M: 1: Ntjreiji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 $3.00 $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta ...» Za New York celo leto ^ < •• IZ ■■' J ' List slovenskih delavcev vAmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. JV Issued every day except Sundays L and legal Holidays. 75»000 Readers. L TELEFON: C0RTL4NDT 2876 Entered is Second Class Matter, September 21, 1903, at the PostOffiee at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CORTLAND T 2876 NO. 61. — ŠTEV. 61. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 14, 1928. — SREDA, 14. MARCA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Preplava v Californiji. ceni se, da je kakih ljudi izgubilo življenje Porušena zatvornica v dolini Califormje je oprostila velikanske vodne mase. — Potres je bil baje vzrok nesreče. — 500 ljudi je izgubilo življenje. LOS ANGELES, Cal., I 3. marca. — St. Francis zatvornica ob dolini reke Santa Claira, se je razpo-čila danes zjutraj in velikanske mase vode, baje dvajset čevljev visoke in dve milji dolge, se uničujoče valijo v San Fernando dolino . Obstaja strah, da je bilo v okolici Fillmore in Piry dveh krajev v dolini, izgubljenih dosti človeških življenj. Vsi prebivalci so bili takoj pozvani, naj zapuste dolino. Razven imenovanih krajev so izpostavljeni vodovju tudi Newkall, Cascade in Green OcLks. Semkaj so dospela številna poročila glede izgub človeških življenj, katerim pa še manjka potrdila. Nekatera pravijo, da je utonilo najmanj sto ljudi in da znaša materijalna škoda več stotisoč dolarjev. Ta poročila pa označujejo z drugih strani kot pretirana. Od drugod zopet poročajo o 500 žrtvah. Brzojavni uradnik Southern Pacific železnice je rekel, da se vali vodna masa dvajset čevljev globoko in dve milji široko skozi dolino. San Fernando dolina je eden velikih namakalnih! projektov zapada, in dolina je posejana s tisoči I majhnih krajev. Na tisoče majhnih farm je obdelanih in ker zahteva sistem namakanja številne u-nlužbence, je dolina močno obljudena. Reka in na-' sip sta del Los Angeles akveduktnega sistema. NEWHALL, Cal., 13. marca. — William Bright,! voditelj Šerifove čete, ki pomaga policiji pri reševalnim delu pri nesreči ob San Francis nasipu, je izjavil, da je nekako dvesto do petsto ljudi izgubilo življenje, ko je popustil nasip. Prva poročila so javljala, da je bilo rešenih le pet oseb od 500 prebivalcev doline, ki so zašli vsi v gorenj o pot valovja, kje^ je bila nevarnost največja. V urad šerifa v NewhaT je dospelo danes zjutraj poročilo, da se je porušil St. Francis nasip. — Vsled preplave je našla baje neka družina smrt v vodovju. Velika skrb obstaja za varnost 25 na-J daljnih družin, kojih bivališča se nahajajo v oze-' mlju preplave. Podrobnosti glede katastrofe še' manjkajo, ker so prekinjene vse telefonske in br-j zojavne zveze. smrt znanega angleškega avijatika Angleški zračni prvak je bil usmrčen, ko je planil njegov aeroplan v morje. — Nobenega sledu. Skušal je doseči naglico 300 milj na uro. CALSHOT, Auglija, 13 marca. Oteč z naglico, s katero jo upal ioseei nov svetovni rekord, Je planil letalni poročnik Kinkead s svojim aeroplanom s tako velikansko silo v morje, da niso m o ?li dosedaj najti še nobenega sle-lu o njegovem truplu ali aeroplani. Bil je v zraku le približno deset-ninut. Obkrožil je aerodrom, naša r je za vozil na markirano pot v tišini nekako 400 čevljev. Naenkrat je planil naravnost navzdol. Prestrašeni gledalci so culi za-nolkel ropot stroja za sekundo ili dve in v trenutku sta stroj in pilot izginila. Med onimi, ki so o-f>azovali preizkušnje, so bili fran-soskl. italijanski in japonski zračni atašeji. Kinkead je čakal celo popoldne medtem ko je divjala nevihta pre-£o Chalshot. in takrat je bilo že dvomljivo, če bo vprizoril poskus. FCrog štirih pa je vihar ponehal in iotnee je zasijalo. OficijeLni "timekeepers'* iz kraljevskega zračnega kluba so bili navzoči in vse je bilo pripravljeno za to. o čemur se je domnevalo. 3a bo trinmf anprleškejra zrak^-plovstva. Xebo je bilo bledo-sinje. a vsprieo zahajajočega solnea ni bila vidljivost posebno tdobra. Morje je bik) popolnoma mimo. Kinkead. ki se ni mogel odločiti. je korakal gorindol, opazoval obzorje ter na to govoril z uradniki. Naenkrat pa se j*1 odločil 1er naprosil poveljnika Pcrrroa, naj reče timekeeper j eni, naj zavzamejo svoja mesta. Stroj so spravili iz lope ter ga ogreli, a Kinkead je imel oeividnc? težkoče. da se dvigne. Voziti se jo moral celo miljo in pol, predno je odleteL Nato pa se je dvigni!, navidez za rekordni polet, ko ga jo zadela msrefa. Težko je bilo razumeti, kaj se je dejanski zgodilo. Zvenelo pa je kot da je motor popolnoma odprl in skoro takoj je pričel drveti vertikalno v vodo. Slišati je bilo krik vznemirjenja. pa je bilo že končano. Pričelo se je nato iskanje 7, motornimi čolni, a zaman. Z iskanjem so nadaljevali do temne noči. a niso našli nobenega sledu. Poročnik Kinkead je bil doma iz Južne Afrike, kjer je bil rojr.i leta 1897. Vzgojen je bil v Johannesburg ter je vodil vojno zračno službo v Dardanelah in pozneje pri Dunkirku. Tekom vojne je dobil številne »dekoracije. Kinkead je spravil svoj mogočni aeroplan v Calshot postojanko pretekli teden za naglostno preizkušnjo. V Soboto je hotel napraviti svoj prvi poskus, a stroj s-* mu je ]K>kvaril. ANTON 5UBELJ BO PEL ZA RADIO Prihodnji pondeljek zvečer ob osmih skušajte dobiti s svojim ra-dJ-aparatom zveao s postajo WODA-Nrf operni baritorrist Mr. Anton Sabelj bo zapel na tej postaji žtiri pesmi, vsako v drugem j«*«- _ - robinson je 0bd0l2il haysa krive prisege Senator Robinson Je pred komitejem obdolžil Will Hay&a, zakladničar ja republikanskega narodnega komiteja, krive prisege. — Mellon je privolil v to, da izpove glede Liberty bondov. — Ostudna korupcija, — je rekel demokrat. WASHINGTON, D. C., 13. marca. — Senator Robinson iz Arkansas, načelnik demokratične stran karske frakcije, je imel včeraj v senatu svoj dolgo-pričakovani govor glede korupcije, — seveda republikanske korupcije, — s posebnim ozirom na petrolejskega magnata Sinclairja in zakladničarja republikanskega narodnega komiteja, Will Haysa. Glede zadostno znane "ohijske gange" v kabinetu Hardinga je rekel naslednje: aretacije komunistov i v rep. chile - i V republiki Chile je bilo aretiranih 40 komunistov. — Obtožba se glasi, da so kovali zaroto za strmoglavijenje vlade. SANTIAGO, Chile, 13. marca. — Štirideset ljudi je bilo aretiranih včeraj radi neke dozdevne komunistične zarote za strmoglavi jenje vlade generala Carlo Ibaneza. Nadaljujejo se posroni na komuniste v Valparaiso. Talcalmano in Auto-j fog-asta. Med kolovodje zarote spadata, — soglasno z oficijelnim objavljeni jem : nekdanji predsednik republike Chile. Arthur o Alessandri in prejšnji minister za javno zdravje, dr. Rose Santos Salas. ki pa se mudita v Evropi ter daleč proč vsake nevarnosti. Aretirani bodo prevedeni na-otok Mas-a-Fuera, ki se nahaja v Tihem oceanu. 415 milj od Valparaisa, Cttok pripada skupini Jnan Fernandez. | V oficijelnem obvestilu jrlede zarote se fflasi. da je bil obstoj zarote že davno znan vladi. To zaroto so za počeli baje komunistični elementi, katere so vodili iz "varnostnih razlogov" prognani načelniki prejšnje administracije. Tekom preteklega četrtka zve-Čf*r. — tako se prla^ v vladni izja-vi. — je dospel v Vaij>araiso neki mož po imenu Maeada. z navodili prejšnjega predsednika Aiessau-drija na zarotnike. Maeada je bil aretiran. A" njegovi posesti so našli dokumente, ki so razkrivali podrobnosti zarota. V petek so bile aretirano vse osebe, kompromitirane v dokumentih. — a vladno poročilo ni navedlo njih iruou. V koiiečni objavi vlade se j«' glasilo : — Bil je načrt teli elementov znižati prestiž republike Chile v tnjih dežlah s pomočjo sovražnega časopisja. Ril je nadalje njih namen izkoristiti inluzije komunistov v tej deželi, z istočasnim pozivom na druge nezadovoljne elemente. « Ibanez je bil dne 2. maja 1927 izvoljen predsednikom. Volitve so bile pustna maškerada. On sam jih je razpisal ter je bil edini kandidat. Takoj po nastopu urada se je pričel iznebljati svojih nasprotnikov s pomočjo aretaeij in depor-taeij. Eden deportiranih je bil Fe-1 lipe Urana. prejšnji predsednik prurivnega sodišč1' Vstali so se udali. MEXICO CITY. Mehika. 