99 Ideja »Šolarske Matice«, ki jo je Tone Gaspari sprožil v 24. številki »Učiteljskega Tovariša« je taka, da se je moramo opri= jeti z obema rokama in je ne smemo prej izpustiti, dokler ne bo beseda meso postala. Na tem mestu nočem povdarjati važnosti takc književne akcije, ker je to stonl že Gaspari v svojem članku. Omcjil se bom samo na nekatere momente, ki bi morebiti prišli v poštev pri ustanovitvi in delovanjn »Solarske Matice«. Prva in najobčutljivejša težkoča je go= tovo finančno vprašanje. Vendar bi se dalo tudi to premOstiti. Jaz bi na tem mestu stavil sledeče predloge: Gospodarska podlaga »Šolarski Matici«. Naša prosvetna uprava naj bi akciji to« liko šla na roko, da bi odredila obvezno na« ročitev »Šolarske Matice« za vse šole v obeh oblastih. Članarina gotovo ne bo tako visoka, da je ne bi mogel utrpeti vsak kraj= ni šolski svet oziroma šola. Dosedaj so mo* rale šole že mnogo plačevati za razne ne* umnosti, ki niso koristile ne učiteljstvu, ne učencem, ne prosveti naroda v obče. Mi« slirn tudi, da se vsak učitelj zaveda važno« sti te mladinske književne akcije in se bo tudi potrudil, da ji pridobi čim več članov! Urejevanje »Šolarske Matice«. Urejevanje »Šolarske Matice« naj bo v rokah posebnega komiteja učiteljev, ki so v poznavanju mladinske literature strokov* njaki. Vposlane rokopise naj precenjuje komite, ne pa samo eden, ker bi potem bila cela reč urejena po okusu enega samega. V tem pogledu bi šel jaz še dalje. Ta« koj po izdanju knjig »Šolarske Matice^ naj jih kritikujejo otroci. To se izvrši tako, da učitelj izprašuje učence, kako jim je knjiga ugajala, zakaj mu je ugajala ali ne, kakšne knjige bi radi čitali itd. Na podlagi odgo* vorov naj bi učitelji — ki bi se s tem hoteli pečati — sestavili kratke ekscerptne član* čiče in jih odposlali n. pr. »Popotniku«, ki naj bi odprl zato posebno rubriko. Šolarska Matica". Tako bi si ustvarili jasno sliko, kakšen odmev so našle knjige med mladino, kako bi izbrali stvari, ki so otrokom všeč. Jaz eksperimentiram tako na svoji šoli. Ne pri* poročam ali odsvetujcm nobene knj>ge, temveč iščem samo sodbe otrok in reči mo= ram, da imamo na slovenskcm književnem trgu le malo knjig, ki bi mladini ugajale. Zato pustimo kritiko mladini sami, ravnajmo se po njej, ker lc ona je mero« dajna soditi svojo književnost. Na ta na* čin upam, da si bomo tekom let ustvarili mladinsko književno zbirko, ki nam i>o v ponos. Oprema knjig »Šolarske Matice«. V prvi vrsti pa skrbimo za lepo in čed* no opremo. Knjige naj bodo brez izjeine vse ilustrirane. Nekatcri so temu nasprotni, češ, naj se otrokova fantazija pri čitanju prosto razvija. To ni res. Otroci najraje čitajo ilustrirane knjige, ker jim pomagajo ilustracije razvijati fan= tazijo, poleg tega služijo otroku tudi s tem, da si pri čitanju ne ustvarja napačnih poj; mov. O ilustriranju knjig omenim le še sle= deče: Nič »modernega«! Je vse lepo in prav, če umetnik pri slikanju ustvarja analitično in mora potem občudovalec njegove umet« nine misliti sintetično itd. Otrok tega ne more. Otrok naj vidi predmet oziroma sce= no naslikano tako, kakor če bi jo videl v resnici. Tudi je vse lepo in prav, če upodablja* joča umetnost nosi znak bolne povojne dobe. Če zahtevamo za otroka zdrave te* lesne hrane, dajmo mu tudi zdrave dušev* ne. Nič bolnega, nič jetičnosti! Tu mi pri* haja na misel Ribičičeva knjiga: »Zavratne pošasti«. Knjiga je lepo opremljena in Bo= židar Jakac je priznan umetnik. Toda kaj pomaga vse