Poštarina plaćena a sr Uredništvo i ZAGREB, MASAR Telefon 6'i Uredništvo in aprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva 4a e/T L e U Zagrebu, 3. decembra 1937. jM$TRt4 Pojedini broj Din. ti- jesnio li poduzeli nešto da se naš podmladak u emigraciji odgaja kako zahtjevaju interesi naše emigracije i našega naroda u Ju-lijskoj Krajini? GLASILO SAVEZA lUGOSLOVENSKIH EMIGRANATA IZ JIIUISKE KRAJINE Emigrantski podmiadak Gostovanje milanske „Scale* n 7r>r\A 9 Hn 0 n mi nrirp.đen # U Zagrebu je od 2 do 9 o. mj. priređen dječji tjedan. Održavaju se predavanja, priredbe, govori na radiju, izlozi knjižara su puni omladinske literature, neki listovi izlaze u posebnom izdanju itd. Cijeli tjedan je posvećen omladini, djeci. Jer omladina je ono najvrijednije što ima ljudsko društvo i jedan narod: kakova omladina, takova budućnost Tim povodom je mnogome emigrantu, došlo na pamet stanje i pitanje naše omladine. Koliko one dolje, toliko ove ovdje. Životni put naše omladine u Julijskoj Krajini nam je poznat. I njezini socijalni, Politički i kulturni uvjeti za život. Ti uvjeti su u glavnom po cijeloj Julijskoj Krajini slični. Drugo je pitanje naše omladine ovdje. Kada govorimo o našoj omladini, mislimo na sve one mlađe, počevši od male djece, Pa do mladića u radionicama, srednjim školama i na univerzi. Na sve one koji su rodom ili porijeklom iz Julijske Krajine. Životni uvjeti te naše omladine ovdje nisu svuda jednaki. Socijalni položaj roditelja igra u njihovom odgoju mnogo veću nlogu nego kod djece u Julijskoj Krajini. Jer tamo je socijalni položaj skoro svuda jednak, a i da nije jednak, socijalni položaj roditelja ne bi igrao presudnu ulogu U moralnom socijalnom i nacionalnom od-Eoju te omladitje. Ovdje je to drukčije. Roditeljskom domu je prepušten u dovoljnoj mjeri, odgoj djeteta dok si je država preuzela samo pravo određivanja smjera i opsega poučavanja 11 užem smislu riječi. To, dakako, u praksi, jer u teoriji su danas skoro sve evropske države rezervirale sebi monopol uzgajanja. Ali to nije moguće provesti nego u totalitarnim državama, kao što su Italija, Njemačka i Sovjetska Rusija. Iz toga proizlazi da je glavni faktor socijalnog, moralnog i nacionalnog odgoja ovdje roditeljski dom. Prema tome je roditeljski dom glavni faktor i u uzgoju našeg podmlatka. Zavisi od roditelja emigranta hoće li mu i djeca voljeti onaj kraj iz kojeg potječu. Ako je to točno, tada se moramo zapitati: Jesmo Ii mi, kao organizirana emigracija s određenim programom, nešto poduzeli da se odgoj naše djece usmjeri tim Pravcem. Da se uputi roditelje kako će odgajati svoju djecu da postanu ta djeca jednog dana naši nasljednici — ovdje ili tamo dolje? I jesu li naše organizacije posvećivale do sada tom važnom pitanju kakovu veću pažnju? Da li se povela barem kakova anketa da se vidi kojim slojevima u emigraciji pripadaju naša djeca 1 da li se tu djecu odgaja onako kako bi trebalo da se °dgajaju djeca emigranata koji Imaju jedan Politički cilj pred sobom? Da li je emigrarla do sada pružila kakovo bolje pomagalo »oj našoj djeci — a 1 starijim omladincima? Bilansa je negativna. Možda će ovo par sugestija poslužiti barem tome da se o tom Pitanju diskutira. Mislimo da do sada nije u tom pogledu hinjeno skoro ništa. Osim »Mladog Istra-Pina« u Zagrebu i nekojih knjiga »Mladince matice« u Ljubljani, naša djeca nisu u Mogućnosti, da nadju štiva u kojima bi se dvorilo o našim krajevima pod Italijom, a gdje su ostali uzgojni faktori, koji bi ^mjerili odgoj naše omladine onako kako « interesu naše budućnosti trebalo. A početak diskusije, već je i početak Cda. / SPOMINI NA NOVO RU-^arsko naselbino arsia jf.Faiisti, ki so se v velikem številu udele-’•*» U!itanovitve nove rudarske občine Aj'SW *lJ° z^ru*ene pojedine so bili talco h„ 'Pšeni, da so 'hoteli imeti večen spomin tu Javnost. Ker prireditveni odbor očitno »n„ <0 niti mislil ni, so si po, ■■H................. .... gostje sami po- Uo®.aJL Po njihovem odhodu so namreč da je izginilo kakih 400 leosov V(,jrn®9a pribora: ilic, vilic in podobno. gostov je bilo lake da se je Prl' kfc * ćfan kraljevske družine it pred zadkom slavnosti ves ozlovoljen odstranit. Zagreb, 2. dec. 1937. — O reviji »Termini« smo već pisali: Mi smo naglasili politički momenat, a kasnije je zagrebački »Obzor« pisao opširno o umjetničkoj strani te revije. »Obzor« je pisao sasma negativno, a iza tog članka u »Obzoru« izašao je u »Hrvatskoj Straži« članak dra Ljubomira Marakovića, koji otklanja od sebe odgovornost za umjetničku, a donekle i političku stranu revije »Termini«. Odmah iza toga je došlo gostovanje milanske »Scale« u Zagrebu i Beogradu. Reklama je bila obilna, kazalište rasprodano do posljednjeg mjesta. Cijene povišene »Scala« ie očekivana kao otkrivenje. Ali — fijasko. Eto što piše zagrebačka štampa: »Obzor« piše:- »Ali publika je nažalost doživila veliko razočaranje. Pjevači i pjevačice, koji su ovom prilikom nastupili, možda su nekad i bili istaknutim članovima ove najuglednije svjetske operne pozornice, ali vrijeme je ostavilo tolike tragove na njihovim glasovima, da nisu bili u stanju izdržati do kraja na potrebnoj visini »Aidu«, koja je za pjevače prilično zamorna. U prvim su slikama opere ostavili više manje neodredjen dojam, dok se od sredine dalje njihovo opadanje doimalo već neugodno. Svi pjevači su naime u visokim položajima neprestano forsirali, pa toliki napor nisu bili u stanju izdržati tijekom čitave večeri. Tako se dešavalo, da su u drugoj polovini opere distonirali pri visokim izdržanim tonovima za čitava pola glasa, što naravski smeta i prosječnu publiku«. »Hrvatski dnevnik«. — Sinoćnje gostovanje skupine talijanskih umjetnika, za koje je uprava Hrvatskog narodnog kazališta u svojim objavama učinila veliku reklamu potpuno nas je razočaralo. Obećanja nisu ispunjena. Mjesto prvih i najboljih pjevača čuli smo ispjevane glasove, koji tek odaju tragove svojtS’ davno ptošie slave. — Mjesto uživanja u originalnoj interpretaciji belkantističkog opernog stila — strah i trepet ne će li svakog časa doći do sloma i katastrofe. Mjesto upoznavanja novih niansa u plastici Verdi-eve partiture, nekonciz-nost ritmičkog elementa kao proizvod neu-življavanja u djelo. 1 dok nervoza u gledalištu raste i izbijaju otvoreni prosvjedi strpljivog općinstva, spašava neugodni položaj pjevača baritonista Ettore Nava. Na njega jedinog mogu se odnositi laskavi ukrasni pridjevi reklame, koja je učinjena za gostovanje ove skupine«. »Jutarnji list« — »Krivnja što je naša publika umjesto oduševljenja, na koje se toliko radovala, doživjela razočaranje, ne leži naravno na angažiranim pjevačima, koji su išli za svojim pozivom i zaradom. Oni su žrtve, koje su na sebi morale osjetiti nezadovoljstvo publike, upereno zapravo protiv onih impresarija u Italiji i kod nas, koji se nisu žacali da za Zagreb angažiraju prosječne pjevače, priskrbe autorizaciju Scale, čemu se najviše čudimo, i serviraju ih kao njezin čak reprezentativni ansambl kakav ie bio nedavno u Berlinu, Frankfurtu i drugim njemačkim gradovima. Ako je naša publika reagirala nervoznije nego inače kad je nezadovoljna i na način koji kod nas na sreću nije uobičajen, mora se tumačenje ovoj pojavi tražiti u osjećaju uvrijedjenosti da se je u visoko kulturnom i muzikalnom Zagrebu i opet pokušalo plasirati razne niže klase za prvu, a uz trostruko povišene cijene koje nitko ne bi bio žalio da je zaista došla-prva garnitura na pr. Moiinari,. Martinuzzi, Gigli, Merli, Volpi, Stabile, Toti dal Monte, Pampanini, Oktrabella, Somigli itd. Takovu garnituru je Zagreb očekivao kao »reprezentativni ansambl« slavne Scale, a ako to nije bilo moguće nitko nije smio pokušati prodati rog za svijeću! Mogao je doći Ettore Nava sam kako dolazi Christy Solari i imao bi sjajni uspjeh. U svakom slučaju zahvaljujemo tom gostovanju jednu dragocjenu spoznaju: da zagrebačka publika konačno uvidja da može s daleko nižim cijenama i u istim elegantnim toaletama i smokingima pogledati i poslušati i naše operne predstave i da jednom počinje cijeniti i ono što je naše a ______ što pronosi svijetom slavu i našem gradu i mnogo