NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 23 IZVLEČEK Polanski log velja za edinstvenega. V njem se skriva bogata naravna dediščina. Tukaj so zatočišča številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst z Rdečega seznama. Med njimi je še posebej pomembna bela štorklja (Ciconia ciconia), ki velja za simbol obpanonskih pokrajin. Log je obdan z močvirskimi in nižinskimi ekstenzivnimi travniki, ki so idealno prehranjevalno območje štorkelj. Nižinski ekstenzivni travniki so tudi pomembna rastišča ogrožene močvirske logarice ali rdečega zvončka, kakor mu pravijo domačini. Ob vsem tem velja Polanski log za največji sestoj črne jelše v srednji Evropi. Ključne besede: tipi prsti, bela štorklja, Polanski log, črna jelša, gozdne združbe, Prekmurje, Slovenija. ABSTRACT The Polanski log forest is considered as unique. Rich natural heritage can be discovered there. Shelters for numerous endangered plant and animal species from the Red list can be found here. Among others, special attention is drawn to the white stork (Ciconia ciconia), which stands for the symbol of Pannonian landmarks. The Polanski log forest is surrounded by marsh and lowland extensive meadows, which present an ideal nourishment area of storks. Furthermore, lowland extensive meadows present important natural sites of marsh tulip or red snowdrop, as named by the local people. By all this, the Polanski log forest stands for the largest association of black alder in Central Europe. Key words: soil types, white stork, Polanski log forest, black alder, forests associations, Prekmurje, Slovenia. Polanski log, oaza sredi prekmurske ravnice 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE Avtorica besedila in fotografij: TAMARA RADUHA, študentka geografije, FF, UL Dolinska ulica 21, 9233 Odranci tamara.raduha92@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Z izrazom log označujemo skupino poplavnih, močvirnih in obrežnih goz­dov, kamor uvrščamo predvsem nižinske gozdove na območju večjih vo­dotokov in stoječih vodnih teles. Obstoj takih gozdov je odvisen od tekoče ali stoječe vode, saj so nekajkrat letno pod vodo, bodisi da so poplavljeni bodisi da je gladina talne vode na površini (Dakskobler, Kutnar in Šilc 2013). Rastlinstvo v takih gozdovih sestavljajo združbe vlagoljubnega drevja in grmovja. Predvsem so to več vrst vrb, topoli, črna jelša, hrast dob in beli gaber. Poplavni gozdovi so dragocen vodni regulator. Pripisujemo jim neprecenljivo varovalno vlogo, saj lah­ ko bližnja naselja obvarujejo pred poplavami. Območja poplavnih gozdov veljajo za bogata in rodovitna rastišča, ki so življenjski prostor nekaterih redkih in zašči­ tenih rastlinskih in živalskih vrste Zato so ta območja zavarovana kot evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Slika 1: Urejena gnezdišča štorkelj v občini Velika Polana (foto: Tamara Raduha). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 25 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE vplival na nastanek območij z različni­ mi hidrološkimi razmerami, na kate­ rih so se razvile različne prsti, tako po vrsti kot tudi po stopnji zamočvirjenja (Stepančič 1984). Prsti Polanskega loga Na nastanek, razvoj in lastnosti prsti v Polanskem logu so vplivali preple­ tanje značilnosti zmernocelinskega podnebja vzhodne Slovenije, občasno zastajanje talne vode v prsteh, matič­ na podlaga, ki jo sestavljajo kvartarne naplavine reke Ledave, in še nekateri pedogenetski dejavniki. Prevladujoč pedogenetski dejavnik v Polanskem logu je talna voda. Ob­ močje je večkrat letno poplavljeno, posledica velike talne vlažnosti so hi­ dromorfne prsti, katerih obstoj je od­ visen od kolebanja oziroma zastajanja gladine talne oziroma poplavne vode (Repe 2010). Lovrenčak v svoji pedogeografski re­ gionalizaciji Pomurske ravnine (Lo­ vrenčak 1991) območje Polanskega loga