VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC ČRNIH BOROV (PINUS NIGRA) V SUBMEDITERANSKl SLOVENIJI Darko Ogrin* IZVLEČEK UDK 551.58:630*5 (497.12-15) V prispevku je opisan odnos med klimo in Širino letnic na primeru črnih borov iz submedite-ranske Slovenije. S pomočjo dendroklimalološke metode je ugotovljeno, da imajo največji vpliv na debelinski prirast padavine v vegetacijski sezoni. ABSTRACT UDC 551.58:630'5 (497.12-15) THE INFLUENCE OF PRECIPITATIONS AND TEMPERATURE CONDITIONS ON BLACK PINE (PINUS NIGRA) TREE-RING'S WIDTH IN THESUBMEDITERRANEAN PART OF SLOVENIA The relationship between climate and tree-ring's width on the example of black pines from submediterrancan Slovenia is described. By using the dendroclimatological method it is shown that the biggest influence on radial growth have the precipitations in vegetation period. L UVOD Z odkrivanjem zakonitosti priraščanja dreves se ukvarja gozdarsko prirastosiovje (M.Kotar,1986; V.Stamenković 1974; P.R.Morey,1973), s študijem odnosov med klimo in širino drevesnih letnic v sedanjosti in preteklosti, pa dendroklimatologija (H.C.Fritts,1976; P.dc Martin,1970). Rast drevja je zapleten proces, ki ga uravnavajo številni dejavniki. V genetični konstituciji dreves je fiksirano določeno obnašanje same rasti, vendar pa to obnašanje modificira vpliv dejavnikov iz okolja.Naše domače drevesne vrste rastejo s podaljševanjem poganjkov (višinska rast) ter z debelitvijo debla (kambijalni ali debelinski prirastek). Naspložno je rast v višino bolj odvisna od asimilacijskih pogojev prejšnjega leta, medtem ko je debelinski prirastek bolj odvisen od klimatskih in pre- v hrambenih pogojev tekočega leta (M.Kotar,1986 str.44,70). Klimatski signal, ki je zapisan v širini drevesnih letnic, pa ni povsod jasno izražen. Izrazitejši je v območjih, kjer je klima eden od odločilnih faktorjev, ki pogojuje prirast. V literaturi so opisani primeri dcndroklimatoloških raziskav v semiaridnih in aridnih področjih (L.J.Graumlich,1987; H.CFritts, 1966), ob zgornji gozdni (drevesni) meji (K.J. Hansen-Bristow in ostali,198S; O.Kcikkinen,1985) in ob polarni gozdni meji (H.C. Garfinkcn in ostali,1980; I.Hustic,197S). * Prof.geograf, stažist raziskovalec, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU. D. Ogrin__________________________-164-_________________________Vpliv . 2. LOKACIJE VZORČENJA V Sloveniji še nimamo študij o odnosih med klimo in debelinskim prirastkom po posameznih pokrajinskih tipih. Glede na dendroklimatološke raziskave, ki so bile narejene v aridnih in semiaridnih področjih drugod po svetu, se nam je zdel del Slovenije, ki je pod vplivom submediteranskega podnebja, primeren za raziskavo odnosov predvsem med padavinami v vegetacijski sezoni in debelinskim prirastkom. Pričakovali smo, da so padavine v vegetacijski sezoni - zaradi submediteranskega padavinskega režima, z bolj ali manj izrazito sušno dobo v poletnih mesecih (slika 1), ki jo potencira še pretežno kraški značaj površja - dejavnik, ki značilno vpliva na rast in s tem na širino drevesnih letnic. V letih z višjo vsoto padavin v poletnih mesecih naj bi bil prirastek večji, in obratno, v izrazito sušnih lelih naj bi bile drevesne letnice ožje. Opisana zveza pa ni funkcionalna ampak statistična. Za dendroklimatološko analizo so primerne drevesne vrste, ki imajo dobro vidne letnice in so prostorsko dovolj razširjene. Iz slovenskega submediteranskega prostora sta primerna predvsem hrast in bor. Zaradi jemanja vzorcev