Pariz, Saragoza in Wroclaw. Od 11. do 13. ure bi tekmovalci morali dospeti v Serre Chevalier, kjer je na sporedu vožnja po ledeni progi. Letošnji rally Montecarlo je razdeljen na štiri etape in 33 poskusnih voženj. V primerjavi s prejšnjimi leti so uvedli dve novosti: pri-bliževalne vožnje, ki so merile 4.000 -5.000 km, so letos skrčili na polovico, poleg tega pa bodo morali tekmovalci strogo spoštovati običajne cestne predpise. Rally Montecarlo, ki je veljaven tudi za svetovno prvenstvo avtomobilskih hiš, se bo zaključil prihodnjo soboto. NA REDNEM OBČNEM ZBORU ZADOVOLJIVA UGOTOVITEV Pestra in bogata dejavnost Športnega društva Zarja Bazoviški športni delavci bodo napeli vse sile, da bodo v prihodnjem prvenstvu nastopili pretežno domači nogometaši V petek je imelo ŠD Zarja iz Bazovice svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število članov in simpatizerjev. Občni zbor je bil v novih društvenih prostorih, ki so jih pred kratkim odprli ob pomoči Gospodarske zadruge in so že po nekaj dneh postali zbirališče vaščanov. Predsednik občnega zbora je bil tokrat Darko Metlika. Le ta se je zahvalil za izraženo zaupanje ter takoj predal besedo predsedniku Zarje Ivanu Brassu, ki je pozdravil goste in člane. Glavna misel v njegovem poročilu je bila ugotovitev, da mora nogometna enajsterica Zarje nastopati s pretežno domačimi nogometaši, kar je bila že dolgoletna želja bazovskih tele-snokulturnih delavcev, ki pa je niso znali ali je niso mogli izvesti. Zato bodo v prihodnjem letu napeli vse sile, da bodo nogometaši pretežno domači fantje ne glede na tehnične sposobnosti. Brass se je v nadaljevanju dotaknil tudi daljnosežnih načrtov, ki so jih iz-kovali skupno z drugimi društvi in z ZSŠDI glede nogometa, ki je že več let v krizi. Ti načrti naj bi bili tudi prvi korak na poti prepotrebne združitve, ki bi pripomogla k večji tekmovalnosti in tudi mno žičnosti slovenskega nogometa. Predsednikovemu poročilu je sledilo tajniško, ki ga je podal Mi- •ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiii JADRANJE TPK SIRENA V PRETEKLEM LETU IZPOLNJENE VSE NALOGE Vse kaže, da bo ta naš pomorski klub letos končno le včlanjen v FIV - Veliki uspehi pri notranji utrditvi društva dan>ašnji.,l;|M<:,-Tr, ,,,,, i- Slalomska proga v Wengnu je pripravljena zelo dobro, vsa je poledenela, kar zelo odgovarja smučanju Bojana Križaja; zato meni vodstvo jugoslovanske reprezentance, da ima mladi Tržičan tudi danes mnogo možnosti za zelo dobro uvrstitev (čeprav so bili doslej zanj vsi njegovi nastopi v Wengnu neugodni, saj ni doslej v tem kraju še nobenemu Jugoslovanu nikoli uspelo osvojiti niti točke za svetovni pokal). TENIS Ocleppo v polfinalu GUAREJA (Brazilija) — Italijan Gianni Ocleppo se je uvrstil v pol- ............................................... Z občnim zborom 29. t.m. bo TPK Sirena zaključil zelo važno in plodno, za obstoj društva zelo pomembno obdobje. Skoraj vse naloge, ki si jih je odbor zadal, so bile izpolnjene tudi v večji meri kot je bilo pričakovati. Od časa. ko je Sirena bila le skupina mladincev z veliko dobre volje in zanosa, toda brez večjih pomorskih izkušenj (afi^elo brez njih), vsekakor pa brez/'sredstev, so se stvari temeljffoTspremenile. V sorazmerno kratkem času, glede na obširnost dela in finančno breme, je društvu uspelo zgraditi drčo za splavljanje manjših jadrnic. postaviti barako za spravljanje opreme ter delno urediti zemljišče okoli društvenega sedeža. S tem si je zagotovilo osnovo za nadaljnje delovanje, saj bo odslej možno organizirati tečaje in treninge na društvenem sedežu, ljubitelji jadranja pa bodo imeli kraj, kjer se bodo lahko zbirali. , Društvo je v minulem letu ojačalo svoj plovni park, da bo lahko s svojo opremo vzgajalo mlade jadralce, čeprav zaenkrat ne tako množično kot si želi. Vendar je DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI TRST =f ul. Ponziana, 5 tel. 744237 NEDELJA, 20. DANES JANUARJA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovic‘ Zarja - ’ esna « « « 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Baxter - Primorec « * # 14.30 v Dolini Breg - Zaule # # * 14.30 na Proseku Primorje - Rosandra 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v štandrežu Juventina - S. Lorenzo * * * 14.30 v Št. Petru ob Soči Isonzo - SoVodnje « * * 14.30 v Doberdobu Mladost - Audax K^V0i Pečar wsnJe radijske oddaje k WPI5 Pong», ki jo vodi '‘i“k SD ,, nov* kolesarski sezoni ^ >«* zimski športni N at‘ edvsem o naši športni Varnosti. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolir. Bor - Edera # # # 11.30 v Gorici, na Rojcah Arte A • Dom MLADINCI 17.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor - Inter 1904 KADET. 9.30 na Kontovelu Kontovel - SGT « * • 11.00 na Opčinah Polet - Alabarda « * • 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Stella Azzurra ODBOJKA «UNDER 15» 10.30 v Trstu, licej Petrarca Inter 1904 - Kontovel NAMIZNI TENIS DEŽELNO TEKMOVANJE (DEKLICE IN DEČKI) 9.00 v Nabrežini Nastopajo tudi Kras, Mladina in Bnr KOŠARKA Hvaličevi varovanci danes pred zelo težko nalogo Danes bo Dom igral proti ekipi Arte A ob 11.30 v telovadnici na Rojcah. Srečanje, ki sodi že v tradicijo teh dveh ekip, je izredne važnosti, saj bo odločalo, če bodo domovci še naprej na vrhu skupne lestvice. Arte A je izredno močna ekipa, ki ima v svojih vrstah same mlade, a izkušene igralce. Doslej je izgubila le eno tekmo in sicer proti favoritu Mobilcasi, in to samo za točko zaostanka, ter je tako na drugem mestu skupne lestvice. Naši fantje so se za tole srečanje vestno pripravili in prepričani so, da bodo tudi tokrat odšli z igrišča neporaženi. Srečanju bo prisostvovalo gotovo veliko število ljubiteljev košarke, saj je današnja tekma derbi sedmega kola letošnjega promocijskega prvenstva. Za to srečanje je trener domovcev Hvalič sklical vse igralce, ki se bodo morali zbrati pred telovadnico ob 10.30. M. Č. upati, da bo s časom, ko denarni problemi ne bodo tako pereči, klubu uspelo nabaviti nove jadrnice, oziroma sproti izpopolnjevati plovni park ter tako nuditi mož nost jadranja čim širšemu krogu mladine. V preteklih dneh se je izvedelo, sicer še neuradno, da je odbor 11. cone FIV sprejel klub v federacijo in če bo vpbjpotrdil tudi vsedržavni odhi}(\ J50 Sirena lahko uradno tekmovala pod svojo zastavo, organizirala regate ter nastopala tako na državnih prvenstvih, kot na mednarodnih regatah. Kljub kopici drugih problemov pa se je društvo posvetilo tudi delu z mladinci in naraščajniki ter že drugič organiziralo, v sodelovanju s trenerji koprskega kluba Jadro in Burja iz Izole, enotedenski tečaj v Ankaranu, ki se ga je udeležilo nad štirideset mladih jadralcev. Iz tega tečaja so izšli jadralci-kadeti, ki so branili barve Sirene na regatah. Glede na to, da je Sirena šele na začetku svojega delovanja ni bilo pričakovati večjih športnih dosežkov in bi društvo ocenilo za uspeh že, če bi njenim jadralcem uspelo prijadrati skozi cilj. Vendar so se naraščajniki izkazali ter kmalu začeli dosegati vedno boljše rezultate, tako da sta se dva uvrstila kar na sredino končne lestvice v mednarodni regati za «Pokal prijatelj stva», ki se odvija v našem zalivu^ skozi vso sezono. Tako je društvo uspelo vzporedno z reševanjem logističnih problemov razviti tudi, niti ne tako skromno, športno dejavnost, iz katere je izšlo nekaj zelo perspektivnih ia dralcev. Čeprav je bilo uspehov nad pričakovanjem in lahko društvo optimistično gleda v prihodnost, saj je najhujše «viharje» že prejadralo ostaja še veliko problemov, ki jih bo treba v bližnji ali daljni bodočnosti rešiti, nekatere pa prav hitro. Društvo je že zdavnaj preraslo svoj prvotni lokalni okvir in šteje že skoraj 180 članov iz vseh koncev pokrajine. To dokazuje zanimanje za jadralni šport med na širni ljudmi, tako v agonistični, kot tudi rekreacijski obliki. Že sedaj je jasno, da bo klubsko zemljišče, ki ima površino dveh malo večjih stanovanj, v kratkem pretesno za tako veliko družino tudi, ker je pričakovati vedno več vpisov. Zato bo moral odbor proučiti vse možnosti, ki bi lahko privedle do razširitve tega. zemljišča in do zgraditve primernega sedeža, saj so že obstoječi objekti pretes ni. Nujno bo tudi v najkrajšem času dokončati vsa gradbena dela okoli drče in to bolje zavarovati. Prav tu pa bo moralo priskočiti