označuje kot ravnino ob reki Le­ davi. Prekrivajo jo prsti holocenskih ravnin, med katere spadajo oglejene prsti na holocenskih ilovicah in glinah ob reki Ledavi. Večinoma so to hipo­ gleji, ki so nastali pod vplivom talne vode. Gre za srednje močne do močne mineralne hipogleje, ki so po teksturi pretežno glinasto ilovnati. Območje prekrivajo tudi amfigleji, ki so nastal na glinastih nanosih Ledave in Črnca. Ob preučevanju območja Polanskega loga ugotovimo, da se na tem obmo­ čju pojavljajo trije tipi hidromorfnih prsti: hipogleji, šotni gleji in ravninski psevdogleji (Raduha 2015). Geološko gledano je območje Polan­ skega loga prekrito s kvartarnimi na­ plavinami. Natančneje gre za barjan­ ske sedimente (melj, glina, rečni prod in pesek), ki so holocenske starosti. Nastajali so v delih dolin, kjer je voda tekla izredno počasi ali pa je prihajalo do občasnih poplav. Tako se je odlagal drobnozrnat meljasto – glinast mate­ rial, ki ga je prinašala voda s terciarne­ ga obrobja. Debelina teh sedimentov je spremenljiva in jo lahko ocenimo na okoli 5 – 10 metrov (Mioč in Mar­ kovič 1998). Površje Polanskega loga je v pretežno ravno oziroma rahlo ali blago valovi­ to. Leži v najobsežnejši ravnini v Slo­ veniji, Prekmurski ravnini, ki velja za največje sklenjeno območje najboljših kmetijskih zemljišč v državi. Pokraji­ no makroreliefno lahko označimo kot ravno, mikroreliefno pa dokaj razgi­ bana. Višinske razlike so sicer majh­ ne, vendar je mikrorelief pomembno Poplavni gozdovi ob naših največjih vodotokih površinsko zavzemajo le 1,3 % slovenskih gozdov (Mura in Prekmurje 2002, 30). Največje in naj­ bolj slikovite površine poplavnih goz­ dov so ohranjene vzdolž reke Mure. Človek jih je spreminjal več stoletij, vendar jih je ponekod do določene mere prepustil naravnemu delovanju. Obsežni murski poplavni gozdovi, prepleteni s številnimi rečnimi rokavi in studenčnicami, so zatočišče mno­ gih zanimivih in ogroženih vrst rastlin ter živali. Polanski log Polanski log spada med murske po­ plavne gozdove. Leži v jugovzhodnem delu Dolinskega dela Pomurske rav­ nine, med manjšimi tipičnimi razlo­ ženimi naselji Mala Polana, Brezovica in Nedelica. Reka Ledava loči log od Črnega loga, potok Črnec ga ločuje od naselja Mala Polana (Gozdna učna pot Polanski log 2015). Slika 2: Lokacije preučenih profilov (vir podlage: Geopedija 2013). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE tipa prsti je vezan na konkavne reliefne oblike in visoko gladino podtalnice. Obpanonsko življenjsko okolje Ob upoštevanju temeljnih prostorskih značilnosti živega sveta Slovenije, spa­ da Polanski log v obpanonsko življenj­ sko okolje, ki sovpada z obpanonskimi ravninami in gričevji na severovzhodu Slovenije. Za obpanonsko življenjsko okolje je značilno, da ima najbolj izrazi­ te celinske podnebne značilnosti v Slo­ veniji. Tamkajšnja letna višina padavin je podpovprečna (800 mm), značilna sta poletni višek, ko je glavnina pada­ vin konvekcijskega nastanka, in velika letna temperaturna amplituda. Kljub vsemu, v tem življenjskem okolju ni veliko tipičnih panonskih vrst rastlin in živali. Podnebje je namreč še vedno prevlažno, prevlažne in premokre so tudi prst in tla v celoti. Ravnine obpa­ nonskih pokrajin poraščajo poplavni in vlažni listnati gozdovi, občasno po­ plavljene nižinske predele in predele ob vodotokih pa mehkolesni log vrb in topolov ter trdolesni logi belega gabra in doba (Ogrin in Plut 2012). ali občasnih anaerobnih razmer pod vplivom podtalnice ali poplavne vode. Za hipogleje je značilna trajna čez­ merna vlažnost, večinoma spodnjega dela prsti. Razlika med hipoglejem in psevdoglejem je poleg vrste zastajajo­ če vode, predvsem v trajanju njenega zadrževanja v prsti (občasno zastajanje pri psevdogleju in trajno zastajanje pri hipogleju). Tretji tip, šotni glej ali tudi šotno oglejene prsti, je kombinacija