z gozdarskim prirastnim svedrom smo izbrali črni bor (Pinus nigra). Izbrane so bile tri lokacije vzorčenja (tabela 1): dve s Podgorskega krasa (Petrinje in Socerb) in ena iz Hišnega dela Slovenske Istre (Bržanija). Z vsake od lokacij smo vzeli po 10 izvrtkov. Izvrlki so bili narejeni na drevesih priblično iste starosti v prsni višini. Pazili smo, da izbrana drevesa na zunaj niso kazala motenj v priraščanju (ve-trolomi,požari,napadi insektov,pcseg! človeka) in da so rasla bolj na samem (izločen vpliv konkurence med drevesi na prirast). 3. METODOLOGIJA DELA Zato, da bi odkrili zvezo med klimo in širino drevesnih letnic, smo uporabili standardne metodološke postopke, opisane v dendrokiimatološki literaturi (H.C.Fritts,1976; M.K.Hughes in ostali,1982). Vzorec smo najprej primerno obdelali, da smo povečali vidljivost letnic. Širino letnic smo merili na "Digitalpositiometru" na 1/100 mm natančno. Za vsak vzorec smo sestavili kronologijo letnic - vsaki izmerjeni širini letnic smo pripisali leto v kateri jc nastala. Sledilo je t.i. "križno datiranje", to je grafične predstavitve kronologij vzorcev iz ene lokacije smo primerjali med seboj, ugotavljali variabilnost in sinhronost v pri-raščanju, ter odstranjevali morebitne napake pri datiranju. V nadaljevanju so bile izdelane povprečne kronologije za posamezne lokacije. Grafična primerjava vzorcev znotraj lokacij, kakor tudi med lokacijami (slika 2) jc pokazala, da obstaja med njimi velika sinhronost v priraščanju. Na podlagi te ugotovitve je bila izdelana skupna kronologija za vse tri lokacije. Kronologija zajema obdobje 34 let, od leta 1955 do D. Ogrin -165 - Vpliv ... leta 1988. Dolžino je narekovala najkrajša, zanesljivo datirana kronologija. Širina drevesnih letnic se s starostjo dreves spreminja. Do kulminacije debelinskega prirastka, ki ga različne vrste borov dosežejo med 8.in 15. letom (V.Stamenković,1974) narašča, nato postopoma upada, dokler prirast ne preneha. Da bi odpravili vpliv starosti na širino letnic, smo izvedli t.i. "izravnavo". S pomočjo 7-Ietnih drsečih sredin smo izračunali krivuljo biološkega poteka rasti. Od te krivulje pa smo do dejanskih prirastkov v posameznih letih, ki nihajo okoli nje v odvisnosti od pogojev v neposrednem okolju, izračunali indekse. Indekse smo predstavili kot časovno serijo. Trend biološkega poteka rasti za naše vzorce jc pokazal, da so vsa drevesa že dosegla kulminacijo debelinskega prirastka in da v obdobju, ki ga zajema kronologija, kažejo postopen upad prirastka. 4. KLIMATSKI PODATKI Nadaljnji postopek odkrivanja klimatskega signala zapisanega v širini drevesnih letnic terja izbor meteorološke postaje, ki im dolgoletne kvalitetne meritve in ki odraža klimatske razmere območja za katerega smo izdelali kronologijo. V bližini izbranih lokacij sta dve meteorološki postaji: Kubed in Kozina. Kvalitetnejše in dolgoletne meritve ima Kubed (n.v.262 m). Zato smo za primerjavo s podatki o širini letnic izbrali podatke te postaje. Dva klimatska elementa, ki najbolj vplivata na rast, sta temperature in padavine. Rast v nekem letu pa ni odvisna samo od temperaturnih in padavinskih razmer tekočega leta, ampak tudi od razmer v prejšnjem letu. Za rast, predvsem v začetku vegetacijske sezone, je pomembna količina rezervnih snovi,ki jo je drevo uspelo uskladiščiti v prejšnji vegetacijski sezoni. Pomembne so tudi klimatske razmere v jesenskih mesecih, ko se drevje pripravlja na zimsko mirovanje in sam potek dobe mirovanja. Zaradi naštetih vzrokov so bile v primerjavo s podatki o širini drevesnih letnic v določenem letu vključene mesečne vrednosti za padavine in temperature od maja v pretekli vegetacijski sezoni, pa do oktobra tekočega leta, ko se rast zaključi. Skupno lorej 18 mesecev. 