13. mares. — Vojno ministrstvo je objavilo. da se je brezpogojno utfalo tisoč vstašev v državah Nayarrt in Snaloa. Zvezne čete zasledujejo nadaljnih 300 vstašev v državi Majrarit JjptlL' i Reševalni delavci so bili odpoklicani iz bližine Santa Rosa bolnišnice, ko se je zemlja zopet pridela posipati, čeprav ni bilo jrlba-aje tam tako obširno kot tekom posipov v petek in soboto. Casino, eden najlepših prostorov mesta v klubnem okraju, je bil zapuščen, ker se je domnevalo, da leži v direktni črti novega posipa. Razpadanja trupel, spravljenih razvalin, je dovedlo do strahu, da bo izbruhnila kaka nalezljiva bol lezen. Sanitarni kordon krog razvalin je bil ojačen. Ceste, vodeče iz bližine gore, so natlačeno polne z begunci in njih Lastnino. Dva tisoč delavcev je sedaj zaposlenih pri skoro brezuspešni nalogi. da očistijo razvaline hiš. koč in velike javne bolnice. Do včeraj opoldne so spravili na dan rln in sedemdeset trupel, mel njimi 23 otrok. Xa stotine tisočev kubičnih jar-dov gore se pomaknilo v nižj o toV eijo mest-S, Ttjer so bili popust nI domovi ter je bilo pokopanih nekako dvesto ljudi. Sveta Hiša Usmiljenja, ki je trpela veliko škodo v soboto, se še vedno ponosno rtugalske nadvlade, ker je bila zgrajena leta 1543. Večina bolnikov je bila. odstranjena brez poškodb ter premeščena v druge naprave. Hiša je bila pred kratkim modernizirana ter opremljena za mderno zdravniško oskrbo. Skupina Pilsudskega zmagala pri senatnih volitvah. VARŠAVA. Poljska. 13. marca. Pri včerajšnjih poljskih senatnih volitvah je izvojerala skupina Pilsudskega odločilno zmago. Mraz z ostrim vetrom je za temnil volilni dan. Konečni izid volitev j«- bil: Vladni seznam 4D. narodne manjšino 23. socijalisti 10, narodni demokratjo 9, radikalni kmetje 7, donski kmetje 3. Vitoš kmetje 6, narodni delavci 2. Korfanty 1, iztočni Židje 1. Senat ima 111 sedežev. f Smrt znane angleške leta Ike. NAIROBI. KENIJA. Afrika, 13. marca. — Lady Carbery, žena barona Carberv-a, irskega plemiča, je bila ubita včeraj tukaj pri neki aeroplan.ski nesreči Letalski u-čenec, ki je letel ž njo. je bil isto-tako ubit. Ladv Carbery je bila tretja znana osebnost angleškega izvora, ki je postala v zadnjem času žrtev aeplanske nezgode. Kot poročano na drugem mestu je bil včeraj u-bit letalski poročnik Kinkead. ko je padel njegov hidroplanu v vodo. Lary Carbery je bila Maja Ivv Anderson iz Nairohi ter drnga žena barona^ ki se je poročil ieta 1922. Par je Živel deloma v Cali-i forniji, deloma pa v Keniji, na ta-1 mošnji kavni plantaži. Tre j a žrev je bi! letalski poročnik Melntyre, ki je poletel leta 1924 krog Avstralije v 90 letalnih Ttrah. Penesrečil se je danes v Melbourne tekom nekega "stunt" po-L^ta. ROJAKI, NAROČAJTE se N4 "QlAB KAROPA", največji 8L0VXNBKI dnevnik v zdr. državak. mw ■ I y « mm- g šofer priznal umor 3 žensk Šofer je priznal, da je u-moril radi čekov tri ženske. — Umor jt, bil izvršen dne 3. marca. SULPIIUK SPRINGS, Tex.. i:i. marca. — Da je ubil tri člane družino. pri ka.teri je bil usluiben šti-ri leta. k<»t šofer, ie prignal sedaj 24-letni Xewton B\"nies, ki je bil aretiran tukaj, potem ko so našli trupla njegovih žrtev v San Angelo. Texas. Byrnes je navedel, da je ubil s sekiro Mrs. J. .Tuergens, njeno 13-letno hčerko Mvm in Mra. Ro/o Schirra, mater ^Irn. »/u^rg-ens. Bvrnes, ki je prišel semkaj z avtomobilom družine Juergens. jo bil aretiran na temelju suma ter je kmalu nato podpisal pisano priznanje. Šofer trdi, da je imel prepir radi nekega čeka. kateresra jo ponaredil na ime ene žrtev. Mrs. Juergens je baje ubil prvo. Nato je ubil hčerko, ki se je nahajala v sobi. Ko je prišla noter stara mati, je -ubil tudi njo. Vsa tri dejanja so bila izvršena 3. marea. a šele včeraj so razkrili zločin, ko so pogledali v hišo sosedje. ki si nfso mogrli pojasniti odsotnosti družine Juerprens. »Sum se je takoj obrnil na šoferja, ki je izginil z avtomobilom. Byrnes je rekel, da je spal v naslednji noči v ne-kem hotelu v San Anprelo in da se je nato vrnil v «ta-wwanje krast. Priznal je, da .io vzel za $40 nakita. Juergens. moz* umorjene mlade Žene. je v Texon, Texas, uslužben pri neki pet role fski družbi. Pričel domov na obisk le poredkoma ter je bil od^wten ob času umoru. Turčija se bo udeležila konference. ANOORA, Turčija, 13. mavca —-Turška vlada je včeraj objavila, da je sprejela povabilo Lige narodov pri pripravljalni konferenci za omojitev oboroževanja. Glavni de-le^rat Turčije bo zunanji minister Tevfik Ružda paša. , . t-' 'j v? GLAS NARODA mesto santos v strahu pred novo katastrofo Mesto Santos je v velikem strahu pred novimi razpokami v vrhuncu gore. — Veliki nalivi so zmehčali zemljo. — Nevarnost epidemije. — 72 trupel izkopanih iz razvalin. SANTOS, Brazilija, i 3. marca. — Včeraj zvečer se je razširila panika po celem prizadetem mestu, ko so se pojavile nove razpoke v premikajočih se straneh gore Serrat vsled obnovljenih težkih nalivov. • I — Dokazano je, da je skušal j Sinclair korumpiratti ne le kabi-inetne člane, temveč tudi narodno administracijo republik an. stran-jke. Najnovejše izpovedi prič pred senatnim komitejem so razkrile naravnost ostudno korupcijo... Komite j je spravil pred kratkim na dan infamno kršenje zaupanja od strani dveh kabinetnih članov, namreč tajnika Fall a ter generalnega pravdnika Doughertvja... naravnost oslovsko neumnost mornariškega tajnika Denby-ja ... Na ta naein je govoril. Ker ni demokratično korupeij-sko močvirje za trenutek predmet koncentrirane narodne pozornosti, pae pa republikansko, si je senator Robinson lahko privoŠeil nii-tek. da je zaključil z naslednjimi besedami: | — Volitev, ki je bila dobljena s j takimi vplivi, ni mogla spraviti na dan nobenih drugih administrativnih odredb kot so dejanski sledile. Glede transakcij in izpovedi u-bog^-g-a Will Haysa. ki je filmski cenzor, je Robinson prav posebno razjarjen — ali vsaj pravi tako. Mr. Hays je dobil na skrivnem od glavnega dobičkarja pri sleparskih transakcijah, v katerih se je spečalo mornariško petrolejske re-| zerve, dar $85,000 ... Obstoječi Irekondi dovajajo človeka do prepričanja, da je bila cela transakcija koruptna. Izpoved Mr. Hay^a' kot priče pred komitejem leta 1924 opravičujejo zaključek, da je namenoma prikril uporabo od Sinclairja dobljenih bondov in da je v tem smislu riskiral obtožbo radi krive prisege. Pred par dnevi je izpovedal Mr. Hays pred komitejem : j — Jaz nisem bil vpra«aii gle* ,iak r sledi: za a'i I Din. 10.000 ..........$181.00 Lir 500 ............. $37.75 } manji znesek «3 cen- | ®*B- «410..........$300,00 Lir 1000 ............. $54.80 £ s 4 od vsakega Nakazila p« hmjanNn planu izvršujemo v najkrajšem času ter ra- Za rceje svole po pi-I unaaM a Mto «1.- 'it j-nemdogovoru. [ SAKSER STATE BANK i 82 Cortlandt Street, p^j oobtlanm ven New YorkrN , Y. wanamaker i pokopan! Zupan Walker in general Haskell, ki sta zastopala governerja Al Smitha, sta načelov^la žalnemu sprevodu iz' New Yorka. j PHILADELPHIA, Pa.. 13. mar-1 ra. — Sredi inoleeeepra tributa ti-M*eerili h«* vriili veeraj pojrreb-1 ni obredi za llodmaii Wanaraa-kerjera. trgovcem, filantropo «; ni! ix>apei(rvate)jem innotnosti. ki je umrl v fK*tek za pljiičnico. \Za vol Tkta .................. _____8*h$eription Yearly $6.00._ _____Advertisement an Agreement._ "Glas Naroda" iekaja vsaki dan wtwiitit ned&lj iw jprmwttffc Dopki brc« podpisa in osebnosti M ne priobčttjejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tudi prejlnjo bivaliRe naznani, d« hitreje najdemo nsalovnifca._______ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, N«w York, N. Y. telephone t Cortlandt 3879. '' RADIKALNA PROPAGANDA" Nrki list pred kratkim ugotovil naslednje dejstvo: — Velika večina ameriških delavcev, ki so stari nad petinšestdeset let, je odvisna od javne aH privatne dobrodelnosti. 