gleja in šotnih prsti. Nastanek tega Razlika med omenjenimi tipi hidro­ morfnih prsti je v tem, da psevdogleji spadajo v razred psevdoglejnih prsti, za katere je značilno občasno zastaja­ nje padavinske vode nad neprepustni­ mi plastmi ali matično podlago, kjer se izmenjujeta oksidacija in redukcija. Hipogleji spadajo v razred oglejenih prsti, za katere je značilen oglejen G­horizont. Za oglejene­horizonte so značilni predvsem redukcijski pro­ cesi, ki nastanejo zaradi stalnih in/ Slika 6: Šotni glej (foto: Tamara Raduha). Slika 3: Ravninski psevdoglej (foto: Tamara Raduha). Slika 4 in 5: Hipoglej (foto: Tamara Raduha). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 27 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE Sestoje črne jelše je človek v preteklo­ sti močno izkrčil, saj jih je z melio­ racijami in izsuševanjem spreminjal v kmetijska zemljišča. Neredko so bila v teh gozdovih nelegalna odlagališča odpadkov. Vnos odpadnih materialov je lahko potencialna nevarnost tudi za onesnaževanje prsti in podtalnice. (Dakskobler, Kutnar in Šilc 2013). Izčrpavanje podtalnice in izsuševanje mokrišč povzročata nepovratno krče­ nje jelševih rastišč, ki jih v sukcesiji nadomestijo združbe ozkolistnega jesena in čremse ter dobovi gozdovi. Zato je s temi habitati treba gospo­ dariti trajnostno. Pomembno je, da se ohranjajo rastiščne razmere, ki so nujne za uspevanje združbe, med ka­ tere v prvi vrsti sodi ustrezna (visoka) gladina talne vode. Črna jelša v Polanskem logu Najbolj značilna drevesna vrsta v Po­ lanskem logu je črna jelša (Alnus glut- inosa), ki porašča nižinska območja z visoko podtalnico in občasno zasta­ jajočo poplavno vodo. V Polanskem logu so sestoji črne jelše visoki čez 30 metrov (Gozdna učna pot Polana 2015). Črna jelša uspeva na zelo vlažnih ra­ stiščih, kjer je gladina talne vode pod površjem le v najbolj sušnem obdobju leta. Njena rastišča so poplavne rav­ nice in obrežja z globokimi, humo­ znimi, peščenimi aluvialnimi prstmi (Kotar in Brus 1999). V takšnih ra­ stiščnih razmerah nastopi stalno pri­ manjkuje kisika v prsteh, zato so ta rastišča manj ugodna za uspevanje drugih rastlin. Črna jelša se je takšnim razmeram prilagodila tako, da ima v koreninah gomoljčke simbiotskih črne jelše lahko na večjih površinah za­ sledimo le v Pomurju, kjer so Polanski, Črni in Trnjavski log, Murska in Spo­ dnja šuma, Orlovšček, Petanjci, Šra­ tovci, Budina in Kapca. Dakskobler, Kutnar in Šilc (2013) to skupino opi­ sujejo kot združbo poplavnih območij na razvitih oglejenih prsteh, ki imajo dobro razvit A­horizont in so pod vplivom talne ali padavinske vode. Ti sestoji so redno dalj časa poplavljeni, predvsem v hladnem delu leta (zima, pomlad). Veljajo za izključno ravnin­ ske gozdove. Uspevajo na rečnih na­ plavinah in razvitih obrečnih prsteh, ki so lahko evtrične, globoke, močno oglejene, ilovnate in tudi zelo rodovi­ tne. Takšna rastišča so optimalno pri­ merna za črno jelšo, ki je v teh sestojih dominantna drevesna vrsta. Nižinsko črnojelševje Za ravninski del Pomurja so značilni poplavni gozdovi ali logi. Mednje spa­ da tudi Polanski log, ki velja za ene­ ga večjih sestojev črne jelše v srednji Evropi. V publikaciji Poplavni, mo­ čvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji (Dakskobler, Kutnar in Šilc 2013) je ločeno obravnavanih pet skupin po­ plavnih gozdov: ­ vrbovje s topolom in orogeno vrbovje, ­ nižinsko črnojelševje, ­ dobovje, dobovo belogabrovje in vezovje, ­ gorski obrežni in orogeni listnati gozdovi ter ­ obrežno rdečeborovje. Skupino nižinsko črnojelševje ali tudi jelšev grez oziroma poplavne gozdove Slika 7: Gozdne združbe Polanskega loga. 