5. REZULTATI Posamezne 34-letne nize podatkov mesečnih padavinskih in temperaturnih vrednosti smo s korelacijsko analizo primerjali z enako dolgim nizom podatkov o širini letnic. Rezultati z vrednostmi korelacijskega koeficienta (r), t-testom (t) in s preizkusom statistične pomembnosti korelacije (p), so zbrani v tabeli 2. D. Ogrin_________________________-166 -_________________________Vpliv V skladu z našimi pričakovanji je korelaeijska analiza pokazala, da imajo največji vpliv na debelinski prirast padavinske razmere od maja do septembra tekočega leta (r = 0.1547 do 0.4448). Še trdnejšo zvezo dobimo, če namesto mesečnih vrednosti primerjamo s širino letnic količino padavin v celotni vegetacijski sezoni (r = 0.6398, slika 4). Čeprav niso vsi korclacijski koeficienti statistično pomembni, nakazujejo rezultati zvezo tudi med prirastkom in padavinami od januarja do aprila tekočega leta. Višja količina padavin v teh mesecih deluje na na prirast zaviralno. Manj trdne zveze je korelaeijska analiza pokazala pri primerjavi prirastka s temperaturnimi razmerami. Razpoznaven je negativen vpliv višjih temperatur v vegetacijski sezoni, predvsem maja in avgusta (r = -0.3598, oz. -0.3718), oziroma pozitiven vpliv spomladanskih temperatur, predvsem marca (r = 0.4078). Blizu statistične pomembnosti so korelacijski koeficienti primerjave med širino letnic in temperaturnimi razmerami v jesenskih mesecih prejšnjega leta. V nasprotju z drevesi, ki rastejo v celinskem podnebju in za katera so nekatere študije ugotovile (KJ.Hansen-Bristow in ostali,1988), da višje jesenske temperature pozitivno vplivajo na prirast, ki se oblikuje naslednje leto, naši rezultati nasprotno kažejo, na negativen vpliv višjih jesenskih temperatur na prirast črnega bora v slovenskih pokrajinah, ki so pod vplivom submediteranskega podnebja. Za kompleksnejši prikaz, oziroma odkrivanje vpliva temperaturnih in padavinskih razmer na rast, se v dendroklimatologiji uporablja t.i."odzivna funkcija" (response function). Bistvo takšnega prikaza je, da nam položaj narisane točke predstavlja stopnjo korelacije med prirastkom in obema variablama za določen mesec. Nudi pa nam tudi vpogled v to, kako katera od možnih kombinacij temperaturnih in padavinskih razmer po posameznih mesecih ali letnih časih vpliva na rast (M.K.Hughes in drugi, 1982). V našem primeru (slika 4) je bila os x uporabljena za nanos korelacijskih koeficientov za padavine, os y pa za temperature po posameznih mesecih, od maja v prejšnji vegetacijski sezoni (na sliki 4 P.MAJ itd), pa do oktobra v tekoči sezoni. Kot statistično pomembni so bili upoštevani korelacijski koeficienti z vrednostmi višjimi od +- 0.20. Po tej metodi, so v submediteranski Sloveniji za rast borov ugodnejša leta, ki imajo vlažncjšo in hladnejšo vegctacijsko sezono (obdobje od maja do vključno septembra). Večji vpliv na prirast imajo vlažnostne razmere. Manj izrazit je pomen tople ter suhe pozne zime in zgodnje pomladi (meseci januar, februar, in marec). Še manjši jc pomen mokre in hladnejše jeseni prejšnjega leta (meseci september, oktober, december). D. Ogrin -165- Vpliv ... leta 1988. Dolžino je narekovala najkrajša, zanesljivo datirana kronologija. Širina drevesnih letnic se s starostjo dreves