Izhaja začetkom vsakega meseca'
Izdajajo
Slovenski Frančiškani
v Rockland Lake, N. Y.
Naslov za dopise in naročnino je
"A VE M A. R I A'" Rockland Lake, N. Y.
Sune: ti Ameriko celo leto $1.(10 Za Evropo lam $1.25.
SUBSCRIPTION PRICE $1.00 FOR YEAR For Europe $1 25. Jy
Entered as Second Clasi Matter April 22, 1910, at the Post Office at Rockland Lake, N. Y.;'under the Act of
Congress of March 3, 1879.
Ali ste že obnovili naročnino na list "Ave Maria?"
Published Monthly by FRANCISCAN FATHERS
ČASTITI SLOVENSKI DUHOVŠČINI
se kar naj toplejše priporoča
prvi in edini slovenski pasar v Ameriki
H. P. MERTEL
v	v
Izdeluje svečnike lestence, krize, svetilke,
sploh vse, kar se potrebuje pri cerkvi iz železa, mesinga, bronza,
srebra ali zlata. Cene so tako nizke in zlasti slovensko duhoščino se bom potrudil, da zadovoljim.
Izučil sem se livarstva pri znani tvrdkdi Samassa v Ljubljani. Dragega dela v tej stroki sem se naučil pri najizurjeneših mojtrih, tako, da se ne bojim nobene sodbe ali ocene.
Častiti gospodje, poskusite z enim naročilom. Cene Vam dam tako zmerne, da boste prišli ceneje, kakor če si delo naročite doma. Pri tem boste pa dobili popolnoma delo, kakoršnega bi doma dobili.
SUMMIT BRASS AND IRON WORKS
813 JOHN STREET WEST HOBOKEN, N. J.
Ali prihaja list "Ave Maria" redno vsaki mesec? Ako ne, sporočite!
Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN FARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena.
P
(Dalje.)
3. Nadalje nam že sama pamet dovolj jasno priča, da je človek veliko več kot žival in za kaj višjega ustvarjen. Človek ima vest, ki je božji glas, ki mu daje sladek mir, če stori kaj dobrega, nemir in očitanje, če kaj hudega naredi. Človek čuti žalost, tolažbo in veselje, s strahom pričakuje kaj hudega, s žalostjo in kesanjem se spominja svojih pregreškov v preteklosti, z veselim upanjem pričakuje kaj dobrega in z veseljem se spominja, kar je dobrega storil ali doživel.
Človek je tudi lahko v trpljenju vesel, ki mu ga sladita mir in tolažba in nasprotno je lahko žalosten, če tudi ima vsega, kar mu telo poželi, ako mu vest kaj hudega očita ali se česa boji.
Človek nadalje nima samo telesnih potreb, kakor živali, ampak tudi potrebe dušne in smisel za višje reči. Človek nima potrebe samo za želodec, ampak tudi za razum, srce, oko in uho. Človek hrepeni po zna-noti in vednosti, časti in slavi, zabavi In razvedrilu, mir« in tolažbi.
f
sreči' in zadovoljnosti. On ljubi glasbo in lepoto, se zanima za se in za druge, za preteklost in prihod-njost. Človek se lahko vedno izpopolnjuje, poboljša ali poslabša, ima pri svojih delih namen, ve, čemu tako dela, čemu lahko kaj stori ali opusti.
Pri živalih vsega tega ni! One imajo samo potrebo za ohranitev življenja in vrste, in skrbijo samo za potrebno hrano. Tudi nimajo pri svojem delu namena in vsaka žival dela svoje posebno delo. Tako n. pr. ptič gnjezdo, čebelica celice, pajek mrežo itd., ne da bi se tega učile. Toraj če bi bil človek žival, kakor druge živali, bi moral imeti tudi enake potrebe.
Vse to nam jasno dokazuje, da človek ni žival, ampak, da je po božji podobi ustvarjen, da ima dušo. Zato je za človeka najžalostnejše in najponiževalnejše, ako ne prizna Boga za svojega Stvarnika in hoče biti rajše manj kot neumna žival, kakor pa Njegov otrok.
4. Človek je kot krona in gospodar vsega stvarstva in najimenitnejša stvar na svetu ako se ravno pq
v	v	v
V pravi in luci, an človek in žival.
Piše A. Tomec.
božjih zakonih, t. j. zapovedih, naj-zvišenejša, najlepša, najboljša in najplemenitejša stvar. Nasprotno pa je človek v preziranju božjih zakonov, v svoji propalosti in hudobiji najhujša, najnevarnejša in naj-škodlivejša zver na svetu.
Poglejmo! Kako bi bilo na svetu vse dobro, ko bi se ljudje ravnali po božjih zakonih, kakor se živali ravnajo po naravnih zakonih, ako bi živeli kakor sv. vera uči! Nasprotno bi pa bilo na svetu vse polno zmešnjav in nereda, neizrečena beda in nesreča, ako bi zavladali nauki ma-terijalizma, da je človek žival. Kaj so vsi spori, boji, zločini, nasilja, krivice, nepoštenosti in nepravičnosti drugega, kakor le posledice
nevere in materijalizma in pomanjkanje žive vere? Ako bi vsi ljudje živeli po naukih sv. vere, ako bi bili prešinjeni od duha krščanske ljubezni in pravičnosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti, katero daje ta vera, bi nastal na svetu krasen mir in sloga, in ne bilo bi treba potem ne vojaštva, ne orožništva in policije, ne sodnijskih, ne kazenskih poslopij, kar vse ogromne svote denarja požre, s katerim bi se lahko mnogo bede in pomanjkanja olajšalo, ki tare človeško družbo. Potem, le potem bi res na svetu zavladalo bratstvo, svoboda, mir in sloga, blagostanje in sreča.
(Dalje.)
®	v	________U)
| Poturice hujši kot Turek, f
fc	S/
• ^	- vvvv■^■...v.v	-^■•^-■■fc-.-v £r.
X. ~ ~ ~ ~	.T ~ ~ ~~ T?V
Znan je menda povsod izrek: "Česar hudobni duh ne premore, stori gotovo hudoben človek, njegov prijatelj." Med temi najdemo seveda vse nasprotnike sv. vere, sv. Cerkve, nasprotnike duhovništva. Vendar pa, najhujši med najhujšimi je vedno in vselej odpadnik. Odpadnik je pri vsi svoji učenosti največji lažnjivec, obrekovaleč, tat dobrega imena. Najrajše stika za izmišljotinami. Ako kedaj piše, napada ven in ven sv. vero, ter sv. Cerkev in duhovščino. Pri teh ljudeh ne smemo iskati stvarnih, mirnih člankov.
•Odpadnike pa najdemo med našimi rojaki največ med socijalisti. Zato je, zabavljati čez vero, Cerkev, duhovščino pri nas ves socijalizem, vsa svobodomisljenost, da, vse brezverstvo sploh!
Vse drugačni pa so spreobrnjenci, in to splošno. Pri njih najdemo ljudi navadno globoke učenosti, trdnega prepričanja. Ti nikdar ne napadajo, da, celo ne svojih bivših prijateljev, pač pa jih skušajo pridobiti s prepričevalnimi besedami za dobro, za resnico. Vzemimo le najnovejše izglede. Bivši socijalistični vodja David Goldstein predava ravno zadnje čase po različnih mestih Zclr. držav o socijalizmu ter njegovih lažeh. A kako ga nekdanji njegovi prijatelji zato surovo napadajo! Laži, obrekovanje, da celo surova sila, to je vse orožje, ki ga ti ljudje zoper poštenega moža rabijo! — Tudi bivša socijalistinja Mrs. Martha Moore Avery je spoznala c'o dobra socijalizem, kakoršen je v resnici. Sama pove, zakaj se mu je od-
povedala. "Mislila sem, da je socijalizem to, kar ni. Zapustila sem ga, ko sem spoznala, kaj je." Seveda ti pošteni ljudje so upali najti v socijalizmu pravih prijateljev delavstva, a našli so le sovražnike sv. vere, največ pa odpadnikov. Skrb za delavce je pri teh ljudeh le sredstvo za dosego njihovih ciljev.
Naj še pripomnim, da se zadnje čase socijalisti branijo hudodelcev bratov McNama-ra, češ, da nista bila socijalista. Neka socijalistinja — ime mi je izpadlo — trdila je nedavno v svojem predavanji to laž, rekši "ako bi bila brata McNamara socijalista, bi kaj takega, kar sta storila, gotovo ne storila." Vendar pa ves svet zna, da sta bila ravno ta dva hudodelca voditelja socijalis-tov, bila odpadnika! Da, dragi rojak, soci-jalisti-odpadniki so tudi nasprotniki vseh delavskih zvez (unij) in med "skebi" bodeš našel največ socijalistov. To ti bodem dokazal o priliki.
Kaj pa se mi učimo iz tega? Odpadniki služijo hudobnemu duhu, očetu laži, zato so tudi sami lažniki. Spreobrnjenčevo delovanje pa spremlja očevidno blagoslov božji, milost božja, drugače ne moremo reči. Otl tod tolika razlika!
Cenjeni čitatelj, ako kedaj prideš do razpotja, bi se li pridružil odpadnikom, pomisli samo to dvoje, in ne bode ti težko se odločiti, kam bi krenil. Tu sti le dve poti mogoči : pot resnice, ali pot laži. V sredi bodeš našel le omahljivce, mlačneže. Odločitev je tedaj sila lahka.	Prijatelj delavstva.
V boju za krono. ^
y
(Dalje.)
&
4. Druga sijajna zmaga.
1BURCIJ je bil ves zmeden. Dasi že do sedaj ni veroval v malike, vendar pa tako globoko še ni premišljeval o vsej stvari? Kako je bilo mogoče, da na vse to že preje ni mislil? Saj je vendar to jasno samo po sebi, jasno kot beli dan.
Vendar, kaj sedaj ? Kam naj se obrne? Poganstvo mu je dalo le malo prilike misliti na kaj vzviše-nejšega, kakor je vsakdanje življenje.
Kakor človek, ki je mislil, da stoji na trdnih tleh, pa spozna, da je stal nad groznim propadom, ko ga mu kdo odkrije, ustrašil se je Tiburcij. Proč, proč od tega prepada! Toda — kam?. . .
H krščanstvu? K veri Nazarej-cev? K onim, katere moderni Rimljan imenuje "izvržek človeštva?" Mej one, katere mečejo divjim zverem? On, Tiburcij, pa med kristja-nec? — Streslo ga je, kakor stresa huda mrzlica vročinskega bolnika.