čemu. Pri koncu da istaknemoTsva u Zagrebu i Beogradu hrvatskom narodu. Možda će se nakon tih gostovanja prestati govoriti o našim pjevačima s onim omalovažavanjem, kako se to do sada činilo«. »Novosti«. — Pišu slično i završavaju: »A ova gostovanja bit će dobra pouka svima za budućnost. A možda ćemo sada više znati cijeniti naše pjevače i dirigente«.. Večer: — Pod naslovom: »Zagrebačkoj se publici ne može prodati rog za svijeću« donosi odulji prikaz i završava: »Ni jedna naša predstava nije doživila tako hladan prijem kod općinstva, nikad naši pjevači nisu ubrali tako malo pljesk', kao sinoćnji — dakako uz časnu iznimku Nave, koji ie bio spontano, burno i osten-tativno slavljen. A kad je u prvoj slici nakon odlaska Ramphisa, Radamesove romance, dueta s Amneris, tereta s Aidom zapjevao naš Križaj (kralj) onda smo čuli prvi pravi i zdravi pjevački ton. Križaj je uz Nave dominirao scenom. Zagrebačka publika dokazala je te večeri, da zna prosuditi kvalitetu predstave i pjevača. To joj služi nesumnjivo na čast. Neka u buduće posrednici takovih gostovanja kritičnije prosudjuju niveau zagrebačkog općinstva i neka ne misle, da se kulturnom Zagrebu može pružiti bilo što. Zagrebačko općinstvo dokazalo je 1 to, da zna osim srdačnog odobravanja iskazati i svoje nezadovoljstvo. To neka zapamte oni, koji ne vjeruju u istančani ukus i visoko umjetničko razumijevanje zagrebačkog općinstva«. »HrvatskaStraža«: — »Sve u svemu, od Scale smo očekivali više, naime obećani »reprezentativni ansambl«. Znamo i mi valjda što je belcanto«. Uprava kazališta je iza toga dala izjavu u kojoj otklanja odgovornost sa sebe, a na to odgovara B. Ivakić u »Obzoru«: »Od i-irave zagrebačkog kazališta upravo je neoprostiv grijeh, što tako zlorabljuje povjerenje zagrebačkog općinstva. Ljudi su u dobroj vjeri napunili kazalište za izvanredno skupe novce, a slušali su izvedbu daleko lošiju od našeg prosjeka. Ako je uprava bila zavedena u bludnju od poduzetnika i ugovorila nastup ne čuvši pjevače, ona je morala svejedno naći mogućnost, da prije predstave ocijeni pjevače. To bi joj morao nalagati osjećaj odgovornosti spram općinstva, na koje ona svaki čas apelira. Davati izjave poslije zvižduka u kazalištu - to jest, ocijeniti nesposobnost dotičnih pjevača — malko je prekasno. Jer to znači, da muzički stručnjaci kazališne uprave mogu dati meritoran sud tek onda, kad ga najprije dade publika. Samo onda još ostaje pitanje: čemu su oni tu?« U Beogradu je bilo slično, pa beogradska štampa piše o tom gostovanju isto tako negativno. Citiramo samo par izvadaka: Pravda: — »Tosca gdje Brune Raze dolazi po vrijednosti na posljednje mjesto i pretstavlja crnu točku sinoćnje pretstave. Ona je sazidana od toliko negativnih kvaliteta da zaslužuje da se o njoj piše čitava mala studija. Prije svega glas. On se sastoji iz nasilno širenog donjeg registra, nešto otvorenog srednjeg registra i visokih tonova, forsiranih, ali tankih i neprodornih, uz to nestabilnih i nečistih u intonaciji sa stalnom tendencijom za polustepen na niže. Molitvu u drugom činu htjela je da stilizuje piano ali je ispala »flah« i bez boje i izraza, uz to na kraju jako distonirano, dok ie u a kapela unisono sa Cavaradosijem u trećem činu toliko forsirala da su se paralelne čiste oktave pretvarale u velike i male septime«. Politika: — »I baš zato što toliko volimo talijansku pjevačku kulturu smatramo da smo joj našim skromnim silama pomogli ako sa pohvalom Istaknemo u talijanskom ansamblu baš samo gg. Nava i Mo-re!i-J?osia. Jer samo oni to zaslužuju. Talijani imaju i sjajne dirigente. Ali ni svi Talijani koji diriguju nisu Moiinari, Toscanini, de Sabate ili Gvi«. Citirali smo neke odlomke. Ne upuštamo se u komentare, jer revija »Termini« i ovo gostovanje govore jasno samo po sebi o Razprava o Južnem Tirolu v angleški spodnji zbornici Pred kratkem je zastopnik konservativne stranke za Norwood Mr. E. D-Sandys v angleški Spodnji zbornici interpeliraJ ministra Edena, ali ni spričo govora, ki ga je imel Mussolini 28. oktobra, vprašal italijansko vlado, katere del svojih afriških posestev je pripravljena odstopiti Nemčiji, in še posebej, kakšno stališče bo Italija zavzela nasproti onim sklepom, po katerih je prišla v posest obsežnih nemških delov Južnega Tirola. Pri veliki debati o mednarodnih odnosih se je, kakor poročajo »Times« od 19. nov., med drugimi oglasil tudi lord Sankey in priporočal, da naj se za ohranitev miru prenesejo tudi žrtve. Pri tem pa naj se varujejo interesi priza-detih narodnosti pa tudi druge države bi morale kaj žrtvovati. Lord je opozoril nato, da bi se moralo pri splošni ureditvi upoštevati tudi položaj Nemcev v Južnem Tirolu štampa ističe tom prilikom odlično pjevanje basa Josipa Križaja, člana zagrebačkog kazališta. A Josip Križaj je iz Julijske Krajine! RAZSTAVA LJUDSKE UMETNOSTI V TRSTU Oktobra in novembra meseca tega leta se je vršila v Trstu razstava ljudske ali, kakor bi mi rajši rekli, narodne umetnosti. Priredil jo je »Dopolavoro« pod predsedstvom' pokrajinskega fašističnega tajnika Grazioiija. Namen razstave naj bi bil, kakor čitamo v uvodu razstavnega kataloga, prikazati vse, kar tvori dedščino pretekle dobe, torej nekak kompleks tradicij, del in značilnih običajev tržaške pokrajine. Sam Trst kot trgovsko in industrijsko mesto seveda ne more baš veiiko nuditi v tem pogledu, toda baje to malo, kar so lahko zbrali, priča o »ljudski duši Trsta, ki da je bila vedno čisto italijanska«. Bolj kakor sam Trst, je seveda dežela, ki se nazteza od Tržiča do Postojne m dol do Milj, ohranila dokaze svojega svojstvenega narodnega življenja. Toda ne razstava ne razstavni katalog nista nikjer omenila, da so razstavljeni predmeti: deli hiše, kuhinjsko in poljedelsko orodje, hišna oprema in narodne noše slovenske. Nekam tajin-stveno se prikriva pravi narodni značaj tržaške pokrajine. Predsednik tehničnega odbora Dolcetti se je v uvodniku celo spozabil, da je trdil, da so v tržaški okolici bivali nekdaj tudi drugojezlčn) narodi«. Pa bi se vendar lahko s kratkim isprehodom prepričal o nasprotnem, da živi še vedno v Trstu samem, po vsej okolici in na bližnjem Krasu in v Postojnščini samo naš narod in da so Italijani le vojaki, miličniki, karabinjerji, učitelji in drugi, ki so se priselili šele v povojnem času. Prav tako zavestno je pretvarjala resnico Ada Sestan, ko je trdila v članku o krasnih nošah tržaških okoličank in o tre-sni obleki okoličanov, da so »mandrjarji« »ladinskega« izvora. Opisuje jih tako: »Pobožno in udano ljudstvo, skromno v hrani, ki je verovalo in veruje še vedno v čarovnice in na njih hudodelen vpliv na ljudi, živali in rastline, in ki si zvečer voščijo lahko noč v Božjem imenu«(1!) Še najboljši je članek Silvija Rutterija ki se je gotovo še pred kratkim pisal Rutar, o »Ljudskem licu Tržaške pokrajine«, dasi tudi on nikjer ne pove, da je to ljudstvo slovensko, in poudarja samo italijanski vpliv na arhitekturo cerkva. Iz vsega tega izhaja dovolj jasno, kaj je bfl pravi namen tržaške razstave. Hoteli so tako zbrati v Trstu slovenske narodne noše, slovensko orodje, slovensko hišno opremo in kmetsko arhitekturo ter vse to prikazati kot pristno Italijansko. V ta namen so morali prispevati v veliki meri naši ljudje sami. V seznamu oseb, ki so lastniki razstavljenih predmetov, srečamo marsikatero ime, ki priča da je lastnik gotovo le s težkim srcem ugodil zahtevi v tak raznarodovalni namen. Verjetno je tudi, da bodo marsikateri predmet pridržali in ga tako tudi brez pravega pristanka odvzeli dosedanjemu lastniku, kakor so to že storili v marsikaterem kraju z narodnimi nošami. Figuriralo bo kot pristno »italijansko narodno blago« v tem ali onem italijanskem muzeju in bo ako varalo obiskovalca o pravem narodnostnem licu dežele. Slovensko ljudstvo pa bo tako polagoma izgubilo vse, kar utegne pričati o njegovem posebnem narodnem svojstvu in o njegovi zgodovini. Napraviti hočejo iz njega brezllčno maso brez lastne nacionalne zgodovine in kulture, kakor to vedno tudi zatrjujemo v svojih spisih. P. P. 0 FRA VOI ii 2) Ropstvo, bezakonje, tiranija, kaos i anarhija, zaista su velika i teška ljudska