glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 23. aprila 1986 leto XXIII številka 4 , Glasilo ureja uredniiki odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran šnidaršič, Marko švent, Darja Hrovat, Miha Srebrnjak in Vid Fa|diga Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije z odločbo St. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek In prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. f i I Si: 1 m I Si: I I M s; m SS 1 1 m i « i I I 8i Si: i Kako hitro se čas obrača, komaj se je od nas poslovila zima, že smo v obdobju prvomajskih praznikov. Predvideni oddih ob prvomajskih praznikih nam bo vsem kar prav prišel. Nekoliko tudi zato, da se »spočijemo« zaradi premikanja urinih kazalcev, predvsem pa zato, da obdelamo zemljo, ki je letos zaradi podaljšane zime in debele snežne oddeje dalj časa nismo mogli obdelati. Vendar, če bodo prihodnji dnevi topli, nismo še nič zamudili. Čeprav nam misli rade uhajajo domov na polja in vinograde, pa ne smemo in ne moremo zanemariti svojih službenih dolžnosti. Še posebej zato, ker se naše gospodarjenje ne odvija tako, kot smo si ga s plani zastavili. Zaradi različnih vzrokov, objektivnih in subjektivnih, smo prvo tromesečje zaključili neugodno. Med obojektivne vzroke štejemo predvsem neu-ijiji: strežno devizno politiko, ki Si je nastala po sprejetju novega predpisa o deviznem poslovanju. Spričo lete so se naši izvozni tozdi čez noč znašli v rdečih šte-•ijij: vilkah. Nič niso pomagali ■jijij: trud delavcev, nove tehno-jijiji loške rešitve in strokovne-||i jši pristop k delu. Taka si-jijij: tuacija seveda ne sme Siji dolgo trajati. Med subjek-jijiji livne vzroke štejemo pred-$ vsem neizpolnjevanje ob-:i;i:i vez, ki smo si jih s plani Siji; zastavili: povečanje pro- 1 duktivnosti, boljše izkoriščanje surovin, varčevanje na stroških itd. Tu bi lahko še kaj več naredili. "1 i >s i;?: & « V tej številki našega gla- :j:j:j sila si lahko preberete mar-sikaj. Opozarjamo vas pre- i*:*::: dvsem na izid razpisa o letovanjih. Nekateri boste ijijij: zadovoljni, drugi spet ne. Sij: Kriteriji so pač kriteriji in jijij: i komisija se jih mora drža ti, če hoče biti objektivna in na ta način pravična. V rubriki »vesti iz tozdov« si jijij: boste prebrali o tehnolo-ških novostih v nekaterih tozdih. Prav bi bilo, da bi strokovni delavci v naših tozdih z nami tesneje sodelovali in nam vsem opisali, kaj se v Novolesu na področju tehnologije novega dogaja. Nadalje vas opozarjamo tudi na dve novi rubriki: požarna varnost ter šport in rekreacija. Obe nas močno zadevata, zato prosimo, da z nami sodelujete in nam pošljete svoje prispevke. Osrednja misel je v tej številki namenjena seveda kongresom. Objavili smo vit: tri prispevke, ki ...... so jih imeli naši delegati na ijjjj: kongresih. V teh prispev- j:j:j: kih si lahko preberete, v ":' kakšni situaciji se nahaja lesna industrija in s tem tudi Novoles. Naši delegati so opozorili na nevzdržne razmere in upajmo, da njihov apel ne bo zaman! Za bližajoče praznike se pridružujemo voščilom in vam želimo vse najboljše. si; I i i I 1 Uredništvo Ob 27. aprilu -ustanovitvi,*™ iaJ. maju -prazniku dela iskrene čestitke Prvi maj 1986 Kresovi... delavska srečanja in zborovanja... kulturni programi ... so dolgoletna tradicija praznovanja 1. maja. Minilo je.kar lepo število let od tistega slavnega prvega maja, ki ga je slovenski narod dočakal v znamenju svobode, miru in sožitja. Vsekakor pa bi bil 1. maj kot praznik vseh delovnih ljudi še lepši, če bi lahko naredili pozitivnejšo bilanco o dogajanju pri nas in v svetu. Današnji svet še zmeraj ločujejo številni konflikti, nasilje, vojne in sovraštva. Poeni strani smo priča brezobzirnemu izkoriščanju naravnih dobrin, po drugi pa neverjetnemu tehnološkemu napredku, kar pa gotovo ne omogoča razvoja in uveljavitve enakosti in blagostanja za vse ljudi. Tudi nas pestijo mnoge težave, ki so posledica hitrega razvoja, napak in hitro spremenjenih odnosov v svetu. Hočemo uvoz novejše opreme zato, da bi povečali proizvodnost, obdržali stik z novimi tehnologijami \ svetu in s tem vsaj malo pospešili naš korak v razvoj, hočemo enoten jugoslovanski trg, ker brez njega ne moremo napredovati. V današnjem času prihajajo na vidno vse tiste šibke vezi naše družbe, ki terjajo temeljite obnove: odgovornost in zakonitost. Slabšanje življenjskih pogojev dela naših delavcev, upokojencev in mladine spodbuja tudi kritiko družbenih pojavov, ki so v veliki meri krivi za te razmere. Na vseh mestih se srečujemo z zahtevami po uveljavljanju takega ravnanja v družbi, ki nas je v povojnih letih večkrat izvleklo iz hudih težav. Nekaj izgubljenih bitk sicer še ne pomeni izgubljene vojne, če ohranimo podporo tistih ljudi, ki delajo in ustvarjajo in dokler ljudje zahtevajo le večjo učinkovitost in odgovornost posameznikov, zaupajo pa v družbeni sistem. Kritiko pa, katere namen je izboljšati stanje in iskati boljše rešitve, moramo priznati in pristopiti k čimprejšnjim rešitvam. A. G. Vesti iz tozdov Kaj storiti s šotorom, ki gaje na dvorišču TOZD TPP postavil »privatnik« Petkovič z dobrim namenom, da bo v njem shranil repro-material za napeljavo električne energije v novo lakirnico, se sprašujejo vodilni delavci v TOZD TPP in investicijska služba v DSSS Novoles. Njegovega dobrega namena, da bi izpolnil pogodbo in elektriko res napeljal, že dolgo ni več, ostal pa je šotor, ki ga nikakor kljub pismenemu zahtevku TOZD TPP noče odstraniti. OF včeraj, socialistična zveza danes OF je pomenila začetek slovenskega in jugoslovanskega najbolj množičnega narodnoosvobodilnega in socialnega gibanja in imela pristen ljudski in demokratični značaj. Za cilj je postavila svobodo, akcija je bila vodilna misel in metoda njenega delovanja. Danes so čas in razmere, v katerih živimo in delujemo, povsem različni od tistih ob ustanovitvi OF leta 1941, pa tudi od tistih obspopadu z Informbirojem in Stalinom leta 48. Vendar je tudi današnji čas prelomen za naš narod, za delavski razred in za samoupravno socialistično družbo. Gre za to ali bomo uspešno prebrodili sedanje krizne razmere in nadaljevali Titovo in Kardeljevo pot graditve svobodne in ustvarjalne družbene skupnosti ali pa bomo podlegli pritiskom za obnavljanje nazadnjaških družbenih odnosov. Pri tem pa nam je, kot nekoč OF, potrebna revolucionarna in učinkovita frontna organizacija. To je danes SZDL, ki povezuje in ustrierja naša skupna prizadevanja za ponoven stabilen in uspešen družbeni napredek. q Zlobneži pravijo, naj se šotor zapleni, pa se ga postavi nekje na Gorjancih, kjer bi delavci TOZD TPP prirejali piknike ali pa na morje za letni počitek delavcev Novolesa. Ideja ni slaba, verjetno, da jo bomo tudi uresničili, če »nadobudni privatnik« ne bo na vsem lepem prišel po svoj šotor. Na svojih sejah, dne 31. 3.1986, sta delavski svet DO Novotehna in delavski svet tozda TDP naše DO sprejela sporazum o prenosu dejavnosti Mizarstva Mirna peč, kije do tedaj pripadal Novotehni, k Novolesu oz. tozdu TDP. Tako je od 1. 4. 1986 omenjeni obrat v Novolesu in pripada tozdu TDP. V tem obratu je sedaj zaposlenih 14 delavcev, poznejši proizvodni program z manjšo rekonstrukcijo predvideva proizvodnjo otroškega programa stolov in gugalnikov. Upajmo, da bo ta poslovna gesta uspešna. Mladinci tozda TPP pri čiščenju in urejanju dvorišča. Pridne rokeso krepko popravile lice tovarne. Da bi le večkrat bilo tako. Kot je videti iz slike je obstoječa ograja razrušena, vidne so številne praznine... Nova je že nabavljena, nahaja se v skladišču, kdaj bo pa postavljena, je pa težko reči. V I OZD TDPso inštalirali novo napravo za vzdolžno spajanje lesa. I o pomeni za TOZD in Novoles pomembno pridobitev. Z nastavitvijo stroja za vzdolžno spajanje izkoriščamo sedaj vse tiste surovine, ki so bile prej neizkoriščene ker so bile prekratke. To sicer neuporabno blago smo odprodajah v Ribnico, Italijo ali pa je končalo v odpadu za kurjavo. S tem smo izgubljali velike količine uporabne lesne mase, približno 200 m' na mesec. Sedaj pa lahko domala vse lesne dimenzije maksimalno izkoristimo. V tozdu Žaga, obrat Ruperč vrh, pripravljajo teren za dodatno skladiščenje lesa. Kako impozantno panoramo ima bodoče skladišče, lahko razberete iz slike. V tozdu TKO bo kmalu končana sodobna lakirnica in organizirana proizvodnja nanašanja poliestra, s čimer bodo zagotovljeni varni in zdravstveno neoporečni pogoji dela ■ ' V’ - Varujmo okolje, tudi ta metlica, ki je že zelo iz mode, še vedno pride prav, če le hočemo Poročilo o izidu volitev v Novolesovih tozdih izven novomeške občine IGK (TPE) Trebnje: Izvoljeni kandidati za zbor združenega dela: — Čulk Zvone, Trebnje — Longar Milan, Trebnje — Matoh Martina, Trebnje — Rakar Anton, Velika Loka — Rebolj Vincenc, Trebnje — Višček Marija, Trebnje Izvoljeni kandidati za združeno delegacijo SIS izobraževanje, otroško varstvo, telesno kulturo, raziskovalno dejavnost — Dragovič Donka — Križman Marjan — Mežan Metod — Ozimek Peter — Pajk Slavka — Potokar Janez — Ravnikar Jože — Rugelj Slavko — Štricelj Srečko Izvoljeni kandidati za združeno delegacijo SIS zdravstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, stanovanjsko skupnost, invalidsko pokojninsko zavarovanje — Gerden Ludvik — Jeršin Marinka — Klemenčič Franc — Kovačič Anica — Lipar Ivan — Logar Milena — Lopatec Silva — Požes Lado — Vencelj Alojz TOZD TAP Zbor združenega dela: — Brajer Majda — Semec Mojca — Gorenc Frančiška — Hočevar Janez — Rogelj Stane — Smrke Anton — Udovč Igor SIS — združena delegacija izobraževanje, otroško varstvo, raziskovanje, kultura, telesna kultura Blaznik Irena Kolenc Adolf Matoh Ludvik Skube Franc Slak Tomaž Strah Anton Strajnar Anica Šalehar Darinka Veble Jože SIS zdravstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko inva- 4 [fi]0^©O®S lidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje Bizjak Franc Duh Karolina Filipič Marija Gabrijel Cilka Golob Martin Hajdinjak Alenka Lavrič Mojca Maraš Anica Žitnik Alojz TOZD LIPA Kostanjevica Za zbor združenega dela so bili izvoljeni: L Košak Anton 2. Lenčič Lado 3. Lipar Branko 4. Pavlakovič Radovan 5. Stopar Bojan Izvoljeni v združeno delegacijo za delegiranje v skupščine SIS raziskovanje, zdravstvo, kultura in izobraževanje L Brišar Darko 2. Hribar Darko 3. Klemenčič Jože 4. Kuhar Janez 5. Miklavž Silvo 6. Premru Martin 7. Sintič Janez TOZD BOR Krško Izvoljeni kandidati za zbor združenega dela L Levičar Stane 2. Bajc Ivan 3. Bogolin Zvonko 4. Urbančič Ivan 5. Umek Jožica 6. Colner Drago Izvoljeni