spreminja. Do kulminacije debelinskega prirastka, ki ga različne vrste borov dosežejo med 8.in 15. letom (V.Stamenković,1974) narašča, nato postopoma upada, dokler prirast ne preneha. Da bi odpravili vpliv starosti na širino letnic, smo izvedli t.i. "izravnavo". S pomočjo 7-letnih drsečih sredin smo izračunali krivuljo biološkega poteka rasti. Od te krivulje pa smo do dejanskih prirastkov v posameznih letih, ki nihajo okoli nje v odvisnosti od pogojev v neposrednem okolju, izračunali indekse. Indekse smo predstavili kot časovno serijo. Trend biološkega poteka rasti za naše vzorce je pokazal, da so vsa drevesa že dosegla kulminacijo debelinskega prirastka in da v obdobju, ki ga zajema kronologija, kažejo postopen upad prirastka. 4. KLIMATSKI PODATKI Nadaljnji postopek odkrivanja klimatskega signala zapisanega v širini drevesnih letnic terja izbor meteorološke postaje, ki im dolgoletne kvalitetne meritve in ki odraža klimatske razmere območja za katerega smo izdelali kronologijo. V bližini izbranih lokacij sta dve meteorološki postaji: Kubed in Kozina. Kvalitetnejše in dolgoletne meritve ima Kubed (n.v.262 m). Zato smo za primerjavo s podatki o širini letnic izbrali podatke te postaje. Dva klimatska elementa, ki najbolj vplivata na rast, sta temperature in padavine. Rast v nekem letu pa ni odvisna samo od temperaturnih in padavinskih razmer tekočega leta, ampak tudi od razmer v prejšnjem letu. Za rast, predvsem v začetku vegetacijske sezone, je pomembna količina rezervnih snovi,ki jo je drevo uspelo uskladiščiti v prejšnji vegetacijski sezoni. Pomembne so tudi klimatske razmere v jesenskih mesecih, ko se drevje pripravlja na zimsko mirovanje in sam potek dobe mirovanja. Zaradi naštetih vzrokov so bile v primerjavo s podatki o širini drevesnih letnic v določenem letu vključene mesečne vrednosti za padavine in temperature od maja v pretekli vegetacijski sezoni, pa do oktobra tekočega leta, ko se rast zaključi. Skupno torej 18 mesecev. 5. REZULTATI Posamezne 34-letne nize podatkov mesečnih padavinskih in temperaturnih vrednosti smo s korelacijsko analizo primerjali z enako dolgim nizom podatkov o širini letnic. Rezultati z vrednostmi korelacijskega koeficienta (r), t-testom (t) in s preizkusom statistične pomembnosti korelacije (p), so zbrani v tabeli 2. D. Ogrin -166- Vpliv _ V skladu z našimi pričakovanji je korelaeijska analiza pokazala, da imajo največji vpliv na debelinski prirast padavinske razmere od maja do septembra tekočega leta (r = 0.1547 do 0.4448). Še trdnejšo zvezo dobimo, če namesto mesečnih vrednosti primerjamo s širino letnic količino padavin v celotni vegetacijski sezoni (r = 0.6398, slika 4). Čeprav niso vsi korelacijski koeficienti statistično pomembni, nakazujejo rezultati zvezo tudi med prirastkom in padavinami od januarja do aprila tekočega leta. Višja količina padavin v teh mesecih deluje na na prirast zaviralno. Manj trdne zveze je korelaeijska analiza pokazala pri primerjavi prirastka s temperaturnimi razmerami. Razpoznaven je negativen vpliv višjih temperatur v vegetacijski sezoni, predvsem maja in avgusta (r = -0.3598, oz. -0.3718), oziroma pozitiven vpliv spomladanskih temperatur, predvsem marca (r = 0.4078). Blizu statistične pomembnosti so korelacijski koeficienti primerjave med širino letnic in temperaturnimi razmerami v jesenskih mesecih prejšnjega leta. V nasprotju z drevesi, ki rastejo v celinskem podnebju in za katera so nekatere študije ugotovile (KJ.Hansen-Bristow in ostali,1988), da