zla. Ali, zar nije bilo vredno podneti ta zla, da hi te na ruševinama njihovim zavarila sloboda zlatna? Seme, iz koga su nikle jugoslavenska nezavisnost i sloboda, zar nije po-sejao { svojom krvlju salio još 1389 Car Lazar, čestito koleno? Karadorđe i toliki drugi junaci, hajduci i mučenici, koji su svojim znojem negovati i svojom krvlju zalivali biljku niklu is tog semena, zar nisu, zajedno sa slavnim i besmrtnim Carem svojim, pravedno nagrađeni ietvom na Orašnu, 1804? I zar seme, izdvojeno iz te ietve, nije 1912, na Kumanovu, donelo još bolju i veču letvu, da bi ona 1918, na Kajmakčalaim, bila i najbolja i najobilnija? Zaista, »Bog ne plača svake subote«, ali kad plati, plati pošteno, sve do poslednje pare, kako u kapitalu, tako i u kamatama. S druge sirane, zar velikoj i moćnoj Turskoj imperiji nije zadan težak udarac baš u boju na Kosovu, da bi se od njega 1804 opasno, razbolela, da bi 1912 od njega umrla i da bi 1918 proces njenog raspadanja bio završen? I zar Austro-Ugarska monarhija, tako prostrana i moćna, nije, po onoj narodnoj: »Oteto — prokleto«, zar ona nije navukla prokletstvo na sebe. još 1878, okupacijom Bosne i Hercegovine, da bi se već 1908 zagušila od tog krupnog zalogaja lude zamuke i da bi 1918 bio završen proces njenog kemijskog raspadanja u elemente, iz kojih je umetno bila skrpljena i od kojih je uzur-palorski i lažno živela? U istinu, opravda drži zemlju i gradove, a nepravda ruši obadvoje«, 3) Nepravda je najteži ljudski zločin. Co-veka ništa nije u slanju da u tolikoj meri pobuni, u kolikoj meri je to u stanju da učini oscčaj pretrpljene nepravde. Ali zato. zar nije belodana istina, da baš teškom pritisku vekovne kolektivne nepravde i elementarnim eksplozijama, koje je taj pritisak po-'.remena izazivao, čovcčanstvo najviše dugu-je svoj suvremeni stepen opšteg progresa? Starovrka filozofija i civilizacija; rimsko pravo i hrišćanslvo; Mikelangelovi simboli 'lepote; Šekspirova, Karlajlova i Emersonom dela; Magna diaria libertatum, američki i engleski ustav; Zan-Zak Rusovljev društveni ugovor i prava čoveka i građanina ko diftkovana na ruševinama Bastile; Betoveno-ve interpretacije božanskog zakona harmonije i simetrije; Puškinove konture svečoveha i ruska beletristika uopšte; jugoslavenska narodna mudrost i epska poezija; Mešlrovi-,ćevi simboli veličine, snage i dubine; i Te-‘slina epohalna otkrića, — šta bi te tekovine, koje su dika, ponos i slava kulture i civilizacije, šta bi one značile drugo, kad ne bi značile pravednu nagradu za pretrpljene vekovne i svirepe kolektivne nepravde? 8 druge strane, zar nosioci t izvršioci. takovih kolektivnih nepravdi, zar oni nisu /pravično kažnjeni propašću Zapadnog rimskog carstva, ukidanjem ropstva, propašću feudalizma i cezarizma, raspadom Turske imperije i Austro-Ugarske monarhije i slomom Nemačke? I koji normalan pojedinac ili kolektiv ne veruje isto onako čvrsto, kao šlo veruje, da svakoj tamnoj noći sleduje sve/ao dan, da fašizam, komunizam., japani-zam, huntisam i njihovi gospodari, sateliti i vazali, koji nastoje da polčine duh materiji i pravo sili, i koji seju varvarstvo, haos i anarhiju širom sveta, ne će doživeti istu sudbinu Nerona, Karla XII, Viljema II, Turske imperije, Austro-Ugarske monarhije i sličnih nosilaca laži, tiranije i nepravde, i da oni, zajedno sa svojim pomagačima i potomcima, ne će svoje svirepe zločine ispaštati do kraja? Samo pismeni analfabeti i slepci kod zdravih očiju, odnosno samo oni, »kojima je Bog oduzeo pamet, da bi ih uništio«, ne mogu da sagledaju istinitost kosovske mudrosti izražene u poslovicama: »Zlo vađenje, gotovo suđenje«, »zlo li radiš, gore će te snaći« i »ko vetar seje, buru žanje«. Ali, ako se kolektivna nepravda pravično kažnjava, ni individualna nepravda ne ostaje nekažnjena. Po učinjenoj nepravdi, po u-činjenom zločinu, zločinac može da izbegne i policiju i. ljudsku pravdu; ali božansku vravdu ne može da izbegne nikako. DR. IVO MOGOROVIC Zimska pomoć zakasnila Opatija, novembra 1937. Prijašnjih je godina siromašnima davana od fašističkih organizacija tako zvana zimska pomoć, koja se je davala kroz zimske mjesece od oktobra do mjeseca marta. Ta se je pomoć siromasima prije abesinskog rata sastojala od 15 kilograma teškog paketa već una-pred spremljeno za svakog pojedinog člana siromašne porodice, kojeg je svaki pojedinac dobivao mjesečno jedanput. U paketu je obično bilo riža, tjestenine, pasulja u većim količinama i kave i šećera u malim količinama. Lanjske je godine davana isto takova pomoć kroz isto vrijeme, ali samo u smanjenoj količini na polovicu. Već je skoro konac mjeseca novembra, a ove godine još nije podijeljena ta pomoć siromašnim porodicama, „Jutro” zopet dovoljeno Ljubljana, nov. 1937. — Od ponedeljka, 15 nov. dalje je bila po posredovanju naše vlade pri italijanskih oblasteh zopet dovoljena razprodaja ljubljanskega dnevnika »Jutro«, W je bil pred kratkim na novo zabranjen. NOVA NASELBINA „ARSIA‘ DELO SLOVENSKIH UMETNIKOV Trst, dec. 1937. — Načrte za cerkev, občinsko hišo in za druga poslopja v novi naselbini, ki jo je dal zgraditi Mussolini v premogokopnem revirju ob Raši in ki ji je bilo prvotno določeno ime Liburnia, katero pa se je po- zneje še pred slavnostno izročitvijo nove naselbine pretvorilo v manj »barbarsko« ime »Arsia«, sta v glavnem izdela la mlada a zelo nadebudna slovenska umetnika : inženir Rado Lah in arhi tekt Franjo Kosovci iz Trsta. NOVE KNJIGE GORIŠKE MATICE Goriška matica je ove godine izdala sli jedeće knjige: 1. Koledar za leto 1938. 2. France Bevk: Ubogi zlodej, pripovijest. 3. Grazia Dcledda: Sardinske n o ve I e u prijevodu Ive Drena. 4. Jakob Trnovec: Dobro, bo- lje, najbolje, popularni prikazi tz tehnike. 5. Lažnivega barona M ii n c h-hausena čudovita potovanja in doživetja po suhem in po morju u prijevodu Nande Vrbnjakova. Cijena svim tim knjigama u pretplati je 6 lira, a u prodaji 8 lira. Na svim knjigama je ime izdavača samo talijanski. Namjesto »Goriška Matica« piše »UTiione editoriale goriziana Gorizia 1937-XV«, a Stampane su u »Tipografia consorziale Trieste, giugno 1937—XV što znači u tiskari »Edinost« u XV fašističnoj godini. Koledar je odličan i za prilike ovdje, a ako uzmemo u obzir prilike tamo, tada se o njemu ne može pisati nego u superlativi ma. Naslovni list moderan, ukusan u bojama a ilustracije u tekstu dobre nekoje originalne prvorazredne. Stranica 88 četvrtine dakle osminskih duplo. Donosimo, za ilustraciju, sadržaj kalendara: Koledarski podatki — Boier-ćemažar, Vrnitev — F. žgur. Pojdimo tja na gorico (pesem) — Orlo Vergani. Pregnani planet — Ivo Dren, Ognjenik (pesem) — Adolf Šinkovec, Poletje (pesem) — Anatole France, Kristus s morja — Kje se rodi dan — Fran Zgur, žalostno sc zvonček glasi (pesem) — F. S., Nekdanji zimski večeri v naši družini — Ivo Dren Ta tihi čas (pesem) — Človek Izgine brez sledu — Fran Zgur, Božji volek (pesem) Emil Komel, Duša glasbil — Kcflpot do zakladov Robinzoni — Adolf Šinkovec, Polnočnica (pesem) — Izumrle in Izumirajoče živali — Dobrotnika ameriških poljedelcev — Dve, tri o lesu — Trnovec, Mogočni pritlikavci — Dr. Dletz, O hormonih — Dr, A. S., Pravice In dolžnosti staršev do otrok In obveznost preživljanja med sorodniki — Zgodbice o Tepčku — Mikavnosti — Skoraj bi ne verjel — Pristojbine — Med svet. Franca Bevka »Ubcgi zlodej« nosi sve tipične karakteristike tog najlodnijeg slovenskog pisca, a sigurno naplodnijeg uopće do sada kod svih Južnih Slavena, računajući i Bugare. Zanimljiva fabula, j>!a-stična i psihološki uvjerljiva lica, glatki i prirodni dialozi, ukratko: France Bevk iz-radjeni i izgradjeni koji je toliko bogat invencijom i toliko marljiv, da više ni ne za-čudjuje njegova fenomenalna plodnost. Sardin s1 e novele Grazie Deledde ne smetaju ništa tim izdanjima, štoviše, može se reći da ih nadopunjuju. Jer i kada se ne bi »Goriška matica« zvala »Unione editoriale goriziana«, i tada bi ove novele i u ovakovom izboru i prijevodu trebalo Izdati, naročito u izdanjima za širu publiku u našim krajevima koji imaju (barem nekoji) toliko sličnosti sa Sardiniiom. Sličnosti u zemlji i u ljudima. A Ivo Dren