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE dnih poteh lahko opazimo večje ko­ ličine lesa črne jelše. Tako je ob stari logarnici vidno območje goloseka kot tudi pogozdovanje. To sicer nakazuje na skrbno gospodarjenje s črno jel­ šo. Goloseki so namreč na območjih rastišč črne jelše zakonsko dovoljeni, saj je črna jelša hitrorastoča drevesna vrsta, ki doseže gospodarsko zrelost v 60­ih letih (za primerjavo, hrast je gospodarsko zrel pri 120­ih letih). Kljub temu kritiki menijo, da bi bilo treba tudi v jelševih gozdovih gospodariti na drugačen in naravi prijaznejši način. Gozdne združbe Polanske loga Ob pregledu vegetacijskih kart obmo­ čja Polanskega loga ugotovimo, da je območje poraščeno s štirimi gozdnimi združbami. Največji delež pokrivajo združbe črne jelše (Alnetum glutinosae). Na proučevanem območju prevladuje združba črne jelše in podaljšanega šaša (Carici elongatae-Alnetum glutinosae), ki uspeva na zelo vlažnih in pogosteje oziroma redno poplavljenih rastiščih. Gladina talne vode je le v najbolj su­ hem obdobju pod površjem. Prsti, na katerih združba uspeva, so globoke, oglejene in bogate s humusom ter minerali. To združbo imenujejo tudi primarni jelšev grez (Čarni s sodelavci 2008). Druga po pogostosti je združba črne jelše in migaličnega šaša (Carici bri- zoides-Alnetum glutinosae), ki porašča razmeroma vlažne, občasno poplavlje­ ne in z minerali bogate prsti. Združbo označujemo kot sekundarni ali drugo­ tni jelšev gozd, saj je ekološko gledano nekje med močvirnimi in poplavnimi gačne. Vodni režim Polanskega loga se zaradi regulacij vodotokov in izgradnje obrambnih nasipov ob reki Ledavi spreminja. Po regulaciji Ledave se je začelo obsežno sušenje črne jelše. Na njenih rastiščih se vse bolj uveljavljajo ne tako ekstremno vlagoljubne dreve­ sne vrste, kar nakazuje spreminjanje jelševih logov v dobrave (Gozdna učna pot Polana 2015). Človekov vpliv v Polanskem logu se kaže tudi v sečnji črne jelše. Gozd namreč že od nekdaj izkoriščajo za napravljanje drv za kurjavo. Ob goz­ mikroorganizmov, s pomočjo katerih asimilira kisik iz zraka in ga kopiči pod površjem. Na ta način aktivira ozi­ roma bogati prst (Marinšek s sodelavci 2014). Črna jelša raste bodisi v čistih sestojih bodisi v mešanih združbah s poljskim jesenom, dobom, poljskim brestom, belo vrbo, velikim jesenom in čremso. Njena najpogostejša združ­ ba je združba črne jelše s podaljšanim šašem (Carici elongate-Alnetum glutino- sae) (Kotar in Brus 1999). Za Polanski log je zelo pomembna podtalnica, ki je nekoč redno popla­ vljala, zdaj pa so razmere povsem dru­ Slika 8: Prošnja gozda (foto: Tamara Raduha). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 29 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE obsežnimi poplavnimi gozdovi. Mura je simbol prekmurske pokrajine in vir življenja v njej. Ogrožene vrste Polanskega loga Polanski log je zatočišče številnih red­ kih in ogroženih rastlinskih ter žival­ skih vrst. Znano je, da v obeh Polanah gnezdi bela štorklja (Ciconia ciconia), v okoliških gozdovih najdemo tudi plašno črno štorkljo (Ciconia nigra). Poleg obeh štorkelj gnezdijo v okolici Polanskega loga smrdokavra (Upupa epops), veliki skovik (Otus scops) in še najmanj 20 drugih vrst ptic z Rdečega seznama ogroženih vrst. Med sesalci izstopa vidra (Lutra lutra). Vlažni, ek­ stenzivni travniki v okolici Polanskega loga so popolno življenjsko okolje za kukavičevke (Orchidaceae), močvir­ sko logarico ali močvirski tulipan (Fritillaria melagris), travniško penu­ šo (Cardamine pratensis) in druge vr­ ste (Občina Velika Polana 2015). vane, veliko pozornosti so namenjali pogozdovanju. Danes velja območje Polanskega loga za bogato naravno dediščino in je zavarovano ter zaščite­ no kot del širšega območja reke Mure. Območje reke Mure s poplavnimi gozdovi, med katere spada tudi Polan­ ski log, je vključeno v območje Natura 2000 in zavarovano kot Mura – Natu­ ra 2000. Zavzema 14.500 ha prostra­ no območje ob reki Muri, od Ceršaka do sotočja Krke in Ledave oziroma tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Na