4 Agent je zveznega statističnega urada so takoj zatrobili v svet: — To je radikalna propaganda! V isti sapi so pa morali priznati, da je 40 odstotkov vseli moških" in ženskih prebivalcev Združenih držav, kateri .so stari nad G5 let brez sredstev. Vzdržujejo jih lastni sorodnik ali pa javne ustanove. In slednjič ni nobena radikalna propaganda, če skupil kdo dokazati gnjiiobo gospodarskega sistema, kateri zavrže polovico delavske sile, kakorhitro je presegla go-tuvo starostno inejo ter je za produkcijo nezmožna. Štirideset odstotkov, to je že dosti. To je že več ko preveč. Y resnici je pa število še znatno večje. Kapitalist in mali trgovec se lahko ščitita pred pomanjkanjem v starih letih ter potemakem niša zastopana v tem Številu, Tudi stališče ženske je treba vpoštevati. Statistika namreč dokazuje, da je manj žensk v starosti nad 05 let. ki niso zaposlene, kakor pa moških. To je povsem razumljivo . Postarna ženska še vedno dobi kako delo — gospodinji, skrbi za otroke itd., dočiin so moškemu vsi ti j »oklici zaprti. Stare ženske, ki živi pri svojih otrocih, se v največ slučajih ue sme smatrati, da je odvisna od njih. S tem da skrbi za otroke ali opravlja hišna dela, se vedno se lahko prehrani in v gotovih slučajih tudi nekaj zasluži. Moški v starosti 65 let si pa s takiiu opravkom ne moremo služiti kruha. Mati. ki živi pri svoji hčeri, ponavadi ni odvisna od hčere. Hči si poišče zaslužka v tovarni ter prepušča skrb za gospodinjstvo materi. Umevno je, tla je število odvisnih v industrijalnih krajih večje kot pa na kmetih. Farmer ima zemljo, torej nekaj aktivnega, česar se lahko oklene in kar tvori temelj njegove eksistence. O vse to vpoštevamo, pridemo do zaključka, da je •fkoro vsak drugi proletarec, ki je dovršil petinšestdeseto l*to starosti, odvisen oil dobrodelnosti svojih sorodnikov ali j ki dobrodelnih družb. V par dneh ali tednih pobere bolezen ponavadi vse prihranke, katere si je družinski oče tekom dolgih let odtrgal od ust. iMBR^ » H Ce pa slučajno ni bolezni, skopne prihranki tekom par mesecev trajajoče gospodarske krize. Po končani gospodarski krizi pa kopipanije ponavadi ue vzamejo nazaj na delo petinšesetletnega delavca, d asi je tlal gospodarju proti pičli odškodnini vsa svoja mlada leta in vso svojo mlado moč. / * "NO BEER AND NO WORK" Mati se je že zvečer nekako slabo počutila. Ove j« Sel po teto iu zil ravnik a. — Ne bo nič hudega — j« rekol adravink. — Zaenkrat se ni se ničesar bati. Mali Tonček je bil precej v «kr-beh. Kako tudi ne, — njegov« mati je zbolela. Ko je naslednjega dne vstal, jo že bil zdravnik v skrbno zaprti sobi. kjer je ležala njegova mati. Nikogar ni pusti! notri — samo teto. — V šolo pojdi. — ga je silil oče. — Glej, da ne boš šole zamudil. Toda Tončku se ni nikamor mudilo. Naenkrat se od pro vrata, iu n:i pragu se pojavi trta t. malim otro-čičem. — Hvala Uojru. — je roki-1 oče, — da je bilo v«*e -posreči. hi par minut kasni oje vstopi še «1 ravni k z malim otročičem. OiV ga ni nič kaj prijazno |m-•rledal. Se eel o jezen je bil. Tončka je zgrabil za lase in siknil: — V šolo s-mrkavee. pravim. Boš Se šolo zamudil. Tu res jr> je bil zamudil. Prišel je eelo pel uro prepozno. — Kje si j »a bil? — ga je vprašala učiteljica. — Nisem mogel prej Driti, —- je odvrnil Tonček. — Pri nas dobivamo 01 roke. Dva sem že ridel. Bog ve. koliko jili bo. ko bom prišel domov. Ma in dobra. ka.j ne? — O, seveda je lopa in dobra. Tn tudi pametna bi bila. če bi imela kaj mozga n in bi jih znala uporabili. — No — kakšna je ]>otica. — ie vprašala mlado poročen a žena svojega moža. — Ntfkaj je narobe ž njo — jo odvnn! mož. — Ni ne dobra, ni ne slaba. Tako je tako, bo že. — Lažeš. — se je razsrdila in zajokala, — vidiš, da ničesar ne veš. V kuharski knjigi je rečeno, da je ta potica izvrstna. — Le tisti, ki so v dolini, se prepirajo, katera smer je prava. Kdor stoji ua višini, vidi smer jasno pred seboj. * Tudi trgovinski tajnik Hoover, ki pride v pošt g v kot predsedniški kandidat je* odgovoril na Do-raliovo vprašanje, kaj misli o pro-liibiciji. Odvrnil je. da se smatra prolu-bicijo za poskus Butiegarji so s tem poskusom izelo zadovoljni. In tudi tisti, ki ga lahko vsak. dan svojo merico pafcufed, je-zadovaljen ž a jim. Aretacija ponarejevalca bankovcev. Iz Hjelovara ptročajo. tla je ta- mošuji policiji uspelo aretirati dva nevarna -delfkventa, nekega Vasa Maliuska in Milivoja Petroviča, prvi iz Kiunanova, drugi pa iz Kra-gujevca. Djelovarska }>olteija ju je ujela na dan velikega sejma. Po popisu tiralice iz Beograda sta oba nevarna ponareja lea bankovcev in dokumentov. Tiralica navaja, da sta pri neki priliki oškodovala državo za 200 tisoč dinarjev. Malinski in Petrovič se skrivata že več mesecev na vojaškem posestvu bjelo-varsftega 42. pešpolka v Gudovcu pri nekem Bojkoviču, ki je redom iz Kumauova in je oba sprejel zato, ker sta njegova rojaka, ua stanovanje in hrano. Rekla sta mu, da čakata na sprejem v državno službo v Osijeku 111 Subotiei. Šef belovarske policije je sumil, da so Malinski. Petrovič in Bojkovič v zvezi z maeedouskim komitejem. Uvedli so preiskavo v tej smeri. vendar doslej niso rezultati po kazali, da retiranca nista imela o-pravka z macedonskimi revolucij >■ na rji. Policija je aretIranca poslala v zapore belovarskega sodišča. Komunisti nominirali žensko. HUENOS AIRES. .Argentina. 13. marca. — Prvikrat v zgodovini Argentine bo kandidirala žensk;! za mesto predsednika. Komunistična in delavska stran ka sta imenovali Angelico Mcndo za kot komunistično kandidatni j c za predsedniške volitve ki se bo do vršile aprila meseca. Tedenska zračna posta \ Indijo. LONDON, Anglija, 13. marca Angleška vlarla .se peča z načrtom da otvori največjo zračno črto sveta v teku k\ta, s tedensko poštne službo v Tmlijo. Pisma v Delhi bo do dostavljena v sedmih, v Kalku to pa v devetih dneh. Sneg končal predčasno spomlad. DEKLIN, Nemčija. 13. marca. — Mrzlo vreme, ki se je naenkrat po-javilo, je napravilo konec predčasni spomladi. Iz vseh delov države .so sporo čili včeraj o snežnih viharjih iu mrazu. V številnih slučajih so bil vlaki zakasnjeni vsi cd mraza. Zahtevajo izpraznenje Porenske. PARIZ. Francija. 13. marca. — Kot se glasi, bo*ta zunanji minister Streseni an in nemški državni tajnik von Schubert na prihodnji seji sveta Lige narodov zopet trdovratno (zahtevala izpraznenje Porenske. Francoski zastopniki «*o baje izjavili .da je nemogoče ugo-dHi tej zalitevi. Predavanja o italijanski kulturi se bodo vršila letošnjo spomlad v Pragi. Med predavatelji je naznanjen tudi vseučiliški profAsor Gentile, ki je izdal šolsko reformo, po kateri se je šola med julijskimi Slovenci poitalijančila! Pred uveljavljanjem proliibicije je zavzelo vesoljno ameriško delavstvo stališče: 44Le pod tem pogojem, da nam pustite pivo, bomo ostali na delu." Alt z drugimi besedami rečeno: "No beer, no work!"' Pod tem praporjem so se vršile velike delavske demonstracije in parade. Stari Gompcrs se je drl pred waslimgtonskim Kapic tolom in Belo hišo: "No beer, no work!" Ogorčenje oziroma navdušenje je pa kmalu poleglo. Piva ni mogoee dobiti. Na mestu piva prodajaj^ V Združenih državah je štiri milijone ljudi brez dela. (Številka je prej^ premajhna kot pa prevelika.) Mi-ss Alice Gaskrll, študentka na University of Kansas, je najbolj-šla plavalka na dotičnem zavodu. dopis. Girard, Ohio. Tcmpotom se obračam s prijaznim pozivom na Vrhničane in okoličane. Pred desetimi leti je umrl najslavnejši slovenski pisatelj Ivan Cankar, tloma /. Vrhnike. Ivmaln po njegovi smrti -e ,i<» sprožila misel. da se mu postavi spomenik. V ta namen se je nabrala že precejšnja svata, ki je naložena v Kmet--ki posojilnici ua Vrhniki. Vsega skupaj je baje osemnajst tisoč petsto dinarjev, kar pa nikakor ne zadostuje. Prostor za spomenik bo dala Kmečka .posojilnica brezplačno. Gospod Milan Lenaršič bo dal kamen za podstavek brezplačno. Tudi mi v tukajšnji naselbini smo "nabrali $3025. Darovali so sledeči: Po $1.00: F Preveč. -T. Jesenko. -T. Turk, F. Verhič. T. Dobrovolcc. A. Kravina, F. Kravi na, P. Jurjov-e»c. J. SekLta. J. Krumbergar, T\. Anziček. Lekovec. A. Kralovic. -T. Popovič. A. Gabrovsek. L. Pire, J. Križaj. J. .Take!, -T. Leskovec. F. Zupan, F. Zork<». F. .Mezich, M. Jaklič. Po :>0r: A. Selak. J. Kriz«ij, J. Polak. .7. Roga t a j, M. .Alatelkovič, »f. Anziček. J. Hočevar, F. Jerman, F. iMihevc. J. Komlaue. A. Xairf»-da. .T. Kozin. d. Leskovec. F. Kovač ič. Po 25f: J. Vrba ne. F pat t je. »da se bodo vkratkem času še drugi Vrhnieani oglasili. Pozdrav ? F. -T. Prevez*. .1. Jesen ko. nabiralca. NAPREDEK C UN AR D LINE. Parniki Cunard Line so lansko leto prevedli preko morja 269,16V potnikov. Leto prej so jih prevedli 253,742. Število potnikov, ki so jih prevedli parniki Gunard in Aneor Lines visoko prekaša število potnikov na parnikih katerekoli druge družbe. Mr. IT. P. Borer, generalni potniški upravitelj Cunard Steam •Shr|> Company je ugotovil: — S ponosom se obračamo na naš uspeh, posebno če ga -primerjamo 7. uspehom drugih potniških družb. Xaš najboljši oglašavatelj je zadovoljni potnik, zato pa tudi v vseh ozirih skrbimo, da hočemo potni kom ustreči. Potom vašega lista se prisrčno zahvaljujem onim vašim naročnikom, ki so se posluževali naših parnikov pri dobavi svojcev iz Evrope. Voditelj Vahabitov je poslal mestu Kovejt na Perzijskem zalivu ultimat, da mu dovoli trgovske o-lajšave. ker jih bo drugače priboril z mečem v roki. • Predsednik Ifindenburg se je ponovno izrazil proti takojšnjemu razpustu parlamenta in dejal, da morejo« biti nove volitve šele meseca maja. 