višje jesenske temperature pozitivno vplivajo na prirast, ki se oblikuje naslednje leto, naši rezultati nasprotno kažejo, na negativen vpliv višjih jesenskih temperatur na prirast črnega bora v slovenskih pokrajinah, ki so pod vplivom submediteranskega podnebja. Za kompleksnejši prikaz, oziroma odkrivanje vpliva temperaturnih in padavinskih razmer na rast, se v dendroklimatologiji uporablja t.i."odzivna funkcija" (response function). Bistvo takšnega prikaza je, da nam položaj narisane točke predstavlja stopnjo korelacije med prirastkom in obema variablama za določen mesec. Nudi pa nam tudi vpogled v to, kako katera od možnih kombinacij temperaturnih in padavinskih razmer po posameznih mesecih ali letnih časih vpliva na rast (M.K.Hughes in drugi, 1982). V našem primeru (slika 4) je bila os x uporabljena za nanos korelacijskih koeficientov za padavine, os y pa za temperature po posameznih mesecih, od maja v prejšnji vegetacijski sezoni (na sliki 4 P.MAJ itd), pa do oktobra v tekoči sezoni. Kot statistično pomembni so bili upoštevani korelacijski koeficienti z vrednostmi višjimi od +- 0.20. Po tej metodi, so v submediteranski Sloveniji za rast borov ugodnejša leta, ki imajo vlažncjšo in hladnejšo vegctacijsko sezono (obdobje od maja do vključno septembra). Večji vpliv na prirast imajo vlažnostne razmere. Manj izrazit jc pomen tople ter suhe pozne zime in zgodnje pomladi (meseci januar, februar, in marec). Še manjši jc pomen mokre in hladnejše jeseni prejšnjega leta (meseci september, oktober, december). D- Ogrin -167- Vpliv _ 6. ZAKLJUČEK Dendroklimatologija zasleduje v glavnem dva cilja. Prvi, ki ga jc pričujoča raziskava v dobri meri dosegla, je odkrivanje odnosov med prirastkom dreves ter klimo. Drugi cilj pa je rekonstrukcija klimatskih razmer v obdobjih, za katera še nimamo meteoroloških meritev. Izhodišče za rekonstrukcijo so ugotovljene zveze med prirastkom in klimo v sedanjosti. Bolj kot so te zveze trdne, zanesljivejša jc rekonstrukcija. Iz opisanega primera sledi, da so črni bori v submeditcranski Sloveniji najbolj občutljivi na padavinske razmere v vegetacijski sezoni (r = 0.6398). S padavinami v vegetacijski sezoni lahko torej pojasnimo približno 41% variance prirastka (r^= 0.4093). S pomočjo kronologij letnic črnega bora, ki bi segale stoletja nazaj, bi lahko na podlagi ugotovljene zveze ugotavljali leta, oziroma obdobja, s sušnejšimi, oziroma mokrotncjšimi poletji. V tem primeru pa se to ne da, ker je črni bor pri nas alohtona drevesna vrsta, ki so jo začeli saditi pred približno sto leti. Ker predvidevamo, da podobno kot črni bor reagira na klimatske razmere v submeditcranski Sloveniji tudi hrast, je ta drevesna vrsta zaradi starosti, ki jih dosega in sploSne uporabnosti v preteklosti, bolj primerna za sestavo kronologij in rekonstrukcijo klimatskih razmer s pomočjo njih. Slika 1: VJROR - S1JSS3CV KLIMRDIK3YH Zfi WJCED Figi: URL1HÎ - GflUSSEN aiWOIfSW FOR KUBFJD -P*!. /i s / \ i \ 'S / A \ ' N >. " / \\ / L2- I- N / ~~ S /N \ —-' v ¦•„/¦ > *-.• •-»' -i---------1---------r- > 1970 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1980 12 3 4 5 6 7 1988 leta (years) QO'.H 3d "130HA NI SN0UVlldÜ3öd — W0Z3S D)STI3Vi303A A 3NIAVQVd ¦Ç ?§§88 8oS8 08 Q O cu 111 11 O LU Ml — O M LU coS/2 50 tir P o LU Q-> _^ 1^ Q < co 2 — O I Ž L" t= LU tu ce 2; LU — LU Cw > ^75 |__ Q CQ LU O r^ '— Z 1 Q LU O OC CO CO CT) iT X3QNI HIQi/ti SivNIo ~ddal ~~"JltiI3 \ jNIcIo j^l-^uNJ Sl.