kandidati za združeno delegacijo za SIS za zdravstvo, raziskovalno dejavnost, izobraževanje, kultura, telesna kultura L Kordelc Martin 2. Pirc Jožica 3. Strajner Ivan 4. Bajc Ivan 5. Naraglav Suzana 6. Volk Jože 7. Štalekar Sandi 8. Pirc Rudi 9. Colner Drago 10. Gunčar Stanka Združena delegacija SIS za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje /I. Božič Zdravko 2. Cerovšek Martina 3. Štrucelj Dragica 4. Kerin Jožica 5. Šribar Darja 6. Novak Malka 7. Asič Darinka 8. Levičar Alojz TOZD SIGMAT ZBOR ZDRUŽENEGA DELA L Lubi Janko — predsednik 2. Žibert Vinko — namestnik 3. Macur Bojan 4. Vovk Rajko 5. Dumenčič Peter 6. Hodnik Stanislav 7. Cimerman Katica Združena delegacija SIS socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo L Strubej Janez 2. Perc Rudi 3. Dolenjšek Jože 4. Janjanin Jenni 5. Junkar Marjan 6. Miler Stanislava 7. Mirt Valerija 8. Lužar Marija 9. Omerzel Marta 10. Pešuti Mihael 11. Završnik Slavko 12. Žabkar Marta Združena delegacija SIS zdravstvo, raziskovanje, izobraževanje, kultura in telesna kultura L Gajski Janez 2. Železnik Marko 3. Arh Darinka 4. Curhalek Franci 5. Dular Jože 6. Fabjan Franc 7. Golja Marjan 8. Kranjc Marjan 9. Lipar Slavko 10. Tomič Igor 11. Žibert Alojz 12. Žmavc Marjan TOZDTKO METLIKA Izvoljeni delegati za zbor združenega dela v skupščini občine Metlika Jambrožič Ivan Kuretič Slavko Milek Dare Molek Ivan Podrebac Rudi Simonič Anton Težak Vida Izvoljeni kandidati za združeno delegacijo za zdravstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovanje Brajkovič Branko Hmjak Niko Jurajevčič Ivanka Kastelec Jože Pečaver Nevenka Vladič Drago Vraničar Janez Izvoljeni kandidati za združeno delegacijo za zaposlovanje, socialno varnost, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, socialno skrbstvo in otroško varstvo Gornik Franc Jakofčič Anica Malešič Cvetka Pavlič Katarina Petrič Jože Plut Vida Tudjar Slobodanka Varstvo okolja 1 V svetu in pri nas se varstvu okolja posveča čedalje več skrbi, saj nam ne more biti vseeno ali bomo jutri še imeli zdrave vode, zrak itd. V ta namen tudi inšpekcijske službe vršijo vse pogostejše preglede, pri katerih ugotavljajo, ali se držimo predpisanih aktov ali ne. Tudi v naši delovni organizaciji sta sanitarni komunalni in vodnogospodarski inšpektor konec januarja letos opravila inšpekcijski pregled. Glavni namen pregledov je bil, ugotoviti, ali spoštujemo predpise v zvezi ravnanja z odpadki, odpadnimi olji in obratovanje čistilnih nćiprav in njih vzdrževanja. Inšpekcijske službe so ugotovile oz. naložile (zaTOZD v Straži), da moramo: — dopolniti poslovnike za obratovanje s čistilnimi napravami in njihovo vzdrževanje — voditi obratne dnevnike — redno preiskovati kakovostne in količinske spremembe odpadnih voda ter poslati poročilo inšpektorju * — sprejeti pravilnik o ravnanju z odpadki ter določiti odgovorne osebe. Glede na to, daje pri tem veliko zelo delikatnih in tudi dolgoročnih zadev, ki bodo povezane z znatnimi stroški, je kolegijski poslovodni organ imenoval posebno projektno skupino, ki jo vodi direktor DSSS, v njej pa so še predstav-, nik razvoja kemije,službe varstva pri delu, in TOZD TES z nalogo, da pripravi kratkoročne in dolgoročne rešitve. Projektna skupina je v dosedanjem delu v sodelovanju s strokovnimi službami DSSS, BLP in TOZD pripravila: — vse zahtevane pravilnike in poslovnike — analize odpadnih voda — predloge za dolgoročne rešitve. Predlogi so bili obravnavani na sestanku direktorjev TOZD z dne 24. 3. in seji K PO dne 26. 3. 86. Potrjeni so bili vsi predlogi projektne skupine razen tega, da so v večini TOZD za odgovorne osebe za to področje določili vodje tehnoloških priprav dela, v TOZD TSP pa direktorja TOZD. Z posebnimi filtri smo uspeli preprečiti onesnaževanje okolja v naši toplarni. 1 i Ko smo obiskali tozd TKO, smo bili priča skrbni negi okolja. V strokovnih službah imamo že izoblikovan predlog, kako sanirati problem odpadnih snovi. Vprašanje pa je, kdaj ga bomo realizirali. Za temeljne organizacije v Straži je odločitev, da začnemo trde odpadke voziti v Leskovec pri Brusnicah, kjer je edino uradno odlagališče odpadkov v naši občini, dokaj zahtevno, saj bo potrebno zelo skrbno sortirati odpadke in v maksimalni meri zmanjšati količine, kijih vozimo v smeti (zlasti furnir in ostale lesne odpadke kot so lubje itd.), ker bo odvoz odpadkov pomenil najmanj za 50.000.000 din dodatnih stroškov. Zato je toliko pomembneje da vsi delavci skrajno resno in odgovorno ravnamo in da v kontejnerje odlagamo le tiste odpadke, ki so za le-te namenjeni. To je kratek pregled aktivnosti, ki smo jih v tem času opravili, bomo pa v eni prihodnjih številk našega glasila objavili še nekatere druge podatke. Marjan Grabnar Sklep o podelitvi plakete SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto Na podlagi 40. člena statuta SŠTZU Boris Kidrič je svet šole dne 31. 3. 1986 na predlog KPO, skupine za pripravo Kidričevega dne, sveta delavcev in sindikalnih skupin sprejel sklep: plaketo SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto podeljujemo tov. Adiju Bevcu. predstavljamo lesarsko srednjo šolo brez tov. Bevca. S tem utemeljujemo predlog za podelitev Kidričeve plakete za tov. Bevca. Podelitev bo v petek, 11. 4. 1986 ob 11.30 v športni dvorani Marof. Tovariški pozdrav! PREDSEDNIK KPO: Boštjan Kovačič, dipl. soc. Štefan Bedek je dobil taka priznaja Utemeljitev: Tov. Adi Bevc je dolgoletni zunanji sodelavec Novolesa na lesarski srednji šoli v okviru Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu. 400.000 varno prevoženih kilometrov V četrtek, 4. 4. 1986 smo bili v TES priče skromni a nadvse pomembni slovesnosti. Naš voznik Bedek Štefan je namreč dobil od Tovarne avtomobilov (TAM) iz Maribora lepo priznanje, značko, gravirano uro in plaketo, kar omenjena organizacija podeli šoferju, ki brez večjih nezgod prevozi več kot 300.000 km na avtomobilu iz njihove proizvodnje. To so t. i. znani »Deutzi«. Našemu Štefa-nuseje to res »posrečilo«, saj je vobdobjuodl. 1970pa do sedaj prevozil na »tamovem dojcu« 487.541 km brezomembe vrednih nezgod. Zgoraj omenjeni izraz, da se mu je »posrečilo«, lahko vzamemo dobesedno, saj po izjavah tov. Medica, vodje operative in tov. Stepana Antona, direktorja tozda TES, spada njihov vozni park v skorajda muzejsko shrambo starih, dotrajanih vozil, ki pa so nenehno na poti. Če torej upoštevamo zastarel vozni park, s katerim razpolaga tozd TES, je Štefanov dosežek toliko pomembnejši in priča o njegovem odgovornem in strokovnem pristopu do vozila. Bedek Štefan je prišel v Novoles 1. 1957. Šoferje postal 1. 1964. V Novolesu je bil najprej viličarist na TDP, vendar ga je privlačila vožnja s tovornjaki, zato si je poiskal zaposlitev na »Gorjancih«, kjer je bil do leta 1964. Koje Novoles usposobil lastni prevozni park, je zopet prišel nazaj v Novoles. Štefan pravi, da rad vozi, čeprav ima dolge prevozne relacije. Na dan prevozi povprečno 300 do 400 km. Čeprav ima skoraj 500.000 prevoženih km, je imel samo dve nezgodi: enkrat je imel na poti »defekt«, enkrat pa mu je počila prenosna os (kardan). To dokazuje njegov vzoren odnos do vozila. Največ vozi po republiki BiH, čeprav tudi drugod ni redek gost. S poslovnimi partnerji, katerim dostavlja blago, pravi, da so dobri kolegi in se dobro zastopijo. To je za Novoles dobro, saj Štefan ne prevaža samo blaga, ampak predstavlja tudi svojo firmo. Do nedavnega je prevažal pohištvo in mar-sikaterikrat je bilo neprijetno, koje moral prenašati pohištvo strankam, katerim ga je Novoles dostavljal. Pripomniti pa je treba, da bi ugled »firme« trpel, če se ne bi Štefan potrudil. Sedaj prevaža predale stalnim strankam in nima več tolikšnih težav kot prej. Spričo tega ima več priložnosti tudi za občasna »veselejša opravila«. Ob skromni slovesnosti v TES je tov. Medic dejal: »Štefanu se zahvaljujem za trud in priznanje, ki gaje dosegel. To je priznanje tudi našemu tozdu in celotnemu Novolesu. To priznanje je toliko pomembnejše, ker je doseženo na vožnji z zastarelimi vozili. V TES smo Začeli s transportom leta 1971. Takrat smo imeli kombi in mercedesov tovornjak. Leta 1974, ko smo postali tozd, smo začeli to dejavnost širiti, sedaj razpolagamo z devetimi tovornjaki, traktorjem in kombijem. Na žalost je naš transportni park sila zastarel. Povprečna starost vozil znaša 9 let. Da smo ga sploh usposobili, smo kupovali tovornjake, ki so jih drugi odpisali in jih toliko usposobili, da so bili sposobni za na pot. Dobesedno sram nas je, ko gledamo Novolesove tovornjake na cesti! Zato so pogoji za šoferje zelo težki. Le-ti se tudi pritožujejo, vendar jim ne moremo pomagati, saj v Novolesu ni sredstev za obnovo vozil. Zato nas toliko bolj veseli Štefanov dosežek, ki je naš najboljši šofer, saj prevozi okrog 5500 km na mesec z eno najnižjih porab goriva.« Čestitkam se je pridružil tudi direktor TES tov. Ajiton Ste-pan in pripomnil: »Štefanovo priznanje je tudi naše in Novolesovo. Iz tega je razvidno, kako je Štefan znal ravnati z opremo. Veseli bi bilk če bi bilo takih voznikov več. Štefanovi dosežki močno vplivajo tudi na poslovni uspeh tozda: manj vzdrževanja, več operativnih ur. Za naše voznike, ki nimajo najboljših pogojev dela, skrbimo z rednim vzdrževanjem in usposabljanjem obstoječih vozil, da so vsaj kolikor toliko sposobna za vožnjo. Poudariti moram, da naši šoferji niso zgolj samo šoferji, so tudi komercialisti obenem. To bi jim morali priznati.« Vse čestitke Štefanu! A. Štcrbenc Adi Bevc Razvoj DO Novolesa brez ustreznih lesarskih kadrov gotovo ne bi imel današnje razširjenosti. Naš sodelavec je praktično od leta 1964. Kljub velikim obveznostim v svoji tovarni, je vseskozi vzgajal lesarske kadre in jim od vsega začetka zelo plastično prikazoval z vso ljubeznijo lesarski poklic. Njegova resnost in zagnanost je postala pojem na lesarski šoli. S svojim delom ni bil nikoli povsem zadovoljen in je neprenehoma dograjeval in bogatil svoje pedagoško poslanstvo. Časa za razpravo o lesarski šoli mu nikoli ni bilo žal. Bil je avtor opremljanja lesarske učilnice in lesarskega kotička na šoli. Poleg vseh svojih obveznosti v Novolesu, je prevzel tudi razredništvo v lesarskem oddelku, kjer še bolj neposredno gradi odnos mladih do lesarskega poklica. Lahko bi rekli, da si težko Bedek Štefan Riše in piše: I. Balog stopajo v 90% primerih ščitničnih obolenj. Poznamo dve skupini t.i. »mirnih« golš. Prva nastane predvsem pri ženskah, pri čemer igrajo vlogo hormonske spremembe v razvojnih letih, v nosečnosti in v me-Golša je nenormalno povečana ščitnica. Do povečane ščitnice pride ni. Druga nastane zaradi pomanjkanja joda, ki je zelo pomembna zaradi prevelike, premajhne ali normalne produkcije hormonov. sestavina ščitničnih hormonov. Ta je izrazito krajevno obarvana. Najpogostejše so t.i. »mirne« golše, ki ne kažejo bolezenskih Najpogosteje jo srečamo v alpskih dolinah, v Karpatih in v Pirene- znamenj povečane ali zmanjšane dejavnosti ščitnice. Take golše na- jih, kjer je premalo joda v pitni vodi. i. ko Tako čudovit dekolte meni ne bi pristajal. Moj vrat je postal predebel. 