na pomoč članstvo, bodisi s prispevki, bodisi s prostovoljnim delom. Potrebno bo tudi misliti na opremo in oskrbeti prevoz jadralcev in jadrnic na regate. Društvo razmišlja tudi o nakupu kombija, s priključkom za prevoz jadrnic, saj se jadralna sezona neizbežno bliža ter se regate odvijajo tudi v zelo oddaljenih krajih in Sirena se no če udejstvovati le v omejenih lokalnih mejah, saj se je prav na regatah možno čimveč naučiti ter priti tako do dobrih jadralcev, kot tudi do dobrega vodilnega kadra. Posebno važnost pa društvo pripisuje prav delu z najmlajšimi, ker^ je prav v njih perspektiva društva, zato skuša čimprej usposobiti primerne strokovne kadre. V tem so mu v velike pomoč tre- nerji Jadra iz Kopra in Burje iz Izole, ki so (kljub zaposlitvi in delu v matičnih klubih) vedno našli še toliko časa, da so Sireni nesebično in požrtvovalno pomagali. Dela in nerešenih problemov ie še veliko, zato je važno, da se člani tega delovnega občnega zbora udeležijo v čimvečjem številu in s .svojimi..pripombami dajo svoj doprinos k nadaljnjemu razvoju društva. .„ ,tJ j1)-. P- NAMIZNI TENIS Ženske v Samatorci Rekreacijski odsek ŠK Kras bo v torek ob 20.30 priredil v Sama-torči notranje tekmovanje za ženske, ki je prejšnji teden odpadlo iz tehničnih razlogov. B. S. NEW YORK — Izidi osmine finala mednarodnega teniškega turnirja v New Yorku: Connors (ZDA) - Taroczy (Madž.) 6:7, 6:0, 6:4; Nastase (Rom.) -Kriek (J. Afr.) 6:4, 3:6, 6:3; Dibs (ZDA) - Pattison (Rodez.) 6:3, 6:1. rjan žagar. Tajnik je obnovil vse pomembne športne dogodke v prejšnjem letu. Pohvalil je prvo nogometno enajsterico, ki je v mi nulem prvenstvu po prvem delu končala celo na prvem mestu lestvice, medtem ko je v nadaljevanju nastopila kriza, ko Zarja ni zmagala kar v 30 tekmah. V nadaljevanju je Žagar pohvalil tudi naraščajniško ekipo, ki je v prej šnjem letu dosegla zavidljive uspehe in se je tudi na začetku letošnjega prvenstva dobro odrezala. «Prav zato,» je dejal tajnik, «mora naša pozornost odslej dalje sloneti na mladincih, ki bodo jutri naš kader. Tudi zato smo soglasno z drugimi društvi sprejeli nalogo, da ustanovimo dva nogometna centra, kjer naj se vzgajajo naši mladi v dobre nogometaše, pred vsem pa v dobre športnike» V nadaljevanju poročila je Žagar naštel uspehe balinarske sekcije, ki je na mnogih poletnih turnirjih žela številne zavidljive uspehe, in izrazil željo, da bi se v prihodnje tudi balinarji bolje organizirali. Lepo je uspel tudi tradicionalni športni praznik, ki ga vsako leto prireja društvo in se zahvalil številnim vaščanom, ki so priskočili na pomoč. Poseben poudarek pa je Žagar postavil na srečanje z nogometnimi klubi iz matične domovine, ki so predpogoj uspešnega zbliževanja med obema narodoma. Posebno navdušujoče pa je bilo gostovanje nogometašev v Medvodah, kjer so bili deležni izredno prisrčnega sprejema. V nadaljevanju je Žagar pozitivno ocenil tudi tesnejše sodelovanje z Gospodarsko zadrugo, kar je pripomoglo, da so odprli prepotrebni krožek in sedež. Kritično pa se je izrekel na račun skromnih stikov s prosvetnim društvom Lipa in potrebam, da bi v prihodnje prišlo do tesnejšega sodelovanja. Isto velja tudi za osnovnošolsko mladino, ki je bila doslej precej zapostavljena. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal Darko Grgič in po katerem je bilo razvidno, da društvo aktivno posluje, kar je v teh časih vsesplošne krize hvale vredno. Po poročilu se je razvila živahna diskusija, ki se je je udeležilo veliko število prisotnih. Med glavnimi temami l;i!;ko /asiedinfo zeljo, da bi se Vse nogometne ekipe na vzhodnem Kiasu -združilj. obenem pa 'šo toTuffi nekateri člani ocenili zelo skeptično, saj je prisoten v vseh teh vaseh močan kampanilizem, ki ga bo potrebno čimprej izbrisati. Sledile so volitve odbora, v katerega so izvolili tudi nekaj zelo mladih domačinov. Na prvi svoji seji si je odbor takole porazdelil funkcije: predsednik je Ivan Brass, podpredsednik Aldo Franko, tajnik Mirjan Žagar, blagajnik Darko Grgič, gospodar je Stojan Metlika, odgovorni za igrišče so Žarko Ban in Maks Križmančič, odgovoren za balinanje je Maks Križmančič, trenerski posli: Vojko