april 2004, letnik V, št. 12 V, Évfolyam, 12. Szám, 2004. április Vsebina: -dogodki v občini -nasveti -dejavnosti društev -statut -obvestila -program prireditev Skupna seja svetov občine Hodoš in samouprave Bajánsenye Hodos Község és Bajánsenye Önkormányzata Tanácsának közös ülése Prizorišče prireditve ob vstopu v EU (mejni prehod) Az EU-s csatlakozás rendezvényének színhelye INFORMATIVNO " GLASILO ŐRSÉG - ŐRSÉGI HÍRLAP " TÁJÉKOZTATÓ Izdaja občina Hodoš - Hodos község jelenteti meg Naslov uredništva - a szerkeztőség címe: Glasilo Őrség - Őrségi Hírlap, Hodoš št. 52, 9205 Hodoš - Hodos Grafična podoba in tisk - grafikai alakja és a nyomtatása: Soboška tiskarna Solidarnost d.d. Murska Sobota Naklada-példányszáma: 250 izvodov-példány Uredniški odbor-szerkeztőség: Ludvik Orban, odgovorni urednik Rozalija Totić, pomočnik urednika Novak Császár Jolán, lektorka Helena Roman, lektorka Liljana Gal, lektorka Johann Laco, računalniška obdelava - felelős szerkeztő - szerkesztő helyettes - lektor - lektor - lektor -technikai szerkeztő Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 485. Glasilo ni naprodaj, prejme pa ga vsako gospodinjstvo v občini Hodoš brezplačno. A hírlap nem vásárolható meg. Hodos község minden háztartása ingyenesen kapja kézhez. Telefon: 00386 (02) 559-80-21, Fax: 00386 (02) 559-80-20, e-mail: obcina-hodos-kozseg@siol.net Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Spoštovane bralke in bralci našega glasila! Sedaj ste že lahko vajeni tega, da pred bližajočimi se prazniki izdamo novo številko našega glasila, v njem pa objavimo vaše in naše prispevke, poročila in obvestila. Vedno znova moram svoj nagovor začeti z grenkim priokusom, saj vedno manj sodelujete pri vsebinskem oblikovanju našega glasila. Zato predlagam, da razmislimo o tem, ali sploh izdajati takšen časopis ali pa v njem objavljati samo obvestila. Novoletni meseci so predvsem za društva bolj delavni kot sicer, kajti takrat so občni zbori, na katerih obravnavamo poročila o delu v preteklem letu ter načrtujemo dela za tekoče leto. V ta namen glasilo ponuja vsem možnost podati obširnejšo poročilo javnosti, kar ima dvojni namen in sicer; da lahko doma mimo preberemo poročilo o opravljenem delu in ga analiziramo, obenem pa ga shranimo našim otrokom, vnukom,... V tej številki želimo ponovno obvestiti vse vas, torej javnost o zaključnem računu naše občine za leto 2003, o sprejetjem proračunu za letošnje leto, kjer večino sredstev namenjamo izgradnji vodovodnega sistema, v prvi fazi, na Krplivniku. Kljub temu, da z zunanjimi deli zaradi dolge zime zamujamo, v občinski upravi nismo brez dela. Intenzivno delamo na ureditvi dolgoletnega nevzdržnega stanja lastništva akumulacijskega jezera. Končno izgleda, da so se stvari začeli odvijati, kar je podlaga za nadaljevanje komasacije. Zadnje čase se vse več govori tudi o osrednji prireditvi na Hodošu, ki bo 30. aprila ob vstopu R Slovenije v EU. To je velik zalogaj za našo občino, obenem pa največja promocija našega kraja po svetu. Osrednje prireditve 30. aprila bodo še v Novi Gorici, Ljubljani in Gornji Radgoni z direktnim televizijskim prenosom na I. programu RTV Slovenija, preko katerega bo lahko celotna Evropa neposredno spremljala prireditve na TV kanalih po Evropi. Na mejnem prehodu Hodoš bomo postavili šotor, v katerem bodo v sklopu štiriurnega kulturnega programa nastopale skupine iz Madžarske in Slovenije. Zraven šotora bo postavljen velik video zaslon, s katerega bomo spremljali ostale prireditve po Sloveniji, vključno tudi z našim. Podrobnejši program prireditve lahko preberete v glasilu, ki je pred vami, kdo pa bo slavnostni govornik s strani Vlade RS še ni znano. Upam, da Vas posebej ni potrebno vabiti na omenjeno prireditev. Tudi okrog Ekosocialne kmetije na Krplivniku potekajo razgovori in že naslednji teden bomo začeli z nadaljevanjem gradnje in pripravami na otvoritev, ki bo 17. julija. V zvezi z izgradnjo doma starejših občanov potekajo razgovori in usklajevanja z ministrstvom in ocenjujem, da bomo po vsej verjetnosti lahko že letos začeli z investicijo. Na podlagi dobrega medsebojnega sodelovanja z občino Hodos iz Slovaške, so naši upokojenci letos ponovno vabljeni k njim. Podrobnejše informacije o izletu boste dobili pravočasno. Občinska komisija bo letos ponovno ocenjevala urejenost kmetij, stanovanjskih hiš in rož. Zato se je vredno potruditi že v spomladanskem času ter urediti dvorišča in sploh okolico, ki nas obdaja. Ponovno se vsem zahvaljujem za prispevke in želim še naprej vaše sodelovanje za našo boljšo in lepšo prihodnost v novi, skupni Evropi. Župan, Ludvik Orban Hírlapunk tisztelt olvasói! Már megszokottá vált mindannyiunk számára, hogy a közelgő ünnepek előtt megjelenik Hírlapunk újabb száma, amelyben az Önök cikkjeit, beszámolóit és értesítéseit jelentetjük meg. Sajnos ismét rossz szájízzel kezdem köszöntőmet, hisz midig kevesebb azon személyek száma, akik aktívan rész válalnak újságunk tartalmi alakjának megformálásában. Ezért javaslom, gondoljuk át, hogy igényt tartunk-e egy ilyen újságra, vagy a közeljövőben csak mint értesítés jelenjen meg. Az új év első hónapjaiban az egyesületek még a szokásosnál is tevékenyebbek, hisz ebben az időszakban kerül sor az évi közgyűlések lebonyolítására. Ennek érdekében Hírlapunk mindenkinek megadja a lehetőséget, hogy megjelentesse benne a beszámolóját, az olvasók pedig otthon nyugodtan végigolvashatják, elemezgethetik és egyben eltehetik őket a jövő nemzedék számára. Hírlapunk ezen számában megjelentetjük Hodos Község 2003-as évi zárszámadását és az idei év költségvetését is, amelyben a legnagyobb tételt a kapornaki vízvezetékhálózat első szakaszának kiépítése teszi ki. Igaz, hogy a hosszú tél miatt a kinti munkákkal késünk, a Községi hivatal még sincs munka nélkül. Teljes erőnkből azon törekszünk, hogy végre megoldjuk a víztároló okozta több éves gondokat. Végre némi előrehaladás észlelhető ezen a téren is. Az utóbbi időben sokat beszélünk április 30-áról, vagyis arról a napról, amikor a Szlovénia az európai unió tagjává válik és ez alkalommal megrendezésre kerülő központi ünnepélyről. Ilyen központi jellegű ünnepélyek még Nova Goricán, Ljubljanában és Gornja Radgonán lesznek. A rendezvényeket a Szlovén RTV I csatornáján élőben közvetítik és egyben az európai TV adókon is megtekinthetők lesznek. A hodosi Nemzrtközi határátkelőhelyen felállításra kerülő sátor alatt négy órás kultúrműsor fog zajlani, amelyben magyaroszági és szlovéniai csoportok mutatkoznak be.. A sátor melletti kivetítőn pedig kísérni lehet a többi rendezvényt, köztük a miénket is. A rendezvény pontos műsorajánlatát Hírlapunkban is elolvashatják. A Szlovén Köztársaság kormányát képviselő ünnepi szónok személyét illetően még nincs pontos információnk. Remélem, hogy e rendkívüli eseményre nem kell külön meghívni Önöket. A kapornaki Ökoszociális parasztgazdaság körül is folynak a megegyezések. Remélhetőleg már a jövő héten folytajuk az építési mukálatokat és az előkészületeket a július 17-ei megnyitóra. Az öregeg otthona érdekében most folynak a tárgyalások és egyeztetések a minisztériummal és úgy vélem, hogy már az idei év folyamán hozzáláthatunk az építéséhez. A szlovákiai Hodossal való jó kapcsolatunk gyümölcseként nyúgdíjasaink az idei évben ismét meghívást kaptak hozzájuk. A kirándulással kapcsolatos pontos információkat időben közöljük Önökkel. Községünk bizottsága ebben az évben is osztályozni fogja a virágokat. parasztgazdaságokat és lakóházakat. Ezért még a tavasz folyamán lássanak hozzá a házuk, udvarjuk és környezetük csinosításához. Ismét köszönetet szeretnék mondani a cikkekért és a további közreműködésért a szebb és jobb jövőnk érdekében az új, közös Európában. Orbán Ludvik Polgármester 3 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap POROČILO ZA LETO 2003 Drage bralke, dragi bralci! Dovolite mi, da Vam na kratko predstavim delo v prejšnjem letu. Občinski svet je imel v letu 2003 10 rednih sej, 1 korespodenčno sejo ter 1 izredno sejo. Na teh sejah so sprejeli razne odloke, sklepe in pravilnike in sicer: Odlok o zaključnem računu za leto 2003 Pravilnik o uporabi dvorane Pravilnik o finančni podpori za novogradnjo stanovanjske hiše na območju občine Hodoš Sklep o pomoči za novorojenca Sklep o ceni odpadne vode na čistilno napravo Sklep o zamenjavi člana vaškega odbora Sklep o sofinanciranju gradnje glasbene šole Odlok o proračunu za leto 2003 Sklep o pogodbenem sodelovanju s PIŠK Sklep o podelitvi priznanj Sklep o izvajanju ribolova na vodni akumulaciji Hodoš Sklep o soustanoviteljskih pravicah javnega zavoda Galerija Sklep o soustanoviteljskih pravicah javnega zavoda Pokrajinski muzej Sklep VTC Odlok o določitvi predkupne pravice v občini Hodoš Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Hodoš za leto 2003 Sklep o gradnji vodovodnega omrežja v občini Hodoš, za naselje Krplivnik Odlok rebalansa proračuna za leto 2003 Sklep o določitvi cene vode Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hodoš za leto 2004 Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hodoš V letu 2003 so dela potekala večinoma po načrtih. V spomladanskih mesecih so bila opravljena še zaključna dela na območju agrooperacijskih oziroma komasacijskih del na spodnjem delu Hodoša in sicer: izmeritev parcel na komasacijskem območju Hodoš - Železnica. Tudi dela na območju komasacije v dolini Dolenjskega potoka so se nadaljevala, vendar je tu še nekaj odprtih vprašanj. Zaradi pripomb na razgrnitev, so bile stranke ponovno zaslišane. Sedaj poteka usklajevanje predlogov. Največ pripomb je bilo zaradi jezera, kajti lastniki niso dobili nadomestnega zemljišča in ne odškodnine. Ta problem rešujemo skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo in smo delno že uspeli rešiti nekatere probleme. Pridno smo se vključili v obnovo muzeja na Krplivniku. S pomočjo javnih delavcev smo se lotili del. Opravljena so bila gradbena dela in adaptacija gospodarskega poslopja. Med drugim smo prekrili tudi streho in letni oder za prireditve, saj ponavadi v času prireditve pripeka sonce ali pade kakšna kaplja dežja. Dela so se začela že jeseni leta 2002. Naši delavci so odstranili omet v kletnih prostorih ter s tem omogočili izsuševanje zidov. Potem so začeli z zidarskimi in pleskarskimi deli. Stalno razstavo o zgodovini vina in žganja je pripravila skupina iz Szegeda. Del kletnih prostorov smo uredili za obiskovalce. Tako bo predstavitev zbirke možna tudi preko VHS sistema. Opremo je potrebno še nabaviti. V istem prostoru smo uredili tudi možnost pokušnje. Sedaj lahko naši obiskovalci poskusijo domače dobrote. S tem smo uspeli našo ponudbo popestriti in upamo, da jo bomo v letu 2004 dopolnili tudi z razstavo kmetijskih strojev. V spomladanskem času smo se tudi prijavili na javni razpis, Skupni sklad za male projekte HU.01.10.02-SLO 109.03, s projektom » Z vidro do čistejših voda«, kjer so nam sporočili, da so na podlagi priporočila ocenjevalnega odbora Agencija RS za regionalni razvoj odločili, da se naš projekt vzame v obravnavo za sofinanciranje iz sredstev Evropske unije. Prijava na razpis v sodelovanju z partnerjem LUTRA iz Ljubljane je bila uspešna, saj smo pridobili evropska sredstva. Dela na projektu so potekala, po načrtih, od julija do decembra in še niso končana. V mesecu aprilu 2003, smo kakor tudi že v prejšnjih letih organizirali čistilno akcijo, katere se je udeležilo kar precej vaščanov in s tem dokazalo, da si želijo čisto in prijazno okolico. Zbrali so precej odpadkov in uspešno se je končala tudi akcija zbiranja kosovnih odpadkov, kjer so nas pohvalili, ker vaščani doma zbirate odpadke in jih pridno oddajate na akcijah. V mesecu maju je bil opravljen tehnični prevzem šole. Pri razpisu za nabavo opreme so bili postavljeni previsoki pogoji in izmed štirih ponudb nihče ni izpolnjeval razpisnih pogojev, zato je bilo potrebno razpis ponoviti. Otvoritev šole in vrtca je bila v okviru občinskih dni. Do septembra smo uspeli na novo preurejeno zgradbo opremiti in seveda tudi urediti okolico šole. Naredili smo ograjo, uredili pločnik in vhod ter obnovili igrišče na dvorišču. Kot je znano, povsod v Pomurju primanjkuje vode. Ker ne moremo čakati križem rok, smo na Krplivniku lani začeli izkopavati vodnjake. Izkopali smo tri vodnjake in naredili rezervoar, ki se čez noč oziroma, ko je manjša poraba vode polni in s tem zadostuje porabi pitne vode za Krplivnik. Lani smo uspeli urediti tudi okolico hiše Laco Stefana na Krplivniku št. 17. Zaradi podirajoče hiše in neurejene okolice so se vedno vaščani Krplivnika večkrat pritoževali. Občini je uspelo urediti lastništvo, tako smo sedaj lastniki omenjenega premoženja. Pridobili smo ljudi, ki so izkazali interes za obnovo hiše. To pa sta Društvo Mozaik in Inštitut za rehabilitacijo. Hišo so obnavljali delavci preko Zavoda za zaposlovanje. V jeseni so že zasejali določene njive z žitom, zaradi slame. Septembra smo se zbrali na sedežu občine Hodoš in podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju med Inštitutom za rehabilitacijo, društvom Mozaik in občino Hodoš na področju delovanja Ekološke kmetije Hodoš. Na podlagi sklepa občinskega sveta občine Hodoš, z dne 28. avgusta 2003, smo se odločili, da podpišemo Pismo o nameri za tovrstno sodelovanje v korist naše občine in širše okolice. Na občini smo imeli čez leto zaposlenih 10 javnih delavcev. Petim je 31. oktobra 2003 pretekla pogodba in tako jih je bilo čez zimo zaposlenih samo 5. Delavci so pomagali predvsem pri zagotovitvi pitne vode, vzdrževali so muzej in njegovo okolico, kulturno dvorano, gasilski dom, vežice, pobirali so tudi slive ter čistili okolico občine. Trenutno imamo zaposlenih 7 delavcev. Lansko leto smo si zadali nalogo urediti cestno povezavo med naseljema Kerca in Domaföld. Občina Hodoš je uspela iz lastnih virov posodobiti del povezovalne poti, ki smo jo izgradili vse do meje, ki nas bo v bodoče povezovala. Kjub tem uspehom, še ne moremo biti zadovoljni, saj nas čakata še izgradnja cest med naseljema Krplivnik - Szomoroc ter med naseljema Hodoš in Szalafő. S tem bomo našim prijateljem približali železniško postajo, naši občani pa bodo lahko brez težav skočili na pokušnjo vina v sosednje kleti, ali pa morda na nedeljsko božjo službo. 