1 — Opazila sem že. Upam, da ni golša?! — Mislimdani. Pri golši pride do pojačanega metabolizma (presnove), pojavijo se rdeča lica, jaz pa tega nimam. — Treba bo k zdravniku. — Golša nastopi lahko tudi brez povečanega metabolizma, če organizem potrebuje več hormonov, kot je to primer pri nosečnosti, se izloča več hormonov ščitnice. — Toda, jaz nisem noseča, zakaj naj bi imela potem golšo? —En teden pozneje — Vidim, da ste uživali veliko antirev-matskih zdravil. To bi bil lahko vzrok. — Preiskave kažejo, da sta vaš metabolizem in nivo hormonov v ščitnici normalna. Prenehati boste morali uživati an-tirevmatska zdravila. [ sapnik j—I Če se dodajajo hormoni ščitnice se le-ta vrača v normalno velikost. — Šef oprostite, ker sem zamudil službo, zaspat sem... — Kaj vi tudi doma spite?! SNAŽILKA MICA SPOROČA: 1. ČIŠČENJE navade je tuje razmazal kot MED. sodil o vsakem in vsem je vse- VED. K vsaki novici zvezo poišče, SLAVO mu večno poje skladišče! F. M. I Ti, poslušaj, slišal sem, da objavljate prosto delovno mesto za delovodjo? Ja, seveda, pa imaš ustrezno izobrazbo? Imam. Kaj pa veze? Ne??? Ja, potem pa ne vem, če bo kaj! Si zadovoljen s svojo plačo? S plačo? Nadvse! Res? Res! Le z meseci je nekaj narobe... Kaj pa? Preveč dni imajo Sonja je šla k zdravniku, ker jo je stalno bolela glava. »Spremembo potrebujete, gospa", ji pravi zdravnik. »Sem že poskušala, a mož prestrogo pazi!« U' Od zdravnika domov grede sreča Sonja na poti kolegico in ji bridko potoži o svojih težavah: »Veš, da bi odpravila glavobol, sem probala že vse, tudi medvedjo mast, a nič ne pomaga!« Zakaj pa piješ vino iz velikega kozarca za kumarice? Zdravnik mi je rekel, naj raje pustim žgane pijače in si privoščim kakšen kozarec vina. Medic Drago — predsednik kulturne komisije v Novolesu Medic Drago že dolgo let združuje delo v Novolesu. Poznanje kot vodja operative v TOZD TES, še bolj pa ga poznamo po njegovem aktivnem kulturnem udejstvovanju. 27. 3. 1986 je bil izbran za predsednika kulturne komisije pri sindikalni konferenci. Mislimo, da so delegati izbrali pravo osebo in da bo Dragova vitalnost pospešila kulturno udejstvovanje v Novolesu. Zato tudi ta pogovor z njim, ki nam naj osvetli stanje s kulturo v Novolesu in načrti za prihodnost. Tov. Drago! Kako gledale na kulturni nivo v Novolesu. Menimo, da ni najboljši, najverjetneje je podoben kot v drugih TOZD, kjer tarnajo nad kulturno razvitostjo? S kulturo se ukvarjamo že 20 let. O razvitosti kulture v Novolesu bi rekel naslednje. V prvih povojnih obdobjih je bila kultura v Novolesu močno razvita, je imela tradicijo in je kot taka odločilno zapolnjevala praznino delavcem v prostem času. Vnadaljnihletih.kojetu-di v našo družbo pljusnil val hlastanja po materialnih dobrinah, je polagoma zamrla. Šele pred nekako desetimi leti smo jo začeli mukoma na novo »krpati«. Dosegli pa smo, da ima kultura v Novolesu tisti tretma, ki ga tudi zahteva. Naj navedem nekaj dejstev, ki pričajo o tem: Novoles je pokrovitelj godbe na pihala (je tudi njen ustanovitelj), je pokrovitelj Dolenjskega okteta in Kostanjeviškega okteta (TOZD Lipa). Preko kulturne komisije podpira Novoles še vrsto kulturnih društev: Igralsko skupino Svoboda iz Straže, igralsko skupino Zarja iz Soteske, pevski zbor Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic, prav tako gmotno pomaga muzejem. Vrsto dobrih 8 GH®WQ)l](l@ rezultatov smo videli lansko leto ob obeležjih 40-letnice Novolesa, vsa leta nazaj ob priložnostnih prireditvah (krvodajalci, jubilanti, upokojenci itd.) in na proslavah. Omenjena društva in zbori pa vztrajno in z velikim entuzijazmom dajejo kulturne dobrine našim delavcem v njihovem bivalnem okolju, kjer preživljajo svoj prosti čas. Kakšne načrte imate za prihodnost? Menimo, da smo še premalo približali kulturo delavcu. Zato bo nadalje to naša prvenstvena naloga. V ta namen bodo naša prizadevanja potekala v več smereh. Najprej moramo strniti sile v lastnih, novolesovih vrstah. Kulturna komisija, ki je formirana na nivoju DO, ni dovolj učinkovita, nekoliko so zato zapostavljeni dislocirani TOZD, ki jih je teže vključevati v kulturne programe. Nadalje bomo podpisali in vzpodbujali dejavnost kulturnoumetniških društev v krajevnih skupnostih, v katerih živijo Novolesovi delavci, razvoj pevskih zborov, ki predstavljajo osnovo kulturnega življenja na podeželju, pihalnih orkestrov, ki pravtako širijo kulturo na podeželju in nenazadnje bomo nadaljevali podporo Dolenjskemu oktetu, ki predstavlja našo DO širom Jugoslavije in celo izven. Nameravamo torej podpirati obstoječa društva in zbore ter jih vezati na Novoles. Seveda ne bomo zanemarili podpore galerijam in muzejem. Menim, da je ustanavljanje lastnih zborov in društev nesmotrno. Kakšen program dela ste si zastavili za letos? Po obetavnem zatišju, ker je jubilejno, praznično leto za nami, nas čaka obilo dela. Začeli bomo s tradicionalno prvomajsko proslavo, nadaljevali z dnevom krvodajalcev (4. junij) in pravzaprav preko vsega leta izvajali kulturne aktivnosti. Letos smo prvič prejeli prošnjo od dislociranega TOZD TKO iz Metlike in njenega obrata v Radatovičih, da naj Novoles sodeluje pri obeležju krajevnega praznika v Radatovičih. To bo za nas pomemben dogodek, saj bomo s tem posegli z našo aktivnostjo v sosednjo republiko. V načrtu je tudi drugo srečanje »UNILES poje«, ki bo maja v DO Stol Kamnik. Letos bomo popestrili 25-letnico obstoja TOZD SIGMAT, 28. 11. bomo imeli kombiniran koncert z zborom KS Duplica, katerega pokrovitelj je DO Stol, 19. decembra bomo sodelovali s kulturnim programom ob srečanju jubilantov. Programje kar natrpan. Ali je to vse, kar nameravate izpeljati na področju kulture? Ne! V načrtu imamo širitev kulturnih aktivnosti izven obstoječega programa. V našem glasilu bomo objavili anketo, s katero bomo zbrali vse zaposlene, ki se na ta ali oni način kulturno udejstvujejo. Na ta način bi radi ustanovili literarno sekcijo, likovno sekcijo, fotografsko sekcijo itd. Upamo, da nam bo to uspelo vzbuditi okus po kulturi in pripravljenost za sodelovanje. To -bo velik uspeh, kajti vemo, da kultura plemeniti in vzgaja človeka. Pihalni orkester Novoles Med nami, vsaj tistimi, ki delamo v Straži, ni takega ki ne bi že slišal za pihalni orkester Novoles. Le-ta obstaja skoraj Orkestri iz Slovenije že 30 let. Nastal in zrasel je dobesedno v Novolesu 1. 1957. Ob ustanovitvi je štel 22 članov, ki so bili večinoma zaposleni v Novolesu. Z vajami so začeli v mali dvorani Zadružnega doma, vendar so kaj kmalu iskali toplino in dom v Novolesu. Najprej so domovali v zapuščenih delavnicah na stari žagi, nato v tapetniški delavnici v TSP. Požar jim je močno zagodel, saj jim je uničil vse instrumente i-n opremo. Za obnovo je ponovno poskrbel Novoles in jim nakupil nove instrumente in opremo. Od tedaj zopet domujejo v Zadružnem domu. Novolesovi godbeniki, ki jih sedaj uspešno vodi Milan Posavec od ustanovitve naprej uspešno delujejo in (Nadaljevanje na 9. strani) Pihalni orkester Novoles (Nadaljevanje z 8. strani) predstavljajo že tradicionalno glasbeno skupino v Novolesu in Straži. Nastopajo pred domačim in drugim občinstvom in na raznih tekmovanjih. V Novolesu jih slišimo vsako leto na prvomajski proslavi, katere si brez njih ne moremo niti zamisliti. Prirejajo tudi samostojne koncerte. Na enern izmed njih smo jih srečali v Šmarjeških Toplicah, od koder so tudi pričujoči posnetki. Največ zaslug za nastanek pihalnega orkestra imajo pokojna Erna Šali, Miha Šuštar in še živeči Aš Ivan in še nekateri. V začetku seje godba vzdrževala iz sredstev krajevne skupnosti, vendar so le-ta počasi usahnila, zato jo je prevzel Novoles. Člani godbe so od vsepovsod iz okolice, tudi kmetje. Trenutno je Koporec Jože, predsednik pihalnega orkestra v Novolesu dnji dvoranski koncert bo 17. 4. 1986 v domu JLA in prvi promenadni koncert v Karlovcu 26. 4. 1986. Poudariti velja, da naša godba pomeni za naše delavce in okraj veliko, vzpodbuja in širi kulturo. Ob tej priliki se naj zahvalim Novolesu za razumevanje za naše potrebe in vsakoletno gmotno pomoč. Pihalni orkester organizira 24. Nastop moškega pevskega zbora Šmihel ob 8. marcu 1986 v Šmihelu od skupno 30 članov dobra polovica Novolesovcev. Pod Novole-sovim imenom nastopamo na samostojnih koncertih, pozimi v dvoranah, poleti na promenadnih koncertih, na vseh proslavah, srečanjih in ob raznih obeležjih v okviru združenih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Za- maja srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Na tem srečanju bo imel tudi dva gosta: gasilska godba iz Loč in Limeno glazbo iz Tara pri Poreču. To srečanje bo že deveto, imeli boste priliko slišati 11 pihalnih orkestrov, ki bodo igrali pod eno taktirko. Vabljeni! Nastop Dolenjskega okteta ZDA OSNOVNI EKONOMSKI FAKTORJI KAŽEJO NA NENEHNO OŽIVITEV INDUSTRIJE Po napovedih FurnitureTo-day, bodo prodaja v trgovinah s pohištvom, pošiljke iz tovarn in potrošniške cene rasle postopoma in enakomerno skozi vse leto. Primarni ekonomski pokazatelji za leto 1986: — Prodaja na drobno v prodajalnah pohištva se bo zvišala za 6,4%, tovarniške pošiljke pohištva za 5,7%. — Inflacija, sodeč po indeksu potrošniških cen za vse proizvode in indeksu proizvod- nih cen za pohištvo, bo naraščala z nizko stopnjo — Proizvajalci pohištva bodo zvišali cene poprečno za 2,8% — Obrestne mere se bodo zmerno in postopoma skozi vse leto višale od 8,4% v I. četrtletju do 8,7% v zadnjem — Gradnja stanovanj bo oživela po rahlem upadu v letu 1985 in se bo zvišala za 2,9%, z največjim vzponom v poletnih mesecih. A. G. Furniture Today 30/12/85 Kongresne aktivnosti Letošnje leto lahko poimenujemo kot leto kongresov. 