tem zavarovanem ob­ močju so našteli več kot 600 rastlin­ skih vrst, 200 vrst ptic, 50 vrst kačjih pastirjev, 1000 vrst metuljev, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk, 45 vrst rib in še bi lahko naštevali (Ekološka učna pot BioMura 2010). Glavni razlog za­ ščite območja ob Muri je dolgoročno ohraniti reko Muro in raznoliki živi svet ob njej, saj velja Mura za najbolje ohranjeno nižinsko reko v Sloveniji, z edinstvenimi rokavi, mrtvicami in gozdovi. Ta rastišča so v primerjavi z območji primarnih jelševih goz­ dov poplavljena redkeje in krajši čas. Združba je pogosta na zemljiščih, ki se zaraščajo (Čarni s sodelavci 2008). Na bolj dvignjenih rastiščih, kjer talna voda ni tako blizu površja, se pojavlja združba ozkolistnega jesena in čremse (Pruno padi-Fraxinetum angustifoliae). Vezana je na poplavne gozdove črne jelše in se pojavlja ob njih. Porašča pr­ sti, ki so bolj zračne in redkeje popla­ vljene. Zaradi melioracij in posledič­ nega zniževanja gladine podtalnice se združba ozkolistnega jesena in čremse širi na rastišča črne jelše in podaljšane­ ga šaša (Čarni s sodelavci 2008). Odcedna zemljišča, ki so dovolj vlažna in še vedno pod vplivom visoke talne vode, porašča združba doba in nava­ dnega kovačnika (Lonicero carpinifo- liae-Quercetum roboris). Poplave teh zemljišč ne dosegajo več, kljub temu so rastišča vlažna ter pozimi zasičena s padavinsko in talno vodo. Združba se razvija v depresijah na pleistocenskih terasah, kjer se razvijajo rahlo kisli do nevtralni psevdogleji. Gozdovi doba in navadnega kovačnika so bili v veliki meri izkrčeni za kmetijska zemljišča, po golosekih se na teh rastiščih razvi­ jejo drugotni jelševi gozdovi (Čarni s sodelavci 2008). Bogata dediščina Polanskega loga Polanski log velja za bogato življenj­ sko okolje. Že v preteklosti so ljudje znali ceniti vrednost tega edinstve­ nega naravnega habitata, zato so ga skrbno urejali in vzdrževali. Log je bil vzorno negovan, poti so bile vzdrže­ Slika 9: Bela štorklja (Ciconia ciconia) (foto: Tadej Vitez). 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE (Fritillaria melagris), tudi močvir­ ski tulipan oziroma rdeči zvonček, kot mu pravijo domačini. Močvirski tulipan je značilen predstavnik mo­ čvirskih travnikov. Spada v družino lilijevk (Liliaceae). Prepoznamo ga po cvetovih s šestimi venčnimi listi v obliki zvona, obrnjenimi navzdol in obarvanimi v značilnem škrlatno­rde­ čem vzorcu šahovnice. Cveti marca in aprila, njena rastišča pa so močvirna in redno poplavljena travišča, logi in poplavni gozdovi v nižinskem pasu. Močvirsko logarico ogroža izsuševanje zemljišč, zato so njena rastišča redka in zaščitena, marsikje tudi namenoma skrita. Močvirska logarica raste v jugovzho­ dnem delu Polanskega loga. Na tem območju zaradi višje gladine pod­ talnice prevladujejo vlažni travniki. Območje, imenovano Penovje, pred­ stavlja botanično, ekosistemsko in zoološko naravno vrednoto lokalnega diščine. V ta namen je že sprejela ne­ kaj ukrepov. Številni prebivalci kosijo travnike enkrat do dvakrat letno in s tem negujejo pokrajino, saj v primeru opustitve košnje pride do zaraščanja. Eden izmed pomembnih ukrepov je tudi, da se žice električnih drogov, na katerih gnezdijo štorklje, izolirajo, saj neredko pride do tragičnih dogodkov, ko štorklje mrtve obležijo pod dro­ gom. Kot Evropska vas štorkelj občina pripravlja vsakoletni praznik štorkelj, s katerim promovirajo štorklje, kraj, ljudi in naravo. Praznik je povezan s številnimi pobudami in zamislimi, ki se porodijo med župani in naravovar­ stveniki na eni strani ter prebivalci in različnimi organizacijami na drugi. Bela štorklja je most med vasjo in po­ krajino, ljudmi in naravo. »Rdeči zvonček« V Polanskem logu uspeva ena izmed ogroženih rastlinskih vrst z Rdečega seznama. To je močvirska logarica »Evropska vas štorkelj« Najbolj prepoznaven