4 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Kot Vam je znano, se posebej pripravljamo na vstop v Evropsko unijo in to hkrati z R Madžarsko. Kot sosednja lokalna samouprava in s tradicijo dobrega sodelovanja način želimo na vsak ta pomemben dogodek zabeležiti s skupnim programom na sami mejni črti Mednarodnega mejnega prehoda Hodoš - Bajánsenye. Dovolite mi še, da Vam zaželim lepe velikonočne praznike z obilo pirhov. Vodja občinske uprave Lidija SEVER BESZÁMOLÓ 2003 Kedves olvasók! Engedjék meg, hogy röviden ismertessem az elmúlt évben elvégzett munkát. A Községi Tanács 2003-ban 10 rendes, egy levelező, és egy rendkívüli ülést tartott. Az üléseken az alábbi szabályrendeleteket, határozatokat és szabályzatokat fogadták el: Szabályrendelet a 2002-es zárszámadásról Szabályzat a terem használatáról Szabályzat a Hodos Község területén épülő új lakóházak építési támogatásáról Határozat az újszülött-csomagról Határozat a tisztítóberendezésben történő szennyvíztisztításról Határozat a Falubizottság tagjának cseréjéről Határozat a zeneiskola építésének társpénzeléséről Szabályrendelet a 2003-as költségvetésről Határozat a Tartományi és Tanulmányi Könyvtárral való szerződéses együttmüködésről Határozat az elismerések kiosztásáról Határozat a hodosi víztározón történő horgászásról Határozat a Galéria közintézethez fűződő társalapítói jogokról Határozat a Tartományi Múzeum közintézethez fűződő társalapítói jogokról Határozat az idegenforgalmi borútról Szabályrendelet az elővásárlási jog kijelöléséről Hodos Község területén határozat Hodos Község 2003-as évi költségvetésének módosításairól és kiegészítéseiről Határozat a vízvezeték-hálózat kiépítéséről Hodos Község Kapornak településén Szabályrendelet a 2003-as pótköltségvetésről Határozat a víz árának meghatározásáról Határozat a telekadó kiszámításához szükséges pontérték meghatározásáról Szabályrendelet a telekadóról Hodos Községben A 2003-as évben a tevékenység többnyire a tervek szerint zajlott. A tavaszi hónapokban befejeződtek a talajjavítási, illetve tagosítási beavatkozások Hodos alsó térségében, éspedig: megtörtént a parcellák kijelölése a Hodos és a vasút közötti területen. Úgyszintén folytatódott a tagosítás a Dolenci patak völgyében, itt azonban van még néhány nyitott kérdés. A közszemlére tétel kapcsán elhangzottak miatt újra meghallgatták a feleket. Folyamatban van a javaslatok egyeztetése. A legtöbb megjegyzés a tóval kapcsolatosan hangzott el, hiszen ebben az esetben a tulajdonosoknak nem juttattak sem cseretelket, sem pedig kárpótlást. A problémák a Környezetvédelmi, Területrendezési és Energetika Minisztériummal közösen kívánjuk megoldani, eddig csak részbeni sikereket értünk el. Szorgalmasan bekapcsolódtunk a kapornaki tájház felújításába. Nagy segítségünkre voltak a közhasznú munkások. Elvégeztük az építési munkálatokat és felújítottuk a gazdasági épületet. Többek között felújítottuk a tetőt és lefedtük a nyári színpadot, hiszen gyakran előfordul, hogy a rendezvények idejében perzsel a nap, illetve zuhog az eső. A munkálatokat 2002 őszén kezdtük. Munkásaink eltávolították a pincehelyiségek falainak vakolatát, ezzel is elősegítve a falak száradását. Következett a kőműves- és a mázolómunka. A bor- és pálinkatörténeti állandó kiállítást a szegedi szakértői csoport szervezte. A pincehelyiségek egy részét a látogatók számára is elérhetővé tettük, így VHS rendszerrel is lehetővé válik a gyűjtemény bemutatása. A berendezés beszerzése még várat magára. Ugyanabban a helyiségben tarthatunk most már kóstolókat is, ahol a látogatók megízlelhetik a házi finomságokat. Mindezzel gazdagítottuk kínálatunkat, reményeink szerint a megtekinthető tárgyak tára 2004-ben a mezőgazdasági gépekkel bővül. Tavasszal jelentkeztünk a PHARE HU.01.10.02-SLO 109.03Kis Projekt Alapok pályázatra, éspedig "A vidrával a tiszta vizekért" című projekttel. A visszajelzésből kiderült, hogy a Szlovén Köztársaság Vidékfejlesztési Ügynökségének Értékelő Bizottsága közösségi támogatásra javasolta a projektet. A ljubljanai LUTRA partnerrel sikerrel pályáztunk, és közösségi forrásokhoz jutottunk. A projekt megvalósítása júliustól decemberig a tervek szerint zajlott, és még folyamatban van. 2003 áprilisában megszerveztük a hagyományos tisztító akciót. A falusiak tömeges részvétele is azt bizonyítja, hogy többségünknek számít a tiszta és kellemes környezet. Nagyon sok hulladékot összegyűjtöttünk, eredményes volt a lomtalanítás is, hiszen a falusiak otthon gyűjtik a nagyméretű hulladékot, és lomtalanításkor átadják azt. Májusban megtörtént az iskolaépület műszaki átvétele. A berendezés beszerzésével kapcsolatos közbeszerzési pályázat feltételeinek a négy pályázó egyik sem felelt meg, így a pályázatot újra kiírtuk. A községi napok keretén belül zajlott az iskola és az óvoda megnyitása. Szeptemberig sikerült a felújított épülete berendezni, ugyanakkor rendeztük az iskola környékét is. Elkészült a kerítés, a járda és a bejárat, felújítottuk az udvaron lévő játszóteret is. Mint ismeretes, Muravidék szerte gondot okoz a vízhiány. Ezért mi sem ülhetünk ölbe tett kézzel, így Kapornakon megkezdtük a vízkutak ásását. Három kút került kialakításra, elkészült a tározó, amely egy éjszaka alatt feltöltődik, így aszályos időszakokban is biztosítja Kapornak ivóvíz ellátását. Tavaly sikerült rendbe tenni a Kapornak 17 alatti Lacó ház környékét is. A düledező ház és a rendetlen környezet miatt a falusiak többször is panaszkodtak. A Községnek sikerült rendeznie a tulajdonjogot, így a ház a Község tulajdonába került. Vannak érdeklődők a létesítmény felújítására is, éspedig a Mozaik Egyesület, illetve a Rehabilitációs Intézet. A házat a munkaügyi hivatal segítségével újították fel. Ősszel bizonyos földterületeket már bevetettek, hiszen szükség lesz a szalmára. Szeptemberben a községi hivatalban gyűltünk össze, hogy Hodos Község, a Mozaik Egyesület és a Rehabilitációs Intézet aláírja a Hodosi Ökológiai Gazdaság tevékenységéről szóló megállapodást. Hodos Község Községi Tanácsa 2003. augusztus 28-ai ülésén határozat született, miszerint községünk és a szélesebb térség érdekeinek eleget téve aláírjuk az együttműködési szándéknyilatkozatot. Évközben a községben 10 közhasznú munkást alkalmaztunk. Ötnek október 31-én lejárt a szerződése, télre így csak öten maradtak. Ők segítettek az ivóvíz-ellátásban, 5 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap karbantartották a táj házat és környezetét, a kultúrtermet, a tűzoltó otthont, a halottasházakat, szilvát szedtek és rendezték a környezetet. Jelenleg hét közhasznú alkalmazottunk van. Tavaly célul tűztük ki a Kerca és Domaföld közötti útszakasz rendezését. Hodos Község saját forrásaiból felújította az összekötő útnak az ezentúl már összekapcsoló határvonalig vezető szakaszát. Persze, nem vagyunk teljesen elégedettek, hiszen hátra van még a Kapornak Szomoróc, valamint a Hodos Szalafő útszakasz felújítása. Barátaink számára ezzel közelebb kerül a vasútállomás, míg Hodos Község lakói is könnyebben átruccannak a szomszédba egy kis borkóstolóra vagy a vasárnapi istentiszteletre. Amint bizonyára már hallottak róla, a Magyar Köztársasággal közösen készülünk az európai uniós csatlakozásra. A szomszédos helyi önkormányzattal való sokéves baráti együttműködés jegyében a jeles esemény kapcsán, közös programot szervezünk a Hodos-Bajásenye határátkelő melletti határ vonalon. Végezetül engedjék meg, hogy mindenkinek kellemes húsvéti ünnepeket, és nagyon sok hímes tojást kívánjak! Lidija Sever A Községi Hivatal vezetője POROČILO O DELOVANJU MNSS OBČINE HODOŠ V LETU 2003 Svet MNSS občine Hodoš je v preteklem letu imel pet rednih sej. Vsaka seja je bila sklepčna in se je začela ob predvidenem času. Seje je vselej vodil predsednik sveta, g. Otto Gal. Zapisnike je zapisala referentka Helena Roman, na zadnji seji pa računovodkinja občine Hodoš Katalin Bunderla. Obstaja tudi tonski zapis vsake seje. Seje so bile javne. Na vsako sejo smo povabili predstavnike javnih občil ter poslanko narodnosti v DZ R Slovenije, gospo Marijo Pozsonec. Na sejo, kjer je bil obravnavan zaključni račun MNSS občine Hodoš pa smo povabili tudi predsednico nadzornega sveta, gospo Rozalijo Totić. Na sejah, ki so bile obdržane v sejni sobi MNSS, v občinski stavbi je bilo predvsem govora o zadevah, ki se tičejo narodnosti, prireditev, katerih organizator oziroma soorganizator je bil svet. Prva seja sveta v preteklem letu je bila 2. januarja. Na njej se je vodila razprava o delovnem programu novega sveta, imenovan je bil nov nadzori odbor ter na dolgo in široko se je razpravljalo o odnosih, ki že dalj časa vladajo med občinskimi narodnostnimi skupnostmi ter krovno organizacijo narodnosti. Oblikovan je bil nov predlog o sestavi PMNS, ki je bil posredovan v Lendavo, medijem ter Uradu za narodnosti v Ljubljani. Na seji dne 24. februarja 2003 je bil sprejet in potrjen zaključni račun MNSS občine Hodoš za leto 2002. Razpravljalo se je o finančnem načrtu sveta za leto 2003, ki je ob običajnih izdatkih za materialne in druge tekoče stroške vseboval postavko o znesku namenjenem za posodobitev in razširitev etnološke zbirke v muzeju na Krplivniku, podporo šoli in vrtcu pri izpeljavi narodnostnega programa ter izpeljavi izleta aktivnih članov društev in seveda sveta. po Sloveniji. Pod točko tekoče zadeve se je zopet vnela dolga razprava o odnosih med našim in Pomurskim svetom. V PMNS sta bila za predstavnika našega sveta imenovana Ludvik Orban in Dušan Bočkorec. Naslednja seja je bila 26. maja. Na tej seji je bilo predvsem govora o pripravah na Krplivniška srečanja, ki se vsak konec meseca junija odvijajo ob Etnografskem muzeju. Ob tej priložnosti je bila otvoritev zbirke o vinarstvu ter žganjekuhi na Goričkem. Naslednji dan pa po tradiciji, moramo sprejeti, spremljati in pogostiti udeležence kolesarske in peš ture Őrség - Goričko. Predsednik je podal poročilo o izletu na Gorenjsko in sprejet je bil sklep o plačilu računa za izlet Svet je imenoval predstavnike v razne odbore pri svetu PMNS Lendava. Po vrsti četrta seja je bila 20. oktobra. Na njej so člani sveta sprejeli sklepe o podpori knjižne izdaje, ki bo kot turistični vodnik služila turistom pri obisku Goričkega in Őrséga in bo izšla na Madžarskem, namenili so tudi nekaj denarja za nabavo didaktičnih pripomočkov ter knjig za vrtec in POŠ Hodoš,. Sklepali so tudi o finančni podpori NK Hodoš, ki se je kljub odličnim rezultatom znašla v finančnih težavah. Poblastili so presednika, da do naslednje seje zbere predračune za nakup ozvočitve, za potrebe prireditev v naši občini.. Zadnja seja sveta v preteklem letu je bila 22. decembra 2003. Tedaj so bili sprejeti sklepi v zvezi s sejninami in zaključno prireditvijo Obenem. so člani izglasovali določeni znesek denarja, ki smo ga namesto poslovnih daril namenili za potrebe porodnišnice v Murski Soboti. Nadzorni odbor sveta MNSS občine Hodoš v sestavi: predsednik Rozalija Totić, člana pa Karolina David in Sándor Balaic so imeli eno sejo, kjer so v prisotnosti in s pomočjo predsednika ter računovodkinje pregledali račune, torej poslovanje sveta ter sprejeli sklep, da je le ta v redu, torej niso odkrili nobenih nepravilnosti. Svet MNSS občine Hodoš pa je bil tudi organizator proslave ob Madžarskem narodnem prazniku, ki je bil meseca marca. Aprila je svet organitiral izlet na Gorenjsko. Junija Krplivniška srečanja, ki so trajala dva dni ter avgusta srečanje v Őrségu. Vse navedene prireditve so že tradicionalne, torej jih organiziramo že vrsto let in so zelo obiskane. Helena Roman HODOS KÖZSÉG MNÖK TANÁCSÁNAK A 2003-AS ÉVI MUNKÁJÁRÓL Hodos Község MNÖK Tanácsának az elmúlt évben öt rendszeres ülése volt. Az ülések a meghirdetett időpontban kezdődtek és határozóképesek voltak. Az üléseket az elnök vezette, a jegyzőkönyveket egy kivételével a referens írta meg. Mindegyik ülésésnek van magnószalagos felvétele is. Az ülések nyilvánosak voltak. Mindegyikre meghívtuk Pozsonec Mária, nemzetiségi képviselőasszonyt és a mediát. A zárszámadást vitató ülésen részt vett a Felügyelő bizottság elnöke, Totič Rozalija asszony is. Az ülések a Tanács szobájában vagy a községi ülésteremben voltak megtartva és rajtuk a nemzetiséget érintő témákkal foglalkoztak. Az első ülés január 2-án volt megtarva. A vita az évi munkaprogramot érintette. Kinevezésre kerültek az új Felügyelő bizottság tagjai majd legvégül a csúcsszervezet és a községi tanácsok közti viszonyról keletkezett egy terjedelmes vita. E vitában javaslat született a Muravidéki Magyar Nemzetiségi Közösség Tanácsának új felállásáról. A javaslatot továbbítottuk a csúcsszevezetehez, a médiának és SZK Nemzetiségi hivatalába. A februári ülés főleg a zárszámadással, és a folyó év pénzügyi és munkatervezetével foglalkozott. A 