21. in 22. marca seje odvijal XI. kongres zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani, 4., 5., 6. aprila XII. kongres ZSMS in 17., 18., 19. se bo odvijal kongres ZKS. Namen teh kongresov je oceniti dosedanje delo in družbene razmere, v katerih sedaj živimo. Te niso ravno najboljše, zato so kongresi tudi toliko pomembnejši in upajmo, da bodo njihovi sklepi pomagali k radikalnejšemu preseganju obstoječega stanja. Novoles je bil zastopan na vseh treh kongresih, kar priča o tem, da tudi širša okolica, zaupa našim delavcem, saj jih je izbrala dajo kot delegati zastopajo na kongresih. Za delegata na 11. kongresu ZSSje bil izbran tov. Spei-.o Tone, za delegata na 12. kongresu ZSMS je bil izbran tov. rai.jan Tone in za kongres ZKS tov. Peterlin Brane. V pričujoči reportaži vam predstavljamo izvlečke iz referatov naših delegatov in pogovore z njimi o kongresih. Špelko Tone, delegat na XI. kongresu ZSS Tov. Toneta, vodjo službe varstva pri delu na DSSS, v Novolesu vsi dobro poznamo kot dolgoletnega sindikalnega aktivista. V Novolesu je bil več mandatov predsednik sindikalne konference, vobčinije bil že tretjič izbran za delegata na kongresu. Tov. Tone, povej nam, kakšne med nJimi tudi v lesni’ ki nas vtise prinašaš s kongresa ZSS? najboj tanglra' Kongres je bil velika delavska manifestacija. Iz delegatskih prispevkov je prišlo na dan dejansko stanje v OZD in kmetijstvu. Delegati smo razpravljali odkrito in kritično o vsem, zlasti pa o tem, kaj bi bilo v naši družbi lahko boljše, kot paje vdejanskih razmerah. Nakazane so bile tudi smernice, kako bi se stanje izboljšalo, da bi bil položaj delavcev in kmetov solidnejši. V komisiji, v kateri sem sodeloval, je razpravljalo kar 42 delegatov, 30 celo s pismenimi gradivi. Najbolj pereče zahteve od mnogih, o katerih smo razpravljali, so bile: opiranje na lastno ustvarjalnost in znanje pri prestrukturiranju proizvodnje in uveljavljanju novih tehnologij: skrb za humanejše delo, varnejše delo in ohranjanje zdravega delovnega okolja; domača raziskovalna dognanja se morajo dopolnjevati z znanjem iz vsega sveta; ustvarjalno in inventivno delo moramo bolje vrednotiti in ga vgraditi v sistem delitve po delu; zaposlovanju mladih je treba zagotoviti več možnosti; še posebej velja poudariti, da je bila na kongresu sprejeta misel, da je treba odpraviti neenakopravnost pogojev gospodarjenja v posameznih branžah. Tov. Tone, ali meniš, da bodo pobude, opozorila, sklepi, ki so bili izraženi na kongresu, tudi uresničeni? Menim, da bodo! Na kongresu je bilo izrečenih toliko resnih opozoril, stališč in sklepov, ki se nanašajo na urejanje položaja delavcev in kmetov. Prepričan sem, da se bo več naredilo na področju stimuliranja inovacijske dejavnosti. Dane so bile namreč konkretne pobude kot: zadovoljivo se naj uredi nagrajevanje inovatorjev in odkupijo se naj inovacije, četudi ne pridejo v proizvodnjo. Tudi glede usmerjenega izobraževanja je bilo podanih več konkretnih zahtev. Zame je dokaz, daje bil kongres ploden tudi že to, daje sprejet predlog sprememb in dopolnitev resolucije XI. kongresa ZSS, v katerem so zajeta še kako pomembna področja urejanja naše družbe. Ob koncu naj dodam še to, da je bil kongres organizacijsko v vseh ozirih dobro pripravljen! REFERAT DELEGATA TONETA ŠPLLKA Tovuriši,:e in tovariši delegati! V moji razpravi bi želel v prvem delu opozoriti na težak ekonomski položaj delavcev lesne industrije Slovenije in še posebej DO NOVOLES. iz katere izhajam in v drugem delu o problemtiki invalidnosti v lesarstvu. Lesna industrija Slovenije in gozdarstvo sta bili panogi, ki sta odigrali enega najpomembnejših faktorjev obnove porušene domovine. Ves čas povojnega raz voja ni bila naša panoga deležna kakršne koli podpore, ampak vedno predmet podcenjevalnega odnosa, lahko bi rekli, da so nas »politiki« odpisali. Rezultat takšnega odnosa slovenske in jugoslovanske »politike« pa je izjemno težak položaj lesne industrije Slovenije, zlasti tistega dela. ki izvaža na dolarsko tržišče. Omenim naj. da je slovenska lesna industrija v letu 1985 izvozila za 184 milijonov $ na konvertibilne trge in uvozila za 73 milj. $, torej je netto deviznega efekta za 117 milijonov dolarjev, od tega je NOVOLES ustvarit 10 mil $ netto deviznega efekta. Takšnega netto deviznega efekta ni dosegla nobena druga industrijska panoga v SRS. niti v SFR.I. V kakšnih pogojih pa gospodarimo: — v pogojih visoke domače inflacije, kar naj ponazorim z nekaterimi značilnimi podatki: cene bukovih hlodov imajo indeks 219, bukov žagan les 196, iver ne plošče 178. osebni dohodki okoli 180. kar je to 18% manj kot v povprečju gospodarstva Slovenije. Tečaj dolarja marec 1985 proti marcu 1986 ima indeks 128. obrestna mera za selektivne izvozne kredite pa je narasla od 6% v letu 1982 na 55% v letu 1986. Če pojasnim, da je proizvodno prodajni indeks (govorim za izvoz v ZDA) 16 — 20 mesecev, pomeni, da delamo od drugega polletja 1985 dalje praktično samo še za odplačilo obresti. Ob tem kratkem prikazu, mora biti vsakemu v tej dvorani jasno, da je lesna industrija Slovenije že zabrodila v hude izgube. Kot dolgoletni sindikalni delavec se sprašujem ali je ta načrtna politika ali hočemo že tako obubožano tesarijo do kraja izčrpati in ali bomo dopustili, da bo le-la do kraja izkrvavela, ali pa mora ta kongres javno in glasno povedati, da to panogo rabimo in ji je treba pomagati. Ne želimo »finančnih injekcij«, kot sta jih bila deležna Gorenje, IM V in še kateri, terjamo pa: — realen tečaj zahodnih valut, zlasti ameriškega dolarja, — ustrezen trelma pri bankah in spremljava z izvoznimi krediti, — enak položaj za vse izvoznike, kot npr. Crvena Zastava — enaki pogoji za finansiranje in stimulacije. Vseh 40 let po vojni nismo imeli v republiških in zveznih »vrhovih« nikakršne botre, vedno smo se preživljali z lastnim delom in znanjem in prepričan sem, da bo naša panoga tudi v bodoče imela prostor na soncu, zato zahtevamo od tega kongresa, da naše stališče v celoti podpre. V moji nadaljnji razpravi pa bi žele! na tem kongresu opozoriti na problematiko invalidnosti v lesarstvu. Čeprav smo o tem govorili na drugi konferenci ZSS. Če se spomnimo v kakšnih pogojih se je razvijala lesna industrija Slovenije, iz raznih mizarskih, tesarskih in žagarskih obratov, v katerih ni bilo poskrbljeno za zdravstveno in drugo varstvo delavcev je jasno, da je to še vedno zelo pereč problem. Danes imamo cca 1700 invalidov in že najmanj toliko, ki jih je potrebno premestiti na druga dela in naloge zaradi zmanjšane delovne sposobnosti. Vse to od nas zahteva, da v lesni industriji začnemo drugače delati in da bodo pogoji deta ta- letu 1986 kšni, da ne bomo več producirali invalide. V vseh večjih delovnih organizacijah imamo kadrovsko socialne službe, službe varstva pri delu, planske službe, službe za pripravo in organizacijo proizvodnje, razvojne službe itd. Zal pa so te službe še vse premalo povezane in jim skrb za delovnega človeka ni v ospredju, ampak predvsem proizvodnja, dohodek, akumulacija. Seveda je to zelo pomembno, vendar nas to ne opravičuje, da opuščamo skrb za človeka. Zato predlagam: 1. Obvezno analiziranje delovnih mest, kjer so nezgode pogostejše in sanacijo takšnih delovnih mest. 2. Formirati v vseh OZD strokovne teame ustrezne sestave, katerih bo glavna skrb človek — delavec in njegovo ugodno počutje v tovarni in doma. 3. V samoupravnih sporazumih o uresničevanju zdravstvenega varstva in temeljih planov SIS zdravstvenega varstva doseči, da se v TOZD, ki poslujejo z izgubo, pokrivanje stroškov zaradi nezgod ali poklicnih obolenj 'pokriva iz solidarnostnih sredstev, ki se združujejo na ravni občine in republike. Upam, da se bo nekaj stvari iz te moje razprave uredilo v najkrajšem času, posebej tistih iz prvega delu razprave, sicer se bo celotna lesna industrija Slovenije •>prestrukturirala« in prelevila v izgubaše. Panjan Tone, delegat na 12. kongresu ZSMS Tov. Tone opravlja v Novolesu naloge tajnika disciplinske komisije. Čepravje komajda dve leti pri nas v delovnem razmerju ga večina pozna kot vestnega in pravičnega »preganjalca« disciplinskih prekrškov. Tov. Tone, kakšni so tvoji vtisi s kongresa? Lahko rečem, da 'je bil kongres v Krškem v pravem pomenu res mladinski, tako po obilici spremljajočih prireditev, kot po sami vsebini. Mladi smozeloodkritospregovori-li o problemih, ki tarejo našo celotno družbo in pri tem smo sprejeli tudi dokaj konkretne ukrepe, predloge in pobude. Posebej ploden je bil drugi dan kongresa, koso razprave v treh različnih komisijah trajale celo pozno v večer, v teh razpravah pa je bilo slišati tudi precej kritičnih besed, saj se mladi zavedamo, da bomo predvsem mi nosili breme napačnih ali prepoznih odločitev. Več razprav, in kasneje sklepov je bilo namenjenih postopku odločanja o večjih investicijah, nadalje vprašanju energetike ter s tem v zvezi načrtovani gradnji jedrskih elektrarn, varstvu okolja s poudarkom na varstvo voda in gozdov ter stimulativnejši ureditvi zunanje trgovinskega poslovanja. Veliko mladih pa je dokaj argumentiranoopozo-rilo tudi na probleme v usmerjenem izobraževanju, kjer bodo spremembe v čim krajšem času nujne, več pozornosti pa bomo morali nameniti tudi poboljšanju statusa mladih kmetov in ureditev cenovnih razmerjih v kmetijstvu. Ali misliš, da bodo pobude, predlogi in sklepi uresničeni? Osebno ne pričakujem, da bo naš kongres pomenil takšen korenit preobrat v družbenoekonomskih odnosih, prav pa je, da se sliši tudi naša beseda, saj hočemo biti generacija, ki odloča in ne samo posluša, zato bo potrebno vztrajati pri izpeljavi zadanih nalog. Mladi smo znani po iskrenosti, včasih morda tudi po zahtevnosti, vendar pa si moramo priboriti’ tudi pravico do napak. Kljub dokaj zapolnjenemu urniku kongresa, pa je tega spremljal kup kulturno-zabavnih prireditev, ki so potekala celodnevno in pozno v noč, tako da nam delegatom vsekakor ni bilo dolgčas, pa tudi sicer je bilo za naše prijetno bivanje zelo lepo poskrbljeno. Prepričan pa sem, da seje v dnevih kongresa tudi celotno Krško počutilo mladostniško. REFERAT DELEGATA TONETA PANJANA Tovarišice in tovariši delegati! V moji razpravi bi želel v prvem delu opozoriti na težak ekonomski položaj lesnopredelovalne industrije in problematiko izvoznega gospodarstva, v drugem delu pa na negotov položaj mladih, zaposlenih v takšnih organizacijah, posebej v DO No vole s. Nova devizna zakonodaja je preko nastalih pogojev gospodarjenja prizadela tudi članice SOZD Uniles, saj izračuni kažejo, da se najbolj slabša ekonomski položaj pretežnih izvoznikov. Lesna industrija pa je že tradicionalno izvozno usmerjena in so posledice še težje. Ta proizvodnja v glavnem uporablja domače surovine ter zato daje največje neto devizne efekte v Sloveniji in tretje največje neto devizne efekte v Jugoslaviji in širša