Sam ni vedel kdaj in kako, ko se je zavedel iz te zmedenosti, bil je že pripravljen na pot.
"Kdo pa je ta človek, h kateremu me hočeš peljati?"
"Nek imenitem mož je to, Urban po imenu, starček srebrno bele glave, angelskega obličja, čegar ustnice so polne resnice in modrosti?"
Tiburcij prebledi!
"Pa to vendar ni tisti Urban, katerega imenujejo kristjani svojega papeža? Cul sem praviti, da je bil že dvakrat obsojen k smrti, pa ga ne morejo najti, ker je baje skrit v neki duplini. Ako ga zaslede, ga čaka smrt na grmadi."
"Da, ta je!" — Tiburcij se je še bolj ustrašil.
"Veš kaj čaka potem nas vse? Enaka grozna smrt ž njim! Zato, da iščemo skrivnega božanstva v nebesih, naj najdemo tako grozovito smrt na zemlji?"
"Ljubi mi brat," odgovori mirno Cecilija, "ko bi bilo to življenje na zemlji edino in bi ne bilo nobenega drugega življenja.več, potem bi se morali v resnici bati, da ga zgubimo. Ako je pa še drugo življenje, ki. ne bo nikdar nehalo, moremo se I i pomišljati ga dati, ako se nam zanj ponuja večno življenje?"
"Kaj? Še eno življenje sledi temu našemu življenju na zemlji?"
"Tiburcij, povej ali moreš to naše življenje na zemlji, sploh življenje imenovati? Kaj si drugega, kot igrača dušnih in telesnih bolečin, dokler te smrt ne pograbi, ki ti naredi konec veselju in trpljenju. Ko mine, ali se ne reče po pravici, da ga ni bilo? Zato pa sledi temu življenju drugo, ki pride takoj za prvim in ki ima neskončno veselje za pravične, a večne kazni za grešne."
"Kdo pa je iz onega sveta že prišel nazaj, da bi nam povedal, kako in kaj je tam?"
Cecilija vstane in govori slovesno :
"Bog Oče je sam govoril z našimi pradedi, govoril je po prerokih svojemu ljudstvu. Bog je prišel iz nebes na zemljo, se včlovečil v Devici Mariji, da nas je odkupil in rešil peklenskega suženjstva. Nabral je okrog sebe učence in apostole, je z njimi hodil okrog tri leta in učil svoj Izraelski narod. Bog sveti Duh je po vnebohodu Jezusovem prišel nad apostole, vnel njih srca za resnico in jim razsvetlil njih razun. Tako razsvetljeni so se razšli polni oo-nja
za sveto vero na vse strani sveta in oznanjevali vero v edino pravega trojedinega Boga."
"No, ta je pa lepa!" odgovori Ti-burcij smejeje se. "Ravno preje si mi rekla, naj verujem v enega, pravega Boga, ki je v nebesih. Sedaj mi pa govoriš kar o treh; o Bogu Očetu, Bogu Sinu in Bogu sv. Du-
znanje, ki resnico preiskuje in spomin, ki resnico ohranjuje v pameti? Ali se more reči, da imamo trojno pamet? Xe, jedna je pamet, samo trojno je njeno delovanje! Ako je kaj takega mogoče pri človeku, ali ni mogoče nekaj podobnega pri Bo-gu?"
Tirbucij je bil presenečen.
Lurška Mati Božja.
hu. Kako gre to skupaj? Toraj so vendar trije bogovi? Ne?"
"Ne, dragi Tiburcij! Le jeden Bog je v treh osebah, ki so pa vse enega bitja. Da boš bolje razumil, pomisli: Pravimo, ta človek je pameten. In kaj je naša pamet? Ali niso tri stvari, ki tvorijo našo pallet? Um, ki rcsnico odkriva, apo-
"Cecilija," pravi, "človeški jezik se ne more vzdigniti do te višine, da bi tako mogel razumeti in govoriti. Govori, govori več o tej krasni veri!"
Cecilija mu začne navdušena pripovedovati o Jezusovem življenju, o njegovih čudežih, o njegovem
prizadevanju, da bi Jude prepričal svojega božanstva.
Tiburcij je ginjen poslušal. Kolikor več mu je pa Cecilija govorila, toliko bolj je postajalo mehko njegovo srce. Njegova plemenita duša je našla hladilen studenec resnice, po katerem je kopernela. In kakor se žejen jelen pokrepča ob hladni stu-denčni vodi, tako je srkala njegova duša te nauke in se pokrepčala k novi sreči, novemu, do sedaj nepoznanemu življenju, — življenju milosti.
"Brat moj, pel j i ne nemudoma k temu starčeku. Jaz hočem biti kristjan ! Za to vero hočem živeti in če treba tudi umreti!"
Cecilija je toraj zopet zmagala. V hiši, kjer so se še pred dvema dnevoma žgale — če tudi le navidezno — žrtve malikom, zavladal je Križani Zveličar.
Proti večeru je že bilo, ko sta odhitela iz te hiše dva mladeniča, zagrnjena v nočne plašče ter krenila ven iz Rima po Apijevi cesti v — katakombe.
Sv. Urban ju je sprejel očetovsko prisrčno, spopolnil je nauke Ceci-iijine in Tiburcija krstil.
Valerijana potem spusti domov, Tiburcija pa pridrži še sedem dni pri sebi, da ga popolnoma poduči v vseh resnicah sv. vere.
Kako se je spremenil plemeniti mladenič v enem tednu! Vrnil se je iz katakomb navdušen za sv. vero s skrivno željo — umreti za Jezusa.
Nepopisna je bila sreča teh čistih, Bogu posvečenih duš. Ne le po telesni ljubezni, temveč tudi po nebeški ljubezni nadnaravne milosti so si bili udani drug drugemu.
Zares, večje sreče je ni za človeško srce. kakor je sreča milosti božje, ker popolnoma prav ima sv. Auguštin, ki trdi: "Za se, o Bog si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, o Bog."
Tako so se počasi vsi trije pripravljali na težko poškušnjo, katera jih čaka — na morišču.
(Dalje.)
V naši župniji imamo dve družini v eni hiši. Jedna je slovaška, druga je laška. Slovaška je že leta in leta pridno prispevala za vzdrževanje župnije sv. Mihaela. Zapisniki let nazaj, pričajo, da ni zamudila v 10 letih dva meseca. Laška ni dala nikdar nič, češ, "Nimamo! Smo revni!" Vendar si je Lah kupil v tem času hišo in tudi denarja si je nahranil nekaj. Lani spomladi se je zgodila razstrelba v naših kamnolomih. Lahu je izbilo dve očesi in roko do komolca. Malo mesecev, ko je bil v bolnišnici, mu je pa hiša zgorela. Ker je zamudil zavarovalnino, ni dobil niti centa in danes, po desetih letih obstanka fare, se je Lahu zgodilo, da res nima nič, kar je vedno lagal župniku in kolektorjem. — Ravno te dni si je pa Slovak kupil lepo farmo in se preselil na njo.
Nočemo trditi, da je tu kaka kazen, da je morda "čudež," ali kaj enakega. Vendar to je slučaj, ki ni slučaj, in katere srečujemo pri vsakem koraku in v vseh naselbinah.
Rojak, svetujem ti, da imaš oči odprte! Zasleduj take slučaje, pa boš večkrat srečal take, da ti morajo odpreti oči, da boš rekel sam pri sebi, "ali ni to čudno?"
Da, daj Bogu, kar je božjega, potem ti bo pa Bog dal, kar je tvojega!
Ti skop za božje stvari, Bog skop do tebe!
Odsekom družbe sv. Rafaela v domovini :
Pred leti so se ustanovili po posameznih župnijah pododdelki družbe sv. Rafaela, katerih naloga bi naj bila delovati zoper izseljevanje, onim pa, ki se morajo izseliti, dajati potrebna navodila na pot. Zasledujemo že dalj časa po raznih listih, da bi brali kaka sporočila o tem delovanja, pa zamanj! T.e ne zaspati pri tako važni stvari.



Pred :Paberi7akelpoii).
r^Jp	C$3	QJp Q^p

gretja obljuba.
Dal bom družinam mir.
EČNI mir mu daj Gospod," je naša želja, s katero se poslavljamo od našega dragega ranjke-ga-
In res, mir, to je največje dobro na svetu. Imej bogastva še več, bodi še premožnejši, še učenejši, če ne živiš v miru, tvoje življenje bo grenko.
Zlasti pa je mir podlaga srečnega družinskega življenja. Veliko naših družin ima vsega, kar potrebujejo, zdravja in sreče, pa vendar so jako nesrečne, — miru ni! Kolikokrat prijoka stiskana mati k spovednici in potoži spovedniku: "Oče, jako težko življenje imam."
"Zakaj pa? Ali ste revni?"
"Ne, hvala Bogu, vsega imamo dosti, samo miru nimamo."
Kolikokrat pritarna soseda k župniku in ga jokaje prosi pomoči: "Oče, pomagajte mi."
"Kaj pa je?"
"S sosedo svi v kregu. Miru nimam !"
Nasprotno pa je veliko družin, kjer se revščina pozna po vseh kotih, kjer dostikrat najpotrebnejšega ni, in vendar družina je srečna, — ker v nji vlada mir.
In po naših slovenskih družinah po Ameriki, kako je?
Res, naši ameriški Slovenci bi lahko živeli jako srečno in zadovoljno. Kdor se kolikanj hoče potruditi, lahko zasluži potrebni denar za vsakdanje življenje. Da, v veliki večini gre našim družinam dobro. Tmajo dober vsakdanji živež, veliko boljši kakor so ga imeli doma.
Pa, dragi bralec, poglej v družine
okrog sebe po tvoji naselbini. Ali žive srečno? Vsi svetni pogoji sreče so tukaj. Ničesar jim ne manjka. Ali so zadovoljni?
Na prstih ene roke boš morda seš-tel vse one družine, ki so po tvojih mislih srečne.
Večinoma manjka ljubega miru.
Mož in žena se ne razumeta, sta-riši so v prepiru z otroci, bratje in sestre so mej seboj v needinosti, sosedje se med seboj prepirajo, po društvih se člani kregajo itd.
Da, miru ni!
O, Gospod, daj nam sv. mir!
In zakaj ni po naših družinah miru? Ker dostikrat manjka podlage miru — Boga. "Kjer je Bog, tam je mir." Kjer toraj ni Boga, ni miru! Satan, brezverstvo, grešno življenje, brezbožnost, to se tat je miru!
