Glasbeni vestnik. Vabllo na naročbo tamburaškega inštrumentalnega Iista nLirau, ki bo izhajal vsak 25. dan 7 mesecu. nLira" bo prinašala samo efektne.v lahkem slogu sestavljene skladbe, uporabne za zabave, plese, izlete itd. Vsebiua ^Lire" bodo koračnice, plesni in zaba^ni komadi, kupleti za en glas in 7e6 glaso7 — ki jim bo podsta^ljen tudi klavirski izvleček — in ženski zbori s spremljevanjem tamburaškega zbora. Pr7a številka BLire" izide 25. januarja t. 1. tef 7elja 7se leto 10 E, za pol leta 5 E. Posamezne številke 1 E 20 7in. Naročila sprejemp upra^ništvo BLire" 7 Ljubljani, Sodua ulica št. 4., II. nadstr. Iz Škofje Loke nam pišejo: Pesem in skladba tovariša Janka L e b a n a z Bukovice, ki je izšla 7 nNovih akordih" je napravila na Sil^estro^o 7 tukajŠDJi čitalniei lep vtisk. Pa je tudi nekaj res ganljivega. Že prva kitica kar prime človeka: Lepa, ilata doba, moj mladostni ž»g: nikdar te do groba ne pozabim jaz! Tožen zdaj zdihujem, z» teboj n» tujein; kje tte ilate dni? nH jih ni, jih ni I ... In 7 zadnji kitici pra7i pesnik-skladatelj: Na klaTirju svirsm mož adaj sivolas, t duhu ae oziram na presreSni čas. Tožne pesmi pojem, kližfm t jadu 8Ąoj«m: Kje ste zlata dnif Več jih ni, jih ni I . . . Pesnik je svojo misel iziazil glasbeno tako plastično, da je bilo vse poslušajoče občinstvo oiarano. Seteda j« *»>' m>oi»«.; •>>«» ;» boruo iz^ežban po 87ojem :odli6nem pe7O7odji c. kr. sodniku Dstu. Velikanski aplayz je zabučal po čitalniški dvorani. — Vsi so obžaloyali, da pesnika-skladatelja, tovariša Janka Lebana, ni bilo navzočnega, dasi je bil obljubil, da pride. Citalnica mu je pripra^ljala lepo ovacijo, boteč ga sprejeti z orkestrom, vstopiršega 7 dvorano. Kakor rečeno, se je obžalovalo, da ga ni bilo, in nekateri so bili zaradi tega eelo nevoljni. — No, 7 položaju sem poročati, da je bil tovariš Janko Leban 0 božičnih počitnicah bplan in zato se ni upal iti nikarnor. Tudi zdaj se rau še ni poTrnilo zdrafje. Vendar je h7»le7redno, kako Ločani znajo čislati zaslužne može iz učiteljske srede. Cast jim I Opera. Dne 18. in 19. decembra smo slišali 7 Ijubljanskem gledališču zopet noviteto, ki nam je podala dokaz, da se razvijamo Slovenci tudi 7 glasbeno-umetuiškem ozirn. Jamska Ivanka, Celjski grof, Esenija, Gorenjski Slavček itd. se labko smatrajo za prrorojene ?išje glasbene umetnosti. — Že pred dvema letoma se je uvedel Bisto S a 7 i n s svojim Ijubkim, globoko 7 srce segajočim delom nNa 8traži". Letos nas je očaral s svojim izšolanim muzikalnim talentorn. Pokazal je S7ojo dušo in izlil 7se S7oje ču7st707anje 7 D070 87oje delo, v ,Lepo V i d o". Libreto je narejen po Jurčičevem romanu istega itnena. Izdelal ga je dr. Eibard Batka, znani libretist. Vsebina je sledeča: Anton Samorod (gospod pl. Vulakotič) je bogat trgovec, ki ima lepo, mlado ženo Vido (gospa Nordgartova). Mladi beneški veletržec Alberti Paoli (gospod Fiala), ki je 8 Samorodom 7 kupčijski zrezi, zavede njegovo soprogo, zbeži z njo 7 Benetke, kjer jo naredi za srojo priležnico. Pietro Musolino (gospod Bukšek), Albertor ndober prijatelj", hoče t 87ojo korist od^rniti Vido od Alberta; toda ne posreči se mu, ker se 7 Vidi nanovo 7Žge ljubezen po 7 domorini se nahajajočem otroku. Na nekem korzu na Trsatu odkrije Mnsolino Samorodu celo Vidino razmerje. V hipni jezi zadavi Samorod zavodnika svoje žene in zabode samega sebe. — Libreto je 7 tebDičnem oziru precej slab, ker kaže na večih krajih psihološko neutemeljenost, s katero je imel skladatelj tudi veliko skrbi. Globoka simfonična glasba dobro karakterizuje duševno razpoloženje nastopajočih oseb in nekako izpopolnjuje že prej omenjeno 7rzel. Počasna gradacija nam kaže Vidino duševno razdrojenost, boj med žensko in materino ljubeznijo in je na 7rhuncu, ko zapojeta 7 duetu Alberto in Vida pesem ljubezni. — V tej operi so lahko pokazali naši vrli solisti svoje zmožnosti. Gospa Nordgarto^a je absokirala 87ojo težko partijo z 7eliko rutino. S s^ojim 7elikim in dobro izšolanim glasom ter z dobro premišljeno igro nam je podala Vido, da nam je ni bilo boljše želeti. Gospod Fiala je izvrstno poosebil beneškega lahkoživca. S svojim lepim liričnim tenorjem je res tako izvabljal Vido 7 S7oje mreže, da se je bilo težko ustavljati. Gospod pl. Vulakovič nam je podal temparamentnega, pre^eč Ijubečega soproga. Njego? glas in igra sta se izpopolujevala. Tudi drugi pevci in pevke so bili dobri. Vsa zasluga gre pa marljivemu kapelniku Benišku, ki je tako fiuo naštudiral opero in nam tako pripomogel k izrednemu užitku. Skladatelj je lahko zadovoljen z nspehora. — Tako se je pomnožila naša ne baš 7elika glasbena literatura za eno delo. Želeti bi bilo, da se skladatelj kmalu pokiže na našem odru z novim delom, zakaj spoznali smo 7 njem velik glasbeni talent, ki ga združuje z globokim čuvstvovanjem svoje duše.