družbena skupnost lahko uporablja te viške za odplačevanje dolgov in drugih potreb. Slovenska lesna industrija je v letu 1985 ustvarila lil milijonov dolarjev netto deviznega efekta. V novem sistemu ni več dodatnega deviznega združenja (šticung), ki so v letu 1985 v slovenski lesni industriji predstavljale okrog 1000 starih milijard, prav tako pa ni več republiških izvoznih stimulacij, zvezne pa so se več kot razpolovile. V izvoznih poslih pa članice SOZD pokrivajo le 60 — 70% lastne cene, domači trg pa zaradi zasičenosti te razlike ne more absorbirati, katerih pa prav tako ne bo mogoče pokriti s produktivnostjo, ki je že itak na evropskem nivoju. Ostane nam, da še naprej izvažamo z izgubo ali pa da ustavimo proizvodnjo, pri čemer pa bi zaradi izpada v deviznem prilivu nastala velika narodnogospodarska škoda. Prav tako je lahko izgubiti tuji trg, katerega smo z napori osvajali daljše obdobje. Tako kljub poudarjanju izvozne naravnanosti celotnega gospodarstva z ukrepi tekoče ekonomske politike ne sledimo temu cilju in smo priča velikemu razkoraku izvajane politike z deklarirano politiko. Povsem jasno nam je, da predvsem mladi nosimo in bomo nositi breme napačnih in prepoznih odločtev, zato. mora tudi ta kongres javno poudariti, da to panogo še kako potrebujemo in ne smemo dopustiti, da pregloboko zabrede v težave. Zahte- vamo le enak položaj za vse izvoznike, ustrezen tretma pri bankah, spremljavo z izvoznimi krediti ter realen tečaj zahodnih valut. Mladi moramo predvsem poudariti resnost problema in zahtevati hitre ukrepe, saj se bomo sicer verjetno upravičeno spraševali o efektivnosti sistema in zaupanja vanj. V nadaljnem teku razprave pa bi predvsem opozorilna negotov položaj mladih, ki smo zaposleni teh organizacijah Ob prej naštetih težavah je povsem jasno, da zelo zaostajamo pri osebnih dohodkih , ki so. bili v naši branži v lanskem letu precej pod republiškim povprečjem in tudi ni realno pričakovati izboljšanja, temveč prej še večji razkorak. Mladi bomo prav tako najbolj občutili, da bo tudi manj sredstev za stanovanjsko izgradnjo in tako bo ta problem predvsem mladih družin postal še akutnejši, že sedaj pa imamo v novolesu 80prosilcev stanovanj, čakalna doba pa je precej dolga. Tudi v procesu humanizacije dela bi morali storiti še marsikj, saj je splošno znano, da gre za težko in nevarno delo s precej delovnimi nezgodami, za večiz-mensko delo in zaradi tega starejši celo odvračajo mlade od zaposlovanja v tej panogi, posebej še v sedanji nezavidni situaciji. Zaradi navedenega se mladina odloča za atraktivnejše poklice, o čemer nazorno priča že podatek, da je samo Novoles za prihodnje šolsko leto razpisal 160 štipendij vseh stopenj, na predvpis pa se je prijavilo skupno le 41 mladih. Tako tudi dejstvo, da nudimo pripravništvo in stalno zaposlitev, to ni dovolj močan faktor, ki bi privabil mlade, opravičeno pa se bojimo, da nas bo del že zaposlenih mladih delavcev in strokovnjakov tudi zapustil. Brez zagotovitve priliva mladih in strokovno usposobljenih delavcev pa vsekakor ni mogoče načrtovati prestrukturiranja ter boljšega in produktivnejšega gospodarjenja. Razpravo zaključujem z upanjem, da se bodo opisani problemi uredili v najkrajšem času in da ne bomo dopustili čakati, da se bo celotna lesna industrija v republiki pogreznila v izgubo. Kongresne aktivnosti v letu 1986 Peterlin Brane, delegat na 10. kongresu ZKS V Novolesu opravlja dela in naloge strokovnega sodelavca na področju kontrole kvalitete. Zaradi pridnosti pri delu in zaradi aktivnega udejstvovanja v družbenopolitičnem deluje bil izbran za delegata na 10. kongresu ZKS. Kaj pričakuješ od 10. kongresa ZKS? Zmotno je mišljenje, da nam bo določene rešitve podal že sam kongres. Pričakujem pa, da bo kongres zastavil akcijo ZK na drugačnih osnovah, iz katerih bi člani ZK in tudi naša najvišja vodstva pričela z veliko bolj angažirano in ustvarjalno akcijo in s tem prispevala k stabiliziranju gospodarske in politične situacije pri nas. S sedanjim delom in aktivnostjo vodstva ZK nisem najbolj zadovoljen, ker se vse prevečkrat dogaja, da soglašamo in potrjujemo tudi takšne ukrepe, ki še zdaleč ne koristijo stabilnejši družbeni praksi. Smatram, da mora ZK ponovno prevzeti resnično predstavniško vlogo delovnega razreda in preiti iz sivega in mlačnega prikimavanja v velikoboljangaži-rano konfrontacijo na vseh področjih, kjer je to potrebno. Prepričan sem, da bo edino na ta način odigrala svojo pravo vlogo in ponovno pridobila ugled med širokimi množicami. REFERAT DELEGATA BRANETA PETERLINA Tovarišice in tovariši! Izhajam iz 3000-članskega lesnega kombinata Novoles, zato se bom v svoji diskusiji predvsem osredotočil na težke pogoje gospodarjenja v svoji , sredini. Novoles je v vsej svoji zgodovini sledil družbenim in gospodarskim trendom našega razvoja. na nekaterih pa je celo prednjačil (npr. dohodkovni odnosi, na področju izplačevanja minulega dela ipd.). Tudi na izvoznem področju je vztrajal, ko je bil le-ta nezanimiv in na robu rentabilnosti in sicer v 70-tih letih, ko se je pretežni del gospodarstva usmerjal le na domači trg. V obdobju streznitve ali drugače rečeno stabilizacije je Novoles prisluhnil potrebam jugoslovanske ekonomije po čim večjem izvozu in to sprejel kot svojo osnovno usmeritev. Kljub velikim težavam ob širjenju in osvajanju zunanjega tržišča, smo v veliki meri tudi uspeli, saj sedaj ustvarjamo kar 53% celotnega prihodka na zunanjem trgu, v letošnjem letu pa imamo planirano skoraj 25 milijonov dolarjev izvoza. Na žalost se sprašujem ali je bila odločitev o izvozni usmeritvi pravilna, ker nam že iz prvih treh mesecev rdeče devet mestne številke izpod bilančne črte kažejo grozljive rezultate. Poudaril bi rad, da je Novoles vseskozi veljal za izredno stabilno DO in da ni nikoli padal družbi v breme s svojimi izgubami. Vsakoletno še posebej pa v času stabilizacije vlagamo izredne napore za porast produktivnosti, za boljše izkoriščanje surovin in repromaterialov, večji nadzor nad stroški, boljšo kvaliteto izdelkov ipd. Torej smatram, da vzroke za tako drastičen padec dohodkov-nosti ne moremo iskati samo v Novolesu, ampak izven in sicer: — v visoki inflaciji — v prenizki rasti tečaja dolarja — v visoki obrestni meri ^ — in ne nazadnje v vsebini deviznega zakona. Kljub nenehnim obljubam iz najvišjih vrhov oblasti v brzdanju inflacije, vsako leto beležimo neuspeh na lem področju. Vemo, da je inflacija konglomerat, ki je težko obvladljiv, vendar vemo pa tudi, da spričo prevelike primarne emisije neposredno spodbujamo bohotenje inflacije. Po podatkih iz sredstev javnega obveščanja se je v 10 letih in sicer od 1975 do 85 povečala količina denarja v obtoku z indeksom 667. Sprašujem se o odgovornost i ljudi, ki nadzorujejo to področje, t' isti sapi pa vsakoletno obljubljajo nerealno nizek porast inflacije. Glede tečaja dolarja smatram, da se ga umetno drži prenizko, saj seje v zadnjem letu povečal komaj za 23%, ob visoki inflaciji in 100% dvigu cene surovine. Tudi razmerje uvoženih surovin je vedno bilo na strani domačega trga, sedaj pa se je to razmerje tako zasukalo, da bi bila naša bilančna situacija veliko bolj ugodna, če bi kompletne surovine in repro-material uvažali. Strinjam se da smo morali dati primerno ceno dinarju z ustrezno obrestno mero, vendar ocenjujem, da je ukrepanje naših zakonodajalcev prenagljeno, saj gredo iz ene skrajnosti v drugo. Večji de! gospodarstva, predvsem pa lesna industrija je poslovala z zalogami, ki so bazirale na kreditih. Ob tako nagli in drastični spremembi obrestnih mer nismo imeli časa ne možnosti se prilagoditi in v večji meri usmeriti lastno akumulacijo v zaloge. Tako je v Novolesu proizvodno prodajni ciklus 16 mesecev in sicer 4 mesece potrebujemo za proizvodnjo od hloda do stola, obresti za te zalbge pa plačujemo 70% in več. Prodajne cikluse pa nam diktirajo v tujini in so v povprečju 12 mesecev. Obresti za te selektivne kredite znašajo 55%. s tem da v lanskem letu niso biti redni. Tako beležimo indeks porasta obresti v lanskem letu kar 670 nasproti letu 84. To predstavlja 30%-dohodka. s tem pa poslavlja izvozne programe v brezizhoden položaj. Devizni zakon pa je to brezizhodnost izvoznikov še poglobil. Očitki po neupravičenih »šticungah« pri preprodaji deviz so bili sicer utemeljeni, vendar so si izvozniki z njimi le nekako pomagali obstati in preživeli na zahtevnem konvertibilnem trgu. Kupci teh deviz so te »sticunge« vkalkulirali v svoje prodajne cene in z njimi kljub temu uspešno poslovali. Po deviznem zakonu ni noben proizvajalec iz naslova »šticung« spustil cene, tako da jim v bistvu ostajajo enaka neregularna sredstva, kot prej izvoznikom, pa še nihče jih ne kritizira. Vsakemu mora biti jasno, da to ponovno vodi v povečanje uvoza in zmanjševanje izvoza, torej ravno obratno od vseh stabilizacijskih programov. Sprašujem se, kdo stoji za takšnimi ukrepi. Ali so ti ljudje res toliko odmaknjeni od baze in realnosti, da niso več sposobni predvideti posledic teh zakon- skih ukrepov? Komu so pravzaprav odgovorni? Samoupravljalcem prav gotovo ne, saj se nam samoupravni okvir z vsakim novim zakonom vse bolj zožuje. In končno kakšno mesto in vlogo ima ob vsem tem zveza komunistov? Da sprejema in podpira prav vsak vladni ukrep, pa čeprav je v nasprotju s samoupravo ali stabilizacijo? Prav gotovo ne. Vendar se ravno to dogaja, zalo je skrajni čas da zveza komunistov prekine s prakso nenehnega prikimavanja in ponovno prevzame vlogo avantgarde delavskega razreda. Ravno v sedanjem trenutku nujno potrebujemo politično silo, ki bo sposobna se upreti vsem družbenim nasprotjem, ki se dogajajo v naših sredinah. Globoko sem prepričan, da je ravno ZK poklicana za to nalogo. Vendar če hočemo to doseči, moramo tudi v zvezi komunistov spremeniti marsikatere navade in načine ponašanja in sicer od najvišjega vodstva pa do osnovnih organizacij. Le tako si bomo ponovno pridobili zaupanje delovnih ljudi, podmladek, ki je trenutno v upadanju in pa samozaupanje samega članstva. Reportažo pripravil: Alfonz Štrbenc »Izmišljena zgodba« Odisejada 1986— ali kako se pride z dela domov Začenja se zadnje poglavje našega delavnega vsakdana. Kot običajno. Nalet na avtobus se je posrečil, najvztrajnejši in najmočnejši so zasedli sedala, ostali pa smo tudi zadovoljni s položajem. Na sedeče lahko gledamo »zviška«. Dobesedno, kot tudi v prenesenem pomenu. »Tako je tudi prav«, mi šepne prijatelj: »Kaj še nisi slišal za naravno selekcijo?