Zato pa presv. Srce Jezusovo kliče iz tabernakelna našim družinam: K meni vsi, ki želite sv. mir!
Nekoč je bil Gospod na morju. Z učenci se je peljal na drugo stran, pa je zaspal. Nastal je velik vihar na morju. "Gospod, otmi nas, po-ginjamo!" zbudili so ga prestrašeni učenci. In glej, Gospod je vstal in zapovedal vetrovom in morju in nastala je velika tišina.
Gospod, — rekel bi — spi v malem čolničku — v tabernakelnu; o, če se vzdigujejo viharji nemira'in prepira po naših družinah — hitimo k Gospodu: "Gospod, otmi nas! Daj nam mir!"
O da, ko bi mi katoličan je bolj spoznali nezmerno srečo, katero imamo v tem, da imamo Jezusa tako blizu, po vseh naših cerkvah!
O, ko bi naša srca spoznala blagodejni, blaženi mir, ki ga siplje Gospod iz taberakelna vsem, ki ga pridejo k Njemu iskat!
O, ko bi naše slovenske družine hotele ljubiti tega Jetnika ljubezni, Ga častiti, Ga priznati za svojega Gospoda, za svojega prijatelja, ko bi hotele Mu biti udane in Ga častiti! — Matere in očetje, ko bi ga hoteli pogosto prejemati, pogosto Ga obiskovati, Njemu izročati svoje družine, o, kako blažilen sveti mir bi vladal v njih, kako srčna bi bila ljubezen mej možem in ženo, kako velika in udana pokorščina bi bila pri otrocih do starišev, kako v resnici bratovska ljubezen bi objemala brate in sestre med seboj!
Toda: "sredi mej Vami stoji, katerega Vi ne poznate," Ga nočete poznati, zato pa imate tako nemirno in težko življenje!
4
Položaj sv. Očeta v Rimu.
Mi vidimo iz teh besed, da ima sv. Oče edino tolažbo v pogledu na prerajajoče se versko življenje katoliškega ljudstva posebno potom češčenja presv. Evharistije ali Sv. Rešnjega Telesa. Svetna oblast kot taka mu ne daja nikjer na svetu kake zaslombe; obratno ista zatira katoliško cerkev in njene zadeve več ali manj povsod; sedaj posebno na Francoskem, Portugalskem, v Italiji. Kdo ve, kaj se zna prej ali slej posebno v Italiji še zgoditi. Kajti tiste brezbožne sile, ki so toliko neizmernih krivic napravile, ko so ze-dinjeno Italijo gradile, tiste utegnejo korakati še dalje in zna se zgoditi, da proglasijo v Italiji republiko, kakor se je to na Portugalskem zgodilo. Tak preobrat pa se sedaj izrablja povsod, da se cerkev lažje tepta in nemoteno ubija vse, kar je ž njo v zvezi. Kaj se zgodi v Italiji s sv. Očetom, če se tam tak preobrat izvrši? Iz lega vprašanja in iz okolnosti, da je tak preobrat v Tta-
Zato, rojaki, k Srcu Jezusovem po mir!
Mati, žena, če imaš nemir v hiši, poskusi s češčenjem presv. Srca! Sosedje, če ni sloge med vami, k Srcu Jezusovem!
In rojaki, mej nami tudi ni sloge, in miru!
O, naj se razširi češčenje presv. Srca po vseh naselbinah po vseh naših hišah! O, naj se vpelje večna molitev po vseh slovenskih cerkvah, naj se vpelje praznovanje prvega petka povsodi in zavladala bo kmalu sloga in edinost — mir med nami.
Poskusimo!
w
liji prav lahko mogoč, razvidimo, kako sila nevaren in težak je položaj našega sv. Očeta v Rimu. Besni sovražniki komaj čakajo, da bi zaplenili Vatikan in sv. Očeta izpodili. Saj se je to zgodilo s Pijem VI. in Pijem VII.! Mi vemo, da Božja Previdnost ne zapusti nikdar sv. Očeta. Toda kam naj se sv. Oče v takem slučaju obrne, da bi mogel sv. Cerkev mirno vladati?
Znamenito je, da so Amerikanci z največjim navdušenjem pozdravili imenovanje dveh amerikanskih škofov za kardinale. Nobenemu vladarju se ne morejo take časti napraviti, kakor so jih Amerikanci svojim rojakom kardinalom napravili. Pokazali so s tem, kako neizmerno cenijo vsi brez izjeme pomen katoliške cerkve. Sv. Oče se je v sredo 27. novembra v svojem nagovoru na navzoče nove kardinale oziral tudi na to okolnost ko je s posebnim zadoščenjem povdarjal nepopisno veselje, ki je v Ameriki zavladalo ob imenovanju dveh amerikanskih kar-
( konec.)
dinalov, in ko je izražal upanje, da, gotovost, da bode z njih povratkom v ono gostoljubno deželo, ki sprejema k sebi vse narode sveta in ki z dobro umevano prostostjo skrbi za blagor vseh Gospod zavladal in da bode tako v ti deželi zasijala Njegova slava po besedah sv. Pisma:
Gospod se pokaže nad Teboj in Njegova slava se bo videla v tebi.
Kardinali so pripovedovali, da je sv. Oče te besede govoril z nekim proroškim navdušenjem. Časopisi pa so opozarjali, kje bi morda sv. Oče iskal pomoči, če bi mu sovražniki cerkve onemogočili za kako dobo bivanje v Rimu.
Na Sveti Večer.
(konec.)
Jože je bil silno zmeden. Dasi je bilo zelo mrzlo, stal mu je pot na čelu, pot zmučenega srca!
"In čemu tebi vse to raziskovanje," mu je reklo srce. Toliko milijonov jih veruje in najde svojo srečo v tej veri — on, on pa naj išče sreče drugod? Koliko pa je še videl zadovoljnosti mej brati socijalisti? Ali ni vse, kar je čul od socijalistov, le nauk nezadovoljnosti? "Podreti moramo vse prestole, podreti vse oltarje, podreti vse cerkve, razdreti vse postave in zakone, razdreti vse družine vse, vse, ves svet postaviti na glavo" — je rekel zadnjič neki govornik, "pa še ne bomo dosegli, kar hočemo."
Ali odobravaš ti to? Če bi se vse to res doseglo, kaj boš pa ti imel od tega? — klical mu je glas vesti.
"Jože, kam si zašel! Ti, Jože, nekdaj doma mož poštenjak, pa si danes med prekucuhi, med tistimi, katere si doma tako obsojal?"
Stresel se je, kakor bi ga gad pičil!
V njegovem srcu je bil boj, hud boj plemenitega srca s zapeljevanjem spridenih malovrednežev.
Tako zamišljen pride mimo slovenske cerkve. Električna luč s ceste je napol razsvetljevala revno poslopje. Bela odeja snega je pokrivala streho cerkvice, kakor bi narava hotela pomagati revščini župljanov in za praznike olepšati z belim sneženim zagrinjalom borno
cerkvico, ta skupni dom slovenskega trpina — delavca.
Ravno pride iz cerkve Father Mlakar, ter odhiti v borno župnišče poleg cerkvice.
Jože se vstavi za trenutek pred cerkvijo.
Odprta je! Nekaj ga žene notri!
Kaj, ko bi vseeno stopil za korak, saj že celo leto ni bil več.
In res, šel je!
* * *
Več slovenskih delavskih trpinov je klečalo po klopeh in se zahvaljevalo po opravljeni spovedi.
Večna lučka je plapolala pred oltarjem, kakor bi vesela poskakovala, da je prišla sem tudi zgubljena ovčica Jezusove črede, Njega, ki živi v tabernaklju za nas.
Malo tesno mu je bilo pri srcu, ker že toliko časa ni bil v cerkvi. Tudi se je sramoval malo, ker je bil znan kot odpadnik in sovražnik cerkve. Zato se je stisnil v temni kot in tam pokleknil v najbližnjo klop.	' 1
Boj v srcu se je začel z nova. Kaj, ko bi šel tudi on danes k spovedi, kako bi bilo to lepo!
K spovedi? On, znani socijali.st in naprednjak, pa k spovedi!? Kaj bojo rekli ljudje! Ali se mu ne bojo smejali?
Vendar bil ni več sam! Dobri Pastir v tabernaklju je bil že pri njem s svojo milostjo.
Bolj ko je gledal to večno lučko,
mehkejše mu je bilo okrog srca! Nič, naj reko kar hočejo! On bo pa vse eno šel k spovedi!
Cerkovnik pride v cerkev in stopi tudi k njemu z vprašanjem, če hoče tudi on k spovedi.
"Da!" rekel je odločno in res kmalu je klečal pri spovednici in opravil dobro spoved.
Končana je bila dolga spoved! Kakor bi bil na perutih, tako lahak se je zdel sam sebi, ko je hitel pred oltar!
"O, jaz nespametni človek! Ali je kje večja sreča, kakor jo čutim se-dajle! In jaz se dam zmotiti sleparjem?!"
Jože bil od tega večera ves drugi mož! Držal je svojo besedo ter pridno vršil svoje verske dolžnosti.
Danes ima pri sebi svojo srečno ženko in otročiče in njegov Jožek je že v tretjem gimnazijskem razredu v zavodih, kjer je mej prvimi v razredu. On pa je srečen oče srečne družinice.
| Dopis iz Rima. fc
Kakor noč in dan je razlika mej lanskim letom, jubilejnim letom framasonstva in letošnjim letom. Komaj se je lani razstava o 'prla. komaj so se začele "jubilejne slovesnosti" in je žid Nathan vabil vso Italijo, ves svet in zlasti vse brate prostozidarje po celem svetu, naj vsi vstanejo kot en mož zoper vatikanskega jetnika in naj ga ugo-nobe, ko so povabili ves svet v Rim k slavju, ustavil se je naenkrat ves dohod tujcev v Rim. Železnice so imele velikanske zgube, hoteli so stali prazni, letovišča so stala prazna in osamljena. Le kolera se je širila po mestih. Nathan, kje je tvoje slavnostno "jubilejno" leto? Zakaj si ob sklepu leta tako molčal? Zakaj nisi tet'aj zopet vstal in klical, da je premagana tema, da yes svet sovraži sv. cerkev? Razstava je bila fiasco, slovesnosti so bile vse le fiasco, svetovni shodi, sklicani za lani v Rim, so bili fiasco, vse se je ponesrečilo. Da, lansko leto bo ostalo v žalostnem spominu celi državi. Kaže se očitno prekletstvo nad deželo, kjer je smel žid Nathan tako nesramno žaliti jetnika v Vatikanu, namestnika Kristusovega na zemlji. Tisoči so padli ket žrtva kolere ki je sedaj po sklepu jubilejnega leta skoraj že popolnoma prenehala. Dežela je zamotana v dolgotrajno vojsko s Turki. Vse bolnišnice so polne ranjenih vojakov. Nikjer sreče, nikjer vspeha! Ali se bojo sedaj oči odprle tem zaslepljencem? Težko! Nihče ni bolj slep, kakor oni, ki noče videti! Zato je pa potem samo njegova krivda, ako se bo zvrnil v jamo—nesrečo! Kdor je res slep, temu se lahko pomaga, ker pomoč rad Sprejme. Kdor pa noče videti, temu se pa ne more pomagati, ker sam noče pomoči.