Križmančič in Boris Primožič, pomočnika pri mla- dinski ekipi sta Robi Franko in Marjan Ražem, odgovorna za krožek sta Ivan Brass in Žarko Do-ljak, odgovoren za propagando, članarino in stik s šolo je Radivoj čač, pomočnik gospodarja Milan Kalc in odgovoren za rekreacijo je Aleks Brass. NOGOMET Italija in Jugoslavija v isti skupini BERN — Včeraj so v Bernu izžrebali izločilne skupine evropskega nogometnega tekmovanja «Nade pod 21. letom*. Italija in Jugoslavija bosta nastopili v isti skupini skupno z Grčijo. SKUPINA 1: ZRN, Avstrija, Bolgarija in Finska. SKUPINA 2: Belgija, Francija in Ciper. SKUPINA 3: ČSSR, SZ in Turčija. SKUPINA 4: Anglija, Švica, Madžarska in Romunija. SKUPINA 5: Italija, Jugoslavija, Grčija. SKUPINA 6: škotska, Švedska in Danska. SKUPINA 7: Poljska, NDR in Norveška. SKUPINA 8: Španija, Nizozemska in Luksemburg. NAMIZNI TENIS DANES V NABREŽINI Na deželnem tekmovanju za deklice in dečke tudi tri naša društva Danes bo v Nabrežini od 9. ure dalje deželno namiznoteniško tekmovanje v vseh moških in ženskih kategorijah. Nastop dečkov in deklic, naraščajnikov in naraščajnic pa bo veljal tudi kot prvi del kvalifikacij za državno prvenstvo. Tekmovanja se bodo s svojimi najboljšimi silami množično udeležila tudi slovenska društva Bor, Kras in Mladina z izjemo štirih Krasovih mladink, ki bodo nastopile na mednarodnem turnirju v Novi Gorici. B. S. Delovanje ZSŠDI 6. Trnovski maraton ZSŠDI obvešča vse zamejske ljubitelje smučarskega teka, da v svojih uradih v Trstu in Gorici sprejema do 25. t.m. prijave na 6. Trnovski maraton, ki bo v Črnem vrhu nad Idrijo, 10. februarja. Odrlasli lahko izbirajo med progo 42 in 15 kilometrov. Pionirska proga pa bo dolga 10 kilometrov. Namiznoteniška komisija V sredo se bo sestala namiznoteniška komisija ZSŠDI, ki bo v glavnem pregledala prijave na e-kipno rekreacijsko tekmovanje «Ping-pong 80». Prošnje za podporo ZSŠDI obvešča vsa slovenska športna društva, da 31. tega me seča zapade rok za predložitev na deželo prošenj za letno podporo. Vsa pojasnila in tehnično pomot nudijo uradi združenja. B. 8. iiiiHmiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiriMiiiimiiiimmiiiiiiMiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiiiiili ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Poraz Bora JIH Banke Naši odbojkarji so včeraj izgubili z 0:3 z moštvom iz Ferrare • Trije borovci poškodovani Bor JIK Banka — 4 Torri Fer. 0:3 (—9. —10, -05) BOR JIK BANKA: Zadnik, Ugrin, Plesničar, Neubauer, Kodrič, Fučka, Kralj, Veljak, Špacapan in Umaut. CONSORZIO 4 TORRI FERRARA: Baglietti, Poli, Faggiali, Rossetti, Fornaroli, Zambelli, Freddi, Fusi, Mf^ara^gr^ji, M^llani in Ron-lara. SODNIK.: Cumerlato (VI), stranski,: ŽaiččhilSng,,' zfgjpispilfar: Jacoli-no (oba Trst). V sedmem pr ven- tvenem nastopu je šesterka Bor JIK Banka doživela tretji poraz in povrhu tako kot v 1. kolu precej pekoč. Odbojkarji iz Ferrare so slavili zasluženo zmago in to s prepričljivim 3:0, ki je na osvojene točke v posameznih nizih najbolj zgovoren. Domačini so odigrali tokrat najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu, pa čeprav so tudi z Venturatom iz Tre-visa potegnili krajši konec z istim izidom. Za tako klavrne razplete je potrebno poudariti, da so bili objektivni razlogi (trije poškodovani), toda tudi subjektivni, saj ni noben Borov igralec posebej dobro igral. ..................................................................................................■ ■ >' - --n < n 111 n u 111 u i ■ ■ ■ i ■ n n ■ i.11 n i m.. i m n 11111 ■ 11111 ■ 111 ■ i m i n KOŠARKA PRVENSTVO A-2 LIGE Visok poraz Hurlinghama Bancoroma — Hurlingham 98:79 (49:41) BANCOROMA: Tomassi 17, Mala-chin 6, Hicks 25, Castellano 18, Bini 13, Davis 19, Spizzicchini, Mas-sacci, Carnovo in Papitto. HURLINGHAM: Ritossa 12, To-nut, Scolini 2, Meneghel 8, Dordei 9, Iacuzzo, Laurel 28, Bradley 20, Pieri in Floridan. SODNIKA: Colenghi in Ciocca iz Milana. PM: Bancoroma 22:31, Hurlingham 9:12 PON: Ritossa (32), Scolini (34), Bini (35), Dordei (38). GLEDALCEV: 3.500. RIM — V včerajšnji anticipirani tekmi 21. kola italijanskega košarkarskega prvenstva A-2 lige je Bancoroma