'ill fl;H!" >'H Velik požar ▼ svibenžkem gozdu pri Litiji Zadnje dni, ko solnce toplo upira v prisojna pobočja in so res-je, praprot in trava že povsem sulic, beleži kronika več požarov oh železniški progi Lit i ja-Sava. ■ 23. februarja je nastal večji gozdni požar v najbližji litijski o koltci. Okoli 13.0 ure, po odhoehi popoldanskih vlakov z litijskega kolodvora, so ljudje opazili dim ua levem obsavskem bregu ua hribu Svibuo. Ta čas je začela pihati precej močna burja, ki je raznesln iskre po vsem liriku. Posušena. Š€ nepobraiia stelja se je takoi \*nela Ko je zapihal močnej e val bur jc. jo bil hrib mestoma ves \ o^nju. Vedno bolj naraščajo nevarnost so slednjič opazili tudi železniški delavci, ki so pri Kosevi čuvajnici popravljali progo. S a odredbe progo vnega mojstra -Ste mer ja ss «e podali v gozd. kjer pa niso bili ko* ognjenemu elementu. Na kraj požara so prihiteli orožniki in Gasilsko društvo iz Litije, v o-brambno akcijo pa je stopilo tudi navzoče občinstvo. Po navodilu o krajnega gozdarja Zuljana so v primerni razdalji cd požara odstranjevali suhljad iu listje, da bi prazen vmesni prostor preprečil razširjenje požara. Reševalci so z vzgledno pož«*-jtvovahiosijo uničevali ogenj z ve |jcn-jeni. goreča debla pa pokriva-|li 7, ilovico — v strmem bregu ni bilo drugih možnosti za preprečeni je ognja. Vetrovno vreme je gašenje zelo oviralo. Ogenj so udušili šele okrog 16. ure. Po požaru je najbolj oškodovan Feliks! Pregelj, čevljar v Gradcu. Njemu se uničeni 4 ha hrastovega goada, kjer so bila drevesa v starosti od 10 do 40 ler. Manjško škodo trpi }>onoviška graščina. Nwr«čna postna nedelja. Na pustno nedeljo popoldne so v gostilni Podkrižnik pri Ilaložah ]K>piva 1 i domači fantje. Ko jim jc vino že stopilo v glave, so se skregali m nazadnje stepli, pri čemer no, seveda, tudi noži igrali svoji krvavo vlogo. 24-Iet.ni posestniški sin Fran Cveček s sclniškega Pohorja je KlobD v pretepu več vbbd-Ijajev z nožem. Obležal je v mlaki krvi in so že vsi mislili, da je zaboden v srce. Šele t bolnici so u-gotovili, da mu je prereza 1 uo< prsixi koš tik nad srcem ter da mu bo 5e mogoče rešiti življenje. Prepir in strel na svatbi. Na neki svatbi v Smledniku je prišlo med posestnik o vim sinom Frawetom Kaiser j em in 25-letnhr. posest nikovim sinom Antonom Rozmanom repira. Ker sta -e oba fanta že dalje časa lnrzila. in siccr zaradi nekega dekleta, je postal prepir kmahi opaseu. Fanta sta si skočila v lase in se jela sprva obdelovati s pestmi. Nenadoma pa je Kaiser potegnil iz žepa samokres ter ustrelil proti nasprotniku, ki se je z bolestnim krikom "zgrudil na tla. Krogla ga je zaklela v trebuh. Rozmana so nasledi je jutro prepeljali v ljubljansko bolnico ter je njegovo stanje skrajno kritično. Napadalca pa so orožniki še istega večera aretirali ter ga nasled nji dan odvedli v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Nesreča uradi sptaienih konj. Ko je vozil posestnik France Sojer z Viča z dvovpreženim vozom proti domu, so se mu jeli na Glincah nenadoma plašiti konji. Sojer jih je skušal krotiti, vendar jih ni mogel obrzdati. V diru se je pred šolo .snelo pri vozu zadnje kolo. Sojer je odletel v velikem loku na cesto ter se močno poškodoval d.'^jd'na to-nika. John ^laiifh !/j:?<*, S.D., piše: "Nisem mn,'c! ji.-elavija-ti in . prijatelj mi je iwsv.'tov»l Severa*.« Esorlca. Sem ^ t>.i poti s zdravju. ' i-ima-fta. Spe boljSe, boljSe i p. pof-utijo. Prepeieajte s?. Rwtte lekarnarju danes za. steklenico. W. r. SEVERA CO. C »dar Rapids, Iowa Iz športnega sveta. lijana Angelo Azzau ter Bvstaiiijo FHilvio. Fulvio s<> je nekaj ča-sa kretal po Sloveniji, kjer so pa končno prijeli. Drujfi jmi ui prispel tako daleč. Obudil je s svo-j ^ jim obnašanjem pozornost orožnikov v Krškem, ki so «ra kar hitro /prijeli ter pripeljali zaradi suma špjonaze v Ljubljano. V Ljubljani so odpravili tudi Fnlvia, ki ima bržkone tudi več grehov na vesti. Vsilj iva Laha bosta izgnana preko meje odkoder sta prišla. :» ; t Smrtna kosa. t. ! V Ljubljani je umrl po kratkem . trpljenju v visoki starosti 90 let. zasebnik Janez Bučar. Pokojnik r jo užival pri Trnovčanih zelo \e- lik ugled in spoštovanje. ; — V Ljubljani je umrl po . ? __ i i i 1 Iz Jugoslavije. i ____ Strašna nesreča v Veliki Gorici. j 19. februarja dopoldne se je pri ! [ petila velika nesreča na kolodvo-' | rn v Veliki CJoriei pri Zagrebu.' jKo se je vlaik proti Zagrebu že zji-č^el pomikati, je hotel nanj skočiti .'neki Bcgovič, posestnik iz Vrbicc .'pri Dffckofvera. Čeprav so ga neka-i teri svarili, naj nc skače na drveči . vlak, je Begovič postavil eno no-. go na va-gonsko stopnieo. *z rokami se .je pa hotel oprijeti železnih pri-ročni c in se po pet i na vlak. To mu pa ni uspelo, k »t je vlak med tem začel voziti že z veliko brzino i-i nesrečnež je paomoč. Moški ■ no jih pa zarvrnili, tla se uo bi rfo-(podila so večja nesreča. Potniki v vlaku, ki so predvidevali nesrečo.1 so z nasilno zavoro ustavili vlak. ^ toda bilo je prekasno. Kolesa so žc pregazila telo nesrečnega Begovi-ča. Vlakorodja je vlak takoj ustavil in Begoviča so .potegnili izpod vlaka. Bil je. brez nog, kolesa so jih obrezalo, iz velikih ran je pa tekla kri. Položili so «a v vlak in v Zagrebu z rešilnim vozoni prepeljali noža vest nopra v Zakladno bolnico. Begovič je trenutno prišel k , zavesti in povedal svoje ime. | Zdravniki so ga takoj operirali in mu z vsemri sredstvi skušali olaj-| f sati bolečine. Toda vse je bilo zaman. Begovič je izarubi! preveč krvi. Levo nogo je imel odrezano poti kolenom, desno pa nad kolenom. Begovič je med operacijo v silnih bolečinah umrl. i I Dete brcr glave. i l!*: februarja popoldne je javil čuvaj mestnega kairala na Žit lijaku zagrebški polic«ji. da leži v kanalu truplo deteta. Redaistvo je takoj otlposlalo na lice mesta' zdraviliško-policijsko komisijo, kij je res našla na robu odvodnega kanala v blatu in smeteh trupelee. Ko so ga zvlekli in oprali, se jim j je nudil strašen prizor. Dete je bilo brez glave in popolnoma zgri-zeno. Ob jedle so ga najibrže podgane. Komisija je ugotovila, da jej bilo dete komaj porojeno živo vr-| ^ženo v enega številnih kanalov v mestu. Domneva se, mogoče ugotoviti' detetovega 'spola. Trupelee so pokopali na po-J lnai ■1'T* -- ^ - - wjauwu m jiirofoju. " NAItOCAJTC. SE NA "GlJ\S NARODA"! ^ za s t a ve IWM.UI, mKOMM^ J VICTOR NAVINiOB, GLAS NARODA, 14. MARCA 1928. ALPHOSHE DAL DET: Bolmi je mladi Dnupbin. ttmrcti hoče.... V v.sHi cerkvah kraljevine je nt k* in dan izpostavljeno sv. Telo in velike *veče gorijo, da bi kraljev«ki »tin ozdravel. l*!i-ce Mare prewtoliec so tihe. mirne, m* zvonijo ver zvonovi, in vozovi s<- |K>mikujo le korakoma.... Pri vbodu palače m» >kruu<> pogledu je-jo rae&eani, in pri vratih so vratarji z iHi/laecnimi trebuhi, ki kramljajo o dvoru. Ve* dvor je razburjen ... Komor-niki, dvomi upravitelji, tekajo gori in doli po mramomili stopnicah. kupitn» k drugi, na-, tilio poizvelujoe po novicab.... \*a hirokiii hodnikih m- objokano priklanjaj'* imenitne dame in si bri-hejo >vojr oči z lepimi ourobije-nimi robci. V oranžeriji (soba svetlo pobarvana^ so zbrani v haljah številni zdravniki. Vidijo »e skozi Sip«*, kako mahajo s .svojimi dolgimi er-ninu rokavi in doktorsko pregiba-jo svoj«* hisulje.... Cluverner in o-proda malega Dauphina .s«- sprehajata pred vrati in pričakujeta odločitve. Kuhinjske »Jug«- hodijo mimo njiju, ne da bi ju pozdravili. G as pod oproda kolue kot pogan. GoKpoj guverner pa eitira 11 o race ve verze.... Med tem pa se začuje tam doli pri hlevu dolgo tarnajoče razgetanje. To je Dau-phinov alezan, na katerega so pozabili konjarji in in žalostno rez-geče pred praznimi jasli. fn kralj.' Kje je gospod kralj.... Kralj j" bil zaprt popolnoma sam v sobi na koncil palače. Njegovo Veličanstvo ne ljubi, da bi ga videli jokat/. Pri kraljici je te drugače. Sevle<"a pri vzglavju malega Dauphina, globoko vzdihuje vpričo vseli, njen lepi obraz je moker od solz. Na ležiš«"n iz čipk pa počiva z zaprtimi očmi mladi Dauphin, ki j«- bolj bled kot blazine, na katerih »sloni. Zdi se, da spi; toda ne. Mali kraljevič ne spi. Obrne se proti svoji materi, in ko jo vi Ji jokati, ji reče: "Gospa kraljica, zakaj jokate? Po 12-letnem trpljenju je našel pomoč. Mr. A A' l*i#d«rman. Colden lak«', <>iit.. Jm dvanajst l«-t ln»>J hm Rlk\ot><4u •/.