(Fig.)4 jDDZIVNA FUNKCIJA' ZA KRONOLOGIJO LETNIC ČRNIH BOROV (PINUS NIGRA) V SUBMEDITERANSKI SLOVENIJI TREE-RiNGS CHRONOLOGY RESPONSE FUNCTION OF BLACK PINE (PINUS NIGRA) IN SUBMEDITERRANEAN SLOVENIA MAREC p MAJ PJUL -05 -04 -033 -Oj2 SUKO (DRYJ ARR pJAN 0,1 • 0,2 Q3JUN.04 05 06 PADAVINE „ VLAŽNA tU HLADNA w VEGETACIJSKA SEZONA . TOPLA IN SUHA POZNA ZIMA IN ZGODNJA POMLAD ! KOKRA IN HLADNA JESEN * PREJŠNJEGA LETA -qa -03 -0,4 -05 pOEC. OKT. * : • pSEPÎ. ..........**p.OKT. T^ClETNA VREDNOST MOKRO V SfpT •» 1 M «» ! L. 1 a •o 1 -—> co #-+¦+¦+¦¦¦ 1 c > M > *- > r •» C -a "* o >« S > ^ ¦+¦¦¦'«-"¦¦¦¦¦+•«¦*¦ ¦¦¦¦¦•¦¦¦*-¦ f- 4-4-¦¦¦¦*¦¦¦¦ + ¦ + ¦¦¦ + ¦¦•¦••-»¦ O —. ta •— c ¦¦¦¦¦¦¦+¦¦ m • -* u^ J- +++ + + 4-+ • ++¦¦ + ¦++ + ¦¦¦-¦* I 2 *+¦++¦< * + + + ¦ + + * M | O. •¦•¦¦••"•¦¦++¦¦+¦¦¦¦< + ¦ ¦ ¦* *¦+++¦+¦¦* 2 ++++¦< ++++++J o C.» »* O I C-> O I u O 'v ¦' O _j ¦¦ •n C a I *3 - ¦*7 Tabela 2: REZULTATI K0RELACIJSKF. ANAL1ZE Table 2: IHE RESULTS 0F IHE C0RELATI0U ANALYSIS PA0 A V I N E TEKP ERAT URE N r T P r T P ! HAJ 3; -0.3500 -2800 0.05 0.2667 1.693 0.1 JUN 34 0.1560 0.89 KS 0.0378 0.244 NS o JUL 34 -0.2770 -1.62 KS 0.0579 0.328 KS 1 _i AV& 34 -0.1130 -0.64 KS 0.1442 0.824 KS i ¦5 2: SEP I 34 0.1710 0.98 NS -0.2033 -1.170 NS t UJ OKT !34 0.2030 1.17 NS -0.2102 -1.210 NS j 1 Ci_ NOV i 34 -0.090 -0.51 NS -0.1426 -0811 NS OEC 34 0.1710 Ü.98 NS -0.1512 -0.66 NS i JAN i 34 -O.J86 -1.07 NS -0.009 -0.05 NS FEB |34 -0.106 -0.60 NS 0.1835 1.066 I«'S HAR !34 -0.288 -1.70 0.1 0.4078 2.526 0.05 APS ! 34 -0.206 -1119 NS -0.0244 -0133 K5 1 o KAJ 134 0.2744 1.51 NS -0.3593 -2.18 0.05 UJ JUN !34 0.3744 2.28 0.05 -0.0029 -0011 NS UJ JUL !34 0.3722 2.26 0.05 -0.1226 -0.69 KS i UJ AVG 134 0.1547 0.88 NS -0.3718 -2256 C.05 SEP ! 34 0.4448 2.80 0.01 -0.056 -0311 KS i OKT i 0.0984 0.55 NS -0.1779 -1.02 NS IZIHSKE TEHP. !34 . 0.030 1.54 KS IPOKLADNE TE KP . i 34 0.2372 1.196 KS ipOLETKE TEKP. !34 -0.2492 -1.26 KS 1 jjESEKSKE TEKP. [34 -0.2653 -1334 KS jPAO. V VEG. DOBI !34 0.6398 4.55 0.001 i LETN A KOL. PAD. !34 0.3501 2.18 0.05 ipOV. LETNA TEKP. ! 34 0.0348 0.197 KS i LEGENDA K - nuacrus (število vzorcev) r - korelacijski kociicient T - t-test p - statistična pcaer.bnost korelacije P. Ogrin -171 - Vpliv ... LITERATURA p.de Martin, 1970. Les anneaux de croissance dcs arbrcs. Revue geographiqe de i'Est 3-4. H.C.Fritts, 1966. Growth-Rings of Trees - Their Corelation with Climate. Science 25. H.CFritts, 1976. Tree rings and climate. London. H.C.Garfinken, L.B.Brubaker, 1980. Modern climatc-trce growth relationship and climatic reconstruction in sub-Artie Alaska. Nature 286. LJGraumlich, 1987. Precipitation Variation in the Pacific North west (1675-1975) as Reconstructed from Tree Rings. Annals of Association of American Geographers, vol.77. KJ.Hansen-Bristow, J.D.Ives, J.P.Wilson, 1988. Climatic Variabiliti and Tree Response within the Forest-Alpine Tundra Ecotone. Annals of American Geographers, vol.78. O.Heikkinen, 1985. Relationship between tree growth and climate in the subalpine Cascade Range of Washington.USA. Annals Bot.Fennici 22, Helsinki. M.K.Hughes, P.M.Kelly, J.R.Pilcher, V.C.La Marche, 1982. Climate from tree rings. Cambridge. I.Hustic,1978. The growth of Scots pine in northern Lapland. Ann. Bot. Fennici 15. M.Kotar, 1986. Prirastoslovjc. Ljubljana. P.R.Morey, 1973. How Trees Grow (Studies in Biology 49). London. V.Stamenković, 1974, Prirast i proizvodnost stabala i šumskih sastojina. Beograd. D. Ogrin__________________________-172-_________________________Vpliv THE INFLUENCE OF