zasluženo premagala tržaški Hurlingham. Tržačani niso igrali najbolje, razen obeh Američanov, medtem ko so domačini igrali na vse ali nič, saj so lahko le z zmago upali še v napredovanje v višjo ligo. Ostali pari današnjega kola Cagliari - II Diario; Šarila - Hon-ky; Canon - Mercury; Postalmobi-li - Liberti; Pagnossin - Mobiam; Mecap - Rodrigo. A-1 LIGA DANAŠNJE, 21. KOLO Sinudyne - Antonini; Emerson -Arrigoni; Scavolini - Grimaldi; Su-perga - Gabetti; Pintinox - Jolly; Eldorado - Isolabella; Billy - Acqua Fabia. PROMOCIJSKA LIGA Alabarda — Kontovel 70:78 RUGBY Turnir petih narodov CARDIFF — V včerajšnji tekmi v rugbyju, veljavni za turnir petih narodov, je Wales visoko premagal Francijo. Po prvem polčasu je bil izid sicer 4:3 za Wales, končni rezultat pa je bil 18:9 v njegovo korist. Še hujši poraz od Francije je doživela Irska, ki jo je Anglija odpravila kar s 24:9. NOGOMET V 1. ITALIJANSKI LIGI INTER-UDINESE Furlansko moštvo upa na neodločen rezultat V tretje gre rado, pravijo. Pri Udineseju upajo, da bo to res držalo. Potem ko jim jc v gosteh u-spelo ustaviti Juventus in Milan, bodo danes to skušali ponoviti tudi proti prvouvrščenemu Inter ju. V primeru poraza bi namreč furlansko moštvo zabredlo v izredno hud položaj: trenutno deli predzadnjo mesto skupaj s Fiorentino, ki pa ima danes sorazmerno lažjo nalogo, ter Catanzarom, ki gre v goste k Juventusu. V prvoligaškem prvenstvu pa vlada, vsaj glede na skupno lestvico, velika izenačenost: Torino, ki je na tretjem mestu, ima samo tri točke več od Catanzara, ki je predzadnji. V razmahu treh golih točk je torej kar 13 enajsteric, zaradi česar je možen še vsakršen preobrat, razen morda kar zadeva prvo mesto, ki ga Inter sedaj trdno drži v rokah. DANAŠNJI SPORED (17. KOLO) (V oklepaju ime sodnika) Ascoli — Torino (Terpin) Avellino — Milan (Lo Bello) Cagliari — Napoli (Redini) Fiorentina — Lazio (Prati) Inter — Udinese (Menegali) Juventus — Catanzaro (Pieri) Perugia — Bologna (Mattei) Roma — Pescara (Casarin) PRED SREČANJEM S PIACENZO Triestina brez šestih standardnih igralcev Trener tržaške enajsterice Taglia-vini prav gotovo ne more čakati mirne duše na današnje srečanje: zaradi poškodb, ki že vseskozi pestijo moštvo in zaradi izključitve, ne bo namreč zaigralo kar šest standardnih igralcev. Te težave pa so prišle ravno ob najbolj nepravem trenutku. Po drugem prvenstvenem porazu, ki ga je Triestina doživela prejšnjo nedeljo, se mora danes spoprijeti s Piacenzo, neposrednim tekmecem za tretje mesto. Trenutno imata tako Piacenza kot Triestina isto število točk na skupni lestvici, v primeru poraza pa bi se za Tagliavinijevo moštvo zmanjšalo upanje na napredovanje. DANAŠNJI SPORED (16. KOLO) (V oklepaju ime sodnika) Alessandria - Reggiana (Giaffreda) Cremonese — Biellese (Faccenda) Forli — Varese (Bianciardi) Mantova — Pergocrema (Creati) Novara — Fano (Corigliano) Rimini — Lecco (Baldd) Sanremese — Casale (Falsetti) Treviso — S. Angelo (Rinaldi) Triestina — Piacenza (Pezzella) 3. AL NA GORIŠKEM Težka naloga Sovodcnjcev Mladost — Audax Doberdobci tokrat ne bi smeli imeti večjih težav na tekmi s slabo e-najsterico iz Gorice. Kljub temu bodo morali Kraševci zaigrati precej zbrano,, saj prav v takih srečanjih lahko pride do presenečenja. Juventina — San Lorenzo V štandrežu bo zelo zanimiva tekma med domačini in San Lorenzom. Obe ekipi imata enako število točk in obe se potegujeta za višja mesta lestvice. Spessotovi varovanci imajo tokrat rahlo prednost, saj igrajo pred domačim občinstvom. Upati je, da bo Juventina ponovila igro, ki jo je pokazala pred dvema nedelja ma proti Azzurri. Isonzo — Sovodnje Sovodenjci imajo tokrat, po nedeljskem remiju proti Juventini, zelo težko nalogo. Gostovali bodo namreč v Špetru proti vodečemu Isonzu. Mislimo, da Gergoletovi varovanci nimajo možnosti za uspešen rezultat, čeprav je v nogometu mnogokrat vse mogoče .., (pr) Vsi so bili neverjetno živčni, kar je v največji meri botrovalo slabi in nezanesljivi igri 'in to v trenutkih, ko sta bili potrebni optimalni koncentracija in zanesljivost. Vse to je seveda potegnilo vodo na mlin nasprotnika, ki je domačina dobesedno mlel, ne da