Ljudstvo je vrjelo v začetku vojne slepilom vlade in njenih voditeljev in bilo navdušeno
za vojsko. To navdušenje sedaj pojenjuje. Vse godrnja zoper vojno. Milijoni so šli in se milijoni se bojo potrošili, vspehov pa nič! Ranjencev je po vseh večjih mestih vse polno. Eno dobro stran ima ta vojska: ker imajo toliko skrbi, kako bi se spoprijeli s Turki, so pa na te "preklicane" klerikalce pozabili in puste pri miru cerkev!
Kakor se govori po Rimu se pripravlja cerkveni občni zbor, ki bo baje sklican v kratkem.
Za slovesnosti o priliki jubileja, od kar je Konstantin veliki dal sv. cerkvi svobodo, se priprave že v polnem teku. Sedaj hoče Vatikan pokazati, kaj pa on premore, ako hoče prirediti svetovni jubilej!
Za mesec maj se pričakuje zopet nov motu proprio sv. Očeta. Baje bo vpeljal velike spremembe glede discipline mej redovniki in duhovniki.
Sv. oče je izvaredno zdrav in čil. Poln je mladeniškega ognja in navdušenja. Vsakdo, ki ga vidi, se čudi, da je mogoče, da se nri toliki starosti in pri tolikem delu vendar tako izvrstno počuti.
Vse polno imamo že tujcev in ves promet je že jako živahen. Vidi se jasno, da ni bilo tujcev v Rim samo radi "jubileja" in da so že komaj čakali, da so te "slovesnosti" minile, da morejo priti obiskat svojega očeta!
Ko pošiljaš naročnino na list "Ave Maria," nikar ne pozabi priložiti vsaj kvodrička za podporo družbi sv. Rafaela.
Lani se je z velikim sijajem vršil v Dunajskem Novem mestu v nižje-avstrij-ski deželni katoliški shod. Bil je nad vse pričakovanje dobro obiskan. Priprav-ljavni odbor je bil pripravil samo eno dvorano za slavnostna zborovanja, a v zadnjem trenutku jc moral še dve drugi veliki dvorani poiskati. Pokazalo se je spet jasno, kako je ljudstvo dovzetno za jasno, odločno, neprikrito katoliško delo. Čem bolj je kaka prireditev ali kako podjetje katoliško, na tem večji odziv od strani katoliškega ljudstva se sme z vso gotovostjo pri tem računati!
1.	Tukaj hočemo navesti nekatere izjave glede katoliškega časopisja, predvsem izjavo samega sv. Očeta. Na udanostno adreso, ki mu jo je pripravljavni odbor poslal v Rim, je sv. Oče s i. novembrom že odgovoril s posebnim pismom, kjer shod z veseljem pozdravlja ter izraža upanje, da po svojih posledicah nikakor ne zaostane za prejšnjimi nižjeavstrijskimi kat. shodi; v tem upanju se vidi podprtega posebno oziraje se na program, ki mu shod Jioče posvetiti svoje delo. Potem pa dobesedno nadaljuje:
"Kar se tiče slabih posledic, ki so pri Vas nastale iz čitanja slabega časopisja in ki se morda še v večji meri pojai'ijo v bodočnosti, tedaj jih s Teboj — (Sv. Oče piše predsedniku kat. shoda) — obžalujemo ter s Teboj delimo tozadevne skrbi. Želimo pa, da porabite to nad vse ugodno priliko ter da na Vašem sliodu izbranim gorrornikom poverite nalogo, to slabo časopisje z vso silo svoje zgovornosti pobijati ter vernike od slabih časopisov kakor od zastrupljenih studencev odstraniti. Ako dosežetc to z božjo pomočjo, tedaj bodete že iz tega razloga lahko mogli prištevati ta sedanji shod z vso pravico k najboljšim!
2.	Govoril je potem na shodu tudi dunajski knezo-nadškof dr. Nagi. Označeval je v svojem govoru tudi dosledno krščansko
življenje ter rekel: ''Kar se imenuje krščansko, naj tudi krščansko živi; naj tudi krščansko deluje, naj krščansko nastopa, naj krščansko misli itd.
Zatorej ven iz katoliške družine ono časopisje, ki piše proti nam katoličanom in proti naši katoliški cerkvi, ki napada njene uredbe in služabnike, ki ovira našo edinost, ki se kakor zastrupljena pšica vsiljuje v naše vrste ter skuša s svojim strupom vse okužiti. To jc po mojem mnenju prav tako znak prepričanega katoličana, kakor življenje po cerkvenih postavah. Slabi zgledi kvarijo dobro nrav in slabi časopisi pokvarijo le prevečkrat drugače prav dobre katoličane. Proč torej s cerkvi sovražnim časopisom ! S tem pa je v zvezi na drugi strani strani podpiranje, naročevanje in čitanje katoliškega časopisja, ki mora med nami gojiti edinost.
3. Kot poseben govornik za prospeh katoliškega časopisja je na shodu nastopil slavnoznani P. Kolb S.J., ki jc pokazal na francoske katoličane, ki niso bili nič napravili za svoje časopisje in ki so bili radi tega oropani vsega premoženja svojih cerkva, vseh svojih šol in vseh svojih dobrodelnih ustanov. Čc bi bila katoliška Francoska žrtvovala le dva milijona za katoliško časopisje, bi ne bila izgubila dveh milijard. Tudi nam se bo tako godilo, čc se ne dvignemo v zadnji uri; tudi nam ne bodo naše dobrodelne naprave ničesar koristile, in naši zavodi in naše cerkveno imetje, čc ne bomo imeli svojega časopisja, ki bi vse to branilo!
Resne besede so bile od najvišjih strani posvečene važnosti časopisja. Vtisnimo si jih tudi mi globoko v srce in skušajmo dejanski po razmerah, v Katerih se nahajamo žrtvovati delo in denar, čas in glavo pobijanju slabega in razširjenju dobrega časopisja, posnemajoč zglede knezo-nadškofa dr. Nagla, ki jc po govoru p. Kolba za katoliško časopisje daroval 1000 kron!
v
Cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij.
V Ironwood, Mich., so imeli cerkveni fer. Vspeli je bil jako povoljen. Dobička so naredili: $259.85.
Slovenec Ribarič je bil obsojen na smrt na višala.v Washingtonu, Pa.
Ribarič je zasledoval lastno hčer. Ker je šla proč od njega, jc šel neki večer za njo k sosedu, kjer je stanovala in v pijanosti ustrelil Matevža Novaka in njegovo ženo in Fran-
ceta Stovanja, hči mu je pa pravočasno ušla. Ta slučaj je eden izmej najgroznejših in najostudnejših slučajev amerikanskih umorov! To kaže, kako grdo žive nekateri naši rojaki tu v Ameriki. Brezversko časopisje ne neha blatiti vere in ne
Vaši sadovi in Vi ste za nje odgovorni! Ribarič je bil straten pristaš socijalizma in je bral samo liste, kjer se je je smešila vera in duhovniki.
V Ironwood, Mich., slovenska župnija dobro napreduje. Imajo ro-
□

Cerkev Sv. Antona v Watkins, Minn.
usiljevati narodu brezverstva. Tu so sadovi! Skupaj z Ribaričem bi morali obsoditi k smrti tudi vse one pohujševalce, urednike onih nesrečnih listov v satanovi službi, ki so se zavezali, da bojo kradli vero in poštenje iz src svojega naroda! To so
jaka, č. g. P. Sprajcarja za župnika, ki se zelo trudi za svoje rojake. Bog daj svoj blagoslov!
V Brockway, Minn, je imelo na Svečnico žensko društvo skupno sv. obhajilo z gorečimi svečami. Društvo jako lepo napreduje in ima že
69 članic. Kako potrebno bi bilo tako društvo po vseh drugih slovenskih naselbinah!
Škof Trobec je izdal za post krasen pastirski list v katerem svari katolike pred velikim poželjenjem po vživanju in razveseljevanju. K sklepu lista resno povzdigne svoj glas in svari pred slabimi časniki in spisi ter navdušuje katolike, da bi podpirali katoliško časopisje! Zares času in razmeram primeren list!
V West Allis, Wise., slovenska župnija prav dobro napreduje pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom g. Pakiža. Ljudstvom je g. župniku udano. G. Pakiž je jako skromen mož! Vsi, ki trdijo, da duhovniki izsesavajo ljudstvo in iščejo samo svojega dobička, ti naj bi šli k g. Pakižu,^)a bi videli, kako "izsesavajo'' duhovniki narod! Noben slovenski delavec nima tako ubož-nega gospodinjstva, kakor ga ima ta gospod. Skoro ves dolg je že plačan na cerkvi. Ostarlek upajo, da bojo plačali farani še letos. Naš dipisnik nam piše dobesedno: "Lepa hvala, blagi gospod Pakiž, da se toliko žrtvujete za slovenski narod! Hvaležnosti sicer ne boste na svetu prejeli! Plačal Vam bo pa Bog! Rojaki podpirajmo tako blagega gospoda, ko se trudi za nas in naš napre-
dek !"
Mr. Mertel je izdelal to krasno mon-štranco, katero so veščaki jako laskavo pohvalili.
V Tower, Minn., izvrstno napreduje duhovno življenje pod vodstvom g. Ferjančiča. Ljudstvo zelo ljubi svojega pastirja, kakor nam sporočajo!
Škof Koudelka je že pri delu! Komaj je prišel v Milwaukee, in dobil si od-kazano župnijo sv. Petra in Pavla, že
je zopet pri delu za vzgojo svojih župljanov. Najprvo šola! Krasno šolo je postavil v Clevelandu, O. V Milwaukee je imel pretekli mesec sejo župljanov, kjer je takoj prvi večer dobil podpisanih $16,000 za novo šolo.