to, če o t r o k na noben način ilustracij ne razume. Za naš okus je morda, a za otrokov ne. Knjige pri drugih narodih. O opremi knjig bi se mnogo laliko na= učil od Nemcev. Omenim samo mludinskc knjige, ki jih izdaja založba »Kosmos« v Stuttgartu, n. pr. spisc Sonnleitnerja ali Thompsona. Zunanjost je nad vse Hčna. V notranjosti več krasnih risb na celi strani. Kar je pa najlepše, najljubkejše in najpri* kupljivejše, so majhne skice, ki spremljajo tekst skozi vso knjigo ob robu strani. To naredi otroku knjige mikavne, ker tc skice od strani do strani oživljajo tekst. — Tako naj bi bile opremljene knjigc »Šolarske Ma« ticc«. Tudi glede formatov bi se bilo zediniti v sledečem: Koledarček naj bi bil, kakor pravi Ga* spari, prikupne žepne oblike. Ostale knji* žice naj bi imele že vnaprej določen obseg in format — ne prevelik, pa tudi ne mini* aturen. Nič ni slabšega ko vsakoletno iz* prcminjanje formata, kcr zbirka kot taka izgubi vsled tega na estetičnosti. Vsebina knjig. Enako se glede vsebine knjig popolij noma strinjam z zamislekom Toneta Ga= sparija. Ena — povest druga — zopet po= vcst ali pesmice, tretja — realne vsebine. Pri obeh povestnih knjigah naj bi se ozi* ralo na sledeče: a) ena naj bi bila pisana bolj za dečke, ena bolj za deklice, oziroma b) ena ¦— delo domačega pisatelja, druga — prevod, ozi* roma c) ena — za višjo stopnjo, druga za nižjo. V enem letu sicer to ni izvedljivo, pač pa bi šlo to postopoma, prvo leto ustreči navedenemu pod a), drugo leto pod b), tretje leto pod c). Posebno pažnjo bi bilo posvettfi knjigi realne vsebine. Pri nas jih imamo že ne« koliko, a so vse take, da ne »vlečejo«. Snov je v vseh nesrečno izbrana, ali ne* srečno podana. N. pr. Fleretova: »Slike iz živalstva«. Mimogrede povedano — knjigi neobhodno manjkajo ilustracije. Največjo vrzc! pa tvori v naši mladin« ski literaturi pomanjkanjc dobrih potopi« sov. Tudi tu bi se od Nemcev lahko mnogo naučili. Našim izdajateljem in mladinskim pisateljem bi priporočal v tem slučaju v ogled samo pred ncdavnim časom izišlo knjigo: »Auf der Nordsee« »Frank'sche Verlaghandlung Stuttgart). Potopisi so ve= likega vzgojnega pomena. Iz dobro pisane* ga potopisa pridobi otrok zelo mnogo. Vem, da bodo nckateri predlagali, naj bi »Šolarska Matica« v prvi vrstj priobčevala potopise po Jugoslaviji. Jaz sem proti te* mu, ker bi ti potopisi nc imeli uspeha. To pa radi tega, ker so naše čitanke že itak polne takih člankov, poleg tega imamo »Zemljepisne in zgodovinske slike«, pa tudi »Zvonček« prinaša slične sestavke. Pelji« mo dcco raje v širši svet, predvsem v slo« vanskc države. Ali bi ne bilo lepo s po= močjo take knjižice vzbuditi pri naši deci zanimanje za Rusijo? Potopisi naj bodo pi* sani objektivno in brez vsake šovinistične primesi. Tiskovni fond in pripravljalni odbor za »Šolarsko Matico«. H koncu še eno: Dosedaj je, odkrito povedano, bilo med nami učitelji premalo stvarnega zanimanja za mladinsko literatu^ ro, čcprav bi upravljanje iste moralo biti povsem v naših rokah. Zato prosim tovariše, naj se z vso silo primejo dela, da sc ideja »Šolarske Matice« uresniči že s prihodnjim Miklavžem.. Že  pod točko 1. sem dejal, da je najtežje fi= nančno vprašanje. Začnimo takoj zbirati za tiskovni sklad »Šolarske Matice« in ustanovimo priprav* ljalni odbor! Vsak učitelj naj bi dal 5 Din, poleg tega zainteresirajmo še deco. Rada bo pri= spevala kake pare ali dinarčke. Z dobrim začetkom nam bo tudi delo dobro uspevalo. Hudales Oskar.