6 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap zárszámadásból a tanácstagok megtudhatták, hogy a Tanács az elmúlt évben a haygományos tétel mellett támogatta a kapornaki néprajzi gyűjtemény felújítását és bővítését, az iskola és óvoda nemzetiségi programjának kivitelezését és az aktív egyesületi tagok jutalomkirándulását. Az ülés végén ismét a már hagyományos és még mindig megoldatlan téma foglakoztatta a Tanácstagokat, éspedig a csúcsszervezet és Községi Tanácsunk közt fennálló viszony. A probléma megolása érdekében kinevezték Orbán Ludvikot és Bočkorec Dušant képviselőnek a MMNÖK Tanácsának két elkövetkező ülésére. Május 26-án a tanácstagok a Kapornaki talákozó körülötti teendőkről beszélgettek. E rendezvény már hagyománnyá vált és június utolsó hétvégén kerül megszervezésre. Ez alkalomból került megnyitásra a vidékünk borászat és pálinkafőzését bemutató állandó kiállítás. Másnap az Őrség Goričko kerékpár- és gyalogotúrájának részvevőit kell fogadni, megvendégelni és kísérni további útjukon. E téma mellet még a Tanács javasolt tagokat a Muravidéki Tanács szerveibe. A Tanács negyedik ülésére októberben került sor, amikor is a Hodost is bemutató könyv támogatásáról döntöttek . A könyvet A hegyek Vándorai budapesti Turista Egyesület adná ki és útikönyvként szolgál a Goričkon és az Őrségben túrázók számára. Döntést hoztak arról is, hogy egy bizonyos összeggel támogatják a hodosi óvodát és iskolát. Ezen összegből didaktikai játékokat és olyan dolgokat szerezhetnek be, amelyek nélkülözhetetlenek a zökkenőmentes munkánál. Támogatták a hodosi LE kérelmét is. Felhatalmazták az elnököt, hogy szerezzen be néhány előszámlát a hangosító berendezés beszerzéséhez. A tanács utolsó ülése december utolsó negyedében volt megtarva. Itt a Tanácstagok határozatot hoztak az ülésdíjról, ugyanakkor eldöntötték, hogy ajándékozás helyett a muraszombati szülészet felszerelésére utalnak át egy meghatározott összeget. A Felügyelő bizottság Totič Rozalija elnökasszony vezetése alatt egy ülést tartott, amelyen áttekintették a számlákat, vagyis Hodos Község MNÖK számvitelét amelyben nem találtak semmi kifogásolni valót. Hodos Község MNÖK a tavalyi évben is szervezője, vagy társszervezője volt néhány már hagyományos rendezvénynek, így a Magyar nemzeti ünnep márciusi központi rendezvényének, a Kapornaki találkozások címszó alatt zajló kétnapos rendezvénynek, az Őrségi találkozónak és a felsoroltak mellet még az aktív tagoknak kirándulást szervezett Gorenjszkora. Román Ilona PGD HODOŠ Po zaključku koledarskega leta 2003 smo 25. januarja sklicali 110. redni občni zbor društva. Občnega zbora se je udeležilo 33 občanov. V veliko čast si štejemo, da se je našega občnega zbora udeležil tudi predsednik GZ Slovenije, Ernest Eőry. Na kratko bom podala poročilo za leto 2003 na OZ. Ugotavljam, da imamo dobro strokovno formacijsko kadrovsko zasedbo. Imamo enega višjega častnika, 7 častnikov, 7 nižjih častnikov, 9 strojnikov in 3 sodnike. Glede na tako formacijsko zasedbo sem pričakovala večjo strokovno aktivnost dela našega strokovnega kadra. Pričakujem dosledno spoštovanje Pravil gasilske službe. S tako kadrovsko zasedbo bi lahko imeli daleč naokoli najbolj strokovno urejeno gasilsko službo vendar naši strokovnjaki nočejo pokazati svojih sposobnosti. Strokovna urejenost pa je osnova za dobro organiziranost in učinkovitost v slučaju potreb. Kot že vrsto let imamo tudi zdaj probleme pri zagotavljanju voznikov C-kategorije. Med člani imamo 8 voznikov z izpitom C-kategorije, vendar nobeden noče prevzeti odgovornosti voznika gasilskih vozil. V letu 2003 smo opravili 27 prevozov vode. Strokovnega izpopoljevanja, razen pregleda društva in občinskega tekmovanja ni bilo. Imeli pa smo skupno meddržavno vajo z PGD Bajánysenye ob mesecu požarne varnosti, po predpostavkah, da gori semenarna Agrossat na Hodošu. Vaja je tako z naše kot z madžarske strani uspela. V primerjavi z aktivnostjo iz prejšnjih let sem manj zadovoljna z aktivnostjo ženske desetine in pionirčkov, zato naprošam poveljnika in podpoveljnika, da se potrudijo in prevzamejo mentorstvo obeh desetin, saj je škoda, da bi zanemarili večleten trud desetin. Vsekakor moramo z večjo odgovornostjo misliti na mladi rod gasilstva, na naše naslednike. Delovanje moške desetine je pasivno, kot je bilo do zdaj. Potrudit se bo treba. Društvo je glede na trenutne potrebe dobro opremljeno z osnovno tehnično opremo. Imamo dve orodni vozili, tri motorni brizgalni, avtocisterno z visokotlačno črpalko in ostalo opremo: dihalna aparata, protipožarni obleki, zaščitne čelade VEPLAS itd. Pogrešam le skrb za tehnična sredstva, saj so ta sredstva zahtevna in rabijo stalni strokovni nadzor zaradi nenehne pripravljenost ter brezhibno delovanje. Posvetiti je potrebo večjo skrb vzdrževanju zajetji za požarno vodo, nekateri že ne služijo svojemu namenu, potrebno bi bilo očistiti usedline. Pri pregledu popisne inventurne listine sem ugotovila, da so količine pri popisu vedno drugačne. Zanimivo se spreminjajo v pozitivnem smislu, saj komisija ugotavlja presežke. Lansko leto smo nabavili 5 moških in eno žensko svečano uniformo. Tako imamo zdaj 20 kompletov moških ter 6 kompletov ženskih svečanih oblek, 20 kompletov delavskih oblek in 9 kompletov delavskih uniform za pionirčke. Občina je nabavila 30 polo majc za tekmovalne desetine. Te sem že razdelila, nekaj pa jih je še na zalogi. Desetine so na majice čakale že nekaj let, zato naj lepša hvala g. županu. Od GZS smo dobili mobilno radijsko postajo Motorola GM 360, nameščena je v avtocisterni. Nabavili smo torbo za skupinsko zaščito PP, 1kom. ventilne in 1 kom. vezalne vrvi, 2 jekleni vrvi dolžine 5 m, 1 jekleno vrv 30 m dolgo, 2 kom. tridelne raztegljive aluminijaste lestve, ovoj za tlačne cevi,. 2 kom B tlačnih cevi 20 m, 6 kom. B tlačnih cevi in 4 kom. C tlačnih cevi. Vsa ta oprema je nameščena v gasilska vozila ali pa je v orodjarni. Finančno stanje društva je odvisno od dotacije občine. Sredstva, ki so namenjena za gasilstvo so dovolj le za funkcionalno dejavnost. Zakonsko predpisana amortizacijska sredstva niso zagotovljena. To pomeni, da nimamo sredstev za obnavljanje in posodobitev tehničnih sredstev. V letu 2003 smo imeli 2.859.216,16 sit prihodkov ter 1.573.588,25 sit odhodkov. Saldo je na koncu leta znašal 21.258.627,91 sit. Ob priliki razvitja drugega društvenega prapora smo razposlali 63 prošenj raznim podjetjem, privatnim osebam 7 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap in gasilskim društvom. za finančno podporo. Od tega je vsebovalo 30 prošenj pozitiven odgovor. Občani naše občine so se zelo vestno odzvali naši prošnji. Tako se je na koncu zbralo denarja ter proizvodov za 22 osebnih trakov in 77 zlatih žebljičkov, kar znaša 1.193.00,00 sit in 130 evrov. Zahvala velja vsem darovalcem. Ugotavljam, da se udeležba na pogrebih izboljšuje. Upam, de bo takih obredov čim manj. Najbolj pomembno za nas gasilce je dejstvo, da v letu 2003 ni bilo požara. V mesecu maju se je na Bledu odvijal 14. kongres GZS: Kongresa se je udeležil poveljnik GZ Hodoš. Imeli smo tudi možnost udeležbe 4 članic našega društva na paradnem pohodu. To priliko smo izkoristili. Pohod je bil ogromen, nepozaben in zelo naporen. To leto nas čeka zelo težka naloga, to je proslavitev 110. obletnice obstoja našega gasilskega društva. Že zdaj naprošam UO, ves strokovni kader, naj z vso resnostjo in vestno pristopijo k organizaciji tega jubileja. Preteklo leto smo imeli priliko, da se kaj naučimo o organizaciji gasilskih proslav. Zdaj je možnost tu, da to znanje pokažemo in to seveda brez kakršno koli prerekanj. Brez medsebojnega sodelovanja, brez dobre volje ne bo pozitivnega rezultata. Rada bi se zahvalila g. Ludviku Orbanu, g. Leopold Könye, gosp. Heleni Roman, gosp. Valeriji Kerčmar in seveda svojemu očetu ter vsem neimenovanim, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri delu v društvu. Izdelali smo tudi načrt dela za leto 2004. Prva obveznost je bila dostava stare motorne brizgalne v sosednjo Avstrijo, v Linz. Tam jo bo kolega gasilec obnovil in propravil. Namen popravila je brizgalno razstaviti ob 110. obletnici obstoja društva. V začetku februarja se je začel osnovni tečaj za gasilce. Namen usposabljanja je gasilca-pripravnika seznaniti z osnovnimi znanji s področja gasilstva ter varstva pred požarom. Tečaja se je udeležilo 10 gasilk pripravnic in 4 gasilci pripravniki. Ta tečaj jo osnova za nadaljnje izobraževanje bodisi za častnika ali sodnika gasilsko-športnih disciplin ali strojnika. Poudarjam, da tečaj ni pogoj za članstvo v društvu. Čestitam vsem tečajnikom za uspešno opravljen izpit! Meseca maja bo sledil obvezni pregled društva, zato prosim pionirje, članice in člane desetin naj se udeležujejo priprav za ta pregled in seveda tudi raznih tekmovanj. Dogodek leta za PGD Hodoš bo prav gotovo 110. obletnica obstoja našega društva. Pričakujemo veliko gostov iz Slovenije in sosednjih držav, zato se moramo maksimalno pripravit tako na svečano sejo, kot tudi na ostali del prireditve (proslava, pogostitev,...). Oktober je mesec požarne varnosti, ko se bo organizirala nenapovedana vaja z namišljenim požarom. Upravni odbor mora dokončati operativni načrt. Priprava načrta se že vleče mnogo, mnogo let: Ker je stražnica v lasti občine ima društvo možnost, da prostore koristi za razne namene. O teh namenih se še dogovarjamo. Z upanjem, da bomo v letošnjem letu spet dobro sodelovali, Vam želim vesele Velikonočne praznike in mnogo pisanic. Predsednica PGD Hodoš: Karolina DAVID POLICIJA NA POTI V EVROPO Še 40 dni nas loči od vstopa Republike Slovenije v mednarodne integracije, ki jo pojmujemo kot Evropska Unija. Zaposleni na Postaji mejne policije Hodoš se tega slavnostnega vstopa zavedamo že dalj časa, upamo pa si trditi, da smo se na ta sklop novih nalog, ki nas čakajo, dobro pripravili. Ob dejstvu, da smo tudi v letu 2003 ponovno dosegli najvišje mesto v državi med manjšimi mednarodnimi mejnimi prehodi in da naše prostore » krasi« tabla, ki potnike na to posebej » opominja«, pa bomo poskusili naše » sovaščane« v kratkih obrisih seznaniti kaj je Evropska Unija in katere so tiste institucije, ki so kot take za nas državljane posebej pomembne. EVROPSKA UNIJA Po koncu druge svetovne vojne, ko je Evropa na vse načine iskala izhode iz politične in gospodarske krize in nestabilnosti, je takratni zunanji minister Francije Robert Schuman 9. maja 1950 predstavil predlog o uskladitvi obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije. Avtor takratne za današnji čas in vse nas zelo pomembne ideje, je bil Jean MONNET, ki ga danes pojmujemo in se ga spominjamo kot » očeta Evrope«. Leto kasneje, 18. aprila 1951, so pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpisali Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska, vse to pa je bil prvi zametek kompleksnega procesa gospodarskega združevanja, ki je temeljil na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki. Sam sklop medsebojnega sodelovanja se je nadaljeval leta 1957, ko so v Rimu ustanovili Evropsko gospodarsko skupnost, ki je v kasnejših letih prerasla v Evropsko skupnost. Evropsko gospodarsko sodelovanje se je pomembno okrepilo 1985 s projektom enotnega evropskega trga, po podpisu Maastrichtske pogodbe 7. februarja 1992 pa se je razširilo še na druga področja in dobilo sedanje ime: Evropska unija. Prav s tem aktom, s to pogodbo, pa je bil storjen odločilen korak na poti h gospodarski, denarni in politični uniji, ki je istočasno tudi pomemben dejavnik varnostne in zunanje politike ter hkrati porok za spoštovanje kulturne raznolikosti, nacionalne in jezikovne identitete vseh vključenih evropskih narodov, med katere bomo s ponosom svečano, tudi na območju Občine Hodoš, vstopili 01. maja 2004. Danes šteje Evropska unija 15 držav članic, ki imajo skupno 372 milijonov prebivalcev in skupni trg, na katerem se vsako leto ustvari za več kot šest tisoč milijard dolarjev blaga in storitev. Osnovni cilj združevanja članic v Unijo so svobodno gibanje ljudi, blaga, kapitala in storitev. Evropska unija nadaljuje svoj integracijski proces s širjenjem in poglabljanjem, ob tem pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da Evropska Unija financira programe na področju skupnih interesov držav članic. V današnjem času ima Evropska unija 11 uradnih jezikov: angleški, danski, francoski, grški, italijanski, nemški, nizozemski, portugalski, španski, švedski in finski. Pomembnejša administrativna središča so Bruselj, Luxsemburg in Strasbourg, posamezne specializirane ustanove pa so tudi v posameznih državah članic. Evropsko Unijo » krasi« 12 zlato rumenih zvezd na modri podlagi, gre za prastaro prispodobo popolnosti, krog v katerem pa se 8 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap te zvezde nahajajo pa simbolizira povezanost in nerazdružljivost. Posebej zanimivo je dejstvo, da se po razširitvi EU na 15 držav, število zvezdic ni povečalo in se ne bo povečalo tudi z vstopom novih držav članic, med katerimi bo tudi naša domovina. Da pa Evropska unija ničesar ne prepušča » naključju« pa priča tudi dejstvo, da je uradna himna EU zadnji stavek » Beethovnove Devete simfonije, znan kod Oda radosti«, simbolizira pa hvalnico svobodi, občutku za skupnost in mir. POMEMBNEJŠI ORGANI EVROPSKE SKUPNOSTI SO: A/ EVROPSKA KOMISIJA je sestavljena iz 20 komisarjev, ki pokrivajo posamezno področje. Komisija izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa EU. Komisarje predlagajo