PRECIPITATIONS AND TEMPERATURE CONDITIONS ON BLACK PINE (PINUS NIGRA) TREE-RING'S WIDTH IN THE SUBMEDITERRANEAN PART OF SLOVENIA One of the features of the submediterrancan climate in Slovenia is that a more or less dry period occurs in summer months (fig. 1) which is increased by predominantly karst surface. Knowing the results of dendroclimatological studies done in the landscapes with similar climatic conditions as in the submediteranean Slovenia, we presume that years with more precipitations during summer months are more favourable for radial increment (tree-rings are wider) and years with less precipitations during the vegetation period less favourable (tree-rings are narrower). We have chosen to take samples of black pine (Pinus nigra) because it is wide spread and it has well seenable tree-rings. With an insremcnt borer we took 30 samples, 10 in each location: Petrinjc and Socerb on Podgorski kras and Brzanija in flysch Slovene Istra (table 1). The width of tree-rings has been measured to 1/100 mm exactly. To evaluate the so obtained material we used standard dendroclimatological procedures. Graphical comparation of individual tree-rings chronologies has show a high degree of sinchronity in increment regardless the location. Average chronologies for each of the three locations have been made and a common one for all of them (fig.2). Chronologies deal with 34 years, from 1955 to 1988. Biological influence on radial increment has been removed by using 7-ycars flexible means. To identify the climatic signal we have used the data of meteorological station Kubcd (262 m), situated near chosen locations. The analysis has show - results are presented in table 2 - that precipitation conditions in the vegetation period have the biggest influence on radial increment of pines in submediterrancan Slovenia (fig.3). Although the connection is not very significant, the results indicate also a negative influence of precipitations in the period from January to April on radial increment. The comparison between temperature data and tree-ring's width has shown less reliable connections. Higher temperatures in summer months of vegetation period have been detected as an obstacle for radial increment. Positive effect was shown by higher spring temperatures. A negative effect of higher autumn temperatures on radial increment in the following vegetation season has also been indicated. p. Ogrin -173- Vpliv ... To get a more complex presentation of temperature and precipitation conditions on radial increment we have used also the so called "response function"(fig.4). With the use of this method years with more humid and colder vegetation season (May -including September) have shown to be more favourable for radial increment. Humidity has appeared to be more important. Less important has appeared to be the influence of hot and dry winter and early spring (January, February, March), even less important has appeared the influence of wet and colder autum in the previous year (September, October, November). From established connections we derived that black pine in submediterrancan Slovenia was adequate for the reconstruction of precipitation conditions in vegetation season in periods, for which we do not have climatic data. In this case that was not rational because first black pine trees were planted about 100 years ago, and for this period we have the measurements of some meteorological stations - so there was no need for such a reconstruction.