Je uspio da sakupi u tom svesku na 96 stranica naj-pregnantnije, najmarkantnije i najoriginalni-e Deleddine novele koje su literarno uživanje za svakoga koji čita knjige: bio to intelektualac, bio to seljak ili radnik. Pre- ma tome je ovaj izbor kao stvoren za Slovence u Italiji. Popularni prikazi iz tehnike Jakoba Trnovca su odlična nadopuna toj popularnoj biblioteci. Dijeli se u tri di jela: Vreme, Oko, Uho. U prvom dijelu se popularno raspravlja o meteorologiji, drugoj se tumači optika i svi izumi i aparati u vezi s time, a u trećem akustika. — Sve to ilustrirano, popularno i vrlo zanim ljivim načinom. Mnogo bolje, opširnije zanimljivije nego na pr. knjiga »300.000 km u sekundi« u izdanju Nolita koja, uostalom, stoji deset puta više nego ova »Goriške matice«. O Miinchhausenu ne treba puno pisati. Pozna ga svak, a i ta knjiga Je sretno odabrana na veselje djeci koja, tamo, slušaju i čitaju jedino očajne i kanibalske priče i pjesme o ratovima, puškama, topo vima i o nekakvim carstvima gdje nema ni smijeha, ni kruha, ni pravde. (p.) Tri knjige »Mladinske matice« Mladinska matica« u Ljubljani, koju su pokrenuli i koju vode naši ljudi iz Julijske Krajine, izdala je i ove godine svoje redovne omladinske knjige. Josip Ribičič: Nana mala opica je priča za najmladje učenike. Ilustracije u bojama od Omahena žive i efektne. Tekst zanimljiv, iznesen živim, plastičnim stilom. Ovčar Runo Angela Cerkvenika je roman o ovčarskom psu kojega ukrade u bosanskoj planini bogat gradja-nin, ali pas se poslije mnogih napetih pustolovina vraća svome starom gospodaru pastiru Mišku koji uvijek tuži i plače za njim. Literarno dobar, odgojan, a idejno savremen, taj roman je odličan prilog bogatoj omladinskoj slovenskoi literaturi. Ilustracije u tekstu od Ljube Ravnikara jasne, ilustrativne, a mjestimično prelaze u karikaturu, što nije na odmet naročito u knjizi za omladinu. SlmeJ 1* Roža od Davorina Ro vi jen a je roman o Koruškoj. Sa malim Šimejem vodi nas auktor po Koruškoj, dovodi junaka u situacije iz kojih se uočavaju prilike koje vladaju u toj izgubljeno slovenskoj zemlji. Jedna takova knjiga o Istri, pisana i ilustrirano (ovu je ilustrirao Gaspari Maksim) na ovaj način odavna nam ie potrebna. Da je zanimljiva, umjetnički na visini i jeftina kao što su jeftine knjige »Mladinske matice«. ____________ (p.) ANTE DUKIĆ: POMSTA. Kulturni mjesečnik »Slovenska Brazda«, što izlazi već drugu godinu u Nitri, donosi u posljednjem broju pod gornjim napisom pjesmu Ante Dukića »Osveta« iz njegove zbirke »Od osvita do sutona«. Pjesmu ie preveo Vojtieh Mierka, koji je uz to za autorovu 70-godišnjicu preveo i uredio poznatu antologiju »Vybor z prac A. Dukića.« »GARIBALDINCI U ŠPANIJI«. Pariz, dee. 1937. — U Madridu je| izišla luksuzno opremljena knjiga na 400 stranica pod naslovom »Garibaldini in Ispagna«. Na početku knjige je faksimil pisma generala Mlaje kojim pozdravlja talijanske Garibaldince u Španiji. Knjiga je na luksuznom papiru, bogato ilustrirana i uvezana u platno sa zlatotiskom. U Parizu je prodaju po 20 franaka. PRETS.FEDNIK CEHOSLOVACKE REPUBLIKE O UČEŠĆU SVIH NARODNOSTI U POSLOVIMA JAVNOG ŽIVOTA. Povodom proslave Čehoslovačkog državnog praznika pretsjednik Čehoslovačke republike dr. Edvard Beneš primio ie strane diplomatske pretstavnike, kojom je prilikom na upućeni mu pozdrav izmediu ostaloga rekao i ovo: »... Pretsjednik Masaryk često je govorio. da program naše humanitarne demokracije zahtjeva, da svaka narodna zajednica u ovo] državi treba prema svojo] brojnoj snazi da uzme učešća u Javnom životu, u državno) vlasti i svagdašnjem životu državnog aparata. Tai program će biti i ostvaren !« Tako u Čehoslovačkoi... NOVO OBČINSKO POSOJILO V TOLMINU Gorica, novembra 1937. (Agis) — Tolminska občina se je spet zadolžila s posojilom pri goriški mestni hranilnici v znesku 35.000 lir. Novo zadolžitev, ki jo je goriški pokrajinski upravni odbor že vzel v pretres in jo tudi odobril, je bila tolminska občina primorana izvesti za neko novo javno zgradbo. ZAVLAČEVANJE IZPLAČILA ODŠKODNINE ZA ODVZETA ZEMLJIŠČA Trnovo, novembra 1937. (Agis) Pred kratkim je završalo po Trnovem in raznesla se je vesela vest, da bodo bivši lastniki zemljišča, na katerem stoji danes obsežna vojašnica, dobili končno težko pričakovano odškodnino. Posameznik sicer ne bi dobil bogve koliko, ker so dotični teren sestavljale same njive in vsaka njiva je imela svojega lastnika, tako da jih je cca 30. Kljub temu pa bi morali nekateri oškodovanci prejeti nekaj tisoč lir, čeravno je bilo zemljište zelo nizko ocenjeno. Pripomniti moramo, da je bilo to polje med najboljšimi njivami last trnovskih posestnikov, ker so skoraj vsi drugi kompleksi njiv precej močvirnati. Omenjeno zemljišče je bilo odvzeto lastnikom že pred štirimi ali morda celo petimi leti. V zemljiških knjigah pa še danes ni izvršen prepis zemljišča in morajo vsi ti kmetje kot uradno priznani lastniki še vedno plačevati davek za odvzete parcele. In ne samo to! Medtem je bilo uvedeno novo breme v obliki posojila. Plačati so morali določene odstotke posojila tudi na to zemljišče, od katerega nimajo že zdavna nobenih dohodkov. Izkazalo pa se je. da so govorice preuranjene, ker lastniki do danes še niso prejeli nikake odškodnine, in če bi se to tudi zgodilo, ne bodo po večini imeli od tega nikake koristi, ker bodo s tem denarjem najprej morale biti poravnane javne dajatve prizadetih in šele z eventuelnim preostankom bo lahko razpolagal posameznik. * — Trst — Pri delu v garaži se je vsled eksplozije benzina nevarno poškodoval Josip Ličan, star 30 let. — (Agis). Vojaška vzgoja v srednjih in visokih šolah Italije Z zakonom od 31. decembra 1934. je fašistična vlada uvedla poleg že obstoječe telesno vzgoje (educazione fisica), ki je obvezna za učence vseh razredov srednjih šol in ki je dejansko samo vojaško vežbanje, 2 orožjem in na terenu, še posebno vojaško vzgojo (cultura militare), ki je obligatna st učence nižjih in višjih srednjih šol ter sa vse dijake najrazličnejših visokih šol, vključenih tudi umetniških visokih šol. Ta vzgoja se podeli v treh stopnjah. V prvi stopnji naj učenci nižjih srednjih sol pridobijo tisto teoretično in praktično vojaško znanje, ki ga mora imeli vsak gra-duirani ali specializirani vojak. Druga stop-nja, ki je namenjena učencem višjih razredov srednjih šol, jim nudi tisto znanja vojaških ved, ki se zahteva od rezervnega častnika. Tretja stopnja, namenjena visoko-šolcem, usposablja te v vojaške vodje, organizatorje in specialiste. Ze dekret od 17. oktobra 1935 je prinesel podrobnejši pravilnik za te tečaje, dekret od 7. maja pa podrobnejši učni načrt za prvi in drugi tečaj. Očitno pa s lem niso bile pristojne obla-sli* še zadovoljne, kajti sredi septembra letošnjega leta je bil objavljen zakon od 8. julija t. I. ki nekoliko izpremeni prvotni razpored. Po lej odredbi je prva stopnja vojaške vzgoje obvezna za vse učence ki jih ministrstvo izrečno ne oprosti, kateri obiskujejo četrti razred nižje srednje, strokovne ali umetnosne šole. Pouk se podeli v 1 tedenski uri, toda najmanj v vkupno 30 urah. Vojaška vzgoja je predmet pri sprejemnem izpitu v višji oddelek srednje šole. Druga stopnja obsega zadnja dva letnika srednje šole. Izpit iz tega predmeta j* sestavni del diplomskega, odnosno zrelostnega izpita. Razlika od izpitov iz ostalih predmetov je samo v tem, da se ne dela zrelostni izpit iz vojaške vzgoje pred celotno komisijo, temveč samo pred strokovnim učiteljem. Tretja stopnja vojaške vzgoje je obvezni za vse visokošolce — prvoletnike. Pouk v tem predmetu je poverjen akti»' nim ali rezervnim častnikom različnih čet- Sredi oktobra pa so sedaj objavili dekret od 23. septembra 1937. ki prinaša podrobnejši načrt za vse tri stopnje. Po tem načrtu nima ta pouk toliko namena, da bi vzgajal strokovnjake in prof e-sioniste, kakor da vzbudi in razvija v njih vojaški duh, »ki je danes ena najboljših značilnosti«. Novi dekret prepušča izpopolnjevanje in zaokroževanje vojaškega en* nja, lei jih dobiva novi italijanski državljoO v predvojaških vajah, raznim organom aktivne vojske. Sola pa naj združi vse kar i1 dobrega