nacionalne vlade, vendar pa so pri svojem delu neodvisni. B/ EVROPSKI SVET sestavljajo predsedniki držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Osnovna naloga je oblikovanje splošnih političnih smernic razvoja EU. Odločitve sprejema na podlagi doseženega konsenza. Osnovno je, da se sestaja vsaj dvakrat letno. C/EVROPSKI PARLAMENT sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci, ki prihajajo iz držav članic. Je najpomembnejši organ nadzora in posvetovalni organ. Sam parlament klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s svetom EU. Poslanci se združujejo po svoji strankarski pripadnosti in ne na nacionalni osnovi. Trenutno šteje 626, po širitvi pa bo štel 732 poslancev, med njimi tudi 7 iz R Slovenije. D/ SVET EVROPSKE UNIJE sestavljajo ministri članic. Ima zakonodajno funkcijo preko katere opredeljuje smernice EU in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema glede na področje dela, na podlagi konsenza ali kvalificirane večine. Vsaka država članica predseduje Svetu na podlagi v naprej določenega razporeda za obdobje šestih mesecev. E/ ODBOR REGIJ je organ, ki po svoji funkciji svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev in omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako, da bo le ta najbolj ustrezala potrebam regij in skupnosti. Odbor ima trenutno 222 članov, po širitvi pa jih bo 350, med njimi 7 predstavnikov lokalnih interesov oblasti iz R Slovenije. Med ostalimi organi EU so pomembne še Evropska centralna banka, ki vodi denarno politiko EU, Varuh človekovih pravic, ki varuje Evropejce pred nedelovanjem in zlorabami administracije EU ustanov, Evropska investicijska banka, ki je bila ustanovljena 1958 za namene financiranja evropskih investicijskih prizadevanj in je hkrati neodvisen organ EU in banka. Gre za največjo institucijo na področju mednarodnih kreditov na svetu. V sklopu EU pa so še drugi organi, med katerimi bi omenili še Ekonomski socialni odbor kot posvetovalno telo, ki omogoča raznim ustanovam EU, da pri pripravi posameznih odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarstev in socialnih skupin. Odbor trenutno šteje 222 članov, na leto pa izda več kot 150 različnih mnenj, ki se kakor koli navezujejo na delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Kot drugi pomembni organi so še Evropska komisija, ki je varuh pogodb in gonilna sila evropske integracije ter edina, ki lahko daje in pripravlja predloge zakonskih aktov prvega stebra. V žargonu je ta organ pojmovan »tudi kot evropski zakonodajni sodnik«. Evropska komisija kot varuh pogodb in gonilna sila evropskih integracij, je sestavljena tako, da so predsednik in člani komisije izbrani na podlagi splošne usposobljenosti in morajo delovati v interesu Unije ter popolnoma neodvisno od interesov držav iz katerih prihajajo. Trenutno ima pet večjih držav / Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija / pravico imenovati po dva komisarja, ostale pa po enega. Po širitvi po 01.05.2004 pa bo imela vsaka država članic, med njimi tudi R Slovenija pravico imenovati enega komisarja, z dnem naslednje širitve pa bo uveden rotacijski sistem razdelitve mest v Evropski komisiji. Sedež Evropske komisije je v Bruslju. Ob kratkih predstavitvah posameznih organov in institucij, v katere R Slovenija in tudi vsi mi s ponosom vstopamo, pa si lahko priznamo, da so se naša pričakovanja uresničila. Mi policisti PMP Hodoš smo po našem mnenju / to nam priznava tudi stroka/ pripravljeni na vstop v EU, zato bomo v cilju lastnega dela, urejanja delovnega okolja in nenazadnje tudi » evropskih vrat Slovenije« storili vse, da se bodo vsi potniki na naših mejnih prehodih počutili vedno dobrodošli ne glede na njihov videz, pripadnost in kakršne koli druge pomisleke, saj smo vsi nenazadnje le ljudje. Za državljane pa to pomeni, da se bodo z mejnih prehodov po 01.05.2004 » umaknili« delavci carine, kar nenazadnje pomeni, da bomo lahko tudi » npr. iz R Madžarske pripeljali 10 šunk, 50 kg klobas ali 100 l vina, ipd«, pa nas ne bo nihče več vprašal kaj vozimo oziroma ali imamo kaj za prijaviti. Jasno pa je, da bodo policisti še vedno ostali na mejnih prehodih in da bo za prestop državne meje potrebno imeti pri sebi veljaven potni dokument, s katerim se lahko prestopa državna meja / potni list ali osebna izkaznica/ in da ne bo mogoče mejo prestopati tako, kot si to nekateri predstavljajo, pač tam, kjer bi to mi hoteli. Do uveljavitve » Schengenskega sporazuma« in s tem odprave notranjih meja med članicami EU, bomo vsi skupaj ŠE VEDNO mejo prestopali na dosedanjih mejnih prehodih z veljavnimi dokumenti za prestop državne meje, mi policisti pa bomo še » vedno opravljali kontrolo potnih dokumentov« in drugih pogojev za vstop v R Slovenijo. Kolektiv PMP Hodoš Nogomet - novo vodstvo, nov zagon Novo leto za vsakega človeka pomeni novo pričakovanje in upanje, tako je tudi v našem klubu. Mesec januar je čas za občne zbore, zato smo 24. izvedli letni volilni občni zbor, na katerem so funkcionarji kluba podali poročila za preteklo leto iz katerih smo lahko ugotovili, da smo na področju športa zaključili še eno uspešno leto. Načrtovani program je bil skoraj 100 % izveden in tudi na področju investicij smo napredovali in posodobili klubske prostore. Na volilnem zboru je tudi tokrat bil prisoten predsednik MNZ M. Sobota, gospod Danilo Kacijan in župan občine, gospod Ludvik Orban. Oba sta izrazila zadovoljstvo in priznanje vodstvu kluba za izredne dosežke na področju športa, kar v najmanjši občini ni mačji kašelj. Čestitali so ekipi za dobre rezultate ter predsedniku g. Abrahamu za zavzetost in zagnanost pri vodenju kluba. Zahvala je veljala še posebej trenerju g. Bunderli in igralcem. 9 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Na predlog upravnega odbora ter občnega zbora so bili izvoljeni naslednji funkcionarji za naslednji mandat: za predsednika Aleksander Abraham, podpredsednika Ede Kerčmar, tajnika Dušan Bočkorec, blagajnika Mateja Orban, člani upravnega odbora pa so Boris Abraham, Rudolf Bunderla ml. trener, Drago Lainšček, Ernest Tamaško in Geza Tamaško. Na tem zboru je bil sprejet tudi program dela s finančnim načrtom. Tudi v letošnjem letu načrtujemo razna srečanja in prijateljske tekme. Med drugim praznujemo letos 20 letnico kluba, ki ga načrtujemo ob občinskem prazniku 17. juliju 2004. Za ta dan predvidevamo svečano proslavo z gosti tudi iz tujine, ter prijateljske tekme Hodoš : Bajánsenye, Šalovci : Gleisdorf ter članice Hodoš : Gleisdorf. Čeprav pomenijo zimski meseci navadno za nogomet mrtvo sezono, so naši igralci pridno trenirali v telovadnici. Kot prvi resnejši izziv je bil dvoranski turnir v decembru in januarju, v Monoštru. Člani so se udeležili novoletnega turnirja, 3. januarja v Gleisdorfu, kateremu so prisostvovali v okrnjeni sestavi, zaradi sočasne udeležbe na turnirju v Monoštru, kjer so igrali četrt finale. Kljub temu so zasedli 7. mesto in v dobrem vzdušju ponovno preživeli lep dan z avstrijskimi prijatelji. Za nas je veselo in spodbudno, da se nam je pridružil novi nogometaš Nino Škalič iz Gornjih Petrovec in se je vrnil vratar, Miran Gorenji iz Stanjevec. Drugi del nogometne sezone 2003/2004 se počasi približuje. Prva tekma se bo odvijala že 3. aprila, razpored tekem: 10. krog (3. 4. 04) Bratonci: Hodoš 15.00 11. krog (12. 4. 04) Hodoš : Motvarjevci 15.00 12. krog (17. 4. 04) Cankova : Hodoš 16.00 13. krog (25. 4. 04) Hodoš : Dokležovje 16.00 14. krog (2. 5. 04) Gančani : Hodoš 16.00 15. krog (9. 5. 04) Hodoš : Pušča 17.00 16. krog (16. 5. 04) Rotunda : Hodoš 17.00 17. krog (22. 5. 04) Hodoš : Slatina 17.00 18. krog (29. 5. 04) Hodoš - prost Kot je razvidno iz razpredelnice, se za nas nogometna sezona konča 22. maja. Ampak po spomladanski tekmovalni sezoni načrtujemo udeležbe na turnirjih in razna prijateljska srečanja. Vabilo na nogometni turnir na Madžarskem, v pobrateno občino Szalafő imamo članice 22. maja, člani pa 3. in 4. julija. Teden dni kasneje, 29. maja bomo gostitelji prijateljskih tekem in sicer: Hodoš : Szentgyörgyvölgy - veterani Hodoš : Őriszentpéter - članice Hodoš : zdomci Za mesec junij smo članice dobile vabilo na nogometno tekmo v pobrateno občino Hodos na Slovaškem. Naše udeležbe še ne moremo potrditi, kajti gre za veliki nogomet. Če nas bo zadostno število in če bomo lahko privabili k sodelovanju v ekipi članice iz sosednjega kluba, bomo z veseljem sprejeli vabilo. Na koncu bi se rada v imenu kluba zahvalila vsem za finančno podporo, vsem ki nas kakorkoli podpirate in Vas še naprej vabimo na tekme, da bi fizično in moralno podpirali naše članice in člane. Le s skupnimi močmi lahko dosežemo vse zastavljene cilje. Mateja Orban Az ,,Őrség” ME életéből Művelődési egyesületünk a tavalyi év folyamán is aktív munkát végzett, úgy a szereplések, mint a rendezvények megszervezése és kivitelezése terén. Már január folyamán hozzáláttunk a munkához, amikor is megszerveztük a Magyar kultúra napját. Februárban megtartottuk az évi közgyűlést, amely egyben tisztújító is volt és amelyen két tag éspedig Seruga Ana ás Könye Leopold odaadó munkájáért elismerésben részesűt. Márciusban két szereplés várt ránk, 14-én Hodoson a Nemzeti ünnep tiszteletére megtartott ünnepélyen, 30-án pedig Lentiben a Horváth Károly Népzenei találkozón szerepeltünk. Április 30-án felállítottuk a májusi fát és a kapornaki Konkolason ifjain segítségével örömtűzet is gyújtottunk. Május 17-én Őriszentpéteren szerepelt népdalkörünk a Vas Népe Napok alkalmából megrendezett rendezvénysorozatban, a hónap végén pedig kitáncoltuk a májusi fát. Júniusban a Kapornaki Tájház néprajzi gyűjteményének kibővitése érdekében megnyitott állandó borászati és pálinkafőzési kiállítás megnyitóján szerepeltünk. Jűliusban Magyaszombatfára voltunk hivatalosak. Augusztusban a hodosi ÖTE lobogójának átadására, a magyarszombatfai Vadászati kiállítás megnyitására és a domaföldi Pusztán való talákozásra kaptunk meghívást. A szerplések mellet augusztus 17-én Hodos Község MNÖK Tanácsával karöltve megszerveztük az Őrségi Találkozót a régi Laktanya mellett, amelyen szép számú közönség gyűlt össze, itthonról ás távolról. Szeptember folyamán ismét Őriszentpéteren vendégeskedtünk. Decemberben vendégül láttuk a celdömölkieket, akik az érdeklődőknek, de főleg az idősebb polgároknak karácsonyi műsorral kedveskedtek. Szerepléseink egy részén a magyarszombatfai Citerazenekar kísért bennünket és ezért köszönettel adózunk nekik. Éppen úgy köszönetet szeretnék mondani Anduska Jánosnénak a Népdalkor odaadó vezetéséért és persze a végén de nem utolsó sorban a Népdalkor minden tagjának és mindazoknak akik segítenek a rendezvények lebonyolításánál. Az év végén teljesült még egy kívánságuk, éspedig sikerűt találnunk népművészt, aki két hetente kijár hozzánk és átvette a hímzőszakkör szakamai vezetését. A szakkör eszmei vezetőségét pedig nagy örömünkre Peilschmidt Mária válalta. Román Ilona Az „Őrség” ME elnöke OBVESTILO Opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu v letu 2004 - spomladanski del, bo na območju občine Hodoš (za naselji Hodoš in Krplivnik) V PONEDELJEK, 26. 4. 2004 OD 8.00 DO 16.00 URE, pred Vaško-kulturnim domom na Hodošu. ÉRTESÍTÉS 2004. tavaszán is elvégezzük a traktorok és traktorpótkocsik terepen történő műszaki vizsgálatát, ami Hodos Község térségében (Hodos és Kapornak települések részére) HÉTFŐN, 2004. ÁPRILIS 26-ÁN 8-TÓL 16- ÓRÁIG TART Hodoson a faluotthon előtt. 10 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap A NEMZETI ÜNNEP HODOSON Már hagyományosan az idei évben is megemlékeztünk az 1848 forradalom eszméiről a Nemzeti ünnep tiszteletére megrendezésre került központi községi rendezvényen, amely 2004. március 13-án volt megtarva a Művelődési otthonunk termében. A jelenlevőket, akik szép számban gyűltek össze, a két himnusz után Totič Rozálija köszöntötte, majd átadta a szót az ünnepi szónoknak, Hodos Község MNÖK Tanácsa elnökének Gál Ottónak, aki beszédében kitért az Európai únióhoz való csatlakozásra és arra hogy e rangos eseményt közösen fogjuk megünnepelni a bajánsenyei barátainkkal a Hodos - Bajánsenye nemzetközi határátkelőhelyen. Kifejtette azon gondolatát is, hogy nekünk a nemzetiség tagjainak biztos könnyebb lesz a másság tisztelése és saját magunk érvényesítése, hisz eddig is ezt kellett tennünk. Végül bizalmát fejezte ki az iránt, hogy sose fognak e kis községünkben kialudni a tüzek és mindörökké hallani lehet majd magyar szót és magyar dalt. A műsor további részében a pártosfalvi KÁI négy szavalója, majd a hodosi Területi Iskola tanulói és falunk kis óvodásai léptek a dobogóra. Őket a szlovákiai Hodos színjátszó csoportja követte, akik versben és dalban mutatták be történelmünket. A műsort a Muravidék Néptánceggyüttes zárta. A kultúrműsor után a vendégek a Művelődési otthonnal szemben található kopjafa mellé helyezték el a kegyelet koszorúit. Román Ilona SPOZNATI IN OBVLADATI STRES Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Če je dražljaj premočan ali traja predolgo lahko negativno vpliva na posameznikovo zdravstveno stanje. Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko rešljivi. Stres je postal normalen del našega vsakdana. Nanj smo se že tako navadili, da ga sploh ne opazimo, dokler ne zbolimo. Dejavniki stresa so: ■ Fizični stresorji,( hrup, prah, delo v izmenah...) ■ Psihični stresorji ( časovna stiska, domače in poklicne skrbi..) ■ Mentalni stresorji ( duševna preobremenjenost) ■ Socialni stresorji (brezposelnost, prekvalifikacija, sprememba dela, sprememba bivališča..) Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Ko pa naše sposobnosti niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja se razvije stres in posledično bolezen. Znaki stresa so: • Telesni simptomi Glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabost, bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, motnje spanja, neješčnost, pomanjkanje zanimanja za spolnost, pogosti prehladi in okužbe dihal, driske, suha usta. • Čustveni simptomi Pozabljivost, poslabšana koncentracija, pomanjkanje odločnosti, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, vznemirljivost, depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, jeza, agresivnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev. • Vedenjski simptomi Zloraba alkohola in drog, prenajedanje, zvečano kajenje, grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok. Poleg rane na želodcu in dvanajsterniku sodeluje kronični stres pri nastanku bolezni srca in ožilja, pri zvišanem krvnem pritisku, velikih vrednostih maščobe v krvi, pri bolezni dihal, nekaterih kožnih obolenjih in nastanku nekaterih vrst raka. Enaki stresi lahko pri različnih ljudeh povzročijo različne odzive, kar je različno od naše ranljivosti, naše starosti, življenjskih okoliščin, izkušenj, ter možnosti in sposobnosti za obvladovanje izzivov in težav. Obvladovanje stresa Sposobnosti za obvladovanje stresa si lahko povečamo s skrbjo za dobro počutje in zdravje. In kaj je to? Zdrava prehrana, hrana bogata z ogljikovimi hidrati: riž, testenine, krompir, kruh in hrana bogata z vlakninami: stres povzroča krče in zaprtje, vlaknine pa ohranjajo gibanje črevesja. To so predvsem sadje in zelenjave in razna vrsta žit. Od zelenjave je najprimernejša zelena, rumena, in oranžna zelenjava. Ne smemo pozabiti piti dovolj tekočine (voda). Redna telesna vadba vpliva na zmanjšanje občutkov tesnobe, hkrati pa povečuje človekove sposobnosti za bolj učinkovito spoprijemanje z vzroki za nastanek tesnobe. Gibanje ima pozitiven vpliv na zmerne in občasne občutke depresivnosti, s katerimi se srečujemo vsi zdravi posamezniki, vpliva pa tudi na bolezenske tipe depresivnosti. Počitek je učinkovita metoda s katero lahko zmanjšamo negativne učinke stresa. Ob preobilici dela in številnih nalogah pozabljamo, da je včasih tudi to potrebno. Mentalni treningi, in razne sprostitvene vaje dobrodelno vplivajo pri odpravljanju stresnih stanj, s katerimi se prepustite, umirite in izrinite negativne misli. Sproščanje deluje namreč tako, da dosegamo telesno stanje obratno od tistega, ko smo pod stresom. To pomeni, da se upočasni srčni utrip, umiri dihanje, manjša se napetost v mišicah, po koži čutimo toploto. Humor je pomočnik, ki bi ga nikar ne smeli podcenjevati in zanemarjati ob preobremenjenosti in stresnih reakcijah. Smeh, šale in dobra volja so zagotovilo da bomo stres in dejavnike stresa laže obvladovali in jih na koncu celo premagali. Vse življenje je še pred vami. Želite si, da bi bilo prijetno in sproščeno? Hočete v življenju uživati tako, kot uživajo drugi ljudje in se jim to zdi samo po sebi umevno? Nobenega razloga ni, da tudi vi nebi tako uživali, saj lahko premagate svoje težave. Le zaupati si morete. Začnite danes. Skrbno načrtujte svoj boj. Pri delu morate biti skrbni in ne smete popuščati. Čeprav se vam bo stanje hitro izboljševalo, pa ne pozabite, da boste imeli tudi slabe dneve. Pričakujte jih pripravljeni, opazujte predvsem vaš splošni napredek. Ta bo sicer počasen vendar pa zanesljiv. Ne glede na naravo vaših težav jih lahko s pravim pristopom obvladate. Ne jemljite vsega pretirano resno. Če se tu in tam pregrešite, se ne obsojajte preveč. Važen je cilj. Pripravila: Ema Mesarič, dipl. med. sestra 11 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota - projekt Živimo zdravo STROKOVNJAKI VAM SVETUJEJO Svetujeta : prim.mag.Branislava Belović,dr.med. in Gordana Toth,univ.ing.živil.tehn. KAJ PA KORENČEK? Pri pripravi jedi korenčka ne lupimo na debelo ali ga pa preveč močno ne strgamo. Lahko ga pripravimo na različne načine v solatah, sokovih, zelenjavnih juhah, enolončnicah, kot prilogo..., priporočljivo ga je dajati dojenčkom in malim otrokom, ko imajo le ti prehranske motnje. Kaša iz naribanega korenčka pospešuje tek, povečuje odpornost proti nalezljivim boleznim, zdravi vnetje ušes in pomaga odpravljati gliste. krepi ostrino vida, pomaga pa tudi pri zdravljenju sive mrene. čisti kri, znižuje količino sladkorja v krvi, varuje pred poapnenjem žil in slabokrvnostjo. Priporočajo ga pri gripi, prehladu, utrujenosti, revmatičnih obolenjih, protinu, astmi, kroničnem bronhitisu, jetrnih želodčnih in ledvičnih boleznih, ker žene na vodo. pomaga tudi pri slabi prebavi in čiru na dvanajsterniku, saj sok posrka odvečno kislino, kar preprečuje zgago in napenjanje pri driskah ali zapeki. Korenček priporočajo pri shujševalni dieti; jemo nariban surov korenček, liste pa pripravimo v špinači Nasvet dneva : privoščite si korenček v svoji vsakodnevni prehrani Recept: KORENČKOVO PECIVO (za 8 oseb) Testo: • 4 jajca • 1,5 kozarca sladkorja • 1 kozarec olja • 2 kozarca moke • 2 pecilna praška • 1/2 kg ribanega korenčka • 10 dag mletih orehov • 1 žlica ruma GLAZURA: • 10 dag čokolade • 2 žlici sladkorja • 4 žlice mleka • 5 dag margarine priprava Vse sestavine dobro premešajte in pecite pribižno 50 minut. Pečeno pecivo prelijte z glazuro. DOBER TEK! Pripravila: Jadranka Jovanovič, prof., Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota UMETNA SLADILA To so kemične snovi sladkega okusa a brez energijske vrednosti. Imajo 35 - 200 krat večjo moč slajenja kot sladkor. Danes se vse pogosteje srečujemo z umetnimi sladili v naši prehrani. Hrani se dodajajo v zelo majhnih količinah. Tabletka sladila običajno nadomesti čajno žličko sladkorja. Na policah naših trgovin najdemo številne izdelke katerim so dodana umetna sladila: brezalkoholne gazirane pijače, sadni jogurti, sladice z mlekom, smetano ali podobno, dietne sladice in drugi. Ko nakupujemo, vedno preberimo kaj vse vsebuje izdelek, še posebno tisti, ki ima oznako "nizkokaloričen". Najpogosteje se srečujemo s saharinom, ciklamatom, aspartanom, acesulfam-K.. Pri zmerni rabi umetnih sladil ni nevarnosti. Zavedajmo se, da umetna sladila vsebujejo majhne količine škodljivih, rakotvornih snovi. Nasvet dneva: Umetna sladila so dodatki, ki se jih v zdravi prehrani skušamo čim bolj izogniti. Če jih že uporabljamo, bodimo zmerni. Umetna sladila prepustimo tistim, ki zaradi bolezni ne smejo uživati sladkorja. Poskusite naš SADNI SENDVIČ 1 polnozrnata ali graham žemljica 2 žlici skute malo jogurta po želji žlička medu 1/2 jabolka 1/2 banane 1/2 pomaranče 2 žlički limoninega soka Žemljico razrežemo in vsako polovico premažemo s pretlačeno skuto, ki smo ji dodali malo jogurta. Otrokom lahko dodamo v skuto 1/2 žličke medu. Sadje narežemo na krhlje, oziroma rezine, jabolka ne lupimo, pokapljamo z limoninim sokom, da ne potemni, ter ga lepo naložimo na namazano žemljico. Tak zanimiv sendvič bo dobrodošla sprememba tako za otroke kot odrasle. Jadranka Jovanović.prof. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 12 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap SOL V PREHRANI Večkrat smo omenili da preveč sladkorja in preveč maščob resno ogrožata zdravje. Kako je s soljo v prehrani? Večina ljudi zaužije več soli, kot jo potrebuje. Količino natrija, ki ga telo potrebuje lahko zagotovimo z nesoljeno, ali malo soljeno hrano. Natrij je sestavina, ki lahko pri nekaterih ljudeh povzroči zvišanje krvnega tlaka. Večina natrija je v kuhinjski soli, ki jo dodajamo jedem. Veliko soli vsebujejo : prekajeno meso, suhomesnati izdelki, paštete, mnoge vrste sirov, mesne konzerve, kislo zelje, repa... Na z drobtinami potreseni deski oblikujemo majhne medaljončke in jih na nekoliko ogreti maščobi popečemo. V ponvi na malo maščobe prepražimo grobo sesekljeno čebulo, dodamo na kocke narezano zelenjavo, sesekljan česen in na koncu še paradižnik. Nekoliko zalijemo z vodo in v tej omaki dušimo zrezke 6-8 minut. Dušene zrezke previdno preložimo na krožnik in prilijemo zelenjavno omako. Zrezki so zelo rahli, raje oblikujmo več majhnih zrezkov - 3 na osebo. Po osebi približno : 250 kalorij, 22 g maščob, vlaknine++ DOBER TEK! Ali je zdravo piti - kavo? Vnos natrija naj ne presega 2400 mg na dan, kar ustreza 1 žlički soli=6g. 2 žlici kuhane kaš e brez dodane soli- natrij v sledovih 2 žlici muslija = 100-360 g natrija 50 g sira = 800g natrija 60 g posebne salame = 1200 g natrija Skoraj ni mogoče verjeti kako hitro presežemo zgornjo priporočeno mejo natrija, soli pa še dodali nismo. Pri pripravi jedi jo solimo čim manj, dodajajmo v jedi začimbe in dišavnice, ki obogatijo okus jedi. Ne dodajajmo soli pri mizi! NASVET DNEVA: Za boljše zdravje že danes dodajmo v našo hrano čim manj soli. Naše srce in ožilje nam bosta zelo hvaležna. Za vas smo izbrali zelo okusno in zelo zdravo jed: ZREZKI IZ OVSENIH KOSMIČEV Z ZELENJAVNO OMAKO 24 dag ovsenih kosmičev 1 dl mleka 8 dag sira 5 dag skute 2 jajci koper, melisa, sol, olje za pečenje (3 žličke) drobtine za oblikovanje Omaka: 10 dag čebule 10 dag sveže paprike 10 dag mladih bučk 15 dag svežega paradižnika česen, sol, poper, peteršilj Kava vsebuje kofein, ki na organizem deluje poživljajoče. Učinek kofeina: boljše razpoloženje, povečana budnost, večja sposobnost koncentracije, večja zmogljivost mišic. Zmerno uživanje kave pomaga pri glavobolu in migrenah, ker oži krvne žile v glavi. Kaj se zgodi, če uživamo preveč kave? Pojavi se glavobol, koncentracija slabi, pritisk narašča, sposobnost reagiranja upada, pospešeno je izločanje sline in solne kisline v želodcu, razdražljivi smo, pa tudi zaspati ne moremo. Kava odvzame kalcij iz organizma. Za vsako popito skodelico kave zaužijmo skodelico mleka BODIMO ZMERNI PRI PITJU KAVE Kofein in otroci Pomislimo na kofein ki ga vsebujejo razne pijače, čokolada, kakav, pravi čaj , predvsem, ko jih uživajo otroci. Otrok, ki zaužije preveč kofeina je razdražljiv, hiperaktiven, ima slabšo koncentracijo. Pol litra kokakole in ena čokolada pomeni za otroka eno do dve skodelici kave! Otroku raje ponudite sveže ali suho sadje in naravne sokove. Dojenček slabo spi? Mogoče mama uživa preveč kave. Del kofeina se pri doječih materah izloča z mlekom. Poskusite nekaj zelo okusnega in zdravega... JED IZ SUROVEGA KORENČKA (za 4 osebe) 40 dag korenčka, 2 jabolki, 5 dag hrena, 8 žličk limoninega soka, peteršilj Opran korenček ostrgamo. Jabolkama odstranimo peščice in nastrgamo korenček in jabolka. Pomešamo z limoninim sokom. Dodamo nastrgan hren in okrasimo s peteršiljem. Kosmiče prelijemo z mlekom, da se nekoliko napno. Dodamo jim prepraženo sesekljano čebulo, začimbe in jajca. Dobro premešamo s skuto in naribanim sirom. 13 Ponudimo kot solato ali malico s polnozrnatim kruhom. Na osebo : energija - 35 kcal, 0 -maščob, vlaknine +++ Jed je primerna za tiste, ki imate visok krvni tlak, zvišan holesterol ali krvne maščobe, čezmerno težo in težave z odvajanjem, ter vse tiste, ki si prizadevate živeti zdravo. Pripravila : Jadranka Jovanović,prof. Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Megismerni és legyőzni a stresszt A stressz nem más, mint a szervezet a környezet ingereire való rekcióinak sorozata. Ez egy feszült állapot, amely alatt a szervezetben védekezési mehanizmus indul be, amely szembeszáll a veszélyt jelentő állapottal. Ha ez a külső inger nagyon intenzív vagy hosszabb ideig tart, negatívan befolyásolhatja az egyén egészségi állapotát. A stressz és a stressz tényezői, valamint azoknak a megoldási módozatai igen eltérőek az emberek között. A stressz a mindennapi életünk szerves részévé vált. Olyannyira, hogy szinte a mindennapok rohanásában észre sem vesszük azt, amíg csak meg nem betegszünk. A stressz leggyakoribb kiváltó tényezői a következők: • Fizikai tényezők (zaj, por, munka váltott műszakban...) • Pszihikai tényezők (időzavar, otthoni, munkahelyi gondok....) • Mentális tényezők (lelki megterhelés..) • Szociális tényezők(munkanélküliség, munkahely változtatás, szakmai átképzés, lakóhely változtatás....) Olyan időket élünk, amikor az anyagi javaknak túl nagy jelentőséget tulajdonítunk. Nem kérdezzük meg, sem magunktól, sem másoktól, vajon hogyan is érezzük magunkat és mi is valóban a jó nekünk. Amikor pedig már fölhalmozódnak a környezet elvárásai, kihívásai, terhei, akkor fellép a stressz és annak következményeképpen a betegség. Testi tünetek Fejfájás, szédülés, ingerlékenység, fáradtság, émelygés, hátfájás, izomfeszültség, szívdobogás, alvászavar, étvágytalanság, libidó csökkenése, gyakori megfázások és légúti fertőzések, szájszárazság, hasmenés. Lelki tünetek Feledékenység, összpontosító képesség zavara, döntésképtelenség, feszültség, idegesség, depresszió, levertség, félelem, harag, agresszió, motiváció hiánya, határozatlanság. Viselkedési zavarok Mértéktelen alkohol és kábítószerfogyasztás, evési zavarok, túlzott dohányzás, körömrágás, sírás, káromkodás. A krónikus stressz miatt kialakul a gyomor és patkóbél fekély, de ugyanakkor a stressz előidézheti a szív és érrendszeri betegségek kialakulását, megnő a vérzsírok szintje, légúti betegségek, bőrbetegségek léphetnek fel és kialakulhat a rák is. Ugyanaz a stressz különbözőképpen hat ki az emberekre és más más reakciókat válthat ki. Mindez függ attól, hogy mennyire vagyunk érzékenyek, függ az életkortól, életkörülményektől, tapasztalotoktól valamint attól