V	Rib Lake, Wis. so imeli te dni škofa iz Superior, Wis. Pri tej priliki so ga prosili, da bi dal tej naselbini kakega Slovana, ki bi razumel narod, ker večina katoličanov so ne-angleži, zato jih le malo razume njegove pridige. Upamo, da bojo dosegli to željo.
V	Watkins, Minn., zida naš rojak župnik Vilman krasno cerkev Sv. Antona, katere sliko priobčujemo v današnji številki. Cerkev bo zidana iz trdega kamna na podstavi iz pe-tona. Dolga bo 160 črevljev, široka v sredi 75 č. in pred oltarjem 55 č. Zvonik bo 125 č. visok, postranska zvonika pa vsaki po 75 č. Stavba bo stala $45,000. S zidavo bojo začeli takoj ko bo gorkejše vreme. Načrte je izdelal Anton Dohmen iz Milwaukee, Wis.
Takozvani tolmači na Ellis Islandu so dobili strog ukaz o 1 komisarja Williamsa, da morajo biti samo stroji, t. j. da morajo samo tolmačiti izseljencem to, kar jib preiskovalni sodnik izprašuje. Strogo jim jc za-branjeno dajati izseljencem kaka pojasnila, pod kaznijo jim je zlasti prepove 'ano se vmešavati v kak slučaj in dati komu pojasnila. ali dati kaka navodila soro Inikom izseljencev. Ako bi kak tolmač ne hotel ubogati, pravi ta ukaz, se bo kaznoval s tem, da bo zgubil službo.
Ta zapoved jc ima to dobro stran, da posamezni tolmači ne bojo zlorabljali svoje službe v kake druge namene, ter ne dajali pojasnila raznim tvrdkam, ki imajo nanjen izkoriščati stisko izscljenca.
Objcdncm je pa to zopet le nov dokaz tega, kar smo že pisali večkrat o duhu, ki vlada na Ellis Islandu. Dostikrat bi ravno tolmač lahko rešil stiske ubogega izseljenca, ker mu prestavi lahko vprašanje tako, da mu pravi odgovor že na jezik položi. Sedaj so pa tolmači le avtomati, stroji brez pomena.
Predsednik družbe—G. Anton Podgornik, 29 Stagg St., Brooklyn, N. Y. Nanj naj se obrnejo vsi, ki žele pojasnil o družbi.
Tajnik—O. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., Box 164, Rockland Lake, N. Y.
Pomožni tajnik—O. Anzelm Murn, O.F.M., 135 E. Second St., New York.
[Tu je tudi pisarna in sem naj se naslavljajo vsa pisma za pomoč in posredovanje in vse izseljeniško zadeve.)
NAZNANILO.
Kakor je bilo sklenjeno na predlog odbornika g. A. Erhatiča pri zadnjem občnem zboru, prinašal bo naš list vsake tri meseca'poseben oddelek za družbo sv. Rafaela in njene namene in sicer na 4 straneh, in ne v vsaki številki.
Danes prinašamo ta oddelek prvič in opozarjamo nanj vse rojake in zlasti vse duružbenike Družbe sv. Rafaela.
Tajništvo.
Trgovina s slovenskimi dekleti v severno Ameriko.
3. februarja letos je prinesel New Yorski Glas Naroda (/opis iz Milwaukee, Wis., v katerem piše dopisnik mej drugim :
Milwaukee, Wis. — In dodam tudi nekaj iz vsakdanjih skušenj, opirajoč se nekaj na mišljenje dopisnikov, nekaj na vprašanje uredništva v eni številki pretečenega leta, ki se je glasilo nekako tako-le: Neka izobražena dama je izjavila, da slovenski saloo-nerji izvabijo dekleta iz starega kraja in da potem jim delajo skoraj brezplačno, dokler sc ne omože. Prosimo rojake, da nam naznanijo, če je kaj na tem resnice, ker mi tega ne verjamemo. (Vprašanje uredništva.)
Pa žalibog še več resnice. Poznam jih osebno veliko, ki imajo kar po tri in celo več slovenskih cvetk, ki so se tako daleč spozabile, da s svojo nepremišljenostjo golijo in skubejo uboge trpine, kateri jim pride v saloon ali pred oči. tako, da marsikateri pride ob ves težko prisluženi denar. Sramota je to, da se usužnji za druge, a ona nima od tega razun zaničevanja trezno mislečih nobene koristi. Kaj nam koristjo izobraževalna društva, dokler bomo tavali po takih beznicah, ne meneč se nič za drugo,
kakor pijančevati in vse drugo nam je deveta briga. Saloonerji bodo pa seveda rekli: če ne bodemo imeli v saloonu deklet za vabo, ne moremo shajati. Poglejte može, ki so tudi vaši rojaki in nimajo nobenih vab v sa-loonih ter jih tudi niso imeli, pa jim gre bolje, kakor onim, ki jih imajo. Nikdo se s studom ne obrača od njih vrat. Imejte malo smisla za uboge trpine, ki težko služijo, da morejo spodobno obleči svoje telo in nasititi svoj želodec, potem jih pa še brezvestno izrabljate. Slovenskim dekletam pa zakličem: pomislite malo in sprevidele bo-dete, da se vsak količkaj inteligenten, bodisi že mladenič ali mož. s studom obrača od tam, kjer se ga poskuša izrabljati. Torej ni čudno, da nas drugi narodi zaničujejo, ko vidijo, da nam je vse prej, kakor izobrazba. Oni pač dobro vedo, da smo samo z imenom v izobraževalnih društvih in z dejanjem pa v saloonih pri pretepih in pobojih. Predramimo se vendar enkrat, vstanimo in zakli-čimo vsi kakor en mož: do tu in ne dalje! Potem smemo upati, da bode naš sicer mali narod postal velik narod v očeh drugih narodov. Tu navedeno je tudi čisto resnično in me k temu dopisu ni napotilo kako so-
vraštvo bodisi s kateregakoli stališča, samo studi se mi v resnici tako početje, in poslušajoč notranji glas svojega srca, sem se zavzel za prekoristno opombo. Videl sem namreč dosti takih, ki so prišli iz saloona in skoraj so se jokali ter kleli obenem, ko so prišli v par urah po takem izrabljevanju ob ves denar. Način je namreč ta, ko pride d.elavec v saloon, pa pridejo k njemu kar po
dve ali več de..... Tako dopisnik v Glas
Naroda.
Ta dopis je velezanimiv! Zelo smo hvaležni dopisniku, da je tako naravnost odkril britko in strašno resnico. Ko bi bili priobčili ta članek mi, bi nas bili seveda razupili kot sramotilce naroda ali naselbine. Toda ta dopis je priobčil Glas Naroda, kar silno odobrujemo in s zadoščenjem vzamemo v vednost.
Na telesu našega naroda v Ameriki je res velika zevajoča gnjila rana, ki se vedno globje in globje zajeda v telo ljudstva in ga nkužuje, in to je pijančevanje!
"Ječmenovec' in "ječmenovec" in nič drugega kakor "ječmenovec" Seveda za "ječmenovcem" pa še "whiskey" — pa smo tam!
1)	Berite dopise po raznih listih, pri vseh brez izjeme! O čem se poroča? Naprej in .laprej se ponavlja le eno, "kako smo ga pili," "kako smo z "ječmenovcem" zamakali grla," "kako smo vedno suha grla namakali z rumenim "ječmenovcem," "kako smo ra-iali do poznega jutra cele noči" itd. Da. v katoliškem listu smo brali celo dopis, ko se je dopisnik še pohvalil, da jc pisal dopis še napolj pijan, vsaj sam tako pravi, ko pripoveduje, <'a je celo noč prerajal in je prišel domov pozno potem, ko jc "ura strahov že zdavnaj minila," in popoldne, ko je dopis pisal, da "se mu še duhovi izza zadnje noči še nišo izpuhteli iz glave!" Žalostno! Res silno žalostno! Grenka resnica, in sicer toliko grenkejša, ker je gola resnica!
2)	Ali ste videli slike v oglasu "naše" nameravane zgodovine, katero bo izdal Rev. Trunk? Ali Vas ni srce zabolelo, ko ste gledali te "mile" rojake vse le z "batlnom" v roki, okrog "keka?" Ali Vas ni srce zlasti bolelo, ko ste videli, kako globoko je padlo mišljenje našega ljudstva, da'se jim ni zdelo sramotno se dati slikati za sgododovinsko knjigo s pivom v roki!
Zato jc bilo pri vsej žalostni sliki vendar se veselo znamenje, da so se skoro vsi slovenski listi oglasili proti tem slikam in jih obsojali! Naposljed pa, kaj si moremo, ko so pa te slike le slike vzefe iz "naroda samega." slike resnice, slike, ki najbolje kažejo naše žalostne razmere? Posebno dobro je pisal o tem Narodni Vestnik iz Dulutha.
3)	Pojdite po vseh naših veselicah! Naj bojo to cerkvene ali ne cerkvene, naj bojo
to prirejene od katoliških ali protikatoliških društev, povsodi je glavna reč in glavni vir dohodkov le — pijača. "Ječmenovec!" Ce "ječmenovec" ne pomaga, se pa nič ne naredi!
Pa ali je to pristno amerikansko! Nikakor! Pojdite po vseh amerikanskih plesih, po vseh veselicah društev, cerkva, družin, nikjer ne boste dobili opojnih pijač! Pravi Amerikanec je popoln abstinent! Pri veselicah se toči le soda, ali tako zvane mehke pijače, kava, čaj z mlekom in sladoled, ako je letni čas za to. Pa vseeno veliko dobička prineso in ni nerodnosti, ni pretepov!
Prohibitionisem se mora obsojati, ker to je najnespametnejša stvar 11a svetu in ziner-nostnemu gibanju največ škodi. To je delo fanatičnih puristov. Tudi zoper saloone pameten človek ni. Naj bojo salooni, naj bojo gostilne! Toda naj bojo nadzorovane, da se bo vršila postava, da se ne bo dajalo pro-palicam prilike posluževati se saloonov k pohujševanju naroda. Komur se dokaže, da ni zmožen voditi saloona pošteno, naj se mu vzame licenca.
Toda zoper pijančevanje se pa mora združiti vse, ki še čuti za narod in z narodom. Delo zopet pijančevanje je naj plemenitejše narodno delo!
I11 zlasti mej nami ameriškimi Slovenci, se mora začeti v tej smeri odločno delovanje !
"... Immedicabile vulnus ense reddendum est, ne pars sincera trahatur!"