v jezikovnih, zgodovinskih, umetnostnih in znanstvenih ved z vojaškimi v 'ormiranje značaja, kakršnega tvorijo duševne in fizične, še bolj pa moralne sposobnosti, ki so podlaga za veljavo kadrol oborožene sile«. Otvoritev akademskega leta na tržaški trgovski univerzi Trst, nov. 1937. V nedeljo, 14. nan-ghaju Japanci su zauzeli sve poštanske urede kao što i kinesku carinarnicu. — Sovjetska Rusija odlučila je pre m jesti ti svoju glavnu pomorsku bazu iz Kronstadta u vođe Arktičkog mora. U Polarnom moru kraj Murmanska 100 hiljada radnika gradi nove lučke naprave i željeznicu izmed ju Polarnog mora i Lenjingrada, te 41 letilište duž pruge. — Tajnik fašističke stranke Starace sazvao je direktorij stranke za 2 decembra u palači Littorio. — Iz Istočne Afrike vratila se U Italiju nova partija o£ 1760 radnika, jer im je istekao ugovor za rad u kolonijama. ___ Talijansko-njemačko rudarsko društvo za eksploataciju Abesinije. U Rimu je osnovano akcionarske društvo Socie ta Mineraria Italo-Tedesca (Smit) sa ciljem da istražuje rude u Abesiniji. Osnovni kapital iznosi 1,5 milijuna lira, ali će se odmah povisiti na 10 milijuna lira čim stignu povoljni izvještaji od komisije stručnjaka, koju je društvo odaslalo u Abesiniju. Naročito se društvo interesuje za zlato. 51 posto kapitala uplatili su Talijani, a 49 posto Nijemci- ! XJi- — Mussolini će doskora posjetiti Do-dekanez i time naglasiti važnost tali-Janskog položaja na sredozemnom moru. Smatra se da Mussolini time zen ubrzati neposredne pregovore sa Engleskom panlji 300.000 kv. od katere boprlšlo 'Ho okoli 230.000 kv, ostalo je , bili v Abesiniii sami. Trde tudi. d^ je ^ Jem pridelkom popolnoma krita "Ošnja kave v državi. (Agls). DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE Divača — Ko je seka! v gozdu 24 novembra kmetovalec Viktor Dolenc, star I 36 let in je podrl močan hrast, se temu ni hiše zgrajene v nemškem slogu in tako|mo«el. Pravočasno izogniti Drevo je padlo & j & _ . i nanj in ga močno poškodovalo. V tržaški bolnici, kamor so ga po nesreči odpeljali, so izjavili, da je njegovo stanje izredno GLASILO FURLANSKEGA FAŠIZMA 0 SLOVENSTVU KANALSKE DOLINE tudi cerkev, ki stoji po starem običaju] sredi pokopališča. V vsej dolini ne najdeš stanovanja, kjer bi manjkala peč, | ki služi za segrevanje in peko kruha. Prebivalstvo v Ovčji vasi kakor tudi | v Ukvah je po veliki večini slovensko. Nedaleč od žabnice teče Bela, ki izvira pod Suhim vrhom. Tu je razvodje med | Jadranskim in črnim morjem. Avstro-ogrska monarhija je posebno ] pazila na to, da je bilo prebivalstvo v obmejnem pasu mešano, da so se slovenski in nemški kraji izmenoma vrstili. Zato so bili prebivalci v Pontablju in Lipalji vasi v pretežni večini Slovenci,] v Lužicah, Sv. Katarini in Naborjetu Nemci, v Ukvah, Ovčji vasi in žabnici Slovenci, v Trbižu Nemci. Vsi občujejo med soboj še v materinščini, toga sedaj razumejo že tudi starejši ljudje italijanščino in jo za silo tudi govore. Prebivalstvo je blage narave in se peča s pastirstvom. Skromnost in enostavno gospodarstvo mu omogočata, da zadosti svojim skromnim življenskim zahtevam. Nova generacija raste v italijanskem duhu in kaže dobro razume- mestece Kakor v vseh vaseh Kanalske vanje za politično in socialno organiza-doline, so tudi v Lipalji vesi skoro vse 1 cijo domovine.« Posjet Hitlevove omladine kolegama u Italiji Trst. novembra 1937. Prema pisanju ostale štampe imade posjetiti Italiju kao zemlju turističkih ljepota 45 hiljada njemačkih »dopolavorista« radi upoznavanja sa svojim talijanskim kolegama 1 jačanja prijateljskih odnosa talijanskog i njemačkog naroda. Već više grupa tih njemačkih dopolavorista« posjetilo je već svoje talijanske kolege u raznim gradovima Italije. Takva je jedna oveća grupa njemačkih dopolavorista« posjetila već i grad Genova, gdje smo došli s njima u prijateljske razgovore. Zanimali smo se za -njihove opće prilike života i rada u Njemačkoj, te im prijateljski i dobronamjerno prlmjetili, da su loše odjeveni. Oni su nas odmah izvijestili, da je to samo njihova privremena odjeća, a čim dodju' »dol e«, da će obući onu pravu t. j. lijepa i vojnička odijela, koja su i kod kuće nosili. Tako se te ekskurzije svih grupa njemačkih »dopolavorista« nakon što posjete svoje kolege u raznim gradovima Italije imadu sastati u većim grupama u Napulju, da mogu dalje nastaviti još posljednju etapu svoje ekskurzije. Njemački »dopolavoristi« putuju na specijalno zato ođredjenim talijanskim parobrodima, koje im talijanska vlada u znaku nepokolebivog prijateljstva stavlja besplatno na raspolaganje, da se provozaju i upoznaju sa ljepotom čitavog Sredozemnog mora, jer su njihovi kolege vrlo željni razonode, a ujedno žele da se na taj način mogu upoznati i sa ljepotama Španije... »DEMOGHELA« USKRSNULA. Pariz, dee. 1937. Posljednji broj »La voce degli italiani« donosi dopis iz Trsta u kojem se javlja, kako je neki dan imalo da otputuje iz Tržiča (Monfal cone) 20 vojnih obveznika god. 1911 i 1912 u Libiju. Njih je na stanicu otpratilo više rod jaka i mnogo prijatelja radnika, koji su pjevali putem staru pjesmu 97. austrijskog puka, koju su Tršćani pjevali za vrijeme rata u prkos Austriji: »Qua se magna, qua se beve qua se lava la garnela. Zigaremo demogela fin que l’ultimo sara«. Kada su došli na stanicu, javlja »La vece degli italiani«, pratioci su počeli vikati: »Nemojte otići! Odbite da idete u Spaniju!« Nadošla je policija koja je rastjerala demonstrante. Malo kasnije se to isto dogodilo i u Cervignanu. DESETODSTOTNI DAVEK NA DELNIŠKE DRUŽBE RAZŠIRJEN NA VSA TRGOVSKA PODJETJA Trst, novembra 1937. (Agis) — V zvezi z zadnjimi odločbami fašističnega sveta se širijo vesti, da bodo desetodstotnemu davku ki je bil pred kratkim uveden na delniške družbe, podvržena vsa trgovska podjetja. Iste vesti so prinesli tudi nekateri inozemski časopisi z obširnimi komentarji. KONKURENCA »DOPOLAVORA« V SENO-ŽEŠKI OBČINI Senožeče, novembra 1937. (Agis) — Kot drugod, imamo tudi pri nas organizacijo »Dopolavoro«, in sicer poleg senožeš-kega tudi še v Gaberčah, Dolenji vasi in Sinadolah. Vse štiri organizacije nadzira senožeški živinozdravnik Gianponcaro, ki je obenem tudi fašistični tajnik. Vse delovanje teh organizacij je osredotočeno v gostilniških lokalih dopolavorov. Članstvo ima poleg vina in drugih alkoholnih pijač na razpolago tudi vsepolno samih fašističnih revij in časopisov: V lokalih so nameščeni tudi radioaparati, ki pa na valovnih tabelah nimajo označene ljubljanske radiopostaje, ter jo radi tega tudi ni nikdar slišati. Mesto predavanj in drugih prireditev, ki naj bi članstvo kulturno izobraževale, se v teh dopolavorih popiva, kvanta in pleše ter nasprotno v duhu in cilju vsake poštene organizacije, članstvo in sploh okolico moralno kvari. Voditelji teh organizacii vedo, kaj današnjo mladino posebno mika. zahvaljujoč današnji njeni izobrazbi in vzgoji, in da bi io privabili v čim večiem številu, prirejajo vsako nedeljo plese (edine prireditve ki jih imajo), brez vsake vstopnine seveda. Da bi pa ne bilo preveč konkurence med poedinimi »Dopolavori« v tem pogledu in bi imeli čim več obiska, je fašistični tajnik Gianponcaro odločil, da se plesne prireditve vršijo izmenoma v poedinih vaseh. Kot je naš Ust že večkrat poročal, so gostilniški obrati »Dopolavora« prosti vseh dajatev in na ta način lahko konkurirajo starim domačim gostilnam, ki s tem trpijo občutno škodo. TUDI UDELEŽENCI ABESINSKE VOJNE ZAPOSTAVLJANI Ilirska Bistrica, novembra 1937. (Agis) — Iz Ilirsko-bistriškega okraja se je precej mladeničev moralo udeležiti abesin-sko-italijanske vojne. Vsi udeleženci so se vrnili domov, a kljub obljubam in zagotovilom ne dobijo nobene zaposlitve. Med njimi je tudi nekaj invalidov. Tako n. pr. Josip Potepan, doma iz Male Bukovice, ki se je vrnil domov ranjen v levo nogo in ni več sposoben za težka kmečka dela, ni dobil do danes še nobene zaposlitve. Res, prejema mesečno nekaj lir odškodnine, toda ta neznatna vsota mu ne more še zda-leka zadostovati za še tako skromno preživljanje. Vse dosedanje prošnie. ki jih je predložil merodajnim oblastem, niso nič zalegle. Obljubljajo mu sicer vedno, a dejanj ni. Na razna mesta v Ilir. Bistrici in Trnovem, ki so bila medtem izpraznjena ali razpisana ali karkoli, so bili postavljeni priseljenci iz notranjosti Italije. Omenjeni Potepan, ki se je poldrugo leto moral boriti v prvih vrstah in ie moral nadaljnih deset mesecev prebiti v bolnici, pa mora živeti takorekoč od milosti in v velikem pomanjkanju. * — Cijena benzina je u Italiji poskočila za 60 cent. Sada je litar benzina po 3 lire i cent. _____V Zadru se je vršil 21 novembra sestanek zastopnikov fašističnih organizacij iz Dalmacije. Podrobnosti o tem sestanku niso znane, ker poročila govore o tem. da so se udeležili sestanka zastopniki vsen fašističnih organizacij. (Agis). _____ V novem gradbenom načrtu za povečanje trgovskega brodovja, je predvidena gradnja 44 novih ladij z okoli 250.000 tonami. Od teh iadii bo zgrajenih 9 za družbo »Italija«. 