is, hogy mennyire vagyunk képesek szembeszállni a kihívásokkal és a fellépő gondokkal. A stressz leküzdése A stressz könnyebb és tünetmentes legyőzése érdekében mi magunk is sokat tehetünk azáltal, hogy több gondot fordítunk egészségünkre. És vajon mi módon? Egészséges táplálkozás, a szénhidráttartalmú élelmiszerek fogyasztása: rizs, tésztafélék, burgonya, kenyér és rostokban gazdag élelmiszerek; a stressz hasgörcsöt és székrekedést idézhet elő, a rostok pedig elősegítik a bélmozgást. Ide tartoznak a zöldségfélék, gyümölcsök és rizsfélék. A zöldségfélék közül a legmegfelelőbbek a zöld, sárga és narancs színű zöldségfélék. Ne feledkezzünk meg az elegendő vízfogyasztásról sem. Rendszeres testmozgás csökkenti a feszültségérzést, ugyanakkor erősíti a szervezet képességét arra, hogy könnyebben legyőzzük a stresszt. Mozgás, pozitívan hat az időnként fellépő depresszióra, amellyel szinte minden ember élete folyamán találkozik. Ugyanakkor a depreszióra mint betegségre is pozitívan hat. Pihenés, nagyon hatásos módja annak, hogy csökkentsük a stressz negatív hatásait. A sok munka mellet szinte el is feledjük, hogy bizony pihenésre is szükség van. Mentális tréning, lazító gyakorlatok szinte elűzik a stresszt, nyugtatólag hatnak és elhomályosítják a fekete gondolatokat. A lazítás alatt olyan állapotban van a szervezet, amely teljesen ellentétes a stressz alatti állapottal, lelassul a szívverés, a légzés lenyugszik. Csökken az izomfeszültség, a bőrön kellemes melegséget érzünk. A humor, derű, jókedv olyan segítőeszközök, amelyeket semmiképpen sem szabadna elfelejtenünk és lebecsülnünk. Olyan tényezőkről van szó, amelyek teljes bizonyossággal segítenek a stressz és a stressz tényezőinek legyőzésében. Az élet itt van előttünk. Szeretnénk, hogy kellemesen és felszabadultnak érezzük magunkat. Szeretnénk élvezni az életet, úgy mint mások, akiknek ez egészen természetesnek tűnik. Semmi akadálya, hiszen képesek vagyunk legyőzni a nehézségeket. Csak önbizalom kell. Kezdjünk hozzá már ma. Gondosan készüljünk fel a harcra. Soha ne adjuk fel. Ha állapotunk hamarosan javulást mutat, ne feledkezzünk meg arról, hogy bizony néha szürkébb napok is vegyülnek majd a derűsek közé. Készüljünk fel erre is és gondoljunk csak arra hogy minden jobbra fog fordulni. Lassú, de biztos előrehaladás vár ránk. Függetlenül attól mi is a kiváltó ok, a megfelelő hozzáállással a gondok legyőzhetők. Ne vádoljuk magunkat, ha itt-ott nem a terv szerinzt mennek a dolgok. A lényeg a végső cél, amelyet mindenképpen el fogunk érni. Mesarič Erna Gornja Radgona: največja regijska obrtno podjetniška predstavitev doslej Od 6. do 10. aprila 2004 bo v sklopu sejma Megra v G.Radgoni potekal prvi regijski sejem obrti in podjetništva, ki ga pripravljajo vse štiri pomurske območne obrtne zbornice (G.Radgona, Lendava, Ljutomer, M.Sobota). Na 1200 m2 notranjih in zunanjih prostorov, se bo predstavilo okoli 170 razstavljalcev. V hali C 1 in C 2 pomurskega sejmišča bodo obrtniki in podjetniki predstavljali svoje proizvode in storitve v sklopu strokovnih sekcij, nekaj pa jih bo nastopilo tudi samostojno. Ob široko zastavljenem projektu Ministrstva za delo, socialne zadeve in družino, bodo na sejmu sodelovale tudi ustanove, ki so v neposredni povezavi s podjetništvom - Obrtna in Gospodarska zbornica Slovenije, razvojne agencije, podjetniški grozdi, Zavod za zaposlovanje, šole, ljudske univerze, banke, zavarovalnice...Predstavile se bodo tudi zbornice iz sosednje Hrvaške (Split, Čakovec, Varaždin) in Madžarske. V sklopu sejma bodo potekale strokovne delavnice - v sredo, 7. aprila bo posvet o grozdih kot razvojni iniciativi za konkurenčnost in prodor na tuje trge, naslednji dan bo poslovno srečanje gospodarstvenikov iz obmejnih držav, v petek pa še razprava o financiranju malih in srednjih podjetij ter možnost pridobivanja subvencij in predavanje o sistemu preoblikovanja samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Soorganizatorji pri izvedbi delavnic in seminarjev so območne obrtne zbornice Pomurja in Obrtna zbornica Slovenije. Obrtna zbornica 14 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE HODOŠ ZA LETO 2003 SPLOŠNI DEL PRORAČUNA KONTO OPIS PRORAČUN 2003 REBALANS 2003 ZAKLJUČNI RAČUN 2003 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 126.392.048 89.502.474 85.967.763 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.744.226 15.198.865 14.939.192 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 8.494.000 9.356.639 9.121.799 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.621.000 4.621.000 4.697.247 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.633.000 2.315.639 2.156.190 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 2.240.000 2.420.000 2.268.362 706 DRUGI DAVKI 0 0 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 5.250.226 5.842.226 5.817.393 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 250.000 250.000 225.185 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 498.000 300.000 319.144 712 DENARNE KAZNI 0 0 0 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 0 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 4.502.226 5.292.226 5.273.064 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 350.000 320.000 408.686 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 350.000 320.000 408.686 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 0 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 0 0 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 2.174.000 2.674.000 2.328.922 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 2.174.000 2.674.000 2.328.922 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 0 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 110.123.822 71.309.609 68.290.963 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 110.123.822 71.309.609 68.290.963 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 123.774.268 86.884.695 81.392.170 40 TEKOČI ODHODKI (400+401 +402+403+409) 24.529.339 24.421.395 23.224.933 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 9.248.680 9.848.680 10.049.359 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 1.266.000 1.361.000 1.416.370 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 10.920.000 10.871.665 11.186.168 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 566.819 550.000 573.036 409 REZERVE 2.527.840 1.790.050 0 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 25.701.112 23.466.112 22.359.157 410 SUBVENCIJE 1.800.000 1.200.000 446.597 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 8.250.000 9.140.000 9.174.039 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 6.526.000 5.276.000 5.466.347 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 9.125.112 7.850.112 7.272.174 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 0 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 68.293.817 33.367.188 31.457.983 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 68.293.817 33.367.188 31.457.983 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 5.250.000 5.630.000 4.350.096 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 5.250.000 5.630.000 4.350.096 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 2.617.780 2.617.780 4.575.593 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 0 0 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 0 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 0 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 2.617.780 2.617.780 2.405.440 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 2.617.780 2.617.780 2.405.440 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) 0 -0 2.170.153 15 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PRORAČUN OBČINE HODOŠ ZA LETO 2004 SPLOŠNI DEL PRORAČUNA KONTO OPIS PRORAČUN 2004 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 141.278.290 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 19.847.703 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 11.290.000 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 5.000.000 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 3.748.000 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 2.542.000 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 8.557.703 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 250.000 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 500.000 712 DENARNE KAZNI 0 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 7.807.703 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 102.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 102.000 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.120.000 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.120.000 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 120.208.587 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 120.208.587 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 138.872.850 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 31.109.531 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 10.500.000 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 2.050.000 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 14.970.000 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 763.965 409 REZERVE 2.825.566 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 23.520.000 410 SUBVENCIJE 1.200.000 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 14.745.000 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 5.300.000 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.275.000 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 77.893.319 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 77.893.319 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 6.350.000 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 6.350.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 2.405.440 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 2.405.440 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 2.405.440 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+ IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (V1.+X.) 0 16 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št.60/95 in 89/99) je občni zbor društva samopomoči Solidarnost v občini Hodoš dne, 21. februarja 2004, sprejel Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta društva ter sprejel naslednji STATUT I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ime društva je: DRUŠTVO SAMOPOMOČI SOLIDARNOST V OBČINI HODOŠ - HODOS KÖZSÉG SOLIDARNOST ÖNSEGÉLYEZŐ EGYESÜLETE (v nadaljnjem besedilu: društvo). Društvo je pravna oseba zasebnega prava, zastopa ga vsakokratni izvoljeni predsednik. Sedež društva je na Hodoš št.52, 9205 Hodoš-Hodos. 2. člen Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje lastnikov stanovanjskih hiš, gospodarskih objektov in ostalih objektov v občini Hodoš, z namenom da si pomagajo v primeru nastanka škode po požaru ali elementarni nesreči, torej zaradi materialne varnosti članov društva. 3. člen Društvo ima svoj dvojezični žig, ki je okrogle oblike s premerom 35 mm, na žigu je napis: v zunanjem krogu - Društvo samopomoči »Solidarnost« v občini Hodoš, v notranjem krogu - Hodos község »Solidarnost« Önsegélyező egyesülete in v sredini simbol, ponujeni roki. 4. člen Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v R Sloveniji, ki delujejo na opredeljenem področju in prispevajo k razvoju njegove in sorodne dejavnosti. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje. 5. člen Delo društva in njegovih organov je javno. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva. Svoje člane društvo obvešča: • z objavljanjem vabil in zapisnikov na oglasni deski; • z obveščanjem na krajevno običajen način; • z izdajo internih obvestil društva; • s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva. Širšo javnost društvo obvešča tako: • da so seje organov društva javne in da se nanje vabijo novinarji ter druge osebe, ki izkazujejo interes; • z organizacijo okroglih miz in tiskovnih konferenc; • prek drugih sredstev javnega obveščanja. II. ČLANSTVO 6. člen Člani društva lahko postanejo vsi, ki posedujejo stanovanjska in gospodarska poslopja ter ostale objekte na območju občine Hodoš. Za sprejem v članstvo mora vsak podati pismeno pristopno izjavo občnemu zboru, v kateri izraža željo postati član društva in prijaviti podatke o medsebojni pomoči. Upravni odbor mora vsakega člana ob pristopu obvestiti s sklepom, na katerem mora biti datum sprejema in eventualni dodatni pogoj za sprejem. Če je njegova vloga zavrnjena, mora biti naveden razlog zavrnitve. Na izdani sklep je možna pritožba na občni zbor društva, ki o tem razpravlja in izda dokončen sklep. Članstvo v društvu je prostovoljno. 