"...neozdravljiva rana sc mora z mečem izrezati, da sc še zdrav del ne okuži."
111 potem pa še dekleta v saloon!
(I rožno je, kar piše dopisnik v tem dopisu ' Kaj je res to mogoče, da se dobe mej. nami rojaki, ki na tak satanski način iz-mozgavajo iz lastnih rojakov težko zaslužene cente? Ko bi dopisnik tega s tako odločno besedo ne potrdil, gotovo bi mu ne vrjeli!
Kje je tu vest? Kje je tu poštenje? Kje je tu narodna ljubezen!? Brat pa peha na ta način brata v moralno pogubo! Ga izkorišča 11a tak način, ki bi delal čast samo najpodlejšemu Židu kakega najumazanej-šega predmestja v Parizu! ? Da, res grozno!
I11 potem, da se dobi slovensko dekle, ki se proda v tako podlo službo!? Je li to res mogoče! O, čast slovenskih deklet, kje si! Dokler slovenski rod bo imel po zemlji hod bode slovelo slovensko dekle
poje narodna pesem! Tu pa dekle v tako podli službi! Tu to slovensko dekle!?
I11 mi vsi to mirno gledamo? \li nismo sokrivci potem?
O tem dopisu glede slovenskih deklet bomo pa še spregovorili. To je sramota za nas vse. Ako bi kdo hotel tako delati, mu moramo vsi zaklicati: Ne boš! Xaše narodno poštenje ni za par centov tvojega dobička na prodaj! Popolen bojkot vseh sa-Ioonov, kjer se take stvari gode, je edino primeren odgovor in pa vsi rojaki bi morali
odločno nastopiti proti njemu, in, če ni dru-eače, tudi s pomočjo sodnije! Saj imamo postave proti takemu početju in sicer zelo stroge postave. Ako li pa take reči mirno gledali in trpeli, smo pa v očeh vseh poštenih sodržavljanov sokrivci in odgovorni sami za nje.
v
Nase Delo.
Zmanj svarimo že skoraj 4 leta domov, naj se vsaki desetkrat premisli, predno se izseli v Ameriko. Pa je videti, kakor bi bilo vse sva-rjenje zamanj. Zlasti smo že velikokrat svarili pred izseljevanjem izobraženih ljudij, kakor so učiteljice, vseučeliščniki, pisarji itd. "Ej bom že kako shajal,'" pravijo navadno taki. "Če priprost kmetški sin najde v Ameriki svoje življenje, ko ne zna ničesar drugega, kakor slovenščino in ne zna drugega dela, kot orati, kako bi jaz ne mogel, ko znam tudi nemško, morda kake angleške besede, ki sem izobražen." Tn hajd v Ameriko!
Tu pa na svoje veliko razočaranje kmalu morajo spoznati, da je bilo to sklepanje za domovino sicer logično, za Ameriko pa popolnom nelogično. Preposti kmetški sin si namreč veliko lažje najde zaslužka tukaj, kakor pa kak izobraženec. •
Pravilno bi bilo, ko bi tak izseljenec sklepal takole: Ko bi prišel trd Amerikanec s svojo angleščino na Kranjsko, kako bi bil nespameten, ko bi mislil, da bo tukaj dobre službe kar s kljuke snemal, n. pr. kak advokat, kak zdravnik ali kak učitelj i dr. Težko mu bo šlo, zelo težko, ker ne zna jezika dežele. Ako bi pa prišel delavec, naj si bo narodnosti kakoršne, se bi pa že dobilo kako delo za hlapca, na polji, v kaki delavnici in drugod. To bi bilo pravilno sklepanje, in kdor bi se potem ravnal, bi ravnal modro tudi za Ameriko. Na službe mej Slovenci računati je pa jako nevarno, ker za vsako mesto jih imamo že tukaj, ki
dasi so zunaj zdelali maturo, morda imajo že državne skušnje, pa si morajo s težkim ročnim delom na polji ali po delavnicah in tovarnah služiti svoj kruh. Ti si po malem pridobivajo angleščino in čakajo na kako tako izpraznjeno mesto.
Zatoraj odločno še enkrat odsvetujemo vsakemu izobražencu misliti na Ameriko, razun, ako ima tu kakega bljižnega sorodnika ali jako dobrega (zanesljivega) prijatelja, ki Tnu obljubi, da mu bo pomagal najti primerno delo.
Celo duhovnik, katerih zelo primanjkuje, zlasti slovenskih, pa ni imel dobrih naslovov na prijatelje, je moral prijeti za delo v tovarnah, da se je preživel toliko časa, da je dobil primerno mesto!
Prihajajo sem takozvani "grofiči" in "barončeki" vsi nališpani, z lepimi rokavicami na rokah, s zlato pa-ličko v roki in visokim celindrom na glavi. Pa koliko jih pomiva po hotelih posode za $3.00 na teden samo, da se prežive!
V dokaz teli trditev priobčimo slučaj, katerega smo imeli te dni v naši pisarni.
Zglasil se je pri nas dijak, jurist, ki je v Pragi na vsettčelišču dobro izvršil prvi državni izpit za odvetnika. Pa bil je eden izmej tistih, ki hočejo "poskusiti svoje srečo." Pa tudi ta revež je brit ko skusil svoje srečo in jo še poskuša in jo tudi bo, koliko časa, se ne ve, Bog daj. da ne dolgo. Prišel je sem, se nastanil v New Yorku. Iskal si je pridno službe. Toda, kar bi bil on hotel, ni dobil, kar ni hotel bi bil takrat
dobil, delo pomivača posode v hotelu, ali pometača pri kaki gospodi, ali za konjskega hlapca pri kaki trgovini.
Denarčeki, ki jih je imel seboj, so se mu jako naglo izmuzvali iz žepa, da sam ni vedel prav kdaj. Ameri-kanski denar je pač večji kakor avstrijski, zato doma več zaleže, tu pa nasprotno hitreje gre.
Tako je denar pošel, službe pa še nobene. Kaj pa sedaj ? Ves obupan je hodil okrog Slovencev in prosil pomoči, da bi dobil delo. Kako delo naj mu preskrbe rojaki sami? Bil je okrog vseh bančnih podjetij, kjer bi potrebovali kakega pisarja za nemško korespondenco. Zamanj! Slednjič je šel iskat dela k uradu za čiščenje mestnih ulic, da bi dobil delo pri kidanju snega po mestnih ulicah. Pa uradnik ga je vprašal, če ima lopato, ker to si mora delavec sam kupiti. Te ni bilo, ni dobil dela, dobili so ga drugi, ki so imeli seboj lopato. Ker zna igrati glasovir, ponudil se je raznim gostilničarjem in zabavnim zavodom. Nekaj ga je sprejelo in mu predložilo razne amerikanske kompozicije, ki so popolnoma drugačne, kakor one, katere je bil doma navajen igrati. Nihče ga ni hotel.
Dobil je službo za pomivača posod v hotelu, pa vselej le za par dnij, da je nadomestoval koga drugega.
Tako revež že nad tri mesece postava in tava ves obupan po New Yorku sestradan in strgan, on bivši jurist, zato, ker ni hotel poslušati svarila in hotel na vsaki način "sam . poskusiti" srečo.
Tajnik v New Yorku mu je pomagal, kolikor je bilo mogoče, prišel je sem k nam, pomagali smo mu, kolikor smo pač mogli. Pa, kaj naj storimo ko nimamo podpore od rojakov! Solzo smo imeli v očesu, ko siromaku nismo mogli pomagati, kakor bi radi, kar bi lahko, ko bi se naše plemenite družbe toliko ne biLo napadalo. Pošilja se raje denar
domov, tu se pa za stradajoče ne sme storiti ničesar.
"Rafaelova družba ima namen delati business," so pisali! Da, poglejte tega siromaka, sestradanega, lačnega, obupanega, da, to je naš business in za ta business smo se trudili in se še trudimo in tega busi-nessa bi radi lahko naredili ter veliko siromakov, lastnih rojakov podpirali s tiski.
Da, rojaki, taki le slučaji v resnici pričajo, da je Rafaelova družba nepotrebna, kaj ne!? ko moramo sestradane in napolj zmrznjene rojake odsloviti brez podpore, katerim se solza utrne v očesu pri vprašanju : "kam sedaj ?"
Zatoraj, dragi družbeniki sv. Rafaela ! Novo leto je tukaj; lepo prosimo, spominjate se naše plemenite družbe s kakimi malimi podporami! Ko pošiljate naročnino na list "Ave Maria," ne pozabite priložiti vsaj kak kvodriček za uboge izseljence v stiski!
Predstavite si, da bi se Vam to pripetilo, da bi stali sredi svetovnega mesta New York sami, brez centa v žepu, brez prijateljev, brez zaslužka, brez prenočišča, sredi hude zime.... Kako bi Vam bilo pri srcu? Kako bi bili hvaležni onemu, ki bi Vam hotel dati vsaj mal darček za košček kruha, ali plačal gorko sobo za prenočošče !
Podpirajte družijo sv. Rafaela!
Rojaki, nc pozabite si zagotoviti državne papirje, kakor hitro Vam to mogoče! Dan na dan se ponavljajo slučaji na Ellis Islan-du, da so se vrnili naseljenci, ki so bili v Ameriki že po 20 do 30 let, pa so šli še enkrat domov na obisk pogledat domači kraj. Navadno so žc v letih. Toda pozabili so vzeti državne papirje. Ko se vrnejo imajo imajo pa velike težave. Če bi bili sto let tukaj, bi jim nič ne ponagalo, ako nimaj.o državnega papirja. — Res so male sitnosti in treba hoditi k uradniku po večkrat. Vendar je to le malenkostno z dobičkom, katerega državljanstvo daje vsem naseljencem. Ako smo se enkrat odločili, da bomo tu ostali, prva skrb naj bo: državni papir. Imamo knjižice, ki dajejo natanjčna pojasnila, ka-
ko in kaj treba, da se državljanstvo dobi. Ravno te dni nam je uredništvo Narodnega Vestnika zopet poslalo lepo knjižico, ki daje zlasti rojakom po Minnessti vsa pojasnila glede tega.
Predsednik Taft je govoril v Ohio na svojem potovanju, da ni zoper naseljeništvo, ker smo vsi ali naseljenci ali pa vsaj otroci naseljencev. Ta njegova izpoved s.e jako čudno sliši, ako se primerja z njegovim delovanjem. Kdo je pa takoj pri nastopu predseništva odslovil blagega in nepozabnega komisarja Watchorna ter poslal na Ellis Island "carja" Williamsa katerega je nekaj let preje predsednik Roosevelt spodil iz otoka radi tožba, katere je dobival zoper njegovo početje? Kdo je pa imel za vse obilne in upravičene pritožbe zoper administracijo na otoku gluha ušesa? Kdo pa trpi neznosne razmere na otoku že skoraj tri leta? Ali ni ta mož ravno predsednik Taft?