« Prikimam mu, tako prepričljivemu argumentu ne morem ugovarjati. Motor zarohni, zakašlja in enakomerno tresenje nas navda s spoznanjem, da je tudi tokrat še vse v redu. Potniki si oddahnemo. Šofer z vzdevkom »Fangio« (moj vsevedni prijatelj pravi, da je dobil ime po znanem dirkaču formule I) premakne vzvod, pritisne na plin in že smo sredi ceste. Pred nami je le še 30 km. Opazujem sodelavce in se čudim njihovi brezskrbnosti. Približno polovica jih dremlje, nekateri se živahno pogovarjajo, nekaj izjem, med njimi tudi sam, pa zaskrbljeno opazujemo vsak meter ceste, na kat eri je moč opaziti vse oblike do danes poznanih kraških pojavov. Kmalu mije vzdevek Fangio povsem jasen. Prav žal mi je šoferja, gotovo bi v malce drugačnih okoliščinah pobiral prijetnejše lovorike, kot so številne kletvice potnikov, ki jih nenaden pritisk na zavoro vrže iz spanca. Besedni zaklad potni ko vje resnično pester, povedati pa vetja, da to ni nič čudnega, kajti priložnosti za iznajdbe novih besedi se kar vrstijo. Pohvale vredno je tudi poznavanje vseh mogočih načino v opra vičevanja. »Oprostite, ker sem vam stopil na nogo«, se opravičuje znanec pred sabo opletajočemu sodelavcu. »Nič hudega,« mu ta odvrne, »saj ni bila moja.« Hoja po nogah pa ni edini primer prijateljskih stikov. Sem spadajo še različni udarci v rebra, oči in druge dele telesa. Posebno zanimiva so taka prisilna srečanja med pripadniki nasprotnega spola. Sumimcelo, da nekateri v preveliki želji po tesnem sodelovanju, izkoriščajo vse te razne leve in desne nagibe, zaviranja in pospeševanja. Moj umni prijatelj ugotavlja, da je to brez dvoma pozitivno, saj gotovo vpliva na dvig natalitete, Bliža se prva izstopna postaja. Potniki se pripravljajo na desant. To_ sploh ni enostavna zadeva. Čas za izskok je skopo odmerjen in če ni kakšnih nepredvidenih dogodkov, kmalu odbrzimo naprej. Take in podobne postaje se vrstijo, »Fangio« je v dobri formi in nestrpno pričakujemo najpomembnejšo postajo. Za boljše razumevanje situacije pa moram povedati tudi naslednje. Včasih najkrajše poti niso ravno najboljše. V eri usmerjenega izobraževanja in v splošnem prizadevanju za dobro poznavanje naše ožje domovine, imamo nekateri izbranci možnost, da se med vrnitvijo z dela, spoznavamo z naravnimi lepotami naše lepe, dolenjske dežele. Cesta je ozka in slaba, toda to nas vsaj v začetku ne moti. Kajbi se pritoževali, saj Se tudi naš šofer mora silom razmer kdaj pa kdaj spremeniti v komunalnega delavca, cestarja ali kaj podobnega. Posebno zanimivo je pozimi, ko avtobusnim konjskim močem, priskoči včasih na pomoč še nekaj oslovskih, ki jih šofer avtoritativno določi iz vrst potnikov. Take oblike geografije pa se je večina med nami kmalu naveličala in poiskali smo si Dolenjcem primerno nadomestilo. Na eni izmed postaj sameva objekt, ki mu po domače rečemo gostilna, lahko pa bi poiskali še nekaj podobnih izrazov. O tem pa prihodnjič... (vsaka podobnost krajev, dogodkov ali oseb je povsem slučajna) Juncz Vozač Ureja: J. Kovačec Požarna varnost Dejavnost' IG v Novolesu DO NOVOLES je ustanovila svojo prvo industrijsko gasilsko enoto že leta 1946. in za tem neprestano skrbela za njen razvoj. Začelo seje takorekoč iz nič, danes pa je najmočnejša prostovoljna organizacija v okviru delovne organizacije, saj šteje 150članovvStražiinše 80 v dislociranih TOZD, skupaj 230. Od opreme se je najprej z lastnimi močmi izdelala ročna brizgalna,že nekaj mesecev po tem pa je bila v delavnicah DO usposobljena stara motorka, katera je bila pripeljana iz Gorenjskega. S tem je bil postavljen temelj porajanja sodobne gasilske organizacije. Glede na dosežene uspehe v pogledu organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti gasilske enote od leta 1946 do danes, se lahko trdi, da je delovna organizacija temu konstantno poklanjala veliko pozornost. Naj omenimo le nekaj pomembnih dejavnosti: — danes razpolaga gasilska enota z najsodobnejšo opremo, oziroma gasilsko tehniko, — organizirana je na najsodobnejših načelih gasilstva, 1946 - 1986 — neprestano skrbi za pomladitev in najboljšo kadrovsko zasedbo v tej organizaciji, — organizirana je posebna poklicna enota s področja gasilstva, — gasilska vzgoja se izvaja neprestano in je v to vključen vsak zaposlen, — ob sprejemu novih delavcev se vsakega posebej pouči in pokaže najsodobnejše dosežke s področja gasilstva, — društvo ima tudi svojo žensko enoto, žene pa so vključene v desetine na dislociranih TOZD, — podjetje ima na področju industrijskega kompleksa v Straži svoje notranje hidrantno omrežje z lastnim zajetjem na reki Krki v kar ni bilo vloženo malo truda, — desetine se neprestano vodijo in dokazujejo svoje sposobnosti na lokalnih, občinskih, branžnih, republiških in tudi zveznih tekmovanjih. Niz plaket in doseženih priznanj govori o izjemnih dosežkih te organizacije. Posebne zasluge za to imajo seveda delovni posamezniki, največ zaslug pa ima za to vsekakor vodstvo DO, ki nikdar ni bilo brez posluha za kvalitetno organizirano gasilstvo. (Nadaljevanje na 14. strani) Ženska četa Pripravljeni, pozor, zdaj — občinsko tekmovanje 85 Taktična vaja — ki jo bomo videli tudi 31. 5. 86 Gasilska slika, potem ko je bilo tekmovanje končano — občinsko tekmovanje 85 »NOVOLES« TOZD Tovarna vezanih plošč STRAŽA Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD TVP z dne 11. 12. 1986 razpisujemo javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev: cena 1. E. motor SIMENS, št. 485997,10 kw 695 °/min 44.100, —din 2. E. motor SIMENS, št. 485996,10 kw 695°/min 44.100. —din 3. E. motor SIMENS, št. 485493, 37 kw 950°/min 140.350.—din 4. E. motor EMB, št. 707763, 5,5 kw 950 /min 21.300.— din 5. E. motor RK, št. 199191,0,7 kw 920°/min 6.300.— din 6. E. motor RK, št. 125733,1,6 kw 2820°/min 8.500.— din 7. E. motor AEG, št. 709245,1,5 kw 1420°/min 12.000.— din 8. E. motor LOHER, št. 6024928,1,1 kw 870°/min 12.000. —din 9. E. motor LEUMAN, št. 149084, 2,3 kvv 2870°/min 4.800.—din 10. E. motor AEG, št. 738300,0,8 kw 1410 °/min 5.100— din 11. E. motor AEG, št. 738599,08 kw 1410°/min 5.100.—din 12. Brusni stroj-2 plošči (RK) št. 25664?, 1,5 kw 2800°/min 40.000, —din 13. E. motor ELKO, št. 21819,2,2 kw 2830°/min 9.600,— din 14. E. motor RK, št. ni podatkov 2,2 kvv 1400°/min 4.800.— din 15. E. motor, ni podatkov 3 kvv — 26.000.— din 16. E. motor, ni podatkov 3 kvv — 9.100.— din 17. Vodna črpalka—E. motor, št. 4/337 90.000.— din 18. Vodna črpalka-E. motor, št. 610920, 0,18 kvv 1320°/min 23.300.— din 19. Vodna črpalka RICHI, št. 60428/4 15.000.— din 20. Vodna črpalka ELKO, št. 451065, 2,5 kvv 2850°/min 37.200.— din 21. Reduktor RERIANCE, št. 31 4-1 60.000,— din 22. Reduktor PIV sistem, št. 133520 25.000.— din 23. Reduktor z jermenico, (gatova veriga) 30.000.— din 24. Reduktor PIV sistem, št. 25647761 20.000.— din 25. Reduktor PIV, št. 264 559 25.000,— din 26. Ročna žaga DOLMAR (z elektro motorjem) 15.000.— din 27. Ročna žaga DOLMAR (z elektro motorjem) 60.000.— din 28. Računski stroj (facit), št. 1156108 6.000.— din Licitacija bo dne 7. 5. 1986 ob 8,00 uri vsejni sobi TOZD TVP. Ogled osnovnih sredstev je možen pred licitacijo dne 7. 5. 1986 v TOZD TVP. Interesenti morajo plačati 10% vrednosti osnovnega sredstva pred začetkom licitacije pri blagajni TOZD TVP. Kupec plača prometni davek. Vse ostale informacije dobite pri tov. MOJSTROV1Č Darku TOZD TVP, telefon int. 264. Zahvala Ob tragični izgubi mojega dragega očeta Valentina PIRHA se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TSP za podarjeni venec in sodelavcem iz skladišča za denarno pomoč ter izrečeno sožalje. Silvo Pirh Zahvala Ob smrti našega očeta Luka Jakliča iz Dol. Straže, se iskreno zahvaljujemo OOZS Tip, računovodski službi DSS in sodelavcem, za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje žalujoči: Stefan, Marija, Ivan Ureja: G. Kosmlna Šport in šah Kegljaška sekcijaje v mesecu marcu in aprilu izvedla naslednji dve tekmovanji: TEKMOVANJE MED TOZD V BORBENIH IGRAH Tekmovanje jebilo v soboto, 29. 3. 1986 na kegljišču doma JNA. Udeležilo se gaje 7 ekip. Ekipe so štele 4 člane, ki so metali po sistemu 4x6x4. REZULTATI: 1. DSSS 205 (Pavlin Boris, Malenšek Matjaž, Pavlin Lado, Aš Samo), 2. TKO 11201 (Vladič Drago, Ra-jakovič Darko, Goleš Željko, Škrinjar Stanko), 3. TVP 190 (Bobnar Igor, Salopek Tomo, Mrvar Martin, Strnad Milan), 4. TKO I 185, 5. TAP 175, 6. DSSS II 150, 7. TGD 134, 8. DSSS-ženske 133, 9. TSP 114 PRVENSTVO POSAMEZNIKOV: V prvenstvu posameznikov, ki še traja, so rezultati po prvem kolu — 1 x 50 lučajev naslednji. 12. Rajer Ljubo, (TGD), 180 13. Pilič Miloš, (TVP), 179 14. Kekič Branko, (TKO), 179 15. Knežević Milan, (TSP), 176 16. Škrinjar Stanko, TKO, 176 17. Rajajcovič Janko, (TKO), 174 18. Tončič Danijel, (TKO), 172 19. Ožbolt Marjan, (TES), 166 20. Miloševič Veljko, (TPP), 164 21. Badovinac Boris, (TKO), 162 22. Salopek Tomo, (TVP), 161 23. Mrvar Martin, (TVP), 161 24. Kosmina Gorazd, (DSSS), 161 _ 25. Žulič Damjan, (DSSS), 160 26. Kavšček Zdene, (TES), 159 27. Šarman Rajko, (BLP), 158 28. Bobnar Igor, (TVP), 157 29. Kajtazovič Sahib, (TSP), 145 30. Ljubanovič Branko, (TKO), 145 31. Rajlič Miro, (TES), 138 32. Kneževič Damir, (TSP), 134 1. Golež Željko, (TKO), 219 2. Malenšek Matjaž. (DSSS), 213 3. Vladič Drago, (TKO), 210 4. Klemenčič Franc, (TPP), 201 5. Maraš Franc, (TAP), 199 6. Pavlin Boris, (DSSS), 199 7. Aš Samo, DSSS, 196 8. Strnad Milan, (TVP), 191 9. Kregar Tine, (DSSS), 190 10. Klobučar Alojz, (BLP), 184 11. Zakrajšek Stane, (TAP), 184 Prvih 20 tekmovalcev se je uvrstilo v drugi krog tekmovanja. Med dekleti je bila najboljša Šoško Tatjana TGD 203 keglje, sledijo pa: Polyak Milka TPP 192, Bukovec Jožica DSSS 177, Volf Zvonka DSSS 164. Referent za oddih in rekreacijo: Gorazd Kosmina Tekmovanje za najuspešnejši športni tozd leta 1986 ŠD Novoles, bo v letošnjem letu izvedlo tekmovanje za najuspešnejši športni TOZD. Tekmovanje bo potekalo skozi celo leto preko posameznih športnih in rekreacijskih disciplin. Te so: — smučanje, kegljanje, streljanje, namizni tenis, nogomet, orientacijski pohod, vedra rekreacija, plavanje in šah. Ekipne rezultate v posameznih disciplinah bomo točkovali tako, da dobi najboljeuvrščena ekipa 16 točk, zadnjeuvrščena pa 1 točko. Seštevek točk doseženih v vseh devetih disciplinah bo dal ekipni vrstni red v tekmovanju za najboljši športni TOZD leta 1986. Do sedaj smo izpeljali ekipna tekmovanjaže vsmučanju in kegljanju. Tekmovanja so uspešno potekala, moti nas edino to, da nekatere TOZD ne sodelujejo, ter so tako še vedno brez rezultatov. Vrstni red po prvih dveh disciplinah: smučanje kegljanje skupaj 1. DSSS 15 16 31 2. TKO 11 15 26 3. TVP 9 14 23 4. TAP 10 12 22 5. TSP 13 8 21 6. BLP 16 0 16 7.TDP 14 0 14 8. ŽAGA 13 0 13 9. TGD 0 10 10 10. TES 8 0 8 TPI 0 0 0 TPP 0 0 0 IGK 0 0 0 LIPA 0 0 0 SIGMAT 0 0 0 BOR 0 0 0 Skupščina SD Novoles V torek, 8. 