7. člen Pravice članov društva so: • da volijo,so izvoljeni ter delujejo v organih društva; • da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih društva; • da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva; • da dajejo predloge ter sugestijo organom društva k delu in izpolnjevanju nalog; • da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem; • da sprejemajo nagrade ter pohvale za delo v društvu za dosežene uspehe; • da sodelujejo na prireditvah, ki jih organizira društvo in druga sorodna društva; • da se jim odobri, v sorazmerju s prijavo po seznamu, brezplačna delovna sila od vsakega člana, za sanacijo škode; • do novega gradbenega lesa in kritine za ostrešje poškodovanega objekta; • do povračila uničenih pridelkov po oceni in sorazmerju s prijavo. Dolžnosti članov društva so: • da upoštevajo statut društva in druge akte ter sklepe organov društva; • da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva; • da redno plačujejo letno članarino, ki so jo dolžni poravnati pri blagajniku do 31. marca vsakega tekočega leta; • da skrbijo za premoženje in druga sredstva, s katerimi društvo razpolaga; • da izmerijo in sporočijo tajniku celotno dejansko tlorisno kvadraturo stanovanjskega, gospodarskega objekta in ostalih objektov, ki ga posedujejo oz. mu sproti sporočajo spremembe glede kvadrature tlorisa, ter pridelke v centih; • da so dolžni škodo prijaviti v roku 10 ur od nastale škode; • da vso nastalo škodo so dolžni poravnati oškodovancu v sorazmerju po seznamu popisa prijave; v delu, gradbenemu materialu, denarno in v pridelku. 8. člen Pravice in dolžnosti članov organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani ne prejemajo plačila. Za izredne dosežke in požrtvovalnosti, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, lahko upravni odbor prizna članu ustrezno nagrado. 9. člen Članstvo v društvu preneha: • z izstopom • z črtanjem • z izključitvijo na podlagi sklepa disciplinske komisije društva • s smrtjo. Član prostovoljno izstopi iz društva kadar poda upravnemu odboru pismeno izjavo o izstopu. To lahko stori le takrat, ko ima poravnane vse obveznosti do društva. Član se črta iz društva brez postopka, če kljub pismenemu opominu ne plača članarine v določenem roku tekočega leta. Član se izključi iz društva, če grobo krši pravice in dolžnosti, če zavestno ravna proti interesu in ugledu društva. O izključitvi člana odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep se izda v skladu z določbami disciplinskega pravilnika. III. ORGANI DRUŠTVA 10. člen Organi društva so: • občni zbor • upravni odbor • nadzorni odbor • disciplinska komisija OBČNI ZBOR 11. člen Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat na leto. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevi, za katero je sklican. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca po dnevu, ko je prejel zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Sklicanje občnega zbora mora biti objavljeno z dnevnim redom, najmanj 7 dni pred dnevom, za katerega je sklican. 12. člen Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Glasovanje je praviloma javno, člani pa se lahko odločijo tudi za tajni način glasovanja. Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov. Način glasovanja določi občni zbor. 17 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 13. člen Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več, kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek zbora odloži za 30 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 15 članov. 14. člen Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe. Pristojnosti občnega zbora so: • odloča o dnevnem redu, • razpravlja o delu in poročilih upravnega in nadzornega odbora ter sklepa o njem, • sprejema delovni program društva, • odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora ali sklepom disciplinske komisije, • sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut ter druge splošne akte društva, • voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije, • dokončno odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora in disciplinske komisije, • odloča o sprejemu člana v društvo, • dokončno odloča o izključitvi člana iz društva, • odloča o prenehanju, sodelovanju in združevanju društva, • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin, • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva, 15. člen O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja zapisnika. UPRAVNI ODBOR 16. člen Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijske, upravne, administrativne, strokovne in tehnične zadeve, ki mu jih naloži občni zbor ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru. Upravni odbor šteje 15 članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik ter ostali člani. Mandatna doba članov upravnega odbora traja 4 leta. 17. člen Naloge upravnega odbora so: • pripravlja poročila o delu ter predloge za občni zbor, • pripravlja predloge za splošne akte društva, • pripravlja in sestavlja predlog zaključnega računa, • vodi posle, ki zadevajo evidenco članov, • imenuje iz vrst članstva stalne in občasne komisije, • skrbi za materialno - finančno poslovanje in za sredstva ter premoženje društva, • neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in nalog društva, • upravlja s premoženjem, • pripravlja poročilo o delu upravnega odbora, • določa višino prispevkov posameznim članom po nastali škodi, • po potrebi izbere uradnega cenilca, • iz naslova članarine določa višino prispevka za nastalo škodo, • določa višino letne članarine, • imenuje komisijo za preventivne preglede, (v kolikor je to tudi preventivni požarni pregled, vsaj en član mora biti gasilski častnik). 18. člen Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik oziroma tajnik društva. Upravni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov. 19. člen Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisije določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju tudi zunanje sodelavce. PREDSEDNIK DRUŠTVA 20. člen Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami v državi. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega organa in je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom R Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru. Sklicuje seje upravnega odbora in občni zbor, ter podpisuje vse akte društva. predsednik društva imenuje tričlansko komisijo za ocenjevanje škode. organizira in vodi delo pri sanaciji škode. PODPREDSEDNIK DRUŠTVA: 21. člen Za pomoč pri opravljanju nalog predsedniku je pristojen podpredsednik. Podpredsednik nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podpredsednik tekoče naloge iz svoje pristojnosti in tiste naloge za katere ga predsednik pooblasti. TAJNIK DRUŠTVA 22. člen Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru, upravnemu odboru in predsedniku. vodi evidenco članov, vodi evidenco o zavarovanih gradbenih objektih po tlorisu v m2 in pridelke v centih, izračunava povračilo stroškov na člana, po sklepu upravnega odbora. skrbi za arhivsko dokumentacijo BLAGAJNIK DRUŠTVA 23. člen Opravlja blagajniške posle v skladu z zakonom in računovodskim standardom za društva. Pobira letno članarino in sredstva za sanacijo škode pri članih društva. NADZORNI ODBOR 24. člen Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja stalni nadzor nad finančnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mu mora poročati vsaj enkrat v tekočem letu. 25. člen Nadzorni odbor je sestavljen iz pet članov, mandatna doba članov odbora traja 4 leta. Nadzorni odbor izvoli izmed sebe predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Na sejah upravnega odbora lahko sodelujejo, ne morejo pa odločati. 26. člen Nadzorni odbor veljavno sprejema sklepe, če so prisotni vsaj trije člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana. DISCIPLINSKA KOMISIJA 27. člen Disciplinsko komisijo sestavlja pet članov, mandatna doba članov odbora traja 4 leta. Člani disciplinske komisije izmed sebe izvolijo predsednika. Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in izreka ukrepe po disciplinskem pravilniku. 28. člen Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so naslednje: • kršitev določb statuta, • nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, • ne izvrševanje sklepov organov društva, • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva. 18 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 29. člen Disciplinska komisija lahko izreče članom društva v skladu z disciplinskim pravilnikom naslednje ukrepe: • opomin • javni opomin • izključitev Zoper sklep, ki ga na prvi stopnji izda disciplinska komisija ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor, kot II. stopenjski organ. IV. POSLOVANJE DRUŠTVA 30. člen Ob pristopu v društvo je potrebno članom na posebnem obrazcu podati pristopno izjavo, prijaviti objekte po tlorisu v m2 ter krmo (seno in slamo) v centih. To prijavo po lastni presoji lahko član spremeni le po medsebojni poravnavi. Prijave in spremembe se vršijo pri tajniku, s potrjenim podpisom. Pri prijavi se član lahko odloči za sporazumno delno prijavo, vendar mora biti točno napisano za katere zgradbe velja prijava. Da bi se izognili nesporazumu, se mora priložiti tudi skica objekta. Posamezni član plačuje obveznosti v sorazmerju po prijavljenem seznamu in od tega je odvisna tudi povrnitev morebitne škode. 31. člen Namen društva je postavitev poškodovanega objekta v prvotno stanje, pri posameznem članu društva, ki je bil oškodovan, (od zidne lege navzgor, do celotne strešne konstrukcije in strešne kritine, objekta z zunanjim robom strehe ). Notranji del mansadre-podstrešne sobe, (toplotna izolacija, rigips, ladijski pod,...) ne zajema strešne konstrukcije. Strešna kritina se nadomesti z novo kritino. Lahko je pa tudi rabljena, če s tem oškodovani soglaša. Škoda po viharju na poslopjih se upošteva samo, če je uničeno nad 100 (sto) komadov strešnikov oziroma 7 (sedem) m2 strešne kritine. Škode, nastale po velikih naravnih nesrečah (potresi, poplave, povodnji, atomske nesreče) se ne zavarujejo. 32. člen Naloge društva v primeru požara pri posameznem članu društva so da: • zagotovi popis nastale škode • zagotovi finančno ovrednotenje nastale škode • zagotovi sanacijo • zbere potreben material in finančna sredstva za odpravo posledic po škodi. Material in finančna sredstva zagotovijo člani društva iz lastnih ali iz drugih virov. Obveznost se porazdeli po enotnem kriteriju na vse člane društva. Posamezni član prispeva glede na skupno prijavljeno tlorisno kvadraturo stanovanjskega in gospodarskega objekta, ki ga poseduje ter prijavljen pridelek. 33. člen Nastalo škodo popiše tričlanska komisija, ki jo imenuje predsednik društva. Popisna komisija opravi popis materialne škode v 10 urah po nastali škodi. Škodni zapisnik mora vsebovati naslov oškodovanca, datum in uro nastanka škode, prisotne na ocenitvi, opis s skico poškodovanega objekta, izmero dejanske površine, izmero poškodovanega objekta, vzrok nastale škode, če je ugotovljen, dogovor o sanaciji ter podpis komisije in oškodovanca. V kolikor oškodovani ne soglaša z ocenitvijo, upravni odbor poskrbi za nepristranskega cenilca. Če ta cenilec oceni višino enako ali pod ocenjeno vrednostjo predhodne komisije, stroške uradnega cenilca nosi oškodovanec. 34. člen Po ocenitvi škode upravni odbor razdeli obveznosti na vsakega posameznega člana v delu, gradbenem lesu, denarju,... po podatkih iz obstoječe evidence. V kolikor posamezni član izračunane dajatve ne more izpolniti, lahko to poravna v denarju in materialni dobrini po dnevnih tržnih cenah, če opravljajo sanacijo sami člani, razen pridelka. Pridelek se lahko izjemoma poravna v denarju, če s tem oškodovanec soglaša. Pri tem se efektivna delovna ura obračunava v višini 1.000,00 SIT ( 4.5 EVRO ), traktorska ura je trikratna vrednost, motorna žaga pa dvakratna vrednost delovne ure. V kolikor sanacijo škode opravlja samostojni podjetnik ali obrtnik se obračunajo dejanski stroški. 35. člen Pri sanaciji škode člani sodelujejo na lastno odgovornost in so v času sanacije zavarovani pri eni od zavarovalniških družb. 36. člen Vsak oškodovanec mora, po opravi posledic s strani društva, podpisati poravnavo, katera mora vsebovati morebitne pomanjkljivosti pri sanaciji in čas odprave le teh. V kolikor je zadovoljstvo obojestransko, se podpiše poravnava z izjavo oškodovanca, z vsebino, da je posledica škode odpravljena in oškodovanec nima več nobenih zahtev do društva, iz tega naslova. 37. člen Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se prizna škoda: • objekti morajo biti primerno urejeni, • dimniki morajo biti v dobrem stanju, ometani, vgrajena vratca, • omogočen mora biti prost dostop do dimnika, okolica dimnika pa očiščena in prazna (1m), kotli morajo biti varnostno primerno postavljeni, • prekajevalnice morajo biti v primernih prostorih, železna vrata, strop in stene morajo biti ognju odporne, • električna inštalacija mora biti urejena, • goriva in kuriva morajo biti primerno skladiščena. Zgoraj navedene pogoje ugotavlja posebna komisija, imenovana s strani upravnega odbora. Na podlagi ugotovitve komisije, upravni odbor izda primeren sklep. 38. člen Če se ugotovi, da je do škode prišlo po lastni krivdi - lastni namerni požig, lastna malomarnost, slabo vzdrževani objekti, zanemarjene požarne preventive ali če se uničeni objekti ne bodo gradili na istem mestu ali v istem dvorišču, član nima pravice do odškodnine. V kolikor oškodovani sploh ne želi graditi se mu lahko za nastalo škodo izplača vrednost strešne kritine. Slabo vzdrževanje objektov, oziroma dotrajanost strešne konstrukcije, se ocenjuje samo po škodi, ki jo je povzročil vihar. Če komisija ugotovi, da je bil objekt slabo vzdrževan ali dotrajan, se nastala škoda ne povrne. Predhodnega stanja objektov komisija po požaru ne ugotavlja. Za zanemarjeno požarno preventivo se štejejo ugotovitve pristojnih organov in pismena obvestila upravnega odbora na podlagi letnih pregledov, ki ga opravlja Prostovoljno gasilsko društvo Hodoš in Prostovoljno gasilsko društvo Krplivnik ali posebna komisija. 