Nad pol milijona delavcev je v mestu New York brez dela. Sicer so meseci okrog božiča zlasti po novem letu navadno za delo jako ugodni. Zato pa, ako je sedaj toliko delavstva brez kruha, je to znamenje, da nimamo ravno dobrih časov.
Slovenskim šolam.
Da se naš list kolikor mogoče razširi mej narod, sklenili smo, da radi damo slovenskim šolam velik popust pri ceni lista, ako ga več skupaj naroče. V neki slovenski šoli v 111. ga ima sestra voditeljica naročnega v 35 iztisih in te potem porazproda mej učence.
Najpridnejšemu učencu in naj-pridnejši učenki vsakega razreda pa list za eno celo leto radi pošljemo zastonj kot dar in priznanje, ako nam čč. gg. župniki ali čč. ss. učiteljice sporočajo njih imena in naslove.
Rojaki, lepo prosimo pomoči in sedolovanje pri našem listu! Raz* iirjajte naš list t
Častiti duhovni sobratje, prosimo Vas v imenu dobre stvari pomagajte nam, da se razširi naš list po vseh naselbinah! Ne radi nas, temveč edino radi dobre stvari same, radi našega ljudstva. Če hočemo spod-biti vpliv slabega časopisja mej našim ljudstvom, bo to šlo le potom dobrega časopisja. Lepo prosimo še enkrat!
Ljubi naši zastopniki, pomagajte nam! Pogum! Ne vstrašite se! Kar na delo! Vspeh ne bo izostal. Če prvi mesec n.e pridobite 25 naročnikov, nič ne de! Če ste enega, je dovolj ! Pa drugi mesec še en?-ga, pa bo šlo! Samo na delo!
V peresu zmožne rojake prosimo pomoči v spisih. Povej nam svoje misli o tej ali onej stvari! Če ni slovniško popolno, saj je tukaj urednik, ki bo popravil! Naš list ni list besedi, ampak list misli in načel! Še bolj okorna pisava ubogega delavca nam je dobro došla, le da so ideje zdrave in misli dobre. Česar naše ljudstvo potrebuje v Ameriki, je samo vzvišenejših misli, višjih idealov kakor je pa nesrečna pijača, nesrečna mesenost, dirjanje le za denarjem.
Toraj: vse prosimo pomoči! Kdor je narodnjak na delo!
Današnji čas je velik in resen, ne bodimo mi majhni in lahkomišljeni.
Sovražniki ljudstva in naši besne zoper nas, nikar rok ne držimo križem !
Ljudstvo se nam pogreza v pro-palost, nikar ne bodimo brez srca in brez usmiljenja.
Na delo! Na delo, ker resni so dnovi,
A delo in trud pa nam Bog blagoslovi!
Družba sv. Rafaela v Ljubljani
ima svojo pisarno na Dunajski cesti 32, blizu južnega kolodvora takoj poleg glavne mitnice (šrange). Delovanje družbe se vedno Siri in množi. Kakor razvidno iz druibenegn poročila, prlobčenega v letnem
izvestju skupne avstrijske Rafaelove družbe je bilo delovanje družbe v minulem leta blagodej no.
Te dni smo dobili nove priporočilne listke, katere družba deli vsem svojim izseljencem, ki se na njo obračajo za pomoč in varstvo. Na teh priporočilnih listkih so natisnjeni tudi vsi naši zastopniki po raznih mestih in državah kot zastopniki družbe. Toplo priporočamo vsem, da se naj blagovole z vso ljubeznijo in narodnim navdušenjem zavzeti za vsakega, ki bi prišel k njim s tem listkom. Ako bi si sami ne znali pomagati, naj nam sporoče, pa jim bomo poslali vsa pojasnila.
' Od pn>eya januarja do 29. februarja je pisala naša družba 92 pisenj v zadevi izselje-ništva in sicer po Ameriki 49, v Evropo 23, ostale pn po raznih drugih krajih (v Afriko. Aleksandrijo, in naNemško).
43,000 potnikov so pripeljali meseca februarja parniki iz Evrope v New Vorško pristanišče. 8582 jih je prišlo v drugem razredu, 31,593 pa v tretjem in v mejkrovju.
Druga moja prav goreča, prav prisrčna prošnja se glasi: Živite lepo, pošteno, čed-nostno! Mnogi so, ki ameriško svobodo čisto napačno razumejo. Mislijo, da jim je v Ameriki vse svobodno, prosto, da živijo lahko, kakor hočejo, celo v — grehu. Moj Bog, kako strašno se motijo taki nesrečni zaslepljenci! Isti vsegavedni, neskončno pravični Bog, ki v dno srca vidi človeka v njegovi domači hišici, vidi ga v dno srca tudi na tujem, tudi v Ameriki! Kar je pregrešno, nedovoljeno doma, to je pregrešno in nedovoljeno tudi v Ameriki. Zato pa Vas prosim s povzdignjenimi rokami: Možje, žene, ostanite si zvesti drug drugemu v pravi medsebojni zakonski ljubezni, fantje, dekleta, ohranite čista, nepokvarjena srca! Posebno Ve dekleta, držite 11a se, 11a svojo dekliško čast! Čast dekleta, neizrekljiva lepota to je njeno čisto nedolžno srce. Kakšna revica pa postane dekle, ki zaide na slaba pota, zgubi nedolžnost, se vda grehu! Ali smem upati, da nobena izmed Vas ne bo tako nesrečna ? Prav gotovo, če vse ostanete zveste svoji najboljši Materi Mariji! Saj ste njene družbenice, njene hčere! Blagor Vam, če bote njene materine nauk vsikdar rade, z veseljem poslušale, se po njih ravnale. Bodite zato prav vse res dobre, goreče družbenice Marijine in z veseljem spolnujte vsa družbena pravila! Marija Vas varuj vse skupaj, Marija čuvaj nad Vami!
V časti imejte svoj materni jezik, radi in z veseljem se v njem pogovarjajte, v njim vzgojujte svoje družinice, otroke, s posebnim veseljem se udeležujte slovenske službe božie, kjer slišite besedo božio oznanjati v »vojem prelepom materinem jeziku,
I11 še ena prošnja. Ubogajte radi in z veseljem svoje dobre, goreče, vnete duhovnike, pred vsem Vašega duhovnega pastirja, ki se toliko trudi za \ as, da Vas ohranij na dobri poti!
Ljubezen ne pozna nobenih prepadov, meja, morja, tujine. V tej prelepi ljubezni bodimo vsikdar združeni tudi mi! Molimo drug za drugega. Saj tudi mi tu doma potrebujemo prav goreče molitve!
Jaz pa prosim Boga, ca Vas Njega an-gelj Rafael spremlja! Pred vsem pa eno milost nakloni Vsemogočni Vam vsem in meni, da se vsi skupaj enkrat snidemo v nebesih! S to srčno željo Vas prav lepo prosim, da teh mojih vrstic ne vzamete za zlo, ampak se po njih ravnate.
Vaš v ljubezni vdani
Frančišek Bernik, župnik. Domžale, 5/10, 1911.
Tako se mora: Že nekaj let se dela z vso silo, da vse tovarne, vse trgovske tvrdke, predvsem pa država nastavlja le take uradnike, ki so ali popolni abstinentje, ali pa vsaj skrajno trezni možje. O komur se ve, da je bil le enkrat pijan, bo težko dobil kako boljšo službo. Korak naprej je pa storil župan v Lorain, O. Poveljnik požarne brambe je imel grdo navado, da je zelo preklinjal. Dasi je drugače jako vestno izpolnjeval službo nad 6 let, bil je vendar odstavljen od službe radi "preklinjanja." —
Kako žalostno je v tem oziru mej nami Slovenci! Kolikrat človeka zaboli srce, ako posluša pogovore naših rojakov po železnicah, po sa-loonih. Vsaka druga beseda bo gotovo "hudič," "sakrament" morda celo "crucifix." Salooner v Dawisu, W. Va., je vprašal slovenskega duhovnika, ki se je tam mudil, kaj pomeni: "pri moj krš... krv... d...," kar "Grajnerji" naprej in naprej pon&v-ljajo."
V New Yorku umrl je 28. nov. P. Ubald, O.F.M., provincijal frančiškanske provincije Brezmad. Spočetja Device Marije. To je bil prvi provincijal te provincije.
Povej mi kak časopis čitaš, in jaz ti povem, kdo 9i.
-@Xg)c
Iz nase knjižice.

Sledeče liste dobivamo in jih prav toplo priporočamo vsem rojakom v naročitev:
"Bogoljub" je krasen cerkven list iz domovine. Naj ne bi bilo slovenske hiše, kjer bi ne meli tudi "Bogoljuba" naročnega. Naroča se tudi v upravništvu "Ave Maria."
"Amerika in Amerikanci!" — to smo že parkrat toplo priporočali v našem listu. Danes zopet povdar-jamo, da ne bo spolnil svoje narodne dolžnosti, kdor se ne bo naročil na ta list. Če ga ne misliš brati, ga pa naroči zato, da dobro stvar podpiraš !
"Zlata Doba" je krasen list, katerega prav toplo priporočamo vsem rojakom. Cena na leto je 45c. Naročnino drage volje sprejema tudi naše upravništvu. — Zlata doba je glasilo treznostnega gibanja v domovini. Prinaša krasne članeke zoper grozno rak-rano našega naroda — zoper pijančevanje.
Glede "Ilustrovanega Tednika," kateri se tako usiljuje Amerikan-cem, naj sporočimo, da ga mi ne priporočamo. Kdor hoče imeti zares krasen list za zabavo in berilo, naj se naroči na "Dom in Svet." Ta mesečnik prav toplo priporočamo vsem našim bralcem, da ga krepko razširjajo po slovenskih družinah. To je v resnici list, ki bo kras vsake družine in na katerega smo lahko vsi ponosni. O "Illustrovanem Tedniku" smo brali v Ljubljanskem "Slovencu" sporočilo, da ga izdaja stranka, ki pri vsaki priliki dela zoper vero in cerkev, da ga nam toraj ne priporočajo.