*l>rtj«i. in (»mtavnoitl. Ko je pora-w! mimo Iri *t»*klojii< Nura-Tune, nam pisal, tla ht (MK^uti isrratnn in je tlo-l'i«»aa zdravja. TuOi J.- plna:. da inu je Nun-Tonc pomagal kot dru- K» zdravila. Nu*a • T« Mif j.« i sv it* t in > ni «traž.-r, okoli naše postelje!.... Sto vtd i k ili topov naj čuj# i»oč in dan, naj bo prižgan stenj pod našimi okni. In. vrag. če se nam bo upala približati smrt! Da bi ustregla kraljevskemu o-troku. dala kraljica znamenje, povelje. Oz ras se je enlo na dvorišču peljanje topov; in štirideset korenjakov vojakov s helebardo v rokah, je prišlo in postavilo o-krog po sobi. &o to stari vojaki s sivimi brki. Mladi Dauphin je za- radižu zojiet kraljevič.... Dobro vein, da je dobri Bog moj bratranec in ni mogoče, da ne bi z mano postopal kot zahteva moj čin." Za tem je dostavil, obrnivši se, svoji materi r "Naj mi prinesejo moja najlepši! oblačila, mojo kamižolko, moj beli hermelin in moje baržunaste čeveljčke! Hočem se dopasti angelom v paradižu v kraljevski obleki." Tretjič se skloni duhoven proti malemu kraljeviču in mu na dolgo govori. V sredi govora ga je srdito kraljevski sin prekinil: "Torej tedaj na to nič, biti kraljevič?" Nie več ni boleli slišati, mali Dauphin se. je obrnil proti steni in milo zajokal. Želodčne bolezni. Profesor Pupin o Hooverju. Na ina lokat eri organ stavlja človek tako velike zahteve kot na želodec. Če dolgo časa hodi ali če mnogo dela se odpočije, če naporno gleda, zatisne poteni oko, še ceio ee mnogo govori, zapre usta za nekoliko časa, na .svoj želodec pa le malo pazi. Enkrat mu da preveč, drugič premalo tlela, pa zopet neprimerno hrano, ki je neprimerno delo, da mu posla, kadar bi moral počivati itd. Kaj čuda torej, če nekega dne odpove slepo pokorščino in začne na ta ali drugi način stavkati. veda tudi ne more nadomestiti vse ga, kar j.' zamudil želodec, ker ni imej čas. Njegova stena more i-meti vedno toliko mišično napetost in jakost, potoni je želodec kot vreča, ki >e ne zmeni zato kaj jc v nji; hrana, ki pride v žcloJec leži tam mnogo dalje ča.sa kot je potrebno, mnogokrat par dni; mišice nimajo moči, Ja želodčno vsebino spravijo naprej po redili poti. V tem slučaju govorimo o želodčni oslabelosti, želodčnem razširjenju itd. Dostikrat je temu, da ne more želodec .svoje vsebine po- Ce hočemo zvedeti na kakšne i Siljat i naprej, vzrok tudi to, da je "Mar&meo", humoristrčm tednik v Trstu, se zopet zaganja v cerkev. Priobčil je članek "Pazimo na Vrdelo", v katerem napada svetoivanskega žui>-1 »laskal 7. rokama, ko jih je zagle- j nik{{ in se s^tika nad kipoma sv. Cirila in Metoda ob velikem oltarju, izvajajoč, da sta bila postavljena v dobi italijanske sužnjosti. Sedaj ta dva kipa samo ščuvata in župnik Sila deluje tajno za blaženo državo treh črk. Vsi obredi so slovenski. List zahteva v cerkvi izključno italijanščino. načine nam more želodec od povedati službo, moramo naj preje poznati njegovo delo In njegov pomen v skupni igri vseh človeških organov. Želodec je malo skladišče za hrano, sprejema jo torej in zadržuje,«dokler je ne prebavi. Da more to redno delati, ne sme biti niti premajhen, niti prevelik in vhod v njega iz požiralnika mora biti prost in ne pretesen. Želo dee je kot mehur, ki je vstavljen takoj za požiralnikom in gre njegov izhod proti ostalemu črevesju, katerega del poleg želodca imenujemo dva najstnik. Pa ne samo da želodec sprejema hrano in jo zadržuje, temveč tu .s« vrši tudi prebavi j a nje. Zelodčeva stena j«* iz mišic, ki se krčijo pa dal. Spoziial jih je in poklieal enega: "Lorrain, Lorrain I" Vojak je stopil za korak proti postelji. "Zelo t" ljubim, moj stari Lorrain.... Pokaži mi malo tvojo veliko sabljo.... C'e me bo hotela vzeti smrt. jo bo treba ubiti, kaj ne da?" Lorrain odvrne: "Da, gospod." In kanili sta mu dve veliki solzi, ki sta zdrsnili po zagorelih licih. prehod iz želodca v dvanajstnik pretesen, bodisi da je tam nastala nastala kaka novotvorba ali pa da je mišica, ki zapira izhod želodca. premočna oziroma da ima krč. torej pojtolnoma zapira izhod. Pri prvih slučajih, da je na prehodu želodca v dvanajstnik nove tvorba, vemo, da gre največkrat za raka, medtem ko je vzrok za drugo vrsto neprehodno^ti bolj raznovrsten. C'e je izhod iz ž"lodea težak, potem mora želodčno mišičje več delati, da zamore premagati ovire, mišična plast torej odebeli: pogosto i-mamo v tem slučaju opraviti z želodčnimi krči. dokler naposled moč music popolnoma ne odpove in ne Slavni iznajditelj Pupin, prolWben ameriški visoki uradnik ni soma Columbia University v Newjbolj i ; lo kot .Mr. Hoover priporo-Yorku, je naslovil sledeče javno ča l narodne politike v vodstvu in-pismo na državljane slovanskega! žittirskih zmanosti in naših indu-pokolcuja: ! stri j. Inžmirji in znanstveniki, ki — Kot ameriški državljan slo-j se zavzemajo za M r. Hooverja so vamtkega rodu, Seui šel skozi isti• uverjeni. da je to naš največji im-procea amerikanizacije kot vi vsi i rodni problem Ln da se ga lidik/« rn vsledtega prav dobro poznam i varno poveri izvežbanim rokam in vaše državljanske nagibe. Vem. da. ženi ju .Afr. Hooverja. vsi ljubite svojo novo domovino in da se boste do skrajnosti poslužilil moči ameriškega državljanstva za 13-leten frkovec tožil svojega oče-napredek -tega velikega naroda« V i ta radi razžaljenja čaati. tem letu se vrše predsohiiške vo-' - litve in vsledtega se vam nudi naj- Na Dunaju se je vršil te dni ue-boljša prilika, da izvedete to svo-!navaden pro«.-»'s. Strumen l:i-leteu jo moč. Prva taka prilika se vam frkovec tožil ob asistenci svoje nudi, pri izAm-i predsetlniškega j mat ore in advokata svojega očeta, kandidata. Kmalu se bodo vršilci nekega trgovca radi razžaljenja primarne volitve in pri tej priliki časti, ker ga je baje obdolžil, da se boste odločili za pravega moža.i je ukradel knjigo. Na vprašanje Jaz bom glasoval za Hon. Her- sodnika, če se ne sramuje tožili bert Hooverja, sedanjega trgovin- svojega očeta, je deček rekel: skega tajnika. Dovolite mi. da "P«tj»i! naj svojo obdolžitev pre-vam povem, zakaj. j kliče, potem bom n>žt><» takoj u- Zan.i lx> glasovalo na stot isoče i malcnil*'. organiziranih inženirjev in znan- Oče je odgovoril, da ho dopriue-stvenikov v Združenih državah in^'1! dokaz resnice, ko |>;i ga je sod-jaz sem ponosen, ker sem član te nik opozoril da bi utegnilo to ime-izborne organizaci.ie. Vem. da sta, to za sina prav neprijetne pt^leili-naše narodno bogastvo in prospe-l ee. je vijjrašal oče svojega sin,-), kdo r'teta sad inteligentnega dela na ga je nagovoril, da naj vloži zoper začne potem hrana zastajati ali ^ po^jn znanosti in inSenirstva. Ame-|igepa tožbo. l>reden je mogel sin želodcu in se v njem nabirat:. Po- zopet raztezajo in tako mešajo lira- sebno pri bolnikih, ki imajo raka. no. da pride v.sa v stik z želodčnim .najdemo v želodcu ostanke hrane, PRATIK IN KOLEDARJEV imamo še nekaj v zalogi. Pratika stane 23 centov. Koledar pa (X) centov. Koledar ima letos izredno V tem trenutku se približa ma- zanimivo vsebino: razprave, po- leinu kraljeviču duhovnik, mu po-tihoma nadolgo govori in mu pokaže križ. Mali Dauphin ga zar-den posluša, nato pa prekine: "Dobro razumem, gospod duhovnik. kar mi pripovedujete; toda slednjič, ali ne more mesto mene umreti moj dobri prijatelj Bebo, če uiu damo za to mnogo denar- j«"' Duhoven nadaljuje in mali Dauphin se čudi bolj in bolj. Ko jc končal duhovnik, je povzel mladi