39. člen Vsi člani društva, ki so gradili objekte po letu 1998, morajo imeti zavarovano strešno konstrukcijo s sidrom, v skladu z gradbenimi normativi, drugače do škode po viharju na strešni konstrukciji, niso upravičeni (ob odkritju celotne strešne konstrukcije). V. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA 40. člen Viri dohodkov društva so: • članarina • javna sredstva • prispevki sponzorjev in darila • dohodki iz dejavnosti društva in materialnih pravic • drugi viri Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega s strani upravnega odbora. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustvarjeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je prepovedana in nična. 41. člen Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom, ki ga sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun. 42. člen Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in blagajnik društva, ali po pristojnosti. Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli ter z veljavnimi predpisi, ki veljajo za društvo. Blagajnik vodi finančno poslovanje društva v skladu s pravilnikom o materialno finančnem poslovanju, v katerem društvo določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno -materialnem poslovanju, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društvo. Društvo ima svoj transakcijski račun. 19 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 43. člen Delo blagajnika je javno. Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno dokumentacijo ter poslovanje društva. Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko zaposli društvo finančnega strokovnjaka, v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava. 44. člen Premoženje društva sestavlja vso premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventurno knjigo. Premičnine se lahko kupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča občni zbor društva. VI. PRENEHANJE DRUŠTVA 45. člen Društvo preneha: • po sklepu občnega zbora z večino navzočih članov, • po samem zakonu. 46. člen V primeru prenehanja društva, se premoženje društva prenese na Prostovoljno gasilsko društvo Hodoš in Krplivnik v sorazmerju 2 : 1. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun. VII. KONČNE DOLOČBE 47. člen V skladu s tem statutom ima društvo še naslednje splošne akte: • pravilnik disciplinske komisije • pravilnik nadzornega odbora • pravilnik o vpisani članarini • pravilnik o materialno finančnem poslovanju Splošni akti iz prejšnjega odstavka morajo biti sprejeti oz. usklajeni s Statutom najpozneje v roku treh mesecev po njegovem sprejetju na občnem zboru. 48. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme občni zbor društva in potrdi pristojni organ Upravne enote. 49. člen Z veljavnostjo tega statuta prenehajo veljati pravila Društva Krajevne samopomoči Hodoš, ki so bila sprejeta dne, 30.08.1998 in pravila Društva Krajevne samopomoči Krplivnik, ki so bila sprejeta dne, 02. 10.1997. Na Hodošu dne, 21. februar 2004 Tajnik: Predsednik: Ludvik JONAŠ Ludvik ORBAN OBVESTILO O CEPLENJU PSOV Obveščamo Vas, da bomo v skladu z določili 24. člena Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenja živali v letu 2004 (Ur. I. RS, št. 8/2004), pričeli izvajati akcijo cepljenja psov proti steklini, na področju občine Hodoš in sicer po sledečem razporedu: 26. april. 2004 - KRPLIVNIK OB 11.30 URI - HODOŠ OB 12.15 URI ÉRTESÍTÉS A KUTYAOLTÁSRÓL Értesítjük Önöket, hogy Fertőző betegségek kísérését és állatok oltását felügyelő, 2004-es évre vonatkozó szabályzat 24. szakaszával összhangban ( SZK Hiv.lap, sz. 8/2004), megkezdjük a kutyák veszettség elleni oltásának akcióját Hodos Község területére tekintve, a következő beosztás szerint: 2004. április 26. - KAPORNAK 11.30 - kor - HODOS 12.15 - kor OBVESTILO Občina Hodoš bo tudi letos organizirala pomladansko urejanje okolja pod geslom, »Moja dežela - lepa, urejena in čista«. Občina Hodoš, v sodelovanju z Dvojezično osnovno šolo in Kulturno - turističnim društvom, poziva vse predstavnike društev, zavodov, delovnih organizacij, samostojne podjetnike, obrtnike, lovsko organizacijo in posameznike, da se organizirano in množično udeležijo akcije v soboto 17. 4. 2004, od 8.00 do 12.00 ure Zbirališče: Kulturni dom Hodoš Vaško-gasilski dom Krplivnik Vaški dom Domaföld V slučaju slabega vremena Vas bomo o datumu akcije naknadno obvestili. Le s sodelovanjem vseh nas, bo naša občina še lepša, bolj urejena in čista. É RTESÍTÉS Hodos Község az idei évben is megszervezi » A hazám -szép, rendezett és tiszta« mottó alatt zajló tavaszi környezetrendezési akciót. Hodos Község, karöltve a Kétnyelvű Általános Iskolával és a Művelődési Egyesülettel felhívja az egyesületek, intézmények, munkaközösségek, vállalkozók, iparosok, vadász szervezetek tagjait és az egyéneket, hogy szervezetten és tömegesen jelenjenek meg az akción szombaton 2004. április 17-én, 8.00 és 12.00 óra között. Gyülekezőhely: Művelődési otthon Hodos Falusi és tűzoltó otthon Kapornak Falusi otthon Domaföld Rossz idő esetén az akció elmarad. Az akció új időpontjáról utólag fogjuk értesíteni Önöket. Csak mindannyiunk közreműködésével lesz községünk még szebb, rendezettebb és tisztább. 20 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PROGRAM PRIREDITVE OB VSTOPU V EU NA MEDNARODNEM MEJNEM PREHODU HODOŠ Parkirni prostor MTS Kompas Petek, dne 30. 4. 2004 ob 19.00 uri poslavljanje mlaja na mejni črti Hodoš ob 20.00 uri - nastop kulturnih skupin na meji vse do 24.00 ure (ljudski pevci, citrarji, folklora, ansambli...) iz R. Slovenije in iz R. Madžarske, ter - prihod karavane združene Evrope na državni meji z RM, iz Lendave do mejnega prehoda Pince - Dolga Vas -Žitkovci - Kobilje - Prosenjakovci - Domanjševci - Hodoš z Oldtimerji. Karavana bo sestavljena iz Prekmurskih županov obmejnih občin, predstavniki narodnosti, poslanci,... ob 22.00 uri kres na Krplivniku (na hribu, možnost ogleda iz prireditvenega prostora) ob 24.00 uri Himne R Slovenije, R Madžarske in EU, igra pihalna godba, državne zastave R.Slovenije in R.Madžarske so že dvignjene na drogih, v času himne EU, župani vlečejo na drog zastavo EU, Sobota, dne 1. 5. 2004 ob 00.05 uri v ozadju ognjemet, ob 00.15 - uri pozdravni govori županov občin, g. Ludvik ORBAN in g. Gyula GYÖRKE Slavnostni govori gostov s strani Vlade R Slovenije in R Madžarske ( z prevodi) ob 00.45 uri pogostitev gostov in nastopajočih, ( v času pogostitve bo rock glasba do jutranjih ur ). OBVLADUJMO STRES Lanski projekt Pomurskega društva za boj proti raku SKUPAJ DO ZDRAVJA je pustil v našem kraju razne posledice: druženje krajanov, gibanje (sprehodi brez predsodkov), spreminjanje prehrambenih navad, spoznavanje zdravstvenih pravic posameznika. Letos nas je presenetilo Območno združenje rdečega križa Murska Sobota z novim projektom KAKO OBVLADATI STRES. Življenje brez stresa je nemogoče. Zato smo bili v našem kraju (Odranci) takoj za novi izziv. Pričakovali smo, da se bo delavnic udeleževalo več mlajših ljudi. Okrog 40 udeležencev, ki smo bili prisotni na delavnicah, pa smo vedno odšli z novimi spoznanji, kako vendar lahko obvladaš stres ali ga vsaj omiliš, če te o tem nekdo pouči. Zelo prav nam je prišlo znanje iz prve pomoči, katerega smo nekateri, ki smo ga že malo pozabili, imeli priložnost obnoviti in nadgraditi z novimi metodami in spoznanji. Domačina - zdravstvena delavca iz Odranec sta vsem udeležencem izmerila krvni tlak. Ker pa vsi želimo biti zdravi, smo poprosili Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, da opravijo še meritev holesterola našim udeležencem. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je prispeval učno delavnico o pripravi zdravih jedi na osnovi testenin. Udeleženci ne bomo pozabili simpatičnega kuharja, ki nas je med kuhanjem zdravih in obenem okusnih jedi, nasmejal do solz. Sicer pa je itak zaželeno čim več smeha, ki je obenem dobra masaža za telo in tudi stres omili ali ga celo »odžene«. Tako smo končali drugi projekt za bolj kakovostno življenje. Ljudje se bodo v bodoče zavestno gibali, ker vedo, da je to del zdravja. V zimskem času hodijo tudi k telovadbi. Vse to je ozaveščenost, ki ostane. Zdravo bomo kuhali naprej in z vrtnarjenjem doprinesli k izboljšanju družinskega proračuna. Splača se! Ivanka Tompa Informiranje in svetovanje Za izobraževanju odraslih Svetovalno središče Murska Sobota je informacijsko in svetovalno središče, v katerem odraslim brezplačno ponujamo informacije o možnostih izobraževanja na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, programih usposabljanja in izpopolnjevanja za delo, poklic in prosti čas, vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, preverjanju znanja in učni pomoči, možnostih za prehajanje med programi in nadaljevanje izobraževanja, in svetujemo pri odločanju za izbiro primernega izobraževanja, premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem, načrtovanju in spremljanju vašega izobraževanja. Svetovalno središče Murska Sobota je povezano v mrežo devetih slovenskih svetovalnih središč, v lokalnem okolju pa sodelujemo z vsemi ustanovami, ki izvajajo izobraževalno dejavnost. Projekt strokovno vodi Andragoški center Slovenije, financira pa ga Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Svetovalno središče Murska Sobota, Slomškova 33 (nasproti avtobusne postaje), vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 ure, ob sredah od 14.00 do 18.00 ure, telefon 02 536 15 76, e — pošta svetovalno.sredisce@lu-murskasobota.si. Svetovalno središče Murska Sobota 21 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PONUDBA št. 218/04 LS-O, za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup na območju občine Hodoš. Predmet ponudbe so sledeča: Šifra Kat. občina Parcela Vrsta rabe Kat. razred Površina Doba zakupa let 001 Hodoš 3578 Travnik 5 40.15 1 001 Hodoš 3579 Travnik 4 47.50 1 001 Hodoš 2029/1 Travnik 4 31.73 1 001 Hodoš 2029 Travnik 4 26.08 1 001 Hodoš 2030 Travnik 4 57.17 1 001 Hodoš 1620 Travnik 7 49.53 1 001 Hodoš 26 Travnik 7 31.43 1 018 Krplivnik 31 Njiva 6 93.72 1 018 Krplivnik 32 Vinograd 6 2.20 1 018 Krplivnik 33 Travnik 6 2.52 1 018 Krplivnik 58 Travnik 5 3.84 1 018 Krplivnik 62 Sadovnjak 4 6.12 1 018 Krplivnik 63 Travnik 5 23.44 1 018 Krplivnik 133 Travnik 4 32.55 1 018 Krplivnik 404 Njiva 5 13.19 1 018 Krplivnik 405 Travnik 5 37.44 1 018 Krplivnik 406 Njiva 5 27.10 1 018 Krplivnik 407 Njiva 5 21.59 1 018 Krplivnik 408 Travnik 6 17.36 1 018 Krplivnik 435 Njiva 5 38.73 1 018 Krplivnik 439 Travnik 6 15.02 1 018 Krplivnik 449 Travnik 5 5.07 1 018 Krplivnik 451 Travnik 5 1.26 1 018 Krplivnik 464 Travnik 6 2.87 1 018 Krplivnik 466 Travnik 6 3.45 1 018 Krplivnik 550 Travnik 6 8.11 1 018 Krplivnik 551 Njiva 6 25.98 1 018 Krplivnik 554 Travnik 5 5.87 1 018 Krplivnik 751 Travnik 6 24.20 1 018 Krplivnik 752 Njiva 5 40.95 1 018 Krplivnik 753 Njiva 6 45.15 1 018 Krplivnik 860 Pašnik 3 64.26 1 Rok prijave je 30 dni po objavi v občinskem glasilu. Vsak, ki želi zemljišče v zakup, mora podati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno ali neposredno vloži na sedežu zakupodajalca (na sedež občine Hodoš). Izbrani zakupnik bo posest na zemljišču nastopil po sklenitvi zakupne pogodbe. župan, Ludvik Orban Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, Št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in 16. člena Statuta občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99 in 31/01 ) je občinski svet občine Hodoš na svoji 11. redni seji dne 25. 3. 2004 sprejel SKLEP o določitvi višine sredstev za najem prostorov oziroma občinskih prostorov 1. člen Ta sklep določa višino sredstev in način plačila najemnine občinskih dvoran, nanaša za občane iz občine Hodoš, ter druge uporabne, s stalnim prebivališčem izven občine Hodoš. 2. člen Najemnina za uporabo kulturne dvorane na Hodošu za občanke in občane znaša: - uporaba za en popoldan (do 6h) 3.000,00 SIT - uporaba za ves dan (00.00-24.00) 8.000,00 SIT 3. člen Najemnina za uporabo vaško-gasilske dvorane na Krplivniku in vaške dvorane Domaföld za občanke in občane znaša: - uporaba za en popoldan (do 6h) 1.500,00 SIT - uporaba za ves dan (00.00-24.00) 4.000,00 SIT 4. člen Pri občanih z začasnim prebivališčem v občini Hodoš se upoštevajo iste tarife, kot za občane občine. Domača društva so oproščena plačila. 5. člen Za druge uporabnike se cene podvojijo. 6. člen V ceno so vračunani stroški čiščenja, električne energije, ogrevanja in komunalnih storitev. 7. člen Zbrana sredstva se uporabljajo za vzdrževanje zgoraj navedenih objektov in se poravnajo po položnici na TRR občine Hodoš. 8. člen Ta sklep začne veljati takoj po sprejemu in se objavi v občinskem glasilu. Uporablja se od 1. 4. 2004 dalje. Številka: 213/04-LS-O Datum: 26. 3. 2004 Župan Občine Hodoš Ludvik ORBAN, l.r. 22 Panoramska slika Tájkép Javni delavci pri spomladanskem čiščenju nasada sliv A közhasznú munkások a szilvafaültetmény tavaszi tisztogatása közt Bivša vojašnica je sedaj v naši lasti A régi laktanya községünk tulajdonát képezi Pri Gezi Kerčmar tudi pozimi rastejo gobe Kerčmar Gézánál télen is nő a vargánya 23 Občni zbor gasilcev A tűzoltók évi közgyűlése Srečanje upokojencev A nyugdíjasok találkozója Udeleženci tečaja za gasilce A tűzoltótanfolyam résztvevői Slavnostni govor predsednika Sveta MNSS občine Hodoš Hodos Község MNÖK tanácsa elnökének ünnepi beszéde Član občinskega sveta, Franc David je slavil ABRAHAMA David Franc, a Községi Tanácsunk tagja az 50. születésnapját ünnepelte Prijatelji iz slovaškega Hodoša na naši proslavi Barátaink a szlovákiai hodosból az ünnepélyünkön