13 za tržaški »Lloyd«, 17 za »Tirrenijo« in 5 za družbo »Adriatica«. »Tržaški Lloyd« ima po novem načrtu nalogo vzdrževati zvezo z ita panskimi kolo-ntiami Tako je šlo v lanskem letu skozi Sueški prekop*232 njegovih iadij. s skupno tonažo 1 334.000 ton. docim je šlo skozi Suez od družbe »Italia« 200 edinic s tonažo 1 711 000 ton. (Agis). . ! v Vzhodni AIriki je dobilo seda! dovolienie za obratovanje 14 industrijskih in 26 trgovskih tvrdk iz Jul. Krajine. — U listu »Giustizia e Liberta^, piše Gaetano Salvemini u nastavcima o agrarnom problemu u španjolskoj revoluciji, pod naslovom: »II problema agrario nella rivoluzione spagnola — Elementi per un studio d’economia sociale rurale«. — Iz Abeslnije se je vrnilo 1760 delavcev. ker jim ie baje potekla pogodba. — — »Postoterimo drevesa, če nočemo umreti brez zraku«, to geslo so vrgli sedaj v Italiji med ljudi, in utemeljujejo to potrebo s tem, da brez dreves ni mogoče, zlasti v okolici mest. absorbiranje vsega ogljikovega dvokisa. ki ga izdihavajo ljudje. Pravijo da se v miljonskem mestu iZ' dihne dnevno okoli 5,000.000 litrov ogljikovega dvokisa. ki ga absorbira rastlinstvo, zlasti drevje, ter da je potrebno za 40 do 50 oseb eno zdravo drevo težko. (Agis). — Gorica — V Gorico je bil premeščen iz Belluna deveti polk takozvanega obmejnega topništva. (Agis). — Gorica. — V Gorici, Idriji, Tolminu, Kobaridu, Gradiški in sosednjih krajih so se vršile 27 t. m. velike vaje prebivalstva za obrambo pred zračnimi napadi. Vaje so se vršile po dnevi in ponoči in so bile za to priliko od oblasti izdane stroge odredbe. da bi vaje imele činiboljši uspeh. (Agis). Kopriva — Peter Mahorčič, star 22 let je naznanil orožnikom, da so ga na cesti napadli trije neznanci in mu ukradli suknjič ter 50 lir. Orožniki so se lotili iskanja storilcev, toda kmalu so se prepričali. da je vsa zgodba izmišljena. Mladi Maliorčič je menda popival in zapravil denar ter suknjič, ter se je na ta način hotel doma izmazati. (Agis). — Novavas — Dva lovca sta po nesreči obstrelila v Opatjem selu 27 letno Lojzko Bonetovo iz Dola in 18 letno Olgo Pahorjevo. Oba lovca bosta kaznovana, ker sta streljala proti javni cesti, dočim sta se z dekleti poravnala za škodo. — (Agis). — Postoina — Prejšnji župan adv. Zannoni je bil ponovno imenovan za nadalj-na 4 leta za župana. Ob priliki podaljšanja njegove službene dolžnosti, je bila prirejena v Postojni majhna svečanost. (Agis). Rihembcrg — Karabinerji so aretirali Josipa Kerkeca in njegovo ženo Olgo. Oba sta obdolžena, da sta radi nepazljivosti povzročila smrt otroka, ki se jima je rodil pretekli mesec. (Agis). — Sv. Križ pri Nabrežini — Z drevesa in sicer z višine okrog 4 m. je padel 70 letni Roman Merljak. Poškodbe, ki jih je zadobi! pri padcu so izredno težke, kar ie razumljivo še bolj, če pomislimo na njegovo visoko starost. (Agis). — Tolmin — Tolminska občina je najela pri Goriški mestni hranilnici posojilo v znesku 35.000 lir. kar namerava uporabiti za javna dela. (Agis). — Trst — V mestu so odprli, radi mraza kt je nastopil, štiri javne ogreval-nice, ki so odprte noč in dan. razen v času čiščenja. (Agis). — Trst. — Za zaupnika GUF-a — univerzitetne fašistične organizacije — v Trstu sta bila imenovana neki Peter Dolžan (Dolžani) in Pavel Debelič (Debellich). — — Tržič — 20 novembra so spustili v morje tri nove podmornice težke po 1028 ton. Svečanosti so se izvršile ob prisotnosti najvišjih, predvsem vojaških, dostojanstvenikov. Nove podmornice dosegajo na površini hitrost 17 vozlov, pod morjem pa 8.5 vozlov. Ob tej priliki ne manjka slavospevov na račun fašistične podjetnosti. (Agis). _____ DVE GROZNI NESREČI Z RAZSTRELIVOM Žrtve nesreče so bili trije otroci Gorica, novembra 1937. — (Agis). — Na Sv. Gabrijelu se je pripetila pretekli teden grozna nesreča. Friderik in Marija Plesničar, prvi star 10 iet, drugi pa 14, sta našla še nerazstreljeno granato. Pričela sta se z njo igrati, toda kakor je navadno, jo pri tem granata eksplodirala. Posledice eksplozije so bile naravnost grozne. Malega Friderika je granata popolnoma razmesarila, da je ostal takoj mrtev, dočim so njegovo sestrico prepeljali v gorlško bolnico, a z najmanjšim upanjem, da bo preživela težke poškodbe. Druga nič mani grozna nesreča pa se je pgodila v Kanalu, kjer se je ravno tako igral z najdeno granato 14 letni Stanislav Gerbec. Pri tem jo je hotel z nožem odpreti, a granata se ie razletela in ga strašno poškodovala. Poleg tega, da je dobil več nevarnih ran po vsem telesu, so mu izstopila čreva, kljub temu ie vzdržal še toliko, da so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer pa je po dveh urah groznega trpljenja umrl. — Vsekakor bi bilo potrebno, da bi končno oblasti posegle energično in skušale na katerikoli način preprečiti te nesreče, ki se vrste dan za dnem. Res je skoro nemogoče, da ne bi ljudje v teh časih nabirali ostanke, in si na ta način vsaj najmanj zaslužili za življenje. Toda gotovo je. da bi se s primerno vzgojo in opozoritvami dalo preprečiti marsikakšno zlo. NAŠA OMLADINA U ZAGREBU PRIREDJUJE „NIKOLINJSKO VEČE“ s plesom u subotu 4. o. mj. u Bogovičevo! ulici br. 7. Početak u 8 sati naveče s biranim programom. Našu djecu če sv. Nikola nagraditi malini darovima, a za omladince oo godinama i po srcu biti će iza toga ples. Darovi sa tačnom adresom primaju se u društvenim prostorijama, Žerjavićeva 7. dvorište, svakog dana do podne i u subotu do 7 sati na veče. Omladinska sekcija »Istre«. NASA KULTURNA KRONIKA NAŠI UMETNIKI IN ZNANSTVENIKI SE ODLIKUJEJO Ljubljana, dec. 1937. V nedeljo, 28 novembra se je v Mariboru zaključil prvi umetniški teden. Ob tej priliki so se razdelile nagrade za posamezne umetnostne panoge. Večino nagrad, in sicer tudi najboljše, so odnesli primorski umetniki. Tako je prvo nagrado za glasbo (1500 Din) prejel prof. Karol Pahor iz Trsta za godalni kvartet v štirih stavkih,, drugo nagrado (750 Din) pa prof. Uba 1 d Vrabec, tudi iz Trsta, za simfonično pesnitev »Tema in luč«. Najboljšo nagrado za književnike (1000 Din) je dobil Dr. Ivo Šorli iz Tolmina za svojo »Cesto na ravnem«. Od slikarjev je prejel drugo nagrado (1000 Din) prof. Albert Sirk iz Sv. Kr i ž a pri Trstu, sedaj profesor na re- alni gimnaziji v Celju, za sliko »Bakrski zaliv«. Prvo nagrado za igralce (1500 Din) so podelili Elviri Kraljevi iz Trsta, sedaj igralki pri mariborskem gledališču. Razen tega je prof. Vrabec prejel še nagrado (1500 Din) za koračnico jadralnih letalcev. V četrtek, 25 novembra so z velikim uspehom dali v ljubljanski operi premiero operete »Ančka«, katere libreto je spisal akademik Smiljan Samec iz Trsta, sin pesnika Janka Samca. Dan nato je imel na univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani nastopno predavanje novo imenovani privatni docent za primerjalno književnost, dr. Anton Ocvirk, rodom iz Žage na Primorskem NOVA ŠTEVILKA REVIJE »MISEL IN DELO« Pravkar smo prijeli 11. številko kultur ne in socijalne revije »Misel in delo«. Kot navodno, »Misel in delo« za november ima bogato in zanimivo vsebino. Posebno opozarjamo čitatelje in društva na nadaljevanje prikaza dr. Lava Čermelja o Julijski Krajini. V tem drugem delu ob ravnava dr. Čermelj Goriško pokrajino. Ostali članki v reviji so: Narodno in državno edinstvo; Poenotenje našega šolstva od Gustava Šiliha, Nova ustava zveze sovjetskih socialističnih republik od dr. Gorazda Kušeja. V Obzorniku piše dr. Branko Verčon: Sredstva in nameni v igri velesil, Notranjepolitični pregled (Ver-ko), Socijologija inteligence (B. Borko), Učiteljstvo v zrcalu glavne skupščine (R), Novi zadružni zakon (Dr. S. M.). V Poročilih so prikazi knjig: »Stjepan Radič« Milana Marjanoviča. Dr. I. Laha »Rozhovor o K. H. Machovi« in »Dr. Ivan Lah« od dr. Vojtjeha Mjerke, ter zanimive Drobtine na koncu. _______ KALENDAR „SOČA" ZA GODINU 1938 Džepni kalendar »Soča« za 1938 godinu je u nešto većem formatu nego dosadašnjih godina. U kalendaru su razne upute, potrebne svim emigrantima, a naročito radnicima, namještenicima i obrtnicima. Ima i dosta čistih stranica pa će služiti i kao bilježnica, koju će emigranti uvijek imati pri ruci. Cijena džepnom kalendaru »Soča« za 1938. godinu 8.