prestolonaslednik z velikim vzdihom: "Vse .kar ste mi vi tukaj povedali gospod duhovnik, je zelo ža-' lost no, 1oda ena stvar me tolaži, to, tla l)oui gori v zvezdnatem pa- vesti, slike, šala, zanimivosti itd. Blazuikova Pratika jc našim rojakom jako priljubljena. Še v starem kraju so jo bili vajeni in je tudi tukaj nc morejo pogrešati. Naročite takoj. Blovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., Hew York City. sokom, ki vrši glavno prebavno delo. Poleg tega pa ima inišičnata želodčna stena tudi to "nalogo, da periodično izstLska iz želodca prebavljeno hrano najprej v dvanajstnik. Delo tega mišičja uravnavajo živci, za katere naša volja nima nikakega direktnega vpliva. Važna je uloga. ki jo igra pri prebavljanju želodčni ftok. Kot vemo, sestoji naša hrana, ki je potrebna prebavljanja v glavnem iz beljakovin, ogljikovodikov in maščob. Ogljikovodike prebavlja še slina, ki vsebuje snov za njihov razkroj, ptvalin. Želodčni sok pa obstoji iz dveh snovi, ki razkraja- ki jo je bolnik morda že pred tedni zavžil. Potem se vsa hrana v želodcu razkraja na nepravilen način. gnije, polagoma pa preneha vsako normalno izočevanje želodčnega soka. Notranja želodčeva plast je sluznica in njena obolenja so najbolj pogosta. Predvsem spadajo v to vrsto bolezni vsi želodčni katari, akutni in kronični. Želodčni katar je vnetje sluznice, ki postane o-tekla, nabrekla*, poveča izločan je svojih sokov ali pa ga čez ča.s tudi zmanjša, proizvaja v obilni meri sluz. obenem pa je tudi delovanje mišične plasti neredno, enkrat iz- 'te beljakovine porabile snovi, v/praznjuje želodec prehitro, drugič IŠČEM 30 DOBRIH DELAVCEV za delati angleške doge, najboljši gozd pri Zavalla, Texas, za angle-' ške doge. na suhem, dobra m po-_ utena plača. — Oglasite se na: Frank Ožbolt, Liberty. Tex., ali Masnnan A Co., Inc., 2359- Tchon-pitonlas, St., New Orleans, La. <2x 13,14) Poslovanje bančnih zavodov je edino, v katerem se ne zahteva od strank, da denar trosijo, pac se jih pa vabi, da ga hranijo in pri-lično sami porabijo. Naložite svoje prihranke pri Vaši banki po 4% proti mesečnemu obrestovanju. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New YocIl, N. V« Kako se potuje v stari kraj in nazaj t Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ atari kraj, Je potrebno, da je ponCan o potalh listih, prtljagi ln .drujih stvareh. Vslod naše dolgoletne H kuSnje Vam nI samoremo dati najboljša iiojasnila ln priposoteao, vedno le prvovrstne brzopanitke. Tudi nedrSarljanl uunorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit Is Washington*, bodisi aa eno lato «11 • mesecev in aa mora delati pro-ftnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington. D. C. na generalnega naaelnl-Skega komisarja. Glasom odredba, ki Je atafiOa v veljavo 3L jalija NN se nikomur več ne pofilje permit po pnM; mm pak ga mora iti iskat vsak prj-silec osebno, bodisi v najbllSJI na-selnifki nrad all pa go dobi v New Torku pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovontoat. Kako dobiti svojce k lUuregi kroja. ■dor fell doMtt aaradnlka m svojca ia at s raji kraja, nai nan prej plia. sa pojasnila. In Jngo sls vije bo talpniHf iilk v tam. lata «70 priaaljenccv, toda peiavicn U kvota Ja dokofieoa aa aaoeriitoe «r Savi Jane, ki «ala dobiti aa alarL Se ln otrafce od lfit da «L lato ta pa m poljadelslra daUvca. AmerlM OCavtjaot pa aamsaa Jo dobiti aam/Sette i^atraka dat IS leta brar * M Ml Stoti v kvoto, potrebno pa Ja ddatl proSaJa v Washington. Prodno podvsamato taU korak, pUite nam. SMHa amas I . ^ JJ^W^ . ' . njem iuiauio solno kislino in f»t-|i-•sin. Pepsin je vezan na prisotnost solne kisline, če te ni. je pepsin brez učinka in enako je t ml i prisotnost .same solne kisline nezadostna za redno prebavljanjf. Kako pride solna kislina in pepsin v že-todee? Želodčna stena, ki ol*,toji iz mišic — kot v»*ino dasetlaj ima notranjo .površino sluznato. to fdast imenujemo sluznK j. V nji so celice, ki proizvajajo ene solno kislino, druge pa snov, ki iz nje nastane pri prisotnosti solne kisline, pepsin. Ko poznamo delo. ki «ra o|Mav-ja želodec, vemo da moremo govoriti o želodčnih boleznih takrat, kadar katere izmed svojili nalog ne vrši ali pa vrši v nezadostni m<'-ri. Vhod iz požiralnika v želodec more biti pretesen, kar je lahko slučaj, če se ne prehodu požiralnika v želodec razvije rak. Xa ta način hrana ne more v želodec in če ne skrbimo za to, da bolnik dobi na operativen način hrano v želodec, poteni umrje od lakot?. Želodec pa mora svojo vsebino tudi zadrževati toliko ča-^a, da jo more prebaviti. Tu želodec lahko nagaja na dva načina, ali da jo vrne skozi požiralnik nazaj odkoder je prišla, govorimo v tein slučaju o bljuvanju ali pa jo s svoje strani neprebavljeno poslj ena prej v dvanajstnik in ostalo črevo, ki sc- z o pet prepočasi, sa je mišična plast v svojem delovanju precej odvisna od sluznice. Želodec je kot čuvaj. ki pazi. »ia nedovoljene jedi ne gredo naprej iz njega in jih zato raje vrne nazaj. Vzroki želodčnih katarjev s(t največkrat pokvarjena ali preobilna jedila in pa neredno zauživanje hrane. Znaki želodčnega katarja so: bljuvanje, .slab zadah iz ust. bel jezik, pomanjkanje apetita. glavobolja, pritisk v želodcu in š»> druiri. (Konec prihodnjič.) ju. ker pozna njegovejra duha za njega mati. ki živi od svojega mo-ustvarjajoče inžeuirstvo in npra- ža toče.na. da «ra jV nagovorila ona. vo in je prperičaiu da naši narod- Ivo pa je mu pripomnil, da noče. ni problemi zahtevajo takega mo-! Ia bi bi! oče kaznovan, temreč da ža kot je Iloover. zahteva sanio to. da oče svojo ob- Ustvarjajoči duh inženirja Wash-jdolžitev prekliče, je pristopi! oče ingtona, znanstvenika Franklina j *K njemu ter ga objel in poljubil, in ekonoma Hamiltona je rešil naš rekoč: prvi narodni problem — ameriško ustavi. Bas tako kot je ta velika demokracija potrebovala pred sto štiridesetimi leti vodstva ustvarja-jočega ženija, baš tako jra potrebuje danes. Nikdar izza "Washingtona nismo imeli v Beli Hiši moža s temeljito inžmit-sko izobrazbo in ustvarja-jočega administrativnega ženija. in nikdar ga ni dežela bolj potre-bowfla kot ga dane1?. Ta mož na je Hon. Herbert Hoover. Kdt> bi nu»-gel boljše upravljati i>robleme. ki so se pojavili j»o veliki povorhi ji * Kdo bi mogel boljše upravljati industrijske probleme kot on. Vsepovsod je imel fenomenalni uspeh. Xjejrt>v čudovit uspeh, ki jra je dosegel kol hranilni administrator, bo ostal zavedno zapisan v ameriški zgodovini. Tn končno se ora si je ravno razpletala svoje lepe kito ter zrla v ogledalo v možem visoko preko sveta in proti nebu. tfvoje lastne oči. | Da, tudi ona bi imela pogum vprizoriti tako potovanje, če bi jo — On je na vsak način mož, kot ne leta človek vsaki dan ž njim vodil Lotar. naokrog. 1 9 Hf^K.' I Ko se je zavedla te svoje misli, je zardela nad samo seboj. La- Diana se je zasmejala. hen vzdih se je izvil iz njenih prsi. Ona ni videla, da jo je stotnik — Ali je to vse* j Kroner mimogrede pozdravil in da so njegove oči občudovalo p k i-Tedaj pa se je zasmejala tudi Dotu ter oklenila svoje prija- vale na njej. teljiie J E*™ ™ Suzana sta stali druga poleg druge ter se držali trdno _ Ah. veš kaj draga, jaz sem spoznala že lepše in »ijajnejše za može in marsikateri med njimi se je že potezal za mojo naklonje-J Čudili sta se stvari, ki se je odigravala pred očmi obeh Njn nost. šo nikdar pa nisem imela tako »določnega občutka, da stojim mlada srea sta utripala mično in nemirno. Vedno sta se ozi-ali proti veliko osebnosti nasproti, kot ravno pri njem. In razventejra — ima bratoma Henzius. ki pa nista imela sedaj časa. da bi se brigla zanju, pmi vpodnjo ustnico majhen — da bi ga človek kar poljubil! ^lLsta se sneer hotela dvigniti v zrak, ker sta odstopila svoja mesta Diana m- je naglas zasmojahi m I>ora >e je smejala ž njo. — Ti si in boš ostala uiala norico, Dora. — Kaj no, a ti xue lahko imenuješ kot hočeš, — a oni mali made/ je veudar postal nevaren mojemu srcu. — Ta nima vendar ničesar impozantnega na sebi. _ Madež ne, — a za to mož, ki ga ima. Kazvcntega pa ima v lesiLHM zelo lepe in izrazite oči — in popolnoma brezbrižno gotovo nivo /rle v moje. Ah, Diana, — kako smo me deklice vendar slabotna bitja! Pride nasproti en moški ter se ozre Človeku v oči in že smo izgubljene, buzana je oei\-idno doživela nekaj takega tudi na sami vtbi. Ona je sanjala o mesečini, ko smo stopile ua, cesto. To je zelo k h ml ji vo znam ou je. 8 — Ali misliš* Dora jn odločno prikimala. — Na vsak način, saj veudar i»oziiaui Suzano. No, sedaj pa hoče va iti *pat. draga moja. Jutri je tudi še en dan. Ti, jaz se že. straš- V*tatfUc> varuško* * Shipning •Jf.AV.A^' I Ed Gardner, zamorka iz Seattle,; Wash'., se je odpravila peš iz Los Anjrelos. Ca!., prot.i New Yorku. —Razdalja znaša 3400 milj. Iz Sežane je «io.