bi pokazal kakšno posebno odbojko. Resnici na ljubo pa je potrebno poudariti, da je bilo več kot dovolj za peti prvenstveni uspeh. Po tej zmagi jso gostje Še v teku za osvojitev enega od visokih mest na končni lestvici, če ne tudi prvega. Za naše fante pa ne moremo trditi kaj takega. Poudariti pa moramo, da šesterka Bor JIK Banka teh ciljev pred pričetkom prvenstva ni imela, pa čeprav je zadnje čase apetit nekoliko narastek Ta tretji poraz pa nas je spet postavil na realna tla. Obstanek v drugi ligi bo slej ko prej velik uspeh. G. F. ŽENSKA B LIGA Cenate Sotto — Bor 3:1 (7:15, 15:7, 15:0, 15:9) BOR: Bolčina, Kalan, Debenjak, Fičur, Glavina, Kus, Mesesnel, Pavletič, Rauber. Iz Bergama se je Bor Intereuropa vrnil sicer nekoliko nepričakovano praznih rok. Tokrat so borovke popolnoma odpovedale in so tako domačinke velikokrat delale točke na napakah naših igralk in ne po svoji zaslugi. Res, je sicer, da je v preteklem tednu zaradi bolezni in poškodb Bor Intereuropa manj treniral, vendar je to le preslabo opravičilo za poraz. Boi- Intereuropa je v prvem setu igral res dobro. Odlično je deloval blok in nasprotnice so bile dobesedno brez moči. Vendar je bilo tudi to vse kar so naše igralke pokazale. Pot navzdol se je začela v drugem setu, ko je zlasti slab sprejem onemogočil igranje. Tretji set pa ne potrebuje komentarja; kazalo je, da bo do preobrata prišlo v zadnjem, ko je Bor Intereuropa vodil z 9:2. V nadaljevanju pa ni osvojil več nobene točke. Na to tekmo bo treba čimprej pozabiti. INKA Še nekaj sinočnjih prvenstvenih odbojkarskih izidov naših ekip: MOŠKA C LIGA Kras — Contin PAV Nat. 0:3 ŽENSKA C LIGA Azzurra — Sokol 2:3 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — CUS Trst 2:3 Kontovel — Virtus 3:1 Breg — PAV Videm 0:3 2. MOŠKA DIVIZIJA Solaris — Dom 3:1 2. ŽENSKA DIVIZIJA Vollcy TS — Bor 0:3 dUNDER 15» Bor — Sokol 2:0 Breg — Sloga 1:2 * * * V 1. jugoslovanski ženski odbojkarski ligi je Fužinar premagal Partizana s 3:1. Odprla vrata občinske telovadnice v Štandrežu Sinoči so se končno odprla vrata občinske telovadnice v štandrežu. Ob 20. uri je bila na sporedu prvenstvena tekma deželnega prvenstva 2. kola odbojkarske kategorije med domačo Juventino in Volley clubom iz Trsta. Telovadnica bo trenutno odprta le za tekme ob sobotah zvečer, kajti občina nima še v službi čuvaja za ta športni objekt. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 61000 L|uDI|» Oglasi Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 20. januarja 1980 2iro račun 50101-603-45361 »ADi l s Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 št., vlš 43 ( 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. s0!! 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%, Oglasi iz dežele Furlanije - Jv^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih * v Italiji pri SPI. Član !talli«n*| zveze časopisni založnikov Odgovorni urednik Gorazd Vesel zn Trst 1 PRAVIM LJUBITELJEM KAVE PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu Kavne zmesi CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ob prvi obletnici smrti drage žene Lojzke Rukin daruje mož Avgust 20.000 lir. Srečko Sedmak (Belekotov Prosek) daruje 5.000 lir. Ob 35. obletnici smrti Josipa Ver-ginele daruje Gigi Bogateč (Bruži) 5.000 lir. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Andreja Udovič daruje Avgust Castelani 5.000 lir. je Kristina Milič (Zgonik 14) 10 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU Terezija Bolje Živec daruje 10 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO ALOJZU KOKORAVCU - GORAZDU Družini Milič (Salež 68) darujeta 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ZGONIKU PO 1. MAJU 1945 Družini Milič (Salež 68) darujeta 20.000 lir. V spomin na Alojzijo Štolfa daru- ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU BIBIČIČU Dr. Pavel Pavlica daruje 10 tisoč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob četrti obletnici smrti dragega moža in očeta Marija Sedmaka daruje družina 10.000 lir. V počastitev spomina Andreja Kan-teja iz Velikega Dola darujeta Vlasta in Armido 10.000 lir. ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Namesto cvetja na grob Zore Čok darujeta družini Pahor in škerlavaj (Trebče) 10.000 lir. V počastitev spomina Zore čok darujeta Milka in Guido Sosič 10 tisoč lir za SPD Tabor. Ob drugi obletnici smrti Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hči Živa 10.000 lir za SPD Tabor. Ob secmi obletnici smrti nepozabne mame darujejo Silvana, Zvonko in Marčelo Malalan z družino 15.000 lir za Dijaško matico in 15 tisoč lir za Glasbeno matico. V spomin na Ladija čuka daruje družina Čok (Veliki Repen) 5.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel in 5.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Riharda Kapuna daruje Sergij Cibic (Prosek) 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob tretji obletnici smrti nepozabne mame daruje Anica Brce por. Malalan 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Riharda Kopuna darujeta Anica in Majda 10.000 lir za mladinski zbor Glasbene matice. Ob priliki novoletnega plesa v Kulturnem domu na Proseku darujejo organizatorji 50.000 za pevski zbor Vasilij Mirk, 50.000 za Godbeno društvo Prosek, 50.000 za amaterski o-der «Jaka štokaj>, 50.000 za ŠD Kon-tovel ter 50.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Vladimira Cibica darujeta Mara in Angel Bla-žina 10.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Ladija Čuka darujeta Anica in Mara Kapun 10.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Ivana Vztrajno prizadevanje za razvoj države Na začetku osemdesetih let je položaj državne ustanove ENI spodbuden, saj deluje cela vrsta naprednih in modernih podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi javne in splošne koristi in se torej zavzemajo za razvoj države. — Oskrba z energijo, s petrolejem, z naravnim plinom, z jedrskim gorivom in premogom v Italiji in v tujini; — iskanje novih energetskih virov in možnosti za boljše izkoriščanje starih, dokler ne pride do preosnove državnega energetskega tržišča; — konstantna in aktivna prisotnost na mednarodni ravni, za hitrejše vključevanje italijanskega gospodarstva na mednarodna tržišča; — zbliževalna politika med državami proizvajalkami in državami uporabnicami petroleja, po poti, ki jo je pogumno začrtal Enrico Mattei; — pomoč (tudi z vedno večjo razpoložljivostjo energije) pri reševanju industrijske obnove posebno v južnih predelih Italije. Nagel razvoj državne ustanove ENI tudi v letu 1979; čisti dobiček (po odštetju posrednega davka) je presegel 16.000 milijard lir; investiranih je bilo preko 1500 milijard lir in to predvsem na področju energije (kar 75%). S 37 milijoni ton nafte in 27 milijardami kub. metrov naravnega plina (kar ustreza 22 milijonom ton nafte) je ustanova ENI krila 40% vseh italijanskih potreb. Za dosego tega je bilo treba v organizacijo vložiti veliko truda. Državna ustanova ENI raziskuje in proizvaja v 23 državah; nova ležišča nafte in naravnega plina so odkrili v Italiji in drugod. Učinkovitost produktivnih struktur na raznih področjih je glavna garancija za soudeležbo javne ustanove v boju proti energetski krizi in za podporo kemičnemu in metalurškemu sektorju. V petletki 1979/83 so predvidene investicije za 13.800 milijard lir, od katerih je 84% namenjenih energetskemu področju. ITALIJANSKA PORABA IN DELEŽI GRUPE ENI V MILIJONIH TEP (Tonnellate EqulvalenM Petrolio) 142,5 133,0 ‘ 139,6 140,6 144,9 148,0 37,9% 40,6% 1974 1975 1976 IDELEŽ ENI 1977 1978 1979 DOBAVE ENI DOBRIN IN USLUG TUJINI (V MILIJARDAH LIR) 1930* 1974 1975 1976 1977 1978 1979 *Ocena To so glavne točke, na podlagi katerih lahko merimo uspešnost prizadevanja javne ustanove ENI. Iz tega prizadevanja je razvidna pomembnost dejavnosti te ustanove, ki deluje skladno z navodili javnih oblasti in parlamenta. Več kot 260 družb, med katerimi 11 vodilnih, ki zaposlujejo več kot 120.000 delavcev- v Italiji in tujini. ?§Eni . . .................w. v.v.v*.v.s\.