"Cvetje iz vrtov sv. Frančiška," je glasilo tretjega reda sv. Frančiška. Ker je veliko bratov tega reda tudi v Ameriki, ga jim prav toplo priporočamo. Tretji red postaja
vedno bolj modern. Kakor v srednjem veku, tako je ta red mogočen faktor, ki bo pomagal rešiti soci-jalno vprašanje današnjih dni. Sv. oče so tretji red prav posebno priporočili katolikom. — Vsem, ki so se na nas obrnili za svet v zadevi tretjega reda, smo pismeno dali pojasnila. — Naroča se v upravništvu "Ave Maria."
"Domoljub" je krasen p.ditičen tednik iz slovenske domovine. Kdor hoče imeti ob kratkem jasno sliko političnih homatij iz domovine, naj se naroči na Domoljub. *Tudi ta list se naroča v našem upravništvu.
"Duhovni Pastir" je izvrstno urejevali list za pridigarje. Vsem slovenskim duhovnikom in tujim duhovnikom, ki imajo slovenske žup-ljane po svojih župnijah, kakor tudi rojakom, ki ne morejo čuti sloven-kih pridig v nedeljo, ta list toplo priporočamo. Prinaša pridige vseh najboljših pridigarjev sedanje in pretekle dobe. Naročnino enako radi sprejmemo in pošiljamo v Ljubljano.
"Primorski List" je list primorskih Slovencev. Ta list toplo pripro-ročamo zlasti vsem rojakom, ki so doma iz Primorskega.
"Mir" je glasilo Slovencev na Koroškem. Kadarkoli dobimo v roke ta list zdi se nam, da čujemo znani obupni klic: "Morituri te salutant!" 'Umirajoči te pozdravljajo!" Kdor toraj hoče imeti sliko satanskih napadov naših narodnih sovražnikov na naše najdražje svetinje, naj bere ta list!
"Novi čas" je glasilo Goriških naših rojakov! Tudi tu imajo hud boj z lahoni in Italijani za narodni obstanek. Tudi ta list prav toplo priporočamo.
Stev. 4.
Nagrada fa 10 novih naročnikov.
Nagrade lista Ave Marie sotrudnikom!
Čas za nabiranje je od 1. marca do 15. maja.
Naročniki morajo plačati za celo leto naprej.
Naročnike se lahko pošlje takoj ta mesec, da dobe že aprilovo številko, naročnina pa najkasneje do .15. aprila.
Te nagrade ne veljajo za zastopnike, ki delajo za list za odstotke, razun, ako si sami izvolijo nagrado mesto %.
Ko se nam pošilja naročnino in naročnike se mora izrecno povedati, da se želi dobiti nagrado.
Toraj, hajd na delo! Pogumno v boj za razširjanje katoliškega
tiska mej nami ameriškimi Slovenci. Vsi v tekmo! Vsi na delo! Hura! Nagrade so v resnici krasne!
Uprava "AVE MARIA."
Stev. 5.
Nagrada za 20 novih naročnikov.
Štev. 3. Nagrada za 4 nove naročnike.
Štev. I.	Štev. I.
Nagrada za enega novega naročnika.
Štev. 2. Nagrada za 3 nove naročnike.
VSEBINA 4. ZVEZKA:
V	pravi in luči, ali človek in žival....................53
Poturice hujši kot Turek....................................54
V	boju za krono...................... .	55
Odsekom družbe Sv. Rafaela v domovini..	57
Pred Tabernakelnom ..........................................58
Sv. Oče v Rimu......................................................59
Na Sveti Večer......................................................60
Dopis iz Rima............................ 61
Resne Besede od Najvišjih Strani....................62
Cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij............62
Družba Sv. Rafaela..............................................65
Trgovina s slovenskimi dekleti v severno
Ameriko ............................................................65
Naše Delo ..............................................................67
Slovenskim šolam ................................................69
Iz naše knjižice......................................................71
V molitev se priporočajo: Neki duhovnik v veliki stiski, v čast sv. Antonu! — Važno podjetje v Ameriki. — M. B. svojega sina za milost poklica v duhovski stan. — Nek mladenič za spoznanje poklica! — Bolna mati. — Mati svojega bolnega sina iz Whitesett, Pa. — Svojo sestro, ki se je udala pijači. — Neka žena svojega moža. — Bolna mati za zdravje! Gospa Zalaznik za zdravje. — Naš slovenski frančiškanski misijon. — Presveto Srce, usmili se jih ! —
Rojaki, ki ste naročili list svojim domačim v starem kraju, opozorimo Vas, da poravnate naročnino, drugače smo primorani list vstaviti. Zastonj mi ne moremo tako krasnega lista nikomur pošiljati. To si sami lahko mislite, ker ga tudi mi ne dobimo zastonj.
Na željo naših gorečih sotrudnokov, ki se potegujejo za posamezne nagraif podaljšujemo rok za nagrade do 25. junija. Toraj le pridno na delo.
Vse naše zastopnike in sotrudnike prosimo, da nam nove naročnike pošljejo vsaj do 26. vsakega meseca. Pri obilo novih naročnikih ne moremo takoj vsakemif posebej lista poslati. Sklenili smo zato, da bomo list poslali le ob mesecu vsem, katerih naslove bomo dobili vsaj do 26. dne v mesecu. Vsi poznejši novi naročniki bojo pa blagovoljno potrpeli do pošiljatve drugega meseca. S tem se nam prihranijo veliki stroški in nepotrebno delo!
Za nagrade se je začelo jako veliko zanimanje. Vsi, ki so jih dobili, so nam pisali, kako so se jim dopadle. Kdor jih še hoče, naj ne zamudi lepe prilike.
O priliki smrti mojega dragega mi očeta so mi naročniki in prijatelji sporočili so-žalje. Vsem, katerim bi se morda še ne zahvalil pismeno, in sploh vsem se tem potem še enkrat prav srčno zahvalim. Zlasti se zahvalim čč. sestram, ki so darovale za nje sv. obhajila in molitve in ki so pridobile otroke, da so šli za nje k sv. obhajilu. Posebno se zahvalim Rev. Al. Blazniku in Rev. Ambrožu Širca, da sta prišla k slovesni sv. maši Requiem, ki se je opravila tu pri nas. To mi je bilo v veliko tolažbo. Vse prosim, naj jih ohranijo še nadalje v svojih molitvah!	Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
Častiti Slovenski duhovščini
toplo priporočajo Misijonske Sestre Sv. Frančiška
(Missionary Sisters of Mary) 225 E. 45th Street, New York
svojo veliko in krasno zalogo mašne oprave, banderov in cerkvenega perila.
Sestre imajo veliko šivalno šolo za uboge dekleta. Z naročanjem cerkvenih stvari pri njih, se tako podpira dobra stvar. Vsi dohodki čč. Sester se porabijo za podporo ubogih in sirot in za misrjone mej Indijanci in pogani po raznih delih sveta. Pišite po cenik na naslov
Franciscan Missionary Sisters of Mary, 225 E. 45th St., New York.
Ko potrebujete stvari, katere so og najprej na trgovce, ki i
Naše dično pevsko društvo Domovina je zopet pokazalo, da se zaveda svoje naloge. Z prireditvijo "Domna" si je pridobilo srca vseh zavednih tukajšnih rojakov. Igralci pa so pokazali, da vedno bolj napredujejo. Lahko trdimo, da jo vsak svojo nalogo dobro rešil. /Obisk je bil nepričakovano velik. Pohvaliti pa moramo naše fante. Dal Bog, da bi kmalu ponehalo nepotrebno zabavljanje po saloonih in bi tudi za-bavljači pristopili v naše kroge in z delom pokazali ljubezen do naroda in cerkve. Prihodna predstava bo, kaker je slišati, 21. marca.
Opazovalec.
išene v našem listu, tedaj se obrnite lajo oglas v "Ave Maria."
Slovenci, kje boste kupili svoje ure, svoje prstane, svojo zlatnino?
Gotovo nikjer drugje ne, kot pri
J. BRULL & SIN, 85 Avenue A, New York.
t V e 1 i k a zaloga različnih stenskih ur, budilnic, poročnih in druzih prstanov, zlatnine, okraskov, itd.
Slovenci kupite si svoja OBUVALA edino pri sloveči tvrdki JOHN UZMANN & SONS,
župljanih cerkve Vseh Svetnikov na Troop Ave., ki ima veliko izbiro najrazličnejših obuval
-po zelo zmernih cenah.-
Pridite in oglejte si našo zalogo!
•94-696 BROADWAY, BROOKLYN, N. Y.
Blizu Whiple Street. Tvrdka že obstoji iz leta 1885.
Ako želite imeti po malih fotografijah
- ... t
VELIKE SLIKE
po zelo nizkih cenah, obrnite se najprej pismeno ali osebno na
KERN BROS.,
419 Ditmar Avenue, Long Island City, N. Y.
St.
POGREBNIK
se priporoča vsem Slovencem v New Yoku in Brooklynu ob seh svečanostih, krstih, porokah in nogrebih, i. r. Ima na razpolago vsikdar konje in kočije "o jako zmernih cenah. Slovenci, najbolje boste postrženi, ako se obrnete na
A. STOLZENBERGER, UNDERTAKER AND EMBALMER 82 Stanton Street,
med Allen in Orchard Sts.	NEW YORK.
Telephone: 307 Orchard.
S E I Z BROS. *
'Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh
cerkvenih potrebščin kipov, podob, svetinjic itd.
*
In vsem slovenskim društvom pri nakupu
zastav in društvenih znakov. »
7 BARCLAY ST.,	NEW YORK.
Telefon, 5985 Barclay.
CHAS. STOKES
priporoča slovenski duhovščini svoje izvrstno garantirano masno vino, pristne amerikanske trte. Pišite po poskušnjo.
Naslov: CHAS- STOKES,
Kelleys Issland, O.
GeoboU-S™*«*
M	Thf Liitwt &rvd mojt Reliable
Furniture m carpet House-
in Bushwicr.^ipoevtood^Olendau Sections
12/779-811283 Myrth AVE.«* hART ST.
POZOR!	POZOR!
5% popusta vsem bralcem "Ave Maria!" Krasna prilika! ...Velika prodaja pohištva, karpetov...
Kdor potrebuje kaj pohištva za svoje stanovanje, naj se nemudoma obrne na tvrdko
GEORGE J. SCHWARTZ, 1277-79-81-83 Myrtle Ave., Brooklyn, N. Y.
Cor. Hart St.
Ko kupujete pri trgovcih, ki im^jb oglase v listu "Ave Maria" povejte vselej, da ste brali oglas v "Ave Maria." S tem nas podpirate!