— dinara sa poštom 8.50 dinar?. Naručuje se u upravi našeg lista u Zagrebu, u podupravi u Ljubljani, a može se naručiti i kod emigrantskih društava i povjerenika našega lista. Budući da je naklada ograničena to upozoravamo sve emigrante da si ovaj korisni džepni kalendar na vrijeme naruče. RECITACIJSKI VEČER PRIMORSKIH PISATELJEV IN PESNIKOV bo priredilo društvo »Tabor« v Ljubljani četrtek dne 9. decembra 1937. ob 20. uri zvečer v dvorani »Delavske Zbornice«. Odlomke iz svojih del bodo recitirali naši priznani pisatelji in pesniki: dr.' Ivan Pregelj, dr. Igo Gruden, Janko Samec, Josip Ribičič, dr. Bogomir Magajna. Stano Kosovel. dr. Vladimir Bartol in Ciril Kosmač. Zanimivemu večeru, ki bo edinstven našem emigrantskem življenju vabimo vso našo javnost. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA PREDAVANJE ŽENSKE SEKCIJE „JOGOSLOVENSKE MATICE" ženska sekcija »Jugdslovenske Matice« održava svakog petka u 17 sati svoje društvene sastanke u Ilici broj 83 I kat (Gluhonijemi zavod). Pozi,'aju se Istranke, da tim sastancima prisustvuju, Jer Je njihova sveta dužnost, da u prvom redu one pomognu akciju oko opskrbe Istarske sirotinje bilo djelom, bilo savjetom. Zenska sekcija održaje nadalje svakih četrnaest dana u istim prostorijama u 18 satt svoja društvena predavanja, na koja se pozivaju Istranke kao 1 Istrani. Predavanja biti će pravovremeno objavljena u našem glasilu »Istra«. Dne 10 decembra predavat će gospodja R. V. o Istri. »NAŠ ROD« Najnovejša številka »N. r.« ima zelo bogato vsebino. Dali so svoje priloge: Nuša Rapetova, Arnošt Adamič, Anica Černe jeva, Anton Ingolič, France Bevk, Mirko Kunčič, Martinka Bidovc-Petančičeva, Josip Ribičič, Cvetko Golar, Vlado Klemenčič, Pavel Kunaver itd. »Naš rod« obsega 40 strani in skoraj vse so bogato ilustrirane. Izhaja v šolskih mesecih in stane s knjigami Mia dinske matice mesečno 2.50 din. Glavni in odgovorni urednik je naš rojak Josip Ribičič. NAŠI V »SODOBNOSTI« Izšla je deseta številka neodvisne slovenske revije. »Sodobnost«, ki prinaša med drugimi članki zlasti aktuelan članek Leva Modica z naslovom »Nacionalno socialistična propaganda med inozemskimi Nemci«, v katerem se zlasti podrobno bavl s položajem nemškega otoka v Kočevju in do skrajnosti Izvedene hitlerjevske propagandne organizacije v tem oziru. Dalje so članki Linota Legiše »Na rob nekaterih literarnih pogovorov«, Oskarja Šavli-j a »Konflikt na Daljnem Vzhodu«, pesem Iga Grudna »Balada naših dni«, ter še mnogo drugih aktualnih člankov. — (Agis) BOŽIC JE PRED VRATIMA! a ima mnogo pretplatnika koji jo« nisu udovoljili svojim obavezama prema listu za ovu godinu. Broj našeg čekovnog racima je 36789. Na svakoj pošti može se kupiti čekovnu uplatnicu i na njoj napisati broj 36.789 s našom adresom i poslati zaostali dug. Članski sastanak »Istre« u Zagrebu U nedjelju 12. decembra u 9 1 pol sati prije podne održati ćc se ćlanskl sastanak članova društva »Istra« u Zagrebu. — Umoljavaju se svi članovi da ovom sastanku prisustvuju, je? se radi o vrlo važnom dnevnom redu. U Interesu Je naših članova, da budu prisutni 1 neka na sastanak dovedu sve poznate emigrante. ODIJELA I OBUĆA ZA SOCIJALNI OTSJEK. Umoljavaju se članovi, koji imadu ponošenih odjevnih predmeta, da to daruju za Socijalni otsjek društva »Istra«, koji radi na zbrinjavanju naših besposlenih radnika, a naročito onih najbijednijih koji su u zimsko doba vrlo loše odjeveni. Kako spomenuti otsjek društva »Istra« daje ovim našim besposlenim i malo tople večere, dobro će doći i najmanji doprinos u gotovom ili u živežnim namirnicama. Očekujemo od naših bolje situiranih članova da će 1 u tom pogledu Ispuniti svoju dužnost i rado doprinašati za fond Socijalnog otsjeka. NOVI INKASATOR. Od 1. decembra o. g. primio se inkasator-skog mjesta naš član g. Klement Pabris, koji je ovlašten od strane odbora društva »Istra« da ubire članarinu za društvo. — Umoljavaju se svi članovi, koji su u zaostUtku sa svojom članarinom, da istu u najkraćem roku podmire, 111 Izravno u društvu ili preko gore spomenutog našeg inkasatora koji će ih uvijek pohadjatl. Članski sastanak u SI. Brodu Slav. Brod, 29 nov. 1937. Dne 28 studenoga 1937 održan Je u našoj čitaonici članski sastanak, kojemu Je prisustvovalo 20 do 25 članova. Sastanak Je poslije deset sati do podne otvorio u odsustvu pretsjednika, potpredsjednik društva. — U prigodnom govoru izvještava članstvo o radu upravnog odbora prigodom održanja ovogodišnjeg kongresa. Naglasio je, da su članovi upravnog odbora uložili mnogo truda na radu da doček gostiju bude što bolji. TJ tome je zaista i uspio, jer su se pojedini delpgati Još na kongresu izjasnili da je doček bio odlično organizovan, a nekoja su društva u ime svojih delegata Izrazila svoju pismenu zahvalu. Društveni tajnik Je izvijestio članstvo o radu samoga kongresa, a naročito se pozabavio pitanjem sticanja državljanstva, sto naše članstvo i najviše interesuje. Pošto se ova budžetska godina primiče kraju, moli zainte-resovane članove da podnose molbe za oprost od taksa prilikom .tičanja državljanstva. Osobito upozorava roditelje koji imaju djecu, Jer se može desiti da kad djeca odrastu uslijed nemara roditelja neće moći dobiti ni dozvole boravka ni karte zanimanja kao što ima slučajeva u prošlosti. Zatim je govorio brat D a u s. On osobito podvlači da treba u društvo dovesti mladji naraštaj 1 upoznati ga potanko sa razlozima zbog kojih smo ostavili svoju rodjenu grudu — nezaboravnu Istru. Treba mladež da upozna suštinu naše nacionalne borbe za postignuće konačnog cilja. Može se desiti da se konačni cilj neće postići za našeg života, zato treba pripremiti mladež, koja treba da započetu borbu nastavi do postignuća cilja. Pošto Je dnevni red toga sastanka iscrpljen, sastanak Je zaključen oko ll/lS. Nikolinjska zabava »ITG« u Karlovcu Karlovac, dee. 1937. U nedjelju dne 5 decembra 1937 u 4 sata poslije podne održat će »ITG« u Karlovcu kućnu Nikolinsku večer, na kojoj će se darovati djeca siromašnih emigranata. Umoljavaju se članovi u koliko neko želi da bude njegovo dijete posebno nagradjeno, molimo da nagradu izvoli dostaviti u društvene prostorije najkasnije do nedjelje dne 5 decembra o. g. u 12 sati. Molimo sve članove da ovoj priredbi izvole prisustvovati, kao 1 materijalno Ju pripomoći. Odbor. Iz „TABORA” v Kamniku Kamnik, 1 dec. 1937. — Kakor vsako leto Je tudi letos naše društvo »Tabor« priredilo simbolični grob na tuk. Žalskem pokopališču za naše nepozabne padle narodne žrtve v zasedenem ozemlju. Ob tem grobu Je tukajšnja domača duhovščina opravila cerkvene obrede in molitve, nakr - Je tukajšnje prvo Slovensko pevsko društvo »Lira« pod vodstvom svojega neumornega pevovodje g. O. Vremšaka zapelo pretresljivo žalostinko »OJ Doberdob...