4. 1986 je ŠD Novoles izvedlo redno letno skupščino. Skupščina je bila v domu JNA Novo mesto, udeležilo pa se je je preko 30 članov ŠD. Dnevni red je bil obsežen, obravnavali smo poročila predsednika IO društva in vodij posameznih sekcij o aktivnostih v letu 1985, plan aktivnosti za leto 1986 in več aktualnosti v zvezi z organizacijo in delovanjem društva. Najvažnejši zaključki: — v delu ŠD se opaža vidnejši napredek, predvsem v boljši organiziranosti in boljšem delovanju sekcij — ŠD je v letu 1985 izvedlo več pomembnih akcij kot so: organizacija zimskih-športnih iger »ROG ’85« nakupsmučar-ske konfekcije, sodelovanje v praznovanju 40-letnice DO NOVOLES, izvedbo smučarskih tečajev, izvedbo tekmovanj med TOZD itd. — v bodoče bomo morali še več pozornosti posvečati pridobivanju novega članstva — sodelovati s svojimi predstavniki na seminarjih za vodnike, voditelje in organizatorje športno-rekreacijskih dejavnosti — ustanoviti kolesarsko in TRIM sekcijo — povečati število akcij množično-rekreativnega značaja — poglobiti sodelovanje s TVD PARTIZAN Straža — izvesti tekmovanje za najboljši športni TOZD v letu 1986. Ob koncu smo podelili priznanja najaktivnejšim članom športnega društva. Priznanja so prejeli: Tov. Henčič Peter TKO — za zasluge pri organizaciji smučarskih tekmovanj in tečajev Tov. Gorše Alenka DSSS — za športne dosežke v letu 1985 Tov. Dular Zdene BLP — za športne dosežke v letu 1985 Tov. Polyak Milka TPP — za uspešno dolgoletno delo v kegljaški sekciji Tov. Okroglič Marjan DSSS — za uspešno dolgoletno delo v strelski sekciji Kegljaška sekcija — za najuspešnejšo sekcijo v letu 1985 V gostilni sem slišal, da se bo meso podražilo. Meni pa so v mesnici rekli, da se bo podražilo tudi vino. Obveščamo vse, ki se žele včlaniti v kajak-kanu sekcijo, da jim ŠD Novoles omogoča nakup čolnov (kajak, kanu). Čolne izdeluje Novolesov TOZD S1GMAT. Nakup bo možen v štirih obrokih. Rok prijav do 6. 5. 1986 na naslov referent za oddih in rekreacijo v KSS. CENIK ZA ČOLNE Cene čolnov I. klase: Naziv čolnov Cena čolna Cena čolna + prom. davek Čoln kanu BOBER 103.205,— 135.095.— čoln kanu KLEN 103.205,— steki. mat. + roving 135.095,— čoln kajak VIDRA 80.728,— 105.673.— krovnice za kajak 13.440.— diolen vlakna 17.593.— vesla za kanu — — vesla za kajak — — Cene čolnov II. klase: čoln kanu BOBER 92.885,— 121.585,— čoln kanu KLEN 92.885,— steki. mat. + roving 121.585.— čoln kajak VIDRA 72.655.— 95.106.— čoln kajak VIDRA 51.200,— diolen vlakna 67.020,— steki. mat. + roving Vse ostale informacije dobite v KSS pri referentu za oddih in rekreacijo. KAJAK — KANU SEKCIJA Obvestilo Vse, ki bi se radi naučili veslati obveščamo, da bo v maju kajak — kanu sekcija organizirala veslaški tečaj. Tečaj bodo vodili Medle Slavko, Kosec Andrej in Dular Zdene. Prijave do 6.5.1986sprejema referent za oddih in rekreacijo v KSS. Obvestilo o pričetk u tečaja bodo vsi prijavljeni dobili naknadno. Čolne si boste lahko sposodili pri ŠD Novoles. Nakup čolnov ODBOJKARSKA SEKCIJA OBVESTILO Vse ljubitelje in ljubiteljice odbojke obveščamo, da bomo po prvomajskih praznikih pričeli z rednimi treningi, ki bodo vsako sredo od 18,00 dalje na odbojkarskih igriščih na »Loki« v Novem mestu. Vabljeni! Odbojkarska sekcija Organizacijski odbor Športnega društva PARTIZAN iz Gornje Straže pri Novem mestu RAZPISUJE športno rekreativno prireditev PRVOMAJSKI TEK, ki bo v četrtek, 1. maja 1986, ob 10,00 uri v Gornji Straži. DOLŽINA PROG IN TEKMOVALNE KATEGORIJE PROGA A — dolžina 0,4 km — start ob 10,05 uri Kategorije Letnik 1 cicibanke 1976 in mlajše 2 cicibani 1976 in mlajši PROGA B — dolžina 3 km — start ob 10,00 uri 3 pionirke 1974— 1975 4 pionirji 1974—1975 5 pionirke 1972— 1973 6 pionirji 1972— 1973 PROGA C — dolžina 8 km — start ob 10,00 uri TRIM TEK 7 ženske starejše od 10 let 8 moški starejši od 10 let PROGA D — dolžina 21 km — start ob 10,00 uri 9 mladinci 1967 in mlajši '10 člani 1957 — 1966 Učlani 1947—1956 12 veterani 1937— 1946 13 veterani 1936 in starejši 14 članice 1952 in mlajše 15veteranke 1951 in starejše Start tekmovalcev od 3. do 15. kategorije bo skupinski Posamezna tekmovalna kategorija bo odprta, koliko bo prijavljenih najmanj 5 tekmovalcev. PRIJAVE: Na dan tekmovanje od 7. do 9. ure na startu. STARTNINA: Štartnina je 300 din in se plača na dan tekmovanja pri prevzemu štartnih številk. Za tek na prog-rah A, B in C se ne plača štartnine. NAGRADE: vsi tekmovalci, ki bodo svojo progo pretekli, prejmejo spominsko značko prireditelja. — prvi trije uvrščeni v posameznih kategorijah prejmejo zlato, srebrno in bronasto kolajno. — tekmovalec in tekmovalka, ki bosta dosegla na progi D (21 km) najboljša časa, prejmeta pokala. — prvih pet uvrščenih v posameznih kategorijah prejme praktične nagrade. PREVZEM STARTNIH ŠTEVILK: od 8,00uredaljena mestu Starta in cilja. ZAKLJUČEK TEKMOVANJA: podelitev kolajn, nagrad in pokalov boob 12,30uri na prireditvenem prostoru. OZN AČBE N A CESTI: bele puščice na asfaltni cesti, označevalne table in redarji usmerjevalci. OSTALI PREDPISI: Tekmovalci tečejo na lastno odgovornost. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo ali posledice, ki bi jih tekmovalci imeli med sabo ali proti tretji osebi. Vsi tekmovalci so dolžni, da med tekom upoštevajo cestno prometne predpise in navodila redarjev. Tekmovalci s prihodom na štart potrjujejo, da se v celoti strinjajo s pogoji razpisa. Vsi, ki se želite teka udeležiti, oddajte prijave ref. za oddih in rekreacijo v KSS. VABLJENI! L MAJ I. maj je praznik dela, to je praznik vseh ljudi, ko pesem delavcev odmeva, naj za I. maj vzkipi! V tovarnah vesela pesem poje. pesem, ki prihaja iz velikih ust na plan, to pesem je velikih strojev, ki pojejo noč in dan. Pa ne pozabimo na delavca, ki roke vse žuljave ima, ki muči se v pisarnah in tovarnah, a vedno vesela pesem spremlja ga- Kaj pa mi, otroci? 1. maj je tudi praznik naš, saj se učimo in učimo in med učenjem vesela pesem spremlja tudi nas. Zdaj pa zastave obesimo! Svoj praznik proslavimo! Naj zastave nam krase naša mesta in ulice. Naj rdeča barva na zastavi predstavlja kri, ki so partizani jo prelivali, naj bo barva bela pesem, ki jo svoboda je zapela in modra barva naj naznanja sinje morje, ko v njem igra se zarja. Naj vse tri barve skupaj predstavljajo naš praznik, predstavljajo naj svoboden travnik ljudi. ki delajo, se učijo ZA BOUŠE DNI. Miro Tomšič, 6.b OŠ Vavta vas PRAZNIK DELA Ko tovarna tiha obstoji in se iz nje dim ne pokadi, ko se zbere okrog nje veliko ljudi, takrat vsak ve. za kateri praznik gre. / Da, to je praznik deta! Ta dan doni pesem vesela, kajti za I. maj ljudstvo ne dela in se ne poti, ta dan veselje in pesem živi. Za ta dan postavi se veliki mlaj in to je pravi raj. okrog velikana rajanje in veselje ter divje otroško norenje. Včasih so se morati za prvi maj boriti in veliko slovenske krvi pretiti, naše trdne slovenske krvi. ki jo nosi v sebi toliko ljudi. Sedaj pa v svobodi živimo, delamo in se učimo. Praznik dela — prvi maj — svobodno praznujemo ga zdaj. Prvi maj je praznik vseh delovnih ljudi. praznujejo ga železničarji, kuharji. direktorji, vsak tisti, ki se ves dan poti. od zore pa do pozne noči. Zato prvi maj naj mogočno živi, da ga praznovalo bi mnogo ljudi! Marko Medic, 6.b OŠ Vavta vas GU(0»1@ 17 Računalništvo v SR Sloveniji Nadaljevanje iz prve letošnje številke našega časopisa 18. Na vprašanje, kolikšen delež aplikativne programske opreme so v delovnih organizacijah naredili sami, je bil odgovor: v povprečju 50%. Enak dogovor smo dobili na vprašanje glede lastne udeležbe pri planiranih obdelavah. Tak lasten delež je pravzaprav zanimiv, zlasti za hiše, ki se sicer ukvarjajo s svetovanjem in nudenjem programske opreme. 19. Vsak 16. od zaposlenih prejema poročila in analize »iz računalnika«. Vsak 65. delavec uporablja terminal. V letu 1984 je bil v povprečju organiziran 1 seminar za uporabnike računalniških storitev. 20. Sodelovanja na področju poslovnega računalništva v delovnih organizacijah znotraj stroke je bolj malo, več sodelovanja je po regijah, kar je navsezadnje tudi razumljivo. Računalništvo namreč ni zadeva, ki bi bila pogojena s stroko. Skoraj polovica delovnih organizacij pa sodeluje z znanostjo, kar ni najslabše. 21. V letu 1984 je bilo na delovno organizacijo v povprečju slabi 2 stari miliardi stroškov. Veliki stroški so s papirjem, koliko je amortizacije, je stvar politike, ni stroškov z mrežo (PTT), ker je nimamo, ni stroškov z izobraževanjem. Dolarskih stroškov v letu 1984 je bilo vsega skupaj 1,5 milijona, vendar so se pojavili le v '8 delovnih organizacijah. 22. Zunanje realizacije, ustvarjene v letu 1984 s prodajo storitev, je bilo približno 60 st. mlrd, to je približno 1/10 stroškov v povprečju. Procesno računalništvo bodo delovne organizacije začele v povprečju uvajati v letu 1986. Ljudje, ki se s tem že ukvarjajo, so najbolj pogosto v oddelku znotraj TOZD. Trenutno se s problemi procesnega računalništva ukvarja 35 ljudi. Mikroprocesorji so doslej vgrajeni v 47 strojev. Imamo tudi 18 primerov, da računalniki samostojno vodijo stroje. Le LIK Kočevje in LIPA Ajdovščina imata napravo, ki zasluži ime robot. Delovne organizacije v glavnem še nimajo izdelanega seznama operacij in postopkov, ki naj bi jih z vgradnjo mikroprocesorjev optimirale. Tudi na področju procesnega računalništva se delovne organizacije povezujejo z znanostjo, vendar zaenkrat manj kot na področju poslovnega računalništva. Tiste delovne organizacije, ki se že ukvarjajo s procesnim računalništvom, so imele v letu 1984 približno 44 st. mlrd. din stroškov. Približno 3/4 (če odštejemo tiste, ki vlaganj niso imeli) jih je odgovorilo pozitivno na vprašanje o pravilnosti odločitev o dosedanjih vlaganjih v procesno računalništvo. V naslednjih dveh letih nameravajo problematiki procesnega računalništva posvetiti večjo pozornost na področju mehanske obdelave lesa (15), v žagarstvu (8), površinski obdelavi (7) in ploščah (4). Zaključek Naš namen je bil, z anketo ugotoviti kakšno je stanje raču- nalništva v lesarstvu Slovenije. Če ocenjujemo po dobljenih rezultatih, lahko rečemo, da smo v primerjavi z zahodom tam, kjer je bil zahod leta 1970, v primerjavi z ostalimi strokami v Sloveniji ne zaostajamo za njimi