šlo na tržaško j>olitično o- ___________ blast, doslej 70 prošenj tamošnjih gostoan, kajti le določeno število ljuda je smelo na krov. Morala pa !nin<'arjev. da se njihovi priimki sta nadzorovati delavce, kajti na vožnji sami ju niso potreboval: [temetirito poitalijančijo To bo ko-Balastne vreče se je odstranilo na povelje, Vse je bilo priprav- mir'nih prizorov, ko se bodo sreča-l.ieno. Počasi so pričeli delati stroji. Kot velikanska zver jo p3s?ala vali k™ški fantje pa so ne bodo zračna ladja, vodena od človeških rok. ' j spominjali, kako se "kliče" sedaj '(Dalje prihodnjič ) Jugoslavia irredenta. Strahovite nesreča. | Trgovski trik. j*e je pripetila nad Fajtjem hribu. Abonent nekega iuozemske-a li-\ ojm materija* so nabirali tam sta je inseriralv da išče primomo ta ali oni. Alojzij Blažič, Karel Blažič in K. Pahor. Naleteli so na 75 mm ueraz-streljeno granato. Hoteli so jo iz- i-o votlim na izlet v balonsko Jojkj. Jaz nisem še nikdar videla iz b.iV'™^ se je ra.zpočila. Alojzij Blažie je obležal mrtev, Pahor je umrl v goriški bolnici, naj- y;no nobone zračne ladje. Kazvcntega pa nisem tudi še izvanredno napeta, če se bo Hilda v resnici odpeljala s svojim ženinom v zrak ali če bo izgubila v zadnjem trenutku svoj pogum. Upam. da bo 'jutri lopo vreme, kajti drugače ne bo sploh ničesar s poletom. Diana je že legla ter vprašala trudno: — Ali nisi hotela spati. T>ora ? Ah, gotovo ... Sedaj pa spat, draga Diana . . . Spij dobro ter imoj sladke sanje . .. radi mene tudi o — tvojem I^otarju. S tem je ugasnila električno svetilko. stanovanje. Meioh ni bilo mogoče misliti za nameravani izlet v balonsko lopo iuj za i*>k-t poročnega para. Ob dvanajstih so se pripeljali Valnerjevi z i. \ tomabilom pred hotel ter odvedli Sandersovo iu Diano. Nato pa so hitro odpeljali ven na planjavo, kjer je stala izračna lopa. Od daieč so že videli pregibno lopo, obrnjeno proti iztoku. Avtomobil se je ustavil poleg drugih, ki so že čakali tam. IVesenečeui so zrli novodošli na velikanski balon, ki ac je razgrnil pred njih očmi. + Ob drugem, koncu lope je siaia skupina ljudi ob najbolj sprednji zračni gondoli. Zabavala se je glasno in v velikem prostoru je bilo čuti razne smehljaje. Sedaj pa so postali oni spredaj pozorni na novovstopivše in naenkrat je prišel neki kolesar v hitrem tempu skozi lopo. Bil je Alek j>audt r Henzius. Tik pred Doro Sanders jc iakočil elegantno s kolesu. No^ii jc rjavo prekrižano delavsko obleko, tesno oprijemajo se čepico ter srajco z mehkim ovratnikom. V tej delavski obleki jc izgledal odločno še bolj prednosten kot pa v fraku. Dora je postala čisto bleda od razburjenja ter mu zrla nasproti z velikimi očmi. TuJtaj, v tej okolici, v tej priprosti in praktični o-blcki se ji je zdel Aleksander Henzius povsem drugačen človek kot pa prejšnjega dne, imponiral ji je odločno s svojim varnim, mir-j.nn nastopom. Trtiba jo videti moške pri njih delu, če se hoče vedeti, kaj veljajo v resnici. In tukaj, v tem velikem prostoru, je dihalo vse duha \ olikana. Vse, k?r je mogel izumiti človeški ickili in kar je mogla obvladati človeška volja, to je bilo videti tukaj pred seboj in obč-u-dovaje je moral zreti človek k tem možem, ki so uporabljali svojo sil«* v boju z dosedaj neprcmaganiui elementom. Ko je skočil Aleksander Henzius pred Doro s svojega kolesa, katerega so sc inžinirji vedno posluževali, da hitro premerijo dolgo pot skozi dvorano, tedaj je udarilo njeno srce s par močnimi udarci. Njene oči so zažarele k njemu navzgor in njena majhna roka s** je oprijela boječe njegove velike. Pozdravil je le smehljaje celo družbo ter jo odvedel nato skozi dvorano k že zbrani družbi. Na pol jiota jim je prišel nasproti Hans Henzius. Bil je natančno tako oblečen kot njegov brat. Ko je pozdravil Suzano Vainer, se je nasmeh-i il preko njenega cela obraza tir ji tako gorko stisnil roko kot ni več konvencijonalno. Skupina sprodaj ob prvi gondoli je obstajala iz Hilde in njenih h ta rižev, dr. Haslerja, stotnika Kronerja. ravnatelja naprav ter par inžiuirjcv ter treh gospodov, ki so se istotako hoteli dvigniti v zrak. Večje število delavcev je bilo že zaposlenih pri balastnih vrečah, ki so visele pod gondolami. Poleg velikanske zračne ladje je vi fel majhni poskusni balon. Ta veliki baby je bil spuščen v zrak, da ugotovi smer vetra. Dr. Hasler je že tičal v svoji usnjati obleki. Istotako tudi stotnik Kroner. Le kap si nista še potegnila preko glav. Nevesta Hasler-ja je stala poleg njega ter ga držala za roko. Bila je oblečena v dolg kožuh ier nosila avtomobilski pajčolan. Izgledala je nekoliko bleda, a je bila drugače mirna in pripravljena. Pred dvemi urami sta bila oba človeka zvezana na civilnem uradu. In sedaj naj bi mlada žena potrdila svojo, zvestobo do moža s tem, da ga spremi v njegotovi element. Včasih je stisnil dr. Hosier pritajeno roko svoje mlade žene in njegov resni obraz je zažarel. Nato pa se ji je zaupno nesmefcml. zelo preplašena in tudi oče je SLOVENSKO AMERIKANSKI OLEDAR ...... , , , , - - --------se je: ni bohnei m bo ozdravel, seveda s S\0 ^ prazno stanovanje, temveč spornim ua nesrečo. jv pisnm ^ mn priporoča neka spe- Jdicijska tvrdka. ki je špekulirala jna njegov instinkt, kar naptopleje za prevoz mobilij iu slične posle. Kako so se prostovoljno razšla kraška društva. Sežanski Grazioli piše v tržaškem "Popoln" o propagandi za "dopolavoro**. Dva načina rešitve sta bila mogoča: ali absorbirati slovenska društva v dopolavoro in j ill odtrgati od zvez v Gorici in Trstu ali pa "izvabiti prostovoljni razpus-t". Grazioli je krenil ua drugo pot in sam priznava, da se je odločil za "operacijo* ki je bila izvršena brez pardona**. ' S tem je dovolj obrazložen "prostovoljna" razpust kraških dru-tev. K za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nekaterim rojakom v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slamnikarska obrt tn slove* ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni mesec in značaj žen ske. Naglica v modernem pro,ne-tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Charlota, Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrd. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine1'. V Idriji. Roka. O tobaku. To je Kizmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, Wyo. Mora. V premogovniku. Strah. Nase stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrrici. Sarco in Vanzetti. Kako sta umrla Sacco in Yen-te t ti. Resnice in rečenice. žaljivke in nogdjivke. Določbe o dedšcinah. KOLEDAR KRASI OHIT-O LEPIH SLIK Stane 50c s poitnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St.. New York Bomba mu je eksplodirala v roki. Ko so delavca opravljali svoje delo v pirotehnični tvomiei v Sarajevu, so zaeuli iz enega oddelka .nenadoma strahovito detonacijo, i Med delavci je na*?tala pravea+a panika in vsi so drli na kraj, odkoder se je začula eksplozija. V tem oddelku so jim je nudil strašen prizor. Delavec v perotehni&r.i tvornici Milan Rata jc je ležal na tleh' v mlaki krvi, ki mu je curljala iz desne roke. Deli razmesarjene desne pesti so bili prilepljeni na stenah oddelka. Ponesrečeni delavec je bil v globoki nezavesti ra hoteli so mu ustaviti kri, kar jim pa ni uspelo. Odpeljali so ga v sarajevsko vojno bolnico, vojaške o-blasti so pa uvedle preiskavo in ugotovile, da je mož sam zakrivil strašno nesrečo. Popravljal je bombo starega avstrijskega sistema. Ker ni bil dovolj previden, mu je bomba eksplodirala v roki. j Drobca so mu raztrgali pest in le (Slučajno niso poškodovali telesa. V bolnici so nesrečnežu amputirali desno roko do lakti. Ker je izgubil mnogo krvi, je njegovo stanje težko, vendar zdravniki upajo. da ostane pri življenju, če ne nastopi zastrupljeni e. Žalil j« kralja in Mussolini ja. * 63-letni Italijan Valentin Pan-tamati iz S. Giorgio di Nogaro. Pan tarnati je revež, izstradan, ra z-trgan Človek. 