simbol Pomurja in občine Velika Polana, v katero spa­ da Polanski log, je bela štorklja. Prav v okolici Polanskega loga, v bližnjih na­ seljih Mala in Velika Polana, ima bela štorklja kar nekaj gnezdišč. Gnezdišča najdemo na električnih drogovih po vasi. Nižinski ekstenzivni in vlažni trav­ niki v okolici so idealno prehranje­ valno območje bele štorklje. V drugi polovici julija in v avgustu se v širši okolici pred selitvijo zbirajo koloni­ je štorkelj. Ocenjujejo, da se zbere okrog 100 osebkov. Vzrok, da se zbi­ rajo ravno tukaj, je morda ta, da so to zadnji predpanonski travniki z bogato ponudbo hrane in dejstvo, da ostala nižinska območja v državi skoraj v ce­ loti prekrivajo koruzne monokulture (Občina Velika Polana 2015). Občina Velika Polana je znana kot »Dežela štorkelj«. Leta 1999 ji je Evropska fundacija EURONATUR podelila naziv »Evropska vas štorkelj«. Ta naziv si je prislužila prav zaradi ohranjene narave in biotske raznovr­ stnosti, krajinske arhitekture in kul­ ture ter odnosa ljudi do štorkelj. Kot Evropska vas štorkelj je občina zave­ zana zaščititi in varovati bele štorklje in tudi njihov življenjskih prostor. Pravijo, da so štorklje znamenje kako­ vostne kulturne pokrajine. Tam, kjer gnezdijo, je namreč kmetijska raba naravi dovolj prijazna, da lahko pre­ živijo številne rastline in živali (slika na naslovnici). Občina ja na naziv zelo ponosna, zato si prizadeva k ohranjanju naravne de­ Slika 10: Močvirska logarica (Fritillaria melagris) (vir: Občina Turnišče, 2015). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 31 OAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE pomena. Velja za eno največjih str­ njenih rastišč močvirskega tulipana v Sloveniji. Je tudi habitat mnogih dru­ gih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, med njimi številnih vrst ptic, ki tukaj gnezdijo in prebivajo. Celotno območje Penovje je umeščeno v Na­ turo 2000 (Raduha 2015). »Penovje - izginjajoči biser Nature 2000« Močvirski logarici na območju Penovja zaradi zaraščanja grozi izumrtje. Zato je občina Velika Polana leta 2013 s pro­ jektom »Penovje ‒ izginjajoči biser Na­ ture 2000« sanirala in revitalizirala del degradiranega zavarovanega območja v Penovju. Temeljni namen projekta je bil ohranjanje kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in na območjih s posebnim pomenom za ohranjanje biodiverzi­ tete. Skladno z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. L. RS št. 46/2004) je močvirski tulipan na območju Penovja zavarovan, zato je prepovedano njegovo zavestno uni­ čevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem rastline iz narave. Navedene prekrške se skladno z Zakonom o ohra­ njanju narave (Ur. L. RS št. 56/1999) kaznuje z denarno kaznijo od 62 do 83 evrov (Raduha 2015). Sklep Polanski log upravičeno imenujemo oaza sredi kmetijske prekmurske rav­ nice. S svojo bogato naravno dedišči­ no je izredno pomembno življenjsko okolje za številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Med njimi izstopata simbol Pomurja bela štorklja (Ciconia ciconia) in močvirska logarica ali mo­ čvirski tulipan (Fritillaria melagris). Območje je obdano z vlažnimi in po­ plavnimi ekstenzivnimi travniki, ki so idealno prehranjevalno območje bele štorklje. Polanski log velja tudi za naj­ večji sestoj črne jelše v srednji Evropi. Poleg prevladujoče združbe črne jelše v njem najdemo tudi združbo ozko­ listnega jesena in čremse ter združbo doba in navadnega kovačnika. Navedene združbe poraščajo vlažna območja. Polanski log je večkrat le­ tno poplavljen, saj je gladina talne vode blizu površja. Zaradi tega so se na območju Polanskega loga razvile hidromorfne prsti, za katere je znači­ len prekomeren vpliv vsaj ene zvrsti vode (zlivna, poplavna, talna, pada­ vinska), ki se različno dolgo zadržuje v delu profila. V vlažnem profilu prsti so očitni znaki redukcije in oksidaci­ je. Te prsti so v bližini vodotokov ali stoječih voda, podtalnica se pogosto dvigne v bližino površja ali celo na površje (Repe 2010). Slika 11: Penovje – vlažni ekstenzivni travniki na območju Polanskega loga (foto: Tamara Raduha). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 POROČILOOAZA SREDI PREKMURSKE RAVNICE Med prstmi v Polanskem logu pre­ vladujejo hipogleji z značilnim, del­ no tudi marmoriziranim oglejenim G­horizontom. Ta je posledica me­ njavajočih se redukcijskih in oksida­ cijskih procesov, ki nastanejo zaradi stalnih in/ali občasnih anaerobnih razmer pod vplivom podtalnice in/ali poplavne vode. Za hipoglej je zaradi vpliva podtalnice značilna čezmerna vlažnost v spodnjem delu prsti. Na območjih, kjer voda občasno za­ staja v zgornjem delu prsti, so razvite psevdooglejene prsti. Na zelo vlažnih območjih Polanskega loga je mogoče najti šotni glej. Gre za oglejene prsti, ki imajo v zgornjem delu debelo plast šote (Urbančič s sodelavci 2005). Viri in literatura 1. Čarni, A., Košir, P., Marinček, L., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I. 2008: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 50.000 – Murska Sobota. PAZU – Pomurska akademsko znanstvena unija. Murska Sobota. 2. Dakskobler, I., Kutnar, L., Šilc, U. 2013: Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji. Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije. Ljubljana. 3. Ekološka učna pot BioMura, 2010: Inštitut za vode Republike Slovenije. Medmrežje: http://www.biomura.si/prenosi/casopis%20Biomura/KnjizicaSLO.pdf (24. 8. 2015). 4. Gozdna učna pot Polana, 2015: Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Murska Sobota, Občina Velika Polana. Medmrežje: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/OE/13MSobota/GUP/Polana_pdf.pdf (7. 5. 2015). 5. Kotar, M., Brus, R. 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica. Ljubljana. 6. Lovrenčak, F. 1991: Pedogeografska regionalizacija Pomurske ravnine. Dela 8. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc­UY3PITXD (12. 3. 2015). 7. Marinšek, A., Cojzer, M., Kutnar, L., Čater, M., Breznikar, A., Zupanič M., Kobal, M. 2014: Rastiščne, vegetacijske in gozdnogojitvene posebnosti v GGE Slovenska Bistrica. Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Maribor, Gozdarski inštitut Slovenije. Maribor, Ljubljana. Medmrežje: http://eprints.gozdis.si/763/1/1DELAVNICA_JGS_GGE_Sl_Bistica_19avg14.pdf (7. 5. 2015). 8. Mioč, P., Marković, S. 1998: Tolmač za list Čakovec L 33­57. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana. 9. Gogala, A. (ur.)2002. Mura in Prekmurje. Narava Slovenije. Prirodoslovni muzej. Ljubljana. 10. Občina Velika Polana, 2015. Medmrežje: http://www.velika­polana.si/polanski_log.html (7. 5. 2015). 11. Občina Turnišče, 2015. Medmrežje: http://obcinaturnisce.si/?attachment_id=211 (12. 11. 2015). 12. Ogrin, D., Plut, D. 2012: Aplikativna fizična geografija Slovenije. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ljubljana. 13. Raduha, T. 2015: Pedogeografske in biogeografske značilnosti Polanskega loga. Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 14. Repe, B. 2010: Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela 34. Medmrežje: http://revije.ff.uni­lj.si/Dela/article/view/dela.34.8.143­166/1496 (8. 7. 2015). 15. Stepančič, D. 1984: Komentar k listu Murska Sobota. Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 16. Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L 2005: Atlas Gozdnih tal. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik, Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana. 17. Vegetacijska karta gozdnih združb Murska Sobotav merilu 1 : 50.000, 2008. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. Slika 12: Tabla na območju Penovja, ki opozarja na izumiranje močvirskega tulipana (foto: Tamara Raduha).