in smo nekje na povprečju ali celo nad povprečjem Slovenije, s tem da seveda negospodarstvo izločimo. Z anketo smo tudi želeli vzpodbuditi sodelovanje med delavci v računalništvu oz. ga poglobiti tam, kjer je sodelovanje do zdaj že bilo. Na področju načrtovanih obdelav vidimo velike možnosti. Škoda bi bilo, če jih ne bi izkoristili! III. NAMESTO ZAKLJUČKA — KAKO PA NOVOLES Še enkrat je potrebno poudariti, da se rezultati ankete nanašajo na leto 1984, ko pri nas še nismo imeli novega računalnika niti še nismo vpeljevali interaktivnega načina dela preko terminalov. Najbolje bo, če si v analizi komparativno ogledamo nekatere posamezne postavke, ki se nam zdijo temeljne za uspešno izgrajevanje informacijskega sistema delovne organizacije. Pri tem se bomo sklicevali na zaporedne številke izvlečkov, podanih v prejšnjem poglavju. ad 3.) Kadrovska struktura je tudi pri nas še nezadovoljiva, vendar smo že lani začeli s prestrukturiranjem kadrov, kar je vodilo tudi vnaprej. Kadrovali bomo le delavce z visoko ali višjo izobrazbo, kar je potreben (ne pa tudi zadosten) pogoj za uspešno kreativno delo. ad 5.) Funkcija vnosa podatkov se bo z interaktivnim delom preselila k uporabnikom, kar se pri nas že dogaja, pa tudi sicer ugotovitev v tej točki za nas ne velja. ad 6.) Izredno občutljivo vprašanje, je pa v povezavi s 3. točko, saj se moramo zavedati, daje sedanja ekipa premajhna. Pač pa je v naši regiji prisoten drug problem — tovrstnih strokovnjakov enostavno ni dovolj in je vsaka pridobitev zaželenega kadra težka, še zlasti, če v drugih DO naše regije nudijo boljše pogoje. ad 7.) Izobraževanje tako delavcev v informatiki kot tudi ostalih je bilo v letu 1985 bistveno obširnejše. ad 8.) Glede na 6. točko pomembno vprašanje, ki ga je možno rešiti s projektnim načinom dela in z njim povezanim nagrajevanjem. ad 12.) Nakup strojne opreme je v Novolesu daleč nad povprečjem, seveda upoštevaje, da smo nabavili nov računalnik s pripadajočimi enotami. Vsekakor pa bo potrebno še vrsto let (oziroma ves čas) z nakupi nadaljevati. ad 13.) Naš »stari« računalnik Pacom deluje letno skoraj 5.000 ur, kar pomeni preko 17 ur dnevno efektivnega dela! ad 15.) Naše načrtovane obdelave bodo vse tekle interaktivno. Glede vsebine obdelav pa bomo v letošnjem letu vse moči usmerili v skladiščno in dalje blagovno poslovanje, pri čemer bi naj na večino tozd dobili terminale za letos. Pri tem je osnovna ovira vsem znana — možnost prenosa podatkov, torej problemi s P IT omrežjem? ad 16.) V načrtu, ad 17.) Izredno pomembno! To točko naj si vsakdo prebere še enkrat. Cene Moznik v vlogi gasilca Sl:K« Nagradna križanka Rešitev pošljite do 13. maja 1986 S£STAVI L SLAVKO medved VRST« 2BČ/MEE DEL SRED02. MORJA L/lflST, BLEDO vn.BBKM PEST NER DIFTE- «n a načrt eonoon ZENSKO IME VRSTA PAPl€£ niz TONOV, rfRPev 1 t.^4* M ^ KDOR RCtTlRfi ( / S J 11 1 1 ■5EH rA PLAN0TR V JUL. alpah 1 iipfi ftT« fltN M© MESTO Ni SJCUIJI STARA mama T V TESTO NDR PREPtMU JEVf) MATI HRVBSK1 PETROL Tekmo\ trerr LALNE? MEST® v DfllMHC. anton^ INČO L1C ROZMAN STRME ENI CM A CFRIJ RBZT»iq SMOLE tcBNI URO" KOR DEL OBJEK- TIV« \ REKA V S.UMERIJO B«J DEL teles« — boksar MO****« VELE- POSLANIK ZWINCLI I/LRICH iOOrvf ONI TEO NATIOMS CEVAST« TESTENI NA PROIZVRJ. HVT0MP8. ' Meter FICURA ttTVdUtl REOKa itOviNfl MA6HA Detec SNOV) SOVJET* LETPilO^ LOVEC OVIJAL- KE REJVI J RIMSKO -HOO K8RRM- 80L Borovec JOŽICA VODNA *IVE)L bora v TURČIJI TAVČAR MARKO PlOOR severni JFLEM SOVRRZ- NICA iBLF2Fl AMPER petek Roootr fevpal. Costco tinsko JEZERO Vizum SAMO- GLASNIKA DRvZlNR TVCRt ST. BERT ANSBM& ZlN — ZIPOV RAJKO fpvnrnb v ceau ENOTA VOJAŠ- NICA JOD PAN06A StfcOftA ’ majhen LRS NOeOH. KLOR KDOR VLADA DARKO 1 ekjavec MMTV V SLAVONIJI PRITR -PUNICA trstov. STVO gOiBN- loDfi pran. moiop REKA V ITALIJI NRS P« -VOZNIK £Dl „ LVKSIC - SVET / BIK KlS/< JEZERO V kfi^o i Mostov} pomol Kusnir ŠPANSKI Si f KAR * MOŠKO IME Cfliop fl*H ovsan KONEC mouth p *\ TVRNtR CVET 0 NOSE PteotT PRIIMEK 27.tt.mi MESTO V ROMoNIJI AVBflR ANICA Rezultati razdelitve počitniških kapacitet za poletno sezono 1986 V razpisanem roku je svoje vloge oddalo v letošnjem letu kar 325 prosilcev. V primerjavi z lanskim letom, koje bilo vlog vsega 135, je to bistveno več, zato je tudi komisija imela težko nalogo. Prijave: Ugodno Zmogljivost: rešene vloge: ČERVAR 81 48 32 NEREZINE 77 36 29 NJIVICE 61 96 46 PUNAT 34 60 28 B. BISTRICA 13 120 13 MEDULIN 13 12 6 BAŠKA 11 24 14 MARTINŠČICA 9 12 6 SUKOŠAN 9 18 24 ACAPULCO 6 12 5 KANIN 1 12 1 325 330 204 Komisija v sestavi: Slak TAP, Strugar TPP, Medved IOK, Franko TDP, Besednjak TSP, Pečjak TGD, Curhalek SIGMAT, Grčman TKO, MEDVED BLP, Košmerl TES, Župančič TVP, Majster Žaga, Bradač TPI, Kosmina DSSS je letovanje odobrila naslednjim prosilcem: NJIVICE 22. 6. — 2. 7.— Štih Pavla — upokojenka, Udovič Jože — TES 2. 7. — 12. 7.— Rozman Jože — TVP, Košir Cvetko — TVP, Kraševec Slavka — TSP, Levstek Ljubica — TVP, Vida Dular — TDP, Kočjaž Viktor — TSP, Horvat Nada — TDP, Avguštin Jerica — TDP 12. 7. — 22. 7.— Petrič Zdravko — TES, Manojlovič Slobodan — DSSS, Marija Lužar — SIG., Glivar Ivanka — TDP, Saje Malči — TPP, Koferle Zdenka — TPP, Šmaj-dek Albert — TSP, Rozman Ivo — Žaga 22. 7. — 1. 8.— Štupar Slavka — TGD, Zupančič Marjan — TVP, Saje Stanislav — TDP, Ožbolt Sonja — TVP, Mezek Marjana — TVP, Miklič Viktor — BLP, Šenica Dragica — TSP, Količ Josip — TKO 1. 8. — 11. 8.— Miklavčič Draga — TSP, Poljakovič Himzija — TDP, Žura Marija — TSP, Stojakovič Ika —TDP, Murn Marjan — TES, Pintar Marija — IGK, Zupančič Adoll — TES, Kraševec Jože — TPP 11. 8. — 21. 8.— Vidmar Ivan—TSP, Učjak Anton —TES, Rozman Marjana — TSP, Novak Alojz — DSSS, Pekolj - Franc — TVP, Petruna Anica — TSP, Šegina Ivan — DSSS, Majer Zvone — TSP 21. 8. — 31. 8.— Šenica Andrej — TES, Kastelic Vanja — TPI, Ku- lovec Borut — TES, Strojin Slavko — DSSS PUNAT 2. 7. — 12. 7.— Tomo Gorjup — BLP, Kulovec Mirjan — TKO, Horvat Darja — DSSS, Jevšček Matej — TES, Vidmar Katarina — TDP, 12. 7. — 22. 7. — Janežič Frančiška — TVP, Pavlin Slavko — TES, Pavlin Martina — TPI, Pavlin Lado — DSSS, Muhič Rezka — DSSS 22. 7. — 1. 8,— Košir Nataša — BLP, Špringer Alojz — DSSS, Rebolj Vinko — IGK, Novinec Vesna — DSSS, Nose Tatjana — TDP 1 g____u, g._ Jakše Brane — TGD, Muren Alcyz DSSS, Durič Štefka — Žaga, Hostnik Marija — TDP, Zaletel Marija — IGK 11. 8. — 21. 8.— Salopek Branka — DSSS, Majster Mladen— Žaga, Vidmar Ivan — TSP, Mihelič Marija — DSSS, Stanko Huč — IGK 21. g. — 31. 8.— Longar Adolf — DSSS, Avbar Franc — DSSS, Kregar Tine — DSSS BAŠKA 2. 7. — 12. 7.— Ruždija Halilovič — BLP, Pejič Tune — žaga 12. 7. — 22. 7.— Fink Marjana — TES, Vidmar Igor — DSSS 22. 7. — 1. 8.— Pezdirc Jože — BLP, Masnik Dušan — Žaga 1. 8. — 11. 8.— Pureber Silva — DSSS, Miklič Drago — Žaga 11. 8. — 21. 8.— Fink Jožica — TPI, Gabrič Anton — Sigmat 21. 8. — 31. 8.— Luzar Miha — TSP, Curhalek Franci — Sigmat 31. 8. — 10. 9.— Mali Darinka — BLP, Konda Anica — BLP ACAPULCO 2. 7. — 12. 7.— Simončič Martin — Žaga 12. 7. — 22. 7.— Kosec Andrej — DSSS 22. 7. — 1. 8.— Peterlin Anton — BLP 1. 8. — 11. 8,— Peterlin Brane — DSSS 11. 8. — 21. 8.— Omerzel Vojko — Sigmat MEDULIN 2. 7. — 12. 7.— Jurca Miran — TPP 12. 7. — 22. 7,— Mišjak Silvo — TDP 22. 7. — 1. 8.— Novina Nada — TSP 1. 8. — 11. 8.— Koporec Jože — DSSS 11. 8. — 21. 8.— Bukovec Mitja — DSSS 21. 8. — 31. 8.— Zupančič Milan — TPP SUKOŠAN 2. 7. — 12. 7.-*— Vidmar Slavko — BLP, Vidmar Slavko — BLP 12. 7. — 22. 7.— Zoretič Jože — BLP, Vladič Drago — TKO, Vidmar Alojz — upokoj., Gorše Mija — BLP, Bogovič Jože — TPP, Gorše Mija — BLP 22. 7.— 1. 8.— Vraničar Marija — TPP, Lavrič Jože — BLP, Fale-skini Brane — BLP, Faleskini Brane — BLP, Pečjak Andrej — TGD, Leko Zoran — TGD 1. 8. — 11. 8.— Golob Tone — BLP, Golob Tone — BLP, Zalezina Vinko — Sigmat, Zalezina Vinko — Sig., Brezovar Alojz — TDP, Đorđi Čingarov — TPP 11. 8. — 21. 8.— Kastelic Jože — DSSS, Japelj Boštjan — DSSS, Japelj Boštjan — DSSS, Pureber Franc — BLP, Pureber Franc — BLP, Pirc Antonija — TSP 21. 8. — 31. 8.— Turk Viktor — Žaga ČERVAR 2. 6. — 12. 6.— Struna Marjan — Žaga 12. 6. — 22. 6.— Može Ljuba — TVP 22. 6. — 2. 7,— Muc Stane — TKO, Rudi Perla — TKO, Kapš Miran — DSSS, Pezdič Stane — DSSS 2. 7. — 12. 7.— SivoničMara — TDP, ŠilerAna—TDP, Markovič Jožica — TDP, Jovič Sonja — TES 12. 7. — 22. 7.— Avguštin Jožica — TSP, Avguštin Jožica — TVP, Jakubovič Marta — TDP, Brajer Nace — IGK 22. 7. — 1. 8.— Vidmar Franc — BLP, Palčič Jože — TVP, Kumelj Nace — TDP, Špelko Lidija — DSSS 1. 8. — 11. 8.— Bevc Adi — DSSS, Pongračič Magda — Sigmat, Baša IvanDSSS, Bajzek Josip — TPP 11. 8.— 21. 8.— Lukan Karel — DSSS, Lukan Božidar — TVP, Čeh Alojz, TAP Rudolf Peter — BLP 21. 8. — 31. 8.— Ažnoh Terezija, Golja Marjan — Sig., Medved Majda — IGK, Franko Miro — TDP 31. 8. — 10. 9.— Parapot Edvard — TGD, Špehar Marija — TSP NEREZINE 2. 12. 22. 2. 12. 22. 11. 21. 31. 10. 6. — 12. 6.— Trelc Edo — upokojenec 6. — 22. 6.— Jerman Ivanka — TVP, Trelc Edo — upokoj. 6. — 2. 7. — Strašek Andrej — TPP, Gorenčič Anton — TSP, Simonič Jože — DSSS 7. — 12. 7.— Prič Jože — TVP, Legan Cvetka — TVP, Avguštin Fanika — TVP 7. — 22. 7.— Kršitnc Drago — BLP, Jarh Jože — Sig., Primic Gorazd — DSSS 7. — 1. 8.— Šporar Olga — DSSS, Markovič Jelka — TDP, Jeriček Jože__TSP 8. — 11. 8.— Erpič Franc — DSSS, Bukovec, Zupan — DSSS, Kovačec Janez — DSSS 8. — 21. 8.— Hren Štefka — DSSS, Burja Josip — TSP, Zupančič Valentin — TSP 8. — 31. 8.— Rajer Ljubo — TGD, Fifolt Milena — TDP, Koncilja Milena — TVP 8. — 10. 9.— Mervar Franc — TVP, Metod Saje — DSSS, Mer- var Edi — TVP var Edi — TVP 9. — 20. 9.— Pečar Mirko — DSSS, Končina Jožica — DSSS MARTINŠČICA 2. 7. — 12. 7.— Kalčič Franc — TPP 12. 7. — 22. 7.— Radkovič Stanka — TKO 22. 7. — 1. 8.— Marinka Berkopec — DSSS 1. 8. — 11. 8.— Kulovec Ivan — TES 11. 8. — 21. 8.— Lukan Viktor — BLP 21. 8. — 31. 8.— Dular Valerija — DSSS KANIN 11. 8. — 21. 8.— Košmerl Anica — TES 21. 8. — 31. 8.— Košmerl Anica — TES Proste termine, ki so še na razpolago, lahko odklonjeni prosilci rezervirajo v roku 7 dni po objavi rezultatov v časopisu. Prijave sporočite po telefonu št. 84-530 interna 203 — Kosmina Gorazd, referent za oddih in rekreacijo. Vsi ki so dobili odobrena letovanja, morajo najmanj lOdni pred začetkom termina v KSS dvigniti napotnico in navodila za letovanje. Delavec, ki odpove letovanje, mora to storiti najmanj 14 dni pred začetkom letovanja. Vse informacije dobite pri referentu za oddih in rekreacijo v KSS. Komisija za oddih in rekreacijo