25. decembra lani je stopil v neko stransko gostilno v j Gorici in ponudil naprodaj neke koledarje. Ko ni hotel nihče kupi-j ti, se je razjezil in očitno vinjen je zavpil: Živio Avstrija! Živio Prane Jožef! Potem se je grdo izraza! o* italijanskem kralju in Mussolini ju J Goriški sodnrka so g» obsodili na 9 mesecev »upora. ^/dV Za nadležen ali Boleč Mehur BOLEZEN ali IZPUŠČANJE rabite Santa! Midy V vsrh l«-kaxuali. 15. marca: Albert ttallin, Cherbourg, Hamburg 17. marca: Ue de France. Ra.vr* Olympic. Cherbourg Con te Homo, ' .N'apoll. Genova New Amsterdam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam 20. marca: Presldrnte Wllaon. Trst lluenchen, Cherbourg, Bremen 21. marca: Aquitania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 24. marca: Paris. Havre — SKUPNI IZLET Minnetonka. Cherbourg Dutlio, Napodi, Genova 2€. marca: Le\iathan, Cherbourg 28. marca: George Washington, Cherbourg. Bremen 29. marca: Berlin, Cherbourg, Bremen 31. marca: fcaturnia. Trrt Majestic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Anlwerpen Volcndam, Boulogne Bur Mer. Rotterdam Republic. Cherbourg Bremen 2. aprila: Colombo, Napoll, Genova 4. aprila: Ber»r garta. Cherbourg 5. aprila: Lircsdi-n, Cherbourg, Bremen 6. aprila: Olympic. Cherbourg 7. aprila; • lie d»> France, Havra Lapianii Cherbourg. Ant«rerpen Cleveland, Cherbourg. Hamburg Ve«-n«iam, Boulogne sur Mcr, Rot* terdnm 11. aprila: Mauritania, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen 12. aprila: Columbus, Cherbourg. Bremen 14. aprila: France. Havre Homeric, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Hamburg Roma, Napol), Genova Ryndam, Boulogne sur Mer, Rotterdam I.fjvlathan, Cherbourg 18. aprila: Aquit»nia, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 1». aprila: Mucncheo. Cherbourg, Bremen 21. aprila: ParLi. Havre ~ Majestic, Cherbourg Albert Baliin. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoll, Genova Amsterdam, Boulogne aur Mer Rotterdam 24. aprila: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. aprila: . Bcrenjcarta. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen 26. aprila: Berlin, Cherbourg, Bremen 28. aprila: Ilie de France, Havre Olympic, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg Duilio. Napoli. Ge;:ova Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam America. Cherbourg. Bremen II. SKUPNI IZLET a parol kom — ••Paris" dne 12. maja. 192S. Iti. SKUPNI IZLET ■ paxnlkon — ••Paris" On* 2. junija. 1928. Večinoma 61; potniki Ikov odplulejo po no* vkrcajo 4an pral. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot sa potovanje n« ogromnih parnlklhi PARIS 23. marca. — 20. apr, FRANCE 13. apr. — 4. maja (Ob polno£l.) Nsjkrajfta pot po teleanlcl. Vsakdo le v posebni kabini t vsemi modernimi udobno*M. — Plja?a vn slavna francoska kuhinja. Isredno nlske cen«. ZajamCIta al prostor zm voinjc novega valikana lie de Francc 16. mar. - 6. apr. (Ob polnoči.) VpraAajte kateregakoli pooblaščenega agenta alt FRENCH UNE 19 Stale Street, Now York. N. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vojvode, ronmu ................. j® ................... .jj Od Ohrida In Bitolja..... i, Hajtka. L>užlško srbska pore«:, Atafa, čudež v Bolean, t.v. Iz dežel potresov, Baukart. Izbrani spisi Hinko Dolenc M Knjiga o lep«« vedenju, govorjenju in zasebnem življenju, Bonton ..........1.20 Knjiga spominov, ječe moja P«* .................... JM Liberalizem ............... .73 Materija in Energija, Čermelj .75 Otroci Sobica. Pregelj, t. ▼. 1._ Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma — < Prijatelj) ............. 1.23 Plat zvona. Leonid Andrejev JJ5 Pravo in revolucija. — Leo Pitamlc .35 Prigode gospoda Colllna, detektivski roman ......... .33 Sosedje. Cehov .......... Jj Svetnik, Fogazzaro, roman 1.50 Tigrovt zobje, Maurice Le- blanc ...................SO llenspiegel in Lam Dorbia La.' Vojska na Turškem.......23 Pesmi v prozi. 49, t. v. .. .50 Sodnikovi. Stritar......... .60 Tri legende o razpelu, —t Ze.ver, t. v.............. .60 V pristanu, Pretnar ...... .50 Vladar.....................55 Večerna pisarn. Kmetova .. .<0 I vod v Filozofijo, Vebcr -. L— Znanost in Vera, vedoslovna Sturlija. Veber .........L— Zbrani spisi f*. Maselj Pod. limbarski ..............L50 Žrtve, Fr. ZbaMk, povest .05 IGRI: igra v 5. dejanjih .............75 Lokalna železnica, v 3. dejanjih.........................0» Lotkm rojstni dan................J00 Noč na HiKljnika.................40 Navaden človek, Sala t treh dejanjih ................40 Poslednji mož, veseloigia. S dejanja ..................................15 Pepetuh. narodna pravljica. 6. dejanj ........... SO Skopata, komedija v 5. dejanjih ......................................-K Vrtinec, drama v 3 dejanjih .73 Veleja, drama v 3 dejanjih J5 Zemlja, komedija t 3. dejanjih ........................................,75 "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Hew Tok Pozor, rojaki! Is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar. San Francisco, Jacob Lausin. COLORADO Denver, J. Scliotte. Pueblo, Peter Cullg, John Germ. Ft. Janesh, A. SaftiC. Salida, Louis Gostello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verhlch. Chicago: Joseph Bllsb. J. Bevčič. Mrs. F. Laurich. Cicero. J. Fabian. De Pue, Andrew y pillar. Jolift, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, John Kren, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich. Mascoutab, Frank Augustln. North Chicago. Anton Kobal. Springfield, Matija Barborich Summit, J. Horvath. Wankegan, Frank PetkuvSek. KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Report. MARYLAND Steyer, J. Čer no. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe. Detroit, J. Barlch. Ant. Jauezlch. MINNESOTA Chishotaa. Frank Goule, A. Paniaii, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Pesbcl. Fr. Sekula. Eveleth, Louis GouSe. Gilbert, Louis VesseL Nibbing, John Povfie. Virginia, Frank Hrratlch. MISSOURI St. Loaia, A. Nabrpoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA P. Erode rick. Francoska vlada jt- sklenila, da morejo biti tudi ženske nastavljene v diplomaciji, toda samo v Franciji. SEMENA i V zalogi imam najboljša POLJSKA, j VRTNA in CVETLIČNA SEMENA. | Pišite takoj po brezplačni cenik. I Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDm Box City Hall Sta. New York, N. V. | Forest City, Math. Ilamin. Fan ell. Jerry Okorn. j Imperial, Val. Petemel. Greensburg. Frank Novak-Homer City in okolico, Frank Fa renchack. Irwin, Mike Pausbek. Johnstown, John Polanc, Marti o Ko. roshetz. Krayn. Ant. TaaieU. Lnzerne, Anton (>*olnJk-Manor, Fr. Oemshar. , Meadow Lands, J. KoprivSek Midway. John 2u»L Moon Run. Fr. PodmU^ek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Aril in U. Jakobkh, J. Germ, J. PognCar. Presto, J Demsbar. Reading. J. Pexdlrc. Stcelton. A. Hren. Unity Sta. In okoUco, J. 8kertj, Fr. j tJchlfrer. West Newton, Joseph Jovan. Willock, J. PeterneL UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwnnkee, Joseph Tratnik in J««. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, Jobn Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs. Louis Taochvr. DiamoodvUle. A. Z. Arko. NEW YORK Gowanda. Karl 8ternlsLa. little Falls, Frank Masle. Vsak zastopnik Izda potrdilo u »v« to, katero Je prejel. Zastopnik« r»Ja kom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Narod«" Za eno leto $6JK>: za |m.| trt* ♦-J.no; za Atirl merce $2.00: za tet rt ;«m« OHIO .. m Rarberton, John Balant, Joe HitL . _ „ , " , Naročnina za Evroj« J«- ti. Cleveland, Anton Bobek. Charles Karlinger, Louis Rudman, Anton Sim-eieh. Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumie. Niles, Frank Kogovfiek. Warren. Mrs. F. Rachar. Yoongstown. Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Kobiac. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Br ou gh ton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tnshar. A. Jerlna. Cooemaogh, J. Breaorec. J. Pike, V. RovanSek. Oraftoa, Fr. Macbek. G. Previa, Loaia Sapanfie, leto. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Nar roda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*.