-.J @Agip »AgipNucleare |§ Anic S* Laaerossl «• NuovoPignone gSaipem BSamim gSavio 'F Srnam F Snamprogetti gSofid Bukavca daruje Marija Šarfi1 tisoč lir za ŠD Primorje. V spomin na Riharda Kop®* rujejo Angel Košuta (Križ) J* lir, Anica in Srečko Orel 20. W Nada in Boris Husu 10.000 ® pevski zbor Vasilij Mirk. Sergij Cibic daruje 10.000 1“ pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Zoro Čok ® družina Ostrouška 15.000 lir f* Polet in 15.000 lir za pevski1 Tabor. , j Terezija Bolje Živec daruje ‘ lir za Dijaško matico in 20.0*' za Kulturni dom v Trstu. Ob drugi obletnici smrti Pina Clementinija daruje “r; Sedmak 10.030 lir za PD Slo« V spomin na Andreja . daruje Avgust Castelani 5.000 k PD Rovte Kolonkovec. j Namesto cvetja na grob Rj® Kopuna daruje družina Dous*1 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Carlija darujeta družini Karl® Edija Ferluge 15.000 lir za S® moreč in 15.000 lir za PD P*1®’ Za godbeno društvo Nabreži" rujeta Luciano Terčon 10.000 * Giulio Groppi 10.000 lir. , Namesto cvetja na grob * Ivanke Škerl vd. Fabian Pavla, Nina in Vera Vidma* Ur za TPPZ in 5.000 Ur za S® Namesto cvetja na grob * Žagarja daruje družina s*® tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na starše En*® mič in Ivana Škerlja, na sest* leno in Ivico ter na brata Škerlja darujejo svojci 25.0001-Dijaško matico. V počastitev spomina Iva®* lalan darujeta Mara in Nev* jančič 10.000 Ur za Društvo skih upokojencev. , V spomin na Riharda Kop®! rujeta Wilma in Sergio 1®™ za Dijaško matico. OB NOVOLETNI AKCIJI DARUJEJO ZA ŠK KR> SALEŽA: Božič Grilanc <* 10.000 Ur, Janko Rebula (81) Zvonko Rebula (81) 10.000, Škrk (61) 2.000, Jožko škr* 5.000, Srečko Budin (65) 1®™ rico Battistella (62) 3.000. Grilanc (65 A) 20.000, Bori5 (85) 10.000, Vladimir Bud*" 20.000, Ladi Milič (68) 10.0®* Milič (68) 10.000, Vera Autf 10.000, Ivanka Pirc (66) 5.®» sip Rebula (60) 10.000, Josip,1; (43) 10.000, Bogdan Budin tisoč, Angel Milič (48) 10.00® Pirc (48) 2.000, Magda Škrf 5.000, Franc Furlan (50) 5.0®) jan Stubelj (49) 5.000, f Škrlj (35) 5.000. Just Skr«, 5.000, Srečko Štolfa (4® Pepko Pegan (7) 10.000, Mi*% čič (43) 5.000, Giordano Pefl (42) 5.0p0, Marjo Pirc (36) Edi Škrk (33) 5.000, Nardo (23) 5.000, Dušan Grilanc l tisoč, Ivanka Gruden (25) Anuška Zidarič (20) 10.00® Kocman (19) 10.000, Jank« (18) 5.000, Mirjan Kocma" 2.500, Peter Grilanc (90) 10®) nilo Grilanc (15) 15.000, To«"] lanc (15) 4.000. Jožko Ot' 10.000, I.idia Severi, Boris (13) 20.000, Pierina Grilanc tisoč, Breda Businelli (8) l p ko Budin (5) 6.000, N. N’ Karlo Grilanc (4) 4.000, Vik1] (3) 4.000, Amalija Grilanc (*L Michele Predonzani (1) 1™' lan Milič (1/A) 5.000, Ei 9 (91) 10.000, Ladislav Budin tisoč, Marta Vodopivec m Pepi Pavlina (16) 2.000, El^ fani (62/B) 10.000, Vojko . (19) 20.000, Jožko Gruden ' Miloš Peric (27) 5.000, Jan*" den (68/A) 10.000 lir. Namesto cvetja na gr°® fj Bukavca darujejo družina na (Batiča) 10.000 Ur ter t. in Olindo D'Angelo 10.000 , Kulturni dom Prosek-Kontc'(J V spomin na Ivana Buk*v ruje Milivoj Zužič 5.000 Ur za ni dom Prosek-Kontovel. , Ob drugi obletnici smo1 Rapotec por. Černelč daru)": Nerina 20.000 Ur za PD J03 poteč iz Prebenega. . ] Namesto cvetja na gr0®, 11U1UVOIA/ v-vuiju na p*" .. j Bukavca daruje Marija Kari Ur za Godbeno društvo Pr°sjjj Namesto cvetja na grob Kopuna darujeta Boris Hus lir in Sirgij Cibic 10.000 br Primorje. Namesto cvetja na grob Kopuna daruje Danila S** 20.000 lir za ŠD Konto vel. V spornih na brata v-■ p; v spuuuu na oraia Kralja darujeta sestra K#, , brat Rudi z družino 10.000 rij) Primorec in 10.000 Ur za r Mar f* moreč. V spomin na brata lana daruje Vinko 10.000 01 Primorje. ( Ob Nikotovi obletnici * sela družba pri Dolenčev1 lir za TPK Sirena. . jf Ob četrti obletnici smrt* ji moža in očeta Marifa Seo.ri f ruje družina 10.000 Ur za s . na in 10.000 Ur za ŠD Ve*y Ob prvi obletnici smrti 0 J ne Lojzke Rukin daruje f aust 30.000 Ur za PD >n zbor Vesna. p Namesto cvetja na grob pf očeta Riharda Kopuna. j hčeri 100.000 Ur za pevski silii Mirk. I Ob deseti obletnici ffa očeta daruje Josip Ur) 10.000 Ur za PD F. V«y V počastitev spomina P*] ift puna. prijatelja iz mlacP g ruje Rafko Bucik 10.000 **r ski zbor Vasilij Mirk. KINO „ KOPER 10.00 domači eskadrila*. Ob 16.00 . n ameriški »Klub osamU*’ .W ameriški »Umazana ilffV IZOLA 10.00 ameriški neylatida». Ob 16.00 PORTOROŽ 20.00 ameriški1 nju gospoda GoodbarA*