« Častiti duhovščini, kakor tudi uglednemu pevskemu zboru »Lira« izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Ob tej priložnosti sporočamo svojemu članstvu, da se bo vršil članski sestanek kot običajno v Radomljah v gostilni g. Seršena v nedeljo dne 12. t m. ob 3 uri in pol. Na ta sestanek so posebno vabljeni oni člani, kateri niso še prejeli svojih društvenih Izkaznic (legitimacij). Na dnevnem redu Je poročilo o poteku in sklepih zadnjega Saveznega občnega zbora v Slov. Brodu ter informacije glede vlaganja prošenj za državljanstvo in za bivanje. Z ozirom, da bo v letošnjem letu 1937 ta sestanek za naše društvo zadnji in ker Je tudi minulo že precej časa od prireditve zadnjega našega društvenega sestanka se pričakuje polnoštevilna udeležba članstva, kakor iz strani prijateljev našega emigr. »Tabora«. Odbor. DVA NOVA DOKTORJA V Firenci je bila zadnje dni u novembru promovirana na filozofski fakulteti naša rojakinja gdčna Viktorija Komjanc, doma iz Steverjana v Brdih. Izpite je položila z odličnim uspehom, tako da bo univerza njeno zgodovinsko diserticijo o oglejskem očaku Pavlinu na lastne stroške objavila. Na pravni fakulteti univerze v Bologni pa je bil promoviran g. Rado Bratina, iz znane družine iz Vel. Žabelj na Vipavskem. PROMOCIJE NA TRŽAŠKI UNIVERZI. Trst, decembra 1937. — V zadnji se-ziji so promovirali na trgovski univerzi v Trstu sledeči jugoslovanski slušatelji: Vladimir Berginc iz Trsta, Stano Baša iz Gorice, Radovan Seljak iz Idrije, ter jugoslovanska državljana M1 a-den Marangunić in Alojzij Toni. HIMEN V soboto, dne 13. novembra sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročila naša rojaka Pepca Laharnar in geometer Mirko Laharnar, oba doma s Šentviške gore. Nevesta je hčerka našega znanega skladatelja Laharnarja. Mlademu paru želimo obilo sreSe. — (Agis) „BRATOVŠTINA SINJEGA GALEBA” 1951 n a a a a H ■ j'e najljepši omladinski ro-5 man za poklone o sv. Nikoli ® • T> a* • * ■ 1 DOZICU. (U ■ v ^ a ■ Može se naručiti i u našoj ■ S upravi. Ako se pošalje no- g ■ vac unapred stoji sa pošta- ® ■ rinom 26.50 din., a pouze- j] čem 28.— din. wpBaaaHHHia ISTRA SE MIJENJA 10. BEZIDEJNOST Ima 1 drugih tekovina talijanske civilizacije. Isusa van je ćepićkog jezera 1 Koparštine, radovi na elektrifikaciji (usred Istre, samo na automobilskom putu Pazin—Trst, negdje izmedju Trvi-ža 1 Mirne vidjeli smo velike instalacije za podjelu električne energije), socijalno osiguranje u bolesti, nezaposlenosti, sta rostl, invaliditetu, sve ono što najviše zadire u egzistenciju ljudi. Postoji- dakle nesumnjivo pozitivna strana medalje talijanske uprave u Istri, kako su postojali pozitivni rezultati višestoljetne uprave Venecije većim dijelom Istre. Razlika izmedju dvije uprave, stare venecijanske i današnje talijanske je u tome, što je venecijanska uprava administrativno, ekonomski i politički učinila selo zavisnim od grada, ali pri tome nije dirala u autonomni život sela. Selo je živjelo pod Venecijom svojim posebnim gospodarskim životom, u punoj mjeri u naturalnom gospodarstvu, zavisno samo od proizvodnje zemlje, držeći svoje običaje, nošnju, govor, pjesme i ples. Sada nema više tog autonomnog života sela, selo je uvučeno u novčano gospodarstvo, grad nameće, a selo prima sve od grada: nošnju, običaje, hranu, način života, jezik, pjesmu. Ali selo, baš uslijed nacionalnih razlika koje se polako gube, ali se ni u toku nekoliko generacija, vjerovatno ni nikad, ne mogu sasvim izgubiti, — historija borbe izoliranih Lužičkih Srba je za to primjer, — ne može da primi i us- I vojl tekovine duhovne kulture talijanske, 1 čak ni političke ideale savremene Italije. I tu je druga strana medalje. Selo prima, grabi sve što mu se daje, ali ta recepcija ne znači i duhovno pretapanje. U narodu ostaje dvojstvo. Oni postaju Talijani, oni nama, kad dođemo tamo, kažu: vi ste Jugoslaven, ml smo Talijani, ali pri tome oni razumiju da su postali Talijani, državljani Italije, onako kako su prije bili Austrijanci, državljani Austrije i dvojstvo između državljanskega 1 narodnoga ostaje. Između položaja u Austriji i Italiji je bitna razlika. U Austriji su oni mogli biti Hrvati, imali su škole, niže i srednje, svoj jezik u općini, na sudu 1 u kotaru, svoj narodni pokret. U tome narodnom pokretu je bilo borbi, pobjeda, napredovanja. U borbi su se formirale ideje i moral ljudi, ljudi su se uzajamno pomagali, međusobno kontrolirali. Biti »naš«, biti dobar Hrvat je u neku ruku značilo i biti dobar čovjek, paziti na svoje postupke. I civilizacija je napredovala pod tima uvjetima razvijanja nekih odredjenih ideja, načela, morala. Danas svega toga nema. Civilizacija napreduje, ali bez ideja, bez načela, bez morala. čudnovati izgledaju moji nekadašnji drugovi. Eto jednog Invalida, kojemu je Hrvatska doslovno spasila život, jer je u njezinim sanatorij umlma proveo nekoliko godina. Ali penziju i razmjerno dobru dobio je tek od Italije. On pri- znaje Italiji sve, Hrvatskoj ništa. Savi su ušli u njihov život: o »digestionu« penzijom i svojim malim posjedom on je postao seoski bankar, pozajmljuje novac na kamatu, živi dobro. Penzija teče, kamate teku. Mussolini je za njega najmudriji čovjek na svijetu, koji se brine za sirotinju. Ili onaj Usip Vickov ložač. Zajedno smo čuvali goveda i ovce, zajedno išli za djevojkama. Svojim jakim glasom on Je bio najistaknutiji pjevač hrvatskih (umjetnih) narodnih pjesama. Sada on plovi morima. Sada on živi s drugim drugovima drugim životom, sada se on tuče u prsa od ponosa što se sa novim drugovima sa svoga broda tukao sa Hrvatima u Splitu i bio u zatvoru u Splitu. I sa gordošću pokazuje prst koji mu je mašina zgnječila i za koji Je dobio tri hiljade lira. Da je to bio prst na desnoj ruci, bio bi dobio deset hiljada. Drugi put će bolje paziti. Hi dobar stari drug Tone Crflrić, pom. kapetan male obalne plovidbe. On se isprsava i zanosi u pripovijedanju kako je u nekoj hrvatskoj luci pozdravio naše vlasti na rimski način, dizanjem ruke. I kako su se jugoslavenske vlasti čudile što on hrvatski govori, a rimski pozdravlja. — »A mi tako«, rekao je on. »A oni su gledali«. Oni su na talijanskim brodovima, pod talijanskim zastavama obišli svijet. Bili su u Aziji: na ekvatoru i u Americi. Ljubili su Engleskinje i Španjolke i Japanke. Svuda sa istim svojim novim drugovima. Brodovi su plovili, oni su radili Svoje šihte, primali hranu i plaću, lumpovali i tukli se zajedno, oni sada eto primaju novce za ranjene prste, oni znadu što je život. Novi pojmo- (probavi), o individualnoj sreći koju novac donosi, o potrebi smanjenja broja djece, o načinu kako se može prevariti liječnik ili pridobiti sklonost kapetana broda. Drugi, kod kuće, na stalnom poslu nastoje da dodju »pod kasu«, bilo da se lakše rane na poslu, bilo da se rane van posla a odglume ranjavanje na poslu. »Lako njemu, on je pod kasu«, postaju nove predodžbe o »lakoći« i sigurnosti života. život naroda postaje tako materijalno puniji 1 bogatiji, duhovno sasvim oskudan. Jedna praznina je tu, nepostojanje ma kakve ideje, koje bi se čovjek primio i držao i prema njoj udesio život. Sve ima neki smisao i neki značaj dok nosi materijalnu korist. Ona je pokretač čitavog života i van nje nema ništa, osim praznine i pustoši. Fašizmi se odlikuju svuda time što ostavljaju takvu pustoš u dušama ljudi. Ali ako je nacija za običnog Talijana apstrakcija, ona je za našega čovjeka neki daleki astronomski pejam. Njemu ostaje goli materijalni život i malo, sve manje obiteljske topline. Prije je on bio član velike obitelji, danas je čovjek pojedinac sami izgubljen, visi o radu, pronalazi individualno uživanje (krčma, ples). Stalno zaposlenje, novac, materijalizam, prole-tarizacija udaljuje ljude i od crkve. Ali mjesto koje je u dušama zauzimala pr1' je religija, ostaje sada prazno. Nema ni jedne misli vodilje, ni jedne plemenite ideje. Proletarizirani seljaci postaju ci' nicl. Nema žalosnije stvari od pogleda na takvu duševnu prazninu. MIHO KRVAVAC. »Istra« Izlazi svakoe tjedna n petak. — Broj čekovnog raćnna 86.789. — Pretplata: za čijem godinu 48.— din., za pola godine 24.—din., za inozemstvo dvostruko, za Ameriku 2 dolara »istra, izlazi sva ur tjeu a u jn: ----J ----------».------------------- « »h ---------------- •• a— .....----------------«•.-<»). _ ta uredništvo odgovara IVAN STARI, ivoniml- otlgovara tsi iojq oom oaiSo? '0|aouu|O(| nopu« 91SUIU« I £.■»£! 9V«ZWK U Itszz»« U K«. — V vw—w „-- ^ rw ' . _ _ - -■ ‘ • — •> «.U VU U VUOUI UHU, za AIIUTIKU 6 u Ul»* — rTva^C«! nH^- Tm£ tónlna^^0™!^ ?zTv£: ~ ^ lVA* ^on,m1'